priloga 9_rimski bogovi.pdf

Avtor: Tajda Kuret

Mentor: V. Kušar

Pomlad 2014

Rimska mitologija, GSŠRM Kamnik Tajda Kuret, 1.a

~ 2 ~

1 Kazalo vsebine 1 Kazalo vsebine ................................................................................................................................. 1

2 Miti .................................................................................................................................................. 5

2.1 Mit o nastanku Rima ............................................................................................................... 5

2.2 Mit o tem, kako so gosi rešile Rim ........................................................................................... 6

2.3 Mit o večnem Rimu ................................................................................................................. 6

3 Bogovi .............................................................................................................................................. 7

3.1 Jupiter (v grški mitologiji Zevs) ................................................................................................ 7

3.1.1 Čaščenje Jupitra v Rimu ................................................................................................... 8

3.2 Junona / Juno (v grški mitologiji Hera) .................................................................................... 8

3.2.1 Čaščenje Junone v Rimu ................................................................................................... 9

3.3 Minerva (v grški mitologiji Atena) ........................................................................................... 9

3.3.1 Čaščenje Minerve v rimskem cesarstvu ......................................................................... 10

3.4 Apolo (v grški mitologiji Apolon) ........................................................................................... 11

3.4.1 Čaščenje Apola v rimskem cesarstvu ............................................................................. 11

3.5 Diana ( v grški mitologiji Artemida) ....................................................................................... 11

3.5.1 Čaščenje Diane v rimskem cesarstvu ............................................................................. 11

3.6 Mars ( v grški mitologiji Ares) ................................................................................................ 11

3.6.1 Čaščenje Marsa v rimskem cesarstvu ............................................................................ 12

3.7 Venera (v grški mitologiji Afrodita) ....................................................................................... 12

3.7.1 Čaščenje Venere v rimskem cesarstvu ........................................................................... 12

3.8 Vulcanus (v grški mitologiji Hefajst) ...................................................................................... 12

3.8.1 Čaščenje Vulcanusa v rimskem cesarstvu ...................................................................... 12

3.9 Merkur (v grški mitologiji Hermes) ........................................................................................ 12

3.9.1 Čaščenje Merkurja v rimskem cesarstvu ....................................................................... 13

3.10 Neptun (v grški mitologiji Pozejdon) ..................................................................................... 13

3.10.1 Čaščenje Neptuna .......................................................................................................... 13

3.11 Ceres (v grški mitologiji Demetra) ......................................................................................... 13

3.11.1 Čaščenje Ceres v rimskem cesarstvu.............................................................................. 13

3.12 Vesta (v grški mitologiji Hestija) ............................................................................................ 13

3.12.1 Čaščenje Veste v rimskem cesarstvu ............................................................................. 13

4 Drugi bogovi .................................................................................................................................. 14

4.1 Pluton .................................................................................................................................... 14

4.2 Bakh ....................................................................................................................................... 14


~ 3 ~

4.3 Favn ....................................................................................................................................... 14

4.4 Prozepina ............................................................................................................................... 14

4.5 Viktorija ................................................................................................................................. 14

4.6 Ira ........................................................................................................................................... 14

4.7 Avrora .................................................................................................................................... 14


~ 4 ~

1. Povzetek V moji nalogi bom predstavila čaščenje rimskih bogov in rimske bogove, ki so nič drugega kot

kopija grških bogov. Poleg dvanajstih glavnih poznamo tudi stranske, z manjšo

pomembnostjo. Rimljani so si izmislili bogove, ker si niso znali razložiti naravnih pojavov, kot

so strela in grom, smrt, … Zato so si izmislili nadnaravna bitja kot so bogovi, ki so bili

odgovorni za te pojave. Niso si jih znali predstavljati zato so si jih zamislili po podobi človeka.

Planeti v našem osončju so vsi poimenovani po rimskih bogovih. Rimljani nimajo svoje lastne

mitologije vendar so jo prevzeli od sosednjih kultur, držav, religij, … Nekaterim bogovom so

spremenili ali zamenjali lastnosti ali atribute vendar se po večini ne razlikujejo od grških.

Rimljani pa le imajo nekaj svojega, in sicer mite. Najbolj poznani mit je nedvomno mit o

nastanku Rima, to se pravi o bratih Romulu in Remu.

