prilog i op[ti informacii - moepp.gov.mk · 2020. 11. 8. · melting point: -42 c boiling point:...

PRILOG I OP[TI INFORMACII

2

Sodr`ina:

1. Odobrenie za gradba...........................................................................3 2. Imoten list.......................................................... .............................17 3. Tekovna sostojba od Centralen registar na Republika

Makedonija..........................................................................................19 4. Istorijat .......................................................... ...................................21

3

Prilog I.1 Odobrenie za gradba

17

Prilog I.2 Imoten list

19

Prilog I.3 Tekovna sostojba od Centralen registar na Republika Makedonija

21

Prilog I.4 Istorijat

Mlekarnicata SENTIS AG e osnovana vo 1996 godina. Od po~etok proizvodstvoto bilo svedeno samo na proizvodstvo na te~ni proizvodi (sve`o mleko, kiselo mleko i jogurt) so kapacitet od 4t/den. Mlekarnicata postepeno go zgolemuva svojot kapacitet opremuvaj}i se so sovremena oprema za proizvodstvo na sirewe i ka{kaval koja e instalirana vo nov pogon vo 1998 godina. So pu{taweto vo upotreba na noviot pogon, mlekarnicata go zgolemuva proizvodstvoto na 6t/den, a brojot na vraboteni se zgolemuva od 4 na 6. Vo 2004 godina mlekarnicata zapo~nuva izgradba na nov pogon za proizvodstvo na trajno mleko i gusti sokovi i se doopremuva so oprema so kapacitet koj se koristi i vo momentot na izrabotkata na aplikacijata (6500 l/h). Paralelno so zgolemuvaweto na kapacitetot, raste i brojot na vraboteni vo mlekarnicata i vo momentot na izrabotkata na aplikacijata za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto vo mlekarnicata ima 15 vraboteni. Momentalno, poradi problemi so plasmanot, mlekarnicata raboti so kapacitet od 10t/den iako instaliraniot kapacitet e 75t/den.

Svoite proizvodi, mlekarnicata SENTIS AG od po~etok gi nudi samo na pazarot vo Tetovo i okolnite sela, postepeno {irej}i go pazarot niz Makedonija. Deneska, proizvodite na mlekarnicata poznati pod brendot ALPI se nao|aat vo site pogolemi gradovi od Makedonija (Skopje, Ohrid, Bitola, Debar, Ko~ani, i dr.).

Mlekarnicata vo tekot na svojot razvoj postojano gi sledi standardite za kvalitet i vo 2008 godina, zapo~nuva so implementacija na HACCP sistem. Isto taka aktivno se vklu~uva vo novite tekovi i barawa za steknuvawe na novi znaewa i zadovoluvawe na standardite od nacionalnata i evropskata regulativa, pa poradi toa, vrabotenite na mlekarnicata postojano u~estvuvaat na obuki i prezentacii od oblasta na mlekoprerabotuva~kata, kvalitet na hrana i za{tita na `ivotnata sredina.

Prilog II

OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI

2

Sodr`ina:

II.1 [ema na objektite i pridru`nata infrsatruktura. . . . . . . . . . . . . . . .3 II.2 [ematski prikaz na dvi`eweto na surovinata, proizvodite i

vrabotenite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4 II.3 Dijagrami na tehnolo{kite postapki za dobivawe na mleko i mle~ni

proizvodi na SENTIS AG . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

3

Prilog II.1

[ema na objektite i pridru`nata infrsatruktura

4

Prilog II.2

[ematski prikaz na dvi`eweto na surovinata, proizvodite i vrabotenite

7

Prilog II.3

Dijagrami na tehnolo{kite postapki za dobivawe na mleko i mle~ni proizvodi na SENTIS AG XEP^I[TE

8

Pasterizator

Dijagram na tehnolo{kata postapka za dobivawe na sveò pasterizirano mleko

Zagrevawe

Pasterizirano

Deaeracija

Homogenizacija

Vtoro ladewe

Pasterizacija 80 oC

Prvo ladewe

Pakuvawe

Separacija

Sveò mleko

Pasterizirano mleko kako gotov proizvod

Miewe na opremata

Zagreana voda od kotelot

Emisii vo atmosfera

Otpadni vodi

Cvrst otpad od o{tetena ambalaà

9

Sterilizator

Dijagram na tehnolo{kata postapka za dobivawe na UHT mleko

Pasterizirano mleko

LadeweTkr 28oC; Tcel 23oC

SterilizacijaTkr 140oC;Tcel 145oC;4sek

HomogenizacijaT=90oC; max 190 bar

Sterilizirano mleko

Asepti~ko pakuvawe

Sterilizirano mleko kako gotov proizvod

Miewe na opremata

Otpadni vodi



Emisii vo atmosfera

10

Dijagram na tehnolo{kata postapka za proizvodstvo na jogurt

Repasterizacija

Intezivno me{awe

Ladewe pred pakuvawe (10 o-14oC)

Pakuvawe

Jogurt kako finalen proizvod

Pasterizirano i homogenizirano mleko

Ladewe na temperatura na fermentacija

(45 o-48oC)

Mle~no-kiseli bakterii

Fermentacija vo duplikator (do pH 4.55)


Emisii vo atmosfera

Miewe na opremata

Otpadni vodi


11

Dijagram na tehnolo{kata postapka za proizvodstvo na kiselo mleko

Pasterizirano i homogenizirano mleko

Repasterizacija

Duplikator so me{alka

Polnewe so plasti~na ambala`a

Fermentacija vo plasti~na ambala`a

(45oC, do pH 4.7 )

Ladewe

Kiselo mleko kako finalen proizvod



Emisii vo atmosfera

Ladewe na temperatura na fermentacija

(45 o-80oC)

Miewe na opremata

Otpadni vodi


12

Dijagram na tehnolo{kata postapka za proizvodstvo na belo sirewe

Pasterizirano mleko

Dozagrevawe

Me{awe vo sirna kada


Siri{te Aditivi

Se~ewe na zgru{ot

Zgru{

Surutka

Presuvawe

Se~ewe na sirnata poga~a na par~iwa

Solewe

Su{ewe i cedewe

Vakumirawe

Belo sirewe kako finalen proizvod


Emisii vo atmosfera

Miewe na opremata

Otpadni vodi


13

Dijagram na tehnolo{kata postapka za proizvodstvo na ka{kaval

Sve`o mleko

Pasterizacija73-75 oC/3sec

Ladewe

Predzreewe

Se~ewe na zgru{ot

Dogrevawe na zgru{ot(1 oC/2min do 38 o-40 oC)

Predpresuvawe

Zreewe

Pakuvawe

Ka{kaval kako finalen proizvod

Surutka

Siri{te CaCl2



Emisii vo atmosfera

Miewe na opremata

Otpadni vodi


Presuvawe i solewe

14

Dijagram na tehnolo{kata postapka za dobivawe na urda

Surutka od site tipovi sirewe

Dogrevawe (85-90 oC, 2h-3h)

Ispu{tawe vo cedila (kalapi)

Cedewe (24h)

Skladirawe (4oC)

Solewe (do 2%)

Emisii vo atmosfera


Otpadni vodi

15

Dijagram na tehnolo{kata postapka za proizvodstvo na ovo{en sok

LadeweTkr 28oC; Tcel 23oC

Ovo{na pulpa i koncentrati

Pasterizacija Tkr 73oC; Tcel75oC;15

Asepti~ko pakuvawe

Ovo{en sok kako finalen proizvod

Dehlorirana voda

Me{awe

Aromi,boi, {e}er, limonska

kiselinaDobivawe na

koncentriran sok max 80% suvi materii

Doteruvawe na potrebnata

koncentracija na suvi materii


Emisii vo atmosfera

Miewe na opremata

Otpadni vodi


Prilog III UPRAVUVAWE I KONTROLA

2

Sodr`ina:

III.1 Organizaciska {ema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 III.2 Opis na rabotnite mesta na odgovornite za za{tita i

unapreduvawe na `ivotnata sredina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4 III.3 Sertifikati i priznanija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

3

Prilog III.1 Organizaciska {ema

Generalen direktor

Zamenik menaxer

Administracija i finansii

Odgovoren za proizvodstvo

Otkup na surovina i

laboratorija

Odgovoren za distribucija

Odgovoren za kvalitet

operatori voproizvodstvo

distributeri

4

Prilog III.2 Opis na rabotnite mesta odgovorni za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina

5

Generalen direktor Opis na primarnite rabotni zada~i i odgovornosti:

• Ja zastapuva i pretstavuva mlekarnicata; • Postavuva organizacija na rabota; • Donesuva strategija za rabota; • Ja odobruva i sproveduva finansiskata konstrukcija na raboteweto; • Dava soglasnost za dizajn na nov proizvod; • Odobruva voveduvawe i razvoj na nov proizvod; • Ja odobruva i realizira kadrovskata politika; • Donesuva i odobruva razvojni planovi; • Sproveduva politika za za{tita na ìvotna sredina; • Gi odobruva i rakovodi aktivnostite za namaluvawe na vlijanieto na

raboteweto vrz ìvotnata sredina.

Zamenik direktor Opis na primarnite rabotni zada~i i odgovornosti:

• Vo otsustvo na generalniot direktor gi sproveduva site negovi rabotni zada~i i odgovornosti;

• Vospostavuva kontakti so delovnite partneri so cel za proda`ba; • Predlaga merki za unapreduvawe na proda`bata; • Ja vodi potrebnata evidencija na proda`bata na gotovite proizvodi i

evidencija na delovnite partneri; • Ja organizira rabotata na marketingot; • Sorabotuva so odgovornite od drugite sektori so cel realizacija na

planskite zada~i; • Odgovoren e za ispolnuvawe na planot za proda`ba i za zakonitosta

pri sklu~uvaweto na kupoproda`nite dogovori; • Vr{i i drugi raboti od domenot na svoite rabotnite zada~i.

Odgovoren za kontrola na kvalitet

Opis na primarnite rabotni zada~i i odgovornosti:

• Ja razviva i sproveduva strategijata za obezbeduvawe na kvalitet; • Vr{i ocenuvawe na rabotata, ve{tinite i sposobnostite na svoite

vraboteni; • Gi utvrduva potrebite za obuka i razvoj na kompanijata; • U~estvuva vo analizirawe na strate{ki odluki ; • U~estvuva vo procesot za razvoj na novi proizvodi i tehnologija; • Sorabotuva so nadle`nite inspekcii; • Gi kontrolira tro{ocite vo domenot na obezbeduvawe na kvalitet; • Odgovoren za ìvotna sredina i vr{i koordinacija na aktivnostite

povrzani so ovaa oblast; • Upravuavwe so opasni hemikalii; • Kontrola na emisiite vo ìvotnata sredina; • Kontrola na rezervoarot za mazut i kontrola na efikasnosta na

gorilnikot; • Kotrola na PPZ aparatite i hidrantite.

