pripomoČkov na proizvodnjo vgradnih kuhalnih aparatov v podjetju gorenje … · 2017-11-27 ·...

Fakulteta za strojništvo

VPLIV MODULNIH TRANSPORTNIH

PRIPOMOČKOV NA PROIZVODNJO VGRADNIH

KUHALNIH APARATOV V PODJETJU

GORENJE D.D.

Diplomsko delo

Študent: Janko Hrašar

Študijski program: Univerzitetni študijski program Strojništvo

Smer: Podjetniško inženirstvo

Mentor: red. prof. dr. Iztok Potrč

Somentor: doc. dr. Tone Lerher

Maribor, junij 2011

- II -

- III -

I Z J A V A

Podpisani Janko Hrašar izjavljam, da:

je bilo predloţeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof.

dr. Iztoka Potrča in somentorstvom doc. dr. Toneta Lerherja;

predloţeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloţeno za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Anja Bohinec

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjiţnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, 16.6.2011 Podpis: ___________________________

- IV -

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Iztoku Potrču in

somentorju doc. dr. Tonetu Lerherju za pomoč in

vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi g. Janezu Paradiţu, mentorju v

podjetju Gorenje, in ostalim njegovim sodelavcem, ki

so mi kakorkoli pomagali.

Posebna zahvala velja staršem, ki so me vedno

podpirali in mi omogočili študij.

- V -

VPLIV MODULNIH TRANSPORTNIH PRIPOMOČKOV NA

PROIZVODNJO VGRADNIH KUHALNIH APARATOV V PODJETJU

GORENJE, D.D.

Ključne besede:

Notranji transport

Vitka proizvodnja

Nov koncept oskrbe z vozički

Analiza učinkovitosti

UDK: 658.2:005.9(043.2)

POVZETEK

Uspešna podjetja, kot je Gorenje d.d., se zavedajo pomembnosti učinkovite proizvodnje

izdelkov. Pri zagotavljanju učinkovitosti je pomembna prilagodljivost in dobra usklajenost

med vsemi proizvodnimi procesi, saj lahko na ta način eliminiramo nepotrebne aktivnosti in

tako zmanjšamo izgube.

V teoretičnem delu je prikazano, kako zajeti materialne tokove in opaziti nepotrebne izgube,

ki oteţujejo proizvodnjo in posledično povečujejo ceno izdelkom.

V praktičnem delu smo predstavili obstoječe stanje notranjega transporta in montaţe v obratu

vgradnih kuhalnih plošč. Osredotočili smo se na problematiko montaţne linije 6, kjer se

izdeluje veliko različnih tipov aparatov ter podali praktične rešitve za izboljšave.

Namen naloge je izboljšati učinkovitost proizvodnje. Z vidika vitke proizvodnje smo prikazali

nepotrebne izgube v proizvodnem procesu. Poiskali smo načine, kako jih lahko zmanjšamo ali

odstranimo. Ocenili smo prihranke in preverili smiselnost investicij.

- VI -

INFLUENCE OF MODULAR TRANSPORT DEVICES ON COOKTOPS

PRODUCTION IN GORENJE, D.D.

Key words:

Internal transport

Lean production

New concept of provisioning with trolleys

Efficiency analysis

UDK: 658.2:005.9(043.2)

ABSTRACT

Successful companies, such as Gorenje, d.d., are aware of the significance of efficient

production of products. What is important with assuring efficiency is the adaptability and

good adjustment between all production processes, because we can in this manner eliminate

unnecessary activities and thus reduce the losses.

The theoretical part shows how to capture material flows and how to spot unnecessary losses,

which take a toll on production and consequently increase the product costs.

In the practical part we have presented the current state of internal transport and assembly for

the plant of built-in cooking plates. We have focused on the problems of assembly line 6,

where multiple types of appliances are produced.

The goal of this thesis is to improve the production efficiency. From the viewpoint of lean

production we have shown unnecessary losses in the production process, and then found the

means to decrease or cut these losses. We have also evaluated the savings and checked the

viability of investments.

- VII -

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 Opredelitev področja in predstavitev problema.............................................................. 1

1.2 Cilji in teze ..................................................................................................................... 1

1.3 Predpostavke in omejitve ............................................................................................... 2

1.4 Uporabljene metode raziskovanja .................................................................................. 2

2 NOTRANJI TRANSPORT IN VITKA PROIZVODNJA ............................................ 4

2.1 Merila za določanje in vrednotenje transportnih procesov ............................................. 4

2.1.1 Količinska merila transportnih procesov ................................................................ 4

2.1.2 Kakovostna merila transportnih procesov .............................................................. 6

2.1.3 Ekonomsko vrednotenje transportnih procesov ..................................................... 7

2.2 Ugotavljanje transportnih potreb .................................................................................... 7

2.3 Materialni tokovi v notranjem transportu ....................................................................... 8

2.3.1 Analiza materialnih pretokov ................................................................................. 9

2.3.2 Določanje materialnih pretokov v proizvodnji ....................................................... 9

2.4 Vitka proizvodnja ......................................................................................................... 10

2.4.1 Prednosti vitke proizvodnje .................................................................................. 10

2.4.2 Miselnost .............................................................................................................. 11

2.4.3 Problemi v proizvodnem sistemu ......................................................................... 12

2.4.4 Odstranjevanje nepotrebnih aktivnosti: ................................................................ 13

2.5 Diskusija ....................................................................................................................... 16

3 OBSTOJEČE STANJE OBRATA VGRADNIH KUHALNIH PLOŠČ V

GORENJU ............................................................................................................................... 17

3.1.1 Skladiščenje in transport ....................................................................................... 18

3.2 Opis in problematika montaţne linije 5 ........................................................................ 22

3.2.1 Material ob montaţni liniji 5 ................................................................................ 22

3.3 Opis in problematika montaţne linije 6 ........................................................................ 22

3.3.1 Sestavni deli montaţne linije 6. ............................................................................ 23

3.3.2 Material ob montaţni liniji 6 ................................................................................ 24

3.3.3 Pojav napak .......................................................................................................... 24

- VIII -

3.3.4 Nepotrebna čakanja .............................................................................................. 25

3.3.5 Potek montaţe aparatov KIVK ............................................................................. 25

3.4 Kritična analiza ............................................................................................................. 26

4 PREDLOG REŠITEV S PRIKAZOM UČINKOV ..................................................... 31

4.1 Zmanjšanje izgub zaradi nepreglednosti in iskanja ...................................................... 31

4.2 Zmanjšanje izgub zaradi napak .................................................................................... 32

4.3 Zmanjšanje izgub zaradi nepotrebnega premikanja ..................................................... 32

4.4 Zmanjšanje izgub zaradi nepotrebne zaloge ................................................................. 36

4.5 Zmanjšanje izgub zaradi čakanja .................................................................................. 37

4.6 Nepotrebna aktivnost zaradi transporta ........................................................................ 38

4.7 Predlog izboljšave montaţe kombiniranih aparatov plin in indukcija KIVK .............. 39

4.8 Nov koncept oskrbovanja ............................................................................................. 40

4.8.1 Kanban sistem ...................................................................................................... 40

4.8.2 Viličarji ali vlakci? ............................................................................................... 42

4.8.3 Milk-run sistem .................................................................................................... 42

4.8.4 Oskrbovanje z vozički. ......................................................................................... 43

4.9 Analiza učinkovitosti predlaganih rešitev .................................................................... 48

4.9.1 Modulni vozički .................................................................................................... 48

4.9.2 Regal ob liniji ....................................................................................................... 49

4.9.3 Sprememba načina proizvodnje aparatov KIVK .................................................. 49

4.9.4 Sprememba načina oskrbovanja ........................................................................... 50

4.10 Ekonomičnost uvedbe sprememb ............................................................................. 51

4.11 Diskusija ................................................................................................................... 55

5 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 56

5.1 Ocena učinkov .............................................................................................................. 56

5.2 Pogoji za uvedbo .......................................................................................................... 57

5.3 Moţnost nadaljnjega razvoja ........................................................................................ 57

6 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV .......................................................................... 59

- IX -

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Proces stalnih izboljšav z odstranjevanjem nepotrebnih izgub [13] ........................ 12

Slika 2.2: Primerna razporeditev materiala [13] ....................................................................... 13

Slika 2.3: Urejenost materiala ob montaţni liniji [13] ............................................................. 13

Slika 2.4: Material ob delovnemu mestu [13] .......................................................................... 14

Slika 2.5: Zmanjšanje zalog in uporaba manjših supermarket skladišč [13] ............................ 14

Slika 2.6: Manipulacija večje količine materiala zahteva več časa [13] .................................. 15

Slika 2.7: Oskrbovanje z viličarjem in vlakcem [13] ............................................................... 15

Slika 2.8: Materiala naj bo ob traku, kolikor se ga potrebuje [13] ........................................... 16

Slika 3.1: Letna količina proizvedenih aparatov ...................................................................... 17

Slika 3.2: Potek odločanja in dela skladiščnika ........................................................................ 20

Slika 3.3: Materialni tok ........................................................................................................... 21

Slika 3.4: Montaţna linija 6 ...................................................................................................... 23

Slika 3.5: Aparat KIVK (ATAG) [1] ....................................................................................... 25

Slika 3.6: Shema procesa montaţe aparatov KIVK ................................................................. 26

Slika 3.7: Vzročno-posledični diagram .................................................................................... 27

Slika 4.1: Voziček za material .................................................................................................. 33

Slika 4.2: Voziček za navodila ali nosilce svečk za plinske aparate ........................................ 34

Slika 4.3: Voziček za plinske aparate ....................................................................................... 34

Slika 4.4: Shema procesa montaţe plinskih aparatov HG ........................................................ 35

Slika 4.5: Postavitev regala za drobnejši material .................................................................... 37

Slika 4.6: Zaloge materiala na transportni poti......................................................................... 38

Slika 4.7: Prestavitev montaţnega mesta ................................................................................. 39

Slika 4.8: Kanban [9] ................................................................................................................ 41

Slika 4.9: Aparat SIVK 6BTF .................................................................................................. 45

- X -

Slika 4.10: Shema procesa montaţe aparata SIVK 6BTF ........................................................ 45

Slika 4.11: Oskrbovanje z vozički ............................................................................................ 47

Slika 4.12: Grafični prikaz primerjave trajanja montaţe aparata HG pod šifro 272594 .......... 48

Slika 4.13: Grafični prikaz primerjave trajanja montaţe aparata KIVK pod šifro 280126 ...... 49

KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 4.1: Primerjava različnih načinov oskrbovanja………………………….………18

Preglednica 4.1: Primerjava različnih načinov oskrbovanja………………………………….50

Preglednica 4.2: Vrednost investicije modulnih vozičkov……………………………………51

Preglednica 4.3: Vrednost investicije za nov način oskrbovanja z vozički….. ……..………..54

- XI -

UPORABLJENI SIMBOLI

IT - intenzivnost transporta

QT - transportna količina

te - časovna enota

fT - transportna frekvenca

nT - število prevozov


QTE - količina tovora


tt - trajanje ene transportne operacije (s stališča transportne naprave)

tn - čas nakladanja

tr - čas razkladanja

tv - čas voţnje polnega vozila

tv1 - čas voţnje praznega vozila

TIZm - izguba časa pri menjavi serije aparatov

Nm - povprečno število menjav na izmeno

NIZ - število izmen

TIZd - izguba časa na dan

P1 - prihranek stroškov na aparat

tP1 - prihranek časa pri izdelavi enega aparata

Sd - strošek delavca

nd - število zaposlenih v eni izmeni

PHG - letni prihranek pri aparatih HG

QHG - količina proizvedenih aparatov HG na leto

PINV - povrnitev investicije

P1 - prihranek stroškov na aparat

TP1 - prihranek časa pri izdelavi enega aparata

Sd - strošek delavca

nd - število zaposlenih na liniji

PKIVK - letni prihranek pri aparatih KIVK

QSIVK - količina proizvedenih aparatov SIVK na leto

PSIVK - letni prihranek pri aparatih SIVK

- XII -

UPORABLJENE KRATICE

TE - transportna enota

JIT - ang. Just in time / ob pravem času

JIDOKA - inteligentna avtomatizacija

Kaizen - kontinuirano izboljševanje

SMED - ang. Single-Minute Exchange of Die / metoda hitrih menjav orodij

TQM - ang. Total Quality Management / celovit menedţment kakovosti

TPM - ang. Total productive maintenance / celovito produktivno vzdrţevanje

IPC - invalidsko podjetniški center (podjetje, ki je del skupine Gorenje)

SAP - poslovni informacijski sistem

WF - Work Factor

5s - ang. sorting, straightening, systematic cleaning, standardizing, sustaining /

urediti, organizirati, čistiti, standardizirati, vzdrţevati disciplino

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in predstavitev problema

Ţivimo v času, ko so prilagajanja trgu izredno pomembna. Dobavitelje in kupce je potrebno

zadovoljiti s hitrejšo odzivnostjo, zanesljivostjo in kvaliteto. Potreba po zmanjšanju stroškov

je v času krize velikega pomena, saj si vsako podjetje ţeli uspešnega poslovanja.

Zaradi krajših ţivljenjskih ciklov in velike raznolikosti izdelkov so potrebe po

prilagodljivih sistemih in nenehnih izboljšavah v proizvodnji vse večje. Primarna naloga

uspešnega podjetja je nenehno iskanje teţav in njihovih vzrokov. Teţave so večkrat skrite in

neopazne na prvi pogled, zato jih hitro spregledamo. Tako se še naprej skrivajo v proizvodnji

in zmanjšujejo konkurenčnost, zato je za podjetje pomembno, da vzpostavi sistem odkrivanja

teţav, saj neodkritih teţav ni mogoče rešiti.

V diplomskem delu smo se lotili odkrivanja teţav pri proizvodnji vgradnih kuhalnih

aparatov. Zajeli smo procese skladiščenja, transporta in montaţe, saj so vsi med sabo tesno

povezani. Oprli smo se na miselnost vitke proizvodnje, katere namen je izločiti vse

nepotrebne aktivnosti. Pri reševanju teh teţav so nam bili v pomoč različni proizvodni,

kontrolni, logistični pripomočki, različni delovni pristopi in še bi lahko naštevali. V

proizvodnih podjetjih se vse bolj uveljavljajo prilagodljivi modulni pripomočki, ki jih lahko

sestavimo in uporabimo kot mobilne vozičke, regale, delovne postaje itn. Prilagodimo jih

potrebam v proizvodnji in s tem pripomoremo k večji učinkovitosti. Zaradi njihove

uporabnosti smo jih uporabili pri izboljšavah.

1.2 Cilji in teze

Namen naloge je izboljšati učinkovitost proizvodnje kuhalnih plošč in poiskati izgube, ki se

pojavljajo zaradi nepotrebnih aktivnosti. Zanimajo nas potrebe po namenskih transportnih

sredstvih, zato smo naredili pregled trenutnega načina oskrbovanja. Preverili smo smiselnost

nabave novih modulnih vozičkov in ocenili moţnost prenove starih vozičkov. Ocenili smo

vpliv vozičkov in drugih izboljšav na montaţo ter prikazali smiselnost investicij.


- 2 -

Cilji diplomskega dela so:

predstaviti obstoječe stanje notranjega transporta v obratu vgradnih kuhalnih plošč in

ga analizirati;

predstaviti principe vitke proizvodnje in poiskati izgube, ki so prisotne zaradi

nepotrebnih aktivnosti;

poiskati rešitve za zmanjšanje izgub;

prikazati vpliv modulnih transportnih pripomočkov in oceniti smiselnost nabave;

oceniti vpliv spremembe oskrbovanja z vozički na proizvodnjo.

Teze, ki jih bomo poskušali dokazati:

z uporabo modulnih vozičkov zmanjšamo nepotrebne izgube pri montaţi;

sprememba načina oskrbe montaţne linije omogoča hitrejšo proizvodnjo.

