primerjava sistema cm z grafi Čnim orodjem za … · 2017-11-27 · js javascript, javnina skripta...

Matic Kosmač

PRIMERJAVA SISTEMA CM Z GRAFIČNIM

ORODJEM ZA SNOVANJE SPLETNIH

VSEBIN

Diplomsko delo

Maribor, maj 2012

II

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

PRIMERJAVA SISTEMA CM Z GRAFIČNIM ORODJEM

ZA SNOVANJE SPLETNIH VSEBIN

Študent: Matic Kosmač

Študijski program: Univerzitetni -

Smer: Telekomunikacije

Mentor: doc. dr. Janez Stergar

Maribor, maj 2012

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc.dr. Janezu Strgarju

za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi

omogočili študij in ob njim nudili stalno

podporo. Hvala tudi vsem ostalim profesorjem/

profesoricam in predvsem sošolcem in sošolkam

za prekrasno življenjsko izkušnjo na univerzi

Maribor.

V

PRIMERJAVA SISTEMA CM Z GRAFIČNIM ORODJEM ZA SNOVANJE

SPLETNIH VSEBIN

Ključne besede: spletni vsebina, CMS, Joomla, XAMPP, MySQL, grafično orodje Xara Designer Pro 7 UDK: 004.45:004.738.5(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu bomo predstavili tehnologije in orodja, s katerimi lahko

implementiramo spletne vsebine, aplikacije in njihovo postavitev v optimalno delovno

okolje operacijskega sistema Windows 7. Predstavili bomo sistem CM za upravljanje

vsebine (angl. content management), ki omogoča hitro, enostavno ažuriranje spletnih

vsebin in samostojno objavljanje informacij preko lastnega računalnika. Poleg hitrega

ažuriranja vsebin in slik smo še implementirali najrazličnejše medijske module za

predvajanje video posnetkov, glasbe, pošiljanja elektronske pošte, itd… V drugem delu

diplomskega dela bomo kreirali spletno vsebino s pomočjo grafičnega orodja pri

katerem ni potrebna implementacija testnega okolja. Tako, da nam je orodje še olajšalo

delo in pri tem prihranilo dragoceni čas. Namen diplomskega dela je prikazati čim

hitrejšo in enostavnejšo implementacijo in kasnejše ažuriranje spletnih vsebin.

VI

COMPARISON BETWEEN A CM SYSTEM AND GRAPHICS TOOL

DESIGNER

Key words: web content, CMS, Joomla, XAMPP, MySQL, graphic tool Xara Designer Pro 7

UDK: 004.45:004.738.5(043.2)

Abstract

In the thesis we present the technology and tools, which can implement online content,

applications and their placement in optimal working environment of Windows 7. I will

present the CM system, which allows us to quickly, easily update web content and self-

publishing information via own computer. In addition to the rapid update of content and

images we have implemented a wide variety of media modules to play videos, music,

sending emails, etc. ... The second part of the thesis will deal with the creation of online

content using a graphical tool which is necessary for implementation and testing

environment. It gives us a tool to facilitate the work, while saving valuable time.

Purpose of this thesis is to demonstrate faster and simpler implementation and updating

of web content or web applications.

VII

UPORABLJENE KRATICE

Kratica Angleški izraz Slovenski izraz

CMS Content Managemnt System Sistem za upravljanje vsebin

XHTML eXtesible HyperText Markup Language) Sorodnik jeziku XML

HTML HyperText Markup Language Opisni jezik za prikaz hiperteksta

HTTP HyperText Transfer Protocol Komunikacijski protokol za prenos podatkov

CSS Cascading Style Sheet Prekrivni slogi

ADOBE FLASH Macromedia Flash Animacijska datoteka

IIS Internet Infomation Services Informacijski spletni strežnik

ZODB Zope Object Database Zope Objektna zbirka podatkov

ZOPE Free Open-source object oriented web application server

Odprtokodni objektno orientirani spletni aplikacijski strežnik

.NET Microsofr Framework Mikrosoftov programski okvir

J2EE Java System Web Server Javin sistemski spletni strežnik

PHP Hypertext Preprocessor Skriptni programski jezik

AxKit Apache Publish Framework Apache ob javni okvir

VB Visual Basic Programski jezik Visual Basic

MySQL Relation Database Management System

Upravitelj podatkovno baznih sistemov

PostgreSQL Object-relation database management system

Objektno relacijski upravitelj podatkovnih sistemov

ODBC Open DataBase Connectivity Odprta podatkovno bazna povezava

BSD Barkeley Software Distribution Barklijeva programska distribucija

GNU /GPL General Public License Generalna javna licenca

LGPL Lesser General Public License Generalna javna licenca

VIII

TypoScript Free-open Source Content Framework Prosti odprtokodni okvir

VTS Visitor Tracking System Sistem za sledenje obiskovalca

URL Uniform Resource Locator Univerzalni vir lokacije

ASP Active Server Pages Aktivne strežniške strani

VB Script Visual Basic Script Skripta jezika Visula Basic

JS JavaScript, Javnina skripta

JSP Java Server Pages Javino orodje za generiranje dinamičnih spletnih strani

CGI Common Gateway Intercae Skupni prehodni vmesnik

XAMPP LAMP paket, ki vsebuje vse naslednje:

X – velja simbol povezave več različnih platform,

A – Apache HTTP strežnik,

M – MySQL,

P – PHP,

P – Perl.

Acorn Atom Home computer Domači računalnik od istoimenskega podjetja

BBC Micro BBC Microcomputer System Mikroračunalniki podjetja Acorn Atom

Z88 Cambridhe Computer Z88 Kambridžov računalnik iz 80. let

Atari ST Home Personal Computer Domači namizni računalnik

Acorn Archimedes Home Personal Computer

Prvi namizni računalnik podjetja Acron Computers

Unix Multi-user Computer Operating System Večnamenski operacijski sistem

GIF Graphics Interchange Format Grafični format za sliko

WMF Windows meta file Grafični format sistema Microsoft Windows

AVI Audio Video Interleave Multimedijski format sistema Windows

JPG Lossy Compression for Digital Photography Kompresija slike

PNG Portable Network Graphich Mrežno prenosljiva slika

IX

BMP Bitmap Image File Grafična datoteka

TIFF Tagged Image File Format Datoteka za shranjevanje slik

PSD Persona Storage Device Mali trdi disk za shranjevanje vse vrste podatkov

RAW Raw Image Format Surovi video format

Photo HD Photo High Definition Visoko kakovostna slika

PDF Portable Document Formate Prenosljivi dokument

EPS Enscapsulated PostScript Uradni format za uvažanje in izvažanje PostScrpit

EMF Eextende Metafile Razširjena meta datoteka

CorelDRAW Vector Graphic Editor Vektorski grafični oblikovalec

CDR Corel Draw proprietary File Format Uradna datoteka podjetja Corel DRAW

CMX Corel Meta File Format slike Corel DRAW

RTE Rich Text Editor Urejevalnik obogatenega besedila

WYSIWYG What You See Is What You Get To, kar vidiš to tudi dobiš

SMTP Simple Mail Transfer Protocol Protokol za pošiljanje pošte

XML Extensible Markup Language Razširljiv označevalni jezik

CHMOD Unix Command that lets a user tell the Sytem

Ukaz s katerim ukazuje sistemu računalnika

FRONTEND Generalised Terms that refer to the initial

Vmesnik med uporabnikom in ozadjem (BACKEND)

BACKEND Generalised Terms that refer to the initial

Ravno nasprotno, kot FRONTEND

MP3 Patented Digital Audio Encoding Patentiran digitalni zvočni zapis

MP4 Multimedia Container Format Multimedijski format

X

1 UVOD ................................................................................................................................................. 1

1.1 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA ...................................................................................................... 2

1.2 MEJE OZIROMA OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA ......................................................................... 2

1.3 PRIČAKOVANO ZNANJE .............................................................................................................. 2

1.4 CILJI DIPLOMSKEGA DELA .......................................................................................................... 3

1.4.1 Raziskovalna vprašanja ........................................................................................................ 3

1.5 SPLETNA STRAN ......................................................................................................................... 3

1.5.1 Statične in dinamične spletne strani ..................................................................................... 4

1.6 USTVARJANJE SPLETNE STRANI .................................................................................................. 4

1.7 ZAKAJ SISTEMI ZA UPRAVLJANJE Z VSEBINAMI? ......................................................................... 5

1.7.1 Ključ do uspešne predstavitve in prodaje na spletu .............................................................. 5

1.7.2 Organizacijski vidik zahteva definiranje oddelkov in/ ali oseb ............................................ 5

1.7.3 Tehnični vidik vzdrževanja spletnih vsebin ........................................................................... 5

1.7.4 Potreba po ažurnosti informacij ........................................................................................... 6

2 NASTANEK SPLETNE VSEBINE: .................................................................................................. 7

2.1 PREDNOSTI SAMOSTOJNEGA UPRAVLJANJA ................................................................................ 8

2.2 ZAKAJ IZBRATI ODPRTOKODNI SISTEM CM?............................................................................... 9

2.3 ODPRTOKODNI SISTEMI CM IN TEHNOLOGIJA............................................................................. 9

2.3.1 Kaj omogočajo sistemi CM? ............................................................................................... 11

2.3.2 Prednosti sistemov CM ....................................................................................................... 12

2.3.3 Slabosti in težave ................................................................................................................ 13

2.4 PO KATERIH TEHNIČNIH KARAKTERISTIKAH SE LAHKO RAZLIKUJEJO SISTEMI CM? ................. 13

2.5 NEKAJ NASVETOV PRED IZBIRO SISTEMA CM ........................................................................... 14

2.6 LICENCA GNU/GPL IN UPORABA ODPRTOKODNIH SISTEMOV .................................................. 16

3 PREDSTAVITEV NEKATERIH ODPRTOKODNIH SISTEMOV ................................................ 18

3.1 TYPO3 ..................................................................................................................................... 18

3.1.1 Prednosti in slabosti uporabe typo3 ................................................................................... 19

3.2 PLONE ...................................................................................................................................... 19

3.3 DRUPAL ................................................................................................................................... 20

3.4 XOOPS ...................................................................................................................................... 21

3.5 MAMBO & JOOMLA! ................................................................................................................ 21

3.6 SLOVENSKE REŠITVE SISTEMOV CM ........................................................................................ 22

3.7 PRIMERJAVA SISTEMOV CM : ................................................................................................... 23

4 TEHNOLOGIJE IN ORODJA.......................................................................................................... 27

4.1 APACHE ................................................................................................................................... 27

XI

4.2 JEZIK PHP ................................................................................................................................ 28

4.2.1 Primer: Pogojnega stavka v PHP-ju. ................................................................................. 29

4.3 MYSQL ..................................................................................................................................... 29

4.4 PHPMYADMIN ......................................................................................................................... 30

4.5 XAMPP ..................................................................................................................................... 30

4.6 JOOMLA! PORTAL ..................................................................................................................... 31

4.7 XARA ....................................................................................................................................... 32

4.8 XARA DESIGNER PRO 7 ............................................................................................................ 33

5 PRIPRAVA IN NAMESTITEV TESTNEGA OKOLJA ................................................................. 35

6 IMPLEMENTACIJA SISTEMA JOOMLA! ................................................................................... 37

6.1 NAMESTITEV JOOMLA! PORTALA ............................................................................................. 37

6.1.1 Nastavitve strani (angl. Site) .............................................................................................. 40

7 IZDELAVA SPLETNE STRANI ..................................................................................................... 42

7.1 NAMEŠČANJE JEZIKA (ANGL. LANGUAGES MANAGER) ............................................................ 42

7.1.1 Način: nameščanje jezika z nalaganjem .zip datoteke v brskalniku ................................... 42

7.1.2 Način: nameščanje jezika iz mape na strežniku .................................................................. 42

7.1.3 Napake pri nameščanju jezikov .......................................................................................... 43

7.1.3.1 Mape nimajo potrebnih pravic .................................................................................. 43

7.1.3.2 Jezik ni pravilno zapakiran ....................................................................................... 43

7.1.3.3 Druge napake ............................................................................................................ 43

7.2 UPRAVLJANJE UPORABNIKOV................................................................................................... 44

7.3 SPREMINJANJE PREDLOGE ........................................................................................................ 45

7.4 PODROČJA ................................................................................................................................ 46

7.5 KATEGORIJE ............................................................................................................................. 47

7.5.1 Primer: ............................................................................................................................... 48

7.6 PRISPEVEK/ ČLANEK ................................................................................................................. 48

7.6.1 Povezovanje med novicami in članki .................................................................................. 50

7.6.1.1 Primer: ...................................................................................................................... 50

7.6.1.2 Primer: ...................................................................................................................... 51

7.7 UREJANJE MULTIMEDIJSKIH DATOTEK ..................................................................................... 52

7.8 UPRAVLJANJE MENIJEV ............................................................................................................ 53

7.9 UPRAVITELJ NASLOVNE STRANI ............................................................................................... 53

7.10 NAMEŠČANJE MODULOV .......................................................................................................... 54

7.10.1 Napake, ki so možne pri namestitvi modula ................................................................... 55

7.11 NAMEŠČANJE KOMPONENT ...................................................................................................... 55

7.11.1 Nameščanje komponent (ANKETA) ............................................................................... 56

7.12 ODJAVA IZ ADMINISTRACIJE ..................................................................................................... 57

XII

8 IZDELAVA SPLETNE STRANI Z GRAFIČNIM ORODJEM XARA DESIGNER PRO 7. ......... 58

8.1 KAJ NAREDI XARA DESIGNER PRO 7 TAKO POSEBNEGA? ......................................................... 58

8.2 NAMESTITEV PROGRAMA XARA DESIGNER PRO 7 ................................................................... 59

8.3 UVOD V UPORABO .................................................................................................................... 59

8.3.1 Ukazna vrstica .................................................................................................................... 61

8.3.2 Upravitelj spletnih nastavitev ............................................................................................. 62

8.4 KONFIGURIRANJE BARVE ......................................................................................................... 65

8.5 STATUSNA VRSTICA (ANGL. STATUS LINE) ................................................................................. 67

8.6 GLAVNA ORODNA VRSTICA ...................................................................................................... 68

8.6.1 Selektivno orodje (angl. Selected Ttool) ............................................................................. 68

8.6.2 Orodje za oblikovanje slik (angl. Photo Tool) .................................................................... 70

8.6.3 Prostoročno in čopič orodje (angl. Freehand and Brush Tool) ......................................... 72

8.6.4 Pravokotno orodje (angl. Rrectangle Tool) ........................................................................ 72

8.6.5 Orodje za oblikovanje pisave (angl. Text Tool) .................................................................. 73

8.6.6 Polnilno orodje (angl. Fill Tool) ........................................................................................ 75

8.6.7 Pregledno orodje (angl. Transparency) ............................................................................. 76

8.6.8 Senčno orodje (angl. Shadow Tool) .................................................................................... 77

8.6.9 Poševno orodje (angl. Bevel Tool) ..................................................................................... 77

8.6.10 Orodje za dodajanje živih efektov (angl. Live Effect Tool). ........................................... 78

8.6.11 3D orodje (angl. 3D Extrude Tool) ................................................................................ 78

8.6.12 Povečevalno orodje (angl. Zoom Tool). ......................................................................... 78

8.6.13 Maskovno orodje............................................................................................................ 79

8.7 Z DESNO TIPKO MIŠKE KLIKNJENI MENI .................................................................................... 79

8.8 PLASTI, VRSTICE, PREVRAČANJE (MIŠKA NAD IN MIŠKA IZ EFEKTA) ..................................... 79

8.8.1 Spreminjanje besedila in delo z plastmi/ vrsticami ............................................................. 81

8.9 OBLIKOVANJE PREDLOGE ......................................................................................................... 83

8.10 ZAMENJAVA SLIK ..................................................................................................................... 84

8.11 NAVIGACIJSKA PALICA (ANGL. NAVIGATION BAR) ..................................................................... 85

8.12 VKLJUČEVANJE MULTIMEDIJSKIH FORMATOV IN GRADNIKOV .................................................. 87

8.12.1 Gradniki (angl. Widget) ................................................................................................. 88

8.12.1.1 Registracija pred uporabo .................................................................................... 88

8.12.1.2 Medijski gradniki .................................................................................................. 89

8.12.1.3 Predstavitveni gradniki ........................................................................................ 90

8.12.1.4 Gradiški obrazci ................................................................................................... 91

8.12.2 Galerija slik ................................................................................................................... 93

8.12.2.1 WONDERSHARE.com ......................................................................................... 93

8.13 OBJAVA SPLETNE VSEBINE ....................................................................................................... 95

9 SKLEP .............................................................................................................................................. 97

XIII

10 VIRI, LITERATURA ....................................................................................................................... 98

11 PRILOGE ....................................................................................................................................... 100

11.1 SEZNAM SLIK ......................................................................................................................... 100

11.2 SEZNAM TABEL ...................................................................................................................... 102

11.3 NASLOV ŠTUDENTA ................................................................................................................ 103

11.4 KRATEK ŽIVLENJEPIS .............................................................................................................. 103

Primerjava sistema CM z grafičnim orodjem za snovanje spletnih vsebin Stran 1

1 UVOD

Kot študent telekomunikacij sem se pri laboratorijskih vajah in predavanjih največkrat srečal s

skicami, besedili, katere je bilo potrebno »pretvoriti« v binarno kodo drugače rečeno v

programski jezik. Vedno me je zanimalo kako bi bilo mogoče vse to opravljati brez

vpogleda v same številke, črke in bi vse skupaj delovalo kot nam najbolj znani operacijski

sistem WINDOWS. Aktiviranje najrazličnejših operacij, inštalacija programov, iger,

poslušanje glasbe je že možno aktivirati s preprostim klikom na miško. In prav to me je

privedlo do naslova moje diplomske naloge saj sistemi CM in grafični programi

omogočajo prav to. Oblikovanje, ažuriranje strani postane prav zabavo za uporabnike, ki

jim računalniška koda ne pomeni prav veliko, a jih oblikovanje zelo zanima.

Tako smo predstavili in med seboj primerjal nekaj sistemov CM in izbrali najbolj

primernega in v zadnjem času tudi hit portal za kreiranje spletnih vsebin JOOMLA! V

uvodnem poglavju smo predstavili predvsem kaj je spletna vsebina, kako je sestavljena in

v čem se razlikujejo statične in dinamične spletne strani. Izpostavili smo še njeno

nastajanje, organizacijo pri delu ter izpostavili sisteme CM za kreiranje spletne vsebine. V

drugem poglavju smo opisali predvsem prednosti in slabosti sistemov CM in kaj vse

omogočajo pri samem nastanku. Izpostavili smo še, po katerih tehničnih karakteristikah se

ti sistemi razlikujejo in kateri so za nas primernejši. V naslednjem poglavju so

izpostavljeni nekateri sistemi CM in na kratko opisano njihovo delovanje. V četrtem

poglavju sledi opis uporabljene strojne opreme, ki se v naslednjem poglavju uporabi za

implementacijo testnega okolja in kasnejšega kreiranja spletne vsebine. V sedmem

poglavju so opisani natančni postopki oblikovanja posameznih elementov v portalu

Joomla. Osmo poglavje je namenjeno grafičnemu programu Xara Designer Pro 7 in

njegove zmožnosti pri oblikovanju in nastajanju spletne vsebine. Viri, literatura in priloge

se nahajajo v zadnjem poglavju diplomskega dela.


1.1 Namen diplomskega dela

To diplomsko delo je namenjeno odgovorom na naslednja vprašanja.

»Kakšne so značilnosti sistemov CM in kje se pojavijo prednosti grafičnih programov za

najrazličnejša oblikovanja?«

1.2 Meje oziroma omejitve diplomskega dela

Pokrivanje vseh vidikov povezanih z sistemi CM, MySQL-om, PHP-jom ter Apache

spletnim strežnikom bi lahko presegalo obsege tega projekta. Zato bomo v naslednjem

koraku določili meje:

Ta raziskava je osredotočena pred vsem na primerjavo sistema CM JOOMLA! in

grafičnega orodja za oblikovanje Xara Designer Pro 7. Za delovanje prvega je potrebno

vzpostaviti primerno testno okolje v katerem bomo preverjali njegovo odzivanje, ki bo

enako odzivanju spletne vsebine na svetovnem spletu. Uporaba ostalih programskih

jezikov je izven raziskav tega diplomskega dela.

Xara Designer Pro 7 lahko poleg spletnega ažuriranja izvede veliko rešitev za različne

grafične produkte, kot so najrazličnejša grafična oblikovanja predstavitev (podobno, kot

Power Point), FLASH animacij, logotipov, obdelave grafičnih podob tako, da se bomo

lotili le tistih elementov, ki so potrebni pri nastanku same spletne vsebine.

1.3 Pričakovano znanje

Za uspešno izvedbo moramo tako obvladati veščine, kot so:

• Uporaba spletnega strežnika Apache

• Uporaba podatkovne baze MySQL (grafični vmesnik PHPmyAdmin)


1.4 Cilji diplomskega dela

Glavni cilj diplomskega dela je raziskati uporabnost in obnašanje obeh sistemov pri

kreiranju spletne vsebine. Ta cilj je prišel na plan od kadar se je pojavilo veliko število

najrazličnejših sistemov CM in ostalih oblikovalnih programov. Sistemi CM so že dokazali

svojo uporabnost in učinkovitost pri ustvarjanju spletnih vsebin medtem, ko se je XARA v

preteklosti ukvarjala le z grafičnim oblikovanjem.

1.4.1 Raziskovalna vprašanja

Postavili si bomo vsa potrebna vprašanja, s katerimi lahko pridemo do zaključka

diplomskega dela.

»Kakšne so karakteristike sistema CM JOOMLA pri kreiranju spletne vsebine in kakšne so

prednosti grafičnega oblikovalca XARA DESIGNER PRO 7?«

Tukaj bom navedel nekaj podvprašanj s, katerimi bom komentiral glavno vprašanje.

1. Zakaj sistemi za ustvarjanje spletne vsebine?

a. Ključ do uspešne spletne vsebine?

b. Prednosti samostojnega ustvarjanja/ ažuriranja?

2. Kaj omogočajo sistemi CM?

a. Prednosti sistemov CM?

b. Predstavitev nekaterih sistemov CM.

3. Tehnologije in orodja pomembna za delovanje sistemov CM.

4. Kaj naredi Xara Designer Pro 7 tako posebnega?

1.5 Spletna stran

Spletna stran je dokument ali vir informacij, ki je primerna za svetovni splet (angl. World

Wide Web) in je na voljo prek spletnega brskalnika, ki se prikaže na zaslonu računalnika.

