3. POSVETMARIBOR 7. MAREC 2013

MIRJANA ULE

Prikrite oblike diskriminacije žensk v znanosti

3.posvet o položaju žensk v znanosti

Ena izmed pomembnih nalog, ki smo si jih zadali v Komisiji za ženske v znanosti pri MIZKS v tem mandatu (2010-2013), je tudi organizacija javnih posvetov na temo (spolne) neenakosti v znanosti ter razlogov in posledic zanje.

Po posvetu na Univerzi v Ljubljani (2011) in na Univerzi na Primorskem (2012), je letos posvet organiziran na Univerzi v Mariboru.

Namen posveta je opozoriti na načine, na katere so v znanosti diskriminirale in še vedno diskriminirajo ženske. Spolno diskriminacijo najdemo predvsem v implicitnih znanstvenih politikah in ravnanjih. npr. politika zaposlovanja, napredovanja, nagrajevanja, politika časti.

Na posvetu se bomo spraševali, kaj to pomeni za ženske in predvsem kaj to pomeni za razvoj znanosti. Gre torej za ozaveščanje škode, ki je posledica izključevanja žensk in drugih marginaliziranih skupin v znanosti

Horizontalna in vertikalna segregacija v znanosti v SLO

Analiza podatkov, ki smo jih zbrali v okviru komisije pa kaže na pozitivne premike v položaju žensk v znanosti pa tudi na znatno spolno segregacijo v znanosti, le da je ta sedaj bolj prikrita.

v Slovenije že 60% žensk diplomant, v EU 59%. Doktorantk je že 46% v SLO, prav tako v EU.

od tu dalje natančnejša analiza kaže tako na nivoju EU kot tudi v Sloveniji precejšnjo spolno segregacijo-tako horizontalno kot vertikalno. Spolna segregacija pomeni, da so moški in ženske različno zastopani v različnih sektorjih in dejavnostih.

Horizontalna segregacija pomeni podreprezentiranost žensk v določenih vedah in poklicnih kategorijah in koncentracija žensk v drugih (glej slika 1)

Slika 1:Delež doktorantk v znastvenih disciplinah v EU in SLO v letu 2002/2010 v %

  Izobra-ževanje

Huma-nistika

Družbene vede Ekonomija Pravo

Naravo-slovje

Tehnika Agrono-mijaVeterina

Zdravstvo

EU 27 64 54 49 40 26 52 56SLO 82 68 47 50 15 65 47

Vir: Eurostat – Education Statistics

Delež žensk v akademskem okolju v SLO, 2010

Še večja pa je vertikalna segregacija- podreprezentiranost žensk v najvišjih znanstvenih položajih, bolje plačanih, na vodilnih in vodstenih položajih, v stabilnih karierah).

V literaturi se vertikalna segregacija označuje z metoforami »steklenega stropa, (prisotnost vidnih ali nevidnih ovir, ki redčijo prisotnost žensk v pozicijah moči in odločanja) »lepljivih tal« (prisile, ki ohranjajo ženske na nižjih položajih v organizacijski piramidi). Na primer:

med diplomanti/diplomantkami v SLO: 60% žensk, med doktoranti/doktorantkami v SLO: 46% žensk med docenti/docentkami v SLO: 44% žensk med izrednimi prof. v SLO 37% žensk

(tu že pride na dan efekt sticky floor) med rednimi prof. v SLO 20% žensk

Delež moških in žensk v tipičnih akademskih karierah v EU 2002/2010 (v %)

    Diplomanti/ke Doktorji/ce

Docenti /ke Izr.prof.

Red.prof. Diplomanti/ke Doktorji/ce

2002 Moški 42 59 60 68 85

Ženske 58 41 40 32 15

             2010 Moški 41 54 56 63 80

Ženske 59 46 44 37 20

Delež žensk v akademskem osebju, 2010

  Grade D Grade C Grade B Grade A

EU 45 42 38 20

SLO 51 46 31 20

Vir: WIS database (DG, Research and Innovation)

Delež žensk med rednimi profesoricami/profesorji-Grade A po področjih znanosti, 2010

  Humanistika

Družbene vede EkonomijaPravo

Naravoslovje 

Tehnika 

AgronomijaVeterina

Zdravstvo

EU 28,4 19,4 13,7 7,9 15,5 17,8

SLO 28,7 18,8 7,5 8,7 32,3 28,1

Vir: WiS (DG Research and Innovation)