6

Odgovoren za surovina i laboratorija

Opis na primarnite rabotni zada~i i odgovornosti: • ja organizira rabotata na celokupnata surovinska slu`ba • go kontrolira izve{tajot za generalniot kvalitet na mlekoto • gi odobruva spisocite za isplata na mlekoto • ja organizira rabotata vo labaratorijata; • priprema pismeni i usmeni informacii; • fizi~ki, hemiski, mikrobolo{ki i specifi~ni analizi na

surovinata; • zemawe na uzorci i nivna priprema za analiza; • organizacija za nabavka na labaratoriskiot materijal; • kontrola i dezinfekcija na labaratoriskata oprema; • gi sproveduva procedurite za kontrola na kvalitet, pridrùvajki se

na principite na HACCP sistemot; • Odgovoren za proverka na mieweto na opremata i povr{inite; • Kontrola na emisiite vo otpadni vodi. • raboti i drugi raboti vo domenot na svoeto rabotno mesto.

Odgovoren za proizvodstvo

1. Opis na primarnite rabotni zada~i i odgovornosti: • Planira, rakovodi i gi nadgleduva site proizvodni aktivnosti za

zadolùvawa na proizvodnata edinica, kako bi gi vo najgolema mo`na mera iskoristil resursite na kompanijata i ispolnil postavenite proizvodni specifikacii i raspored, kako i celta vo pogled na koli~ina, tro{oci i kalo na standard i kvalitet;

• Razviva i sproveduva planovi i proceduri na proizvodstvoto, ja rasporeduva rabotnata sila i vo drugi resursi so {to bi ja zgolemil produktivnosta do maksimum;

• Analizira podatoci vo proizvodstvoto, odrùvaweto i zastoite, kako bi gi identifikuval problemite i prepora~al re{enija (promeni vo procedurite, rabotnite tekovi i oprema) koi }e ja podobrat efikasnosta vo proizvodstvoto;

• Rakovodi, usmeruva, procenuva i razviva tim na rabotnici koi se odgovorni za razli~ni proizvodni aktivnosti kako {to se sklopuvawe, rakuvawe so ma{inite, obrabotka ili pakuvawe.

• Odgovoren za rakuvaweto so hemikaliite vo magacinite kade {to se ~uvaat hemikaliite i odgovoren za evidentirawe na koli~inite i upravuvaweto so cvrstiot otpad od proizvodstvo.

• Prevzema merki i aktivnosti so cel za za{tita na ìvotnata sredina, ekologija, higiena na rabotno mesto, gi po~ituva site proceduri i upatstva na kompanijata i se pridrùva na propi{anite dokumenti vo sistemot na upravuvawe.

7

Prilog III.2 Sertifikati na vraboteni i priznanija na kompanijata

Prilog IV SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI I ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA

2

Sodr`ina:

IV.1 Sanitaren pregled na voda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 IV.2 MSDS (Material Safety Data Sheets) za hemikalii. . . . . . . . . . . . 5 IV.3 Uverenie za kvalitet na nafta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12

3

Prilog IV.1 Sanitaren pregled na voda

5

Prilog IV.2 MSDS (Material Safety Data Sheets) za hemikalii

6

Azotna kiselina, HNO3 General

Synonyms: azotic acid, aqua fortis Molecular formula: HNO3 CAS No: 7697-37-2 EC No: 231-714-2

Physical data Appearance: colourless liquid with a choking odour Melting point: -42 C Boiling point: 121 C (69% boils at ca. 86C) Specific gravity: 1.41 Vapour pressure: 62 mm Hg at 20 C (68%) Flash point: Explosion limits: Autoignition temperature:

Stability

Stable. Strong oxidizer. Substances to be avoided include strong bases, strong reducing agents, alkalis, most common metals, organic materials, alcohols, carbides. Corrodes steel. Light-sensitive.

Toxicology May be fatal if swallowed or inhaled. Extremely corrosive. Contact with skin or eyes may cause severe burns and permanent damage. TLV 2 ppm. OES long-term 5 mg/m3 Toxicity data IHL-RAT LC50 244 ppm (NO2)/30m ORL-HMN LDLO 430 mg kg-1 Risk phrases R8 R23 R24 R25 R34 R41.

Transport information UN No 2031. Packing group II. Hazard class 8.0. Transport category 2.

Personal protection Safety phrases S23 S26 S36 S37 S39 S45.

7

Natrium hidroksid, NaOH General

Synonyms: caustic soda, soda lye, lye, white caustic, aetznatron, ascarite, Collo-Grillrein, Collo-Tapetta, sodium hydrate, fotofoil etchant, NAOH, STCC 4935235, sodium hydroxide pellets, Lewis red devil lye, stamperprep, tosoh pearl Molecular formula: NaOH CAS No: 1310-73-2 EC No: 215-185-5 Annex I Index No: 011-002-00-6

Physical data Appearance: odourless white solid (often sold as pellets) Melting point: 318 C Boiling point: 1390 C Vapour density: Vapour pressure: 1 mm Hg at 739 C Specific gravity: 2.12 Flash point: n/a Explosion limits: n/a Autoignition temperature: Water solubility: High (Note: dissolution in water is highly exothermic)

Stability Stable. Incompatible with a wide variety of materials including many metals, ammonium compounds, cyanides, acids, nitro compounds, phenols, combustible organics. Hygroscopic. Heat of solution is very high and may lead to a dangerously hot solution if small amounts of water are used. Absorbs carbon dioxide from the air.

Toxicology Very corrosive. Causes severe burns. May cause serious permanent eye damage. Very harmful by ingestion. Harmful by skin contact or by inhalation of dust. Typical STEL 2 mg m-1. Toxicity data IPR-MUS LD50 40 mg kg-1 Irritation data EYE-MKY 1%/24h sev SKN-RBT 500 mg/24h sev EYE-RBT 1% sev Risk phrases R35.

Transport information Hazard class 8.0. Packing group II. UN No 1823. EMS No 8.0-06.

Personal protection Safety glasses, adequate ventilation, Neoprene or PVC gloves (use Standard EN 374 of EU Directive 89/689/EEC). Safety phrases S26 S37 S39 S45.

8

Kalcium hlorid, CaCl2 General

Synonyms: calplus, caliac, caltac, dowflake, liquidow, peladow, superflake, snomelt, CAL plus, and various other trade names Molecular formula: CaCl2 CAS No: 10043-52-4 EC No: 233-140-8 EC Index No: 017-013-00-2

Physical data Appearance: white beads or powder Melting point: 782 C Boiling point: Vapour density: Vapour pressure: negligible Specific gravity: 2.15 Flash point: Explosion limits: Autoignition temperature:

Stability Stable. Incompatible with zinc, water, strong acids, methyl vinyl ether, bromine trifluoride, boron oxide, calcium oxide. Hygroscopic.

Toxicology Eye irritant. Toxicity data ORL-RAT LD50 1000 mg kg-1 IPR-MUS LD50 280 mg kg-1 SCU-RAT LD50 2630 mg kg-1 IVN-MUS LD50 42 mg kg-1 ORL-MUS LD50 1940 mg kg-1 Risk phrases R36.

Transport information Non-hazardous for air, sea and road freight.

Personal protection Safety glasses. Safety phrases S22 S24

9

Freon 22, CHClF2 General

Synonyms: Freon 22, halocarbon 22, fluorocarbon 22, difluorochloromethane, HCFC-22, R22 Molecular formula: CHClF2 CAS No: 75-45-6 EINECS No: 200-871-9

Physical data Appearance: colourless gas Melting point: -146 C Boiling point: -40.8 C Vapour density: Vapour pressure: Density (g cm-3): 1.49 at -69 C Flash point: Explosion limits: Autoignition temperature:

Stability Stable.

Toxicology Believed to be of low toxicity; asphyxiant in high concentration. May act as a skin, eye and respiratory irritant. Skin contact with the refrigerated liquid may cause frostbite. Toxicity data IHL-DOG LCLO 70 ppm. IHL-RAT ACUTE 620000 ppm. IHL-MUS LDLO 370000 ppm. Risk phrases

Transport information Non-hazardous for air, sea and road freight.

Personal protection Minimize contact. Use in well-ventilated area. Do not release into the environment, due to the effect which CFCs have on the high-level atmosphere. Safety phrases S23 S24 S25.

11

Safety data for naphtha

General

Synonyms: petroleum naphtha, coal tar naphtha, naphtha v.m. and p, rubber solvent, benzine petroleum Molecular formula: CAS No: 8030-30-6 EINECS: 232-443-2

Physical data

Appearance: reddish-brown mobile liquid with aromatic odour Melting point: Boiling point: 110 - 190 C (wide range reflects the varying composition of different grades of naphtha) Vapour density: Vapour pressure: Specific gravity: 0.76 (typical) Flash point: Explosion limits: Autoignition temperature:

Stability: Stable. Highly flammable. Incompatible with strong oxidizing agents.

Toxicology

Harmful if swallowed or inhaled. May contain benzene, which is a carcinogen. Skin contact may lead to drying or dermatitis. Chronic exposure may cause CNS damage. Skin, respiratory and eye irritant. Typical PEL 100 ppm.

Risk phrases R20 R22 R36 R37 R38.

Transport information

Personal protection:Safety glasses, adequate ventilation. Remove sources of ignition from the working area.

12

Prilog IV.3 Uverenie za kvalitet na nafta

Prilog V CVRST I TE^EN OTPAD

2

Prilog V.1 Dogovor za deponirawe na komunalen otpad

4

Prilog V.2 Potvrda za sobirawe na o{tetena PVC ambala`a od Agropal Kompani, Tetovo

Prilog VI EMISII VO ATMOSFERA

2

Prilog VI. Izve{ataj od izmerenite merewa na emisii vo atmosfera od instalacija na SENTIS AG - Xep~i{te

Izve{taj broj: 20-033/08 FARMAHEM - Skopje

Izve{taj od merewe na emisii vo atmosfera

od Mlekarnica ,,SENTIS AG” DOOEL s. Xep~i{te, Tetovo

Merewata i izve{tajot e izvr{eni od strana na: Farmahem - laboratorija za `ivotna srednina Laks Marijan, ing. po za{tita na `ivotna sredina Igor Grujoski, ing. po hemija

Odgovorno lice: Marjana [u{levska, dipl. biolog Rakovoditel na Sektor za ekolo{ki konsalting

Skopje 2008


2/10

I. VOVED

Za potrebite na mlekarnicata Sentis AG, Laboratorijata za ìvotna

sredina pri Sektorot za ekolo{ki konsalting na Farmahem na den 18.09.2008 izvr{i merewe i analiza na emisijata na gasovi koi se emitiraat od kotlarata na mlekarnicata. Izve{tajot od merewe na emisii vo atmosfera }e posluì za izrabotka na aplikacija za B integrirana ekolo{ka dozvola za mlekarnicata.

Interpretacijata na rezultatite od izvr{enite merewa i analizi na

emisija na {tetni materii e vo soglasnost so Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moè da se ispu{taat vo vozduh od oddelni izvori na zagaduvawe (sl. Vesnik na R. Makedonija br. 3/1990) kade se propi{ani maksimalno dozvoleni koncentracii (MDK) i maksimalno dozvolenite koli~estva (MDKO) na {tetni materii vo cvrsta, te~na ili gasovita sostojba {to smeat da se ispu{taat vo vozduhot od ventilacionen kanal (oxak).

Merewata se vr{eni vo prisustvo na tehni~ko lice na mlekarnicata.