1.3 Predpostavke in omejitve

Pri diplomskem delu se navezujemo na naslednje predpostavke:

v proizvodnih procesih so vedno prisotne moţnosti za povečanje učinkovitosti;

prilagodljivi modulni pripomočki vplivajo na izgube vitke proizvodnje;

obstajajo različni koncepti oskrbovanja, ki povečajo učinkovitost oskrbe in montaţne

linije;

urejenost in organizacija delovnih mest vpliva na učinkovitost proizvodnje.

Omejitve pri izdelavi diplomskega dela so naslednje:

omejen dostop do določenih podatkov (poslovna tajnost),

diplomsko delo bo temeljilo na konkretnem primeru in je omejeno na obrat vgradnih

kuhalnih plošč (v nadaljevanju OVK) v podjetju Gorenje d.d.

1.4 Uporabljene metode raziskovanja

Vsebina diplomskega dela zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo

uporabili deskriptivni pristop, z naslednjimi metodami:

metodo deskripcije, oz. metodo opisovanja dejstev in procesov;

metodo klasifikacije, kjer smo definirali različne pojme;


- 3 -

metodo kompilacije, kjer smo povzemali opazovanja, spoznanja in stališča drugih

avtorjev.

V praktičnem delu smo uporabili analitični pristop in naslednje metode:

metoda analize in sinteze,

komparativno metodo oziroma metodo primerjanja.

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili domačo in tujo literaturo. Podatki o podjetju so

pridobljeni s pomočjo anketiranja zaposlenih, ki so v izbranem podjetju na področju

tehnologije, montaţe in skladiščenja na odgovornih mestih.


- 4 -

2 NOTRANJI TRANSPORT IN VITKA PROIZVODNJA

Notranji transport je vsako premeščanje, prenašanje in prevaţanje surovin, polproizvodov,

proizvodov ali drugih materialnih prvin v procesu poslovanja in proizvajanja znotraj

proizvodnega objekta [2].

Osnovna naloga notranjega transporta je planska oskrba vseh delovnih mest s potrebnim

materialom ter odvoz vsega, kar na teh delovnih mestih nastaja.

Notranji transport moramo vključiti tudi v celotno planiranje podjetja [12]. Za uspešno

delo mora sluţba notranjega transporta zbirati in posredovati vse za delo potrebne informacije

ter izvajati kontrolo in analizo celotnega dogajanja v notranjem transportu za racionalnejše

opravljanje nalog.

2.1 Merila za določanje in vrednotenje transportnih procesov

Osnovno vodilo pri oblikovanju transportnih procesov so zahteve porabnikov [2].

Zadovoljevanje njihovih potreb je merilo uspešnosti transportnih storitev. Zahteve porabnikov

so izraţene v različnih količinskih enotah, ki skupaj z različnimi kakovostnimi zahtevami po

izvajanju transportni procesov predstavljajo merila za oblikovanje in izvedbo transportnih

nalog ter merila za njihovo vrednotenje. Pomemben je tudi ekonomski učinek transportnih

procesov, saj vpliva na stroške podjetja.

2.1.1 Količinska merila transportnih procesov

Odločilen dejavnik, ki določa transportno nalogo, je količina materiala, ki ga je potrebno

premikati v določenem časovnem obdobju, torej intenzivnost transporta [2]. Intenzivnost

transporta je razmerje med transportno količino in časom trajanja transportne naloge, kar z

enačbo izrazimo kot:


QT - transportna količina

te - časovna enota


- 5 -

Poznavanje intenzivnosti transporta nam sluţi predvsem pri planiranju neprekinjenega

transporta in nam pove, kolikšne transportne naprave in koliko delovne sile bomo potrebovali

v nekem časovnem obdobju.

Pri prekinjenem transportu pa si posamezni tovori sledijo po določenih časovnih

presledkih, ki so lahko različni. Zato potrebujemo podatek o transportni frekvenci, tj. o številu

opravljenih posamičnih prevozov v določeni časovni enoti:


nT - število prevozov

te - časovna enota

Intenzivnost transporta v primeru prekinjenega transporta pa predstavlja število posameznih

tovorov v časovni enoti, pomnoţeno s količino materiala v enem tovoru (QTE):


QTE - količina tovora


Bistven dejavnik transporta je transportna količina, ki jo je v povezavi s časom potrebno čim

bolj točno določiti. V glavnem je odvisna od proizvodnega programa in od organiziranosti

proizvodnega procesa.

Pomembna količinsko merilo je razdalja, ki jo je potrebno premostiti med dvema ali več

točkami transportnega procesa. Določena je s transportno potjo. Za definiranje transportne

poti je pomembna transportna linija in prometnica (podlaga, na kateri se opravlja transport).

Od smotrnosti izbora transportnih linij so kasneje odvisni transportni in celotni proizvodni

stroški v daljšem časovnem obdobju.

Količinsko merilo je tudi čas, s katerim vrednotimo trajanje transporta oz. porabo časa

za opravljanje transportne naloge pa tudi časovni termin za njihov začetek ali konec.

Razlikovati moramo čas trajanja celotne transportne naloge in čas trajanja posameznih

transportnih operacij, ki je bistven element pri analizi transporta in njeni racionalizaciji

predvsem pri prekinjenem transportu.


- 6 -

Trajanje ene transportne operacije lahko enačimo s časom dela transportne naprave, ki

sestoji iz časa nakladanja, časa razkladanja, časa voţnje polnega vozila in časa voţnje

praznega vozila:

tt - čas dela transportne naprave

tn - čas nakladanja

tr - čas razkladanja

tv - čas voţnje polnega vozila

tv1 - čas voţnje praznega vozila

Pri vrednotenju časa imajo velik vpliv tudi transportni termini, od katerih je v veliki meri

odvisno izkoriščanje transportnih naprav. Transportni termini določajo, kdaj nastopajo

določene količine materiala za transport in kdaj morajo biti dostavljene na določeno mesto.

Določene morajo biti transportne točke začetka in konca transporta.

2.1.2 Kakovostna merila transportnih procesov

Kakovostne zahteve transportnih procesov je največkrat teţko natančno opredeliti.

Kakovostno vrednotenje transportne storitve je velikokrat teţavno, saj se pri vrednotenju

pogosto vpletajo elementi s subjektivno oceno ocenjevalca [2]. Med dejavnike, ki vplivajo na

kakovost, spadajo:

čas trajanja transportne naloge ali operacije. Gre za vrednotenje časa transporta, ki

zajema več različnih elementov časa: čas voţnje, časa nakladanja in razkladanja ter

čas čakanja na prevoz;

čas prevoza, ki je odvisen od hitrosti;

čas čakanja, ki je odvisen od frekvence posluţevanja. Večja frekvenca poveča

kvaliteto transportnih storitev, seveda pa tudi transportne stroške;

točnost opravljene transportne storitve;

varnost;

zanesljivost posameznika prevoznika;

univerzalnost in prilagojenost transportnih naprav;

varnost za okolje.


- 7 -

2.1.3 Ekonomsko vrednotenje transportnih procesov

Pri analizi transportnih procesov je potrebno stroške čim bolj točno zajeti, saj predstavljajo v

procesu racionalizacije skrite rezerve [2]. Racionalizacija notranjega transporta pa ni le v

zniţevanju njegovih lastnih stroškov, temveč v boljšem oskrbovanju proizvodnje in s tem

racionalizaciji proizvodnega toka.

S stališča mesta nastajanja transportne stroške delimo na:

stroške transportne dejavnosti, ki nastanejo z vključevanjem transportnih elementov in

opravljanjem transportnih nalog. Sem spadajo amortizacija naprav, stroški energije in

goriva, vzdrţevanje, delo itd.;

stroške izven transportne dejavnosti, ki so povzročeni z boljšim ali slabšim

funkcioniranjem transportnih sluţb. Sem spadajo izgube v proizvodnji zaradi

nepravočasne dostave, poškodbe materiala in ljudi, leţarina itd.

Ekonomičnost transporta lahko povečamo, če z istimi stroški doseţemo večji učinek ali če ob

istem učinku zmanjšamo stroške.

2.2 Ugotavljanje transportnih potreb

Natančna ugotovitev potreb v količinskem in kakovostnem smislu je osnovni pogoj vsemu

transportnemu delu [2]. V transportnem procesu se premika veliko število različnih vrst

materiala, zato pogosto ugotavljamo transportne potrebe za vsako vrsto materiala posebej.

Ločimo jih po:

osnovnih lastnostih materiala (npr. sipki ali kosovni material),

obliki in moţnosti za preoblikovanje (v raznih tovornih enotah),

drugih transportnih zadevah (transportna razdalja, časovna določenost).

Metode za ugotavljanje transportnih potreb so različne. Lahko so na osnovi planskih podatkov

in direktnih zahtev porabnikov transportnih storitev (običajno v proizvodnji) ali pa temeljijo

na izkustveno-statističnih oz. matematično-statističnih modelih, ki uporabljajo podatke o

preteklem dogajanju v transportu.


- 8 -

2.3 Materialni tokovi v notranjem transportu

Pomen materiala v celotnem proizvodnem procesu narašča in s tem se povečuje tudi pomen

vseh premikov [2]. Za neposredno določanje materialnih pretokov moramo ugotavljati in

upoštevati:

lastnosti in zahteve tovorov,

potrebne količine materiala na posameznih relacijah in v posameznih časovnih

obdobjih,

transportne poti,

časovne terminske zahteve vseh pretokov.

Ker je proizvodnja sistem, v katerem se dogajajo številne spremembe, se mora tem

spremembam prilagajati tudi transport. Ustrezno je potrebno oblikovati materialne pretoke in

tako zagotoviti plansko oskrbo vseh proizvodnih delovnih mest. S proučevanjem materialnih

pretokov ţelimo doseči naslednje cilje:

povečanje produktivnosti proizvodnje, boljše izkoriščanje njenih zmogljivosti z

zmanjšanjem števila zastojev v proizvodnji;

manjšo porabo časa proizvodnih delavcev za transportna opravila;

hitrejši pretok materiala skozi proizvodnjo in večji deleţ časa obdelave v skupnem

pretočnem času;

boljše izkoriščanje proizvodnega prostora.

Za doseganje omenjenih ciljev moramo v postopku racionalizacije notranjega transporta

najprej zbrati številne informacije, iz katerih oblikujemo kazalnike, ki jih primerjamo pred in

po posegu. Najpogosteje uporabljamo naslednje kazalnike:

deleţ časa zastojev glede na celoten proizvodni čas;

koeficient izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti;

deleţ časa proizvodnih delavcev za opravljanje transportnih nalog;

celoten čas zadrţevanja materiala v procesu;

deleţ časov obdelave v celotnem času zadrţevanja materiala;

razmerje med številom premikov in številom proizvodnih operacij;

koeficient izkoriščanja prostora po površini, višini in prostornini;

deleţe prostora za odlaganje materiala in transportne poti v celotnem proizvodnem

prostoru in druge.


- 9 -

2.3.1 Analiza materialnih pretokov

V pripravi analize moramo natančno opredeliti problem in si postaviti cilje, ki jih ţelimo

doseči [2]. Postavljeni cilji so lahko na koncu postopka tudi merilo uspešnosti dobljenih

rešitev.

Za izvedbo celotnega analitskega postopka moramo določiti tehnična in administrativna

sredstva ter izbrati tim strokovnjakov. Potrebno je določiti stanje obstoječih pretokov z

njihovimi količinskimi, prostorskimi in časovnimi problemi. Zbiranje informacij je

pomembno tako v primeru racionalizacije obstoječih pretokov, kot pri oblikovanju novih

procesov. Na pretok materiala imajo največji vpliv naslednji dejavniki:

proizvodnja, ki pogosto narekuje način poteka transporta;

lastnosti materiala, ki vplivajo na oblikovanje transportnih tovorov;

količine materiala, ki je pomembna pri izbiri transportnih metod in naprav.

Za večjo preglednost oblikujemo skupine materialov, ki jih grupiramo glede na podobne

zahteve za transportni proces, za vsako skupino pa podrobno določimo njene transportne

lastnosti.

2.3.2 Določanje materialnih pretokov v proizvodnji

Na časovno zaporedje pretokov največkrat nimamo večjega vpliva, saj proizvodnja določa

čas porabe. Pogosto pa lahko spreminjamo mesto opravljanja posameznih proizvodnih

operacij in tako racionaliziramo prostorski potek materialnih pretokov. Zaradi velikega števila

materialov, ki jih uporabljamo v proizvodnji, navadno določimo pretoke samo za

najpomembnejše materiale.

Pri določanju materialnih pretokov je potrebno najprej izdelati shemo delovnega

procesa, ki nam na enostaven način prikaţe zaporedje vseh postopkov in mesta vstopanja

posameznih materialov v proces. Shema nam je osnova za diagram delovnega procesa, kjer

določimo celoten proizvodni postopek z vsemi kontrolnimi operacijam, operacijami

vmesnega skladiščenja in odlaganja. Diagram prenesemo na tloris obrata, kar nam omogoča

dimenzijsko opredelitev posameznih objektov.

Z analizo materialnih pretokov določimo pretoke za pomembnejše materiale (npr. tiste,

ki jih premikamo v velikih količinah). Zaradi velikega števila različnih vrst materiala ostale

zdruţimo v večje skupine.


- 10 -

2.4 Vitka proizvodnja

Vitka proizvodnja ali Lean production (ang. Lay-off Excess Amounts of No-names) je

celostna filozofija proizvodnje, ki ocenjuje vsako porabo, ki ni namenjena izdelavi dodane

vrednosti za kupca, kot nepotrebno aktivnost oz. »nesnago«. Izdelava izdelkov mora potekati

z vidika kupca. Vrednost je definirana kot vsako delo, za katerega je kupec pripravljen plačati

[3]. Vitka proizvodnja je usmerjena na ohranitev vrednosti z manj dela oziroma da se naredi

več z manj: z manj časa, inventarja, prostora, ljudi in denarja [4]. Potrebno je narediti hitro in

pravilno ţe prvič. Z vitko proizvodnjo so povezane tudi transportne aktivnosti, saj je vitka

logistika osnova vitke proizvodnje [7]. Logistika je pomemben del verige vrednosti, saj v nizu

ostalih dejavnosti in procesov opredeljuje celotno industrijsko preskrbno verigo. Tako ima

vitka logistika nalogo zagotoviti optimalen tok blaga v preskrbni verigi (ang. Supply Chain).

Osnovo uspešnosti proizvodnje zagotavlja red, kar pomeni spoštovanje dogovorjenega.

To je glavni temelj, saj znani rek pravi: »Kjer ni reda, niti pridnost ne pomaga.«

2.4.1 Prednosti vitke proizvodnje

Prednosti se opazijo na finančnem, industrijskem in komercialnem področju [13].

Finančne prednosti:

zmanjšanje sredstev in kapitala (material v procesu proizvodnje in skladišču) v toku

proizvodnega procesa,

hitrejša »amortizacija« oz. povrnitev investicij,

povečana produktivnost in donosnost,

zmanjšanje stroškov dela.

Industrijske prednosti:

povečana produktivnost pri konstantni investiciji,

kompaktne in manjše tovarne,

izboljšana kvaliteta.

Komercialne prednosti:

proizvodnja v fazi z zahtevami kupcev,

zmanjšanje dobavnih časov,

večje zadovoljstvo kupcev.


- 11 -

2.4.2 Miselnost

Po mnenju ustanoviteljev je 80 % vitke izdelave sestavljeno z ustvarjenjem odnosa, ki

zmanjšuje nepotrebno delo in zvišuje dodano vrednost [13].

Pomembno je razumeti razliko med delom, ki doda vrednost proizvodu, in nepotrebnim

delom. Dodana vrednost predstavlja, kar kupec plača za sestavljanje in izdelavo. Ostalo, tudi

če je delo, je nepotrebna aktivnost, »nesnaga«, in jo kupec ne plača. Z zmanjšanjem izgub se

poveča dobiček in čisti denar (denar v roki). Ta dodatna sredstva pa lahko uporabimo za bolj

strateške namene, kot npr. raziskave, marketing, prodaja itd.