Problem vertikalne segregacije je

da ženska podreprezentiranost na najvišjih položajih (med rednimi profesoricami) ovira njihove možnosti da bi prišle na najvišje vodstvene položaje, na odločevalske pozicije;

majhen delež žensk na pozicijah moči in odločanja in moška dominanca v teh pozicijah posledično vodi v pristranosti pri odločanju in vodenju znanstvene politike, determinira izbor raziskovalnih subjektov in ustvarja pristranska pravila in kriterije (napredovanja itd.);

dalje mlade ženske v akademski sferi nimajo vzornic, s katerimi bi se identificirale ali, ki bi jih podpirale pri doseganju najvišjimi stopnjami akademskega življenja;

podreprezentiranost žensk na najvišjih položajih v znanstveni sferi tako je ovira za vstop žensk v znanstveno kariero. To imenujemo efekt diskriminatorne snežene kepe.

Majhen delež žensk na teh položajih pa ima resne posledice tudi za razvoj znanosti.

Ženske na vodilnih položajih v znanosti v EU in SLO

vodij akademskih institucij (rektoric ali dekanij, direktoric raziskov): Slovenija 8%, Danska: 8%, Nemčija 7%, Francija 13%, Italija 7%, Avstrija 19%, Norveška 25%, Švedska pa 43%;

v znanatvnih svetih in upravnih odborih na nivoju EU je žensk 36%, v SLO 23%. Največ jih ima Švedska: 49%, Norveška 46%, Finska 45%, Islandija 40%;

seznam častnih doktoratov Univerze v Ljubljani od leta 1929, ko se podeljuje ta naslov do leta 2010 pokaže, da je bilo podeljenih 72 častnih doktoratov: a ta naziv so dobile samo 4 ženske;

med vsemi dobitniki/cami naziva »častni senator« Univerze v Ljubljani, ki se podeljuje od leta 1997 ni bilo do sedaj še nobene ženske!

Najnovejši podatki, da so diskriminirane tudi pri plačilu za delo, podeljevanju nagrad itd. (glej slika 11, 12, 13, 14) .

Za koliko se bruto plače (z ali brez dodatkov) moških razlikujejo od plač žensk

Vir: P. Novak, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2012

Funkcijski dodatki in stimulacija za znanstvene svetnike in znanstvene svetnice, 2001-2009

Vir: P. Novak, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2012

Zoisove nagrade po vedah, 2000-2012

Nagrada-opis Spol

Naravo-slovje Tehnika

Medicina

Bioteh-nika

Družbo-slovje

Humani-stika

Interdisci-plinarno

Skupna vsota

ZN-Ž M 5 2 3 1   7   18Vsota ZN-Ž   5 2 3 1   7   18ZN-V M 17 8 1   3 2 3 34  Ž 1 1       1   3Vsota ZN-V   18 9 1   3 3 3 37ZP M 31 24 1 7 2 4 1 70  Ž 6 7 2   1 3   19Vsota ZP   37 31 3 7 3 7 1 89AZ M 6 4 4 3 4 3   24  Ž 2 1 1         4Vsota AZ   8 5 5 3 4 3   28PP M 1 29           30  Ž   3           3Vsota PP   1 32           33Skupna vsota   69 79 12 11 10 20 4 205Delež   33,7% 38,5% 5,9% 5,4% 4,9% 9,8% 2,0% 100,0%

Vir: P. Novak, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2013

Zoisove nagrade po spolu, 2000-2012

Nagrada M Ž Skupna vsota Delež Ž

Zoisova nagrada za življenjsko delo ZN-Ž 18   18 0,00%

Zoisova nagrada za vrhunske dosežke ZN-V 34 3 37 8,11%

Zoisovo priznanje ZP 70 19 89 21,35%

Ambasador znanosti AZ 24 4 28 14,29%

Puhovo priznanje PP 30 3 33 9,09%Skupna vsota 176 29 205 14,15%

Vir: P. Novak, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, 2013

Rezultati raziskave o diskriminaciji v znanosti

da bi preverili, kje so podlage za diskriminacijo po spolu, kje so ovire za uveljavljanje žensk v znanosti smo v okviru komisije za ženske v znanosti spodbudili in izvedli raziskavo: Razlike v delovnih pogojih v znanosti v Sloveniji;

raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bilo poslano prek elektronske pošte 4551 doktorjem/doktoricam znanosti.