Rabotata na kotlarata se odviva vo uslovi na diskontinuiran reìm na rabota.

II. Prikaz na metodolo{kiot priod na snimaweto na emisija na hemiski {tetnosti vo izleznite gasovi {to se emitiraat od ventilacionen kanal (oxak)

II.1. Opis na mernata oprema

Stru~nite lica na Farmahem od Sektorot za ekolo{ki konsalting

oddel laboratorija za ìvotna sredina izvr{ija merewa na emisija na otpadni gasovi koi proizleguvaat od oxak posle kotelot za sogoruvawe.

Merewata bea izvr{eni so gasen analizator TESTO 350 XL/ 454 koj pretstavuva integriran sistem sostaven od kontrolna edinica i analizatorska edinica. Testo 350 e portabl ekstraktiven gasen analizator so visoki performansi, za analiza na kompletna sostojba na gasovite i struewa.

Pri mereweto se koristeni mernite sondi: - Gasna sonda Merewa na koncentraciite na gasovite se vr{eni so gasna sonda opremena so termopar. Dolìna na gasnata sonda iznesuva 0,7 metri. - Pitot cevka Merewa na temperatura, diferencijalen pritisok, brzina i protok se vr{eni so Pitot cevka so dolìna od 1 metar.


3/10

II.2. Opis na kotlarata i mernoto mesto

Kotlarnicata vo mlekarata sluì za proizvodstvo na tehnolo{ka

parea koja se koristi za proizvodstveni celi i za zagrevawe na poedini prostorii od mlekarata. Locirana e na N 420 02’ 172” i E 210 00’ 242”. Kotlarnicata e pozicionirana e vo podrumskite prostorii na mlekarnicata kade {to se nao|a i skladot za ambalaà.

Kotlarnicata raboti vo tekot na celata godina diskontinuirano, t.e 8 ~asa na den i 358 dena vo godinata. Kotlarata vo tekot na rabotniot den e operativna ~asa 3-4 ~asa. Reìmot na rabota na kotelot zavisi od postignuvawe na zadadena temperatura potrebna za proizvodstvoto. Vo kotlarnicata se postaveni dva kotli. Potro{uva~ka na gorivo na mlekarnicata za proizvodstvo na tehnolo{ka parea iznesuva 150 – 180 l/den ili 57,5 t/god. i zavisi od dnevniot proizvoden kapacitetot. Lo`livo gorivo za kotlite nafta D3.

Kotel 1 (DHA so seriski broj 3890) se koristi postojano. Karakteristiki na kotelot:

- Izlezna mo}nost na kotelot 1,4 MW. - Maksimalno proizvodstvo na parea 2000 kg/h. Kotel 2 (Gavardo FB330 so seriski broj 3904) se koristi pri zgolemeno

proizvodstvo i se upotrebuva mnogu retko. Izlezna mo}nost na kotelot e 383 kW i maksimalno proizvodstvo na parea 550 kg/h.

Ventilacioniot kanal od kotlarata se sostoi od metalna cevka so kvadratna forma koja zavr{uva vo yiden oxak. Na ventilacioniot kanal e priklu~en eden pomal ventilacionen kanal so kru`na forma koj poteknuva od kotel Gavardo FB330.

Mernoto mesto e locirano na ventilacioniot kanal na maksimalna mo`na oddale~enost od mestoto na spojuvaweto na dvata ventilacioni kanali. Ventilacionen kanal na kotlarnicata ima visina od 12 metri.

II.3. Pristap kon merewe

Zemaweto na primerok e izvr{eno spored upatstvoto na ”Tehni~kiot vodi~ za vr{ewe na monitoring od oxaci na Environmet Agency” od 2004 godina koe gi sodrì site internacionalni i evropski standardi.

Ventilacioniot kanal (oxak) vo Mlekarnica Sentis AG pripa|a vo vtora kategorija na ventilacioni kanali. Dijametar na ventilacioniot kanal iznesuva 430 mm i ima povr{ina 0,193 m2. Za merni to~ki izbrana e centralnata to~ka i to~ka koja se nao|a vo blizina na centralnata to~ka bidej}i period na operativnota na kotelot e mnogu kratka. Pred da se pristapi na merewe bea izvr{eni site neophodni proceduri koi ovozmoùvaat to~no merewe.

- Izvr{ena e avtomatska postapka na nulirawe. - Izvr{ena e postapka na test na istekuvawe so koja se proveruva dali sistemot e defekten (proverka na silikonskite i gasnite creva). - Primerocite od gas se zemeni ekstraktivno so pomo{ na gasna sonda.


4/10

II.4. Prikaz rezultatite od mereweto na emisija na gasovi

Vo tabela 1 se prika`ani izmerenite vrednosti na parametrite vo dve merni to~ki na mernata ramnina kako so nivnite sredni vrednosti. Rezultatite od izvr{enite merewa i presmetkite za ventilacioniot kanal se prika`ani tabelarno so podatoci za najdenata koncentracija presmetani vo normalni uslovi (mg/Nm3). Koncentracijata na gasovi SO2,CO i NOx od ventilacioni kanali e svedena na 3% kislorod.

Ime na instalacija: Mlekara Sentis Gorivo: Nafta

Podatoci od izvr{enite merewa so gasen analizator TESTO 350XL/454:

FT O2 CO2 CO SO2 NO NO2 NOx v Q Qn Masen protokMereni parametri

0C % % ppm ppm ppm ppm ppm m/s m3/h Nm3/h kg/h

Merna TO^KA 1

181,4 6,44 10,75 0 5 60 0,2 60,2

Merna TO^KA 2

185,5 6,30 10,85 0 5 61 0 61

Sredna vrednost

183,5 6,37 10,80 0 5 61,5 0,1 61,6 3,1 2160,5 1627 1493

Koncentracija na SO2,CO i NOx

(mg/Nm3 pri 3%O2) 0 17,6 155,3

MDK za koncentracija na

SO2,CO i NOx (mg/Nm3 pri 3%O2)

170 1700 350

Masen protok na SO2, CO, CO2 , NOx

(kg/h) 260,5 0 0,017 0,0025

Tabela 1. Rezultati od merewe so gasen analizator Testo 350XL/450

Toplinski zagubi na gas od oxak za te~no goriva pri: qA= (FT-AT) x {(A2/21-02)+B} = 7,64 Efikasnost na sogoruvawe na gorivoto Effn=91,1% Sogoruvawe na gorivo - Odreduvawe na pristap na vrednost na vozduh Odnos na vozduh - Air ratio: λ = CO2 max/CO2 meas=15,5/10,8= 1,43

Za idealen proces na sogoruvawe ovoj faktor treba da bide 1. Za maksimalna efikasnost: jaglerod dioksid bi trebalo da bide {to e mo`no pogolem, dodeka jaglerod monoksid bi trebalo da bide {to pomal vo (bezbedni granici).


5/7

III. ZAKLUÔK

Vrz osnova na dobienite rezultati od merewata na emisija na gasovi od oxak na kotlara so gasen analizator Testo 350XL/454 vo instalacijata na mlekarnicata Sentis AG moè da se donese sleden zaklu~ok:

a) Aspekt na ìvotna sredina: Koncentracijata na SO, SO2 i NOx se vo ramkite na dozvolenite

granici na MDK soglasno na Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moàt da se ispu{tat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Sl. Vesnik na SRM br.3/90). Instalacijata Sentis AG za potrebite na kotlarnicata koristi visokokvalitetno gorivo {to e voo~livo preku izmerenata koncentracija na sulfur dioksid.

b) Ekonomski aspekt: Gorilnikot na kotlarata funkcionira vo optimalni granici na

sogoruvawe na gorivoto {to se gleda od EffN efikasnost na sogoruvawe koj iznesuva 91,1%, kako i od parametrite na sogoruvawe jaglerod monoksid i jaglerod dioksid.

Napomena: Prezentiranite vrednosti vaàt za uslovi i raboti procesi koi

bile vo vremeto koga bile vr{eni vo vremeto koga se vr{eni merewata. Zabele{ka: Umnoùvawe na ovoj izve{taj e dozvoleno samo kako celina.

Delovi od ovoj izve{taj ne smeat da se umnoùvaat bez pismeno odobrenie na ekolo{kiot konsalting na Farmahem.


6/7

Prilog I: Kalibracionen setrifikat za gasniot analizator


7/7

Prilog VII EMISII VO POVR[INSKI VODI I KANALIZACIJA

Prilog VII.1 Izve{taj za hemiskata analiza na otpadnite vodi od mlekarnicata

Izve{taj broj 14-029/08____________________________________________________FARMAHEM, Skopje

Izve{taj od analiza na otpadna voda

od SENTIS AG DOOEL - s. Xep~i{te, Tetovo

Nara~atel: DPPU SENTIS AG DOOEL s. Xep~i{te, Tetovo

Datum na zemawe na primerokot: 18.09.2008 god. Datum na dostavuvawe na primerokot: 18.09.2008 god Datum na izrabotka na izve{tajot: 25.09.2008 god. Izve{taj br. 14-029/08 Analizata i podgotovkata na Igor Grujoski, dipl. hem. in`. izve{tajot se izvr{eni od strana na: Farmahem, Skopje

Laboratorija za `ivotna srednina Odgovorno lice: Marijana [u{levska, dipl. biolog

Rakovoditel na sektor

______________________________________________________________________________________Strana 1


______________________________________________________________________________________Strana 2

Sodr`ina strana

1. Voved ........................................................................................................................................... 3 2. Izvr{ena rabota ...................................................................................................................... 3

2.1 Sobirawe na primeroci ............................................................................................. 3 3. Rezultati od hemiska analiza od otpadna voda ............................................................... 4 4. Tolkuvawe na rezultatite ................................................................................................. 4


1. Voved Na barawe na kompanijata SENTIS AG DOOEL, s. Xep~i{te, Tetovo,

Laboratorijata za ìvotna sredina pri Sektorot za ekolo{ki konsalting na Farmahem na den 18.09.2008 izvr{i zemawe na primerok za analiza na otpadna voda.

Izve{tajot od analizata na primerocite na otpadna voda }e posluì za procenka na emisiite i ocenka na vlijanieto na mlekarnicata vrz ìvotnata sredina pri izrabotka na barawe za dobivawe na B dozvola za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto..

Interpretacijata na rezultatite od izvr{enita analiza na primerocite na otpadna voda e vo soglasnost so Zakonot za vodi (Sl. Vesnik na R.M 87/08), Uredbata za klasifikacija na vodite (Sl. Vesnik 18/99) i Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi (~len 4, Sl.Vesnik od 18/99 godina). 2. Izvr{ena rabota

2.1 Zemawe na primeroci

Otpadnata voda vo mlekarnicata proizleguva od procesot na ~istewe na opremata za proizvodstvo. Primerokot na otpadna voda e zemen od sistemot za ispu{tawe otpadna voda koja zavr{uva so plasti~no crevo. Od plasti~noto crevo, otpadnata voda se odliva vo selski kanal. Vakviot na~in na isfrlawe na otpadnite vodi se slu~uva edna{ dnevno po zavr{uvawe na rabotniot den. Primerokot koj e predmet na ovoj izve{taj e zemen vo 16 ~asot.