Praktična orodja, kot so SMED, TQM, TPM, 5s, so namenjena zmanjšanju izgub v

povezavi z vitko proizvodnjo.

Osnove vitke proizvodnje temeljijo na majhnosti. Male tovarne, mali prostori, mali

zabojniki, male zaloge, zmanjšanje materiala v procesu, izdelava na majhnih delovnih otokih,

majhne prilagodljive linije itd.

V podjetju mora priti do razumevanja osnovnih principov, ki so [8]:

odločitve naj bazirajo na filozofiji dolgoročnosti, tudi za ceno kratkoročnih ciljev;

ustvariti neprekinjen tok procesov, da teţave pridejo na površje;

uporabiti »pull« za preprečevanje čezmerne produkcije;

glajenje proizvodnje;

standardizacija dela;

uporaba vizualne kontrole – tako se teţave ne morejo skriti;

uporabiti le zanesljivo in testirano tehnologijo, ki sluţi zaposlenim in procesom;

razvijati vodje, ki popolnoma razumejo delo, ţivijo filozofijo in to učijo druge;

spoštovanje do mreţe svojih partnerjev ter dobaviteljev, izzvati jih in jim pomagati, da

se izboljšajo;

iti in pogledati sam, da popolnoma razumeš situacijo;

odločati premišljeno s konsenzom, temeljito preučiti vse opcije in odločitve hitro

implementirati;

podjetje mora postati učeča organizacija skozi neusmiljeno refleksijo in neprestane

izboljšave.


- 12 -

2.4.3 Problemi v proizvodnem sistemu

Obstajajo trije problemi, ki so prisotni v vsakem proizvodnem sistemu [13].

nepotrebna aktivnost (izguba),

nestabilnost,

raznolikost.

Ti problemi zmanjšujejo učinkovitost sistema, ki se kaţejo kot negativni vplivi na kakovost,

stroške in dobavne roke. Končni rezultat je slabša povrnitev investicije.

Vitka proizvodnja identificira sedem področij nepotrebnih aktivnosti, ki so opisane v

naslednjem poglavju. Za rast kvalitete moramo najprej postaviti temelje. Stabilnost

organizacije je osnova. Kaj vse je potrebno za konstanten napredek, je prikazano na sliki 2.1.

Brez uporabe fleksibilnih in modularnih sistemov, ki omogočajo odstranitev nepotrebnih

aktivnosti, in uporabe odnosa nenehnih izboljšav (Kaizen) je nemogoče nadaljevanje na

naslednjih korakih vitke proizvodnje, ki so:

standardizacija dela,

JIT,

JIDOKA.

Slika 2.1: Proces stalnih izboljšav z odstranjevanjem nepotrebnih izgub [13]


- 13 -

2.4.4 Odstranjevanje nepotrebnih aktivnosti:

1. Nepotrebna aktivnost zaradi neprimerne obdelave oz. neracionalnih proizvodnih

postopkov

Z uporabo majhnih zabojnikov in pravim načinom postavitve ob delovnem mestu lahko

zmanjšamo dolţino montaţne linije. Zmanjša se tudi čas iskanja materiala. Primerna

postavitev zabojnikov ob proizvodnji liniji je prikazana na sliki 2.2.

Slika 2.2: Primerna razporeditev materiala [13]

2. Nepotrebna aktivnost zaradi napak

Zaradi napak podjetje izgublja denar in čas. Potrebno je postaviti sistem popravljanja, saj je

izmet draţji. Odstranjevanje napak naj v osnovi pomeni, da jih sploh ne proizvedemo. To

pomeni ureditev ustreznih ergonomskih okolij, kjer so komponente in orodja na pravilnih

mestih in v takojšnjem dosegu. To zmanjša moţnosti udarcev, padcev opreme in slabe

izdelave. Slika 2.3 prikazuje urejenost ob liniji s pomočjo prilagojenih modulnih struktur.

Slika 2.3: Urejenost materiala ob montaţni liniji [13]


- 14 -

3. Nepotrebna aktivnost zaradi premikanja

Nepotrebno premikanje ne dodaja vrednosti izdelku, ampak kvečjemu obratno. Delo naredi

teţje in porabi se več prostora. Z uporabo ustrezne modularne arhitekture lahko naredimo

delovne postaje tako, da so komponente kar se da blizu rok delavca. Na sliki 2.4 je prikazana

boljša postavitev materiala s pomočjo modulnih vozičkov, ki pripomorejo k zmanjšanju

nepotrebnega gibanja. Izboljša se produktivnost in zmanjša napetost delavca, saj se osredotoči

le na izdelavo.

Slika 2.4: Material ob delovnemu mestu [13]

4. Nepotrebna aktivnost zaradi nepotrebne zaloge

Skladiščenje ne dodaja vrednosti izdelkom. Zaradi investiranja v ravnanje z večjim

skladiščenjem se povečajo stroški. Velikokrat je to povezano z zalogo. Z uporabo manjših in

bolj pogostih oskrbovanj se lahko skladišče zmanjša. To doseţemo z dinamičnimi skladišči,

ki so kar se da blizu linij. Na sliki 2.5 je prikazana razlika med talnim skladiščenjem palet in

manjšim supermarket skladiščem.

Slika 2.5: Zmanjšanje zalog in uporaba manjših supermarket skladišč [13]


- 15 -

5. Nepotrebna aktivnost zaradi čakanja

Pojavi se takrat, ko delavcu zmanjka komponent, ki jih potrebuje za delo, in zato miruje. Z

uporabo fleksibilnega modularnega sistema v kombinaciji z malimi zabojniki se zmanjša

verjetnost prekinitve dela, kar je prikazano na sliki 2.6. Montaţni delavci so osredotočeni le

na operacije dodajanja vrednosti izdelku, oskrbovalci pa dobavljajo komponente z vlakci.

Slika 2.6: Manipulacija večje količine materiala zahteva več časa [13]

6. Nepotrebna aktivnost zaradi transporta

Transportne poti oz. oskrbovalni krogi v tovarni med glavnim skladiščem in manjšim

supermarket skladiščem ter med supermarket skladiščem in delovno linijo morajo biti čim

krajši. To deluje v sklopu z vzpostavitvijo novega logističnega sistema, ki temelji na

fleksibilnih vlakcih. Ti so sposobni dostaviti in razdeliti komponente za več delovnih ekip v

enem samem krogu. Različna načina oskrbe sta prikazana na sliki 2.7.

Slika 2.7: Oskrbovanje z viličarjem in vlakcem [13]


- 16 -

7. Nepotrebna aktivnost zaradi prekomerne proizvodnje

Nepotrebno proizvajanje večje količine izdelkov, kot jih kupec potrebuje oz. smo jih sposobni

prodati. Vpeljava sistema Kanban se spopada s problemi teh zalog. Pomagamo si lahko z

nastavljivimi manjšimi JIT supermarket skladišči, ki so tako blizu delovni liniji, kot je le

mogoče. Slika 2.8 prikazuje, kako prekomerne količine materiala oteţujejo proizvodnjo.

Slika 2.8: Materiala naj bo ob traku, kolikor se ga potrebuje [13]

2.5 Diskusija

V drugem poglavju so podane teoretične osnove in priporočila, ki smo jih uporabili v

diplomskem delu. Spoznali smo 7 izgub, ki jih povzročajo nepotrebne aktivnosti in načine za

njihovo odstranitev. S tem se poveča učinkovitost proizvodnje in zmanjšajo stroške izdelave

aparatov. Izboljša se razmerje med delom, ki izdelkom doda vrednost, in nepotrebnimi

aktivnostmi, ki ne dodajo vrednosti.

Da lahko izgube tudi časovno ovrednotimo, smo si pomagali z metodo Work-Factor

(WF) hitri postopek, ki jo uporabljajo v Gorenju [14]. Človek porabi čas za vsak gib, ki ga

opravi pri delu. WF hitri postopek je metoda, ki natančno opredeljuje čase, ki jih porabi

povprečno izkušen delavec. Vsebuje čase vseh standardnih elementov, ki se pojavijo pri delu.

Natančno opredeljuje in ovrednoti gibanje, prijemanje, izpuščanje, pripravljanje, sestavljanje,

razstavljanje, izvajanje in umsko delo. Časi so določeni v časovni enoti hitrega postopka

ČEH. (1000 ČEH = 60 s)


- 17 -

3 OBSTOJEČE STANJE OBRATA VGRADNIH KUHALNIH

PLOŠČ V GORENJU

Kuhalni aparati v Gorenju predstavljajo pomemben del proizvodnje. Izdelujejo se v dveh

ločenih obratih, ki sta med sabo oddaljena 300 m. V obratu vgradnih kuhalnih plošč (v

nadaljevanju OVK) sta 2 montaţni liniji, imenovani 5. in 6. linija, montaţne linije 1, 2, 3 in 4

pa so v obratu kuhalnih aparatov. Montaţa vgradnih kuhalnih plošč poteka samo v OVK.

Poleg aparatov Gorenje se tu sestavljajo aparati ostalih znamk, ki spadajo pod skupino

Gorenje: Mora, Atag, Mora, Etna, Pelgrim in Sidex. Proizvaja se več kot 300 različnih

kuhalnih plošč, ki jih lahko razdelimo v 3 večje skupine: električni, plinski in kombinirani

aparati. Električne pa lahko razdelimo na aparate s kovinsko in steklokeramično ploščo ter

indukcijske aparate, ki so vedno steklokeramični.

Obe liniji lahko razvrstimo v ročni montaţni sistem s to razliko, da je na 5. liniji

avtomatski transport obdelovancev in je delno avtomatizirana. Na njej so aparati na vrtljivih

šablonah, ki se pomikajo na tračnem transporterju po taktu. Šablone omogočajo laţjo

manipulacijo aparata pri montaţi, vendar obstoječi tipi šablon niso primerni za vse aparate.

Linija 6 je brez mehaniziranega transporta. Aparati se premikajo ročno. Ta ročni

transport je razlog, da se pojavijo izgube zmogljivosti. Linija je krajša in na njej je manj

delavcev. Število delovnih operacij na delavca je večje in zato je narejenih manj aparatov, kar

je razvidno iz slike 3.1.

Slika 3.1: Letna količina proizvedenih aparatov

260266

49678

Proizvodnja aparatov

montažna linija 5

montažna linija 6


- 18 -

Zaradi povečanega naročila večine proizvodov, ki se izdelujejo v OVK, se pojavljajo različni

problemi. Običajno se pojavlja več teţav na krajši 6. montaţni liniji. Na njej se izdeluje več

različnih tipov aparatov kot na 5. liniji.

3.1.1 Skladiščenje in transport

Material se skladišči na več na različnih lokacijah. Največja količina materiala je shranjena v

regalnem skladišču, kjer je 380 regalnih mest. Material se skladišči še zunaj v velikem šotoru

in transportnih zabojnikih ter v prostoru ob hali. Na označenih mestih se skladišči tudi drugje

v hali. Transportnih poti je veliko, kar je posledica skladiščenja na različnih lokacijah. Zaradi

velike količine materiala se večkrat zgodi, da so notranje transportne poti zasedene z

zalogami, aparati, ki čakajo na popravilo, ali s čim drugim. Zaradi tega je oteţen transport in

oskrba montaţnih linij z materialom. V prilogi 1 lahko vidimo shematski prikaz materialnih

tokov v OVK.

Zaradi raznolikosti proizvodov je količina različnih komponent zelo velika. Novi

modeli aparatov zahtevajo druge komponente. Zaloge in v njih vezana sredstva so previsoka,

poleg tega pa povzročajo gnečo. Na zaloge materiala najbolj vpliva nabava, ki skrbi, da je

materiala vedno dovolj. Ker je veliko dobaviteljev precej oddaljenih, so predvsem zaradi

stroškov transporta naročene večje količine. Material je različnih oblik in velikosti. Tako se

med seboj razlikujejo tudi embalaţe in način transporta. V preglednici 3.1 je našteto nekaj

pomembnejših materialov.

Preglednica 3.1: Material in tovorne enote, ki so prisotne v OVK

VRSTA MATERILA EMBALAŢNA

ENOTA

TOVORNA

ENOTA

DIMENZIJE

TRANSPORTNIH

ENOT [mm]

Kovinska dna kovinska boks paleta kovinska boks

paleta

1300 x 1300

1200 x 800

Steklokeramične

plošče

kartonska škatla

paleta,

voziček

1200 x 800

1300 x 770

Moduli kartonska škatla paleta 1200 x 800

Indukcijski generatorji kartonska škatla paleta 1200 x 800

Plinske cevke zabojnik paleta 1200 x 800


- 19 -

Nosilci šob zabojnik paleta 1200 x 800

Nosilci svečk zabojnik paleta 1200 x 800

Električna grela kartonska škatla paleta 1200 x 800

Navodila kartonska škatla,

zabojnik

paleta 1200 x 800

Plinske krone lesen zaboj paleta 1200 x 800

Stiropor za embalaţo kovinski voziček kovinski voziček 1530 x 1040

Kartonske škatle povez paleta 1500 x 800

Iz preglednice 3.1 je razvidno, da so za potrebe transporta v proizvodnji ţe na voljo vozički.

Uporabljajo se za stiropor in steklokeramične plošče po obdelavi na mestu za lepljenje. Ostali

material se premika na paletah. Na 6. liniji so v uporabi še trije vozički za droben material.

Zaradi selitve proizvodnje izdelkov iz podjetja ATAG je v Gorenje prispelo tudi 15

različnih namenskih vozičkov za stekla in gotove aparate, ki so jih uporabljali v proizvodnji.

Zaradi drugačnega načina lepljenja v dveh stopnjah ti vozički tukaj niso primerni za uporabo.

Povzročili bi namreč lahko dodatne poškodbe materiala, česar pa si ne ţelimo.

Za transport, skladiščenje in izdajo materiala skrbi 5 skladiščnikov z različnimi

zadolţitvami:

skladiščnik za 5. montaţno linijo - skladišči in izdaja material za linijo 5;

skladiščnik za 6. montaţno linijo - skladišči in izdaja material za linijo 6;

skladiščnik za IPC - skladišči in izdaja material namenjen za IPC;

voznik viličarja - skrbi za transport materiala v notranjost OVK. Odvaţa gotove

aparate in odpad iz obrata;

traktorist - transportira material in razne sklope, ki se proizvajajo v Gorenju do OVK.

Proces »izdelave aparatov« se začne z izdajo materialov iz skladišč na izdajna mesta. To

opravlja zadolţeni skladiščnik na osnovi plana proizvodnje. Skladiščnik si natisne listo

potreb, ki jih mora izpolniti. Na sliki 3.2 je prikazan potek dela in odločanja skladiščnika.


- 20 -

Slika 3.2: Potek odločanja in dela skladiščnika

V primeru da materiala ni v regalnem skladišču, se poveča čas transporta skladiščnega

delavca, saj ga gre iskat na druga skladiščna mesta.

Na izdajnih mestih material prevzemajo transportni delavci, ki so zadolţeni za oskrbo

linij. Za vsako linijo skrbi po en delavec, ki z ročnim električnim vozičkom oskrbuje delovna

mesta, po en transportni delavec pa skrbi še za potrebe lepljenje in pred-montaţo linije 5. Pri

večjih menjavah se transport na linijo začne pred zaključkom serije. Transportni delavec mora

vsa delovna mesta oskrbeti z drugim materialom. Izgube zaradi čakanja na material nastanejo,

če vseh delovnih mest ne oskrbi pravočasno.

Ker je materialnih tokov v OVK veliko in se bomo v diplomski nalogi osredotočili na

linijo 6, so na sliki 3.3 prikazani tokovi materiala, ki so pomembni za to linijo.


- 21 -

Slika 3.3: Materialni tok


- 22 -

3.2 Opis in problematika montažne linije 5

Na montaţni liniji 5 je običajno 12 delavcev. Proizvodnja poteka v dveh izmenah. Na začetku

linije so štiri delovne postaje za pred-montaţo plinskih ventilov in določenih drugih sklopov.