Spletne strani se lahko pridobljeni iz lokalnega računalnika ali iz oddaljenega spletnega

strežnika. Spletni strežnik lahko omeji dostop le do zasebnega omrežja na primer podjetja

intranet ali pa lahko objavi strani na svetovnem spletu. Spletne strani se zahteva in dobi od

spletnih strežnikov z uporabo protokola http (Hypertext Transfer Protocol).


Spletne strani so lahko sestavljene iz datoteke z besedilom shranjene v statičnih spletni

strežnik, datotečni sistem s statične spletne strani, ali spletni strežnik lahko konstrukt

XHTML za vsako spletno stran, ko se zahteva brskalnik dinamične spletne strani.[5]

1.5.1 Statične in dinamične spletne strani

Oblika klasične spletne strani uporablja samo HTML ali XHTML kodo, katera določa

statično vsebino, kar pomeni, da je stran, rešitev različnih uporabnikov ob različnih časih

vedno enaka. Vsebino (besedilo, slike, polja obrazca, itd) na spletni strani lahko

spremenimo, kot odgovor na različne kontekste ali pogoje. V dinamičnih strani z vsebinami

in postavitvijo, se kreira vsaka posebej. Vsebina pridobljena iz baze podatkov se nahaja na

spletni strani le, kadar je to potrebno. Prednost tega je, da omogoča hitrejše nalaganje strani,

dopolnjevanje, kreiranje in oblikovanje spletne strani brez posebnega znanja.[5]

1.6 Ustvarjanje spletne strani

Če želimo ustvariti spletno stran, potrebujemo urejevalnik besedila ali specializiran HTML

urejevalnik. Poleg urejevalnika besedila še potrebujemo FTP odjemalca na katerega

naložimo spletno stran.

Zasnova spletne strani je po navadi osebna. Oblika se lahko izvede v skladu z lastno

presojo ali že uporabljeno spletno predlogo. Naj spletni oblikovalci uredijo vsebino

spletne strani, ne da bi morali skrbeti za celotno estetiko. Mnogi uporabniki objavijo spletne

strani, ki uporabljajo izdelke, kot so Geocities iz Yahoo-ja, stojala ali Angelfire. Ta orodja

ponujajo brezplačno objavo spletne strani na spletu, oblikovanje in gostovanje do določene

mere.

Drugi načini izdelave spletne strani je, da prenesemo posebno programsko opremo, kot

Wiki, CMS ali forum. Te možnosti omogočajo hitro in enostavno vzpostavitev spletne

strani, ki so običajno dinamične. [10]


1.7 Zakaj sistemi za upravljanje z vsebinami?

Potreba po vsakodnevnem objavljanju ali ažuriranju spletnih strani je problem s katerim se

soočajo mnogi lastniki spletnih strani. Čas, ki poteče od nastanka potrebe po objavi

določenih informacij na spletni strani do njihove objave in stroški, ki so s tem procesom

povezani lahko predstavljajo eno ključnih prednosti ali pa slabosti spletnega nastopa. Če so

postopki za objavo informacij na spletni strani preveč zapleteni in tudi predragi lahko

privedejo do tega, da se vsebina na spletni strani preprosto ne ažurira oziroma se ne ažurira

v tako pogostih časovnih intervalih, kot bi se morala. Na daljši rok se kaže takšen odnos

do vsebine v njeni vedno manjši ažurnosti, relevantnosti in verodostojnosti, kar slej ko prej

pripelje do zmanjšanega obiska spletne strani.[2]

1.7.1 Ključ do uspešne predstavitve in prodaje na spletu

Ključ je vsekakor vsebina spletne strani in ne toliko njen izgled ali tehnične zmožnosti, ki

jih spletna stran omogoča. Vsebino spletnih strani predstavljajo tekst, slike, avdio in video

datoteke, pravzaprav vse, kar je medijev v digitalni obliki in jih je možno obdelati. Večje,

kot je podjetje, večja je potreba po ažurnosti informacij na spletni strani, zato je tudi

frekvenca dodajanja in spreminjanja spletne vsebine veliko večja. Vzdrževanje spletne

vsebine je potrebno obravnavati z organizacijskega in tehničnega vidika.[2]

1.7.2 Organizacijski vidik zahteva definiranje oddelkov in/ ali oseb

Kreiranje vsebine se lahko centralizira ali pa decentralizira. V primeru centralizacije ima

nadzor nad vsebino le posameznik ali posamezen oddelek znotraj podjetja (običajno

skrbi za celotno vsebino oddelek za marketing). Če se podjetje odloči za decentraliziran

nadzor nad vsebino, potem skrbi vsak oddelek v podjetju za svoj del vsebine. Vsak

vzdrževalec vsebine (urednik) je odgovoren za področje, ki ga pokriva s svojo funkcijo in

nalogami.[3]

1.7.3 Tehnični vidik vzdrževanja spletnih vsebin

predstavlja pretvorbo napisanih vsebin v obliko, ki je primerna za objavo na internetu ter

njen prenos na spletni strežnik. Podjetje lahko to nalogo zaupa strokovnjakom znotraj

podjetja (če jih seveda ima) ali pa podjetju, ki je izdelalo našo spletno stran in nam je

verjetno takšno storitev ponudilo v okviru vzdrževanja. Da bi se izognili težavam


povezanih z izbiro zunanjega partnerja, obstaja na tržišču programska oprema, ki nam

omogoča, da brez znanja spletnega programiranja, sami dodajamo ali spreminjamo vsebino

na naši spletni strani. Tako bomo lahko zmanjšali število ljudi, ki so potrebni, da se

vsebina objavi, samo vsebino pa bomo na internetu objavili takoj, ko bomo to želeli.[3]

1.7.4 Potreba po ažurnosti informacij

Podjetja, ki za ažuriranje spletne vsebine najemajo zunanje izvajalce, se lahko poleg večjih

stroškov soočijo tudi s problemi, ki so povezani z odzivnim časom vzdrževalcev vsebine.

Veliko podjetij namreč tarna, da mine pogostokrat preveč časa od posredovanja zahtevka za

spremembo vsebine do njegove izpolnitve. Za marsikatero podjetje, ki je prepuščeno na

milost in nemilost zunanjih vzdrževalcev vsebine, je lahko takšen odnos poguben, saj

lahko neažurna vsebina povzroči poleg odliva obiskovalcev spletne strani tudi poslovno

škodo.

Podjetjem, ki se soočajo s takšnimi in podobnimi težavami, bi še kako prav prišla takšna

programska rešitev, ki bi jim omogočila, da brez znanja spletnega programiranja

popolnoma samostojno upravljanje z vsebino kot tudi s celotno spletno stranjo. Glede na to, da

imajo vsa podjetja potrebo po minimiziranju stroškov na vseh ravneh poslovanja in

potrebno po čim bolj enostavni objavi ažurnih informacij na spletni strani, se zdijo

sistemi za upravljanje z vsebinami (angl. Content Management Systems), v nadaljevanju

sistemi CMS, ena najbolj optimalnih rešitev za zadovoljitev omenjenih potreb. Ker so

sistemi CMS namenjeni samostojnemu ustvarjanju, urejanju in vzdrževanju spletnih vsebin

ter upravljanju s celotno spletno stranjo, se lahko tako podjetja z njihovo pomočjo delno ali v

celoti izognejo stroškom vzdrževalnih pogodb ali pa stroškom povezanih z najemom

programerjev, ki skrbijo za ažuriranje vsebine.[3]


2 NASTANEK SPLETNE VSEBINE:

Sistemi, ki upravlja s statičnimi vsebinami se osredotoči predvsem na klasificiranje in

dostop do dokumentov, medtem ko je bil dinamični zasnovan za bolj pomembne

funkcije ustvarjanja, urejanja in združevanja dokumentov ter upravljanja delovnega toka.

Tako pod digitalno vsebino štejemo multimedijska besedila oziroma besedila, ki jih lahko

zapišemo v datotečnem zapisu. Življenjski cikel digitalne vsebine je tako sestavljen iz

šestih razvojnih stopenj.

• Nastanek

• Posodobitev

• Objava

• Prevod

• Arhiviranje

• Umik iz objave

Multimedijsko vsebino tako lahko ustvari eden ali več ustvarjalcev. Nastalo vsebino lahko

objavimo na spletu, jo pošljemo po pošti itd. Čez nekaj časa se izkaže, da je naša vsebina

potrebna posodobitve in jo je nujno ustrezno tudi urediti. Če vsebino objavimo v tujem

okolju jo moramo tudi prevesti - večjezičnost. Objave moramo pogosto tudi arhivirati, zato

moramo vsebini zagotoviti obstojnost in jo shraniti na ustreznem mediju. Zadnja stopnja pa je

umik iz objave. Upravljanje vsebin ni samo izbira in implementacija tehnologije, ampak gre

tudi za identifikacijo informacijskih potreb, ovrednotenje informacij in določitev

postopka kako le teh šestih dejavnikov čim bolj zagotoviti. Naj pomembnejše je

zagotoviti nadzor nad vsebino od nastanka do uporabe, kar pa seveda tudi vpliva na

spreminjanje načina dela ljudi .[5]


2.1 Prednosti samostojnega upravljanja

Čeprav so sistemi CMS namenjeni različnim tipom spletnih strani in čeprav pokrivajo zelo

raznolik spekter funkcionalnosti, lahko rečemo, da imajo vsaj v osnovi enoten skupen cilj: na

enostaven način (brez programiranja in urejanja HTML kode) omogočiti objavo vsebin na

spletni strani, ne da bi imel uporabnik pri tem težave z načinom in obliko prikaza vsebin. Za

uporabo CMS aplikacije ni potrebno predhodno poznavanje HTML jezika in drugih

programskih orodij, ki se uporabljajo za izdelavo spletnih strani. Od uporabnikov se

zahteva samo osnovno znanje s področja uporabe računalnika. Do aplikacije za upravljanje

vsebine lahko dostopajo uporabniki preko spletne strani, lahko pa jo imajo nameščeno na

svojem računalniku in potem preko orodja za prenos podatkov (FTP), prenesejo spremenjeno

vsebino na spletni strežnik. Z vsebino spletnih strani upravlja ponudnik popolnoma sam, saj

je v okviru izdelane grafične podobe omogočeno poljubno dodajanje novih informacij,

novih vsebinskih sklopov in osveževanje že objavljenih informacij. Tako lahko ponudnik

celotno vsebino spletnih strani spreminja kadarkoli in s katerekoli lokacije, saj je za uporabo

potreben le dostop do interneta in ustrezna avtentikacija.

Uporabnost sistemov CMS se kaže v tem, da omogočajo preprosto in celovito

obvladovanje spletnega mesta tudi tehnično nepodkovanim uporabnikom. Spreminjanje

vsebine na spletni strani namreč ni pogojeno s poznavanjem programskih jezikov in

internetnih tehnologij. Urejanje spletnih vsebin s pomočjo sistema CMS je resnično zelo

enostavno opravilo, ki je zelo podobno uporabi enega izmed urejevalnikov besedil kot sta npr.

Word ali Note pad. Poleg enostavne uporabe je ena izmed poglavitnih prednost uporabe

sistema CMS tudi ta, da lahko uporabnik prek spletnega brskalnika kadarkoli in kjerkoli ureja

vsebino spletnega mesta.

Osveževanje spletne strani je namreč tako preprosto, kot je preprosto napisati pismo v

urejevalniku besedila Word. S programom za urejanje spletne vsebine boste lahko svoje

obiskovalce redno razveseljevali z novostmi, akcijskimi ponudbami, novimi članki, nasveti,

zanimivostmi, itd. Spreminjali, dodajali in brisali boste lahko slike, tekste, datoteke, izdelke

v spletni trgovini, cenike, fotografije; vnašali več tekstualne povezave, dokumente v raznih

formatih, tabele, grafe; določali vrsto in velikost pisave, poravnavo besedila, barve, in

podobno. Poglavitno slabost uporabe CMS predstavljajo omejitve v strukturi vsebine; karkoli

pač ne moremo dati kamorkoli na stran.


Ne glede na vrsto spletne prisotnosti (predstavitvena stran, trgovina, portal ,itd.) je

mogoče z uporabo ustreznega sistema CMS vse spremembe na spletni strani opraviti hitro,

enostavno in predvsem takrat ko to uporabnik želi. In ne samo to, v skrb za ažurnost

spletne predstavitve je mogoče vključiti tudi sodelavce. Dostop do sistema CMS ima lahko

namreč več oseb znotraj podjetja, kar pomeni, da se lahko opravilo vzdrževanja spletnih strani

porazdeli med točno določene osebe (npr. prodajni referenti spreminjajo cenike, kadrovska

služba skrbi za ažurnost podatkov o zaposlenih, tržniki za akcijsko ponudbo, ipd.). Z

uporabo sistema CMS tako obiskovalce redno razveseljujemo s svežimi in aktualnimi

informacijami, z novostmi iz prodajnega programa, z akcijskimi ponudbami, novimi

članki, nasveti, zanimivostmi, itd.[2]

2.2 Zakaj izbrati odprtokodni sistem CM?

Odgovor dajejo naslednja vprašanja in želje; Ali želimo zmanjšati stroške povezane z

vzdrževanjem spletne strani? Ali smo naveličani izgovorov spletnih oblikovalcev in

programerjev, da trenutno nimajo časa za urejanje spletne strani? Želeli bi sami

posodabljati vsebino spletne strani! Želeli bi spletno stran nadgraditi z novimi

funkcionalnostmi (prijava na e-novice, anketa, forum, aktualno, obrazec za

povpraševanje,...)? [4]

2.3 Odprtokodni sistemi CM in tehnologija

Za večino odprtokodnih sistemov lahko rečemo, da so razviti po »sistemu LAMP«

(operacijski sistem Linux, spletni strežnik Apache, podatkovna baza MySQL in skripti jezik

PHP, ki ga lahko nadomestita tudi Perl ali Python). Ker je koda odprtokodnih sistemov, kot

že samo ime pove dostopna vsakomur, jo lahko seveda kdorkoli preučuje, popravlja in

nadgrajuje, kar je seveda v popolnem nasprotju s komercialnimi rešitvami, ki nastajajo v

zaprtem okolju in kjer je programska koda dostopna ozkemu krogu ljudi.

Z razvojem odprtokodnih rešitev, ki lahko nastajajo tudi v širši skupnosti razvijalcev, pa se na

srečo vseh uporabnikov lahko hitro razvijajo tudi dodatne funkcionalnosti, ki so povsem

brezplačno na voljo tudi vsem uporabnikom določene rešitve. Zaradi svoje odprtosti in


fleksibilnosti imajo odprtokodne rešitve veliko podporo številnih programerjev, ki lahko

nadgrajujejo, popravljajo ali vzdržujejo programsko opremo, tudi če jo dejanski avtor

preneha razvijati. Velika izbira programerjev, ki obvladajo programski jezik PHP, pa

omogoča tudi to, da se lahko z najemom programerjev opravijo takšne prilagoditve

kateregakoli sistema, ki bo popolnoma ustrezal željam naročnika.

Slika 2.1: Pregled toka prenosa podatkov [19]

Določene slabosti imajo seveda tudi odprtokodni sistemi CM. Uporabniki se lahko

soočijo s precejšnjimi težavami, če se razvoj sistema preneha ali pa če zaide v slepo ulico,

kar pri brezplačnih različicah sploh ni tako redek pojav. Ker se ves razvoj odvija na

prostovoljni bazi, ne dajejo razvijalci nobenih garancij za pravilno delovanje sistema kot

tudi ne garancij, da bodo skrbeli za popravke in nadgradnje sistema in da bodo

zagotavljali pomoč uporabnikom. Je pa po drugi strani res, da nam zaradi odprte kode

lahko nudi pomoč in opravlja nadgradnje skoraj vsak programer, ki obvlada programski

jezik PHP.

Ne glede na to ali se odločimo za komercialno ali odprtokodno izvedbo sistema CM, je

pomembno to, da postanemo neodvisni od razvijalca oziroma skrbnika spletne strani in od

razpoložljivosti njihovega časa. Če uporabljamo eno izmed brezplačnih odprtokodnih

različic sistemov CM, se neodvisnost od licenčne programske opreme in od zunanjih

izvajalcev pozna tudi na debelejši denarnici, saj lahko prihranimo delež denarja, do sedaj

namenjenega za ažuriranje in vzdrževanje spletne strani. Potrebno pa je vedeti, da se

klub uporabi brezplačne programske opreme ne moremo v celoti izogniti stroškom

povezanih z vzdrževanjem spletnih strani, saj je v stroške potrebno všteti čas (človek/ura)


porabljen za vzdrževanje s človeškimi viri znotraj podjetja. Nikakor pa ne moremo mimo

stroškov, ki so povezani z uvajanjem sistema, izobraževanjem uporabnikov in morebitnim

prilagajanjem sistema CM, kot posledica specifičnih potreb in želja [1].

2.3.1 Kaj omogočajo sistemi CM?

Kljub temu, da deluje večina sistemov za upravljanje z vsebinami po podobnem principu,

se med seboj najbolj razlikujejo po uporabnosti in po številu ter namembnosti različnih

funkcionalnosti, ki jih omogočajo. Med najbolj pogosto podprte funkcionalnosti sistemov

CM bi lahko našteli naslednje:

• Hitro in preprosto urejanje ter oblikovanje vsebin,

• Možnost integracije zunanjih stilov CSS, kar je z vidika samostojnega oblikovanja

podobe spletne strani še kako pomembno,

• Dodajanje in urejanje slik, tabel, grafov, povezav,

• Samostojno urejanje strukture strani spletnega mesta - gradnja menijev in

podmenijev,

• Vključevanje že vnaprej izdelanih modulov ali obrazcev za vnos podatkov na

spletne strani (npr. aktualne novice, anketa, forum, galerija, elektronska lista),

• Možnost dodajanja dokumentov na spletno stran (.pdf, .zip datoteke,...), datotek v

različnih formatih,

• Časovno vodena objava vsebine (določimo lahko kdaj se naj določena vsebina

objavi in kako dolgo se naj prikazuje na spletni strani),

• Možnost uvoza in izvoza podatkov (v Word, Excel, Access,...),

• Kreiranje podatkov za RSS sisteme vsebin,

• Dodajanje meta oznak, ki so pomembne za postavitev spletne strani na iskalnikih,

• Možnost dodeljevanje pravic upravljanja (večuporabniški sistem z reguliranim

dostopom področnih urednikov do posameznih vsebin),

• Možnost administracije uporabnikov,

• Podrobna statistika obiskanosti spletnega mesta,

• Večjezična podpora, ki omogoča postavitev strani v različnih jezikovnih

variantah,

• Gradnja hierarhičnih menijev in podmenijev,

• Enostavno dodajanje in odstranjevanje povezav na druge spletne strani,


• Administracija uporabnikov (angl. User Management),

• Urejanje in posodabljanje spletne strani iz različnih lokacij, povezanost s

podatkovnimi skladišči,

• Administracija baze partnerjev in avtomatizirana korespondenco z njimi, v smislu

obveščanja partnerjev o aktivnostih podjetja (angl. Partner Management) in

• Kategoriziranje vsebine v številne kategorije in podkategorije, vse z namenom

lažjega iskanja informacij s strani uporabnika.

Zadovoljstvo, ki ga lahko prinese uporaba sistema CM, je tako v marsičem povezano s

pravilnostjo njegove uporabe in z zmožnostjo učinkovitega izkoriščanja funkcionalnosti, ki jih

sistem podpira. Prednosti sistemov CM pa lahko poleg lastnikov spletnih strani s pridom

izkoriščajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo spletnih strani, saj jim lahko uporaba

sistema CM zagotavlja poleg večje preglednosti nad celotnim spletnim mestom tudi velik

časovne in stroškovne prihranke na račun hitrejše izdelave spletnega mesta (predvsem v

primerih izdelave tipskih spletnih strani), kar se ne nazadnje pozna tudi na večjem

zaslužku pri posameznemu projektu [1].

2.3.2 Prednosti sistemov CM

Spletno stran po navadi želimo spreminjati po željah in zahtevah in to takrat, ko to sami

želimo. Tako bomo postali neodvisni od razvijalca spletne strani in od njegovega

razpoložljivega časa.

• Prihranimo lahko veliko denarja, do sedaj namenjenega za ažuriranje in

vzdrževanje spletne strani.

• Obiskovalcem lahko vedno nudimo sveže in ažurne informacije. Zaradi tega

bodo bolj zadovoljni saj se bodo zavedali, skrbi upravljavca strani z ažurnostjo

podatkov in brez izgube časa zaradi zastarelih ponudb in neaktualnimi

informacijami.

• Redno lahko dopolnjujemo in ažuriramo prodajne kataloge, akcijsko ponudbo,

cenike, obvestila, plačilne pogoje, itd.

• V spletni trgovini lahko dodajamo ali odvzemamo artikle oz. širimo in krčimo

ponudbo.


• Omogočili boste lahko spreminjanje spletnih strani tistim, ki so odgovorni za

njihovo vsebino (npr. tajnica spreminja cenike, prodajalec opis in slike

prodajnih artiklov).

• Zadovoljstvo internetnih uporabnikov se bo odražalo v uspešnejšem poslovanju

na internetu.

• Spletno stran lahko urejamo kadarkoli in od kjerkoli [4].

2.3.3 Slabosti in težave

Na prednosti in slabosti, ki jih imajo rešitve CM, gleda vsak uporabnik drugače. Kako

tudi ne, ko pa ima vsak lastnik spletne strani svoje specifične potrebe in želje, ki jih mora

izpolnjevati sistem CM. Kar je prednost za nekoga, je lahko slabost za drugega in obratno.

Težave s katerimi se soočajo uporabniki sistemov CM lahko nastanejo tudi izključno

kot posledica izbire, med komercialno in odprtokodno verzijo sistema. Poleg nekaterih

osnovnih prednosti, ki jih uporabnikom prinašajo komercialni sistemi CM (ponudnik nudi

podporo uporabnikom, omogoča nadaljnji razvoj sistema, sistem lahko proti doplačilu

prilagodi čisto specifičnim željam uporabnikov), pa je lahko njihova uporaba povezana tudi

z določenimi slabostmi. V prvi vrsti velja omeniti stroške nakupa programske opreme in

kasnejšega vzdrževanja, ki se jim z uporabo odprtokodne rešitve lahko izognemo. Veliko

dodatnih stroškov lahko povzročijo tudi nove funkcionalnosti, ki jih želimo prek

sistema vključiti na spletno stran in dodatne prilagoditve samega sistema [2].