Summary

In my task I will present the worship of the Roman gods and Roman gods who are nothing

more than a copy of the Greek gods. In addition to the twelve major well known side, with

less importance. The Romans invented gods, because you are not able to explain natural

phenomena such as lightning and thunder, death ... That's why they came up with

supernatural beings such as gods, who were responsible for these phenomena. Are not you

able to imagine why they have imagined in the image of man. The planets in our solar

system are all named after Roman gods. The Romans do not have their own mythology but it

was taken over from neighboring cultures, countries, religions, gods ... Some are changed or

replaced properties or attributes, but for the most part do not differ from the Greek. The

Romans only have a few of their own, namely the myths. The most famous myth is

undoubtedly a myth about the origin of Rome, that is to say the brothers Romulus and

Remus.

bogovi Št. Lastnosti

Jupiter 9 Junona 5

Minevra 6 Apolo 10 Diana 3 Mars 8

Venera 4 Vulcanus 2 Merkur 5 Neptun 3 Ceres 2 Vesta 2

Tabela 1: št. lastnosti


~ 5 ~

Graf 1: število lastnosti

2 Miti

2.1 Mit o nastanku Rima Po pripovedovanjih naj bi mesto Rim ustanovila brata Romul in Rem. Takrat je v mestu z

imenom Alba Longa blizu Rima vladal kralj Numitor. A njegov brat Amulij ga je vrgel s

prestola, njegovo hčerko Reo Silvijo pa prisilil, da je postala svečenica boginje hišnega

ognjišča – Veste. Svečenice boginje hišnega ognjišča so morale trideset let služiti Vesti in se v

tem času niso smele poročiti. Tako je bil Amulij prepričan, da bo kralj Numitor ostal brez

potomcev, ki bi nekoč lahko zasedli njegov prestol. V Reo Silvijo pa se je zaljubil bog vojne

Mars. Rea Silvija mu je kmalu rodila dvojčka, Romula in Rema. Amulij je dal Reo Silvijo živo

zakopati, čeprav nekatere zgodbe pripovedujejo, da jo je vrgel v ječo, kjer je umrla. Bratovih

vnukov pa si Amulij ni upal ubiti, saj sta bila sinova boga. V košari ju je vrgel v reko Tibero, da

bi umrla, vendar je reka košaro naplavila na

obrežje, na kraj, kjer je raslo figovo drevo,

blizu votline, imenovane Lupercal – Volčji kraj.

Tam ju je našla volkulja in ju dojila, dokler je ni

rešil pastir Faustul in skupaj s svojo ženo Acco

Larentio skrbel zanju do njune polnoletnosti.

Ko sta Romul in Rem odrasla, sta na prestol

posadila svojega deda Numitorja. Alba Longa

se jima je zdela premajhna, zato sta se

odločila, da bosta ustanovila novo mesto na

kraju, kjer sta bila kot malčka rešena smrti.

Romulu, kateremu so bili bogovi bolj naklonjeni

0123456789

10

število lastnosti

Slika 1: Romul in Rem z volkuljo


~ 6 ~

je pripadla čast, da ustanovi novo mesto. Vzel je plug in zaoral brazdo. Izmetana zemlja je

predstavljala obzidje, sama brazda pa jarek. Rem pa se je začel posmehovati nizkemu obzidju

in plitkemu jarku in ju preskočil. Romul pa je napadel brata- saj ni prenesel, da bi kdo

nepovabljen prišel v nezgrajeno naselje- in ga ubil govoreč: »Tako naj bo v prihodnje

pogubljen vsak, ki bo nepovabljen prestopil moje obzidje!« Kasneje je Romul mesto

poimenoval po sebi – Roma in postal prvi rimski kralj. Vse to naj bi se zgodilo leta 753 pr.n.št.

To pa je le ena od različic zgodbe o ustanovitvi Rima.

2.2 Mit o tem, kako so gosi rešile Rim Galci so nekoč napadli mesto Rim. Ker Rim v tistem času še ni imel zgrajenega obzidja, so

lahko Galci brez težav vdrli v mesto in ga opustošili. Prebivalci, ki jim je uspelo pobegniti, so

se umaknili na grič Kapitol, ki ga je bilo zaradi strmih pobočij lažje braniti. Neke noči pa so se

Galci priplazili pod pobočje in se začeli neslišno vzpenjati. To so naredili tako spretno in tiho,

da jih straža na obzidju ni slišala in opazila. Na Kapitolu pa je stalo svetišče boginje Junonem

v katerem so živele svete gosi. Začutile so prisotnost sovražnikov (Galcev) in začele glasno

gagati ter prhutati s krili da so prebudile Rimljane. Rimljani so tako galske vojake, ki so se

povzpeli na trdnjavo pričakali z meči. Tako so po legendi Rim pred Galci rešile svete gosi.

Nekaj mitov je bilo povezanih tudi z verovanjem. V antiki je bilo znanih več sibil–prerokovalk.

