prihodnost trgovine in kako se bo razvijal mercator...2012/10/22 · veliki trgovci racionalizirajo...
TRANSCRIPT
Prihodnost trgovine in kako se bo razvijal Mercator
Toni Balažič Predsednik uprave
1
2
Vsebina
1. Makroekonomska slika
2. Spremenjeno vedenje potrošnikov
3. Ključni izzivi trgovcev v svetu in pri nas
4. Smernice strategije Mercatorja
3
Vsebina
1. Makroekonomska slika
2. Spremenjeno vedenje potrošnikov
3. Ključni izzivi trgovcev v svetu in pri nas
4. Smernice strategije Mercatorja
Svetovna gospodarska rast se je izrazito upočasnila predvsem v razvitih državah
4
Šibko okrevanje evropskega gospodarstva
2. Much of the recovery has been driven by
inflation, not real growth
Adjust for inflation and recovery has been even
weaker (red line)
Adjust for both inflation and population (green
line) and GDP is well below pre-crisis levels
1. The EU economy has grown (blue line)
since Q1 2009, but only very sluggishly
This suggests that banking weakness was not
the only factor at work in the recession
Problems in banking were exacerbated by
other strategic weaknesses
Vir: IGD 5
Zemljevid držav v recesiji
Source: Eurostat, April 2012
“In growth” = real GDP growth for last 8 quarters
“In recession” = real GDP decline in last 2 or more quarters, “danger of recession” = real GDP decline in latest quarter only
Latest data is for Q4 2011, growth / decline are measured quarter-on-quarter, Cyprus (off map) is also in recession
In growth
In recession
Danger of recession
No data / no clear trend
Legend
Economic performance is extremely variable across Europe – this divergence is a challenge for
economic policy in the Euro Area
Some countries have fallen back into recession - even Germany is not performing well
Many countries (eg: France, Italy) did not have a strong growth record even before the crisis
This is a concern because strong, consistent growth is necessary for nations to address debt and deal
with future liabilities
Latest forecasts from the EU Commission suggest the EU economy will be static in 2012 but the Euro
Area will contract slightly
Vir: IGD 6
Globalni gospodarski izzivi imajo različne učinke
Države proizvajalke nafte
kot sta Rusija in Kazahstan
bosta imeli najvišjo rast
BDP v 2012
Slovenija in Hrvaška sta edini
državi v regiji, ki bosta po
napovedih zabeležili padec
BDP
Vir: IGD
SL
OV
EN
IJA
HR
VA
ŠK
A
MA
DŽ
AR
SK
A
ČE
ŠK
A
RO
MU
NIJ
A
BO
LG
AR
IJA
SL
OV
AŠ
KA
UK
RA
JIN
A
LA
TV
IJA
ES
TO
NIJ
A
LIT
VA
TU
RČ
IJA
PO
LJS
KA
RU
SIJ
A
KA
ZA
HS
TA
N
7
Napoved UMAR
za Slovenijo
2012: -2,0%
realna rast BDP
Visoka globalna stopnja brezposelnosti, ki v Evropi še raste
Vir: OECD
8
Stopnja brezposelnosti v regiji narašča
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
Stopnja brezposelnosti
Slovenija BiH Srbija* Hrvaška Črna gora**
* Anketno merjenje; polletni podatki so ekstrapolirani na mesečno raven.