Vo tekot na zemawe na primerokot za analiza na otpadna voda na samoto mesto bea izmereni osnovnite fizi~ko-hemiski parametri i toa: temperatura, pH vrednost i elektri~na sprovodlivost (vidi Tab.1).

Tabela 1 - Fizi~ko-hemiski paramentri izmereni vo SENTIS AG DOOEL

Parametar Metoda na rabota MDK (II Klasa)

1

pH EN ISO 10523 7,99-6,00 8,57 Temperatura, oC - - 31,8 Sprovodlivost, µS/cm EN ISO 7888 - 556,0

1 - Otpadna voda od plasti~no crevo pred ispu{tawe vo selski kanal

Primerokot na otpadna voda be{e transportiran vo polietilenski i stakleni {i{iwa od 1 l.

Primerokot na otpadnata voda be{e analiziran vo laboratorijata za ìvotna sredina na Farmahem, Skopje.

Na zemenite primeroci bea izvr{eni analizi za slednite parametri: HPKKMnO4, vkupen organski jaglerod (TOC), biohemiska potro{uva~ka na kislorod, rastvoren

______________________________________________________________________________________Strana 3


kislorod, vkupen suv ostatok, rastvoreni materii, suspendirani materii, hloridi, amonijak, nitriti, nitrati, vkupen azot, vkupen fosfor, masti i masla.

3. Rezultati od hemiska analiza od otpadna voda Rezultatite od hemiskata analiza na otpadnata voda se dadeni vo Tabela 2. Tabela 2 - Rezultati od laboratoriskite analizi

Parametar Metoda na rabota MDK (II Klasa)

1

HPKKMnO4, mg/l O2 EN ISO 6060 2,51-5,00 2,37 BPK5, mg/l O2 EN ISO 8466-1 2,01-4,00 28,8 Rastvoren kislorod, mg/l O2 - 7,99-6,00 6,86 Vkupen organski jaglerod, mg/l C - 2,51-4,20 10,8 Vkupen suv ostatok, mg/l - - 376,0 Rastvoreni materii, mg/l - 500,0 363,0 Suspendirani materii, mg/l - 10-30 13,0 Hloridi, mg/l Cl- US EPA 4500-Cl-E - 82,0 Amonijak, mg/l NH4

+ US EPA 354.1 1,0 0,33 Nitriti, mg/l N EN ISO 7890/1 0,01 0,01 Nitrati mg/l N EN ISO 6978/1 10,0 3,4 Vkupen azot, mg/l N EN ISO 11905-1 0,200-0,325 4,5 Vkupen fosfor, mg/l P EN ISO 6978/1 0,004-0,007 0,29 Masti i masla, mg/l - - 8,8

1 - Otpadna voda od plasti~no crevo pred ispu{tawe vo selski kanal

4. Tolkuvawe na rezultatite

Glaven recipient na otpadnite vodi od procesot na ~istewe na opremata za proizvodstvo, koi se vlivaat vo selkiot kanal prestavuva rekata Vardar koja vo toj del od od nejziniot tek spored Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi (~len 4, Sl.Vesnik od 1999 godina) se nao|a vo II kategorija. Spored istata kategorizacija, vodata od vtora kategorija odgovara na vrednostite za vtora klasa od Uredbata za klasifikacija na vodite (Sl. Vesnik 18/99).

Spored dobienite rezultati od hemiskata analiza na primerokot od otpadna voda, maksimalno dozvolenite koncentracii za II klasa gi nadminuvaat slednive parametri:

• biohemiska potro{uva~ka na kislorod za pet dena (28,8 mg/l O2) ja nadminuva MDK za II klasa (2,51 - 4,00 mg/l O2). Spored dobieniot rezultat od ovoj parametar, primerokot odgovara na V klasa.

______________________________________________________________________________________Strana 4


______________________________________________________________________________________Strana 5

• vkupen organski jaglerod (10,8 mg/l C) ja nadminuva MDK za II klasa (2,51-4,20 mg/l C). Spored dobieniot rezultat od ovoj parametar, primerokot odgovara na V klasa.

• vkupen azot (4,5 mg/l N) ja nadminuva MDK za II klasa (0,200 - 0,325 mg/l N). Spored dobieniot rezultat od ovoj parametar, primerokot odgovara na V klasa.

• vkupen fosfor (0,29 mg/l P) ja nadminuva MDK za II klasa (0,004 - 0,007 mg/l P). Spored dobieniot rezultat od ovoj parametar, primerokot odgovara na V klasa.

Spored dobienite rezultati od analizata na primerokot na otpadna voda, nekoi parametri poka`uvaat pripadnost kon podobar kvalitet, a toa se slednite parametri:

• Spored hemiskata potro{uva~ka na kislorod (2,37 mg/l O2), otpadnata voda od primerokot pripa|a na I klasa (< 2,50 mg/l O2)

• Spored amonijakot (0,33 mg/l NH4) otpadnata voda od primerokt pripa|a na I klasa(1,0 mg/l NH4).

• Spored nitratite (0,33 mg/l N) otpadnata voda od primerokt pripa|a na I klasa(10 mg/l N).

Interpretacijata na rezultatite od izvr{enite analiza na otpadna voda e vo

soglasnost so Zakonot za vodi (Sl.Vesnik na R.M 87/08), Uredbata za klasifikacija na vodite (Sl. Vesnik 18/99) i Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi (~len 4, Sl.Vesnik od 1999 godina).

Prilog X BU^AVA, VIBRACII I NEJOZIZIRA^KI ZRA^EWA

2

Prilog X.1 Izve{taj od izvr{enite merewa na bu~ava vo `ivotna sredina

Izve{taj broj:30-038/08 FARMAHEM - Skopje

IZVE[TAJ OD IZVR[ENI MEREWA NA BU^AVA VO @IVOTNA SREDINA

ZA

,,SENTIS AG” DOOEL-

s. Xep~i{te, Tetovo

Mereweto i izve{tajot gi izrabotil: Igor Grujoski, dipl.ing. po hemija

Rakovoditel na sektor:

Marjana [u{levska, dipl. biolog

Izve{taj broj: 30-038/08 Datum: 22.09.2008

Skopje 2008

1/12


IZVR[NO REZIME

Farmahem - Skopje na barawe na „SENTIS AG” DOOEL od s. Xep~i{te - Tetovo izvr{i merewe na nivoto na bu~ava vo ìvotna sredina. Osnovna dejnost na „SENTIS AG” DOOEL e prerabotka i proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi. Mlekarnica e locirana vo naseleno mesto vo blizina na magistralniot pat Tetovo - Jaìnce.

Celta na mereweto be{e vostanovuvawe na realnata sostojba na emitirano nivo na bu~ava od instalacija na mlekarnicata pri normalni uslovi na rabota. Izve{tajot od mereweto }e posluì pri izrabotka na barawe za dobivawe na B dozvola za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto.

Mereweto na bu~avata be{e izvedeno vo period na den od 15.10 do 15.52 ~asot na 18.09.2008. Mereweto be{e izvr{eno od strana na stru~noto lice na Farmahem - Laboratorija za ìvotna sredina.

Kako izvori na bu~ava koi proizleguvaat od instalacijata kon ìvotnata sredina bea identifikuvani sistem od ventilatori za ladewe i ma{ina za pakuvawe na jogurt.

Po izvr{enite merewa na granicite na instalacijata i na osetlivoto podra~je napravena e analiza na merewata soglasno so Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava. (~len 4, Slu`ben vesnik na RM br.64/1993) pri {to moè da se zaklu~i deka emitiranato nivo na bu~ava koe proizleguva od „SENTIS AG” DOOEL gi zadovoluva barawata navedeni vo Odlukata. Marjana [u{levska Rakovoditel na sektor ______________________

2/12


I. Voved

Mlekarnicata „SENTIS AG” DOOEL pripa|a na instalacii ~ija osnovna dejnost e prerabotka i proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi. Mlekarnicata e locirana vo s. Xep~i{te, Op{tina Tetovo i se nao|a vo neposredna blizina na magistralniot pat Tetovo - Jaìnce.

Mereweto na nivoto na bu~ava vo ìvotna sredina }e posluì pri izrabotka na barawe za B dozvola za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto.

Kako izvori na bu~ava koi proileguvaat od instalacijata na mlekarnicata „SENTIS AG” DOOEL kon ìvotna sredina se identifikuvani:

- ventilatori za ladewe - ma{ina za pakuvawe na jogurt

Ocenka na nivoto na bu~ava vo ìvotna sredina be{e izvr{ena vo soglasnost so ~lenot 4 od Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava izlezena vo Slu`beniot vesnik na Republika makedonija br.64/1993.

^len 4

Maksimalno dozvoleno nivo na bu~ava za trgovsko - stanbeno -delovni podra~ja so okolni soobra}ajnici vo dlabo~ina 50 metri od sredinata na soobra}ajnicata iznesuva:

Maksimalno dozvoleno ekvivalentno nivo na bu~ava za period od den od 06.00 do 22.00 ~asot

LAeq = 60dB (A); Maksimalno dozvoleno nivo na bu~ava izrazeno kako bu~ava koja e dostignata vo vremetraewe od 10% od vremeto na merewe

LA10 = 70 dB (A); Maksimalno dozvolenoto nivo na bu~ava izrazeno kako bu~ava koja e dostignata vo vremetraewe od 5% od vremeto na merewe

LA5 = 75 dB (A); I.2 Stru~en personal i oprema

Personal: Mereweto na nivoto na bu~ava e izvr{eno od strana na Igor Grujoski dipl. ing.

po hemija. Oprema: Merewata se izvr{eni so instrument bukometar Cirrus CR:831B koj pretstavuva

instrument za merewe na bu~ava vo rabotna i ìvotna sredina so visoki performansi (klasa 1). Instrumentot obezbeduva funkcii i karakteristiki barani vo standardite IEC 61672, IEC 60651, IEC 60804. Bukometarot Cirrus CR 831B obezbeduva {irokoopse`ni merewa zaedno so 1:1 i 1:3 oktavni filtri, ovozmoùvaj}i pri toa instrumentot da se koristi vo identifikacija i kontrola na izvorot na bu~ava koi vklu~uvaa odredeni tonovi.

3/12


Merniot instrument poseduva akusti~na kalibraciona edinica Cirrus CR515 koja sluì za kalibracija na 93,7 dB.

Vo prilogot I.2 dadeni se kalibracioni sertifikati na merniot ured Cirrus CR 831B i akusti~niot kalilibrator Cirrus CR 515. II. Opis na mereweto na nivoto na bu~ava vo ìvotnata sredina

Mereweto be{e izvr{eno vo soglasnost so standardot ISO 1996, a metodite i

aktivnostite za vr{ewe na merewata se dadeni vo prodolènie. Vkupno bea izvr{eni dve merewa na nivoto na bu~ava na dve merni mesta. Edno

merewe be{e izvr{eno na granica od instalacijata, dodeka vtoroto merewe be{e izvr{eno na osetliva lokacija.

Merewata bea izvr{eni vo period od 10 minuti pome|u 15.10 do 15.52 ~asot pri normalni uslovi na rabota na instalacijata.