Znana je zgodba, ko je neka sibila prodajala Tarkviniju Starejšemu zbirko prerokovanj za

pretirano ceno. Ponudila mu je devet knjig in ko je ponudbo zavrnil, je uničila tri knjige in mu

ponudila preostalih šest za isto ceno. Spet je odklonil in sibila je uničila naslednje tri knjige.

Takrat je Tarkvinija spreletel strah in kupil je preostale tri knjige za prvotno ceno. Knjige so

zaupali posebnemu zboru svečenikov in v njih iskali nasvete le v skrajni sili in po ukazu

senata (Mladinska knjiga, 1988, 142). Kumenska Sibila je bila jasnovidka. Knjige, ki jih je ena

izmed prerokovalk prodala Rimu, so bile zbirka prerokb in pravil, ki so napovedovala nesrečo.

2.3 Mit o večnem Rimu Dokler bo stal Kolosej, bo stal tudi Rim.

Ko bo padel Kolosej, bo padel tudi Rim.

Ko bo konec Rima, bo tudi konec sveta.

To je bil prepričljiv mit. Rimski imperij na Zahodu se je sesul, toda Kolosej je še vedno stal.

Mit o večnem Rimu je ostal močan in je živel naprej tudi v krščanstvu.


~ 7 ~

3 Bogovi

S širjenjem rimske države so se Rimljani srečali z verovanjem drugih narodov. Pri tem je

nanje vplivalo predvsem srečanje z grškim sistemom verovanja, ki so ga prevzeli in

poistovetili z lastnimi starimi bogovi. Srečali pa so se tudi z etruščansko religijo in

verovanjem vzhodnih narodov. Vsi planeti v Sončnem sistemu, razen Zemlje, so poimenovani

po rimskih bogovih. Čeprav je Grčija zaznamovala rimsko verovanje, moramo poudariti, da

ima rimska vera svoje lastne korenine, ločene od grških. Takoj na začetku pa moramo

povedati, da Rim nima lastne mitologije - ni zgodb iz življenja bogov, zgodb o njihovih

dejanjih, prijateljstvih in sovraštvih, prav tako ne o medsebojnih povezavah.

3.1 Jupiter (v grški mitologiji Zevs) Jupiter je imel v Rimu enako vlogo kot Zevs pri Grkih. Njegovo popolno ime se je glasilo

Jupiter Optimus Maximus, kar v prevodu pomeni Jupiter Najboljši Največji. Simbol Jupitra sta

bila orel in strela. Častili so ga kot vladarja bogov, boga dnevne in nočne svetlobe, boga

pravice in zvestobe. Bil pa je tudi bog strele in vremena, pa tudi bog, ki kaznuje tiste, ki krivo

prisegajo. Pri Rimljanih je imel še posebno vlogo, bil je zaščitnik Rima. Zevs (starogrško Ζεύς:

Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte. Predstavlja

tudi čuvaja državne ureditve, zaščitnika pravice in boga svetlobe. V rimski mitologiji je njegov

»dvojnik« Jupiter. Njegov simbol je hrast, v roki drži žezlo in strelo, ob njem pa je njemu

posvečeni orel. Zevs je bil sprva vladar vsega, vendar se je z bratoma, Hadom in Pozejdonom

dogovoril o vladanju z žrebom. Zevs je dobil nebo, Pozejdon morje, Had pa podzemlje.

Njegova starša sta titan Kronos in Rea, zato so ga prvotno imenovali Kronion ali Kronides.

Kronos je vsakega od Reinih otrok pojedel

takoj ob rojstvu, saj sta mu Gea in Uran

prerokovala, da ga bo pogubilo lastno

potomstvo. Mati ga je po nasvetu Gee in

Urana skrivaj rodila na Kreti, kjer ga je dojila

koza Amaltea. Kronosu je Rea dala namesto

novorojenega Zevsa v plenica povit kamen.

Ko je Zevs odrasel, je premagal Kronosa in

ga prisilil, da je izbljuval svoje otroke:

Demetro, Hero, Pozejdona, Hesto in Hada.

Poročen je s svojo starejšo sestro Hero, ki

mu je rodila Aresa, Hefajsta in Hebo. Njuno

zakonsko življenje motijo prepiri zaradi

Zevsovega uhajanja k drugim ženam. Z

umrljivimi in nesmrtnimi je imel nešteto otrok. Boginja Temis mu je rodila Hore, Moire in

Slika 2: Zevs na Olimpu


~ 8 ~

Nimfe. Titanova hči Leto mu je rodila Apolona in Artemido, Titanova hči Diona pa Afrodito.