** Anketno merjenje; četrtletni podatki so ekstrapolirani na mesečno raven.
9
10
Vsebina
1. Makroekonomska slika
2. Spremenjeno vedenje potrošnikov
3. Ključni izzivi trgovcev v svetu in pri nas
4. Smernice strategije Mercatorja
Psihološki učinek krize: padec zaupanja in racionalizacija potrošnje
Globalno in evropsko zaupanje potrošnikov
71 73 76 77 78 79 78 78
73 74 74 71 72 73
0
20
40
60
80
100
120
1H
200
6
2H
200
6
1H
200
7
2H
200
7
1H
200
8
2H
200
8
Q1
20
09
Q2
20
09
Q3
20
09
Q4
20
09
Q1
20
10
Q2
20
10
Q3
20
10
Q4
20
10
Q1
20
11
Q2
20
11
Q3
20
11
Q4
20
11
Q1
20
12
Q2
20
12
Global EU
Vir: Consumer Confidence Index, Nielsen
11
Pritisk na potrošnjo družin – v številnih državah rast cen presega rast osebnih prihodkov
Par, 2 plači, 100% povprečne plače, 2 otroka
100%
Neto prihodki presegajo inflacijo
Inflacija presega neto prihodke
Neto prihodki enaki kot inflacija
Ni podatkov
Legenda
100%
Vir: IGD
12
98 98 98 98 95 95 95 94 94 93 93 93 91 91 91 90 90 90 88 85 85 84 83 80 76 74 70 68
42
6
21
0%
50%
100%
Slo
vaška
Poljs
ka
Litva
Hrv
aška
Češka
BIH
Fin
ska
Avstr
ija
Slo
ven
ija
Fra
ncija
Belg
ija
Srb
ija
Danska
Rusija
Port
ug
als
ka
Italij
a
Niz
oze
mska
Velik
a B
rita
nija
Bolg
arija
Ne
mčija
Esto
nija
Rom
unija
Špa
nija
Rusija
Norv
eška
Latv
ija
Šved
ska
Irska
Švic
a
rastejo stabilne padajo
Močno občutenje inflacije: velika večina potrošnikov povsod po Evropi meni, da cene hrane rastejo
Ali cene hrane rastejo?
Vir: Shopper Trends, Nielsen
13
Kombinacija stalne rasti cen živil, nizke rasti plač in šibkega zaupanja potrošnikov vodi k nizkemu povpraševanju
90
95
100
105
110
115
120
125
130
jan.00 jan.01 jan.02 jan.03 jan.04 jan.05 jan.06 jan.07 jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12
Vo
lum
e gr
oce
ry r
etai
l sal
es (
ind
ex,
Jan
20
00
= 1
00
)
EU27, grocery
Padec povpraševanja potrošnikov v Evropi (indeks količinske prodaje v trgovini na drobno z izdelki za vsakdanjo rabo)
Vir: IGD 14
Razmere za poslovanje so bile v Evropi v zadnjih letih zelo težke,
vendar najhujše verjetno šele prihaja – večina evropskih potrošnikov
še ni občutila večjega varčevanja.
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
mar.09 sep.09 mar.10 sep.10 mar.11 sep.11 apr.12
Pričakujem, da se bo mojefinančno stanje poslabšalo.
Pričakujem, da se mi bo plača vkratkem znižala.
Mislim, da bom v prihodnjihmesecih trošil manj.
Pričakovanje poslabšanja osebne finančne situacije
in obsega potrošnje v prihodnje – Slovenija
15
Tudi slovenski potrošnik pričakuje poslabšanje osebne finančne situacije in je nezaupljiv
Vir: DMS, Trženjski monitor, pomlad 2012
POTROŠNIK
Pesimističen
Nezaupljiv Preudaren
Racionalen
16
Kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji septembra 2012 nižji kot ob pričetku recesije 2009
-50
-45
-40
-35
-30
-25
-20
-15
-10
-5
0
jan.0
5
ma
r.05
ma
j.05
jul.05
sep
.05
nov.0
5
jan.0
6
ma
r.06
ma
j.06
jul.06
sep
.06
nov.0
6
jan.0
7
ma
r.07
ma
j.07
jul.07
sep
.07
nov.0
7
jan.0
8
ma
r.08
ma
j.08
jul.08
sep
.08
nov.0
8
jan.0
9
ma
r.09
ma
j.09
jul.09
sep
.09
nov.0
9
jan.1
0
ma
r.10
ma
j.10
jul.10
sep
.10
nov.1
0
jan.1
1
ma
r.11
ma
j.11
jul.11
sep
.11
nov.1
1
jan.1
2
ma
r.12
ma
j.12
jul.12
sep
.12
Kazalnik zaupanja potrošnikov – Slovenija
Vir: SURS
17
Vsebina
1. Makroekonomska slika
2. Spremenjeno vedenje potrošnikov
3. Ključni izzivi trgovcev v svetu in pri nas
4. Smernice strategije Mercatorja
Rast svetovne trgovine se je zaustavila
18
Globalna trgovina se konsolidira; 2010 je top 10 ustvarilo 34% vseh trgovskih prihodkov
Podjetje Ocena prometa
2011 (mrd USD)
Walmart 485,6
Carrefour 150,4
Tesco 116,3
AEON 107,7
Metro Group 106,3
Seven & I 104,9
Schwarz Group 96,8
Kroger 93,7
Costco 93,5
Casino 88,3
Ocena prometa največjih trgovcev v 2011 (mrd usd) TRENDI
19 Vir: Planet Retail
Nekateri trgovci rastejo, drugi padajo…
Mercator: 2,9 bn €, + 5,3% 20
Average turnover growth of 3.6% for top 30
retailers in Western Europe in 2011.