Procedurata na merewe be{e izvr{ena na toj na~in {to pred i posle mereweto se vr{i kalibracija na merniot ured Cirrus CR831B so akusti~en kalibrator Cirrus 515.

Merewata na bu~ava vo ìvotna sredina se izvr{eni vo {irokofrekfentno podra~je vo meren opseg od 40 do 100 dB. Pri merewata nema{e pre~ekoruvawe na gornata i dolnata granica na merniot opseg.

Site merewa na nivoto na zvukot vo ovoj izve{taj se izrazeni vo decibeli (dB) 2x10-5Pa. Merewata se vr{eni pri frekfencii ”LA” koja ja opfa}aat nelinearnata priroda na ~ove~kiot sluh, dodeka vremeto na registracija na bu~avata e izvr{eno so brza reakcija ”LF”. II.1 Izvori na bu~ava

Vo ramkite na instalacijata postojat pove}e izvori na bu~ava, no tie {to vlijaat na ìvotnata sredina se ventilatorite za ladewe i ma{inata za pakuvawe na proizvodite. Kompresorskata stanica i kotlarnicata kako izvori na bu~ava ne se zemeni predvid vo ovoj izve{taj, bidej}i istite se nao|aat vo podrumskite prostorii, poradi {to ne postoi vlijanie vrz ìvotnata sredina.

Kako glavni izvori na bu~ava koi proizleguvaat od instalacijata na mlekarnica „SENTIS AG” DOOEL vo ìvotnata sredina bea indetifikuvani ventilatorite za ladewe. Ventilatorite rabotat kontinuirano vo tekot na rabotniot den. Postaveni se vo prizmeniot del od mlekarnicata i nad niv se nao|a priemna platforma na mlekarnicata.

Sporedni izvori na bu~ava od instalacija na mlekarnica „SENTIS AG” DOOEL pretstavuvaat:

- proizvodstven pogon - ma{ina za pakuvawe na jogurt - dvièwe na motorni vozila vo mlekarnicata;

Nadvore{ni izvori na bu~ava pretstavuvaat - soobra}ajot od frekfentnata soobra}ajnicata (Tetovo - Jaìnce) koja se

grani~i so instalacijata na mlekarnicata - soobra}ajot od sporedniot pat koja se grani~i so mlekarnicata - ~ove~ki faktor(dovikuvawe).

4/12


II.2 Lokacii na izvr{eni merewa

Mernoto mesto (NL1) Mernoto mesto NL1 se nao|a na granica od instalacijata na mlekarnicata.

Pokraj mernoto mesto pominuva lokalen pat, a na oddale~enost od 50 m pominuva frekfentna soobra}ajnica Tetovo - Jaìnce. Mernoto mesto se nao|a jugozapadno na oddale~enost od 5 metri od izvorot na bu~ava (ventilatorite za ladewe i ma{ina za pakuvawe na jogurt). Pome|u mernoto mesto i izvorite na bu~ava ne postojat nikakvi prepreki koi bi vlijaele na nivoto na bu~ava, tuku doa|a do refleksija na zvukot od doma}instvoto - ku}a br.687 (ograda od blokovi cigla so visina nad 2m) koe se nao|a nasproti mlekarnicata na oddale~enost od 15 m.

Mernoto mesto (NSL1) Mernoto mesto NSL1 se nao|a na 15 m ju`no od stati~kite izvorite na bu~ava

koi proizleguvaat od instalacijata (ventilatori za ladewe i ma{ina za pakuvawe) vo neposredna blizina na drvena porta na ku}a br.687. Vo blizina na mernoto mesto pominuva lokalen pat, dodeka na oddale~enost od 50 m se nao|a frekfentnata soobra}ajnica Tetovo-Jaìnce. Pome|u mernoto mesto i izvorite na bu~ava ne postojat nikakvi prepreki koi bi vlijaele na nivoto na bu~ava. Merewe e izvedeno na lokacija na koja e izbegnata refleksija na zvukot.

Vo prilog II.2. e dadena satelitskata snimka na lokacijata so mernite mesta. II.3 Rezultati od merewata na nivoto na bu~ava vo ìvona sredina

Merno mesto NL 1

Rezultatite od merewata na nivoto na bu~ava na mernoto mesto NL1 proizleguvaat od vozdu{en kompresor za ladewe. Faktorot na otstapka pri kalibrirawe iznesuva 0,2 dB. Rezultatite se sumirani vo Tabela 1:

Izmereni nivoa na bu~ava (dB) 2x10-5Pa. Merno

mesto Period

LAeq LAmax LA5 LA10 LA90

Komentar za bu~ava

NL1 DEN 15.18 - 15.33 ~asot 65.8 84.5 68.9 66.9 61.2

Maksimalno dozvoleno nivo na bu~ava za Trgovsko-stanbeno-delovni podra~ja so okolni soobra}ajnici vo dlabo~ina od 50 m od sredina na soobra}ajnica za period od DEN

60 75 70

Bu~ava proizlezena od aktivnosti vo ramkite na instalacijata (ventilatori za ladewe i od ma{inata za pakuvawe na proizvodite); pominuvawe na vozila od okolnata soobra}ajnica, ~ove~ki faktor (dovikuvawe)

Tabela 1. Zbirni rezultati od merno mesto NL 1

Najgolem pri~initel za zgolemenoto nivoto na bu~ava pri mereweto pretstavuva kontinuiranata rabota na ventilatorite za ladewe. Bu~avata od soobra}aj ima golemo vlijanie na sevkupnoto emitirano nivo na bu~ava.

5/12


Merno mesto NSL 1

Rezultatite od merewata na nivoto na bu~ava na merno mesto NSL1 se izmereni na osetliva lokacija, vo blizina na ku}a br 687. Faktorot na otstapka pri kalibrirawe iznesuva 0,2 dB. Rezultatite se sumirani vo Tabelata 2:

Izmereni nivoa na bu~ava (dB) 2x10-5Pa. Merno

mesto Period LAeq LAmax LA5 LA10 LA90

Komentar za bu~ava

NSL3 den 12.52 - 13.07 ~asot

59.3 72.7 62.6 61.1 55.5

Maksimalno dozvoleno nivo na bu~ava za Trgovsko-stanbeno-delovni podra~ja so okolni soobra}ajnici vo dlabo~ina od 50 m od sredina na soobra}ajnica za period od DEN

60 75 70

Bu~ava proizlezena od instalacijata (ventilatorite za ladewe i ma{ina za pakuvawe na jogurt), soobra}aj, ~ove~ki faktor.

Tabela 2. Zbirni rezultati od merno mesto NSL 1 Izmerenoto nivo na bu~ava prvenstveno proizleguva od vlijanieto na

kontinuiranata rabota na vozdu{niot kompresor i soobra}ajot. Vo situacija koga ne e prisuten soobra}ajot, bu~avata od kompresor pretstavuva pozadinska bu~ava i iznesuva 55,5 dB. Mereweto be{e izvr{eno so pauzi za da se izbegne vlijanieto na soobra}ajot od lokalniot pat.

Poedine~ni izve{tai so grafi~ka analiza za sekoe merno mesto obraboteni so softverskiot program DEAF DEFIER se dadeni vo prilogot II.3

6/12


III. Vostanovena sostojba Podatocite od mereweto na nivoto na bu~ava vo ìvotna sredina izmerena na

granicite na instalacijata na mlekarnicata „SENTIS AG” DOOEL vo soglasnost so grani~nite vrednosti za nivo na bu~ava propi{ani vo Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava (~len 4, Slu`ben vesnik na RM br.64/1993) ukaùvaat deka:

a) na granica na instalacijata (merno mesto NL1) paramerite na bu~ava priozlezena od ventilatorite za ladewe se vo ramkite na dozvolenite granici za maksinalno dozvoleno nivo t.e izmerenoto nivo na bu~ava izrazeno kako 10% nivo na bu~ava LA10, 5% ,nivo na bu~ava LA5 se vo ramkite na dozvolenite granici za maksimalno dozoleno nivo, dodeka ekvivalentno kontinuirano nivo LAeq e malku nad maksimalno dozvolenoto nivo zaradi ogromnoto vlijanie na bu~avata predizvikana od soobra}ajot na patot Tetovo-Jaìnce, pa poradi toa ovoj parametar ne se zema predvid pri generalnata ocenka.

b) na osetlivoto na bu~ava merno mesto (merno mesto NSL1) parametrite na bu~ava proizlezena od mlekarnicata se vo ramkite na dozvolenite granici za maksinalno dozvoleno nivo t.e (izmerenoto nivo na bu~ava izrazeni kako ekvivalentno kontinuirano nivo LAeq, 10% nivo na bu~ava LA10 , 5% nivo na bu~ava LA5 se vo ramkite na dozvolenite granici za maksimalno dozoleno nivo.

Napomena: Prezentiranite vrednosti vaàt za uslovi i raboti procesi koi bile vo vremeto koga bile vr{eni vo vremeto koga se vr{eni merewata. Zabele{ka: Umnoùvawe na ovoj izve{taj e dozvoleno samo kako celina. Delovi od ovoj izve{taj ne smeat da se umnoùvaat bez pismeno odobrenie na ekolo{kiot konsalting na Farmahem.

7/12


Prilog I.2 Kalibracioneni sertifikati

8/12


9/12

{taj broj:30-038/08 FARMAHEM - Skopje

10/12

PRILOG II.2 Satelitska snimka na mernite mesta vo mlekarnicata „SENTIS AG”

Izve


11/12

II.3.1 Softerska obrabotka od mereweto na nivoto na bu~ava na merno mesto NL1

easurement Details M D ate and Time: 18.09.2008 15:18 S ound Level Meter: Cirrus Research plc R ecalibration Due: 31.01.2009 R un Duration: 00:10:01 hh:mm:ss R ange: 40-110 dB O verload: no L ocation: NL1 N otes: 5 m od Mlekarnica Alpi D ata L eq 65,8 dBA L5,0 68,9 dBA L epd 49,0 dBA L10,0 66,9 dBA L AE 93,4 dBA L50,0 64,2 dBA L AFmax 84,5 dBA L90,0 61,2 dBA Peak 106,6 dBC L99,0 59,9 dBA

Lmin 59,3 dBA


12/12

II.3.2. Softerska obrabotka od mereweto na nivoto na bu~ava na merno mesto NSL1

easurement Details M D ate and Time: 18.09.2008 15:42 S ound Level Meter: Cirrus Research plc R ecalibration Due: 31.01.2009 R un Duration: 00:07:01 hh:mm:ss R ange: 40-110 dB O verload: no L ocation: NSL1 N otes: 15 m od Mlekarnica Alpi vo Drvena porta na kuka br 687 D ata L eq 59,3 dBA L5,0 62,6 dBA L epd 40,9 dBA L10,0 61,1 dBA L AE 85,4 dBA L50,0 57,7 dBA L AFmax 72,7 dBA L90,0 55,5 dBA P eak 96,0 dBC L99,0 54,2 dBA

