priprava armature v Železokrivniciza rezano in krivljeno armaturo ter rezane in krivljene armaturne...

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Rok Krajnc

PRIPRAVA ARMATUREV ŽELEZOKRIVNICI

Diplomsko delo

Maribor, september 2012

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

PRIPRAVA ARMATURE

V ŽELEZOKRIVNICI

Študent: Rok Krajnc

Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo

Smer: Komunalna

Mentor: izr. prof. dr. Andrej ŠTRUKELJ, univ. dipl. inž. grad


I


PRIPRAVA ARMATURE

V ŽELEZOKRIVNICI



Smer: Komunalna



I


PRIPRAVA ARMATURE

V ŽELEZOKRIVNICI



Smer: Komunalna



III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Andreju

Štruklju za pomoč, nasvete in vodenje pri

opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala gre mojim staršem, ki so mi

omogočili študij. Zahvaljujem se tudi ženi za

moralno podporo pri pisanju diplomske naloge.

IV

PRIPRAVA ARMATURE V ŽELEZOKRIVNICI

Ključne besede: gradbeništvo, železokrivnica, armatura, armaturne mreže, Slovenskotehnično soglasje.

UDK: 624.072.46:666.97.055 (043.2)

Povzetek

Namen diplomskega dela je prikazati pripravo armature v proizvodnem obratu

železokrivnice s pridobljenim Slovenskim tehničnim soglasjem – STS za rezano in krivljeno

armaturo ter za rezane in krivljene armaturne mreže. Priprava armature obsega dobavo

osnovnih materialov, skladiščenje, izdelavo končnih izdelkov ter vezanje armature.

Železokrivnica deluje v okviru obrata montažnih armiranobetonskih konstrukcij in

zagotavlja redno ter kvalitetno dobavo armature za proizvodnjo montažnih elementov.

V

PREPARATION OF STEEL REINFORCEMENT BARS

Key words: civil engineering, bending plant, reinforcing steel, reinforcing mesh,Slovenian technical approval.

UDK: 624.072.46:666.97.055 (043.2)

Abstract

Purpose of this study is to show the preparation of steel reinforcement bars in

manufacturing plant with acquired Slovenian technical approval. Preparation of

reinforcement volume supply of basic materials, storage, manufacture of finished products

and tying reinforcement. The manufacturing plant operates within the plant prefabricated

reinforced concrete structures and ensure regular and quality supply of fittings for the

production of prefabricated elements.

VI

VSEBINA

1. UVOD ........................................................................................................ 1

2. PROIZVODNI OBRAT ŽELEZOKRIVNICA .................................... 22.1. Tehnološki proces priprave armaturnih palic ............................................................ 5

2.2. Proizvodni program železokrivnice........................................................................... 6

2.3. Postopek proizvodnje rezane in krivljene armature ter rezanih in krivljenih

armaturnih mrež......................................................................................................... 9

2.4. Skladiščenje osnovnih materialov ........................................................................... 10

2.5. Kontrola postopka proizvodnje in končanih izdelkov............................................. 12

2.6. Označevanje, skladiščenje in transport končnih izdelkov ....................................... 12

2.7. Priprava in vgrajevanje armature............................................................................. 13

3. SLOVENSKO TEHNIČNO SOGLASJE ............................................ 143.1. Opis proizvoda in opredelitev predvidene uporabe................................................. 16

3.2. Lastnosti proizvoda in metode preverjanja.............................................................. 18

3.3. Vrednotenje in potrjevanje skladnosti proizvoda .................................................... 26

3.4. Odgovornosti in naloge proizvajalca....................................................................... 26

3.5. Naloge določenega organa....................................................................................... 30

3.6. Obveznosti imetnika STS ........................................................................................ 35

3.7. Transport in skladiščenje proizvoda ........................................................................ 36

3.8. Načrt kontrole .......................................................................................................... 37

3.9. Naloge proizvajalca, imetnika Slovenskega tehničnega soglasja – STS................. 38

3.10. Naloge določenega organa pri nadzoru in kontroli proizvodnje ............................. 40

4. IZDELAVA MONTAŽNEGA AB STEBRA ...................................... 434.1. Tehnologija izdelave montažnih armiranobetonskih konstrukcij............................ 43