Boginja Demetra mu je rodila Persefono, Mnemosine pa devet muz. Z Atlasovo hčerjo Maio

se mu je rodil Hermes. Umrljive ljubice, ki zapeljuje v različnih podobah, so mu rodile kopico

junakov. Alkmena, ki se ji je približal v podobi njenega moža Amfitriona, mu je rodila junaka

Herakla; Danao je zapeljal v podobi zlatega dežja in rodila mu je Perzeja; Europo je odpeljal v

podobi bika na Kreto, kjer mu je rodila tri sinove: Minosa, Radamantisa in Sarpedona; Ledi se

je približal kot labod in je rodila Heleno in Dioskura (Dvojčka); Antiopo je zapeljal kot satir in

rodila mu je dvojčka Amfiona in Zeta; Semele mu je rodila Dionisa; lepo Io je spremenil v

belo kravo, da ga Hera ne bi zasačila pri grehu; Kalisto pa je spremenil v medvedko, da bi jo

rešil pred ljubosumno Hero.

V njegovem kasnejšem kultu se pojavljajo elementi monoteizma. Pogosto so ga imenovali

tudi Oče bogov in ljudi. Gospoduje na visokem Olimpu, od koder pošilja strele in dež. Z

Olimpa, nedosegljivega ljudem, pošilja s pomočjo egide (mogočni ščit) dež, sneg, veter,

viharje in meteže, predvsem pa strelo in grom ter zbira oblake.

Najstarejše mesto, kjer so častili Zevsa, je bilo Dodona v epirski pokrajini. Tam je bilo tudi

najznamenitejše preročišče poleg Apolonovega v Delfih. Iz šumenja svetega hrasta so

svečeniki prerokovali ljudem, ki so spraševali Zevsa za nasvet. Tudi v Olimpiji v Elidi je bilo

slavno Zevsovo svetišče in preročišče. Zevsu v čast so v Olimpiji vsake štiri leta prirejali

olimpijske igre, vsehelensko tekmovanje. Za Zevsov tempelj v Olimpiji na Peloponezu je

izdelal znameniti kipar Fidija njemu v čast slavni kip iz zlata in slonovine.

3.1.1 Čaščenje Jupitra v Rimu

Rimljani so mu na Kapitolu1 postavili svetišče. V tem svetišču so shranili mednarodne

pogodbe, vojskovodje so opravljale daritve in zaobljube, v

primeru zmage pa so Jupitru na čast opravili zahvalno

daritev za zmago nad sovražnikom ter mu posvetili bojni

plen. Jupitru so Rimljani posvetili ide2. Kot zaščitniku

Latinske zveze (zveza 30 mest, ustanovljena leta 494 pr.n.št.

Zveza je delovala pod vodstvom najmočnejšega mesta v

zvezi - Rima in je bila usmerjena proti Etruščanom) so mu

postavili svetišče na Albanski gori.

3.2 Junona / Juno (v grški mitologiji Hera) Junona je ohranila enake navade, kot jih je imela grška

Hera, bila je zaščitnica zvestobe, poročnih navad in

zakonskega reda. Junona naj bi varovala tudi Rim in celotno

rimsko cesarstvo. Ženske so jo ob različnih dogodkih v

življenju častile z različnimi imeni (kot zavetnico poroke,

1 Eden od sedmih gričev Rima

2 Dnevi s polno luno

Slika 3: Junona s svojim atributom (pav)


~ 9 ~

nosečnic, družinskih mater). Posvečen ji je bil mesec junij, ki se še danes imenuje po njej.

Njena sveta žival je bila gos, po kateri naj bi Junona po legendi dobila tudi ime Moneta. Gosi

so namreč gagale pred njenim svetiščem in tako opozorile Rimljane pred vdorom Galcev

(opisano že v zgodbi na strani…). Zraven svetišča na Kapitolu je bila kovnica denarja, katere

se je Zgodba o poroki pravi, da je Hera Zevsu pristala za ženo pod pogojem, da pride v njeno

naročje ne da bi se tega sama zavedala. Zevs je bil pameten in je sprožil nevihto, se

spremenil v kukavico in odletel k Heri. Ves moker in blaten je priletel skozi okno njene

spalnice in premražen pristal na postelji. Heri se je ptiček zasmilil in vzela ga je k sebi v

naročje. Takrat se je kukavica spremenila nazaj v Zevsa, Hera pa je držala svojo obljubo in se

poročila z njim.

Njena slabost je bila ljubosumje in maščevalnost. Kot boginja družine in zaščitnica zakonske

zveze je bila neprizanesljiva do nezvestobe, zaradi česar je večkrat prišla v spor z Zevsom in

njegovimi številnimi ljubicami, saj je bil Zevs znan prešuštnik.