Lmin 53,0 dBA

Prilog XI TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI

Prilog XI.1 [ematski prikaz na predlo`enite to~ki na monitoring

@IVEALI[TE

K1

V1

V2

V3

M L E K A R N I C ASENTIS - ALPI

N1

Legenda:- emiter na oxakot na kotelot vo kotlarnicata

kanaliziran ispust vo kanal na otpadna voda odotfrlawe na surutka od sirewe

- otvoren ispust vo kanal na otpadna voda od pro-izvoden proces na proizvodtvo na jogurt

- kanaliziran ispust vo kanal na otpadna voda odproizvoden proces na proizvodstvo na steriliziranomleko

- Osetlivo mesto za merewe na bu~ava

-

K1

V1

V2

V3

N1

Prilog XII OPERATIVEN PLAN

2

Sodr`ina

XII.1 Obem…………………………………………………………………………….3 XII.2 Voved…………………………………………………………………………...3 XII.3 Merki, fazni re{enija i rokovi za postignuvawe na uslovite za dobivawe na dozvola za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto...................................................................……………………..3 XII.3.1 Namaluvawe na emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija.........3 XII.3.2 Namaluvawe na emisii vo atmosfera. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4 XII.3. 3. Monitoring...................................................................................................4 XII.3. 3. Spre~uvawe havarii.................................................................................5 XII.4 Raspored za realizacija na planot, po oddelni fazi........................6

3

XII.1 Obem

SENTIS AG DOOEL - Xep~i{te podnesuva barawe za dozvola za usoglasuvawe so operativen plan do lokalnata samouprava na Op{tina Tetovo i spored sodrìnata na obrazecot na baraweto potrebno e da dostavi predlog- Operativen plan za podobruvawe na performansite na instalacijata za za{tita i unapreduvawe na ìvotna sredina i pribliùvawe kon performansite na najdobrite dostapni tehniki vo vrska so emisiite vo atmosfera, voda i po~va.

Operativniot plan e napraven spored barawata na Zakonot za ìvotna sredina i Pravilnikot za postapkata za dobivawe dozvola za usoglasuvawe so operativen plan. Pri prezentacijata na planot, t.e. na aktivnostite koi se potrebni da se prevzemat so cel da se ovozmoì negova realizacija i finansiskite sredstva neophodni za toa, koristen e Obrazec 3 za Operativen plan od gorenavededeniot pravilnik.

XII.2 Voved SENTIS AG DOOEL - Xep~i{te planira da gi reducira site emisii vo

ìvotnata sredina i so toa da dade pridones za za~uvuvawe i unapreduvawe na istata.

Instalacijata na SENTIS AG DOOEL - Xep~i{te ve}e ima prevzemeno aktivnosti vo oblasta na upravuvawe so cvrstiot otpad. No, so prevzemenite aktivnosti samo delumno e namaleno vlijanieto vrz ìvotnata sredina.

So operativniot plan planirani se aktivnosti za primena na novi tehniki za deluvawe na izvorite na zagaduvawe, minimizacija na otpadot i negova povtorna upotreba i namaleni tro{oci na energija.

XII.3 Merki, fazni re{enija i rokovi za postignuvawe na uslovite za

dobivawe na dozvola za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto

XII.3.1 Namaluvawe na emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija

Se predlaga i izrabotka na posebna studija za otpadni vodi od koja treba da proizlezat konkretni tehni~ko-tehnolo{ki re{enija za nivno pre~istuvawe.

Za podobruvawe na sostojbata so otpadnite vodi i nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina (reducirawe na zagaduvaweto na recipeintot), vo prodolènie se dadeni Najdobrite Dostapni Tehniki i predlog za instalirawe na pre~istitelna stanica za industrija za mleko i mle~ni proizvodi so karakteristika na tretiranite vodi spored evropskite standardi.

Vo mlekarnicata potrebno e da se apliciraat NDT koi bi bile integrirani vo samiot proces i koi bi gi minimizirale potro{uva~kata i kontaminacijata na vodata koja se koristi vo pogonite za proizvodstvo.

Spored NDT otpadnata voda posle tretman potrebno e da go ima sledniov kvalitet:

4

Parameter Koncentracija mg/lBPK mg/l <25HPK mg/l <125

Suspendirani materii mg/l <50pH 6-9

Masla i masti mg/l <10Vkupen azot mg/l <10

Vkupen fosfor mg/l <5

Za tretman na otpadnite vodi od instalaciite za proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi, do postignuvawe na gorenavedenite koncentracii na parametrite, NDT gi kombinira slednive procesi:

- Izedna~uvawe na protokot i optovaruvaweto; - Aeracija; - Aerobni procesi kako: aktivna tiwa i drugi vidovi na biofiltri

pr: granuli - Anaerobni procesi kako: reaktori za vnatre{na cirkulacija,

hibridni reaktori i dr. So ovie tehniki se ovozmo`uva namaluvawe na BPK, HPK, azot i fosfor,

kako i namaluvawe na opasnite materii (hemikalii za perewe na opremata) koi mo`at da se najdat vo otpadnata voda kako rezultat na nivnata upotreba vo proizvodstveniot proces.

Spored Uredbata za klasifikacija na vodite (Slu`ben vesnik na R.Makedonija br.18/99), potrebno e otpadnata voda od odredena instalacija da ne ja naru{i klasata na recipientot. Vo slu~ajot so SENTIS AG DOOEL - Xep~i{te kraen recipient e r. Vardar koja vo toj del spa|a vo II klasa. Za II klasa povr{inski vodi, MDK (grani~ni vrednosti i koncentracii) se dadeni vo slednava tabela:

Parametar Koncentracija

BPK mg/l 2,01-4,00HPK mg/l 2,51-5,00

Suspendirani materii mg/l 10-30pH 7,99-6,00

Masla i masti mg/l /Vkupen azot mg/l 0,200-0,325

Vkupen fosfor mg/l 0,004-0,007

XII.3.2 Namaluvawe na emisii vo atmosferata Zaradi isklu~uvawe na {tetnoto dejstvo na freonot koj se koristi kako

ladilno sredstvo vo mlekarnicata se predlaga zamena na istiot so sredstva koi ne se {tetni za atmosferata.

XII.3.3 Monitoring ]e se vr{i monitoring na emisiite vo atmosfera, otpadni vodi i bu~ava

so razli~na frekfencija. ]e se merat odredeni parametri za koi podetalni informacii se dadeni vo Poglavje XI.

5

XII.3.4 Spre~uvawe na havarii Zaradi spre~uvawe na havarii, mlekarnicata }e izraboti PPZ elaborat

vo koj }e bidat dadeni preporaki za spre~uvawe na mo`nosti od predizvikuvawe na po`ar. Isto taka menaxmentot }e vr{i redovna kontrola na aparatite za protivpo`arna za{tita.

6

XII.4 Raspored za realizacija na planot po oddelni fazi

Aktivnost Implementacionen period (po~etok-kraj na imlementacijata)

Predvideni finansiski sredstva so vklu~en DDV

Zabele{ka

Emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija Izrabotka na

posebna studija za otpadni vodi od koja treba da proizlezat konkretni tehni~ko-tehnolo{ki re{enija za nivno pre~istuvawe

2010-2011 2.000 EUR

Realizacija na kompletna stanica za pre~istuvawe na otpadnite vodi

2014 10.000-15.000 EUR

Emisii vo atmosfera Zamena na

ladilnoto sredstvo R22 so soodvetni ladilni sredstva kako {to se: - R407C - R404A - R417A

2010-2011 1.000 EUR

Monitoring Sklu~uvawe na

dogovori so kompanii koi }e vr{at monitoring na razli~ni parametri

Juli - dekemvri 2008

Vospostavuvawe na monitoring na emisiite vo

Atmosfera Otpadni vodi Bu~ava

Januari 2009 - 1.500 EUR/godi{no

Frekfencijata na merewata i potrebnite parametri se dadeni vo Poglavje XI

Merki za spre~uvawe na havarii i po`ari Izrabotka na PPZ

elaborat i odr`uvawe na PPZ aparatite

Januari 2009 - 1.500 EUR

Vkupno: 21.000 EUR

Prilog XIII SPRE^UVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLU^AI

2

Spisok na potencijalni opasnosti i Plan za reagirawe vo incidentni i vonredni situacii

Sodr`ina:

XIII.1 Voved ........................................................................................................ 3 XIII. 2 Skladirawe i upravuvawe so surovinite i proizvodite ....... 3 XIII. 3 Upravuvawe so otpad .......................................................................... 3 XIII.4 Drena`en sistem ................................................................................... 3 XIII.5 Oblast za prifa}awe za sekoj istek ili sistem za kolekcija koj e vo funkcija ............................................................................................... 3 XIII.6 Upatstvo za podgotvenost pri vonredni sostojbi ....................... 4 XIII.6.1 Namena i cel ........................................................................................ 5 XIII.6.2 Podra~je na primena .......................................................................... 5 XIII.6.3 Poimi i definicii ............................................................................ 5 XIII.6.4 Opis na tekot na aktivnostite ...................................................... 5 XIII.6.4.1 Identifikacija na potencijalni incidenti i vonredni situacii .............................................................................................................. 5 XIII.6.4.2 Izrabotka na spisok na potencijalni incidenti i vonredni situacii ........................................................................................... 6 XIII.6.4.3 Izrabotka na plan za reagirawe pri incidentite i vonrednite situacii ....................................................................................... 6 XIII.6.4.4 Zapoznavawe na vrabotenite so potencijalnite incidenti i vonredni situacii i planot za reagirawe pri incidentite i vonrednite situacii ....................................................................................... 6 XIII.6.4.5 Nadle`nosti..................................................................................... 6 XIII.6.5 Referentni dokumenti ..................................................................... 6 XIII.6.6 Zapisi ................................................................................................... 7 XIII.6.7 Prilozi ................................................................................................. 7 XIII.6.7.1 Spisok na potencijalni incidenti i vonredni situacii ... 8 XIII.6.7.2 Plan za reagirawe pri incidentni slu~ai ............................ 9

3

XIII.1 Voved

Izraboteno e Upatstvo za podgotvenost pri vonredni sostojbi, spisok na potencijalni incidentni i vonredni sostojbi kako i plan za reagirawe pri incidentnite situacii.

Izraboteni se proekti i upatstva vo koi se opfateni site ~initeli koi vlijaat na ìvotnata sredina i rabotnata sredina, a koi se javuvaat kako posledica od aktivnostite na prerabotka na mleko i sokovi vo pogonot, kako i analiza na opasnostite i konkretnite merki i sredstva koi se predvideni za celosno izvr{uvawe na za{tita na vrabotenite vo pogonskite hali vo SENTIS AG - Xep~i{te i za za{tita na ìvotnata sredina.

Vrabotenite se zapoznati so potencijalnite incidenti i vonredni situacii i so planot za reagirawe pri incidentnite situacii.

Kako preventivna merka e opfateno postavuvaweto na lesno voo~livi prigodni tabli ili drugi znaci za zabrani i predupreduvawa, so natpisi ili crteì koi informiraat za opasnostite i zabranetite postapki.

XIII. 2 Skladirawe i upravuvawe so surovinite i proizvodite

Detali za skladirawe na surovinite i pomo{nite materjali kako i za transportot na surovinite na lokacijata se dadeni vo Poglavje IV od baraweto za dozvola za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto.