Vir: IGD
Evropski potrošniki obiskujejo vse več različnih prodajnih kanalov
21
2.5 3.5 3.8 3.9 4.0 Average number
Least Channels used Most
Vir: IGD
Rast diskontov v Srednji in Vzhodni Evropi je bila v zadnjih letih izrazita, medtem ko so bile spremembe v Zahodni Evropi manj opazne
22
(1) Austria, Belgium, Denmark, Finland, France, Germany, Greece, Ireland, Italy, Netherlands, Norway, Portugal, Spain, Sweden, Switzerland, UK
(2) Czech Republic, Hungary, Poland, Romania
(3) Note: Share of Grocery Sales by Format, leading retailers only. All data has been entered in local currencies and converted using Oanda average annual
exchange rates
Vir: IGD Datacentre (dataset at 13/03/2012)
Veliki trgovci racionalizirajo svoje trgovske mreže in hkrati odpirajo nove trge in formate
23
Carrefour planet format
se širi v Evropo – odpira
se v Belgiji
Best Buy bo zaprl
supermarkete na Kitajskem in
v Turčiji
Borders je v stečaju
Tesco objavi, da
namerava zapustiti
Japonsko
FEB MAR APR JUN JUL AUG SEP NOV
Walmart odpre Walmart
Express v ZDA
Ahold vstopi v Nemčiji s
sosedskim formatom
Walmartova Asda v VB
zaključi akvizicijo Netta
Carrefour divestira
format Dia in loči
nepremičninsko družbo.
Walmart kupi 51% delež
v Massmartu v Južni
Afriki.
Amazon lansira Kindle
Fire tablični računalnik,
s katerim želi postati
eden izmed največjih
10 trgovcev po
prihodkih do leta 2015
Pregled večjih sprememb velikih trgovcev v 2011
Vir: Planet Retail
Potrošniki cenijo bližino in priročnost, rast malih formatov
24
11,2%
7,3% 7,5%8,0%
4,9%
5,9%
0%
2%
4%
6%
8%
10%
12%
2005 2010 2015
Sm
all-
Bo
x S
ale
s C
AG
R (
%)
Globalni trg: prodaja po formatih CAGR, 2005-2015 (%)
7,7%
4,5%
3,7%3,0% 2,9% 2,8%
0%
2%
4%
6%
8%
10%
2005 2010 2015
Sm
all-
Bo
x S
ale
s C
AG
R (
%)
Globalni trg: rast št. trgovin po formatih CAGR, 2005-2015 (%)
Male trgovine
Hipermarketi in supermarketi
Razvoj prodaje in št trgovin po formatih na globalnem trgu,
2005 do 2015
Vir: Planet Retail
25
Spremembe nakupnih navad zahtevajo
drugačno upravljanje kategorij in
formatov…
Occasion-based retailing - primeri prodajnih formatov in prodajnega prostora
26 Vir: IGD
Delež trgovske znamke v Evropi raste
27
38,7% 28,1% 31,5% 18,9% 15,3% 12,5% 24,3% 21,8% 26,1% 20,9%
28,2%
42,1%
31,9%
45,4%
13,8%12,8%
9,7%
7,0%6,3%
5,3% 5,1% 5,0% 4,7% 4,4%
3,0% 2,8%
1,1%
-1,2%
-2%
0%
2%
4%
6%
8%
10%
12%
14%
16%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
Market penetration (2011,%) Growth 2007-2011 (%)
Vir: IGD
Trgovci s ponudbo izdelkov TZ pokrivajo vse širši spekter potreb
28
Value
Value
Super Premium
Healthy Eating
Specialty
Organics Free From
Kids