4.2. Postopek proizvodnje montažnih armiranobetonskih izdelkov............................... 45

4.3. Prednosti in slabosti montažne gradnje ................................................................... 46

4.4. Proizvodni proces v obratu armiranobetonskih konstrukcij .................................... 47

4.5. Proizvodnja montažnih betonskih izdelkov............................................................. 48

4.6. Kontrola postopka proizvodnje in končanih izdelkov............................................. 48

4.7. Označevanje, skladiščenje in transport.................................................................... 49

VII

4.8. Primer montažnega armiranobetonskega stebra ...................................................... 50

5. LITERATURA IN VIRI........................................................................ 565.1. Knjige ...................................................................................................................... 56

5.2. Internetni viri ........................................................................................................... 57

6. PRILOGE................................................................................................ 586.1. Seznam slik.............................................................................................................. 58

6.2. Seznam preglednic................................................................................................... 59

6.3. Naslov študenta ....................................................................................................... 60

6.4. Kratek življenjepis................................................................................................... 60

VIII

UPORABLJENI SIMBOLI

- nominalni premer armaturne palice∅ - premer armaturne palice

- napetost tečenja

- natezna trdnost

- raztezek pri minimalni sili

- trajna dinamična trdnost, - naklon reber

- minimalna površina rebričenja

- strižna sila zvara. - povprečna vrednost opravljenih preizkusov

- tlačna trdnost betona

- mejna natezna trdnost armature

- meja tečenja (plastičnosti) armature

IX

UPORABLJENE KRATICE

STS - Slovensko tehnično soglasje

ZGPro - Zakon o gradbenih proizvodih

ZAG - Zavod za gradbeništvo Slovenije

EU - Evropska unija

ETA - Evropsko tehnično soglasje

EOTA - Evropska organizacija za tehnična soglasja

SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo

CE - Oznaka za proizvod, ki izpolnjuje bistvene zahteve za varnost, zdravje in

varovanje okolja, določene z evropsko regulativo

Priprava armature v železokrivnici 1

1. UVOD

Namen diplomske naloge je prikazati pripravo armature v proizvodnem obratu

železokrivnice s pridobljenim Slovenskim tehničnim soglasjem – STS za rezano in

krivljeno armaturo ter za rezane in krivljene armaturne mreže. Priprava armature obsega

dobavo osnovnih materialov, skladiščenje, izdelavo končnih izdelkov ter vezanje armature.

Železokrivnica deluje v okviru obrata montažnih armiranobetonskih konstrukcij in

zagotavlja redno in kvalitetno dobavo armature za proizvodnjo montažnih elementov.

Tehnično soglasje temelji na tehnični presoji določenega tipa ali družine gradbenih

proizvodov. Tehnična presoja zajema preiskave, preizkuse in oceno, ki jih je potrebno

izvesti, da bi se lahko izkazala ustreznost tega proizvoda za predvideno uporabo glede

njegovih predpisanih lastnosti obnašanja.

Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je organ za podeljevanje tehničnih soglasij po

zakonodaji o gradbenih proizvodih.

Tehnično soglasje se podeli takrat, ko za gradbeni proizvod še ni mogoče pripraviti

ustreznega standarda oz. ko ta proizvod znatno odstopa od tistega v standardu.

Tehnično soglasje se praviloma uporabi predvsem pri gradbenem proizvodu, ki:

je sestavljen iz več posameznih proizvodov – komponent, in je zato priprava

ustreznega standarda zanj praktično nemogoča,

zaradi "inovativnosti" samega proizvoda, njegove priprave ali načina vgradnje,

priprava ustreznega standarda ne sledi pričakovanjem proizvajalca takšnega proizvoda.


2. PROIZVODNI OBRAT ŽELEZOKRIVNICA

Pri proizvodnji v železokrivnici se za krivljenje na posebnih avtomatskih strojih in ročno

uporablja izključno rebričene oziroma rebraste kolute in rebraste palice ter zavarjene

rebričene armaturne mreže, ki se po krivljenju odrežejo na predpisano dolžino, glede na

zahteve armaturnih načrtov ali internih specifikacij imetnika Slovenskega tehničnega

soglasja (STS).

Armaturne palice se z deponije prepeljejo v železokrivsko delavnico, kjer se opravi razrez

in krivljenje po armaturnih načrtih in priloženi specifikaciji armature. Razkladanje

armature in nakladanje rezane ter krivljene armature na tovorna vozila se vrši s stolpnim

dvigalom.