2.4 Po katerih tehničnih karakteristikah se lahko razlikujejo sistemi CM?

• Licenca – odprtokodna rešitev, licenčna rešitev,

• Platforma - Windows, Linux, AC, itd. ,

• Spletni strežnik - IIS, Apache, Zope itd. ,

• Ogrodje aplikacije - Perl, Python, .NET, J2EE, PHP, Cold Fusion, itd. ,

• CMS Ogrodje - AxKit, Cocoon, Midgard, Zope, itd. ,

• Programski jezik: PHP, Python, Perl, VB, Java, itd. ,

• Podatkovni strežnik: MySQL, PostgreSQL, Oracle, SQL Server, ODBC, itd. [2]


2.5 Nekaj nasvetov pred izbiro sistema CM

Pri izbiri ustrezne rešitve nas ne sme zavesti veliko podprtih funkcionalnosti, ki so lahko

vključene v osnovno namestitev posameznega sistema CM. Zgodi se namreč lahko, da

večine teh funkcionalnosti sploh ne potrebujemo. In ne samo to, zaradi svoje obsežnosti

lahko postane takšna rešitev zahtevna za uporabo in za upravljanje. Z vidika

funkcionalnosti je pomembno predvsem to ali lahko brez problemov in nadgraditev

izvajamo najosnovnejša opravila.

Zaradi tega je pri izbiri ustreznega sistema CM bolj kot število različnih funkcionalnosti

priporočljivo preveriti katere funkcionalnosti ponuja osnovna namestitev, koliko dodatnih

funkcionalnosti oziroma modulov je na razpolago, kako zahtevna je njihova vključitev v

sistem ter kakšne so možnosti prilagoditve samega sistema. Pomembno je namreč ali lahko

sistem CM prilagodimo našim specifičnim zahtevam in željam oz. kakšen del teh zahtev

lahko z izbiro določene rešitve izpolnjujemo. Gleda na to, da se spletne strani nenehno

razvijajo in rastejo, je še kako pomembno da bo izbrani sistem CM sledil rasti podjetja in

da bo zmožen zadostiti vsem potrebam v prihodnosti. Pri mnogih rešitvah so namreč

možnosti za dodelavo minimalne ali pa povezane z dodatnimi visokimi stroški. Optimalno

bi bilo, da bi bila izbrana rešitev zasnovano tako, da bi omogočala popolno prilagodljivost

in razširljivost glede na želje in zahteve uporabnika. V povezavi s to problematiko moramo

pred izbiro ustreznega sistema poiskati tudi odgovore na naslednja vprašanja: »Kako je

poskrbljeno za tekoče vzdrževanje sistema ? Kako je poskrbljeno za razvijanje dodatnih

funkcionalnosti in nadgradenj ? Kako široka skupnost uporabnikov razvija dodatke za sistem

?«.

Človeška narava je takšna, da nismo prav zadovoljni z nobeno stvarjo, tudi s takšno ne, ki

jo dobimo brezplačno v uporabo in ki nam prihrani ogromno stroškov. Verjetno ni zaman

nastal pregovor »Podarjenemu konju se ne gleda v zobe« ? Tako je tudi z odprtokodnimi

sistemi CM. Kljub temu da jih dobimo popolnoma zastonj in da izpolnjujejo večino želenih

funkcionalnosti, vedno nergamo, da to in ono ne deluje tako kot bi moralo, da bi bila lahko

določena funkcionalnost veliko boljša, ipd. Veliko bolj konstruktivno bi bilo razmišljanje v

smeri, da bi del denarja, ki smo ga privarčevali pri nakupu, namenili v izboljšanje in

dograditev obstoječih funkcionalnosti. Tako bi lahko po veliko bolj ugodnejši ceni od

komercialnih različic, dobili program, ki bi popolnoma ustrezal našim potrebam.


Za vse, ki imajo dovolj znanja za samostojne prilagoditve sistema CM, bo še posebej

pomembno tudi to, kako prefinjena in očiščena je programska koda sistema ter kako dobro je

komentirana in dokumentirana. Posamezne prednosti sistema so lahko v primeru slabo

napisane dokumentacije, ki onemogoča učinkovito prilagajanje sistema, kaj hitro izničene. Za

podjetja, ki izdelujejo spletne strani s pomočjo sistemov CM, je z vidika funkcionalnosti

sistema še posebej pomembno v kakšni meri lahko sami vplivamo na postavitev in videz

strani, kako zahtevno je spreminjanje že vnaprej pripravljenih oblikovnih predlog in

ali je mogoč uvoz že narejenih predlog ipd.

Tako za razvijalce kot za lastnike in vzdrževalce spletnih strani je ena ključnih postavk pri

izbiri ustrezne rešitve CM tudi zahtevnost njene uporabe. Ker je lahko uporaba

kompleksnega sistema CM povezana z dragim izobraževanjem, ki je nujno potrebno, je

priporočljivo, da pred izbiro kateregakoli sistema ocenimo obseg časa, ki bo potreben za

uvajanje vseh uporabnikov sistema (od vnašalcev vsebine, do urednikov sistema). Za

uporabnike je pomembno tudi to kam se lahko v primeru težav obrnejo po pomoč in kako

dobro so napisana navodila za uporabo sistema.

Navodila za uporabo so še kako pomembna pri namestitvi sistema na strežnik in pri

vzpostavitvi baze, ki jo sistemi CM potrebujejo za svoje delovanje. Ker je pri tem opravilu

potrebno tehnično znanje, ga bodo »ne računalnikarji« brez ustrezne strokovne pomoči

težko izvedli. Glede na to, da se namestitev sistema na srečo izvede samo enkrat, nas

zahtevnost postopka namestitve ne sme odvrniti od uporabe sistema. Bistvena za izbiro je

namreč enostavnost uporabe in učinkovitost delovanja. Sodbe o učinkovitosti posameznih

sistemov se razlikujejo od uporabnika do uporabnika. Nenapisano pravilo pravi, da je

sistem CM dober toliko, kolikor so dobre njegove funkcionalnosti (in možne prilagoditve), ki

zadostujejo potrebam vsakega posameznega uporabnika.

Če bi se radi izognili nepotrebnim dodatnim stroškom, se moramo pozanimati ali

potrebujemo za delovanje izbrane rešitve CM tudi kakšno dodatno programsko ali strojno

opremo oziroma, če strežnik na katerem gostujete s spletno stranjo sploh ustreza pogojem

delovanja sistema CM (večina odprtokodnih sistemov CM zahteva podporo za skripti jezik

PHP in bazo podatkov MySQL). Zaradi tega se moramo pozanimati na katerem

operacijskem sistemu, na kakšni vrsti strežnika in na kakšni podatkovni bazi deluje sistem

CM ter katero vrsto in različico programskega jezika podpira (npr. PHP4, PHP5, ). Glede na


to, da je del stroškov spletne predstavitve povezan tudi s stroški gostovanja ni zaman, če

preverimo koliko razpoložljivega prostora na strežniku imamo na razpolago, saj nam

lahko namestitev sistema CM zaradi velikosti in uporabe podatkovne baze povzroči višje

mesečne stroške gostovanja. In ne nazadnje je priporočljivo preveriti tudi kako varen je

sistem CM pred morebitnimi zlorabami, kako so zaščiteni podatki na strežniku, kako je

poskrbljeno za izdelavo rezervnih kopij podatkov in kakšne so možnosti prenosa podatkov

na drug sistem.

Pred končno izbiro sistema CM je več kot priporočljivo preizkusiti delovanje in uporabnost

nekaj različnih sistemov kot tudi preveriti izkušnje drugih uporabnikov. Dobro izhodišče

za testiranje in preizkušanje odprtokodnih sistemov predstavlja spletna stran Open Source

CMS (www.opensourcecms.com), kjer lahko brez nameščanja programske opreme

preizkusimo zares velik spekter najrazličnejših CMS sistemov, ki bazirajo na PHP/MySQL

[2].

2.6 Licenca GNU/GPL in uporaba odprtokodnih sistemov

Glede na različne pogoje uporabe odprtokodnih sistemov je priporočljivo, da pred

morebitnimi popravki in nadgradnjami izbranih sistemov, preverimo vse pogoje njihove

uporabe. Nekateri ponudniki odprtokodnih sistemov namreč zahtevajo plačilo za uporabo

sistema v komercialne namene, spet drugi zahtevajo javno objavo kode vseh morebitnih

dopolnitev. Pri preverjanju dovoljenj za uporabo se soočamo s kraticami, kot so:

• BSD (Barkeley Software Distribution)

• GNU /GPL (General Public License)

• LGPL (Lesser General Public License)

BSD je ena izmed najbolj razširjenih licenc za brezplačno programsko opremo. Licenca

BSD je zelo preprosta, saj dovoljuje uporabo programske opreme, distribucijo izdelka in

izvorne kode. Dovoljeno je spreminjanje in vključevanje v drugo programsko opremo brez

omejitev. Edina zahteva je, da se navedejo imena vseh avtorjev v izvorni kodi in

dokumentaciji programa. Imen avtorjev ni dovoljeno uporabljati za promocijo izdelka brez

predhodnega pisnega dovoljenja. Redistribucija mora obdržati izjavo o avtorstvu, listo

pogojev in pogoje uporabe. GNU/GPL je najbolj znana licenca, ki omogoča uporabo,


kopiranje in distribucijo programske opreme. Dovoljena sta tudi spreminjanje programske

opreme ali uporaba programske kode. Vendar je distribucija programske opreme, ki temelji

na licenci GPL, dovoljena le pod licenco GPL. To pa pomeni, da tovrstne programske

opreme ni mogoče prodajati in ni mogoče omejevati njene uporabe. Sprememb ali dodatkov

k programski opremi ni treba javno objaviti. Spremembe, ki si jih neko podjetje vnese

zase, lahko ostanejo skrivnost. Uporaba tovrstnih programskih knjižnic v nobenem smislu

ne omejuje programa, ki jih uporablja. Gre torej lahko za komercialni izdelek in podobno.

Spremembe knjižnice so lahko distribuirane le v skladu z licenco LGPL, ki je v tem

pogledu enaka licenci GPL, kar pomeni, da morajo biti distribuirane z izvorno kodo in brez

omejitev uporabe. Bistvena razlika med licenco GPL in LGPL je v tem, da je licenca GPL

zahtevnejša, saj morajo vse kombinacije zadostiti le kriterijem »svobode«, medtem ko je v

primeru LGPL dopustno povezovanje z licenčno programsko opremo. Poleg tega licenca

LGPL postavlja manj zahtevne pogoje povezovanja z drugimi kodami. [2]


3 PREDSTAVITEV NEKATERIH ODPRTOKODNIH SISTEMOV

Na podlagi analize številnih testov, mnenj uporabnikov in lestvic popularnosti, smo izbrali

nekaj sistemov CM, ki so deležni večjega števila pohvalnih, kot pa kritičnih besed.

3.1 Typo3

Typo3, katerega korenine segajo v leto 1998, velja za eno najzmogljivejših odprtokodnih

rešitev na področju urejanja spletnih vsebin. Namenjen je tako malim, kot tudi velikim

podjetjem, ki potrebujejo prilagodljiv in razširljiv sistem, ter veliko število že pripravljenih

modulov, s katerimi lahko dodatno povečajo uporabnost sistema kot tudi funkcionalnost

lastne spletne strani. Poleg celovitega upravljanja vsebin omogoča Typo3 tudi več-

nivojsko urednikovanje, enostavno izdelovanje grafičnih menijev, dinamično obdelovanje

slik, upravljanje večjega števila spletnih mest, ipd. Med bolj tehnično naravnanimi podatki

na omenimo, da ima Typo3 svoj deklaracijski jezik Typo Script, s katerim lahko nastavimo

vse parametre sistema. Typo3 je narejen z zelo popularnim odprtokodnim skriptnim

jezikom PHP, kar omogoča nemotene možnosti prilagodljivosti in nadgradnje.

Slika 3.1: Primer spletne strani narejene s sistemom Typo3, ki zadovoljuje zahtevnim

potrebam razvijalcev spletnih strani [2].


Typo3 pa ni popularen samo v svetu temveč tudi v Sloveniji, kar je moč sklepati iz vedno

večjega števila spletnih strani, ki so podprte z omenjeno rešitvijo. Med drugim ga zaradi

njegove funkcionalnosti in bistveno znižanih stroškov vzdrževanja uporabljajo tudi spletne

strani državne uprave. Skupnost slovenskih uporabnikov orodja Typo3 se združuje

na naslovu [2].

3.1.1 Prednosti in slabosti uporabe typo3

J. Suhadolc: »Očitno je, da sistemov kot so zgoraj omenjeni trije ni mogoče primerjati s

sistemi, ki jih razvijajo spletne agencije. Vsi trije ponujajo za nekaj magnitud več modulov,

funkcionalnosti, pripomočkov, razširitev in podobno. Če primerjamo dva odprtokodna

CMS sistema, torej Typo3 in Joomla, ima Typo3 kar nekaj prednosti. Gre za bistveno

obsežnejši sistem z zelo modularno zasnovo, različnimi sistemi in avtorizacije spredaj in

od zadaj uporabnikov, naprednim sistemom spremljanja dela obiskovalcev spletne strani

VTS (angl. Visitor Tracking System), ki je nepogrešljivo orodje za optimizacijo vsebin pri

resnih spletnih projektih, odlično večjezično podporo, odličnimi moduli za e-poslovanje,

napredno iskanje, itd. Prednost Joomla sistema pa je v bistveno krajšem času, ki ga

porabimo za uvajanje novih spletnih razvijalcev«. [2]

3.2 Plone

Odprtokodni sistem Plone je napisan v objektno orientiranem skriptnem jeziku Python.

Pomembna značilnost Plon-a je, da vse vsebinske podatke hrani v predmetni zbirki ZODB

(Zope Object Database) in ne v običajni relacijski zbirki, ki je temelj skoraj vseh drugih

sistemov. Zaradi tega potrebujemo za uporabo programa programski strežnik ZOPE, kar pa

lahko pripelje do resnega problema, saj je malo ponudnikov gostovanja, ki podpirajo

omejeni strežnik. Plon velja za zelo fleksibilen in ne tako enostaven sistem CM, saj zahteva

od uporabnika kar precej uvajalnega časa, dodatnega učenja ter znanja jezika Python, če

želimo sistem izkoristiti v polni meri. Zaradi svoje kompleksnosti in številnih

funkcionalnosti je sistem namenjen tudi zahtevnejšim uporabnikom in večjim spletnim

mestom.[2]


Slika 3.2: Urejanje vsebine . [2]

3.3 Drupal

Drupal je v slovenskem spletu neznan a sicer odličen odprtokodni sistem CM za

upravljanje vsebin, ki uporablja bazo podatkov MySQL ali PostgreSQL, od verzije 4.6

dalje pa je kompatibilen s PHP5. Fleksibilnost, kvalitetna in razumljiva koda, modularna

zgradba in prilagodljivost, so poglavitne kvalitete, ki jih navajajo uporabniki omenjenega

sistema. Drupal se še danes pozna, da je bil na svojem začetku predvsem kot orodje za

gradnjo spletnih skupnosti, saj ima mnogo funkcionalnosti, ki podpirajo ta tip spletnih

strani. Drupal je še posebej dober tudi za vzdrževanje novičarskih spletnih strani in

spletnih dnevnikov (blogov), seveda pa se lahko uporablja tudi za vzdrževanje običajnih

spletnih strani.

Med najbolj uporabne funkcionalnosti sistema Drupal sodijo: možnost spreminjanja

vsebine v PDF format, izgradnja interaktivnih obrazcev (npr. forma za povpraševanje)

prek administrativnega vmesnika, filter URL, ki omogoča samodejno filtriranje vseh

URL in elektronskih poštnih naslovov in njihovo spreminjanje v povezave, vmesnik

vsebin RSS, arhiviranje starejših vsebin, možnost komentiranja vsebine s strani

obiskovalcev in še bi lahko naštevali. Osnovna namestitev omogoča štiri preproste in

funkcionalne teme, ki so osnovane na XHTMLju in CSS-u kar pomeni, da jih lahko

enostavno spreminjamo in kreiramo lastne oblikovne predloge. Uporabniki pravijo, da


omogoča Drupal veliko lažje spreminjanje oblikovnih predlog, menijev in navigacije kot

Mambo, v primerjavi s Plon-om pa je pisanje razširitvenih modulov za Drupal veliko

preprostejše [2].

3.4 Xoops

Xoops je prilagodljiv, objektno orientiran podtalni sistem napisan v jeziku PHP. Ker

uporablja predlogo programskega motorja – Smarty, pomeni, da lahko uporabnik po želji

menjava zgled strani/ portala. Xoops je najprimernejši za hitro izgradnjo spletnih

skupnosti, saj ponuja zelo dobra orodja za delo z uporabniki. Njegova prednost je tudi

integrirana relacijska zbirka vsebin. Slovenska skupnost uporabnikov ima svojo spletno

stran na naslovu [7].

3.5 Mambo & Joomla!

Mambo je eden najpopularnejših sistemov CM. Sistem, ki v zadnjih letih prejema nagrade

kot po tekočem traku (leta 2004 je bil proglašen kot najboljši odprtokodni projekt na

tekmovanju LinuxUser & Developer Awards, v preteklem letu je bil na svetovni Linux

konferenci razglašen za najboljšo odprtokodno rešitev, prejel pa je tudi nagrado Linux Format

Awards za najboljši projekt leta 2005), temelji na klasični tehnologiji Apache-PHP-

MySQL in je neodvisen od operacijskega sistema. Mambo sestavljajo moduli, ki jih

večinoma srečujemo tudi pri ostalih sistemih CMS: aktualne novice, ankete, distribucija

sporočil RSS, iskalnik, klepetalnica, forum, izmenjava dokumentov, statistika, koledar, ipd.

Mambo, ki je izdan pod licenco GNU/GPL, sodi med bolj uporabniku prijazne, pregledne

in enostavne sisteme za vzdrževanje spletnih vsebin. Neomejene možnosti imamo pri

prilagajanju in ustvarjanju novih oblikovnih predlog, le da je za izdelovanje teh potrebno

nekaj dodatnega znanja.


Slika 3.3: Administrativni del v sistemu CM Mambo [2].

Dodaten razlog za odločitev za uporabo sistema Mambo je njegova razširjenost ter zelo

močna podpora skupnosti, kar zagotavlja »proizvodnjo« novih modulov in komponent.

Slovenska skupnost uporabnikov se združuje na naslovu (www.slomambo.edus.si), od koder

si lahko prenesejo na računalnik slovensko verzijo sistema Mambo kot tudi številne dodatke,

se seznanijo z novostmi ali pa se pridružijo razpravi na forumu. Kot največji

pomanjkljivosti sistema se največkrat omenjata pomanjkljiva podpora večjezičnosti ter

slab sistem z uporabnikovimi pravicami.

Pri omenjanju sistema Mambo pa seveda nikakor ne moremo mimo dejstva, da se je pred

kratkim večja skupina njegovih ključnih razvijalcev odcepila od glavne razvijalne skupine

in razvila nov sistem CM po imenu Joomla (www.joomla.org). Da je bila odločitev o njihovi

odcepitvi pravilna, potrjuje tudi nagrada za najboljši odprtokodni projekt za leto 2005, ki so jo

podelili na prireditvi Linux World Expo (www.linuxworldexpo.co.uk). Sistem Joomla je

zmagal v res močni konkurenci saj so med drugim prehiteli tudi brskalnik Firefox [2].

3.6 Slovenske rešitve sistemov CM

Na slovenskem trgu velja omeniti rešitve podjetij Infobia, AV Studio, BuyITC in Kelt. Na

podlagi izkušenj pri načrtovanju in izdelavi uspešnih spletnih trgovin, so v podjetju BuyITC

(www.buyitc.si) razvili celovit sistem, ki je namenjen podpori pri izdelavi in upravljanju

spletnih predstavitev, trgovin, in portalov. Rešitev Content Manager 2.0 temelji na

najsodobnejši tehnologiji, vsebuje pa številne standardne module, s katerimi je možno po


principu lego kock sestaviti poljubno obliko spletne prisotnosti. Da je uporaba programa

Content Manager 2.0. nepogrešljiva pri vzdrževanju spletne vsebine, so ugotovila že

številna slovenska podjetja (Adria Airways, Preventin in druga).

Sistem za upravljanje z vsebinami AV://SiteKit, podjetja AV Studio d.o.o., je zelo zmogljiv

in modularno zastavljen sistem, ki lahko pokrije najrazličnejše zahteve popolnoma

različnih spletnih predstavitev. Temelji na Microsoftovi tehnologiji, v načrtu pa je tudi

PHP izvedba. Njegove glavne lastnosti so: več nivojski dostop uporabnikov, zgodovina

objav, najrazličnejši tipi vsebin in stroga ločitev podatkov od oblike. AV://SiteKit

uporablja nekaj večjih slovenskih podjetij, med katerimi so najbolj znani Gorenje, Vzajemna,

Zdravilišče Rogaška in Nacionalno Turistično Združenje.

V podjetju Kelt (www.kelt.si) iz Celja, so zasnovali računalniško aplikacijo iPonudba, ki je

primerna za uporabo v vseh podjetjih oz. organizacijah, ne glede na dejavnost s katero se

ukvarjajo. Z njeno preprosto vgraditvijo lahko zelo hitro in enostavno vnašamo

spremembe na spletne strani. Podobno rešitev predstavlja tudi Spletni upravnik podjetja

Infobia. Vse o upravniku je dosegljivo na spletni strani www.spletniupravnik.com, kjer je

na voljo tudi preizkusna različica. Tako se lahko prepričamo o učinkovitosti in

enostavnosti programa.[3]

3.7 Primerjava sistemov CM :

Tabela 3-1: Primerjalna tabela povzema nekatere podatke iz spletišča (The CMS Matrix),

kjer lahko interaktivno medsebojno primerjamo preko 200 različnih sistemov CM [6].

ime sistema Drupal Joomla! Mambo Plone TYPO3 Xoops

spletni naslov drupal.org joomla.org mamboserver.co

m plone.org typo3.org xoops.org

zadnja verzija Drupal

4.6.5

Joomla!