XIII. 3 Upravuvawe so otpad

Detali za upravuvawe so cvrstiot i te~niot otpad se dadeni vo Poglavje V od baraweto za dozvola za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto.

XIII.4 Drenaèn sistem

Za celiot kompleks na SENTIS AG - Xep~i{te izvedena e kvalitetna kanalizaciona mreà. Na istata se priklu~eni izlivnite mesta od pogonskata hala. Pri nekoja nepredvidena emisija na otpadna voda (pri gasnewe na poàr, izlevawe), kanalizacionata mreà gi zadovoluva potrebite za odveduvawe na sanitarno-fekalnata, tehnolo{kata otpadna voda i atmosferskata voda od kompleksot.

XIII.5 Oblast za prifa}awe za sekoj istek ili sistem za

kolekcija koj e vo funkcija

Vodata od atmosferskite vrneì se sliva vo sobirni kanali, sanitarno-fekalnata voda se sobira oddelno i niz poseben kanalizacionen sistem se vliva vo septi~ka jama koja redovno se prazni i odrùva, dodeka tehnolo{kite otpadni vodi se odvoeni od sanitarno-fekalnite i atmosferskite vo ramkite na mlekarnicata poradi postoeweto na oddelen kanalizacionen sistem, no nadvor od mlekarnicata se spojuvaat so istite i preku zaedni~ki kanal se

4

slivaat site zaedno vo glavniot recipient, a toa e selskiot kanal koja se vliva vo r. Vardar.

XIII.6 Upatstvo za podgotvenost pri vonredni sostojbi

Sodr`ina 1. Namena i cel 2. Podra~je na primena 3. Poimi i definicii 4. Opis na tekot na aktivnostite 5. Referentni dokumenti 6. Zapisi 7. Prilozi

5

XIII.6.1 Namena i cel

Namenata i celta na Upatstvoto za podgotvenost pri vonredni sostojbi e odreduvawe na mo`ni vonredni sostojbi, planirawe na aktivnostite za odziv i spre~uvawe i ublaùvawe na mo`nite vlijanija vrz bezbednosta i kvalitetot na proizvodot i vrz ìvotnata sredina.

XIII.6.2 Podra~je na primena

Se primenuva vo site rabotni delovi vo Pogonite za proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi vo SENTIS AG - Xep~i{te.

XIII.6.3 Poimi i definicii

Podgotvenost za reagirawe/odziv pri vonredni sostojbi - kreirawe na odgovor, pri situacii za koi postoi mala verojatnost deka }e se slu~at.

Havarija- vo odnos na spre~uvawe i kontrola na havarii, e pojava na golema emisija, poàr ili eksplozija nastanata kako rezultat na nekontrolirani nastani vo tekot na raboteweto na bilo koj sistem, so u~estvo na edna ili pove}e opasni supstancii, a {to doveduva do seriozna opasnost za ìvotot i zdravjeto na ~ovekot i za ìvotnata sredina, vedna{ ili podocna, vo ili nadvor od sistemot {to vklu~uva edna ili pove}e opasni supstancii.

Incident - neplanirano slu~uvawe koe moè da dovede do pomali nezgodi.

Havarija - neplanirano slu~uvawe koe moè da bide pri~ina za smrt, te{ki povredi, profesionalni zaboluvawa, o{tetuvawa, {teta ili drug vid na zaguba.

Opasnost - izvor ili situacija so mo`nosti na predizvikuvawe na {teta vo oblasta na povreda na rabotno mesto, profesionalnii zaboluvawa, {teta za imotot, {teta na rabotnata sredina ili kombinacija na istite.

Identifikacija na opasnostite - postapka za utvrduvawe na

postoeweto na opasnost i odreduvawe na nejzinite svojstva XIII.6.4 Opis na tekot na aktivnostite

XIII.6.4.1 Identifikacija na potencijalni incidenti i vonredni situacii

Se identifikuvaat potencijalnite incidenti i vonredni situacii i toa:

incidenti pri voobi~aenite rabotni aktivnosti incidenti pri odrùvawe na opremata i objektite industriski havarii elementarni nepogodi (poplava, zemjotres i sl.)

6

XIII.6.4.2 Izrabotka na spisok na potencijalni incidenti i vonredni situacii

XIII.6.4.3 Izrabotka na plan za reagirawe pri incidentite i

vonrednite situacii XIII.6.4.4 Zapoznavawe na vrabotenite so potencijalnite

incidenti i vonredni situacii i planot za reagirawe pri incidentite i vonrednite situacii

XIII.6.4.5 Nadle`nosti

AKTIVNOST NADLE@NOST Identifikacija na potencijalnite incidenti i vonredni situacii

Tim

Izrabotka na spisok na potencijalni incidenti i vonredni situacii

Koordinator za ìvotna sredina (Odgovoren za kvalitet, direktor na proizvodstvo, rakovoditel na odrùvawe)

Izrabotka na plan za reagirawe pri incidentite i vonrednite situacii


Odobrenie na planot Direktor Zapoznavawe na vrabotenite so potencijalnite incidenti i vonredni situacii i planot za reagirawe pri incidentite i vonrednite situacii

Koordinator za ìvotna sredina (Odgovoren za kvalitet, direktor na proizvodstvo, rakovoditel na odrùvawe, smenski rakovoditel)

XIII.6.5 Referentni dokumenti

• Zakon za ìvotnata sredina

7

XIII.6.6 Zapisi

Vo zapisi se vneseni dokumentite koi se objektiven dokaz za sprovedena aktivnost ili postignati rezultati.

Red. br.

Ime na zapisot Mesto na ~uvawe

Vreme na ~uvawe

Odgovorno lice

1.

Spisok na potencijalni incidenti i vonredni situacii

Arhiva 5 god


2.

Plan za reagirawe pri incidenti i vonrednite situacii

Arhiva 5 god


XIII.6.7 Prilozi

Spisok na potencijalni incidenti i vonredni situacii Plan za reagirawe pri incidenti i vonrednite situacii

8

XIII.6.7.1 Spisok na potencijalni incidenti i vonredni

situacii

Elementi na procesot Opis Pri~ina za predizvikuvawe

Incidenti

Neispravnost na gorilnik vo kotlarnicata

Emisija na zagaduva~ki supstancii vo atmosferata

• Neispraven sistem za palewe

• Neisprvna avtomatska regulacija na gorilnikot

• Dotraenost i nedovolno navremeno odrùvawe na sistemot

Poàr Poàr na objektite, instalaciite, vozniot park

• Neispravnost na elektri~nata instalacija.

• Neispravnost na transformatorskata stanica

• Neispravnost na gromobranskata instalacija

• Neispravna instalacija za dovod na gorivo

Eksplozija • Neispraven dovod i blizina na otvoren ogan do sistemot za dovod i skladirawe na naftata

• Neispravnost na kompresorite

Istekuvawe na te~ni opasni hemikalii

Emisii vo atmosferata i zagaduvawe na po~va i povr{inski i podzemni vodi

• Nepravilno rakuvawe • Nekvalitetna ambalaà • Nesoodvetno skladirawe

Vonredni situacii

Zemjotres Poplava Sabotaà

SENTIS AG - Xep~i{te Koordinator za ìvotna sredina

________________________

9

XIII.6.7.2 Plan za reagirawe pri incidentni slu~ai

Vid na

incident/vonredna situacija

Mo`ni vlijanija na @S

Merki

Poàr na objektite, instalaciite, vozniot park

Zagaduvawe na vozduhot, po~vata i vodite

• Isklu~uvawe na dovodot na elektri~nata energija • Iten povik na Slu`bata za PP za{tita; itna pomo{; • Isklu~uvawe na instalacijata za dovod na elektri~na struja. • Izolirawe i dislokacija na zapalivite materii skladirani vo halata (platneni vre}i, boci, masla, ambalaà i sl.) • Obuka za koristewe na PP aparatite i hidranti. • Kontrola na preventivnoto odrùvawe od strana na ovlasten subjekt. • Primena na Pravilnikot za za{tita pri rabota i Normativot za koristewe na li~ni za{titni sredstva. • Kontrola na ispravnosta na hidrantite

Defekt na gorilnici

Emisii na zagaduva~ki materii vo atmosferata i rabotnata sredina

• Zapirawe na procesot na proizvodstvoto i zamena na gorilnicite. • Vizuelna kontrola na emisiite od oxakot • Monitoring na pritisokot na kotelot • Edukacija na vrabotenite: monitoring na rabotata • Kontrola na preventivnoto odrùvawe od strana na ovlasten subjekt. • Primena na Pravilnikot za za{tita pri rabota i Normativot za koristewe na li~ni za{titni sredstva.

Eksplozija od tehnolo{kiot proces

Opasnost po ìvotot na vrabotenite i zagaduvawe na atmosferata

• Redovna kontrola na ispravnosta na instalacijata za dovod na gorivo. • Kontrola na ispravnosta na cisternata za nafta. • Kontrola na ispravnosta na brenerite vo kotlarnicata • Kontrola na kompresorskata stanica • Isklu~uvawe na dovodot na gorivo i izolirawe na cisternata za gorivo • Kontrola na PP aparatite i hidranti. Kontrola na preventivnoto odrùvawe od strana na ovlasten subjekt.

10

• Iten povik na Slu`bata za prva pomo{. • Isklu~uvawe na sistemot za dovod na elektri~na energija. • Edukacija na vrabotenite.(vidi prethodna to~ka posleden stav) • Primena na Pravilnikot za za{tita pri rabota i Normativot za koristewe na li~ni za{titni sredstva.

Istekuvawe na gorivoto od cisternata i sistemot za dovod na gorivo

• Isklu~uvawe na dovodot na gorivo i izolirawe na cisternata za gorivo • Upotreba na apsorpcionen materijal i posipuvawe na tankvanata ili kontaminiranata oblast. • Redovno preventivno odrùvawe i periodi~ni proverki na integritetot na cisternata i tankvanata. • Sanacija na o{tetuvawata od bilo koj vid vo sorabotka so soodvetni stru~ni ekipi.

Istekuvawe na te~ni hemikalii

• Upotreba na apsorpcionen materijal i posipuvawe na tankvanata ili kontaminiranata oblast. • Redovno preventivno odrùvawe i periodi~ni proverki na integritetot na ambalaàta i tankvanata. • Sanacija na o{tetuvawata od bilo koj vid vo sorabotka so soodvetni stru~ni ekipi.

Zemjotres Zagaduvawe na vozduhot, po~vata i vodite

• Zapirawe na procesot na proizvodstvo i site dovodi na energensi i fluidi. • Iten povik na Slu`bite za PP-za{tita i Prva pomo{. • Redovno preventivno odrùvawe na opremata i instalaciite. • Sanacija na o{tetuvawata od bilo koj vid vo sorabotka so soodvetni stru~ni ekipi. • Ispituvawa i soodvtni merewa pred pu{tawe vo povtorna rabota na tehnolo{kata linija, analiza na tehnolo{kata i sanitarnata voda i analiza na po~vata zafatena od elementarnata nepogoda. • Kontrola na PP- aparatite na izvr{eni redovni preventivni pregledi i obuka za nivno koristewe. • Primena na Pravilnikot za za{tita pri rabota i Normativot za koristewe na li~ni za{titni sredstva.