Slika 1: Železokrivska delavnica

V zunanjem delu železokrivnice so postavljene pomične škarje za rezanje armature večjih

profilov premera od 12 mm do 32 mm. Škarje se pomikajo nad prekati skladiščene

armature do mesta določenega profila in ga odrežejo na predpisano dolžino. Tako

razrezane palice se skozi odprtino v zidu pomikajo do krivilnih miz, kjer se armatura krivi

po armaturnem načrtu.


V notranje delu železokrivnice so razporejeni stroji, s pomočjo katerih se opravljajo

različne faze krivljenja armature. To so krivilni stroji in stroji za izdelavo stremen. Glave

krivilnih strojev se menjajo glede na želeni radij in obliko krivljenja. Stroji za izdelavo

stremen imajo računalniško nastavitev za oblike palic, število komadov ter rezno dolžino.

Slika 2: Razporeditev strojev v železokrivski delavnici

rezalni stroj R1, R2,

električna miza z valji za pomik armature do krivilnega stroja EM1, EM2, EM3,

ravnalno sekalni stroj O1,

krivilni stroj K1, K2,

stroj za izdelavo stremen M1, M2,

delovna miza DM1, DM2, DM3, DM4.

V železokrivnici se lahko uporabljajo različni programi, ki so namenjeni računalniško

podprtem spremljanju proizvodnje. Upravljanje proizvodnje železokrivske dejavnosti nam

tako omogoča projektiranje armature, naročanja armature, izdelavo delovnih nalogov

opremljenih s črtno kodo, strojne ukaze za izdelavo armature na strojih, optimizacijo

razreza materiala, ovrednotenje dela preko normativov, izdelavo prevoznic izdelane

armature za dostavo na gradbišča, dokumente za avtomatizacijo in evidentiranje polaganja

armature na gradbiščih, izdelavo računov in situacij za obračune, izdelavo gradbene knjige.


V računalniško vodene avtomatske stroje se vnesejo podatki o dimenzijah, merah, kotih in

oblikah krivljene armature. Pri ročnem krivljenju se označi dolžino rezane ravne palice in

na njej označi mesto krivljenja.

Slika 3: Avtomatski stroj za rezanje in krivljene armature

Skladnost proizvodov se zagotavlja s kontrolo proizvoda med in po krivljenju, v skladu s

planom kontrole proizvodnje in planom kontrole proizvoda. Pri transportu in skladiščenju

rezane in krivljene armature ter rezanih in krivljenih armaturnih mrež je potrebno

vzdrževati take okoljske pogoje, da je onemogočen pojav degradacijskih procesov, ki bi

znatno vplivali na nosilnost armaturnega jekla. Preprečiti je potrebno zmanjšanje

nominalnega preseka ter pojav lokalnih poškodb armature (mehanske ali korozijske

narave).

Slika 4: Računalniško voden avtomatski stroj za krivljenje armaturnih palic


V železokrivnici so organizirane posebne linije priprave armature:

skladiščenje (pomembna je vhodna kontrola in tehtanje),

ravnanje, rezanje,

krivljenje (linija lahkih, srednjih in težkih profilov),

krivljenje in rezanje armaturnih mrež,

označevanje (pozicije in število – oznaka mora biti obstojna),

skladiščenje,

kontrola kvalitete pripravljene armature.

2.1. Tehnološki proces priprave armaturnih palic

Tehnološki proces armiranja je sestavljen iz naslednjih elementov:

ravnanje in rezanje palic na predpisano dolžino,

krivljenje palic v predpisano obliko,

sestavljanje posameznih palic v prostorski sklop ali armaturni koš.

Slika 5: Krivljenje armature na krivilnem stroju


S sodobno tehnologijo v železokrivnici dosežemo naslednje prednosti:

visoka izkoriščenost strojev,

število delovne sile je minimalno,

kvaliteta krivljenja in priprava armaturnih sklopov je zelo visoka,

pogoji za delo so boljši,

stopnja izkoriščenosti materiala je zelo visoka,

uporaba najsodobnejše opreme.

2.2. Proizvodni program železokrivnice

Proizvodni program obsega proizvodnjo rezane in krivljene armatura ter rezanih in

krivljenih armaturnih mrež v skladu z zahtevami Slovenskega tehničnega soglasja – STS.

Proizvodna, merilna in preizkuševalna oprema je označena z identifikacijskimi številkami.

Za obvladovanje in vzdrževanje proizvodne opreme je zadolžen vodja proizvodnje.

Dokumentacijo o proizvodni opremi vodi vodja proizvodnje, ki sproti beleži vsa

vzdrževalna dela ali nadgradnjo opreme. Naloga vodje proizvodnje je poučiti delavce o

delu s to opremo, spremlja nastavitve na strojih in delovanje strojev.