1.0.7

Mambo 4.5.3 Plone 2.1.1 TYPO3

3.8.1

Xoops

2.2.3 spletni stre±nik Apache,

IIS

Apache Apache, IIS Apache,

IIS, Zope

Apache,

IIS

Apache,

IIS programski jezik PHP PHP PHP Python PHP PHP 4.1.0


podatkovni strežnik MySQL,

Postgres

MySQL MySQL Zope MySQL MySQL

4.23

VARNOST

avtorizaciaj vpisa z

e- pošto

DA DA DA omejeno DA

prijave skozi SSL NE NE NE NE DA

SSL strani NE NE NE NE brezplačen

dodatek

različice

dokumentov omejeno DA omejeno DA DA DA

enostavnost uporabe

samodejno

povečevanje /

pomanjševanje slik

brezplačen

dodatek

DA NE brezplačen

dodatek

DA

množični prenos

datotek

brezplačen

dodatek

NE NE DA NE

črkovalnik brezplačen

dodatek

NE NE brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DELOVANJE

replikacija baz NE NE NE doplačilo NE

izvoz statičnih

vsebin

NE NE NE brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

UPRAVLJANJE

upravljanje oglasnih

akcij

brezplačen

dodatek

DA DA brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DA

časovna objava

vsebin

brezplačen

dodatek

DA DA DA DA DA

teme, preobleke DA DA DA DA DA DA

statistika

obiskanosti

DA DA DA brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek


PODPORA

podpora RSS DA DA DA DA DA DA

podpora FTP omejeno brezplačen

dodatek

NE DA DA DA

podpora UTF-8 DA DA NE DA DA

ustreza standardu

XHTML

DA NE DA DA DA NE

FLEKSIBILNOST

podpora CGI-mode DA NE NE brezplačen

dodatek

DA NE

ponovna uporaba

vsebine

omejeno DA omejeno DA DA brezplačen

dodatek

lokalizacija

uporabniškega

vmesnike

DA DA DA DA DA DA

večjezičnost DA brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DA

spletni dnevnik

(blog)

DA DA DA DA brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

klepetalnice (chat) brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

mali oglasi NE brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

NE brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

upravljanje

kontaktov

brezplačen

dodatek

DA DA brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

omejeno

forumi DA brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DA brezplačen

dodatek

DA

koledar dogodkov brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DA brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

pogosta vprašanja in

odgovori FAQ

DA DA DA brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DA


grafikoni NE brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

NE brezplačen

dodatek

upravljanje povezav brezplačen

dodatek

DA DA brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DA

prijava na e-novice brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DA

galerija slik brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DA brezplačen

dodatek

hitre ankete DA DA DA brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DA

iskalnik DA DA DA DA brezplačen

dodatek

mapa strani brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DA

ankete brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

doplačilo brezplačen

dodatek

NE

RSS DA DA DA brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

DA

TRGOVANJE

sledenje

partnerskega

programa

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

NE NE brezplačen

dodatek

DA

upravljanje s plačili brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

NE brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

upravljanje z

načinom pošiljanja

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

NE brezplačen

dodatek

NE

POS terminal NE brezplačen NE NE NE

nakupovalni

voziček

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek

brezplačen

dodatek


4 TEHNOLOGIJE IN ORODJA

APACHE HTTP Server je namenjen za »strežbo« podatkov, ki so shranjeni na strežniku.

PHP omogoča podporo za izdelavo dinamičnih spletnih strani, medtem ko je MySQL

namenjen za podatkovno bazo, kjer shranjujemo podatke. Tako imamo osnovno-

zaključeno celoto, ki nam omogoča izdelavo skoraj vsake spletne strani ali aplikacije.

Seveda so tukaj še ostale tehnologije, ki jih lahko vključimo ali pa so le dodatki k že

naštetim, vendar se jih na tem mestu ne bomo dotaknili. Za namestitev portala Joomla

potrebujemo torej primerno testno okolje. Na osebni računalnik moramo namestiti lokalni

strežnik APACHE, v kombinaciji s PHP, PHPMyAdmin in MySQL podporo. Naštete

tehnologije in orodja bomo opisali, izpostavili nekatere značilnosti in prikazali primere

uporabe. Za uporabo teh tehnologij smo se odločili zato, ker sodijo med najpogosteje

uporabljene tehnologije za načrtovanje in razvoj dinamičnih spletnih strani in aplikacij.

Posledično je na medmrežju na voljo največ uporabnega gradiva.

4.1 Apache

Apache HTTP Server je odlična izbira in hkrati alternativa za vso ostalo plačljivo

strežniško programsko opremo. Je stabilen in zanesljiv spletni strežnik, ki lahko poganja

tudi zelo zahtevne portale in spletne strani. Bil je prva alternativa Netscape-tovemu

spletnemu strežniku, trenutno znanemu, kot spletni strežnik Sun Java System. Od aprila

1996 je Apache najbolj popularen HTTP strežnik na celem spletu. Od oktobra 2007 pa je

bilo na Apach-ijevem strežniku postavljenih približno 48% vseh spletnih strani.

Naredila in vzdrževala ga je skupnost razvijalcev, ki niso delovali pod nobeno veliko

družbo oziroma podjetjem. Kasneje so se povezali v skupnost Apache Software

Foundation. Aplikacija je bila prvotno zgrajena za operacijska sistema Unix in FreeBSd.

Dandanes pa je na voljo tudi za širše uporabljene sisteme, kot so Microsoft Windows,

Solaris, Mac OS-X itd. Njegova poglavitna naloga je vzdrževanje spletnega mesta na


internetu oziroma lokalnem disku. Ko nekdo s spletnim brskalnikom obišče spletno mesto

in zahteva dokument, nam oddaljeni strežnik začne pošiljati spletni dokument. S

posameznimi zahtevki za ogled spletne strani poskrbi, da so izpolnjeni, nato pa nam

posreduje želeno spletno stran. Če zahtevka ne more izpolniti nam javi napako s štev. 404,

ko brskalnik iskane spletne strani ne najde.

V datoteki HTTPD.CONF ki jo lahko odpremo in spreminjamo vsebino s skoraj vsakim

urejevalnikom besedil so zapisane nastavitve delovanja strežnika. Izključevanje ukazov je

preprosto s komentiranjem vrstic z znakom (#). Poleg usmerjanja in podajanja zahtevkov

po spletnih straneh lahko nastavljamo še številne druge pomembne parametre:

• nastavitev poti do Apach-eja in drugih modulov na disku,

• nastavitev časa za sprejem ali pošiljanje spletnih strani,

• določanje prioritete spletnim stranem,

• shranjevanje povzetkov delovanja Apach-eja,

• varnostne nastavitve [2],

• nastavitev pravic za uporabnike,

• nastavitev IP-številke in domenskega imena,

• nastavitev podpore za različne module,

• preusmeritev spletnih strani na želene naslove,

• nastavitve glede javljanja različnih napak,

• nastavitev jezika za spletno stran in

• nastavitve za prikaz v različnih brskalnikih [8], [10], [11].

4.2 Jezik PHP

PHP (angl. Personal Home Page Tools) je skripti jezik, ki je vsak dan bolj razširjen in

priljubljen med spletnimi razvijalci ter programerji. Z njegovo pomočjo so zgrajene

zahtevne poslovne aplikacije, sistemi CM – kot npr. Joomla, phpBB forum in še veliko

ostalih. Poleg tega vsak dan nastajajo nova ogrodja ali (angl. framework sistem), med

katerimi je tudi CodeIgniter. Ogrodja so namreč zaželena, saj razvijalcem in izdelovalcem

spletnih aplikacij in spletnih strani omogočajo lažje, kakovostnejše in hitrejše delo. Kot


posledica so zaradi njih tudi aplikacije stabilnejše, kvalitetnejše, varnejše in na splošno

boljše od ostalih, ki niso narejene s takšnim ogrodjem.

Primerjamo ga lahko z Microsoftovim sistemom ASP, VBScript in JavaScript, Sun

Microsystem sistemom JSP in Java ter sistemom CGI in Perl. Podoben je običajno

strukturiranim programskim jezikom, najbolj jezikoma C in Perl in tako dovoljuje

razvijanje najbolj zapletenih uporab brez dolgega učenja. V uporabi sta trenutno dve večji

različici 5.3.x in 5.2.x.

Napisan je bil kot skupina CGI programov v programskem jeziku C. Napisal ga je dansko

kanadski programer Rasmus Lerdorft leta 1994, da bi zamenjal nekaj skript napisanih v

Pearl-u, ki jih je uporabljal za upravljanje spletne strani. Sprva je napisal PHP, da bi

prikazal svoj življenjepis in hkrati zamenjal podatke obiskovalcev strani. Tako je 8 julija

1995 izdal »Personal Home Page Tool«, zatem ko ga je združil z svojim tolmačem (angl.

interpreter) za spletne obrazce (PHP/FI).

4.2.1 Primer: Pogojnega stavka v PHP-ju.

Tak program na zaslon brskalnika izpiše:rešitev sistema� Zahtevnejši program v PHP-ju,

ki vsebuje stavek IF, zgleda takole: [11], [12]

1. <?php

2. if ( 1 + 1 == 2 ) {

3. echo "Ena plus ena je dva!";

4. } else {

5. echo "Ena plus ena ni dva!";

6. }

7. ?>

4.3 Mysql

Podatkovna baza MySQL je zadnja v tej trojici in vsekakor nepogrešljiva. Obravnavamo jo,

kot sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami. Je odprtokodna implementacija

relacijske podatkovne baze, ki za delo s podatki uporablja jezik SQL. Deluje na principu

ODJEMALEC � STREŽNIK, pri čemer lahko strežnik namestimo, kot sistem, porazdeljen


na več strežnikov. Obstaja veliko število odjemalcev, zbirk ukazov in programskih

vmesnikov za dostop do podatkovne baze . Označimo jo lahko pred vsem, kot sistema za

hrambo podatkov, ki jih zajemamo preko spletnega vmesnika. S hrambo podatkovnih baz

upravlja podatkovni strežnik MySQL. Ta po navadi deluje na istem računalniku, kot sam

spletni strežnik. Pri branju, pisanju podatkov za izgradnjo spletne strani strežnika delujeta

skupaj., kot celota. Za komunikacijo s podatkovnim strežnikom uporabljamo

poizvedovalni jezik SQL (angl. Structured Query Language). Z njim poizvedujemo in

operiramo s podatki v bazi. Podatkovna baza MySQL je sestavljena iz tabel, kamor se

podatki shranjujejo v vrstice in na njih navezujoče se stolpce. Večina spletnih aplikacij

uporablja eno ali več tabel znotraj ene podatkovne baze .

MySQL je tako zelo dobra izbira, saj so jo v zadnjem času precej izboljšali in nadgradili,

tako da se lahko popolnoma zanesemo na njeno delovanje. Dobro služi vsem spletnim

aplikacijam, portalom in spletnim stranem. Za dostop do baze in administracijo naših baz,

uporabnikov, tabel, podatkov… lahko uporabimo konzolo ali pa aplikacijo phpMyAdmin,

kot bomo predstavili v naslednjem podpoglavju. [11][13]

4.4 PHPmyAdmin

PhpMyAdmin je spletni grafični vmesnik, ki smo ga uporabili pri konfiguraciji podatkovne

baze. Z njim poenostavimo delo pri kreiranju baze, saj obstaja način ,da moramo namesto z

njim podatkovno bazo ustvariti z nezaželenim pisanjem sintakse v SQL jeziku.

phpMyAdmin je skupek skript PHP, ki nam omogoča dostop do strežnika MySQL preko

internetne povezave. Velja za eno izmed alternativ, ki nam poenostavijo delo s

podatkovnimi zbirkami. Preveden je v več jezikov, med drugim tudi v slovenščino. S

praktično uporabo se bomo seznanili v naslednjem podpoglavju.

4.5 Xampp

XAMPP je LAMP paket, ki je sestavljen tako, da je inštalacija spletnega strežnika čim

hitrejša. Namesto zamudnega zaporedja ukazov, kot so : configure, make, make install itn.

..., ki nam zgradijo aplikacijo iz izvorne kode, samo zaženemo XAMPP in v nekaj minutah


je vse pripravljeno za delo. Kar je potrebno storiti za prikaz spletnih vsebin, je zagon

internetnega brskalnika in vpis »localhost« v vrstico. Z manjšimi posegi, je sistem lahko

dosegljiv iz spleta. Z dodatnimi varnostnimi ukrepi, lahko tako na zelo hiter način

postavimo spletni portal Joomla. Z licenco GNU/Linux XAMPP vsebuje vse naslednje:

Apache, MySQL, PHP & Pyton, Perl, PHPmyAdmin, SQLite, FileZilla FTP Server itd. ...

[8][9]

4.6 Joomla! portal

Med množico prosto dostopnih portalov CM, ki jih lahko najdemo na spletu, je Joomla

zadovoljila največ zahtev glede uporabniške prijaznosti, preglednosti in enostavnosti,

predvsem pa združljivosti z operacijskimi sistemi. Dodaten razlog je zelo močna podpora

in razširjenost. Joomla je z možnostjo enostavnih nadgradenj zelo prilagodljiva, v zadnjem

času pa se odpravljajo tudi pomanjkljivosti samega sistema. Največja pomanjkljivost

sistema je pomanjkljiva podpora večjezičnosti (v novejših različicah je ta pomanjkljivost

odpravljena) in slab sistem z uporabnikovimi pravicami.[7]

Slika 4.1: Arhitektura portala Joomla [5].


Pri Joomla uporabljamo več elementov, ki skupaj tvorijo funkcionalno in oblikovano

spletno stran. Glavni trije elementi so :[7]

1. Vsebina (angl. Content), v spodnjem primeru imamo vsebino predstavljeno z

sliko.

2. Moduli (angl. Modul), (navigacijska palica, anketa,)

3. Predloge(angl. Thems),

Slika 4.2: Osnovni elementi portala Joomla.

4.7 Xara

Xara je bila ustanovljena leta 1981 v Veliki Britaniji in je razvila mnogo različnih platform

v naslednjem kronološkem vrstnem redu : Acorn Atom, BBC Micro, Z88, Atari ST, Acorn

Archimedes, Microsoft Windows in Linux. Na samem začetku se je imenovala Computer

Concepts, Ltd. in se je leta 1995 preimenovala v Xara, Ltd. Kasneje, v letu 2007 pa je bila

kupljena od Nemškega podjetja MAGIX AG in preimenovana v The Xara Group, Ltd.

MAGIX AG je mednarodni proizvajalec programske opreme, spletnih storitev in

multimedijskih komunikacijskih sistemov s sedežem v Berlinu. Programsko orodje za

kreiranje, urejanje, upravljanje in predstavljanje fotografij, videov in glasbenih posnetkov,

kot tudi grafičnih podob ustvarja že vse od leta 1993. V teh letih je tako sledila hitra rast


podjetja in pomik njegovih delnic na javni trg in tudi sama širitev podjetja iz evropskih

držav s Severno Ameriko [14][15].

4.8 Xara Designer Pro 7

Xara Designer Pro 7 je na svetu najbolj prefinjen in najvišje zmogljiv program za

vektorsko upodabljanje (angl. Vector rendering engine). Za uporabnika to pomeni manj

čakanja, večjo produktivnost, sposobnost in bolj zadovoljivo delovno okolje, za ustvarjanje

zapletenih risb, slik, predstavitev, spletnih strani itd. ... v čim krajšem času.

Xara Photo & Graphic Designer je 2D grafični urejevalnik, ki je prej deloval pod imeni,

kot so Xara Studio, Xara X in Xara Xtreme. Zadnja komercialna verzija 5.X in višje so bile

razvite samo za Microsoft-ovo okolje medtem, ko vse predhodne verzije do številke 4.X

delujejo tudi na sistemu Linux z uporabo Wine (je odprtokodna programska aplikacija, ki

dovoljuje programim napisanih v Microsoftu Windows-u, delovati na Unix-u, kot

operativni sistem). Med vektorskimi urejevalniki je precej podoben, nam bolj znanemu

CorelDRAW-u. Poleg orodja za ponazoritev vektorjev vsebuje tudi integrirano orodje za

fotografije, samodejno povečavo, obrezovanje, prilagajanje svetlosti, zmanjšanje učinka

rdečih oči, brisanje, panoramske posnetke itd. Prizadevanj so bila velika predvsem v tem,

da bo sama uporaba privlačna in učinkovita.

Ena od najnovejših novosti je, da Xara Designer Pro 7 vsebuje tudi širši nabor orodij za

ustvarjanje spletnih strani vključno z predlogami, vtiči, komponentami, navigacijskimi

palicami in gumbi, pop-ups � dokumentov , 3D likov in Flash animacij (brez zvoka, kot v

različici 5, Animated GIF in AVI) s vsem posebnim orodjem za risanje Xara. Torej, če smo

oblikovalci spletnih strani nam nudi tudi integracijo z Adobe Dreamweaver-jem in izvoz

kreirane strani v HTML jezik.

Grajena je bila na osnovi Macromedia Freehand-a, ki ga lahko obravnavamo, kot

računalniško aplikacijo za kreiranje dvodimenzionalnih vektorskih grafik, ki so primarno

orientirani na profesionalno ilustracijo, namizno založništvo in ustvarjanje vsebin za splet.

Po funkcionalnosti namenjene trgu je zelo podoben Adobe Illustrator-ju in CorelDRAW-u,

ter zaradi svoje urejenosti funkcionalnosti vrstic (angl. Text layout, Text control features)

se nagiba tudi podobnosti Adobe InDesgn-u. Poklici, ki uporabljajo FreeHand vključujejo


grafično oblikovanje, ilustracijo, kartografijo, tekstilno oblikovanje, oblikovanje izdelkov,

znanstvene raziskave in multimedijsko produkcijo.

Zelo pomembna prednost je, da podpira vse grafične formate vključno tudi tipe, kot so;

GIF, JPG, PNG, BMP, TIFF in PSD. Vanj lahko tudi vstavimo slike formata RAW ali novi

Photo HD format. Vključuje tudi podporo tipa vektorjev PDF, Al (Adobe Ilustrator)/ESP,

EMF (angl. extended metafile) in WMF (angl. Windows metafile) medtem ko formati tipa

CorelDRAW (CDR in CMX) niso podprti. Od pisav Xara podpira RTF (Rich Text Format),

ki vsebuje vse informacije v stilu: pisava, velikost, barva, marža, posebni in tuji znaki...)

[16][17]


5 PRIPRAVA IN NAMESTITEV TESTNEGA OKOLJA

Za namestitev testnega okolja smo se odločilo za namestitev trojčka s potrebno

programsko opremo XAMPP. Ker program naredi skoraj vse samostojno, se nam ni

potrebno obremenjevati s posamično namestitvijo programov, moramo ustvariti samo novo

podatkovno bazo ter uporabnike baze. To storimo tako, da se po uspešni inštalaciji

pomaknemo na spodnjo stran namizja, kjer najdemo logo moj XAMPP, oziroma v

upravitelju nalog (angl. TaskBar). Dvakrat kliknemo na ikono in odpre se opcija pogona

programov, kot so Apache, MYSql, itd. Oba omenjena programa poženemo in se nato

pomaknemo na ikono ADMIN. Spletni brskalnik odpre domačo stran (localhost/xampp),

kot je razvidno iz spodnje slike.

Slika 5.1: Konfiguracija grafičnega vmesnika phpMyAdmin-a

Med orodji poiščemo ikono phpMyAdmin za konfiguriranje baze podatkov in uporabnika.

Na prvi strani tako vidimo okno za kreiranje nove baze podatkov »Create New DataBase«

z imenom frosts01_frostshotibiza in utf8_general_ci kolekcijo podatkov. Novega

uporabnika ustvarimo tako, da kliknemo na privilegiji in izberemo okno � USTVARI


NOVEGA uporabnika (frosts01_frosts). Nato se ponovno pomaknemo na podmeni

Privilegije in pričnemo z kreiranjem uporabniškega imena (FROSTSHOTIBIZA), gesla

(******), gostitelja (localhost) itd., ... Označiti je še potrebno možnost, da se naj kreira

podatkovna baza z istim imenom in z vsemi privilegiji. Vse potrdimo z gumbom »Go«.

Tako smo kreirali podatkovno bazo z lastnostmi, ki so razvidne iz spodnje slike:

Slika 5.2: Podatkovna baza frosts01_frostshotibiza in njen uporabnik frosts01_frosts

Z izbiro programa XAMPP smo si tako prikrajšali pot, saj bi nam posamična namestitev

zahtevane programske opreme vzela veliko truda in predvsem tudi časa.


6 IMPLEMENTACIJA SISTEMA JOOMLA!

6.1 Namestitev Joomla! portala

Po uspešni namestitvi testnega okolja lahko pričnemo z samo namestitvijo portala. V

brskalnik vpišemo naslednji naslov (http://www.joomla.com), ter poiščemo povezavo za

prenos datoteke Joomla-1.5.24.zip. Od pakiramo jo v mapo ROOT (htdocs), ki se nahaja v

XAMPP-u, kjer se nahaja naš spletni strežnik Apache (C:\XAMPP\apache\htdocs\joomla).

Ko zagotovimo vse potrebne podatke, sledi namestitev. To lahko izvedemo preko

spletnega brskalnika lokalno ali iz oddaljene lokacije. Poženemo jo z enostavnim vpisom

naslova strežnika, na katerega nameščamo portal Joomla.

• Lokalno http://localhost/joomla

• Iz oddaljenega mesta: http://ime_strežnika

Če smo pravilno nastavili nastavitve spletnega strežnika in Jooml-o razširili v pravo mapo,

se prikaže namestitveni obrazec in lahko pričnemo z namestitvijo. Na začetku imamo

možnost nastavitve jezika portala in da bi bilo kasneje možno spreminjati, dodajati slikovni

material, ter ga nadgrajevati, moramo določenim mapam in datotekam prirediti določene

pravice. V tretjem koraku, sledi preverjanje licence podjetja GNU/GLP, katere namen je

prosto spreminjanje in uporabljanje računalniške programske opreme. Tako nas portal

privede do nastavitev podatkovne baze, kjer je najpomembneje, da pravilno opišemo ime

podatkovne baze, uporabniško ime in geslo ki smo jih že ustvarili ob nastavitvi

PHPmyAdmin-a.


Slika 6.1: Postopek vpisovanja potrebnih podatkov pri namestitvi portala Joomla

Ker se vsi potrebni podatki nahajajo na lokalnem strežniku, nam ni potrebno odobriti FTP

protokola. Ta protokol je pomemben samo pri gostovanju na svetovnem spletu. Po

uspešnem zapisu tabel v podatkovno bazo sledi vpis imena spletnega portala Joomla. Ime

mora biti logično, ker se bo prikazovalo na prvi strani portala in pri pošiljanju sporočil

preko portala.

Ker smo sami oblikovali spletno stran za distribucijo alkoholnih lučk po Španiji, smo

poimenovali portal na naslednji način:

• Ime strani � FrostShop IBIZA

• E-poštni naslov �[email protected]

• Skrbniško geslo �****

Na zaključku inštalacije nas Joomla obvesti, da je potrebno za gostovanje spletne strani,

odstraniti namestitveno mapo INSTALLATION, ker drugače dostop ne bo mogoč. S tem

korakom smo zaključili namestitev samega portala in tako lahko pričnemo s samim

kreiranjem. V brskalnik vtipkamo http://localhost/joomla/administrator in se prijavimo na

administratorsko stran, kjer imamo vse pravice za kreiranje, dodajanje in oblikovanje

spletne vsebine. Uporabniško ime je ob prvi prijavi vedno ADMIN in ga lahko kasneje

spremenimo. V spodnji okvir vpišemo geslo, ki nam ga je ponudila namestitev, oziroma

tistega ko smo ga izbrali sami.