Način dela in potrebe po posebnih šablonah zahtevajo montaţo na začetku linije. Linija je

delno avtomatizirana in njen takt znaša 50 sekund, kar je precej hitreje kot na liniji 6. Linija

ima tudi kroţni povratni del, kamor se izločijo aparati, ki ne opravijo kontrole in so potrebni

popravila. Tu poteka tudi menjava šablon za različne tipe izdelkov.

Zaradi večje produktivnosti so ţelje podjetja, da bi se na tej liniji proizvajalo čim večje

število aparatov. Sestavljajo se na podstavkih, ki zaradi šablon in načina sestavljanja niso

primerni za vse aparate.

Na liniji se opazi, da je največkrat ozko grlo pri kontroli, kjer zaradi specifike dela časa

ni mogoče zmanjšati. Zato se ţe razmišlja o posodobitvi linije z dodatnim kontrolnim pultom.

Na nekaterih delovnih mestih je za ergonomijo bolje poskrbljeno kot drugje. Na začetku so

dviţne mize, ki dvignejo paleto tako, da je delavcu prihranjeno sklanjanje po material. Drugje

so ob delovnih mestih mize, kjer je lahko material.

3.2.1 Material ob montažni liniji 5

Transportni delavec je z ročnim viličarjem zadolţen za oskrbo delovnih mest. Večina

materiala je na paletah, stiropor in stekla pa so na vozičkih. Zaradi dolţine linije je material

laţje razporediti, saj na določenem montaţnem mestu ne potrebujejo večjega števila različnih

komponent. Pri menjavah ni toliko teţav, saj je običajno dovolj prostora za nov material. Ob

liniji je regal, kjer se skladišči droben material za potrebe linije. Serije so večje in prelaganje

materiala v druge, manjše zabojnike ni tako smiselno kot na liniji 6.

3.3 Opis in problematika montažne linije 6

Linija 6 je najnovejša in najkrajša v sklopu kuhalnih aparatov. Izdelujejo se aparati srednjega

in višjega cenovnega razreda ter vsi aparati, ki ne ustrezajo šablonam, ki jih uporabljajo na

liniji 5. Linija ni bila postavljena z namenom proizvajanja takšnih količin aparatov. Sestavlja

jo več segmentov, ki so prikazani na sliki 3.4. Zaradi večanja naročil je tudi edina, ki obratuje

v treh izmenah. Serije so manjše kot na 5. liniji in menjave pogostejše. V planu so serije od 10

do 120 aparatov. Norma, ki se precej razlikuje glede na tip aparata, večkrat ni doseţena. To je


- 23 -

posledica nepoznavanja aparatov, ne-utečenosti in raznih nepotrebnih aktivnosti. Na liniji se

redno pojavljajo novi modeli aparatov, ki večkrat zahtevajo drugačen način montaţe.

Razporeditev in število delavcev sta različna in odvisna od tipa aparata. Gibljeta se od 4

do 7. Za oskrbovanje linije in odvoz izdelkov skrbi 1 transportni delavec. Izdeluje se več kot

100 različnih aparatov, dimenzij od 300 mm x 450 mm do 1014 mm x 616 mm. Izdelujejo se

steklokeramični aparati z električnimi greli, aparati z bazno indukcijo, indukcijski aparati,

plinski aparati in še razne kombinacije.

3.3.1 Sestavni deli montažne linije 6.

Slika 3.4: Montaţna linija 6

(1) Miza. Namenjena je sestavi aparatov. Tu se menjujejo

šablone za pomoč pri sestavljanju indukcijskih aparatov

ter večine klasičnih steklokeramičnih aparatov.

(2) Vrtljiva miza. Namenjena je vijačenju stekla na aparat.

(3) Negnana valjčnica. Pri plinskih aparatih in aparatih

bazne indukcije poteka sestava na tem segmentu. Tu

poteka tudi kontrola tesnosti plinskih aparatov.

(4) Dvižno-spustna miza in miza s koleščki. Pomoč, da se

aparati spustijo na koleščke. Miza s koleščki je

nastavljiva na različne širine aparatov.

(5) Miza s koleščki.

(6) Vrtljiva miza. Tu je kontrolno mesto, kjer poteka

električna in plinska kontrola.

(7) Miza s koleščki in dvižno-spustni mehanizem.

Namenjena je za embaliranje.

(8) Negnana valjčnica. Namenjena je za embaliranje.

(9) Dvižno-spustna miza. Sluţi za dvig in spust aparatov.


- 24 -

3.3.2 Material ob montažni liniji 6

Zaradi raznolikosti in količine materiala je montaţna linija 6 eden večjih logističnih

problemov. Material ob liniji se nahaja v zabojnikih, škatlah in box paletah različnih velikosti

in teţ. Vozički se uporabljajo za steklo in stiropor. Drobni material se nahaja v zabojnikih

dimenzij 200 mm x 300 mm x 140 mm. Ti zabojniki so v manjšem regalu znotraj regalnega

skladišča in se na linijo pripeljejo z vozičkom.

Ob montaţni liniji prihaja do kopičenja materiala, saj se na linijo transportira več

materiala od dejanskih potreb. Večkrat je material v velikih škatlah ali zabojnikih, ki so skoraj

prazni in zavzemajo nepotreben prostor ob liniji. Pojavljajo se problemi z iskanjem ustreznih

komponent. Delavci se obračajo in hodijo ob paletah in škatlah, ki so na tleh, in iščejo

material.

3.3.3 Pojav napak

Zaradi podobnih sestavnih delov lahko pride do montaţe napačnih komponent. Opazi se

lahko, da se občasno dela napaka, ko delavci iščejo material kar po videzu in ne po šifrah.

Nedoslednost pri iskanju, označevanju in urejenosti drobnega materiala ob liniji lahko hitro

pripelje do napak. To je najbolj opazno pri majhnih kovinskih zalogovnikih na traku, kjer

imajo delavci shranjen droben material (vijaki, podloţke itd.) za določen tip aparata. Ti

zalogovniki niso označeni s šiframi. Če so potrebe po zalogovnikih za nov material, se tega

vrne v zabojnike z drobnim materialom, ki je na vozičku. V nasprotnem primeru ostaja na

traku. Zaradi tega lahko prihaja do mešanja materialov.

Občasno prihaja do neustreznih komponent dobaviteljev. To se največkrat opazi pri

plinskih rampah (cev v aparatu, ki pelje plin do ventilov). Vari ne tesnijo dovolj in te napake

se odkrije pri kontroli tesnosti. Popravilo je zamudno, saj je potrebno razdreti skoraj cel

aparat. Popravila potekajo na sami liniji, kar oteţuje proizvodnjo in onemogoča doseganje

norme.

Pri plinskih aparatih s kovinsko »rostfrei« ploščo so pogoste poškodbe, kot so odrgnine

in risi. Potrebna je previdnost pri transportu in pri montaţi. Poiskati je potrebno ustrezen

način popravila plošč, ki bi bil mogoč tudi na sestavljenih aparatih.


- 25 -

3.3.4 Nepotrebna čakanja

Običajno med samo proizvodnjo ne prihaja do večjih problemov zaradi čakanja na material.

Večji problemi se pojavijo pri menjavah, tako pri večjih kot pri manjših. Material ni na mestu,

kjer bi moral biti, in večkrat si morajo delavke same poiskati komponente, ki jih potrebujejo.

Posledica tega je manjša količina sestavljenih aparatov.

Občasno prihaja do zastojev zaradi nepoznavanja montaţe. Na sestavnicah so le imena

in šifre komponent, ki spadajo v določen aparat. Navodila za delo so narejena, vendar niso

opremljena s šiframi komponent. Ta problem rešuje tehnolog, ki pozna sestavo aparata, in

nadzoruje aparate od začetka serije.

3.3.5 Potek montaže aparatov KIVK

Aparati KIVK so kombinirane steklokeramične kuhalne plošče višjega cenovnega razreda. So

kombinacija indukcije in močnejšega plinskega gorilnika. Na sliki 3.5 je predstavnik te

skupine, ki se prodaja pod znamko ATAG. Montaţa se prične na delovnem mestu 1, kjer na

mizi s šablono delavki sestavita indukcijski generator, dno in indukcijska grela. Na delovnem

mestu 2 poteka montaţa modulov, stekla in sestavljenega plinska gorilnika, ki se sestavlja na

delovnem mestu 3. Tu poteka tudi preizkus tesnosti sestavljenega plinskega gorilnika. Na

mestu kontrole so preizkušeni pretoki plina pri gorenju, delovanje indukcijskih grel, opravljen

je vizualni pregled in nalepijo se nalepke. Po opravljenem testu je aparat potisnjen naprej, kjer

je opravljeno pakiranje. Shema montaţnega procesa je prikazana na sliki 3.6.

Slika 3.5: Aparat KIVK (ATAG) [1]


- 26 -

3.4 Kritična analiza

Kritična analiza obstoječega stanja nam pomaga pri raziskovanju in identifikaciji moţnih

vzrokov za odstopanja v procesu proizvodnje. V analizi ţelimo poiskati kritične točke, ki se

pojavljajo in katerim se brez drugačnega pristopa ne moremo izogniti. S pomočjo vzročno-

posledičnega diagrama na sliki 3.7 (diagram ribje kosti) lahko opredelimo in razločno

prikaţemo shemo problemov, s katerimi se soočamo pri proizvodnji vgradnih kuhalnih plošč.

Ob iskanju vzrokov smo proces proizvodnje razdelili na 3 glavne dejavnike, in sicer:

skladiščenje,

transport,

montaţa.

Lepljenje stekla Montaţna linija

Montaţa ventilov

LEGENDA:

- tehnološka operacija

- skladiščenje

- kombinacija tehnološke operacije

in kontrole

Slika 3.6: Shema procesa montaţe aparatov KIVK

1

3 v

6

2

V

5

6

7

s

S


- 27 -

Vzročno posledični diagram

neučinkovita

proizvodnja

kuhalnih plošč

transport

skladiščenje

Nepotrebne manipulacije

Zapleti pri menjavah

Preveč materiala ob liniji

popravilo

Hoja in iskanje materiala ob montaţni liniji

Ergonomsko neurejeno delo

Nepotrebne manipulacije

Iskanje materiala na različnih

skladiščnih lokacijah

Nepoznavanje blaga s strani zaposlenih

Preveč transportnih poti

montaţa

Napake zaposlenih

Prostorski problem

Slika 3.7: Vzročno-posledični diagram

Razporeditev skladiščenega materiala


- 28 -

SKUPINA A: Skladiščenje

Skladiščenje blaga se vrši na več lokacijah. V regalnem skladišču znotraj hale je

skladiščenega pribliţno 50 % blaga. 20 % blaga je uskladiščenega talno na različnih

označenih lokacijah po hali, 20 % v zunanjem šotorskem skladišču in dodatnih kontejnerjih.

10 % pa v dodatnem skladiščnem prostoru poleg IPC. Podoben material se skladišči skupaj po

logiki in nekaterih označbah, ki jih imajo skladiščni delavci. Zaradi količine materiala in

različnih lokacij imajo skladiščni delavci več dela.

Problem:

pomanjkanje prostora,

skladiščenje blaga na več lokacijah,

slaba označenost skladiščnih mest,

iskanje materiala,

talno odlaganje materiala,

prestavljanje materiala,

neuporaba informacijske tehnologije.

Posledica:

Skladiščna mesta niso označena in točna lokacija blaga ni zavedena. V regalnem skladišču je

lokacija nekaterih materialov označena po skupinah, kot npr.: steklo, električna grela, gumbi

itd. Ostali skladiščni prostori niso označeni. Zaradi iskanja in pogostejšega prestavljanja blaga

skladiščni delavec porabi preveč časa, saj se zanaša le na te oznake in lasten spomin.

Skladiščenje poteka po logiki in dogovoru med skladiščniki. Pri uporabi talnih skladiščnih

mest v obratu prihaja do pomanjkanja prostora. Material se zato večkrat skladišči tudi izven

talnih označb in tako zmanjšuje preglednost in ovira transportne poti.

Rešitev:

zmanjšanje zalog,

zmanjšanje velikosti naročil,

red,

hramba blaga v enem regalnem skladišču.


- 29 -

SKUPINA B: Transport

Zaradi skladiščenja na več lokacijah je število transportnih poti večje. Za izvajanje transporta

imajo skladiščni in transportni delavci na voljo različna transportna sredstva. Na montaţne

linije je material dostavljen na paletah in večkrat v večjih količina od potrebnih. Na liniji ni

porabljen v celoti in potreben je odvoz nazaj do skladišča. Večkrat se ga pušča kar ob liniji.

Ob montaţnih linijah tako nastaja gneča, zaradi katere je oteţeno oskrbovanje linij kot tudi

sama montaţa. To je zelo opazno pri menjavah na drug tip aparatov, ko je potrebno

prestavljati večje količine materiala. Montaţni delavci porabijo več časa za iskanje ustreznih

sestavnih delov, saj se morajo premikati med različnimi paletami.

Problem:

preveč transportnih voţenj,

večja zasedenost.

Posledica:

Zaradi zasedenosti transportnih delavcev in transportnih poti prihaja do čakanj na material pri

menjavah na drug tip aparata. S tem se poveča stres transportnih delavcev kot tudi montaţnih

delavcev, ki ne morejo nadaljevati z montaţo.

Rešitev:

manjše transportne enote,

oskrba materiala z vozički,

oskrba linij z logističnimi vlakci.

SKUPINA C: Montaža

Montaţa je osrednji del proizvodnje, zato je pomembno, da delo poteka tekoče in brez napak.

Oskrba delovnih mest ni tekoča. Zaradi količine materiala ob liniji je podaljšan čas iskanja

potrebnega materiala. Predvsem je problematična montaţa na liniji 6, kjer delavci opravijo

več montaţnih operacij in potrebujejo več različnih sestavnih delov. Sestavni deli aparatov so

si večkrat zelo podobni in zaradi ostajanja na liniji povzročajo teţave.


- 30 -

Problem:

nepoznavanje komponent s strani delavcev,

iskanje materiala,

nepotrebne manipulacije,

ergonomija,

popravilo.

Posledica:

Nepoznavanje sestavnih delov in tehnologije montaţe je problematično na 6. montaţni liniji,

saj je število aparatov in različnih operacij, ki jih mora delavec obvladovati, precej večje.

Prihaja do raztresenosti, spraševanja ostalih zaposlenih in iskanja po tehnoloških navodilih.

Zaradi nezbranosti in neporabljenega materiala, ki ostaja na liniji, prihaja do vgradnje

neprimernih komponent ali nepravilne vgradnje pravih komponent. Zaradi potrebne količine

različnih sestavnih delov je transportnemu delavcu nemogoče dostaviti ves material tik ob

zaposlene na liniji, zato je hoje in iskanja ustreznih sestavnih delov več. Slabša je tudi sama

ergonomija delovnega mesta, saj se montaţni delavci obračajo in sklanjajo nad paletami. Na

liniji 6 je zaradi načina montaţe tudi več fizičnih obremenitev. Aparate z obračalne mize je

potrebno ročno dvigniti in poloţiti naprej na valjčni transporter. Problematična je montaţa

aparatov KIVK, kjer mora delavka poleg ročnega prelaganja sestavljen aparat nesti mimo

naslednjega delovnega mesta, da ga odloţi nazaj na trak.

Rešitev:

pregledna razporeditev materiala v namenske vozičke,

označevanje zalogovnikov za drobni material,

sprememba načina montaţe KIVK,

predelava obračalne mize, da ne bi bilo več potrebe po dviganju aparata, ampak bi se

ga samo potisnilo naprej.


- 31 -

4 PREDLOG REŠITEV S PRIKAZOM UČINKOV

Iz kritične analize obstoječega stanja je razvidno, da je precej moţnosti za izboljšave.

Ugotovili smo, da prihaja do nepotrebnih izgub na vseh sedmih področjih, ki se nanašajo na

vitko proizvodnjo. Izgube so prisotne pri skladiščenju, transportu in proizvodnji. Skladišča so

polna, slaba je sledljivost materiala. Zaradi količine materiala je slabša preglednost, več je

notranjega transporta. Pri večjih menjavah se pojavljajo zastoji, montaţni delavci porabljajo

čas z iskanjem materiala itd.