11

Poplava Zagaduvawe na vodite i po~vata

• Kontrola na sitemot za odvod na tehnolo{ka i sanitarna voda; redovna kontrola i odrùvawe na fekalnata i atmosferskata kanalizacija. • Kontrola na ispravnosta na hidrantite. • Kontrola na {ahtite i nivno preventivno odrùvawe vo ispravna sostojba. • Kontrola na sistemot za taloèwe na odleanata voda i odrùvawe vo ispravna sostojba. • Redovno pratewe na hidrometeorolo{kata prognoza i definirawe na na~inot na prifa}awe na atmosferskite vrneì. • Postojan kontakt vo vakvi sostojbi so PP slu`bata i JKP Tetovo • Aktivno u~estvo pri sanacijata na posledicite od poplavata vo sorabotka so soodvetni stru~ni institucii. • Analiza na sanitarnata i tehnolo{kata voda posle sanacijata. Vo slu~aj na neusoglasenosti, se prevzemaat merki za odstranuvawe • Analiza na po~vata na mestata na degradacija i prevzemawe na soodvetni korektivni merki od strana na soodvetni stru~ni institucii. • Primena na Pravilnikot za za{tita pri rabota i Normativot za koristewe na li~ni za{titni sredstva.

12

Odgovorni lica Ime Tel. slu`ben

Tel. doma{en

Odgovoren za kvalitet Direktor na proizvodstvo Rakovoditel na odrùvawe

Direktor Pova`ni telefoni Broj

Protivpoàrna brigada 193 Policija 192 Brza pomo{ 194

Oprema Mesto na nao|awe

Instrukcii za dejstvuvawe Dejstvie Odgovoren Upravuva so opremata

SENTIS AG - Xep~i{te Koordinator za ìvotna sredina Menaxer za kvalitet

Prilog XIV REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA

1

Sodr`ina:

XIV.1 Voved ........................................................................................................................... 2 XIV.2 Istorija ...................................................................................................................... 2 XIV.3 Delumen prestanok so rabota i povtorno aktivirawe ................................ 2 XIV.4 Celosen prestanok so rabota .............................................................................. 2 XIV.5 Plan za upravuvawe so rezidui ......................................................................... 3

2

XIV.1 Voved So ogled deka SENTIS AG - Xep~i{te se nao|a na lokacija koja sekoga{

}e bide atraktivna za dopolnuvawe i pro{iruvawe na linijata na proizvodstvo, bez razlika dali se raboti za prerabotka na mle~ni proizvodi i ovo{ni sokovi ili nekoja druga dejnost.

Sepak, za ekstremen slu~aj na zatvarawe na lokacijata, predloèni se merki so cel da se minimiziraat kratkoro~nite i dolgoro~nite efekti na aktivnosta vrz ìvotnata sredina po prestanok na aktivnosta na lokacijata.

Predloènite merki za minimizirawe na vlijanieto na ìvotnata sredina vo slu~aj na celosen ili delumen prestanok so rabotata na del na aktivnosta na SENTIS AG - Xep~i{te se dadeni vo Planot za upravuvawe so rezidui.

XIV.2 Istorija Vo ovaa prilika e napraven Plan za upravuvawe so rezidui vo slu~aj na

celosno zatvarawe na lokacijata i nejzina prenamena, so cel lokacijata da se vrati bezbedna i oslobodena od rezidui koi moè da rezultiraat so zagaduvawe na ìvotnata sredina.

XIV.3 Delumen prestanok so rabota i povtorno aktivirawe Pri delumen prestanok so rabota, se zemaat predvid detali za

organizacijata kako {to se koli~ina na skladirani surovini, pomo{ni materjali, proizvodi, oprema koja ne e vo funkcija so cel da se minimiziraat vlijanijata vrz ìvotnata sredina po nejzin prestanok.

Se zema predvid koli~inata na skladirani surovini, pomo{ni materijali i proizvodi. Se pretpostavuva deka odnapred }e se znae periodot na prestanokot so rabota, surovinite }e bidat iscrpeni, no vo slu~aj na nivno prisustvo }e se dislociraat na odreden prostor koj bi imal potreba od niv.

Opremata se proveruva i dokolku e zastarena i ne e vo upotreba se demontira i metalot od koj e napravena se prodava kako sekundarna surovina.

Opremata koja e vo funkcija se proveruva, i dokolku ne e potrebna pri povtornoto aktivirawe na instalacijata se dislocira onamu kade taa e potrebna.

Cvrstiot otpad od ru{ewe, gradewe, popravki na objektite, kako i iskopanata zemja koi ne se upotreblivi se nosat na deponija za cvrst otpad.

XIV.4 Celosen prestanok so rabota Izraboten e Plan za upravuvawe so rezidui vo slu~aj na celosen

prestanok na rabota na mlekarnicata.

3

Uspe{no dislocirawe i minimizirawe na vlijanijata vrz ìvotnata sredina bi se odvivale na sledniov na~in:

Dislokacija na surovinite i krajnite proizvodi Dislokacija na procesnata oprema Dislokacija na objektite Povtorno doveduvawe na lokacijata do sostojba pogodna za

zemjodelie.

XIV.5 Plan za upravuvawe so rezidui

1. Prenamena na lokacijata

Lokacijata e nameneta za industriski aktivnosti pa eventualnata prenamena bi se odnesuvala na drug vid na aktivnosti ili prenamena vo zemjodelsko zemji{te.

Za doveduvawe na lokacijata do sostojba pogodna za zemjodelie potrebno e da se napravat analizi na po~vata i dopolnitelni istraùvawa so koi bi se utvrdilo dali e potrebno dekontaminirawe ili otstranuvawe na kontaminiraniot sloj na lokacijata.

Dokolku se utvrdi kontaminacija na povr{inata }e se prevzemat soodvetni merki vo soglasnost so Zakonot za za{tita od jonizira~ko zra~ewe, Zakonot za upravuvawe so otpad i Zakonot za za{tita na ìvotnata sredina.

2. Kontrola na ostatocite na materijali na lokacijata

So Planot za upravuvawe so rezidui se pretpostavuva deka periodot na zatvarawe bi bil odnapred poznat i skladiranite koli~ini na surovini, pomo{ni materjali i gotovi proizvodi bi bile iscrpeni ili svedeni na minimum. Del od materijalite koi ne se upotrebeni ako e mo`no }e bidat vrateni na dobavuva~ot. Ostanatite materijali }e bidat soodvetno rasporedeni.

So cvrstiot otpad }e se postapuva spored ^len 26 i ^len 34 od Zakonot za upravuvawe so otpad (Slu`ben vesnik na R.Makedonija br. 68/04).

3. Planirano ras~istuvawe i ~istewe na gradbi i tehni~ki postrojki

3.1 Oprema i vozen park

Dokolku opremata i ma{inerijata se seu{te funkcionalni, }e bidat premesteni na soodvetna lokacija za taa namena.

Dokolku se nadvor od funkcija, vo zavisnost od materijalot od koj se izraboteni }e bidat selektirani i prodadeni kako sekundarna surovina.

So iskoristenata neupotrebliva elektri~na i elektronska oprema }e se postapuva vo soglasonost za ^len 71 od Zakonot za upravuvawe so otpad (Slu`ben vesnik na R.Makedonija br. 68/04).

3.2 Objekti

Pogoni za proizvodstvo Grade`niot otpad od cvrstata gradba (tuli, cement, malter) bi bile odloèni

na deponija za cvrsti materijali, ili moè da se prodade za povtorna upotreba kako granulaciono polnilo i agregat.

Pri dislocirawe, del od materjalite koi moè da se iskoristat bi bile demontirani i dislocirani, a metalnata konstrukcija bi bila demontirana i

4

prodadena kako sekundarna surovina.

3.3 Pristapni pati{ta

[utot od asfaltiranite pateki bi se deponiral na deponija. Dokolku e izvodlivo, materjalot od poplo~enite pateki bi se iskoristil za druga lokacija.

3.4 Drenaèn sistem

Za otstranuvawe na drena`niot sistem e potrebno podolgo vreme, no vo zavisnost od prenamenata na lokacijata, del od istiot bi moèl da se prenameni i iskoristi.

4. Opseg na urivawe

Bi se istraùvala mo`nosta i na~inot na premestuvawe/vra}awe vo normalna sostojba/odloùvawe na otpad. Dislokacijata bi se odvivala vo slednite fazi:

Faza 1: Dislokacija na surovinite i proizvodite (dokolku ne se iscrpeni) i pomo{nite materjali.

Faza 2: Dislokacija na opremata, instalaciite i vozniot park. Faza 3: Ru{ewe na objektite od cvrsta gradba, objekti koi moè da se

demontiraat i nivna selekcija za ponatamo{ni iskoristuvawe i demontaà na tankvanata i cisternata za nafta.

5. Upravuvawe so otpad od gradewe/urivawe

Otpadot od gradba ili urivawe }e bide odloèn na deponijata za cvrst otpad. Vo slu~aj na mo`no iskoristuvawe, materijalot }e bide soodvetno tretiran.

6. Remedijacija na kontaminirana povr{ina

Pri urivawe na tankvanata i demontaà na cisternata za nafta }e se prevzemat preventivni merki na kontrola na kontaminiranosta na zemjata okolu istata.

Vo zavisnost od stepenot na eventualna kontaminiranost }e se prevzemaat soodvetni merki.

Ako ne e kontaminirana }e se vrati na mestoto od kade e izvadena, a ako merewata pokaàt kontaminiranost istata }e se tretira na soodvetno mesto nadvor od lokacijata i kako ~ista }e se skladira na deponijata za cvrst otpad.

]e se izvr{at merewa na kontaminiranost na site mesta kade ima potencijalna opasnost od kontaminacija i }e se prevzemat gorenavedenite merki. Posebno pri demontaà na kanalizacionata mreà (atmosferska i tehnolo{ka).

7. Odr`livost i proverka na planot

Vo tekot na operativniot ìvot na instalacijata, Planot za upravuvawe so rezidui }e se preispituva vo zavisnost od potrebite i izmenite koi se napraveni na lokacijata. Planot }e se aùrira so sekoja izmena i so sekoe novo istraùvawe za zagaduvawe, kako i istraùvawa za rizicite koi proizleguvaat od aktivnosta od rabotniot vek na instalacijata.

8. Investicioni vloùvawa

tro{oci za premestuvawe na oprema i vozniot park: 30.000,00den tro{oci za demontaà na ~eli~nata konstrukcija: 150.000,00den

5

tro{oci za urivawe na podot i fundamentite: 30.000,00den tro{oci za odlo`uvawe na grade`niot {ut na soodvetna deponija:

50.000,00den tro{oci za otstranuvawe cisternite za nafta: 30.000,00den tro{oci za istra`uvawe na kvalitetot na po~vata i stepenot na

zagadenost: 30.000,00den. Ureduvawe na zemji{teto : 40.000,00 den Vkupno: 360.000,00den

SENTIS AG - Xep~i{te Izrabotil

______________________

prilog i op[ti informacii - moepp.gov.mk · 2020. 11. 8. · melting point: -42 c boiling point:...

Documents