Herina sveta žival je bila pav. Legenda o pavovem repu pa je govorila, da je Hera poslala

Argusa, pošast s tisočimi očmi, da bdi nad Io, ki je bila takrat Zevsova ljubica. Zevs je to

izvedel in poslal Hermesa, da je čuvaja pokončal. Oči mrtvega Argusa je Hera prenesla na

pavov rep.

prijelo ime Moneta. Izraz moneta še danes uporabljamo za kovan drobiž.

3.2.1 Čaščenje Junone v Rimu

Junono so v Rimu častili tako, da so ji postavili svetišče zraven Jupitrovega na griču Kapitolu.

3.3 Minerva (v grški mitologiji Atena) Rimljani so skoraj vse lastnosti Minerve

prevzeli od grške Atene. Minervin simbol

je bila sova. Častili so jo kot boginjo

modrosti, ki je ljudi naučila mnogih

poklicev in veščin. Bila je tudi zaščitnica

umetnosti, znanosti, književnosti in

vzvišene misli, pri Rimljanih pa je bila

predvsem poudarjena kot boginja vojne.

Aténa (grško Άθηνά, Athēnâ ali Ἀθήνη,

Athénē; dorsko Άσάνα, Asána; latinsko

Minerva) je bila grška boginja civilizacije,

modrosti, tkanja, obrti in disciplinirane

strani vojne (nasilje in krvoželjnost sta bila

Aresovo področje). Imenovali so jo tudi

Atena Palada ali Atena Palas. Je hči Zevsa

in Metide. Atenina modrost obsega Slika 4: Minevra v boju


~ 10 ~

tehnično znanje tkanja in obdelovanja kovin, pa tudi zvitost (metis) likov, kot je bil npr.

Odisej. Posvečeni sta ji bili sova in oljka. Ime izvira iz grškega Ἀθεονόα, Atheonóa (= iz božji

(theos) um (nous)). Klicali so jo tudi Άτρυτώνη, Atrytone (= neutrudljiva), Παρθένος,

Parthénos (= devica) in Ή Πρόμαχος, Promachos (prednja bojevnica, tj. ki se bojuje spredaj).

Ateno je spremljala sova, pogosto pa tudi boginja zmage Nike. Prikazana je z egido na prsih

(ščit njenega očeta Zevsa[1]), s šlemom in s ščitom z glavo gorgone Meduze, votivnim darom

Perzeja. Atena je oborožena boginja bojevnica in se v grški mitologiji pojavi kot pomočnica

številnim junakom, med drugim Herakleju, Jazonu in Odiseju. Nikoli ni imela ljubimca, zato so

jo pogosto imenovali Atena Partenos (»Atena Devica«). Od tu izvira tudi ime

najznamenitejšega njej posvečenega svetišča Partenona na Akropoli v Atenah.

Ateno so kot zaščitnico mesta (Atena Polias, »Atena Mestna«) častili po vsej Grčiji, Posebno

razmerje pa je imela do Aten, na kar kaže tudi etimološka povezanost med imenom boginje

in mesta.[2] Atene imajo množinsko ime zato, ker so bile kraj, kjer je Atena tam že od

najzgodnejših časov predsedovala svojemu sestrstvu (Athenai).[3] Atena je bila namreč v

Egeju po vsej verjetnosti boginja že v prazgodovinskih časih.[4] Nekatere najdbe kažejo, da je

bila v začetku Atena bodisi sova bodisi splošneje ptičja boginja. V tretji knjigi Odiseje

privzame obliko morskega orla. Njena egida je morda ostanek kril;[5] na arhaični lončevini z

rdečimi liki je namreč prikazana s krili.

V olimpijskem panteonu je bila Atena poustvarjena kot najljubša Zevsova hči, ki se je rodila iz

njegovega čela, potem ko je požrl njeno mater Metido. Zgodba o njenem rojstvu se je

ohranila v več različicah. V najpogosteje navajani Zevs leže z Metido, boginjo pretkanosti,

vendar se takoj zatem ustraši posledic. Prerokovano je bilo namreč, da bo Metida rodila

otroke, ki bodo močnejši od očeta[6]. Da bi se izognil posledic Zevs po odnosu spremeni

Metido v muho in jo pogoltne. Vendar prepozno: Metida je že spočela otroka. Metida začne

takoj izdelovati šlem in obleko za svojo spočeto hčer. Kovanje ob tem povzroča Zevsu hude

bolečine in Prometej, Hefajst, Hermes ali Palemon (odvisno od vira) preseka Zevsovo glavo z

dvorezno minojsko sekiro (labrida Velike boginje). Pri tem Atena ob hudih Zevsovih mukah

popolnoma odrasla in oborožena skoči iz njegove glave.