Cilj diplomskega dela je vpeljati principe vitkosti, izboljšati proizvodni proces in

prikazati vpliv prilagodljivih modulnih vozičkov in priprav. Namen je tudi izboljšati

ergonomijo dela, zmanjšati uporabo fizične moči ter skrajšati in poenostaviti faze dela.

V nadaljevanju diplomskega dela bomo predstavili predloge, ki bi zmanjšale ali

odpravile nepotrebne aktivnosti in probleme. Osredotočili se bomo predvsem na montaţno

linijo 6, kjer bomo predstavili tudi nov koncept oskrbovanja linije.

4.1 Zmanjšanje izgub zaradi nepreglednosti in iskanja

Zaradi majhnosti serij se material večkrat nahaja v škatlah ali zabojnikih, ki so skoraj prazni.

Prostora v skladišču in ob traku je malo in zaradi slabše organiziranosti se večkrat pojavljajo

problemi z iskanjem ustreznih komponent. Uporaba zabojnikov različnih velikosti omogoči,

da je material lahko tudi v manjših zabojnikih. S tem je omogočeno, da je ves potreben

material bliţe montaţnim delavcem. Vsi zabojniki morajo biti opremljeni s šiframi materiala,

ki je v njih. Material ne sme biti prosto ob ali na traku, ampak vedno v zabojnikih. Po menjavi

serije naj se pospravijo na ustrezno mesto. Če ostajajo na liniji in niso pospravljeni,ali če niso

označeni s šiframi, povzročajo teţave.

Tipičen primer so nosilci šob pri plinskih aparatih. Običajno zavzemajo 10 % volumna

zabojnika, v katerem se nahajajo. Z zamenjavo zabojnikov se zmanjša potreben prostor in

poveča preglednost.

Prednosti uporabe manjših zabojnikov:

material je razporejen bolj pregledno;

na delovnem mestu je lahko večja količina različnih sestavnih delov.


- 32 -

4.2 Zmanjšanje izgub zaradi napak

Potrebno je ergonomsko urediti vsa delovna mesta. Pravi material mora biti na pravem mestu,

prav tako orodja. Pnevmatski vijačniki naj bodo nastavljeni na pravilen moment vijačenja in

označeni, dviţni škripci za vijačnike pa tako, da v primeru neuporabe vijačnika le-ta ni

preblizu izdelkom na traku in da ne prihaja do moţnosti poškodb.

Določeni sestavni deli aparatov bi morali biti predhodno pregledani oz. testirani, da ne

prihaja do vgradnje slabih. Pri plinskih rampah se opazi, da dobavitelj pripelje takšne, ki

puščajo. Zaradi te napake, ki se odkrije pri kontroli tesnosti, je potrebno razdreti skoraj cel

aparat. Preizkus tesnosti rampe bi se lahko opravil takoj po montaţi pip, da se ne vgradi slab

sklop. Zahteva se lahko tudi kontrola pri dobavitelju, da bo prejeto blago brez napak.

Pri plinskih aparatih s kovinsko »rostfrei« ploščo so poškodbe zelo pogoste. Odrgnine

in risi se pogosto opazijo šele po montaţi na aparat. Potrebno je najti mesta in vzroke, kjer

nastajajo poškodbe, preden pridejo do montaţe. Poiskati je potrebno ustrezen način popravila

plošč, ki bi bil mogoč tudi na sestavljenih aparatih.

Popravila aparatov ne smejo biti opravljena na traku, saj to dodatno obremenjuje

montaţo in zmanjšuje količino proizvodov. Potrebno je urediti delovno postajo oziroma mizo

za popravilo aparatov z ustreznimi pripomočki.

Prednosti uporabe mize za popravilo:

nemoteno obratovanje linije,

večje število proizvodov.

4.3 Zmanjšanje izgub zaradi nepotrebnega premikanja

Z uporabo ustrezne modularne arhitekture lahko naredimo vozičke in delovne postaje bolj

prilagojene specifičnemu delu. Material je bliţje delavcem in preprečeno je nepotrebno

obračanje, hoja in sklanjanje delavcev. Eden od vzrokov za to je velikost zabojnikov in škatel

na paletah, ostali pa so organiziranost postavitve ob linijo in način oskrbe linije. Z drugačnim

načinom oskrbe z zabojniki na vozičkih se izboljša postavitev materiala ob liniji. Zaposleni na

liniji si lahko tako sami prestavijo voziček na optimalno mesto. Za pomoč ne potrebujejo

transportnega delavca.


- 33 -

Prednosti uporabe vozičkov:

večja preglednost,

prihranek prostora,

prihranek časa,

večja mobilnost na delovnem mestu,

hitrejše menjave.

Z opazovanjem montaţne linije ugotovimo, da potrebujemo različne tipe vozičkov. Podjetja

na trgu ponujajo različne rešitve. Odločimo se za vozičke z modulnim načinom gradnje, ki jih

lahko prilagodimo specifičnim zahtevam in ţeljam.

Za indukcijske aparate potrebujemo voziček, ki je na sliki 4.1. Namenjen bo za manjše

zabojnike in večjo mobilnost materiala ob liniji. Na njem bo ves droben material za oskrbo 1.

in 2. delovnega mesta na montaţni liniji 6. Enak voziček je uporaben tudi pri komisioniranju

drobnega materiala za ostale aparate. Nanj se lahko zlagajo manjši zabojniki in škatle z

materialom.

Slika 4.1: Voziček za material

Pri kontrolnem mestu je polno zabojnikov in škatel z navodili in nalepkami, ki so na tleh.

Voziček za navodila na sliki 4.2 omogoči, da so navodila urejena in lahko dostopna. Delavka

ne bo izgubljala časa z iskanjem navodil v zabojnikih in škatlah na tleh.


- 34 -

Slika 4.2: Voziček za navodila ali nosilce svečk za plinske aparate

Enak voziček je uporaben tudi za drug material ob traku, kot so npr. nosilci svečk, ki jih

dobavlja IPC in so v zabojnikih (600 mm x 400 mm). Pri izdelavi plinskih aparatov bi bil

postavljen na levi strani ob delovno mesto 3, kjer je tudi začetno mesto montaţe teh aparatov.

Potreben je tudi voziček na sliki 4.3, ki sega preko linije (preko vrtljive mize), da ima

tudi delavka na nasprotni strani material na dosegu rok. Biti mora lahek, da ga lahko delavke

same premaknejo in ga ob menjavi zopet odmaknejo. Na njem naj bodo cevke, nosilci šob in

vok gorilnik. Na delu vozička, ki gre preko mize, je prostor za manjše zabojnike z drobnejšim

materialom.

Slika 4.3: Voziček za plinske aparate


- 35 -

Prihranek časa:

Z vozičkom pridobimo mobilnost in boljšo urejenost delovnega mesta. Delavka ima material

pri roki. Zmanjša se čas iskanja. Zmanjša se število obračanj, saj je voziček postavljen ob

delovnem mestu. Hoje po material, ki bi bil na paletah, ni več. Če predpostavimo, da delavka

jemlje material posamezno iz zabojnikov, s tem prihrani čas pri vsakem gibu z materialov. Da

lahko naredimo primerjavo, vzemimo primer izdelave plinskega aparata HG pod šifro

272594. Na spodnji sliki 4.4 je prikazana shema procesa montaţe teh aparatov.

Na delovnem mestu 3a uporabimo voziček, ki je na sliki 4.3. Material je na vozičku ob

delavki in ne več zadaj na paletah. Na njem je prostor za devet večjih zabojnikov (600 mm x

400 mm), v katerih je pet različnih tipov cevk in štirje različni nosilci s šobami (dva nosilca

šob sta enaka). Z WF analizo v prilogi 2 se izkaţe, da pri vsakem prelaganju cevke ali nosilca

z vozička delavka prihrani 1,5 s. Ker pri montaţi uporablja 9 zabojnikov, to pomeni 13,5 s.

Čas montaţe aparata na tem delovnem mestu je po WF metodi določen na 4700 ČEH,

kar je enako 282 s. To pomeni, da se v eni izmeni (430 min) naredi 91 aparatov. Z uporabo

vozička je čas montaţe 268,5 s, kar pomeni, da se zmanjša za 5 %.

Lepljenje stekla Montaţna linija Montaţa ventilov

- tehnološka operacija

- skladiščenje


in kontrole

Slika 4.4: Shema procesa montaţe plinskih aparatov HG

3a

3b

7

s

S

6

v V


- 36 -

Na delovnem mestu 3b uporabimo voziček, ki je na sliki 4.2. Čas montaţe na tem

delovnem mestu je prav tako 282 s. Prihranek časa pri uporabi vozička je enak kot na

prejšnjem delovnem mestu.

Čas kontrole in pakiranja po WF metodi ni točno določen, vendar je manjši od 282 s.

To pomeni, da se skupen čas montaţe aparata zmanjša na 268,5 s. Pri izračunu števila

izdelanih aparatov ugotovimo, da se v eni izmeni naredi pet aparatov več.

Ne pozabimo, da voziček poleg izboljšanja ergonomije skrajša tudi čas menjave. Z

odmikom vozička se vsi zabojniki in ves material odmaknejo naenkrat. Ob liniji se takoj

sprosti prostor za nov material.

4.4 Zmanjšanje izgub zaradi nepotrebne zaloge

Skladišča so polna in material se nahaja na različnih mestih. Z boljšim načrtovanjem zalog bi

jih lahko zmanjšali in pridobili dodaten prostor v regalnem skladišču. Z večjim

posluţevanjem dobave JIT in optimizacijo zalog bi bilo mogoče opustiti zunanje skladišče.

Zmanjšali bi se transportni stroški, prostor pa bi lahko dobil drug namen. Ob montaţni liniji

bi lahko postavili manjše in bolj dinamično skladišče, ki bi dodatno razbremenilo regalno

skladišče. Smiselno bi bilo prestaviti regal za manjše zabojnike drobnega materiala, ki je sedaj

v regalnem skladišču. Količina materiala ob liniji je največja na začetku in koncu, zato je

najustreznejši prostor za regal na levi strani, kot je prikazano na sliki 4.5. S tem se poveča

preglednost in zmanjša čas iskanja drobnega materiala. Neporabljen material se hitreje in laţje

pospravi nazaj v regal. Ker ne ostaja na liniji, se zmanjša moţnost montaţe napačnih

komponent.

Prednosti postavitve regala ob linijo:

razbremenitev regalnega skladišča,

krajša transportna pot drobnega materiala,

večji red ob liniji.


- 37 -

Slika 4.5: Postavitev regala za drobnejši material

4.5 Zmanjšanje izgub zaradi čakanja

Običajno med samo proizvodnjo ne prihaja do večjih problemov zaradi čakanja na material.

Večji problemi se pojavijo pri menjavah, tako pri manjših kot pri večjih. Material ni na mestu,

kjer bi moral biti, in večkrat si morajo delavke same poiskati komponente, ki jih potrebujejo.

Pri tem se izgublja čas proizvodnje.

Uporaba vozičkov je del te rešitve. Na njem je več materiala, ki je pregledno zloţen.

Voziček za material skrajša čas menjave. V primeru da gre za manjše menjave, se menjajo

samo potrebni zabojniki. Kadar gre za večje menjave, pa se od linije odmakne cel voziček.

Čakanje na material lahko zmanjšamo tudi s tem, da ga pomaknemo bliţje liniji. To

pomeni, da bi se vse manjše komponente, ki jih potrebujejo za montaţo, prestavile v

supermarket skladišče (regal), ki bi bil postavljen namesto regala za drobni material.


- 38 -

Občasno prihaja do zastojev, kadar se montaţe ne pozna dovolj dobro in se ne ve točno,

kaj kam spada. Na sestavnicah so le imena in šifre komponent, ki spadajo v določen aparat.

Navodila za delo so običajno izdelana, vendar zaradi obsega sestave niso definirana do

potankosti. Ta problem rešuje tehnolog, ki dobro pozna sestavo aparata in nadzoruje prve

aparate iz serije.

4.6 Nepotrebna aktivnost zaradi transporta

Transportne poti so predolge predvsem zaradi oddaljenosti drugega skladišča. Poleg tega je

zunaj asfaltirana prometnica, na kateri je nekaj lukenj, ki zmanjšujejo hitrost transporta.

Za material, ki je skladiščen v zunanjem skladišču, bi bilo potrebno najti prostor v

regalnem skladišču. To pa je moţno le z zmanjšanjem zalog, saj je skladišče polno. Potrebno

bi bilo optimizirati zaloge, da bi lahko bil ves potreben material znotraj OVK. Večja uporaba

JIT je korak naprej k zmanjševanju zalog.

Večkrat se zgodi, da so notranje transportne poti zasedene z zalogami, aparati, ki čakajo

popravilo, ali čim drugim. Tako je tudi s transportno potjo na sliki 4.6, ki je na levi strani

montaţne linije 6. Pot je postala skladišče za stekla, zaradi tega pa je oteţena oskrba traku z

materialom. Potrebno jo je sprazniti, da je oskrbovalcu linije omogočen neoviran dostop do

linije.

Slika 4.6: Zaloge materiala na transportni poti


- 39 -

4.7 Predlog izboljšave montaže kombiniranih aparatov plin in indukcija

KIVK

Pri tem tipu je potrebno delavki, ki opravljata montaţo plinskega dela gorilnika in preizkus

tesnosti (delovno mesto 3), premestiti izven montaţne linije. Delovno mesto naj se prestavi ob

vrtljivo mizo, kot je prikazano na sliki 4.7. Delovna miza naj bo mobilna, da se jo lahko po

potrebi premakne. Delovno mesto naj bo opremljeno z vsemi pripomočki za sestavo plinskega

dela aparata. Čitalnik za črtno (bar) kodo in tipko za potrditev meritve tesnosti je potrebno

prestaviti oziroma dograditi novo. Čitalnik kode lahko ostane enak, potrebno pa je podaljšati

napeljavo, da bo dosegel do novega delovnega mesta. Tipke ni smiselno prestavljati, saj bi s

tem povzročili teţave pri drugih aparatih, zato dogradimo enako tipko še na drugi strani linije.

Poskrbeti je potrebno za dodatno osvetlitev nad novim montaţnim mestom. Za delo s

pnevmatskimi vijačniki je potrebno poskrbeti za ustrezne podaljške.

Slika 4.7: Prestavitev montaţnega mesta


- 40 -

Delavki na 2. delovnem mestu ne bo potrebno prenašati sestavljenega aparata mimo delavke

na 3. mestu. Pri tem se zmanjša čas dela za 6,2 s (priloga 2), predvsem pa nepotrebna fizična

aktivnost in dodatna nevarnost za poškodbe delavke in aparata. Pri aparatu KIVK pod šifro

280126 je to delovno mesto ozko grlo, kjer se za montaţo porabi 258 s. S to rešitvijo se

zmanjša čas montaţe aparata za 2,4 %.

Miza, kjer se sestavljajo ventili in pipe, naj se pomakne navzgor. Tako je bliţje

delovnemu mestu, kjer poteka preizkus tesnosti. Takšna postavitev mize je boljša tudi za

ostale tipe aparatov na plin.

4.8 Nov koncept oskrbovanja

Zaradi velikega števila različnih aparatov je naš namen, da menjave potekajo hitreje, da je ob

liniji manj materiala ter da neporabljen material ne ostaja ob liniji. Zaradi količine materiala

in oskrbovanja z ročnim viličarjem se pri menjavah izgublja čas. Nov material ni na

ustreznem mestu, ker so ob delavcih še palete s starim, neporabljenim materialom. Tudi

prazno paleto mora transportni delavec najprej odmakniti, da lahko na njeno mesto postavi

novo. Pri vsaki večji menjavi, ko je potrebno zamenjati večino materiala, nastane problem, ko

mora transportni delavec opraviti menjavo na vseh delovnih mestih. Odmikanje

neporabljenega materiala mu vzame precej časa. Tako zaradi čakanja nastajajo izgube, ki

hitro preseţejo 10 min.