Na anketo je delno ali v celoti odgovorilo 1100 respondentov in respondentk, analiza demografskih kazalcev kaže, da so zastopane vse kategorije doktorjev in doktoric znanosti.

Obdobje anketiranja: 17.1.2011 – 15.2.2011 (glej slike 16,17,18)

Ali po vašem mnenju v slovenski znanosti prihaja do diskriminacije in zakaj?

Moški Ženske Totalzaradi nepripadnosti skupini 67,7% 61,1% 63,9% (interesne skupine, lobiji, politične stranke)zaradi nepotizma 45,8% 37,1% 40,8%zaradi izjemne uspešnosti 28,6% 31,3% 30,1%zaradi mladosti 23,2% 25,4% 24,4%zaradi spola 5,9% 33,9% 22,2%zaradi družinskih obveznosti 8,6% 26,3% 18,8%ni diskriminacije 11,1% 7,3% 8,9%

Kje po vašem mnenju prihaja do diskriminacije?

Moški Ženske Total

pri podeljevanju projektov 63,3% 57,4% 59,9%

pri kadrovanju 55,2% 55,3%55,3%

pri podeljevanju funkcij 43,8% 54,1%49,8%

pri izvolitvah v naziv 44,6% 40,2% 42,1%

pri plačilu 30,0% 40,2% 36,0%

pri podeljevanju nagrad za znanstvene dosežke 34,5% 36,0%35,4%

ni diskriminacije 11,1% 7,3% 8,9%

Ali ste občutili diskriminacijo zaradi spola oz. ali ste bili v kdaj priča diskriminacije kolegic na osnovi spola?

Moški Ženske Total

ne 86,2% 54,0% 67,4%

da 13,8% 46,0% 32,6%

Kako se je ta diskriminacija kazala?

Moški Ženske Total

nisem občutil/-a ali bil/-a priča diskriminacije 86,2% 53,9% 67,3%

s slabšimi kariernimi možnostmi 9,4% 34,0% 23,8%

z ustvarjanjem negativne osebne podobe 5,7% 24,4% 16,6% (s podtikanji, stigmatiziranji, govoricami)

z dolgotrajnimi podaljševanji pogodbe 4,4% 14,4% 10,2% o zaposlitvi za določen čas

s slabšimi delovnimi pogoji 3,0% 13,2% 8,9%

z grožnjami odpovedi zaposlitve 2,2% 7,0% 5,0%

Kdo pretežno opravlja gospodinjsko delo v vašem gospodinjstvu?

Moški Ženske Total

s partnerjem/partnerko si enakopravno 57,4% 43,6%49,4% deliva gospodinjsko delo

jaz sam/-a 11,8% 42,9% 29,9%

partner/-ka 23,8% 1,1% 10,6%

Prikrite diskriminacijske prakse

ki bi jih bilo treba odpraviti:

Netransparentnost v odločanju:, vloga neformalnih moških omrežij, v katerih potekajo lobiranja, se sprejemajo odločitve, paternalizem do šibkejših skupin: ženske, mladi, pripadnike marginalnih skupin. Pristranske institucionalne prakse, ki imajo negativne efekte na karierne priložnosti žensk, na primer kriteriji napredovanja oz. habilitiranjaNezavedne spolne pristranosti pri ocenjevanju odličnosti, pri recenzijskih postopkih,

Predlogi za izboljšanje položaja

Podpora raziskavam o vlogi in položaju žensk v znanosti, tako da bi rezultati vplivali nazaj na oblikovanje raziskovalne politike in oblikovanje raziskovalnih programov

Zagotavljanje spolno uravnoteženih zaposlitev na raziskovalnih ustanovah

Razširjanje »dobrih praks« za podporo in ohranitev žensk v znanstvenih poklicih v javnih in zasebnih raziskovalnih ustanovah in podjetjih

Opogumljanje nominacij žensk na vodstvene položaje, da bi tako povečali število ženskih vzročnih modelov za mlajše ženske

Podpora razvoju formalnih in neformalnih mrež raziskovalk, vključno s partnerstvom med raziskovalkami v podjetjih in na univerzah

Izboljšanje podatkov o spolni diskriminaciji v znanstvenem raziskovanju, posebno s pomočjo longitudinalnih raziskav o znanstvenih karierah.