Za vso preizkusno opremo vodja laboratorija preizkusne opreme opravlja umerjanja ali

preverjanja v odvisnosti od intenzivnosti uporabe. Preizkusna oprema, ki se intenzivnejše

uporablja, se obvezno umerja ali preverja vsako leto, manj uporabljana oprema pa na dve

leti. Obvezno je potrebno izvesti umerjanje ali preverjanje opreme po dostavi novo

nabavljenih meril in po vsakem večjem popravilu.

Za vsa preverjanja ali umerjanja preizkusne opreme je potrebno izdelati ustrezne postopke

in voditi zapise, iz katerih so preverjanja ali umerjanja razvidna in dokazljiva. Pri tem

upoštevamo veljavne standarde. Zapise o kontroli proizvodne opreme vzdržuje in

evidentira vzdrževalna služba.


Podrobnejši opis posameznega proizvoda in zahteve so vsebovani na delovnem nalogu za

izdelavo proizvoda, katere priprava, vsebina in hranjenje je v pristojnosti odgovorne osebe

za vodenje priprave tehnične dokumentacije.

Slika 6: Stroj za samodejni transport armaturnih mrež do rezalnega stroja

Slika 7: Stroj za rezanje in krivljenje armaturnih mrež


Slika 8: Dvosmerni stroj za rezanje armaturnih mrež

Slika 9: Avtomatski stroj za krivljenje armaturnih mrež

Slika 10: Primer krivljene armaturne mreže za 90°


2.3. Postopek proizvodnje rezane in krivljene armature ter rezanih in krivljenih

armaturnih mrež

priprava delovnih strojev (pregled ter nastavitev strojev za rezanje in krivljenje),

rezanje armature in mrež na potrebno dolžino/širino,

preverjanje odreznih dolžin/širin z merilnimi sredstvi,

krivljenje armature oz. armaturnih mrež,

označevanje izdelkov ter deponiranje.

Za rezano in krivljeno armaturo ter rezane in krivljene armaturne mreže so določene t.i.

kode krivljenja ter druge zahteve glede krivljenja:

oblike in način izračuna dimenzij krivljene armature,

oblike armature z in brez zaključnih kljuk,

minimalni trni in dimenzije ter minimalni radij,

minimalna oddaljenost med krivljenji za palice in žice

pravila za krivljenje armaturnih mrež.

Pri rezanju in krivljenju armature se izvajajo pregledi in preizkušanja proizvoda med

proizvodnjo:

oblika krivljenja (najmanj 1 kos na krivljeno vrsto, obvezno prvega v seriji),

dimenzijska kontrola (najmanj 1 kos na krivljeno vrsto, obvezno prvega v seriji),

geometrijska kontrola (vsak krivljen kos).


2.4. Skladiščenje osnovnih materialov

Skladiščenje osnovnih materialov je urejeno tako, da material ne spremeni svojih lastnosti,

in da je zagotovljeno sledenje šarž ter preprečeno mešanje šarž oziroma jekla različnih

profilov. Zagotovljena mora biti sledljivost materiala z dokumenti, ki dokazujejo kvaliteto

materialov.

Slika 11: Armatura v kolutih

Za razporejanje in prevzem osnovnih materialov je odgovoren delovodja oziroma

skladiščnik, ki pregleda material in spremne dokumente, ter preveri ujemanje z naročilom.

Dobavo vpiše v obrazec za prevzem materiala in s podpisom potrdi ustreznost prejetega

materiala. Vse spremne dokumente nabavljenih materialov hrani nabavna služba.

Dokumente, ki dokazujejo kvaliteto materialov hrani vodja priprave tehnične

dokumentacije. Pri izvajanju kontrole uporabljenih materialov upoštevamo zahteve STS.