Value + Discount
Value
Core
Premium
Vir: IGD
TZ postaja ekskluzivna znamka trgovca z izoblikovano podobo in designom – „Me too“ strategija TZ je preteklost
29
Albert Heijn
Tesco
Sainsbury‘s
Fresh & Easy
Vir: IGD
30
In v Sloveniji…
Slovenska trgovina je med najbolj konsolidiranimi, trend konsolidacije tudi v JVE
31
Slovenija
• Slovenija spada med najbolj
konsolidirane trge v EU, kjer prvi trije
trgovci obvladujejo več kot 60%
celotnega trga
JVE (delež top 3 trgovcev v % totala)
• Tudi trgi JVE se vedno bolj
konsolidirajo
• Vodilni regijski konsolidatorji so:
Mercator, Konzum, Delihaze
Konsolidacija na trgih, kjer posluje Mercator
Vir: GfK
Slovenija se po 6 letih od vstopa diskontov uvršča med države z največjim deležem diskontov
32
Vodilni diskontni trgi v letu 2011 (v %)
39 38
25 24
17 14
Norveška Nemčija Danska Avstrija Belgija Slovenija
V Sloveniji delujejo od leta 2005 predvsem trije diskonti (Hofer, Lidl,
Eurospin), ki imajo skupaj cca 130 poslovalnic
Vir: Planet Retail
Rast diskontov in drogerij v Sloveniji
33
Vir: Valicon
Vir: Nielsen
DISKONTI
- Tržni delež diskontnih trgovcev
v Sloveniji se je v zadnjem letu
povečal za 20 % (MAT avg. 2012 /
MAT avg. 2011)
DROGERIJE
- Tržni delež drogerij se je v
Sloveniji v zadnjem letu
povečal za 8 % (MAT avg. 2012 /
MAT avg. 2011)
10%
39%
59%
72%
14%
46%
70%
86%
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Porabim večino denarja
Pogosto obiskujem (tedensko)
Obiskujem (mesečno)
Občasno obiskujem
Odnos potrošnikov do diskontnih prodajaln
2012 2011
Obiskovanje več trgovcev slovenskih potrošnikov – iskanje ugodne ponudbe
34
6
10 9
3
6
10
8
4
6
9
7
4 5
10
8
4 5
9 8
5
0
2
4
6
8
10
12
Hipermarketi Supermarketi Majhne (tradicionalne)prodajalne
Diskonti
Število obiskov na mesec po formatih – Slovenija
2006 2009 2010 2011 2012Vir: Nielsen
2,5
3,4
3,9
4,0
4,1
0 1 2 3 4 5
Slovenija
Število obiskanih različnih trgovcev v zadnjem mesecu
2012
2011
2010
2009
2006
Rast trgovskih znamk tudi v Sloveniji
35
Več; 20%
Enako; 72%
Manj; 8%
Ali potrošniki kupujejo več izdelkov trgovskih znamk?
Vir: Nielsen, Shopper Trends Slovenija 2012
6%
19%
30%
35%
39%
79%
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Izdelki, ki jih želim, sosamo v ponudbi trgovskih
znamk
Drugi so mi jih priporočili
Kakovost trgovskih znamkse izboljšuje
Nudijo dobro vrednost zadenar
Kakovost enaka kot priblagovnih znamkah
Cenejši od blagovnihznamk
Razlogi za nakup izdelkov trgovskih znamk
Vir: Nielsen, Shopper Trends Slovenija 2012
Slabši poslovni rezultat slovenske živilsko predelovalne industrije v 2011. Glavnino izgube so prispevale družbe v sektorju pijač.