Z drugačnim načinom oskrbovanja bi radi dosegli:

da se material ne kopiči ob liniji,

da material prihaja v točnih količinah,

da pri menjavah ne prihaja do zastojev.

4.8.1 Kanban sistem

Kanban je koncept vodenja proizvodnje in je v okolju vitke proizvodnje sredstvo za dosego

proizvodnje JIT. Je način vodenja in oskrbe proizvodnje po načelu vlečenja (PULL), ki točno

pove, kaj, kdaj in koliko proizvajati. Je učinkovito orodje za podporo delovanja celotnega

vitkega proizvodnega sistema [5]. Z uvedbo sistemov JIT in kanban je dobaviteljem potrebno

predstaviti svojo vizijo. Potrebna je dobra povezava med podjetji in skrb enega za drugo.

Naše vhodno skladišče se preseli v dobaviteljevo izhodno skladišče. Da zagotovimo


- 41 -

nemoteno proizvodnjo, je dovoljeno imeti varnostno zalogo materiala tistih dobaviteljev, ki so

preveč oddaljeni. Ostali material se pojavlja v vmesnih (medfaznih) skladiščih ali t.i.

supermarket skladiščih v primernih transportnih enotah. Zato je potreben popis vseh lastnosti

materiala in embalaţnih enot. Potreben je dogovor o rednem dobavljanju materiala v

določenih embalaţah. Spodnja slika 4.8 prikazuje materialne in informacijske tokove pri

kanban načinu vodenja proizvodnje.

Legenda:

- mesto, kjer se zbira material (vmesno skladišče)

- materialni tok

- informacijski tok

Kanban signal lahko vidimo v več oblikah [5]: kot kartico, prazen zabojnik ali samo prazen

prostor, ki ga je potrebno napolniti. Vsako podjetje mora samo določiti kanban sistem, ki mu

najbolj ustreza. Uvedba kanbana je bolj primerna v serijski proizvodnji, kjer je manjša

variantnost izdelkov. V OVK se izdeluje veliko variant vgradnih kuhalnih plošč in je zato

potrebno uvedbo takšnega sistema dobro preučiti.

Sistem deluje na principu kartic, ki so papirne ali elektronske. Kartica potuje do

delavcev predhodnega procesa, ki zamenjajo kartico za material, ki je zapisan na kartici.

V Gorenju za informacijski tok skrbi sistem SAP, v katerem bi bilo potrebno narediti

nekaj prilagoditev v smislu vitkega razmišljanja (ang. Lean Thinking).

Slika 4.8: Kanban [9]

Vodenje proizvodnje

naročilo


- 42 -

4.8.2 Viličarji ali vlakci?

Sodobna ureditev proizvodnje in notranje logistike po načelu vitkosti ni več vprašanje [6].

Cilji in metode vitke organizacije so iz knjig in nekaterih praktičnih primerov vsem bolj ali

manj razumljive. Hitro pa se zaplete pri konkretnih vprašanjih, kot so velikost vozičkov v

kompoziciji vlakca, velikost in razmestitev supermarketov, velikost transportnih enot itd.

Miselnost, da je vitko dobro, ker je sodobno, je premalo. Vitko mora biti tudi učinkovito in

uspešno. Večina v iskanju najkrajše poti do uspeha pozabi, da je vitkost pot in ne cilj. Na

vprašanje, ali niso med rešitvami tudi viličarji, je najpreprostejši odgovor, da ne, saj jih

imamo, pa niso vitki. Zaradi tega lahko glavna vprašanja o organizaciji poslovanja ostanejo v

senci tehnoloških vprašanj z vnaprej izbranimi rešitvami neodgovorjena. S tem se ţe na

začetni stopnji prestrukturiranja določi robne pogoje, v katerih ostane le malo prostora za

resnično vitkost. Poudarek je potrebno dati načrtovanju. Za uspešno načrtovanje so potrebna

analitična orodja, ki teţko prodrejo v prakso, saj so običajni očitki industrije, da so preveč

teoretična.

4.8.3 Milk-run sistem

Pri Milk-run sistemu gre za oskrbovanje z vozilom, ki na različnih lokacijah pobira in

dostavlja material v načrtovanem času [11]. Pot in čas obhodov je točno določena. Sistem

sluţi za organizacijo transporta, saj zagotavlja organizirano dostavo materiala. Za razliko od

transporta z viličarji in materialom na paletah se tu uporabljajo logistični vlakci, ki za sabo

vlečejo različno število vozičkov, z materialom v zabojnikih in škatlah.

Predlog dela:

Naloga skladiščnika z regalnim viličarjem je, da polni skladišče z materialom ter iz zgornjega

nivoja skladiščnih oken polni izpraznjena odlagalna mesta, ki se nahajajo na tleh. Transportni

delavec (komisionar) nalaga zabojnike in škatle na vozičke, ki so pripeti na transportnem

vlakcu. Ko pripravi ves material, se odpravi na cono čakanja oziroma začne z oskrbovanjem.

Oskrbovanje se začne na prvem delovnem mestu in se vrši v enakomernih intervalih. S tem

pravočasno zadovolji potrebe celotne linije. Spotoma pobira prazno embalaţo in jo vrne na

mesto, kjer jo ponovno naloţi ter začne z novim krogom oskrbe linije.


- 43 -

Prednosti takšnega sistema:

omogoča PULL princip. Na delovno mesto dostavlja samo potreben material ob

pravem času;

zmanjša število voţenj;

omogoča delovanje KANBANA.

Pogoji za vzpostavitev sistema:

dogovor z dobavitelji, da bi se material dobavljal vedno v enakih (manjših)

embalaţnih enotah, ki bi ustrezale takšnemu oskrbovanja. V nasprotnem primeru mora

transporter prelagati komponente v primerne zabojnike in jih tudi označiti;

preveriti je potrebno kapaciteto zabojnikov, koliko materiala gre v zabojnik;

potreben je izračun pogostosti oz. frekvence oskrbovanja delovnega mesta z

materialom. Poraba materiala je različna, zato je potrebno izračunati, koliko je čas

porabe zabojnika ali škatle. To nam je v pomoč pri določitvi frekvence voţenj.

Potrebujemo še podatke o času voţnje brez ustavitev, število zaustavitev, razdaljo med

zaustavitvijo in delovnim mestom, čas in število menjave zabojnikov in škatel;

postavitev naklonskih regalov ali vozičkov ob delovna mesta, kamor transporter

odlaga material.

Omejitve:

izbiro transportnega sredstva in število vozičkov omejujejo ostri zavoji in širina

transportne poti;

ves material ni primeren za prelaganje na regale in vozičke ob liniji. Vozički, ki so ţe

v uporabi, niso primerni za tak transport. Potrebni bi bili potrebni predelave ali

zamenjave.

4.8.4 Oskrbovanje z vozički.

Za razliko od prej opisanega načina oskrbe bi tu transportni vlakec zapel vozičke namenjene

točno določenemu delovnemu mestu. Na vsakem je ves material, ki je primerno zloţen in

zadošča za točno določeno število aparatov. Ko se material porabi, delavec odmakne prazen

voziček in ga zamenja z novim, ki je ţe dostavljen do ustreznega mesta. Transportni delavec

pri naslednjem obhodu opazi prazen voziček, ki ga pripne in odpelje nazaj do mesta priprave.

Vozički ne smejo biti preveliki in preteţki, da ne prihaja do teţav z manipulacijo.


- 44 -

Prednosti:

na vozičku je ţe vse zloţeno in delavka ne izgublja časa z iskanjem ali odpiranjem

škatel na paletah;

voziček si lahko primakne tik ob delovno mesto in ne izgublja časa zaradi hoje;

menjave vozičkov so hitre, zato ni dodatnih izgub zaradi čakanja pri menjavah na drug

tip aparata.

V notranjem transportu so pretoki materiala določeni z zahtevami proizvodnje, ki določa

mesto in čas porabe. Več vrst materiala se zdruţuje v posameznih fazah v proizvodnem

procesu. Da lahko naredimo primerjavo oskrbovanja, moramo zajeti materialne tokove.

Aparati SIVK so zastopani v največjem številu, zato si za primer vzemimo aparat SIVK 6BTF

(na sliki 4.9) pod šifro 280107, ki je najpogostejši v tej skupini. Shema montaţnega procesa je

na sliki 4.10. Komponente, ki sestavljajo aparat, so v prilogi 4. Pri analizi časa po WF metodi

za ta aparat lahko opazimo, da je ozko grlo na mestu kontrole, kjer se porabi 179,3 s. Večjih

sprememb za to pri proizvodnem času ni, kljub zmanjšanju časa montaţe na ostalih mestih.

Prihranek časa zaradi vozička je na tem delovnem mestu najmanjši, saj se večino časa porabi

za kontrolo. Delavka si je do sedaj ţe pomagala z mizo, kamor je poloţila navodila in

nalepke. Prihranek časa je zato le pri prelaganju in iskanju ustreznih navodil in nalepk pred

začetkom nove serije, saj so pregledno zloţene na vozičku.

Z uporabo vozičkov zmanjšamo zaplete pri menjavah in zastoje zaradi čakanja na

material. Te je teţko ovrednotiti, saj se precej razlikujejo in so odvisni od tipa menjave. Pri

menjavah znotraj iste skupine aparatov so izgube časa manjše. Pri menjavah različnih skupin

pa izgube časa običajno preseţejo 10 minut. V povprečju lahko vzamemo, da je izguba časa

pri menjavi 3 minute. V spodnji enačbi izračunamo dnevne izgube časov zaradi menjav.

TIZd [min] - izguba časa na dan

TIZm [min] - izguba časa pri menjavi serije aparatov

NIZ - število izmen na dan

Nm - povprečno število menjav na izmeno


- 45 -

Slika 4.9: Aparat SIVK 6BTF

Lepljenje stekla Montaţna linija Čas delovnih operacij,

določen po WF metodi

138,6 s

151,3 s

LEGENDA:

- tehnološka operacija 179,3 s

- skladiščenje


in kontrole

Slika 4.10: Shema procesa montaţe aparata SIVK 6BTF

S

s

1

2

5

7

6


- 46 -

Število različnih aparatov se povečuje, zato lahko v prihodnje pričakujemo še večjo frekvenco

menjav. Z menjavanjem vozičkov so izgube minimalne, saj se za odmik praznega in primik

polnega vozička ne porabi več kot 10 sekund.

Z novim načinom oskrbovanja dobi oskrbovalec linije nove zadolţitve. Pripraviti mora

vozičke z materialom, ki jih odpelje na mesto čakanja. Posebno izdajno mesto za material ni

potrebno, saj je zloţen na vozičkih, ki jih skladiščnik po pripravi zapelje do prostora za

vozičke, kjer čakajo za odvoz na linijo. Skladiščnikovo delo iskanja in izdajanja materiala se

tako prerazporedi na oskrbovalca. Skladiščniku ostane naloga polnjenja skladišča. Doda se

mu naloga prelaganja materiala iz višjih na spodnji nivo skladišča, kjer oskrbovalec pripravlja

vozičke. Na sliki 4.11 je prikazan nov način oskrbe montaţne linije 6.

Zaradi prerazporeditve in zmanjšanja dela skladiščnikov se lahko njihovo število

zmanjša iz 3 na 2. Eden bi skrbel za polnjenje in prelaganje v skladišču, drugi pa za izdajo

IPC-ju in liniji 5. To bi bilo mogoče le v primeru spremembe oskrbe za vse aparate na liniji in

ob optimizaciji skladiščnih in transportnih procesov. Večina materiala bi morala biti v

regalnem skladišču, da oskrbovalec ne bi izgubljal časa z voţnjo in iskanjem na ostalih

skladiščnih lokacijah.

Pogoji za vzpostavitev sistema:

postavitev cone čakanja vozičkov. Cona naj bo na mestu, kjer je prostor za izdajo

lepljenja in gotove aparate. Mesto izdaje za lepljenje prestavimo na mesto, kjer je bila

prej izdaja za linijo 6. Skladiščenje gotovih aparatov pa prestavimo bliţje izhodu;

določitev ustreznega število vozičkov, da zagotovimo nemoteno oskrbo;

potrebujemo mesto za pripravo vozičkov. Vozički se lahko nalagajo v regalnem

skladišču;

določiti je potrebno velikost in posebne prilagoditve vozičkov zaradi različnega

materiala.

Z vozički pridobimo mobilnost in boljšo urejenost delovnega mesta. Izboljša se ergonomija in

zmanjša se izguba časa zaradi iskanja materiala in nepotrebnih gibov. Zmanjšajo se izgube

zaradi čakanja na material pri menjavah.

V coni čakanja so pripravljeni vozički za odvoz na linijo. Ob montaţni liniji se označijo

mesta, kjer so prostori za vozičke. V primeru da so na teh mestih prazni vozički, jih

transportni vlakec odpelje do prostora za čakanje in pripne polne, da oskrbi linijo z novim

materialom.


- 47 -

Slika 4.11: Oskrbovanje z vozički


- 48 -

4.9 Analiza učinkovitosti predlaganih rešitev

4.9.1 Modulni vozički

Na primeru montaţe aparata HG pod šifro 272594 smo ugotovili, da se čas montaţe z

uporabo vozička zmanjša za 13,5 s, kar je posledica drugačnih in bolj ergonomskih gibov

delavke. Ker imajo plinski aparati tipa HG podobne čase montaţe, lahko pri njih trdimo, da se

čas montaţe skrajša za 5 %. Ker se drugi aparati precej razlikujejo po načinu in času montaţe,

ne moremo trditi, da za vse velja enako. V primeru da je ozko grlo na mestu kontrole, je vpliv

vozičkov manjši. Spodnja slika 4.12 nazorno prikazuje prihranek časa pri montaţi z vozički.

Slika 4.12: Grafični prikaz primerjave trajanja montaţe aparata HG pod šifro 272594

Zaradi standardnih komponent, ki sestavljajo vozičke, so te relativno poceni. Enostavna

montaţa omogoča, da komponente naročimo in sestavimo sami. Brez teţav lahko sestavimo

namenske vozičke, supermarket regale, prilagodljive delovne postaje ali kakšne druge

pripomočke. Komponente so razstavljive in vsak del je primeren za ponovno uporabo (razen

cevi, če so prekratke). Če pridemo do ugotovitev, da nečesa ne potrebujemo več, lahko to

razstavimo in ponovno uporabimo v drugačni konstrukciji.

Pravilno montaţa zagotavlja lahke in trdne pripomočke, ki nam olajšajo delo v

proizvodnji. Za montaţo ni potrebno imeti posebnih spretnosti, potrebno pa se je drţati

določenih navodil, ki jih lahko najdemo v priročnikih za sestavo.

260

265

270

275

280

285

obstoječe stanje uporaba vozičkov

Čas

[s]

Primerjava trajanja montaže aparata HG pod šifro 272594


- 49 -

Modulni vozički lahko precej pripomorejo k uspešnosti proizvodnje. Z uporabo

vozičkov v kombinaciji z manjšimi zabojniki zmanjšamo izgube zaradi čakanja, iskanja,

premikanja in transporta. Izboljša se mobilnost materiala ob delovnem mestu, izboljša se

ergonomija delovnega okolja, saj je material je v dosegu rok. Sklanjanje zaposlenih ni več

potrebno, saj je material na ustrezni višini.

4.9.2 Regal ob liniji

Namen prestavitve regala je zmanjšati izgube zaradi transporta drobnega materiala, izboljšati

urejenost delovnih mest in zagotoviti boljšo preglednost. Njegovo mesto ob liniji omogoča, da

se neporabljen material vedno vrne nazaj v regal. Ker ne ostaja na liniji, se zmanjša moţnost

vgradnje napačnega materiala. V primeru da se zalogovnik drobnega na liniji izprazni in ga

oskrbovalec ne zapolni pravočasno, si ga lahko montaţni delavec napolni sam.