Slika 6.2: Obrazec za prijavo v sistem Joomla.

Odpre se nam administrativni del, kjer lahko spreminjamo funkcionalnost našega portala in

dodajamo vsebine itd. Nastavitve portala lahko spreminjamo v globalnih nastavitvah

(angl. Global Configuration), kjer moramo biti zelo previdni, saj lahko ob nepravilnih

nastavitvah ostanemo brez spletne strani. Tukaj lahko nastavljamo vse, kar se tiče naše

strani, meta podatkovnih lastnosti, sistema na kateri bo stran delovala, ter vse v zvezi z

podatkovnimi bazami, FTP protokoli in e-poštnimi nastavitvami.

Slika 6.3: Administrativni del Joomle.


6.1.1 Nastavitve strani (angl. Site)

V primeru večjih posegov v portal lahko spletno stran onemogočimo. Uporabnikom se v

tem primeru ob obisku strani prikaže sporočilo o nedejavnosti strani. V našem primeru se

glasi: »El sitio está desactivado por mantenimiento. ¡Cuando regreses pronto !« Ime

spletišča se nam običajno izpisuje tudi na spletni strani, zato mora biti to ime smiselno:

(FrostShot Ibiza� http://frostshopibiza.com)

Na sistem lahko namestimo več urejevalnikov za urejanje vsebin. V oknu za izbiro

izberemo urejevalnik, ki ga želimo uporabljati za urejanje. V našem primeru smo izbrali

urejevalnik JCE1 .5.6, ki je grajen na osnovi WYSIWYG (angl. What you see is what you

get). Sledijo sistemske nastavitve v katerih je pomembna predvsem pot do vpisne mape

(www/joomla/logs). Portal nam poda tudi skrivno kodo (angl. Secret word), ki je

edinstvena in se generira ob inštalaciji portala in se uporablja za varnostne funkcije. Na

koncu je še potrebno pravilno nastaviti vse lastnosti spletne strani v globalnih nastavitvah,

kot nam prikazuje spodnja slika.

• Nastavitve strežnika, e-pošte, podatkovne baze, FTP protokola in nastavljanje

lokalnega časovnega poldnevnika.

• Če želimo, da bo pošta s spletišča poslana do naslovnikov, moramo nastaviti

možnost pošiljanja. Izbiramo lahko med različnimi možnostmi. V našem primeru

smo izbrali (SMTP host), ker že imamo postavljeno MySql in PHP podatkovno

bazo.

• Vpišemo naslov, s katerim bo e-sporočilo poslano naslovniku

[email protected] Za odpošiljanje pošte pa lahko izberemo localhost.


• Slika 6.4: Nastavitve strežnika, e-pošte, podatkovne baze, FTP protokola in

nastavljanje lokalnega časovnega poldnevnika.

Za pravilno pošiljanje e-pošte je potrebno nastaviti SMTP gostitelja, ki je enak

uporabnikovemu ponudniku interneta. Npr, Siol ima nastavitev: mail.siol.net. Za ostale

lahko pogledamo pod dokumentacijo za internet, ki smo jo prejeli ob sklenitvi pogodbe

ali na uradni strani ponudnika. Ob prijavi v administracijo in kliku na podmeni Site se

nam prikaže osnovna nadzorna plošča (angl. Control Panel). Tukaj lahko spremljamo

mnogo pomembnih podatkov o portalu. Ogledamo si lahko seznam menijev, kdo je

trenutno prijavljen v spletišče, nameščene komponente, aktualne objavljene novice ter

zadnje objavljene novice. Globalne nastavitve so v večini primerov pravilno

nastavljene. Previdnost je še kako pomembna, saj se lahko zgodi, da pri nepravilnih

nastavitvah ostanemo brez spletne strani. Po vnosu in spremembi nastavitev je potrebno le-

te shraniti in tako lahko pričnemo z izdelavo spletne strani.


7 IZDELAVA SPLETNE STRANI

7.1 Nameščanje jezika (angl. Languages Manager)

Dobra lastnost Joomle je, da podpira možnost namestitve jezika. Jezik v Joomli

nameščamo s pomočjo čarovnika za nameščanje jezikov (angl. Language manager), ki ga

najdemo v skrbniškem delu nadzorne plošče.

7.1.1 Način: nameščanje jezika z nalaganjem .zip datoteke v brskalniku

V skrbniškem delu se pomaknemo na namestitev/ jeziki in pritisnemo na brskaj (angl.

Browse) in nato izberemo IP datoteko z želenim jezikom (v našem primeru

Joomla!.SI_1.5.15_(UTF-8).IP). Za konec potrdimo UPLOAD FILE & INSTALL. Če je

jezik pravilno zapakiran se pojavi zaslon: UPLOAD TEMPLATE �SUCCESS. S klikom

na nadaljuj (angl. Continue) se odpre upravljalnik jezikov (angl. Language Manager).

7.1.2 Način: nameščanje jezika iz mape na strežniku

Drugi način namestitve jezika je, da (.zip) datoteko jezika razširimo na strežnik v mapo

(joomla/administrator/components/com_installer/language/imejezika) pri čemer je mapa

(joomla�root) mapa uporabnikove spletne strani in mapa ime jezika. Prej napisano pot

sedaj skopirajmo v brskalnik v namestitveni čarovnik za jezike. Nato kliknemo namesti in

sistem bo namestil jezik in če je bil pravilno zapakiran. Prikazati se mora zaslon: UPLOAD

LANGUAGE� SUCCESS . S klikom na NADALJUJ se ponovno odpre upravitelj jezikov.


7.1.3 Napake pri nameščanju jezikov

Včasih se lahko pri nameščanju jezikov tudi kaj zatakne. Razlogi so lahko različni.

7.1.3.1 Mape nimajo potrebnih pravic

Da, lahko namestimo jezik morata biti mapi (media in language � prepisljivi (angl.

Writeable) in neprepisljivi (angl. Unwriteable). To pomeni, da morajo biti CHMOD

nastavitve teh map nastavljene na 777.

7.1.3.2 Jezik ni pravilno zapakiran

Če hočemo, da sistem pravilno namesti oz. da sploh zazna jezik, mora biti ta pravilno

zapakiran. Po navadi je (.zip) datoteka jezika sestavljena iz dveh datotek, ene s končnico

(.php) in ene s končnico (.XML). V tisti s končnico (.XML) se nahajajo zelo pomembni

podatki, brez katerih namestitev ni mogoče izvesti. Več podrobnosti o tem problemu to

diplomsko delo ne obsega.

7.1.3.3 Druge napake

Po pravici povedano je možnih napak pri namestitvi veliko. Pa tudi, če namestitev uspešno

poteče, se moramo zavedati, da še vedno obstaja možnost, da stran ne bo povsem

prevedena, zaradi pomanjkljivosti prevoda oz. kakšne druge napake.


7.2 Upravljanje uporabnikov

Prvi korak je pregled nastavitev ADMIN uporabnika. Spremenimo nastavitve in jih

nastavimo po svoje zaradi varnosti. V spustni meniju izberemo meni stran in opcijo

upravitelj uporabnikov (angl. User Manager). Spodaj kliknemo na ADMINISTRATOR in

pojavi se okno v katerem lahko spreminjamo lastnosti uporabnika. Upravitelj uporabnikov

omogoča tudi dodajanje novih uporabnikov in tudi njihove pravice. Npr. administrator

strani ima vse pravice glede urejanja strani, dodajanja vsebin, modulov, novih

uporabnikov, medtem ko so drugim uporabnikom pravice omejene.

Slika 7.1: Nastavitve in dodajanje novega uporabnika.

Tako administrator določi ime uporabnika, njegovo uporabniško ime, vstopno kodo in tudi

njegovo dovoljenje glede dejavnosti na spletišču. Preden se lotimo namestitve predlog,

komponent ali modulov si jih prej prenesemo v svojo mapo na lokalnem disku


C:\WEB\APACHE\HTDOCS\JOOMLA, da jih kasneje ne iščemo. Veliko predlog,

modulov in komponent dobimo na portalih, kot so: www.joomla.org, www.slojoomla.si

itd. Seveda obstaja na spletu ogromno dodatkov, tako da s tem nebi smeli imeti težav.

7.3 Spreminjanje predloge

V spustnem meniju izberemo EXTENSION/ INSTALLATION , kliknemo prebrskaj in na

disku poiščemo mapo, kjer hranimo predloge. Izberemo ustrezno predlogo, ki smo si jo

pripravili, in kliknemo na UPLOAD FILE & INSTALL. V našem primeru smo izbrali

predlogo, ki je bila objavljena na spletnem portalu ZOO FRAMEWORK� TX-GRAVITY .

S postavitvijo miške na tekst predloge se nam pokaže videz predloge, kot je razvidno

na spodnji sliki.

Slika 7.2: Videz upravitelja /čarovnika predlog.

Če želimo, da bo predloga vidna iz ospredja (angl. Front End), jo moramo določiti na

prevzeto oz (angl. Default). To storimo že z samim klikom na okno, kjer se predloga

nahaja. Stran si lahko ogledamo, kar iz istega menija in sicer, če kliknemo na ime predloge

TX_GRAVITY in predogled (angl. Preview) strani. Če smo z njo zadovoljni jo pustimo,

sicer si izberemo na disku novo predlogo in ponovimo postopek. Na enak način se

nameščajo tudi moduli in komponente. Potrebno je vedeti, da vsak modul ali komponenta


predstavlja svojo funkcijo na spletnem portalu. V ta namen so v (*.zip) datotekah (angl.

Readme) datoteke, kjer pridobimo informacije o delovanju in funkcionalnosti komponente

ali modula. Na portalu Slooomla.si so pripravljene komponente, moduli in predloge v

slovenskem jeziku; do njih pridemo, če izberemo možnost razširitve. Ob vsaki datoteki je

kratek opis. Če želimo, da bo naš portal varen pred vdori, izbirajmo in nameščajmo le tiste

komponente in module, ki jih res potrebujemo. Pred namestitvijo se lahko na ustreznih

forumih prepričamo o sami varnosti posameznih komponent itd…

Preden pričnemo z vnosom in pripravo vsebin, jih moramo predhodno ovrednotiti na način

STATIČNIH in DINAMIČNIH vsebin. Ustrezno moramo pripraviti področja (angl.

Section Manager) in kategorije, za enostaven pregled in vnos vsebin. Priprava ustrezne

strategije je zelo pomembna za prihodnost našega portala, ker nam lahko prihrani veliko

dela in truda.

7.4 Področja

V spustnem meniju poiščemo vsebino (angl. Content) in izberemo čarovnik za upravljanje

področij.

Slika 7.3: Videz upravitelja/ čarovnika področij.

Tukaj namreč določimo, kam bodo članki shranjeni. Področje je omara v naši sobi, kjer

shranjujemo stvari, v tem primeru članke. Določimo ime področja (v našem primeru npr:

Productos). Dobro je, da vnesemo naslov in področno ime enako.


7.5 Kategorije

Po kreiranju PODROČJA določimo ustrezne KATEGORIJE. V vsakem področju je lahko

več kategorij (primer: v področju šport so lahko kategorije smučanje, veslanje, tenis,

...). Za dodajanje kategorij moramo izbrati ustrezno področje. Izberemo ga v meniju

vsebina ter pritisnemo vsebina po področjih. V ustreznem področju izberemo opcijo

kategorije.

Slika 7.4: Vmesnik upravljanje kategorij.

Kategorije so v prispodobi predala v omari, kamor shranjujemo vsebine. Vsaka vsebina, ki

jo napišemo, se shranjuje v točno določeno kategorijo, kategorije pa v področja. Po izbiri

opcije kategorije v področju kreiramo novo kategorijo s klikom na ikono New. Sledi vnos

naslova in imena kategorije (v našem primeru Productos). Po vnosu podatkov v kategorijo

je potrebno vse skupaj shraniti.

Področja in kategorije pripravimo pred začetkom vnosa vsebin, v nasprotnem primeru

ne bomo mogli določiti, kam naj se določene vsebine shranjuje. Najbolje je, da si

pripravimo shemo vsebin, ki jih bomo na spletnem portalu prikazovali.


7.5.1 Primer:

Tabela 7-1: Priprava PODROČIJ in KATEGORIJ

STATISTIKA PODROČJE

Lokalna tekma Kategorija

Občinska tekma Kategorija

Državna tekma Kategorija

IGRALCI PODROČJE

Lokalni tim Kategorija

Občinski tim Kategorija

Državni tim Kategorija

7.6 Prispevek/ članek

Nove prispevke lahko dodajamo iz nadzorne plošče s klikom na ikono dodaj nove vsebine

(angl. Add new Article). Odpre se nam okno, kjer ustvarimo naslov vsebine in vzdevek

naslova. V meniju področje, izberemo, v katero področje bomo shranili vsebino. Izbrati

je potrebno tudi kategorijo v meniju kategorija. Če hočemo, da se nam kategorija prikaže,

moramo klikniti zgoraj v ukazni vrstici »UPORABI«, šele potem lahko določimo

kategorijo.


Slika 7.5: Prikaz upravitelja/ čarovnika člankov/ prispevkov.

Po pripravi vseh nastavitev, napišemo vsebino. Če hočemo, da se bo vsebina prikazala

na prvi strani se moramo pomakniti na čarovnik vsebin in odkljukati »objavi« (angl.

Publish) na desni strani prve strani (angl. Front page). Po vnosu s klikom na »shrani«,

upravitelja zapremo in si ogledamo vsebino.

Še nekaj napotkov, ki se jih je dobro držati. Nastavitev, katerih delovanja ne poznamo, ne

spreminjajmo ali pomoč poiščemo na forumu in se prepričamo, čemu služijo. S časom

pridobimo ustrezna znanja in spreminjanje postane rutina. Pod globalnimi nastavitvami

lahko določimo nastavitve za e-pošto, za pošiljanje pošte s spletnega portala. Z ustreznimi


nastavitvami bo kontaktni obrazec pravilno deloval in pošiljal sporočila obiskovalcev

spletne strani.

7.6.1 Povezovanje med novicami in članki

Pri povezovanju med članki in novicami lahko uporabimo tudi slike, ki nas kasneje

privedejo do natančnejšega opisa članka oziroma novice.

7.6.1.1 Primer:

• V glavnem meniju se pomaknemo na »vsebino« in nato izberemo čarovnika vsebin.

• Izberemo npr. članek z naslovom »Wild Berry Blast« in v urejevalnik vstavimo

želeno sliko, ki nas bo kasneje povezala do natančnega opisa izdelka .

• Sliko označimo in se pomaknemo na ikono, ki nam omogoča povezovanje »

Insert/edit link«.

• V URL predalček vnesemo naslov, ki nas privede do želenega članka/novice.

• Obvezno je, da smo članek/novico »Wild Berry Blast« že kreirali predem smo se

lotili povezovanja. Če tega nismo storili je povezovanje nemogoče.

Slika 7.6: Objavljanje novic/ člankov iz administracije.


Novice v portalu Joomla lahko objavimo iz prve strani (angl. FRONTEND), ali iz

administracije (angl. BACKEND). Iz naših izkušenj, se raje poslužujmo objavljanja iz

administracije. Zakaj? Ker imamo dostop do vseh podatkov na enem mestu, pa še kakšno

zadevo lahko gredoč uredimo, medtem ko iz ospredja tega ne moremo.

7.6.1.2 Primer:

• V ukazno vrstico vpišemo: http://localhost/joomla/administrator in brskalnik se

postavi v okno za prijavo, kjer vpišemo uporabniško ime in geslo.

• Na uvodni strani se pomaknemo z miško na ikono za nov članek/ novico » New

Article«.

• Tako se nahajamo v novem oknu, za objavo nove novice. V prvo prazno okno

napišemo želeni tekst.

• Ga lepo uredimo, kot v Word-u (obojestransko poravnava, spremeni barvo, poudari

napis).

• Novici moramo seveda dati ime. V prvo okno napišemo ime novice, v drugo prav

tako lahko napišemo isto.

• Določiti moramo še področje in kategorijo. To pa zato, da se novice ene sorte

zbirajo same pod eno mapo in ne vse povsod.

• Da bo novica vidna na prvi strani moramo odkljukati objava na prvi strani, kot sem

že omenil v eni od zgornjih alinej.

• Če želimo našim obiskovalcem spletne vsebine sporočiti, kdo je novico/ članek

objavil še sledi vpis imena objavitelja. Teh je več po navadi je to lastnik spletne

strani (Administrator ali tvoje ime).

• Po navadi v prvo okno napišemo samo kratko vest in prilepimo manjšo sliko. To pa

storimo zato, da se na prvi strani ne nahaja preveč podatkov.


Slika 7.7: Objavljanje in povezovanje med novicami.

7.7 Urejanje multimedijskih datotek

Urejanje najrazličnejši multimedijskih vsebin v sistemu Joomla ni zapleteno in nam je

upravljanje dobro vidno iz spodnje slike.

Slika 7.8: Urejanje multimedijskih datotek.


7.8 Upravljanje menijev

• Osnovni meni (angl. Main menu) je običajno namenjen povezavam do vsebin

spletišča.

• Uporabniški meni je namenjen uporabnikom po prijavi in je viden šele po prijavi v

sistem.

• Z znakom privzeto (angl. Default), ki je na spodnji sliki viden kot »kroglica«,

nastavimo privzeto povezavo, ki nas vedno pripelje na prvo stran splet spletne

strani.

Slika 7.9: Upravitelj/ čarovnik menijev.

7.9 Upravitelj naslovne strani

Do njega dostopamo, da v podmeniju kliknemo na VSEBINA/ UPRAVITELJ PRVE

STRANI (angl. Content/Front page Manager). Tukaj lahko upravljamo z zgledom naše

prve strani. Nastavljamo lahko zaporedje vsebin, katere vsebine, članki bodo vidni javno. S

klikom na njihovo ime imamo možnost urejanja. Spreminjamo lahko velikost, obliko, vrsto

pisave, kdaj bo vsebina objavljena in tudi njen konec objave. Dobro je seveda tudi nastaviti

v katero kategorijo in področje spada vsebina oziroma članek. To nam kasneje olajša delo

in tudi preglednost strani.


Slika 7.10: Upravitelj/ čarovnik prve strani.

• Vsebina je prikazana na naslovni strani

• Izbiramo lahko vrstni red zapisa izbranih vsebin na prvi strani

7.10 Nameščanje modulov

Beseda razširitev (angl. Extension) pomeni nameščanje komponente, module in vtičnike,

ki nam »pričarajo« novo uro, koledar, medijski predvajalnik, navigacijsko vrstico, nov

števec za število obiskov itd... Vse to lahko najdemo na uradni spletni strani

(www.jomla.org) pod razširitvami, moduli in komponente. Seveda je potrebno želeni

modul najprej prenesti na osebni računalnik in šele zatem sledi namestitev modula.

• V podmeniju kliknemo na »EXTENSION/INSTALL_UNINSTALL � BROWSE«

in potrdimo z klikom na »UPLOAD FILE & INSTALL«.

• Module urejamo z čarovnikom modulov »EXTENSION/MODULE MANAGER«.

• Kliknemo na novo nameščeni modul, ga preimenujemo če seveda želimo in

izberemo objava, da bo modul seveda objavljen.

• V našem primeru smo naložili modul za prikazovanje slik, ki je viden na prvi strani

spletne strani.

• Določili smo mu položaj uporabnik 2 (angl. User 2), javno raven dostopa (angl.

Public), ga objavimo v meniju področja in vse skupaj shranimo.


Slika 7.11: Dodajanje in urejanje modulov.

7.10.1 Napake, ki so možne pri namestitvi modula

Sledijo podobne napake, kot so se pojavile pri namestitvi samega jezika:

Mapam niso dodeljene pravice. Da lahko namestimo modul, morajo biti mape prepisljive

(angl. Writeble) in neprepisljive (angl. Unwriteable). To pomeni, da morajo biti

CHMOD nastavitve teh map nastavljene na (777).

Modul ni pravilno zapakiran. Včasih se zgodi, da modul ni pravilno zapakiran in takrat ga

moramo pač ali pravilno ponovno zapakirati, ali pa ga zavreči in najti drugega, ki bo

pravilno pakiran, ali pa ga preprosto pozabiti in najti kakšnega podobnega, ki bo opravljal

enako funkcijo.

7.11 Nameščanje komponent

Sistem za upravljanje vsebin Joomla omogoča, da si lahko po želji namestimo določene

komponente, ki jih bomo uporabljali na naši spletni strani. Pomembno si je predstavljati

kaj nam bo komponenta prikazovala. To bomo ugotovili skozi nameščanja najrazličnejših

komponent, kajti vsaka komponenta ima svoje nastavitve, nekatere pa celo vse naredijo

same, le, če hočemo spreminjati kakšne podrobnosti, se je lotimo spreminjati. Večina


komponent ima tudi opisno datoteko (angl. Readme), v kateri lahko prebermo pravilen

postopek za namestitev.

Na podmeniju kliknemo na komponente in tako poiščemo tisto, ki jo želimo uporabiti . V

našem primeru smo potrebovali komponento anketa (angl. Components/Polls), saj bomo z

njo lahko kreirali vprašanja in odgovore, ki nas glede produkta zanimajo.

Slika 7.12: Nameščanje komponent �Ankete.

7.11.1 Nameščanje komponent (ANKETA)

• Da bo anketa vidna na kateri od straneh se pomaknemo po podmeniju do

upravitelja modulov.

• Dodamo novi modul in mu določimo tip/anketa (angl. Type/Pool).

• Da bi vnesli anketo, ki smo jo pravkar kreirali se moramo pomakniti na ime modula

(angl. Poll) in njegove parametre (angl. Parameters).

• Kliknemo na anketo in jo označimo, kot je razvidno na spodnji sliki

• Zelo pomembno je, da označimo na katerim članku bo anketa objavljena. V našem

primeru se objavi v članku »Sobre Frostshot«.


Slika 7.13: Vnos ankete, kot modul, ki se bo pojavil na naši strani.

7.12 Odjava iz administracije

• Ko končamo z vsemi nastavitvami, razširitvami, oblikovanjem naše spletne strani

je potrebo vse skupaj shraniti in se odjaviti iz portala.

• Prikazan je bil le del možnosti, ki jih omogoča administrativna predloga.

• Sistem lahko z dodatnimi moduli in komponentami nadgrajujemo in prilagajamo

svojim potrebam.

• Veliko možnosti ponujajo komponente, ki so v sistem že vnesene, vendar zaradi

obsežnih možnosti, ki jih ponujajo, zahtevajo samostojno obravnavo (galerija slik,

prenos datotek, forum, varnostni vtiči, itd..).

• Joomla je zelo hitro rastoč sistem CM, zato zaradi različnih potreb nastajajo novi

moduli, komponente predloge itd....