Po fragmentih, pripisani pollegendarnemu feničanskemu zgodovinarju Sanhuniatonu,

domnevno napisanih pred Trojansko vojno, je bila Atena hči Kronusa, kralja Biblos, ki naj bi

obiskal 'nenaseljivi svet' in podaril Atiko Ateni.

3.3.1 Čaščenje Minerve v rimskem cesarstvu

Postavili so ji svetišče na Kapitolu. Kasneje so ji postavili še svetišče na Aventinu, ki je prav

tako kot Kapitol eden od sedmih rimskih gričev. Minervin praznik imenovan quinquatrus je

bil praznik umetnikov in rokodelcev. Trajal je od 19. do 23. marca. V teh dneh so učitelji

dobivali letno plačo, učenci pa so imeli pet dni počitnic.


~ 11 ~

3.4 Apolo (v grški mitologiji Apolon) Tudi Apolo je prevzel vse lastnosti od grškega boga Apolona. Njegov simbol je bil sonce.

Častili so ga kot boga prerokovanja in modrosti, pa tudi kot boga glasbe, petja, plesa in

pesništva. Pogosto so ga častili kot boga zdravja, kasneje so ga častili tudi kot boga svetlobe,

naravnega reda in zmernosti.

3.4.1 Čaščenje Apola v rimskem cesarstvu

Že v 5. stoletju pred našim štetjem so mu postavili preročišče

Sibile v bližini mesta Kume. Apola so najbolj častili v dobi cesarja

Avgusta (po smrti Julija Cezarja). V tem času se je tudi najbolj

razvilo rimsko pesništvo, katerega predstavniki so bili Vergil,

Horacij, Ovid, Livij.

Leta 28. pred našim štetjem so mu na enem od sedmih rimskih

gričev - Palatinu postavili novo svetišče. Velja tudi za enega

najbolj priljubljenih in cenjenih bogov, o čemer govori tudi

dejstvo da so to svetišče postavili v najodličnejšem delu mesta.

3.5 Diana ( v grški mitologiji Artemida) Bila je Apolonova sestra dvojčica, že v

najstarejših časih pa so jo enačili z grško

Artemido. V Rimu je bila boginja lova, lune in gozdov.

3.5.1 Čaščenje Diane v rimskem cesarstvu

V Rimu so ji na griču Aventinu postavili svetišče, ki je bilo tudi

svetišče Latinske zveze. Tam so jo častili kot boginjo lune in žensko

božanstvo. Njen praznik so praznovali 13. Avgusta.

3.6 Mars ( v grški mitologiji Ares) Njegovi sveti živali sta bili volk in žolna. Bil je rimski bog vojne,

zaščitnik rimske države, zaščitnik pridelkov in poljedelstva. Rimski

vojaki so mu pripravljali žrtvovanja, preden so šli v boj. Častili so ga

tudi kot boga žetve, polj, gozdov in pomladi. Pogosto je upodobljen z

lokom in puščicami, mlad, lep in pogumen. Imel je srečo na bojnih

poljih, toda nesrečo v ljubezni. Po legendi je bil Mars oče dvojčkov

Romula in Rema, ustanoviteljev mesta Rim. Po Marsu, bogu

rodovitnosti je poimenovan tudi spomladanski mesec marec, po

Marsu, bogu vojne pa rdeči planet Mars.

Slika 5: Čaščenje Apola na griču

Slika 6: Diana na lovu

Slika 7: Mars v bojni

opremi


~ 12 ~

3.6.1 Čaščenje Marsa v rimskem cesarstvu

Sprva so ga častili kot boga rodovitnosti. Rimljanom, bojevitemu narodu, je bil Mars poleg

Jupitra najpomembnejši bog. Zunaj Rima, ob Vii Appii3 so mu postavili svetišče. Martovo

polje, posvečeno Marsu, pa je bilo namenjeno vojaškim zborovanjem, vojaškim vajam in

urjenju mladine v vojaških igrah. Na Martovem polju pa so pokopavali tudi kralje in druge

pomembne može, saj je veljalo za sveti kraj.

3.7 Venera (v grški mitologiji

Afrodita)

Venero so imenovali tudi Venus. Prvotno

je bila boginja pomladi in zavetnica

zelenjavnih vrtov. Kasneje pa je prevzela

lastnosti grške Afrodite, zaradi grških

učiteljev, ki so poučevali v rimskem

cesarstvu. Postala je rimska boginja

lepote in ljubezni. Rimljani so ji posvetili

mesec april. Venera pa je še danes eden

od planetov našega osončja.