36
Neto čisti dobiček / izguba (v mio €)
37
Vsebina
1. Makroekonomska slika
2. Spremenjeno vedenje potrošnikov
3. Ključni izzivi trgovcev v svetu in pri nas
4. Smernice strategije Mercatorja
Trgi Mercatorjevega poslovanja
• 1. položaj na trgu
• 57,4 % celotnih prihodkov
• 12.174 zaposlenih
• 972 poslovnih enot
• 1.- 2. položaj na trgu
• 3,3 % celotnih prihodkov
• 1.553 zaposlenih
• 85 poslovnih enot
• 2. položaj na trgu
• 19,0 % celotnih prihodkov
• 4.523 zaposlenih
• 183 poslovnih enot
• 1% tržni delež
• 0,2 % celotnih prihodkov
• 125 zaposlenih
• 5 poslovnih enot
• < 0,5% tržni delež
• 0,3 % celotnih prihodkov
• 221 zaposlenih
• 4 poslovne enote
• 5. položaj na trgu
• 13,2 % celotnih prihodkov
• 3.838 zaposlenih
• 247 poslovnih enot
• 3.- 4. položaj na trgu
• 6,6 % celotnih prihodkov
• 1.980 zaposlenih
• 113 poslovnih enot
za obdobje 1-6 2012 38
Nova vizija za jutri …
VIZIJA MERCATOR 2015
- Mercator bo največji, najuspešnejši in najučinkovitejši trgovec v
regiji.
- Zadovoljni potrošnik nas bo prepoznal kot najboljšega trgovca, ki
bo ponujal vse, kar ponuja diskont, in mnogo več.
- Zaposleni z nasmehom na obrazu in žarom v očeh bodo ključna
konkurenčna prednost, ki bodo lahko v stabilnem okolju razvijali
svoje potenciale.
- Dobili bomo stabilno delničarsko strukturo, ki bo podpirala razvoj
družbe na osnovi doseženih uspehov.
- Mercator = zaupanje vseh deležnikov.
39
… z jasno poslovno strategijo
40
OPTIMIZACIJA OSREDOTOČENOST
STRATEGIJA
- Regija: osredotočenost na države s
potencialom za rast in kratkoročno
dobičkonosnost
- Potrošnik: vrniti zaupanje in zadovoljstvo,
boljše razumevanje potreb, nenehno
prilagajanje
- Dejavnosti: osnovna dejavnost
- Poenostavitev organizacije in procesov
- Doseganje ciljne produktivnosti
- Optimizacija vseh stroškov
- Del prihrankov investirati v trg in
zaposlene
- Razdolževanje / monetizacija
- Velikost je v naši panogi pomembna, zato
moramo še naprej rasti, vendar predvsem
organsko in s ciljnimi manjšimi prevzemi
- Zagotoviti moramo dobičkonosno
poslovanje
- Ustrezen donos za lastnike
RAST DOBIČKONOSNOST
Ključni izzivi trgovine
Zahtevne gospodarske razmere
- Gospodarska kriza je (trajno) spremenila nakupne navade.
- Živimo v regiji, kjer ni pričakovati nadaljnje rasti.
- Rast cen prehrambnih izdelkov, šibka rast osebnih prihodkov, nizka
stopnja zaupanja potrošnikov → padec povpraševanja v trgovini na
drobno, tudi za najnujnejše skupine izdelkov, kot sta hrana in pijača →
padec količin v trgovini na drobno
Močna konkurenca in nizka kupna moč
- Slovenski trg je zelo konkurenčen in konsolidiran, tudi trgi JVE se vedno
bolj konsolidirajo
- Visoka rast diskontov, tudi drogerij
- Nizka kupna moč, predvsem na tujih trgih – nizki osebni dohodki, visoka
brezposelnost
41