8 IZDELAVA SPLETNE STRANI Z GRAFIČNIM ORODJEM XARA

DESIGNER PRO 7.

8.1 Kaj naredi Xara Designer Pro 7 tako posebnega?

Program je edinstven v tem, da omogoča resnično svobodo pri oblikovanju spletne strani z

urejevalnikom objektov WYSIWYG (angl. What you see is what you get) . Z drugimi

besedami lahko besedila, grafiko, postavimo kjer koli na zaslon in jim zlahka spremenimo

velikost, barvo, senco, preglednost s čimer pridemo do odličnega videza spletne vsebine.

Vključuje napredna vektorska grafična orodja , ki omogočajo, da pripravi vse od

enostavnih oblik do zapletenih logotipov podjetij in grafik. Vključuje samodejno

optimizacijo grafike (ne samo, da izdelavo optimizira, zaznava tudi samostojno

ponavljajoče se elemente v celotni spletni strani), tako proizvaja hitrejše bolj optimizirane

spletne strani.

Podpira CSS plasti z naprednimi funkcijami, kot so preglednost, napredna preglednost,

pomik miške (angl. Mouse over effects), navzkrižno platformo (angl. Cross platform)

XHTML popolnoma združljiv s HTML spletno stranjo.

Poleg omenjenega je Xara Designer Pro 7 najverjetneje najenostavnejši program, za

priučitev spletnega avtorstva. Namenjen je grafičnim oblikovalcem, ki se ne želijo učiti

HTML ali skriptnih jezikov. Prav tako je namenjen začetnikom, ki hočejo na najlažji možni

način ustvariti profesionalen videz spletne strani.

Filozofija programa je, da nam ni potrebno vedeti PDF programskega jezika, da bi

pripravili PDF datoteko oziroma nam ni potrebno vedeti kaj o HTML, JavaScript kodu, da

bi ustvarili spletno stran. [18]


8.2 Namestitev programa Xara Designer Pro 7

Pri samem kreiranju spletne strani ne potrebujemo testnega okolja, kot pri sistemih CM, ki

za delovanje potrebujejo (strežnik, podatkovno bazo, odjemalec, brskalnik itd..). Tako se

podamo na uradno stran podjetja (http://www.xara.com/us/ ) in poiščemo zavihek za

prenos programov. Podjetje si lasti mnogo zanimivih produktov, ki se med sabo razlikujejo

po orodjih, ki jih vsebujejo. Mi smo se odločili za Xara Designer Pro 7, zato ker nam nudi

poleg vsega orodja za oblikovanje grafičnih podob, slik, predstavitev, animacij tudi

kreiranje spletnih strani. Na zavihku prenosi torej kliknemo »DOWNLOAD« in stran nas

popelje do namestitvenih korakov, ki si sledijo v naslednjem zaporedju:

• Program prenesemo na želeno mesto na našem trdem disku.

• Priporočeno je, da ustavimo kakršen koli register varstva pred poskusom

namestitve, saj lahko prepreči pravilno namestitev.

• Če delamo v Microsoift-ovem okolju moramo biti prijavljeni, kot

ADMINISTRATIVNI UPORABNIK.

• Zaženemo datoteko z imenom »INSTALER« in sledimo naštetim namestitvenim

korakom.

Ko pričnemo z samim prenosom strežnik od nas zahteva, da se moramo registrirati, kot

uporabnik Xara Designer Pro 7. Po uspešnem prenosu sledimo prej navedenim korakom.

• Zaprti morajo biti vsi programi, da bi preprečili nepravilno namestitev.

• »INSTALER« bo namestil celotni niz s predlogami v obstoječo inštalacijsko

datoteko Xara Designer Pro 7.

• V tretjem koraku, zahteva sprejem licenčnih pogojev.

• Sledi vpis uporabniškega imena in ime podjetja.

• Izbiramo lahko tako med standardno kot ročno namestitvijo.

8.3 Uvod v uporabo

To poglavje vsebuje pregled glavnih funkcionalnosti grafičnega orodja Xara Designer Pro

7. V naslednjih korakih bomo tako podrobneje opisali posamična orodja in njihovo

odražanje glede na izbrani objekt.


Slika 8.1: Delovni list Xara Designer-ja Pro 7.

1. Naslovna vrstica

2. Ime datoteke za trenutno prikazano datoteko.

3. Standardna ukazna vrstica

4. Galerija strani in vrstic (angl. Page and Layer Bar)

5. Informativna vrstica, ki se spreminja glede na uporabljeno orodje.

6. Orodna vrstica

7. Vladarji (angl. Rulers)

8. Trenutna spletna stran

9. Lepenke

10. Barvna vrstica (angl. Color line)

11. Statusna vrstica, ki se spreminja z vsakim uporabljenim orodjem.

12. Prikaz pozicije indikatorja (miške).

13. Spletna orodna vrstica

14. Vsi zavihki odprtih dokumentov- ikona identificira tip dokumenta (ali je spletna

stran, predstavitev, slika, itd...).


8.3.1 Ukazna vrstica

Z prvo ikono v ukazni vrstici kreiramo novi dokument, z naslednjo odpremo želeni

dokumente ter z disketo vse skupaj shranimo. Ikona pod zaporedno številko štiri ima več

funkcij in sicer: vstavi dvojnik trenutne strani, vstavi novo stran za trenutno stranjo ali

izbris trenutne strani. Naslednjo ikono številke pet uporabljamo, če želimo kaj izrezati,

kopirati, prilepiti, prilepiti na isto mesto, kot je bilo, prilepiti »ATRIBUTE/FORMATE«,

prilepiti na pozicijo, prilepiti nadomestni predmet ali prilepiti masko.

Slika 8.2: Standardna ukazna vrstica.

Slika 8.3.1a: saj jih označimo in pritisnemo na zgornji križec in predmet izgine oziroma za

ta ukaz uporabljamo ikono številka 6. Če pri brisanju nismo prepričani kaj vse imamo

označeno le to preverimo v statusni vrstici. V nadaljevanju se približamo 7. ikoni (angl.

Undo/Redo) s katero se lahko vrnemo na začetek našega oblikovanja objekta oziroma na

želeno mesto. Xara omogoča vrnitev na mesto s katerim smo pričeli in se vrniti vse do

mesta, kjer smo končali. Torej uporaba funkcijo povratka je neomejena. 8. ikona nam

omogoča premikanje označenih objektov med vrsticami. Tako lahko objekt, ki se nahaja za

prvo vrstico pomaknemo pred njo (angl. Bring to front) ali pa prvo vrstico pomaknemo za

drugo in tako izvedemo ukaz (angl. Put to back). Poleg teh dveh ukazov je še možno

objekte med sabo združiti v skupno celoto in jo kasneje tudi raz grupirati. 9. ikona nam

ponuja možnost uokvirjenja objekta, možnost določitve njegove debeline in barve s katero

bi naj objekt bil obarvan. Z povečevalnim steklom oziroma ikono številka 10. spreminjamo

vidno polje na delovnem listu in se pri sami preureditvi predmeta približamo na želeno

vidno polje. S kurzorjem, ki se nahaja pod zaporedno številko 11 lahko spreminjamo

kakovost pogleda in z njegovim premikom v levo stran spremenimo naše besedilo v

»dnevni časopis«, kot lahko vidimo iz spodnje slike.


Slika 8.3: Dokument na katerem smo poslabšali pogled z omenjenim kurzorjem.

Če izberemo ne tradicionalen slog pisave se bodo le-te izpisale različno od brskalnika do

brskalnika, zato priporočamo pri izbiri čim bolj znan sloge pisavee (Times new Roman,

Arial, Arial Black.. itd).

8.3.2 Upravitelj spletnih nastavitev

Slika 8.4: Upravitelj/ čarovnik osnovnih spletnih nastavitev (angl. Website Toolbar).

1. Predogled strani

2. Povezave

3. Nastavitve spletne strani

4. Izvoz spletne strani

Ena od največjih novosti Xara Designer Pro 7 je 1. ikona (angl. Export and preview web

page), ki nam omogoča predogled spletne strani, spletne aplikacije v različnih brskalnikih,

kot so; Google Chrome, Mozila FireFox, Inernet Explorer, Opera in Safari. Druga in tretja

ikona služi za konfiguriranje spletnih lastnost, kot je razvidno iz spodnjega okna.


Slika 8.5: Zavihek za nastavljanje povezave med objekti

Slika 8.6: Dialog spletnih nastavitev.

1. Zavihek za povezavo

2. Zavihek za splet (angl. Website Tab)

3. Zavihek strani (angl. Page Tab)

4. Zavihek za fotografijo

5. Zavihek za uporabo efekta MIŠKA NAD in MIŠKA IZ (angl. Mouse over in

Mouse Off)

6. Zavihek za nadomestilo

7. Zavihek za objavo strani

8. Ustvari/ uredi navigacijska palico

V prvem zavihku lahko nastavljamo vse povezovalne lastnosti označenega

predmeta/objekta z želenim povezovalnim ciljem. Ta cilj je lahko nova spletna stran, opis


predmeta, animacija, PDF datoteka, predstavitev, glasbeni zapis AVI itd. ... Eden izmed

pomembnejših zavihkov je 2. Zavihek, kjer določimo naslov specifične strani, njen opis in

vpliv barv na celotno stran. V 3. zavihku spletni strani dodelimo: ime datoteke, naziv

strani, opis strani in ključne besede. Ena izmed možnosti, ki nam jo Xara ponuja je, da

lahko vse to napišemo v HTML jeziku in program sam generira spletno stran.

Slika 8.7: Zavihek številka 2 za konfiguriranje spletne vsebine.

4. zavihek nam daje možnosti nastavitev posameznih slik ali pa odkljukamo funkcijo s

katero Xara sama konfigurira kakovost slike. Poleg kakovosti je še slikam možno dodeliti

ime ali pa besedilo, ki se bo pojavilo, kadar bomo sliko preleteli z miško – kurzorjem.

Podobno funkcijo izvaja 5. zavihek, ki nam služi, kot prikaz efekta MIŠKA NAD in MIŠKA

IZ s katerima lahko kreiramo spreminjajoče se objekte ob stiku z miško. Na razpolago

imamo dve funkciji in sicer:

• Prikaz besedila

• Prikaz vrstice (angl. Popup layer), v katero lahko podamo sliko, besedilo ki jo

želimo videti ob stiku naše miške. Ta funkcija se uporablja predvsem v foto

galerijah, kadar želimo, da slika izstopa od drugih, le takrat, ko jo prekrijemo z

miško.


V 6. zavihku lahko željen predmet namesto z sliko ali besedilom nadomestimo z Flash

animacijo, grafično datoteko ali kar z HTML kodom. Vnos HTML koda v glavo strani se

razlikuje od vnosa, ki je namenjen za telo! Poleg vsega omenjenega še lahko spreminjamo

kvaliteto slike, ujetje slike (angl. Image Caption) ter samemu programu prepustimo, da

sam izbira me kvaliteto slike (JPG, PNG itd...). V 7. zavihku (angl. Publish) imamo

možnost objaviti našo spletno strani na privatnem spletnem strežniku ali MAGIX spletnem

gostovanju. Zadnji 8. zavihek nam omogoča konfiguriranje navigacijske vrstice, katere

glavna naloga je povezovanje strani na naši spletni strani. V teh nastavitvah je potrebno

vsaki strani dodeliti identiteto - ime, katerega bomo v povezovalnih nastavitvah uporabili

za URL naslov posamezne podstrani. Za lažje razumevanje si oglejmo primer naše

navigacijske pasice iz spodnje slike, ki prikazuje imena podstrani in njihove INDEXe.

Slika 8.8: Konfiguriranje navigacijske pasice/ vrstice.

8.4 Konfiguriranje barve

Vse predloge V Xar-i uporabljajo nabor barov tem in njihove različne odtenke. Najlažji

način za ponovno obarvanje spletne strani je uporabiti alternativno barvno shemo, ki se


prilagodi vsaki temi, ki se nahaja v naši oblikovalni galeriji. Barvno shemo samo spustimo

na želeno spletno stran in tako se spremeni barvni vzorec celotne strani. To je seveda

možno narediti tudi z dvojnim klikom na želeno barvno shemo.

Slika 8.9: Spodnji levi del našega delovnega lista, ki je namenjen barvam.

1. Trenutni oris in barvna polnila

2. Urejanje barve

3. Kapalka barve za oči

4. Brez barvni obliž

5. Barva teme in barva povezav

6. Fiksna paleta standardnih barv

7. Miško zadržimo nad barvo in vidimo njeno ime.

8. Statusna vrstica � pokaže kaj je izbrano in nam poda kakšen nasvet, kaj lahko

počnemo z označenim objektom.

Urejevalec barv zagotavlja enostaven način izbiranja katerekoli barve in sorazmerno

spreminjanje vseh s tem povezanih odtenkov, ki se uporabljajo v celotnem dokumentu. Je

najlažji način, da si izberemo primerno barvo/ shemo vzdolž spodnjega traku barv. Vsi

možni odtenki želenega odtenka so nato prikazani v zgornjem delu, tako da kliknemo in

povlečemo v zgornjem delu izbire nove barve. Ob spremembi barvnega odtenka bomo

takoj opazili spremembo saj vse poteka v živo (angl. Live updated).


Slika 8.10: Urejevalnik za barve.

1. Med urejanjem barve lahko povlečemo oči kapalke, da izberemo barvni odtenek iz

želenega mesta zaslon. Odtenek je možno vzeti tudi iz drugega odprtega okna.

2. Tukaj izberemo kateri del predmeta se bo obarval: črte, sredina itd…

3. Kliknemo za prikaz razširjenje kontrolne barve.

4. Prejšnja uporabljena barva

5. Dejanska barva

6. Povlecimo za izbiro katerega koli odtenka barve.

7. Povlecimo, da izberemo želeni odtenek.

8. Statusna vrstica

8.5 Statusna vrstica (angl. Status Line)

Na koncu bi še izpostavil statusno vrstico, ki nam poda nekaj uporabnih informacij

povezanih s trenutnim oblikovanjem.

Slika 8.11: Statusna vrstica.

1. Označeni objekti

2. Dosegljive rešitve

3. Kazalci miške

4. Kazalec X-Y


8.6 Glavna orodna vrstica

Slika 8.12: Glavna orodna vrstica.

8.6.1 Selektivno orodje (angl. Selected Ttool)

Na začetku se nahaja glavno selektivno orodje s katerim, lahko premikamo vse stvari, ki se

nahajajo na našem delovnem listu (angl. Dashbord).

Slika 8.13: Orodna vrstica selektivnega orodja.

1. Dimenzija selekcije

2. Velikost izbire v %

3. Zakleni razmerje

4. Lestvica linij

5. Zvrti in nagibni

6. Širine

7. Uporabi ime

Ob izbiri predmeta se okoli njega pojavi okno z črnimi kvadrati, kot je to razvidno iz

spodnje slike in nam omogoča spreminjanje njegove oblike, barve, vsebine na zelo

enostaven način.


Slika 8.14: Kvadratki okoli slike.

V levem spodnjem kotu se nahaja statusna vrstica , ki nam poda ime predmeta, ki je

označeno in izpiše nekaj nasvetov kaj lahko z njim naredimo. Z tipko SHIFT lahko

označimo več predmetov hkrati, kar nam omogoči hitrejše in enakomerno spreminjanje

dimenzij predmeta, barve, rotiranje, sence itd... V samem programu je največkrat

uporabljena funkcija z imenom PRIMI/SPUSTI (angl. Drag and Drop), ki omogoča hitro

ažuriranje same spletne strani. Zamenjava slik, besedil, animacij, glav, nog itd... še ni bilo

nikoli tako enostavno, kot je to početi z funkcijo PRIMI/SPUSTI. Če želimo zamenjati

neko sliko le to najprej poiščemo na svojem računalniku ali v oblikovalni knjižnici Xara in

jo primemo in spustimo na naš delovni list in ji spremenimo želene karakteristike.

Po ponovnem kliku nanjo se kvadratki spremenijo v puščice, kar pomeni da lahko sliko

rotiramo okoli njenih osi, kot je to razvidno iz spodnje slike.


Slika 8.15: Gnezdenje slike med besedilom in puščice okoli nje, ki omogočajo

najrazličnejše preoblikovanje.

Tako, kot Microsoft Word tudi Xara omogoča gnezdenje slike med besedilom in obratno.

To storimo z preprostim DESNIM KLIKOM na sliko in izvršitvijo ukaza (angl. Repel text

under). Sliko lahko tako premikamo med besedilom in se ta samostojno prilagaja na

pozicijo besedila in obratno. Vsako besedilo, slika, naslov, gumb itd. ... so v Xsar-i

predstavljeni, kot samostojni objekti, katere lahko prilagajmo svojim potrebam.

8.6.2 Orodje za oblikovanje slik (angl. Photo Tool)

Omogoča neposreden in zelo hiter način obrezovanja, nastavljanja svetlosti, ravni in

ostrine fotografije, kot tudi nastavitve za ultra visoke ločljivosti slike. To orodje zagotavlja:

• Že samo z enim klikom izboljšamo ločljivost slike� v nastavitvah lahko

nastavimo, da Xara sama obdeluje in preceni kvaliteto slike.

• Ročno prilagodljiva svetlost, kontrast, nasičenost barv, zamegljenost ali ostrina.

• Grafični prikaz svetlosti oziroma histogram označene slike.

• (angl. Photo Croping)� je možno uporabiti kadar koli.

• Prilagoditev krivulje stopnjam svetlosti za več naprednih raven.

• Popravljanje barvnih madežev ali beline.

• Samo en klik nas loči od funkcije primerjaj (primerja sliko v primerjavi z prvotno).


• Enostavna uporaba funkcije� kopiraj/prilepi (angl. Copy/ Paste) izboljšanje

urejanja med različnimi podobami.

Vsi ti postopki so interaktivni z živo posodobitvijo (angl. Live Update) oziroma lažje

povedano je slika posodobljena takoj. Prav tako so vsi neporušitveni, kar pomeni, da se

izvirna slika ne spremeni in tako lahko vedno odstranimo vse morebitne spremembe. Tri

največje prednosti tega orodja se ponašajo v njegovi ne destruktivnosti, je zelo hitro, tudi z

slikami velikega formata in za urejanje ne potrebuje spomina.

Slika 8.16: Ukazna vrstica za slikovno orodje.

1. Samodejno izboljšanje

2. Svetlost

3. Kontrast

4. Nasičenost barv

5. Barvna toplota

6. Zabrisovanje/ (angl. Shape)

7. Primerjava z originalom


8.6.3 Prostoročno in čopič orodje (angl. Freehand and Brush Tool)

Kot tretje orodje imamo na razpolago uporabo prostoročnega risanja ali nam že znano

vektorsko orodje. Pripravi za risanje lahko spremenimo širino linije, kot tudi občutljivost

pritiska na risbo. Poleg prostoročnega risanja lahko z njim oblikujemo tudi ravninske črte.

Slika 8.17: Ukazna vrstica za prostoročno/ čopič orodje.

1. Dodaj/ Spremeni / Uredi kazalec

2. Naredi krivuljo

3. Naredi črto

4. Gladka pridružitev

5. Ostra pridružitev

6. Zlomi se na točki

7. Brisanje točk

8. Povraten položaj

9. Položaji poti

10. Glajenje

8.6.4 Pravokotno orodje (angl. Rrectangle Tool)

Omogoča risanje pravilnih geometrijskih likov, kjer koli na našem delovnem listu. Če

želimo narisati pravokotnik izberemo RECTANGLE TOOL in Xara nam bo v informacijski

vrstici sama ponudila vse možnosti urejanja nad ustvarjenim likom ali bo ta ovalne ali

pravokotne oblike.

Slika 8.18: Prikazuje orodno vrstico pravokotnega orodja.

1. Radij

2. Premer

3. Ploščina likov


Opazili bomo napolnjeno obliko, kar kaže polnila, linijo barv in meje oblike. S klikom v

informacijski vrstici na funkcijo ukrivljeni vogali geometrijskemu liku spremenimo obliko.

Ti se lahko spreminjajo do okrožne / ovalne oblike itd... Z funkcijo PRIMI/ PUSTI lahko iz

barvne vrstice primemo barvno shemo ali barvo in jo spustimo na našo obliko in jo tako

pobarvamo. Z pravokotnim orodjem lahko vse vrste oblik (angl. Shape) premikamo,

premaknemo v ospredje besedila, kot v ozadje, spreminjamo mu lahko barvo, ga rotiramo

okoli osi itd ... Vse to lahko storimo z preprosto funkcijo PRIMI/PUSTI, katero izvajamo z

miško.

8.6.5 Orodje za oblikovanje pisave (angl. Text Tool)

Zelo pomembno vlogo pri kreiranju spletne vsebine igra stil pisanja. Tako bom izpostavil

naslednje peto orodje za urejevanje besedila (and. Text Tool). Oblikovanje je zelo

enostavno saj nam program že z preprostim klikom na besedilo omogoči spreminjanje

velikosti pisave, sloga, pozicije itd. Xara podpira tri osnovne tipe besedilnih objektov in

sicer:

• Preproste linije besedila � klikni na stran in tipkaj.

• Besedilni stolpci, da ustvarimo stolpec in vrstico. Če želimo, da se besedilo

prilagaja na sliko oziroma okoli nje, moramo besedilo vedno napisati v stolpcu.

Imenovana funkcija je »Repel the text«.

• Besedilno področje� Vsako besedilo ali predmet, ki smo ga ustvarili lahko kasneje

preoblikujemo (vrtenje, lestvica, nagib itd...) in uporabljamo vse običajne atribute,

polnilne barve, bistrost , itd… z uporabo običajnih orodij. Prav tako ga lahko

priredimo na krivuljo in besedilo bo mogoče urejevati naprej.


Slika 8.19: Leva stran orodja za risanje geometrijskih likov.

1. Pisava

2. Velikost pisave

3. Krepko

4. Ležeče

5. Podčrtano

6. Utemeljitev

7. Poravnava besedila

Slika 8.20: Prikazuje desno stran orodja za risanje geometrijskih likov.

1. Podpisano/ Nad pisano

2. Razmik med vrsticami

3. Razmik med odstavki

4. Seznami označenega

5. Oštevilčeni seznami

6. Zamik

7. Primakni

8. Preverjalnik napak

Pisalni meni izpiše vse nameščene pisave in je razdeljen na tri dele. Zgornji oziroma prvi

del prikazuje tiste pisave, ki se trenutno uporabljajo v dokumentu. Drugi del nam prikazuje

varne spletne pisave. To so pisave, ki jih lahko varno uporabljamo v spletnih straneh, saj

jih podpirajo vsi običajni spletni brskalniki. V zadnje delu se prikaže abecedni seznam

vseh drugih nameščenih pisav z lastno tipografijo, kar omogoča k lažjemu izbiranju. Za

pisave, ki so prikazane z majhnimi črnimi trikotniki proti njim na desni strani je na voljo

več slogov teh pisav. Preprosto držimo miškin kazalec nad takim imenom pisave za


sekundo ali dve in pojavi se majhen podmeni seznama razpoložljivih stilov te pisave.