3.7.1 Čaščenje Venere v rimskem cesarstvu

Vinalia rustica4, njen praznik so praznovali 19. avgusta. Prvo svetišče so ji postavili leta 215

pr.n.št. prav tako na griču Kapitolu.

3.8 Vulcanus (v grški mitologiji Hefajst) Njegov simbol je bil kladivo. Bil je rimski bog ognja. Ko so ga

enačili s Hefajstom, je izgubil vse svoje lastnosti. Tako je postal le

bog kovač, ki je čepel pod vulkani in koval orožje bogovom.

Veljal je za neprekosljivega kovača. Iz njegovega imena izhaja

tudi drugi sinonim za ognjenik.

3.8.1 Čaščenje Vulcanusa v rimskem cesarstvu

Bogu ognja so postavili svetišče na Martovem polju. V čast Vulcanusu so 23. avgusta obhajali

praznik Volcanalia, v katerem so boga ognja častili tako, da so v ogenj metali žive ribe.

3.9 Merkur (v grški mitologiji Hermes) Njegov simbol je bil krilati čevelj. Tudi Merkur je ohranil

lastnosti grškega Hermesa. V rimski mitologiji je bil Merkur

bog trgovine, trgovcev, dobička, potovanja in tatvin. Po

3 Najstarejša cesta, ki vodi iz Rima do Brindisija

4 Vinski praznik posvečen voginji Veneri

Slika 8: Rojstvo Venere

Slika 9: Vulcanus pri počitku

Slika 10: Merkur v letu


~ 13 ~

najhitrejšem bogu je poimenovan tudi planet, ki najhitreje obkroži Sonce.

3.9.1 Čaščenje Merkurja v rimskem cesarstvu

Svetišče posvečeno Merkurju je stalo v bližini Circusa Maximusa5.

3.10 Neptun (v grški mitologiji Pozejdon) Neptunov simbol je bil trizob. Prvotno je bil bog kopenskih voda in vlage. Rimljani so mu

prinašali žrtve, da bi preprečili presihanje izvirov in rek. Ko so se začeli bolj ukvarjati s

pomorstvom, je postal bog morja.

3.10.1 Čaščenje Neptuna

Častili so ga predvsem zaradi bojazni pred poplavno reko Savinjo.

3.11 Ceres (v grški mitologiji Demetra) Njen simbol je bil pšenični snop. zaščitnica poljedelstva in žetve. Cereri v čast so tudi prirejali

posebne svečanosti cerealije6, ki so se odvijale meseca aprila.

3.11.1 Čaščenje Ceres v rimskem cesarstvu

Kult boginje Cerere se prvič pojavi v 5. stoletju pred našim štetjem. Rimljani so njej v čast

postavili tempelj ob vznožju Aventina, enega od sedmih rimskih gričev; znano je bilo tudi

njeno svetišče v Ostiji.

3.12 Vesta (v grški mitologiji Hestija) Njen simbol je bila bakla. Rimska boginja domačega ognjišča in ognja. Bila je ena

najpomembnejših rimskih boginj. V njenem svetišču je gorel večni ogenj, ki so ga čuvale

njene svečenice – vestalke. Če jim je ogenj ugasnil, jih je vrhovni svečenik prebičal, ogenj pa

so lahko spet prižgali le s sončnimi žarki. Vesta je bila v širšem smislu tudi zaščitnica celega

Rima in rimske države. Njen tempelj je bil krožne oblike in je stal na rimskem Forumu.

3.12.1 Čaščenje Veste v rimskem cesarstvu

V Rimu so ji postavili svetišče, v katerem so bile posebne svečenice imenovane vestalke, ki

so skrbele za sveti ogenj, ki ni smel nikoli ugasniti. Vestalke so izbirali samo iz najboljših

družin in so že kot deklice morale nastopiti v službo, ki je trajala kar 30 let. Vestalke so

morale do konca službovanja ostati device - v nasprotnem primeru so jih žive zakopali. V

primeru, da jim je ugasnil ogenj jih je vrhovni svečenik prebičal. Ogenj so zanetili s pomočjo

zbirnega zrcala in sončnih žarkov ali z drgnjenjem lesa ob les.

5 Rimski hipodrom

6 Žita, žitarice


~ 14 ~

4 Drugi bogovi

Poleg omenjenih 12 pomembnejših bogov pa so rimljani verjeli tudi v 7 drugih in sicer:

Pluton, Bakh, Favn, Prozepina, Viktorija, Ira in Avrora.