4.9.3 Sprememba načina proizvodnje aparatov KIVK

Z omenjeno spremembo, ki je opisana v poglavju 4.7, olajšamo delo delavki na 2. delovnem

mestu. Aparat je popolnoma sestavljen in zato za nošenje precej neroden in teţek. S

prestavitvijo zaposlenih z delovnega mesta 3 sprostimo linijo. Odpravi se izguba zaradi

nošenja aparata. Čas montaţe aparata se zmanjša za 6,2 s in je nazorno prikazan na sliki 4.13.

Zmanjšajo se tudi moţnosti poškodb aparata in delavke.

Slika 4.13: Grafični prikaz primerjave trajanja montaţe aparata KIVK pod šifro 280126

248

249

250

251

252

253

254

255

256

257

258

259

obstoječe stanje novo stanje

Čas

[s]

Primerjava trajanja montaže aparata KIVK


- 50 -

4.9.4 Sprememba načina oskrbovanja

S spremembo načina oskrbovanja ţelimo preprečiti kopičenje neporabljenega materiala ob

montaţni liniji in povečati učinkovitost proizvodnje. Preglednica 4.1 prikazuje, da sta

oskrbovanje milk-run z zabojniki in oskrbovanje z vozički zelo podobna. Ker so določene

komponente manj primerne za dodatno prelaganje iz oskrbovalnega vozila v vozičke ali

regale ob liniji, se oskrba z vozički izkaţe za ustreznejšo.

Preglednica 4.1: Primerjava različnih načinov oskrbovanja

Način oskrbovanja: Z viličarjem Milk-run z zabojniki Z vozički

Količina materiala

ob liniji

večja manjša manjša

Izgube zaradi

iskanja materiala

večje manjše manjše

Fleksibilnost in

hitrost menjav

manjša večja večja

Pričakovani zapleti

pri menjavah

večji manjši manjši

Velikost

transportnih enot

večja manjša manjša

V primerjavi z obstoječim načinom oskrbe se oskrbovanje z vozički izkaţe za učinkovitejše,

saj so menjave hitrejše. Pogostost in tip menjav nimata večjega vpliva na izgube, saj je čas

menjave polnega vozička za praznega vedno enak.

Na primeru količinsko najštevilčnejših aparatov SIVK smo pokazali, da se dnevne

izgube zaradi oskrbovanja zmanjšajo za 18 minut. Pri nekaterih drugih aparatih bi bil

prihranek časa večji, saj bi način oskrbovanja neposredno vplival učinkovitost montaţnih

delavcev, kot smo ugotovili pri aparatih HG.


- 51 -

4.10 Ekonomičnost uvedbe sprememb

Za vsako večjo investicijo v proizvodnji je potrebno na narediti ekonomski preračun in jo s

tem upravičiti. Predlagane investicije bomo skušali upravičiti na podlagi zmanjšanja časa dela

in s tem povezanimi stroški zaposlenih.

Modulni vozički

čas montaţe aparatov HG se zmanjša za 13,5 s oz. 0,00375 h;

strošek delavca je 10 € na uro;

število delavcev na liniji pri aparatih HG je 7;

število proizvedenih aparatov HG na leto je 11606;

stroški investicije so povezani le z nabavo vozičkov, ki znaša 1490 €.

Preglednica 4.2: Vrednost investicije modulnih vozičkov

Opis Količina Cena/kos Cena

Voziček s plastičnimi policami (slika 4.1) 1 319 € 319 €

Voziček za navodila ali nosilce svečk (slika 4.2) 2 410 € 820 €

Voziček za plinske aparate (slika 4.3) 1 351 € 351 €

SKUPAJ: 1490 €

Prihranek stroškov na aparat:

PA [

] - prihranek stroškov na aparat

tP1 [

] - prihranek časa pri izdelavi enega aparata

Sd [

] - strošek delavca



- 52 -

Letni prihranek stroškov pri montaţi aparatov HG:

PHG [ ] - letni prihranek pri aparatih HG

PA [


QHG [ ] - količina proizvedenih aparatov HG na leto

Povrnitve investicije:

PINV [leto] - povrnitev investicije

INV [ ] - vrednost investicije

PHG [

] - letni prihranek pri aparatih HG

Modulni vozički so primerni tudi za druge tipe aparatov. Voziček za navodila in voziček za

droben material sta uporabna pri vseh aparatih. Večje izkoriščenost pa nam omogoči, da lahko

predvidimo krajšo amortizacijsko dobo.

Ureditev novega delovnega mesta pri aparatih KIVK

predvideni stroški ureditve delovnega mesta 500 €;

število proizvedenih aparatov KIVK na leto je 576;

prihranek časa na aparat je 6,2 s oz. 0,00172 h;

število delavcev na liniji pri aparatih KIVK je 7;

Prihranek stroškov na aparat:

PA [


tP1 [

] - prihranek časa pri izdelavi enega aparata

Sd [




- 53 -

Letni prihranek stroškov pri montaţi aparatov KIVK:

PKIVK [

] - letni prihranek pri aparatih KIVK

PA [


QK [

] - količina proizvedenih aparatov KIVK na leto

Povrnitev investicije:


PKIVK [

] - letni prihranek pri aparatih KIVK


Predvidena doba amortizacije je dolga, vendar ne smemo pozabiti na druge učinke, ki jih

prinaša sprememba načina montaţe. Zmanjšanje moţnosti za poškodbe aparatov in delavke je

teţko oceniti. 500 € za podjetje ni velik strošek in je zato ureditev novega delovnega mesta

vsekakor smiselna.

Nov način oskrbovanja z vozički pri aparatih SIVK

število proizvedenih aparatov SIVK na leto je 21125;

število vseh proizvedenih aparatov na leto je 49678;

dnevna izguba časa zaradi menjav je 18 min;

število delavcev na liniji pri aparatih SIVK je 7.


- 54 -

Preglednica 4.3: Vrednost investicije za nov način oskrbovanja z vozički

Opis Količina Cena/kos Cena

Voziček 18 450 € 8100 €

Električno vlečno vozilo 1 15000 € 15000 €

Ureditev talnih označb 100 €

SKUPAJ: 23200 €

Predpostavimo, da so v povprečju časi montaţe različnih tipov aparatov enaki. Letni

prihranek časa pri aparatih SIVK tako lahko izračunamo po spodnji enačbi:

TPL(sivk) [

] - prihranek časa na leto

Q [kos] - količina vseh proizvedenih aparatov

Qsivk [kos] - količina proizvedenih aparatov skupine SIVK

TIZd [

] - izguba časa na dan

NdL [

] - število delovnih dni v letu

Letni prihranek stroškov pri oskrbi aparatov SIVK z vozički:

P1 [

] - prihranek na leto

TPL(sivk) [

] - prihranek časa na leto

Sd [



Povrnitev investicije:


- 55 -



P1 [

] - prihranek na leto

Na prvi pogled se izkaţe, da investicija ni ekonomična, saj je doba 10,4 leta za povrnitev

investicije predolga. Vendar pa je potrebno poudariti, da je račun posplošen in narejen na

podlagi spremembe oskrbovanja enega tipa aparatov. Pri spremembi načina oskrbe za vse

aparate in upoštevanju zmanjšanja časa montaţe pri nekaterih aparatih bi bil rezultat drugačen

in investicija bolj smiselna.

4.11 Diskusija

Podane rešitve se izkaţejo za koristne in pripomorejo k večji učinkovitosti proizvodnje. Z

uporabo manjših zabojnikov, vozičkov in nove lokacije regala, ki bi ga prestavili, kot je

opisano v poglavju 4.4, se zmanjša montaţni čas na proizvodni liniji. Delovna mesta

postanejo bolj ergonomska. Zmanjša se moţnost nastanka napak in s tem se izognemo

nepotrebnim popravilom. Z eno povedjo bi lahko zapisali, da nam ti pripomočki omogočajo

vzpostavitev linije z večjo produktivnostjo ob malih investicijskih vloţkih. Standardni

elementi vozičkov pa omogočajo tudi sestavo drugih pripomočkov, ki jih potrebujemo pri

montaţi. Sestavimo lahko razna stojala, regale, naklonske mize in druge namensko uporabne

stvari. Komponente so razstavljive in uporabne pri montaţi novih pripomočkov, v primeru da

jih v takšni obliki ne potrebujemo več. Tako imajo takšne komponente veliko prednosti pred

klasičnimi varjenimi oz. nerazstavljivimi pripomočki. Nakup takšnih modulnih pripomočkov

se izkaţe za dobro investicijo.

Pri ekonomičnosti uvedbe sprememb dobimo različne rezultate. Modulni vozički se ţe

na prvi pogled izkaţejo za dobro investicijo. Sprememba oskrbovanja in novo delovno mesto

pa nekoliko manj, saj je doba povrnitve investicije daljša. Potrebno je poudariti, da so izračuni

posplošeni in upoštevajo le prihranke časa pri montaţi. V izračunih ni zajeto zmanjšanje

števila napak zaradi uvedbe sprememb in ostale pridobitve, saj jih je teţko natančno zajeti in

ovrednotiti.


- 56 -

5 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu smo se ukvarjali s problemi pri montaţi vgradnih kuhalnih plošč v

podjetju Gorenje d.d. Osredotočili smo se na 6. linijo, ki smo jo tudi podrobneje predstavili. S

smernicami vitke proizvodnje in z ţeljo po odpravljanju nepotrebnih izgub smo iskali rešitve,

ki bi izboljšale procese montaţe, transporta in skladiščenja. Z zmanjšanjem izgub smo

pripomogli k zmanjšanju proizvodnih stroškov.

5.1 Ocena učinkov

Ugotovili smo, da je eden od problemov neurejenost delovnih mest, na katero vpliva tudi

notranji transport in količina materiala na liniji. Zaradi načina ravnanja z materialom smo

predlagali uporabo manjših zabojnikov. Uporaba manjših, s šiframi označenih zabojnikov

omogoča, da delavke ne jemljejo materiala iz večjih embalaţ in si ga ne nosijo bliţje liniji

brez šifer. S tem se zmanjša verjetnost vgradnje napačnih sestavnih delov. Material ne sme

biti izven označenih zabojnikov, saj se s tem pojavijo tudi teţave pri vračanju materiala v

skladišče. Manjši zabojniki različnih velikosti so ţe nabavljeni, vendar se uporabljajo le v

omejenem obsegu pri drobnem materialu. Manjši regal ob montaţni liniji 6 skrajša

transportno pot drobnega materiala do linije in nazaj. S tem se doseţe, da droben material ne

ostaja na liniji, s tem pa se poveča tudi preglednost. Na delovnem mestu mora biti samo

material, ki je potreben za izdelavo določenega tipa aparata.

Za večjo urejenost in boljšo ergonomijo delovnega okolja poskrbijo tudi modulni

vozički. Zaradi ustreznih višin polic odstranimo sklanjanje delavcev, ki je prisotno pri

jemanju iz palet. Zaradi modulne gradnje jih lahko priredimo našim potrebam in ţeljam.

Mobilnost na delovnem mestu se poveča, saj si za razliko od palet montaţni delavec lahko

sam premakne voziček. Zmanjša se hoja in čas iskanja. S postopkom Work-Factor in z

opazovanjem dela zaposlenih na liniji smo prišli do ugotovitve, da lahko pri montaţi z vozički

porabimo 5 % manj časa. S tem smo tudi dokazali tezo, da z uporabo modulnih vozičkov

zmanjšamo nepotrebne izgube pri montaţi.

Ker so se vozički izkazali za dobre proizvodne pripomočke, smo predlagali tudi

spremembo načina oskrbovanja z vozički s ciljem zmanjšanja količine materiala ob liniji.

Zaradi drugačnega oskrbovanja je dostop do delovnih mest prost in oskrba laţja. Pri menjavah


- 57 -

serij aparatov prihranimo 18 minut dnevno. S tem smo dokazali tezo, da spremenjen način

oskrbe omogoča hitrejšo proizvodnjo.

Zaradi širokega proizvodnega programa in dodajanja novih aparatov lahko pričakujemo,

da se bodo serije še manjšale. Posledično bodo menjave še pogostejše. Manjše serije za

oskrbovanje z vozički niso problem. Na voziček se naloţi material za potrebno število

aparatov. Ker je količina materiala na liniji točna, se zmanjša transport neporabljenega

materiala nazaj v skladišče. Delovna mesta so z uporabo vozičkov bolj urejena. Zmanjšajo se

neproduktivni elementi delovnega procesa. Material je pri roki, zato ni nepotrebne hoje in

iskanja materiala.

Pri montaţi kombiniranih kuhalnih plošč KIVK smo zaradi načina dela predlagali

spremembo delovnega mesta. V primerjavi s sedanjim načinom se za 2,4 % zmanjša čas

montaţe. Ne smemo pozabiti, da delavki olajšamo delo, saj odstranimo nošenje teţkega

aparata. S tem zmanjšamo moţnost za poškodbe delavke in aparata. Zaradi aktualnosti takšnih

kombiniranih aparatov jih v proizvodnem programu pričakujemo še v večjem številu, zato je

sprememba vsekakor potrebna.

Zaradi manjših fizičnih obremenitev pri uporabi vozičkov in spremenjenega načina

sestave aparatov KIVK lahko trdimo, da se v proizvodnji izboljša vzdušje in motivacija

zaposlenih. Zaradi laţjega dela se zmanjša moţnost bolniškega dopusta in izboljša vzdušje v

proizvodnji.

5.2 Pogoji za uvedbo

Zaradi raznolikosti rešitev so podani pogoji navedeni skupaj s predlaganimi rešitvami. Ker so

rešitve enostavne, jih ni teţko vzpostaviti. Nekoliko več teţav je mogoče pričakovati pri

spremembi oskrbovanja, saj bi se spremenil način dela skladiščnikov. Smiselno bi bilo, da bi

ves material spravili znotraj OVK, pri čemer bi morali zmanjšati zaloge. Zaradi transportnih

poti, ki so na nekaterih mestih ozke, bi bila dolţina vlečnega vozila omejena.

5.3 Možnost nadaljnjega razvoja

Ob uresničenju predvidenih sprememb smo prepričani, da moţnosti za izboljšave, ki bi

pozitivno vplivale na proizvodnjo, ne zmanjka. Z načinom vitkega razmišljanja bi bilo

potrebno seznaniti vse zaposlene, da bodo spoznali izgube zaradi nepotrebnih aktivnosti.


- 58 -

Modulni pripomočki so nam v pomoč pri zmanjševanju teh izgub. V različnem obsegu bi bili

uporabni na vseh ostalih montaţnih linijah v Gorenju.

Zavedati se je potrebno, da podjetju prinašajo uspeh le stalne izboljšave. Na montaţni

liniji 6 se najde še precej moţnosti za izboljšave. Uredili bi lahko mehaniziran trak, obračalna

miza bi bila potrebna predelave, saj morajo zaposleni ročno prelagati aparate naprej na

valjčnico. Razmisliti bi bilo potrebno o uvedbi kanbana in bolj dosledni uporabi JIT, da bi

zmanjšali zaloge v skladišču in ob liniji.


- 59 -

6 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Atag brošura 2011 [svetovni splet]. Dostopno na WWW: http://www.atag.co.uk/

[10.3.2011].

[2] Kaltnekar Zdravko. Logistika v proizvodnem podjetju, učbenik, Kranj : Fakulteta za

organizacijske vede, 1993.

[3] Lean Manufacturing [svetovni splet]. Dostopno na WWW:

http://en.wikipedia.org/wiki/Lean_manufacturing/ [15.1.2011].

[4] Lean Manufacturing Guide [svetovni splet]. Dostopno na WWW:

http://www.leanmanufacturingguide.com/ [15.1.2011].

[5] Orešek Aljaţ. Uvedba sistema KANBAN v manjših podjetjih, diplomsko delo, Nova

Gorica, 2010.

[6] Perme Tomaţ. Simulacijska podpora ureditvi toka materiala v kosovni proizvodnji,

članek, IRT 3000, Junij 2009, str 74-80.

[7] Perme Tomaţ. Vitka logistika je osnova vitke proizvodnje: članek, IRT 3000, Junij

2007, str 112-114.