Medtem, ko se prikaže ta podmeni lahko premaknemo kazalec miške nad njim, da bi

izbrali želeni slogovni slog.

Slika 8.21: Meni za pisave.

8.6.6 Polnilno orodje (angl. Fill Tool)

S tem orodjem lahko želenemu objektu spreminjamo barvni odtenek. To storimo na zelo

preprost način saj orodje samo izberemo in z njim povlečemo preko želenega objekta.

Pojavi se nam puščica s katero v njeni smeri spreminjamo barvni kontrast. Ko ga

uporabljamo, Xara Designer Pro 7 zagotavlja nemoten interaktivno živi predogled.

Slika 8.22: Orodna vrstica polnilnega orodja.

1. Polnilni tip

2. Polnilo v obliki ploščic

3. Polnilni efekt

4. Ime bitnega vzorca

5. Polnilni ročaj/ resolucija

6. Ročaj barve/ (na primer Siva barva)

Slogi pisav, ki se

uporabljajo v tem

dokumentu.

Spletno varni slogi

pisav.

Vsi ostali slogi

pisav.

Dodatni prisotni

slogi za izbrano

pisavo.

Velikost trenutne pisave


To daje številno prednost pred tradicionalnimi orodji (angl. Dialog-Base Fill Tools). Ne

samo, da zahteva veliko manj klikov ampak je hitrejši in nam omogoča, da bi dobili

potrebne začetne in končne pozicije že med prvimi kliki.

Slika 8.23: Kvadrat pred in po uporabi polnilnega orodja.

8.6.7 Pregledno orodje (angl. Transparency)

Tako, kot grafični oblikovalci tudi moderni brskalniki podpirajo napredne učinke

preglednosti (koliko osnovnih barv in stvari vidimo skozi objekt). V Xari lahko

preglednost, katere koli grafične podobe, slike, konfiguriramo z orodjem številka 7.

Slika 8.24: Ukazna vrstica preglednega orodja.

1. Oblika

2. Polaganje ploščic

3. Ime bitnega vzorca

4. Ročaj/Resolucija

5. Znesek Preglednosti

Deluje zelo podobno, kot merilno barvno polnilo. Spodaj si oglejmo primer kako to orodje

deluje.

Slika 8.25: Kvadrat pred in po uporabi barvnega polnila.


Kvadrat se je obarval črno zaradi črnega ozadja, Če bi bilo našo ozadje druge barve bi se ta

obarva z barvo ozadja.

8.6.8 Senčno orodje (angl. Shadow Tool)

Zelo priljubljen grafični učinek je ustvariti mehko padajočo senco pod grafično podobo ali

nekim besedilom. S tem pomaknemo objekt stran iz ozadja.

Slika 8.26: Ukazna vrstica orodja za senčenje.

1. Brez sence

2. Tipi senc

3. Zamegljenost sence

4. Preglednost sence

5. Pozicija sence

V Xari senčno orodje ponuja dodajanje mehke sence na kateri koli predmet, besedilo,

fotografijo itd... Delo z njim je zelo enostavno saj ponovno z funkcijo PRIMI/PUSTI lahko

senci spremenimo zamegljenost. Vsi objekti v Xari, katerim želimo spremeniti senco se

kasneje shranijo, kot PNG format. Torej je to edini format, ki podpira preglednost. Xara

Designer Pro 7 ima tri vrste senc in sicer:

• Zid, kjer se meče senca na steni za objektom.

• Nadstropje, kjer objekt stoji pokonci na površini.

• Senca, ki se pojavlja okoli objekta.

8.6.9 Poševno orodje (angl. Bevel Tool)

Omogoča, da imajo označeni objekti podobo vtisa globine namesto, da so postavljeni na

ravnino strani . Poleg globine še vsebuje orodje (angl. Feather Tool), ki nam omogoča

brisanje robov predmeta tako, da združuje ali zbledi v ozadju objekta.


Slika 8.27: Lika pred in po uporabi poševnega orodja.

8.6.10 Orodje za dodajanje živih efektov (angl. Live Effect Tool).

To orodje se uporablja za najrazličnejša filtriranja slik, grafičnih podob, logotipov in se

imenuje orodje za filtriranje živih efektov. Vsebuje vse vrste filtrov, kot so: umetnostni

filter, barvni filter, deformacijski filter, izkrivljeni filter, oblikovni filter (angl. Shape

filter), video filter itd...

8.6.11 3D orodje (angl. 3D Extrude Tool)

Omogoča hitro, preprosto oblikovanje in obračanje 2D pripravljene oblike in besedil v

visoko kakovostne 3D objekte različice z barvno osvetlitvijo in zelo visokim kakovostnim

senčenjem.

Slika 8.28: Lik pred in po uporabi 3D orodja.

Zelo pogosto je koristna povečava na naš dokument, da preučimo njegove podrobnosti in

pridobimo splošen vtis.

8.6.12 Povečevalno orodje (angl. Zoom Tool).

To orodje spada pod številko 12. Povečave nad 100 odstotkov, kažejo na razširjeno mnenje

(podobno se vidi skozi povečevalno lupo) medtem ko povečave pod 100 odstotki nižajo

pogled. Edino, kar se spremeni je pogled na naš dokument medtem, ko se velikost

dokumenta in predmeti so nespremenjeni.


8.6.13 Maskovno orodje

Zadnjo orodje v glavni orodni vrstici pod številko 13. nam omogoča podobno, kot rezalno

orodje, ki se nahaja med orodji za oblikovanje slike, da lahko sliko po želji zamaskiramo

oziroma rečeno obrežemo. Delo z njim je zelo preprosto saj lahko maskiramo na več

načinov:

• Prostoročno, kot (angl. Brush Tool).

• Z povezanimi ravnimi črtami in z poljubnimi liki.

8.7 Z desno tipko miške kliknjeni meni

Ko kliknemo z desno tipko miške na vsak objekt na delovnem listu nam Xara ponudi

spustni meni z koristnimi funkcijami, ki so pomembne za označen objekt. Na primer, če z

desno tipko miške kliknemo na objekt nam ta funkcija prikaže možnosti operacij, ki so

izvedljive nad tem objektom. Če isti postopek napravimo na fotografiji nam program izpiše

funkcije, ki so primerne samo za fotografijo.

Prav tako lahko z desnim klikom miške upravljamo z funkcijami, ki so primerne samo za

ozadje spletne strani. Če izberemo več, kot en objet so v spustnem meniju našteti ukrepi, ki

so specifični za več objektov v skupini, usklajevanje in združevanje pa tudi skupne

operacije, kot so izreži, kopiraj in briši. Podobno, če z desno tipko miške kliknemo na

predmete, ki predstavljajo skupino nam Xara prikaže dejavnosti specifične za skupino.

8.8 Plasti, vrstice, prevračanje (MIŠKA NAD in MIŠKA IZ efekta)

Kot smo že povedali na začetku imajo vsi predmeti vrstni red na vsaki od strani in sicer od

zadaj naprej (angl. Backmost/ Frontmost). Poleg tega so lahko vse stvari postavljene v eno

vrstico ali pa ima lahko vsaka plast poljubno število predmetov in ima sposobnost, da se

vklopi ali izklopi. Ko je odkljukana plast izklopljena so vsi predmeti na tej plasti nevidni.

Vse plasti oziroma vrstice so kontrolirane iz GALERIJE VRSTIC STRANI, ki je označena

pod številko 4 v sliki 8.3.

V Xari se te PLASTI/ VRSTICE uporabljajo za tako imenovani EFEKT PREVRAČANJA.

Ti vključujejo poudarek gumbov, navigacijskih palic, in tudi drugih POP-UP učinkov, kot


so besedilne plošče, katere vsebujejo podroben opis izdelka. Obstajata dve vrsti učinka

EFEKT PREVRAČANJA:

• Najprej tisti, ki jih uporabljamo za gumbe, kjer lahko vsak objekt s spletnega

naslova prikaže prekrivanje grafičnega predmeta, ki se pojavi na imenovani plasti

oziroma se pojavi nad imenovanim objektom.

• Druga močnejša sposobnost je, kjer se bodo lahko vsebine vseh plasti pojavile, kot

naš EFEKT PREVRAČANJA ali ob kliku na vsakem željen objekt na naši spletni

strani.

Ta POP- UP sloj lahko vsebuje besedilo, grafiko, fotografije ali kombinacijo vseh teh

stvari. Vsi glavni predmeti na naši spletni strani so postavljeni v vrstico MIŠKA IZ,

medtem ko gumbi, ki se ob dotiku miške spremenijo pa se nahajajo, kot skupina objektov v

obeh vrstica.

Če odpremo GALERIJO VRSTIC STRANI lahko prikažemo ali skrijemo vse ikone, ki se

nahajajo v naših vrsticah. Z simbolom »OČI«, kot je razviden iz zgornje slike nam je

vrstica z tem ukrepom postala nevidna. To pomeni, da efekt MIŠKE NAD ne deluje več in

tako gumb ob kliku miške ne spremeni svojega videza oziroma se nad objektom ne pojavi

želen efekt. Trenutna plast je vedno izpostavljena v GALERIJI VRSTIC strani, kot je to

razvidno iz spodnje slike. V to plast se vnašajo vsi novi objekti saj se bodo prikazovali na

normalen način brez kakršnih koli efektov.

Dobro je vedeti da, se mora vrstica MIŠKA NAD vedno nahajati nad vrstico MIŠKA IZ saj

efekt deluje samo pod tem pogojem. Za urejanje objektov v posamični vrstici mora ta

vrstica biti vidna in odklenjena. To pomeni, da urejamo objekte samo v eni vrstici in ne

moremo poškodovati drugih objektov na drugih vrsticah.


Slika 8.29: Tri osnovne vrstice na eni izmed strani spletne vsebine.

8.8.1 Spreminjanje besedila in delo z plastmi / vrsticami

Naslednji objekt, ki smo ga preoblikovali v glavi je bil pozdrav »Bienvenido«. Z

selektivnim orodjem označimo objekt in Xara nam ponovno samostojno izbere orodje za

oblikovanje besedila. Tukaj je potrebno biti pozoren pred vsem pri izbir pisave, saj lahko

uporabljamo le majhen nabor pisave za glavno besedilo naše spletne strani. Le tiste pisave,

ki jih poznamo bodo največkrat tudi obstajala na računalniku našega gledalca vključno z

Applovo blagovno znamko. Te pisave se imenuje SPLETNO VARNE PISAVE in se

uporabljajo tudi pri kreiranju predstavitev. Tako z orodjem za oblikovanje pisav

oblikujemo pozdrav, mu dodamo: senco, kontrast, določimo mu velikost, lego itd...

Še posebej pozorni moramo biti nato, da vse te objekte definiramo v pravilni vrstici

MIŠKA IZ . Za lažje razumevanje si poglejmo spodnjo sliko, katera nam prikazuje

TRENUTNO STRAN in NJENE VRSTICE druge strani na naši spletni strani, kateri sem

podal ime INDEX. Ime INDEX bom kasneje uporabil pri krmiljenju navigacijske palice do

te strani.


Slika 8.30: Galerija vrstic strani

1. Tukaj je podano ime strani (v našem primeru INDEX)

2. Tri ikone;

o Ikona »S« nam omogoča ogled samo označenih objektov.

o Ikona »OČI« nam pokaže vidne in nevidne objekte (ta učinek je viden kadar

uporabljamo na primer gumb, ki se ob stiku miške spremeni oziroma, kadar

z miško pokrijemo želeni gumb na navigacijski vrstici).

o »KLJUČAVNICA« nam omogoči, da preoblikujemo le odklenjeno vrstico

druge pa zaklenemo in jim onemogočimo spreminjanje.

3. Vrstica MIŠKA NAD v kateri se nahajata dva objekta in sicer: navigacijska vrstica

in gumb. Če pritisnemo na ikono »OČI« bomo videli kakšen efekt imata omenjena

objekta, kadar sta v stiku z miško in kadar nista.

4. Vrstica MIŠKA IZ � vsebuje veliko več objektov saj predstavlja glavo vsebine

naše spletne strani

5. Gumb je predstavljen, kot skupina OBJEKTOV , ki se med samo razlikujejo po

obliki, ki je prisotna v vrstici MIŠKA NAD od oblike, ki je prisotna v vrstici

MIŠKA IZ. Zakaj? Ker ob stiku miške GUMB spremeni svojo podobo.


8.9 Oblikovanje predloge

Po uspešnem sprehodu preko orodne vrstice se lahko lotimo samega oblikovanje spletne

vsebine. Svoje kreiranje bomo začeli z oblikovanjem teme predloge ter navigacijske palice,

ki sta najpomembnejša elementa vsake spletne strani. V programu se pomaknemo v levi

zgornji kot, kjer opazimo zavihek z imenom FILE in kliknemo na NEW FORM DESIGN

GALLERY, kot je razvidno iz spodnje slike.

Slika 8.31: Prikazuje prvotno predlogo (Trader Theme).

Na desni strani ekrana se nam pojavi oblikovalna galerija v kateri se nahajajo primeri

posameznih dokumentov, predstavitev, vtičev WIDGET, FLASH animacij, Clipart slike,

CD/ DVD predloge, koledarji, slikovni okvirji, spletne predloge vključno že z obstoječimi

temami, gumbki, ikonami, naslovi, navigacijskimi vrsticami itd... Če nam primanjkuje idej

se lahko lotimo prenosa dodatnih predlog s pomikom v zavihek HELP in kliknemo na

DOWNLOAD EXTRA FILES... Po prenosu se lahko lotimo izbire in preoblikovanja ene

izmed tem predlog.

Za izdelavo spletne strani smo si ponovno izbrali distribucijo alkoholnih luč v Španiji, saj

želimo prikazati razliko med nastalima spletnima stranema. V samo spletno vsebino želimo

vključiti čim več obstoječega promocijskega materiala FROSTSHOT in izbrano predlogo

(angl. Trader Theme) prilagoditi slogu izdelka. V oblikovalni galeriji kliknemo na


EXAMPLE WEB TEMPLATES in pričnemo z iskanjem ustrezne predloge. Po zadovoljitvi

vseh kriterijev dvakrat kliknemo na želeno predlogo in Xara nam prikaže že kreirano

spletno stran. Tako lahko pričnemo z sami preoblikovanjem prve strani. Prav v tem se kaže

ena od prednosti grafičnega orodja od sistemov CM, kjer lahko predlogo oblikujemo čisto

po svojih merilih in nam ni potrebno obvladovati programskega jezika. Da prav ste slišali,

da je pri spreminjanju bolj specifičnih stvari pri sistemih CM potrebno obvladovanje PHP

programskega jezika ali JavaScript-a v katerim so napisane predloge, vtiči, moduli,

komponente itd...

Slika 8.30 nam prikazuje temo predloge TRADER THEME, ki smo jo z omenjenimi orodji

(iz glavne orodne vrstice) preoblikovali po svojih kriterijih. Kot smo že napisali je vsak

predmet v Xari predstavljen, ko samostojen objekt, tako da različne objekte preoblikujemo

z različni orodji.

Slika 8.32: Preoblikovana TRADER THEME predloga.

8.10 Zamenjava slik

Z selektivnim orodjem označimo želeni objekt in ga pričnemo oblikovati. V glavi se nahaja

več različnih objektov, kot so: logotipi, pozdrav, slika itd... in te objekte oblikujemo z

orodji v glavni orodni vrstici. Če želimo preoblikovati sliko z selektivnim orodjem želeno

sliko označimo in Xara nas samostojno pomakne na drugo delovno orodje, ki je za


oblikovanje slik. Xara je sliko prepoznala, kot grafični objekt in tudi zanj izbrala primerno

delovno orodje (angl. Photo Tool). Xara podpira široko paleto fotografije ali bitnih vrst

vključno z JPG, PNG, TIFF in RAW digitalnih fotoaparatov, kot tudi mnoge druge vrste.

Najenostavnejši način zamenjave fotografije je, da povlečemo sliko ali bitno datoteko iz

našega raziskovalca, kjer se nahajajo slike in jo spustimo na naš delovni list v Xari. V

našem primeru smo v glavi zamenjali sliko in dodali zaporedje FROSTSHOT, ki je

razvidno iz slike 8.31. Vse to lahko naredimo tudi z klikom miške na zavihek »FILE�

OPEN or IMPORT, MENI MOŽNOSTI« in Xara nam prenese sliko na označeni del na

delovni list.

Kadar želimo prenesti slike zelo visoke resolucije (Npr. 1920 pixels visoko in široko) v

spletno stran Xara samostojno preoblikuje velikost fotografije do velikosti zaslona ne, da

bi nas pri tem spraševala, če želimo uvoziti fotografijo manjše ločljivosti. Če sliko

primemo in jo spustimo na že obstoječo sliko jo bo ta samo nadomestila. Prijeti in spustiti

sliko na delovni list naše spletne strani jo Xara uvozi, kot samostojno fotografijo. Sliki

nato z kombinacijo orodij, ki se nahajajo v glavni orodni vrstici oblikujemo senco,

kontrast, velikost ji podamo barvno shemo itd...

8.11 Navigacijska palica (angl. Navigation Bar)

Xara vključuje posebno podporo za navigacijo palice NAVIGACIJSKE VRSTICE, ki

omogoča enostavno dodajanje, urejanje in brisanje gumbov. Tem lahko prilagodimo svojo

širino, da se ujemajo z samodejno etiko, spremenimo slog pisave, prostor med gumbi,

barvo predloge, miške nad in miške iz efekta itd…

Xara nam ponuja že ogromno kreiranih navigacijskih vrstic, ki se nahajajo v

OBLIKOVALNI GALERIJI pod zavihkom SPLETNE PREDLOGE/ NAVIGACIJSKE

VRSTICE. Za spletno stran smo si izbrali že kreirano navigacijsko palico in jo z funkcijo

PRIMI/ PUSTI prinesli na delovni list. Po uspešnem prikazu nanjo dvakrat kliknemo in

tako začnemo z preoblikovanjem. Za lažje razumevanje si oglejmo spodnjo sliko, v kateri

preurejamo navigacijsko palico.


Slika 8.33: Zavihek za urejanje lastnosti navigacijske palice.

1. Postavitev navigacijske vrstice.

2. Izpis posameznih polj po velikosti.

3. Konfiguracija posameznih gumbov, presledka med njimi itd…

4. Poimenovanje posamičnega gumba in določitev njegovega URL naslova oziroma s

katero stranjo nas bo povezal.

5. Dodatne nastavitve navigacijske vrstice v katerih lahko spreminjamo barve, ki se

pojavljajo ob stiku z miško ali brez, pred in po obisku gumba.

6. Vsak gumb nas bo pripeljal do želene spletne vsebine, ki se bo nahajal na določeni

strani. Tem stranem damo poljubna imena in jih nato tudi uporabimo pri URL

povezovanju. Tako nas bo prvi gumb »CASA« na navigacijski vrstici povezal z

stranjo, ki ima ime INDEX. S tem imenom po navadi poimenujemo prvo stran naše

spletne strani. Naj bolje je, da strani poimenujemo po njihovi vsebini.

Ko zaključimo z preoblikovanjem se nam na delovnem listu pojavi navigacijska palica. Z

orodje za oblikovanjem besedila lahko gumbom spremenimo slog, velikost pisave itd... Po

navadi se izbere enak slog pisave, kot nam ga ponuja Xara, kadar kreiramo PODMAPO/

POD VRSTICO v navigacijski palici. Tukaj so prisotni samo slogi varnih internetnih pisav.

Spodnja slika nam prikazuje dodatne nastavitve navigacijske vrstice, kjer so iz razteznega

menija razvidne vse varne internetne pisave.


Slika 8.34: Dodatne nastavitve navigacijske palice.

1. Pisave, ki so možne za izpis podmenijev v navigacijski vrstici.

2. Definiranje prostora med gumbi, preglednosti, efektov itd...

3. Urejanje barvnih vzorcev, ki se bodo prikazali v različnih situacijah (barva besedila

MOUSE OVER, barva ozadja v navigacijski vrstici, barva besedila MOUSE OFF,

barva presledka itd...).

8.12 Vključevanje multimedijskih formatov in gradnikov

V našo spletno stran lahko brez težav vključimo veliko različnih interaktivnih gradnikov,

kot so; Youtube video posnetke, Google Maps, Flash datoteke ali HTML vtiče. Ti so lahko

uporabljeni z uporabo ograde (angl. Placeholder), ki se uporabljajo, kot samostojni objekti

grajeni v HTML, Flash obliki. Oblikovalna galerija tako vsebuje pogosto posodobljen

izbor gradnikov (angl. WIDGETS) komponent od različnih ponudnikov. Delo z njimi je

preprosto saj želeno komponento PRIMEMO/ SPUSTIMO na želeno mesto na našem

delovnem listu. Spletni brskalnik pokaže okno, ki nas popelje do strani ponudnikov, kjer

lahko izberemo in prilagodimo komponento svojim potrebam. Ko končamo z

prilagoditvam se pomaknemo na dnu okna, kjer se nahaja gumb VSTAVI in komponenta se

vstavi v našo okno. Poleg ponujenih WIDGET komponent jih lahko poiščemo po svojih

močeh pri drugih spletnih ponudnikih. Ta nam bo največkrat ponudil del HTML koda ,

katerega je potrebno vstavi v našo spletno stran. V Xara Desiner Pro 7 je to zelo enostavno.


Vse kar moramo narediti je, da z označevalnim orodjem označimo željen GRADNIK in ga

nato PRILEPIMO na naš delovni list. Xara bo zaznala, da smo prilepi HTML kodo in bo

sama izpisala in avtomatično generirala ogrado (angl. Placeholder) in gradnik se bo

pojavil v nekaj sekundah. Vse skupaj lahko preverimo na predogledu strani in če z

komponento nismo zadovoljeni postopek ponovimo.

8.12.1 Gradniki (angl. Widget)

8.12.1.1 Registracija pred uporabo

V nadaljevanju oblikovanja smo se odločili uporabiti nekatere gradnike, ki jih ponuja

podjetje MAGIX. Predem lahko pričnemo z prilagoditvijo posamičnih gradnikov se

moramo registrirati. Tako se ponovno podamo v Xar-ino oblikovalno knjižnico in

poiščemo zavihek GRADNIKI, OBRAZI IN ŠE VEČ. Kliknemo naj in Xara nam poda nekaj

različnih tipov gradnikov: medijski gradniki, socialni gradniki, e komercialni gradniki

itd… Med medijskimi gradniki lahko najdemo vse kar je povezano z zvokom, sliko,

filmom itd... Za predstavitev lučk smo si tako izbrali medijski prevajalnik, katerega bomo

priredili svojim potrebam. Gradnik PRIMEMO/ SPUSTIMO na delovni list in Xara nas

avtomatično poveže z registracijskim centrom podjetja MAGIX. Pri registraciji moramo

tako vpisati svoje podatke, navesti elektronski naslov po katerim bodo preverili aktivnost

našega predala.