4.1 Pluton Rimski bog podzemnega sveta. Imenovali so ga tudi Dis

ali Dis Pater. Skupaj z ženo Prozerpino je vladal

rimskemu podzemlju. V začetku rimski podzemni svet ni

imel vladarja. Dobil ga je šele pod grškim vplivom. Tako

so Rimljani prevzeli grškega Hada kot Plutona, njegovo

ženo Perzefono pa kot Prozerpino.

4.2 Bakh Rimski bog vina in veseljačenja; enačili so ga z grškim

Dionizom. Bakh pri Rimljanih ni bil posebej pomemben

niti čaščen. Proti njegovem čaščenju je ukrepal senat,

ker se je izrodilo v razvrat in nerede.

4.3 Favn Rimski bog gozdov (tudi Silvan), polj, zaščitnik pridelka, kot varuh živine pred napadi volkov

se imenuje tudi Luperk. Ljudi je naučil orati. Je eden izmed najstarejših rimskih bogov.

Rimljani so ga poistovetili z grškim Panom. V umetnosti so ga upodabljali kot bradatega

starca, ogrnjenega s kozjo kožo in s pastirsko palico, tudi z rogom izobilja, ker je bil varuh

rodovitnosti polj.

4.4 Prozepina Rimska boginja podzemnega sveta, Plutonova žena. Izenačili so jo z grško Perzefono.

4.5 Viktorija Rimska boginja zmage, pri Grkih se je imenovala Nike.

4.6 Ira Rimska boginja prepira, osovražena tako pri ljudeh kot pri bogovih.

4.7 Avrora Poosebljanje jutranje zarje, boginja jutranje zarje. Pri Grkih se je imenovala Eos.

Slika 11: Pluton ugrabi Prozepino


~ 15 ~

Spol Razmerje

Moški 13 Ženske 17

Tabela 2: Razmerje

Graf 2: Razmerje med moškimi in ženskimi bogovi

Ime boga Št. Svetišč

Jupiter 5

Junona 4

Minevra 2

Apolo 6

Diana 2

Mars 1

Venera 3

Merkur 2

Neptun 1

Ceres 1

Vesta 1

Tabela 3: Število svetišč

Razmerje

Moški

Ženske


~ 16 ~

Graf 3: Število svetišč

0

1

2

3

4

5

6

7

št. Svetiščev


~ 17 ~

Stvarno kazalo

A

Apolo ............................................................................... 5

C

Ceres................................................................................ 7

D

Diana ............................................................................... 6

J

Junona ............................................................................. 5

Jupiter ............................................................................. 4

M

Mars ................................................................................ 6

Merkur ............................................................................ 7

Minerva ........................................................................... 5

N

Neptun ............................................................................ 7

R

Romul in Rem .................................................................. 3

V

Venera ............................................................................. 6

Vesta ............................................................................... 7

Vulcanus .......................................................................... 7


~ 18 ~

Slika 1: Romul in Rem z volkuljo .............................................................................................................. 5

Slika 2: Zevs na Olimpu ............................................................................................................................ 7

Slika 3: Junona s svojim atributom (pav) ................................................................................................. 8

Slika 4: Minevra v boju ............................................................................................................................ 9

Slika 5: Čaščenje Apola na griču ............................................................................................................ 11

Slika 6: Diana na lovu ............................................................................................................................. 11

Slika 7: Mars v bojni opremi .................................................................................................................. 11

Slika 8: Rojstvo Venere .......................................................................................................................... 12

Slika 9: Vulcanus pri počitku .................................................................................................................. 12

Slika 10: Merkur v letu ........................................................................................................................... 12

Slika 11: Pluton ugrabi Prozepino .......................................................................................................... 14

Graf 1: število lastnosti ............................................................................................................................ 5

Graf 2: Razmerje med moškimi in ženskimi bogovi .............................................................................. 15

Graf 3: Število svetišč ............................................................................................................................ 16

Tabela 1: št. lastnosti ............................................................................................................................... 4

Tabela 2: Razmerje ................................................................................................................................ 15

Tabela 3: Število svetišč ......................................................................................................................... 15


~ 19 ~

Pisni viri:

Espinós, J. (2000). Kako so živeli Rimljani . Ljubljana: Karantanija.

Janković, V. (2004). Kdo je kdo v antiki : mitologija, zgodovina, umetnost. Ljubljana: Modrijan.

Schmidt, J. (1995). Slovar grške in rimske mitologije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Spletni viri:

Wikipedia. (19.. oktober 2005). Pridobljeno iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_mitologija

Wikipedia. (9.. marec 2013). Pridobljeno iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_mitologija

Zgodovinarka. (6.. marec 2012). Pridobljeno iz Mirjam Oblak:

http://www.zgodovinarka.si/seznam-grskih-bogov/

priloga 9_rimski bogovi.pdf

Documents