[8] Polajnar Andrej. Organizacija kot gonilo poslovnih izboljšav, članek, posvetovanje

orodjarstvo, 2008.

[9] Polajnar Andrej. Priprava proizvodnje, učbenik, Maribor : Fakulteta za strojništvo,

1998.

[10] Polajnar Andrej, Buchmeister Borut, Leber Marjan. Organizacija proizvodnje,

učbenik, Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2002.

[11] Supply Chain Management Workshop Series: Milk Run Delivery [svetovni splet].

Dostopno na WWW: http://teamkita.wordpress.com/2008/03/12/supply-chain-

management-workshop-series-milk-run-delivery/ [15.3.2011].

[12] Šmigoc Senčar Tatjana. Vpliv organiziranosti notranjega transporta na proizvodni

pretočni čas in logistične stroške, magistrska naloga, 2004.

[13] Vision Lean, Trilogiq, zbornik, 2006.

[14] Work-Factor hitri postopek, priročnik, Ljubljana : Zavod za avtomatizacijo Ljubljana,

1979.

http://www.atag.co.uk/

http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=1919010238673580&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Kaltnekar,%20Zdravko%22

http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=1919010238673580&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Smigoc%20Sencar,%20Tatjana,%201963-%22


- 60 -

PRILOGA 1: SHEMATSKI PRIKAZ PRETOKA MATERIALA V OVK


- 61 -

PRILOGA 2: WF ANALIZA

Preloţi aparat na valjčnico (več korakov)

Čisti čas: 207 ĆEH / 1 kos

Obstoječe stanje

Št. Ele. Opis elementa Analiza Čas [ČEH] Kum. [ČEH]

1 Se po aparat(T) C-1 7 7

2 PrR apatar(M) 1-x2 4 11

3 Tr dvigne C-5 15 26

4 HO do valjčnice 12+7x10 82 108

5 Tr aparat na valjčnico(T,M4) C-5 15 123

6 Ipr aparat 1- 2 125

7 HO nazaj 12+7x10 82 207

= 12,4 s

Preloţi aparat na valjčnico


Novo stanje


1 Se po aparat(T) C-1 7 7

2 PrR apatar(M) 1-x2 4 11

3 Tr dvigne C-5 15 26

4 HO do valjčnice 12+7x10 82 58

5 Tr aparat na valjčnico(T,M4) C-5 15 73

6 Ipr aparat 1- 2 75

7 HO nazaj 12+7x10 82 103

= 6,2 s


- 62 -

Preloţi cevko na valjčnico (s palete)


Obstoječe stanje


1 Tr UŢ(T) C-1 7 7

2 Se po cevko(T) C-1 7 14

3 PrM cevko 2- 3 17

4 Tr iz zaboja(T) C-1 7 24

5 Tr ZŢ C-0 5 29

6 TZ k mizi ...180°-2N 26 55

7 Tr odloţi cevko(T) C-1 7 62

8 IpR cevko 1- 2 64

9 TZ nazaj ...180°-2N 26 90

= 5,4 s

Preloţi cevko na valjčnico (z vozička)


Novo stanje


1 Se po cevko(T) C-1 7 7

2 PrM cevko 2- 7 14

3 Tr iz zaboja(T) C-1 3 17

4 TZ k mizi ...90°-2N 7 37

5 Tr odloţi cevko(T) C-1 5 44

6 IpR cevko 1- 26 64

7 TZ nazaj ...90°-2N 7 66

= 3,9 s


- 63 -

PRILOGA 3: PROIZVODNI PROGRAM LINIJE 6.

šifra Kratki tekst materiala količina

125882 PL KUH SVK71SS ECT2700P2 GPF 358

125883 PL KUH SVK81SS ECT2800P2 GPF 461

125884 PLOščA DEKORAT.DP463STVA-DFP2000P2 GPF 118

125885 PLOščA DEKORAT.DP700STVA-DFG2070P2 GPF 16

125886 PLOščA DEKORAT.DP717STVA-DFG2072P2 GPF 62

171366 PLOščA DEKORAT.DPP-ORA-E DPP-ORA-E GOR 456

171392 PLOščA DEKORAT.DPM-ORA-S DPM-ORA-S GOR 146

171399 PLOščA DEKORAT.DPP-ORA-S DPP-ORA-S GOR 120

171401 PLOščA DEKORAT.DPM-ORA-E DPM-ORA-E GOR 629

178358 PL KUH SIVK61TS EIT695-ORA-E GOR 34

178359 PLOščA DEKORAT DPM-ORA-E DPM-ORA-E GOR 91

178360 PLOščA DEKORAT.DPM-ORA-S DPM-ORA-S GOR 49


178362 PLOščA DEKORAT.DPP-ORA-S DPP-ORA-S GOR 46


188784 PLOščA DEKORAT.DFP2000P2B GPF 60

188785 PLOščA DEKORAT.DFG2070P2B GPF 13

188786 PLOščA DEKORAT.DFG2072P2B GPF 60

225638 PL KUH SIVK71TS EIT2700P2 GPF 10

231899 PL KUH SIVK71TS IT740AC GOR 11

231975 PL KUH SVK71SS ECS780AX GOR 64

231977 PL KUH SVK71CS ECT780AC GOR 425

231979 PL KUH SVK71CS ECT780AXC GOR 142

236947 PL KUH SVK73CS ECT720EXC GOR 300

242145 PLOščA DEKORAT.DP717ST30 DFD72PBX GOR 25

242148 PLOščA DEKORAT.DP717STVN53 DFD72PAX GOR 136

242149 PLOščA DEKORAT.DP717STVA57 DFD72PAA GOR 25

242150 PLOščA DEKORAT.DP717ST53 DFD72EBX GOR 15

242151 PLOščA DEKORAT.DP717STVN53 DFD72EAX GOR 35

242152 PLOščA DEKORAT.DP700ST30 DFD70PBX GOR 20

242154 PLOščA DEKORAT.DP700STVN53 DFD70PAX GOR 270

242163 PLOščA DEKORAT.DP458ST53 DFM46PBX GOR 50

242164 PLOščA DEKORAT.DP458STVN53 DFM46PAX GOR 389

242165 PLOščA DEKORAT.DP458STVA57 DFM46PAA GOR 20

242166 PLOščA DEKORAT.DP458ST53 DFM46EBX GOR 10

242167 PLOščA DEKORAT.DP458STVN53 DFM46EAX GOR 86



- 64 -


243020 PL KUH SVK71CS ECT780AAC GOR 33

243021 PL KUH SVK71CS ECT780AX GOR 40



248314 PLOščA DEKORAT.DPP-ORA-W GOR 328

248315 PLOščA DEKORAT.DPM-ORA-W GOR 383

251237 PL KUH SVK71CS ECT780ASC GOR 220

251238 PL KUH SVK71CS MECT780FC MOR 50

261158 PL KUH SIVK72TS IT706AX GOR 260

261179 PL KUH SIVK72TS IT706ASC GOR 580

263091 PL KUH SIVK64MS IDK664ONYUU/P1 PEL 230

263413 PL KUH SVK73CS CKT870ONYUU/P1 PEL 520

270297 PL KUH SVK71CS ECT780BX GOR 60

272574 PL KUH GK731ONYA1E/P1 PEL 50



272578 PL KUH HG1111MBA1E/A1 ATA 280

272579 PL KUH HG1111MBB1E/A1 ATA 100

272580 PL KUH HG1111MBF1E/A1 ATA 50




272584 PL KUH HG6111NBA1E/A1 ATA 150







272594 PL KUH HG9611SBA1E/A1 ATA 750



272597 PL KUH WO3111MBA1E/A1 ATA 300

272599 PL KUH WO3111MBF1E/A1 ATA 32

274428 PL KUH SVK71SS ECS780AXC GOR 310

276641 PLOščA DEKORAT.DP720ST DFD72SYB GOR 362

276643 PLOščA DEKORAT.DP720ST DFD72SYW GOR 357

277874 PLOščA DEKORAT.DP700ST DFD70SYB GOR 25

277875 PLOščA DEKORAT.DP700ST DFD70SYW GOR 20


- 65 -

280013 PL KUH SIVK6CTF IT642AXC GOR 405

280014 PL KUH SIVK7BTF IT742AXC GOR 273

280080 PL KUH SIVK6ATF IT641AC GOR 760

280099 PL KUH SIVK3ATA HI3271MUU/A1 ATA 360

280104 PL KUH SIVK6ATA HI6271FUU/A1 ATA 750

280105 PL KUH SIVK6DTI HI6271SUU/A1 ATA 150


280107 PL KUH SIVK6BTF HI6271TUU/A1 ATA 1600

280108 PL KUH SIVK63MS HI6271BUU/A1 ATA 320

280114 PL KUH SIVK7ATA HI7271IUU/A1 ATA 320

280115 PL KUH SIVK7CTI HI7271SUU/A1 ATA 550


280117 PL KUH SIVK8ATI HI8271SUU/A1 ATA 550

280118 PL KUH SIVK8BTA HI8271MUU/A1 ATA 360

280119 PL KUH SIVK9BTA HI9271IUU/A1 ATA 72


280121 PL KUH SIVK9BTA HI9271MUU/A1 ATA 520

280123 PL KUH SIVK9CTF IDK995ONYUU/P1 PEL 350

280124 PL KUH SIVK7ATF IDK884ONYUU/P1 PEL 576


280126 PL KUH KIVK9ATA IG9271MBA1E/A1 ATA 480

280127 PL KUH KIVK9ATA IG9271MBB1E/A1 ATA 72

280128 PL KUH KIVK9ATA IG9271MBF1E/A1 ATA 24


280132 PL KUH SIVK9CTF IT951AC GOR 209


280257 PL KUH HL6011GUU/A02 ATA 24

280258 PL KUH HL6011MUU/A2 ATA 24

280788 PL KUH SIVK6ATF IT641KR GKM 633

282243 PL KUH SIVK6FTF IT631AXC GOR 140

282322 PL KUH SIVK1ATF MIT1141FC MOR 20


286155 PL KUH SVK71SS ECT2700P2 GOR 22


287801 PL KUH SIVK63TS IT606AX-NO GOR 300

295346 PL KUH SIVK6CTF IT642AC GOR 450




299451 PL KUH SIVK3WTA HI3271WUU/A1 ATA 80


- 66 -

299478 PLOščA DEKORAT.DP700ST DFD70SYA GOR 9

299479 PLOščA DEKORAT.DP720ST DFD72SYA GOR 9

299803 PL KUH SVK71CS KECT780EC KRT 150

302025 PL KUH SIVK6ATF IDK674ONYUU/P1 PEL 650

302200 PL KUH SVK71CS A280ZTUU/E01 ETN 96



303817 PL KUH SIVK6ATF IT641ORA GOR 475

303818 PL KUH SIVK6ATF IT641ORAW GOR 700

307041 PL KUH SIVK6CTS IS642AXC GOR 150

307042 PL KUH SIVK7BTS IS742AXC GOR 160





310296 PL KUH HG1111MDA1E/A1 ATA 250

310297 PL KUH HG9611MDA1E/A1 ATA 550

310298 PL KUH HG9711MCA1H/A1 ATA 560

312444 PL KUH SVK6A5TS HL6271TUU/A1 ATA 1100

312448 PL KUH SVK6A4TS HL6271GUU/A1 ATA 1050

312450 PL KUH SVK6A1TS HL6271MUU/A1 ATA 800

312452 PL KUH SVK7A3TS HL7271GUU/A1 ATA 250

312453 PL KUH SVK7A1TS HL7271MUU/A1 ATA 250

312454 PL KUH SVK8A1TI HL8271SUU/A1 ATA 800

312456 PL KUH SVK8A1TI HL8271IUU/A1 ATA 250

312466 PL KUH SVK9A1TI HL9271SUU/A1 ATA 400

312467 PL KUH SVK3A1TD HL3271MUU/A1 ATA 260

312468 PL KUH SVK6A2TF CKT964ONYUU/P1 PEL 1100



312482 PL KUH KVK9A1TF CG9271MBA1E/A1 ATA 550


316463 PL KUH HG1111MDB1E/A1 ATA 250

316491 PL KUH HG9611MDB1E/A1 ATA 280

316514 PL KUH HG9711MCB1H/A1 ATA 280

317345 PL KUH SIVK32MS GIK32B GOP 802

317346 PL KUH SIVK64MS GIK63B GOP 672

317347 PL KUH SIVK6ATF GIT63B GOP 1102

317348 PL KUH SIVK7ATF GIT73B GOP 1052

317351 PL KUH SIVK9CTF GIT95B GOP 772


- 67 -

Graf 1: število različnih proizvodov, razdeljenih po skupinah

Graf 2: število aparatov znotraj skupine

0

10

20

30

40

50

60

SIVK

dekor plošča

SVK

HG

KIVK

GK

HL

WO

KVK

21125

576

1063111606

576 250 48 332 550

0

5000

10000

15000

20000

25000

SIVK

dekor plošča

SVK

HG

KIVK

GK

HL

WO

KVK


- 68 -

PRILOGA 4: KOMPONENTE APARATA SIVK 6BTF 280107

Kratki tekst materiala Količina EM količina

v TE emabalaža 100 aparatov

število TE

Delovno mesto

VIJAK ST4,2X16-C-H-C15-A2F 10 KOS 5000 zabojnik 1000 1 1 VIJAK M4X5-A2F 2 KOS 2000 zabojnik 200 1 1 MODUL INDUKCIJSKI 4I G5 1 KOS 50 Škatla 100 2 1 PLOŠČA ALU 554X484-SIVK6 1 KOS 50 box paleta 100 2 1 TULJAVA G5 D180,200MM 4 KOS 1000 Škatla 400 1 1 RAZBREMENILEC KAB.SIVK 1 KOS 1000 zabojnik 100 1 1 VIJAK 4X20-H-20MNB4-A2K 1 KOS 1000 zabojnik 100 1 1 VEJA S KONEKT.4P/2,5 1 KOS 500 zabojnik 100 1 1 MODUL TC FRONT W 4 G5 EGO 1 KOS 10 škatla 100 10 2

VIJAK ST3,9X6,5-C-H-C15E2C-A2F 12 KOS 5000 zabojnik 1200 1 2 STEKLO G5 SIVK6BTF ATA KPL 1 KOS 25 voziček 100 4 2 ZATIČ FIKSIRNI TC G5 2 KOS 1000 zabojnik 200 1 2

SET KABELSKI LIN G5 IM-TC 180 1 KOS 500 zabojnik 100 1 2 NALEPKA PRIKLJ.SHEME OSNOVNA 1 KOS 1000 Škatla 100 1 5 MOSTIČ KONTAKTNI BI 2 KOS 5000 zabojnik 200 1 5 POKROV PRIKLJUČNE SPONKE G5 1 KOS 1000 zabojnik 100 1 5 TESNILO PENASTO PVC 6X3 1 KOS 200 zabojnik 100 1 7 VOGALNIK EPS ATAG G5 2 KOS 150 voziček 200 1 7 BLAZINA 570X450X30 EPS 2A 2 KOS 300 paleta 200 1 7 ŠKATLA KARTONSKA- ATAG-G5 600 1 KOS 100 paleta 100 1 7 FOLIJA PE LD 900X700X0,03 2 KOS 500 zabojnik 200 1 7

TRAK LEPILNI 50X132MT SYLENE 230 1,5 m 150 m 7 ETIKETA OPOZORILNA ATAG 1 KOS 500 zabojnik 100 1 7 ETIKETA EMBALAŽE 2 KOS 200 zabojnik 200 1 7 SET NAVODIL ZA 280107 KPL 1 KOS 100 zabojnik 100 1 7 GARANCIJSKI LIST IN IZJAVA ATAG 1 KOS 500 zabojnik 100 1 7 PRIKLJUČNI VODNIK 1 KOS 500 Škatla 100 1 7

pripomoČkov na proizvodnjo vgradnih kuhalnih aparatov v podjetju gorenje … · 2017-11-27 ·...

Documents