Slika 8.35: Registracijski obrazec podjetja MAGIX.


Pri sami izbiri bolj zahtevnih gradnikov je registracija plačljiva vendar podjetje ponuja kar

široko izbiro brezplačnih storitev. Poleg gradnikov nam podjetje ponuja tudi brezplačno

gostovanje komercialne spletne strani, 500MB prostora na njihovem strežniku itd... Po

uspešni registraciji se nam strežnik zahvali in tako lahko pričnemo z preurejanjem

gradnikov.

8.12.1.2 Medijski gradniki

Za predvajanje kratkih oglasov, FLASH filmov smo si v OBLIKOVALNI GALERIJI izbrali

GRADNIKI, OBRAZI IN ŠE VEČ. Xara nam ponudi najrazličnejše medijske in glasbene

predvajalnike, galerije, slikovne tabele, kot je razvidno iz spodnje slike. Predvajalniki

oziroma vse stvari. ki so označene z zvezdico spadajo pod plačljive tako, da smo izbrali

predvajalnik brez nje. Po izbiri predvajalnika sledi prirejanje same velikosti predvajalnika,

barve ozadja in njegove vsebine. Tako moramo želeno FLASH datoteko prenesti na

MAGIX-ov strežnik in jo vstaviti v naš predvajalnik. Ta lahko seveda vsebuje več različnih

medijskih formatov; AVI, MP3, MP4, Flash, itd... Ko končano z konfiguriranjem

predvajalnika pritisnemo na gumb VSTAVI in predvajalnik se pojavi na našem delovnem

listu. Za lažjo predstavitev pritisnemo na predogled trenutne strani, da vidimo, kako se

predvajalnik odraža na spletni strani.

Slika 8.36: Slika prikazuje medija market podjetja MAGIX.


8.12.1.3 Predstavitveni gradniki

Poleg medijskega gradnika smo še vstavil gradnik s katerim bomo lahko predstavili

produkte FROSTSHOT na dinamičen modern način. V oblikovni galeriji smo si izbrali

gradnik enostavne harmonike. Tako, kot vse objekte v Xari ga PRIMEMO/ SPUSTIMO na

delovnem listu, nanj dvakrat kliknemo in tako lahko pričnemo z urejanjem.

Slika 8.37: Prikazuje oblikovanje gradnika harmonika

1. Uporabljeni gradnik

2. Navodila, ki nam jih poda Xara pri uporabi gradnika

3. Zunanji zgled gradnika

4. Zavihek naše spletne strani

5. Zavihek gradnika

Preoblikovanje poteka na popolnoma enak način, kot preoblikovanje posameznih objektov.

Vse kar je možno spremeniti je napisano v navodilih, ki nam jih poda program. Po

preureditvi zapremo 5. zavihek in Xara nam bo sama posodobila gradnik, kakršnega smo

zgradili. Ker so vsi ti gradniki zgrajeni na osnovi Flash datotek je njihovo odražanje

potrebno preveriti med klasičnimi brskalniki, katere seveda ponuja tudi Xara. Ponovno

uporabimo ikono za predogled spletne strani in v brskalniku se nam pojavi spodnja slika. V

zgornjem delu se nam pojavi medijski predvajalnik v katerem se predvaja že kreirana Flash

animacija pod njo pa kreirana »harmonika« s katero želim predstaviti posamezen izdelek in


z klikom nanj nas privede do podrobnejšega opisa izdelka. Tukaj bi se lahko odločili za

uporabo efekta MIŠKA NAD in MIŠKA IZ saj bi z dotikom na posamičen izdelek ta

izstopal od drugih izdelkov tako, kot se to opazi na navigacijski palici ali gumbu.

Slika 8.38: Medijski predvajalnik zgoraj in enostavno harmoniko spodaj.

8.12.1.4 Gradiški obrazci

Kot zadnji gradnik smo uporabili orodje za pošiljanje elektronske pošte na naš uradni

naslov. Ponovno se pomaknemo v OBLIKOVALNO GALERIJO, poiščemo zavihek z

gradniki in kliknemo na gradniki obrazcev. Xara nam ponudi vrsto spletnih obrazcev s

katerimi lahko komuniciramo z naši obiskovalci. Po izbranem obrazcu ga ponovno

PRIMEMO/ SPUSTIMO na delovni list in pričnemo z njegovo preureditvijo. Ker je

gradnik del podjetja MAGIX se je potrebno ponovno registrirati, če še tega nismo storili. Po

uspešni registraciji se nam pojavi spodnje okno. Vanj vpišemo elektronski naslov na

katerega želimo dobiti obvestila, komentarje itd...


Slika 8.39: Konfiguracija HTML obrazca za pošiljanje pošte.

Poleg elektronskega naslova mu je še možno spremeniti barvo ozadja. Ko vse to storimo

moramo sprejeti pogoje uporabe in nato kliknemo na gumb DODAJ. V URL okencu se

tako generira HTML koda, katera predstavlja naš gradnik. S klikom na gumb VSTAVI jo

tako vstavimo na delovni list. Z predogledom strani preverimo odražanje vstavljenega

gradnika, kot je razvidno iz spodnje slike.

Slika 8.40: HTML obrazec po konfiguraciji, ki nam služi za pošiljanje pošte.


8.12.2 Galerija slik

Tako, kot so prisotni mnogi drugi vtiči nam Xara Designer Pro 7 ponuja tudi že kreirane

GALERIJE SLIK. Te se nahajajo v OBLIKOVALNI GALERIJI pod zavihkoma GALERIJA

OBJEKTOV/ GALERIJA SLIK. Katero bomo izbrali je vse odvisno od našega okusa,

potreb ali želj po kreativnosti. Poleg vsebovanih galerij Xara še vsebuje posebne galerije,

ki se prav tako nahajajo v oblikovni galeriji pod zavihkom GRADNIKI, OBRAZCI IN ŠE

VEČ/ MEDIJSKI GRADNIKI. Galerije so narejena na Flash platformah tako, da so bolj

zanimive in dinamične od ostalih galerij, vendar pa so vse plačljive. Ker Xara omogoča

uvoz FLASH datotek smo se odločili narediti samostojno sodobno galerijo, kjer bo

prisoten tako zvok, kot animacija.

8.12.2.1 WONDERSHARE.com

je podjetje, ki se ukvarja z ustvarjanjem programov za kreiranje multimedijskih vsebin. V

brskalnik vpišemo http://www.wondershare.com/ in poiščemo njihov izdelek za

oblikovanje galerij, ki se imenuje (angl. Flash Gallery Factory Deluxe). Tako, kot mnoga

ostala podjetja nam nudi brezplačno poskusno različico s katero lahko preverimo sam

program. Po uspešnem prenosu dvakrat kliknemo na preneseno datoteko in pričnemo z

standardnim postopkom inštalacije pri katerim moramo podati prostore, kamor želimo, da

nam ga računalnik namesti ter pritrdimo ali zanikamo željo po kreirani bližnjica na

namizju ali orodni vrstici. Ko računalnik zaključi z namestitvijo zažene program. Na

začetku nam poda možnost kreiranja (2D ali 3D) galeriji s podobnimi lastnostmi. V našem

primeru smo se odločili za oblikovanje sodobne galerije v treh dimenzijah.


Slika 8.41: Administrativni del orodja WONDERSHARE.

1. Vstavimo želene slike. To storimo z klikom na gumb ADD PHOTOS in program

nam odpre podmeni v katerem poiščemo želene slike.

2. Izbiramo med ponujenimi predlogami, ki so v treh dimenzijah.

3. Tukaj se nahaja predogled galerije in kasnejši izpis galeriji v večjih formatih, kot so

HTML, XHTML, FLASH itd…

4. Zavihek, ki nam ponuja naj različnejše opcije shranjevanja galerije na lokalni disk,

kot FTP naslov.

5. Galeriji lahko dodamo avdio zapis in nastavimo njeno velikost.

6. Podmeni, ki nastane ob kliku na številko 5.

7. Nastavitve barve ali poljubne slike za ozadja.

8. Izbrana predloga v drugem koraku.

9. Slika, ki smo jo vstavili v prvem koraku.

Na koncu postopka sledi shranitev galerije v FLASH obliki, ki jo bomo kasneje PRIMILI/

SPUSTILI na želeno mesto našega delovnega lista v Xara Designer-ju. Pojavi se nam

galerija, katere delovanje preverimo s predogledom strani na kateri se nahaja.


Slika 8.42: Predogled spletne strani z vsebovano galerijo.

1. Pozdrav oblikovan z orodjem za oblikovanje besedila.

2. Logotip podjetja oblikovano z orodjem za oblikovanje slik.

3. Slika, ki je bila oblikovana z orodjem za oblikovanje slik.

4. Navigacijska vrstica

5. GALERIJA, katero smo kreirali z WONDERSHARE programom in jo kasneje

PRIMILI/ SPUSTILI na delovni list.

8.13 Objava spletne vsebine

Po uspešnem kreiranju spletne vsebine sledi njena objava na brezplačnem strežniku

podjetja MAGIX ali pa jo prinesemo na strežnik želenega ponudnika. Ker smo celotno

spletno stran kreirali v Xara Designer Pro 7 bomo še predstavili način za objavljanje

spletnih vsebin, ki ga ponuja sam program. V SPLETNIH NASTAVITVAH se nahaja

zavihek, ki omogoča objavljanje spletnih strani, kot je to prikazano na spodnji sliki.


Slika 8.43: Prikazuje zavihek SPLETNE NASTAVITVE/ OBJAVA.

V zgornje levem kotu, kjer se nahaja zavihek PROFILE lahko izbiramo med ponudnikoma

MAGIX in ročno nastavljivim ponudnikom. Po izbiri MAGIX podjetja, kot ponudnika

brezplačne gostitve spletne vsebine nam program samostojno doda FTP naslov:

FTP.MAGIX-ONLINE.COM, za uporabniško ime in geslo pa moramo vnesti elektronski

naslov in uporabniško ime, ki smo jih generirali pri sami registraciji v sistem MAGIX. Po

uspešnem vpisu potrebnih podatkov pritisnemo na gumb UPORABI in POTRDI. Xara se

tako poveže z strežnikom: ftp.magix-online.com in prične z prenosom podatkov .Ko so

podatki preneseni v brskalnik vpišemo naslov, ki nam je bil dodeljen v navodilih pri

kreiranju FTP gostovanja (http://matickosmac.magix.net/public/). Če pri delu nismo bili

dovolj pozorni se gostovanje pri MAGIX podjetju vedno kreira, kot seštevek (tvoje

ime.magix.net/public/). Strežnik nato še od nas zahteva ustrezno uporabniško ime in geslo,

ki smo jih uporabili za registracijo v spletni portal MAGIX.


9 SKLEP

Z izdelavo spletne vsebine smo se seznanili z ažuriranjem dinamičnih spletnih vsebin . Pri

tem smo preučili literaturo, ki se naslanja na PHP programski jezik in na komuniciranje

podatkovnih baz v SQL-u programskem jeziku. Tukaj smo spoznali delovanje MySQL in

njegovega grafičnega vmesnika PHPmyAdmin, ki nam je olajšal delo pri oblikovanje naše

baze podatkov v programskem trojčku imenovanim XAMPP.

Pri preučevanju sistemov CM smo se naučili, da so vsakodnevne potrebe po ažuriranju

spletnih strani z njimi postale enostavnejše in bolj zanimive za širši krog ljudi. Ugotovili

smo, da smo z poznavanjem večjega števila sistemov CM postali hitrejši, spretnejši pri

svojem delu in da se sistemi med sabo razlikujejo predvsem po sami uporabi. Največja

prednost sistemov CM pa je seveda naša svoboda in ne odvisnost pred vzdrževalci spletnih

vsebin.

Uporaba grafičnega programa Xara Designer Pro 7 nam daje proste roke pri ustvarjanju

spletne vsebini, posameznih spletnih aplikacij in modulov, ki so lahko kasneje uporabljeni/

uvoženi, kot FLASH datoteka v določen sistem CM. Vse skupaj je možno opravljati z

enostavno funkcijo PRIMI/ PUSTI, vse ostalo naredi program sam.

Tehnologije in orodja, ki smo jih uporabili pri samem razvoju spletne vsebine praktično

omogočajo realizacijo vseh problemov, ki se pojavijo pri oblikovanju in ažuriranju spletne

vsebine.


10 VIRI, LITERATURA

[1] http://www.vzpon.com/izdelava-spletnih-strani#2, Ljubljana, 2009.

[2] Radoš Skrt, http://www.nasvet.com/cms-sistemi/, Celje, 2006.

[3] Radoš Skrt, http://www.nasvet.com/cms, Celje, 2002.

[4] http://www.agenda.si/velika-podjetja/resitve/spletne-strani/, Maribor, februar 2011.

[5] Jure Muc, Uporaba sistema za upravljanje spletnih vsebin, Univerza v Mariboru,

Maribor 2005.

[6] http://www.cmsmatrix.org/, Anglija, 2011.

[7] Iztok Osredkar, Jože Levka, Sistemi z za upravljanje vsebin SloJoomla, Inštitut OKO,

Velenje, oktober 2007.

[8] M. Štrancar, S. Klemen, PHP in MySQL na spletnem strežniku Apache, druga izd.,

Pasadena, Ljubljana, 2005.

[9] Tadej Černevšek, Urban Rotnik, Slovenski Gimp- Portal, Šolski Center Velenje,

Velenje, 2009.

[10] M. Kaltenekar, Hitri vodnik – HTML, CSS in JavaScript – Oblikovanje spletnih

strani, Pasadena, Ljubljana, 2006.

[11] Matej Žogar, Apache HTTP Server, MySQL in PHP, Programska oprema,

Mimateam, Rimske Toplice, 2009.

[12] http://sl.wikipedia.org/wiki/Php, Wikipedija, 2011.

[13] L. Beighley, M. Morrison, Head First PHP and MySQL, O'Reilly Media, Inc.,

California, 2009.

[14] http://en.wikipedia.org/wiki/Magix, Wikipedija, 2012.

[15] http://en.wikipedia.org/wiki/Xara, Wikipedija, 2012.


[16] http://en.wikipedia.org/wiki/Macromedia_FreeHand, Wikipedija, 2012.

[17] http://en.wikipedia.org/wiki/Xara_Photo_%26_Graphic_Designer, Wikipedija,

2012.

[18] Xara Team, Webe Designer vs Web Designer Premium, MAGIX AG, Združene

države Amerike, 2011.

[19] www.oblikovanje.com, Murska Sobota, 2011.


11 PRILOGE

11.1 Seznam slik

Slika 2.1: Pregled toka prenosa podatkov [19] ...................................................................................................... 10

Slika 3.1: Primer spletne strani narejene s sistemom Typo3, ki zadovoljuje zahtevnim potrebam razvijalcev

spletnih strani [2]. ........................................................................................................................................ 18

Slika 3.2: Urejanje vsebine . [2] ............................................................................................................................ 20

Slika 3.3: Administrativni del v sistemu CM Mambo [2]. .................................................................................... 22

Slika 4.1: Arhitektura portala Joomla [5]. ............................................................................................................. 31

Slika 4.2: Osnovni elementi portala Joomla. ......................................................................................................... 32

Slika 5.1: Konfiguracija grafičnega vmesnika phpMyAdmin-a ............................................................................ 35

Slika 5.2: Podatkovna baza frosts01_frostshotibiza in njen uporabnik frosts01_frosts ......................................... 36

Slika 6.1: Postopek vpisovanja potrebnih podatkov pri namestitvi portala Joomla .............................................. 38

Slika 6.2: Obrazec za prijavo v sistem Joomla. ..................................................................................................... 39

Slika 6.3: Administrativni del Joomle. .................................................................................................................. 39

Slika 6.4: Nastavitve strežnika, e-pošte, podatkovne baze, FTP protokola in nastavljanje lokalnega časovnega

poldnevnika. ................................................................................................................................................. 41

Slika 7.1: Nastavitve in dodajanje novega uporabnika. ......................................................................................... 44

Slika 7.2: Videz upravitelja /čarovnika predlog. ................................................................................................... 45

Slika 7.3: Videz upravitelja/ čarovnika področij. .................................................................................................. 46

Slika 7.4: Vmesnik upravljanje kategorij. ............................................................................................................. 47

Slika 7.5: Prikaz upravitelja/ čarovnika člankov/ prispevkov. .............................................................................. 49

Slika 7.6: Objavljanje novic/ člankov iz administracije. ....................................................................................... 50

Slika 7.7: Objavljanje in povezovanje med novicami. ..................................................................................... 52

Slika 7.8: Urejanje multimedijskih datotek. .......................................................................................................... 52


Slika 7.9: Upravitelj/ čarovnik menijev. ................................................................................................................ 53

Slika 7.10: Upravitelj/ čarovnik prve strani. .......................................................................................................... 54

Slika 7.11: Dodajanje in urejanje modulov. .......................................................................................................... 55

Slika 7.12: Nameščanje komponent �Ankete. ..................................................................................................... 56

Slika 7.13: Vnos ankete, kot modul, ki se bo pojavil na naši strani. ..................................................................... 57

Slika 8.1: Delovni list Xara Designer-ja Pro 7. ..................................................................................................... 60

Slika 8.2: Standardna ukazna vrstica. .................................................................................................................... 61

Slika 8.3: Dokument na katerem smo poslabšali pogled z omenjenim kurzorjem. ............................................... 62

Slika 8.4: Upravitelj/ čarovnik osnovnih spletnih nastavitev (angl. Website Toolbar). ........................................ 62

Slika 8.5: Zavihek za nastavljanje povezave med objekti ..................................................................................... 63

Slika 8.6: Dialog spletnih nastavitev. .................................................................................................................... 63

Slika 8.7: Zavihek številka 2 za konfiguriranje spletne vsebine. ........................................................................... 64

Slika 8.8: Konfiguriranje navigacijske pasice/ vrstice. .......................................................................................... 65

Slika 8.9: Spodnji levi del našega delovnega lista, ki je namenjen barvam........................................................... 66

Slika 8.10: Urejevalnik za barve. ........................................................................................................................... 67

Slika 8.11: Statusna vrstica. ................................................................................................................................... 67

Slika 8.12: Glavna orodna vrstica.......................................................................................................................... 68

Slika 8.13: Orodna vrstica selektivnega orodja. .................................................................................................... 68

Slika 8.14: Kvadratki okoli slike. .......................................................................................................................... 69

Slika 8.15: Gnezdenje slike med besedilom in puščice okoli nje, ki omogočajo najrazličnejše preoblikovanje. .. 70

Slika 8.16: Ukazna vrstica za slikovno orodje. ...................................................................................................... 71

Slika 8.17: Ukazna vrstica za prostoročno/ čopič orodje. ...................................................................................... 72

Slika 8.18: Prikazuje orodno vrstico pravokotnega orodja. ................................................................................... 72

Slika 8.19: Leva stran orodja za risanje geometrijskih likov. ................................................................................ 74

Slika 8.20: Prikazuje desno stran orodja za risanje geometrijskih likov. .............................................................. 74

Slika 8.21: Meni za pisave. .................................................................................................................................... 75

Slika 8.22: Orodna vrstica polnilnega orodja. ....................................................................................................... 75

Slika 8.23: Kvadrat pred in po uporabi polnilnega orodja. .................................................................................... 76

Slika 8.24: Ukazna vrstica preglednega orodja. .................................................................................................... 76


Slika 8.25: Kvadrat pred in po uporabi barvnega polnila. ..................................................................................... 76

Slika 8.26: Ukazna vrstica orodja za senčenje. ...................................................................................................... 77

Slika 8.27: Lika pred in po uporabi poševnega orodja. ......................................................................................... 78

Slika 8.28: Lik pred in po uporabi 3D orodja. ....................................................................................................... 78

Slika 8.29: Tri osnovne vrstice na eni izmed strani spletne vsebine...................................................................... 81

Slika 8.30: Prikazuje prvotno predlogo (Trader Theme). ...................................................................................... 83

Slika 8.31: Preoblikovana TRADER THEME predloga. ........................................................................................ 84

Slika 8.32: Galerija vrstic strani ............................................................................................................................ 82

Slika 8.33: Zavihek za urejanje lastnosti navigacijske palice. ............................................................................... 86

Slika 8.34: Dodatne nastavitve navigacijske palice. .............................................................................................. 87

Slika 8.35: Registracijski obrazec podjetja MAGIX. ............................................................................................. 88

Slika 8.36: Slika prikazuje medija market podjetja MAGIX. ................................................................................. 89

Slika 8.37: Prikazuje oblikovanje gradnika harmonika ......................................................................................... 90

Slika 8.38: Medijski predvajalnik zgoraj in enostavno harmoniko spodaj. ........................................................... 91

Slika 8.39: Konfiguracija HTML obrazca za pošiljanje pošte. .............................................................................. 92

Slika 8.40: HTML obrazec po konfiguraciji, ki nam služi za pošiljanje pošte. ..................................................... 92

Slika 8.41: Administrativni del orodja WONDERSHARE. .................................................................................. 94

Slika 8.42: Predogled spletne strani z vsebovano galerijo. .................................................................................... 95

Slika 8.43: Prikazuje zavihek SPLETNE NASTAVITVE/ OBJAVA. ...................................................................... 96

11.2 Seznam tabel

Tabela 3-1: Primerjalna tabela povzema nekatere podatke iz spletišča (The CMS Matrix) kjer lahko

interaktivno medsebojno primerjamo preko 200 različnih sistemov CMS [6]. ....................................... 23

Tabela 7-1: Priprava PODROČIJ in KATEGORIJ. ................................................................................... 48


11.3 Naslov študenta

Ime in priimek: Matic Kosmač

Naslov: Lokrovec 41a

Pošta: 3000 Celje

Tel. Študenta: 051 685-339

e-mail-študenta: [email protected]

11.4 kratek živlenjepis

Rojen: 25.4.1984 v Celju

Šolanje:

-1991/ 1999 OŠ Lava

-1999/2003 ŠC Celje, Splošna in Tehnična Gimnazija Lava

-2003/2012- FERI Maribor, smer Telekomunikacije univerzitetni program

primerjava sistema cm z grafi Čnim orodjem za … · 2017-11-27 · js javascript, javnina skripta...

Documents