Slika 12: Armatura v vezih

Slika 13: Armaturne mreže


2.5. Kontrola postopka proizvodnje in končanih izdelkov

Za kontrolo proizvodnega procesa in končnih izdelkov je odgovoren vodja kontrole

proizvodnje ter zajema aktivnosti po načrtu kontrole. Če se pri kontroli proizvodnje

ugotovijo neskladnosti z zahtevami STS, ukrepamo na naslednji način:

na kontrolni list zabeležimo vsa odstopanja od zahtev,

če je možno, neskladne proizvode vračamo v predhodne faze izdelave,

v primeru, da jih ni mogoče vračati v predhodno fazo izdelave, jih izločamo oziroma

odstranjujemo na mesto, ki je določeno za neskladne proizvode,

neuporabne končne proizvode kontrolirano odvažamo na deponijo starega železa,

ugotovimo vzroke in preučimo možnost za odpravo pomanjkljivosti,

izvedemo korektivni ukrep s katerim odstranimo vzroke nastanka pomanjkljivosti,

izvedemo preventivni ukrep s katerim preprečimo potencialno neskladnost proizvoda,

vodjo kontrole proizvodnje obveščamo o neskladnosti in načinu odprave

pomanjkljivosti,

vse ukrepe beležimo na kontrole liste izdelkov.

2.6. Označevanje, skladiščenje in transport končnih izdelkov

V skladu z zahtevami STS se izdela izjava o skladnosti in proizvod označi etiketo skladno

z navodili. Končane izdelke skladiščimo na označenem mestu, nedokončane in neustrezne

izdelke skladiščimo ločeno na za to označenem mestu.

Neuporabne končne proizvode kontrolirano odvažamo na deponijo odpadnega železa.

Vsaka pošiljka končanega izdelka je označena skladno s STS.

Za nadzor nad označevanjem, skladiščenje in predajo je zadolžen vodja proizvodnje, ki ob

vsaki predaji preveri pravilnost oznak, pravilnost nakladanja in pravilnost ter popolnost

spremnih dokumentov (dobavnice in izjave o skladnosti).


2.7. Priprava in vgrajevanje armature

Rezana in krivljena armatura ter rezane in krivljene armaturne mreže se sme vgrajevati v

skladu z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti armiranobetonskih

konstrukcij, Ur. List RS, št. 101/05.

Vse do vgraditve mora vsak vez oziroma kos rezane in krivljene armature ter rezanih in

krivljenih armaturnih mrež imeti identifikacijsko oznako, ki zagotavlja sledljivost jekla iz

katerega je proizvod izdelan in njen proizvodni obrat. Vezanje armature se opravlja ročno

ali s pomočjo strojčkov za vezanje armature.

Slika 14: Ročno vezanje armature

Slika 15: Baterijski ročni strojček za vezanje armature


3. SLOVENSKO TEHNIČNO SOGLASJE

Tehnična soglasja so pomožna (rezervna, sekundarna) vrsta tehničnih specifikacij, ki

skupaj s standardi predstavljajo vse tehnične specifikacije, po katerih je lahko določen

gradbeni proizvod dan na trg. Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je organ za

podeljevanje tehničnih soglasij po zakonodaji o gradbenih proizvodih.

Tehnično soglasje se podeli takrat, ko za gradbeni proizvod še ni mogoče pripraviti

ustreznega standarda oziroma ko ta proizvod znatno odstopa od tistega v standardu.

Tehnično soglasje se praviloma uporabi predvsem pri gradbenem proizvodu, ki:

je sestavljen iz več posameznih proizvodov – komponent, in je zato priprava

ustreznega standarda zanj praktično nemogoča,

zaradi "inovativnosti" samega proizvoda, njegove priprave ali načina vgradnje,

priprava ustreznega standarda ne sledi pričakovanjem proizvajalca takšnega proizvoda.

Tehnično soglasje po Zakonu o gradbenih proizvodih (ZGPro) ni "dovoljenje" proizvajalcu

za uvrstitev določenega gradbenega proizvoda na trg, temveč zapis ustreznosti njegovih

tehničnih lastnosti, glede bistvene zahteve za objekte po zakonodaji o graditvi objektov.

Tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti gradbenega proizvoda za

predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za gradbene objekte, za

katere se gradbeni proizvod uporablja.

Tehnično soglasje temelji na tehnični presoji določenega tipa ali družine gradbenih

proizvodov, ki zajema preiskave, preizkuse in oceno, ki jih je potrebno izvesti, da bi se

lahko izkazala ustreznost tega proizvoda za predvideno uporabo glede njegovih

predpisanih lastnosti obnašanja.

Tehnično soglasje praviloma velja pet let, veljavnost pa se lahko podaljša. Poleg tega se

tehnično soglasje lahko tudi spremeni. V primeru, da proizvod ni več skladen s podeljenim

tehničnim soglasjem, se tehnično soglasje tudi razveljavi.


Slovensko tehnično soglasje – STS podeli Zavod za gradbeništvo Slovenije skladno z

naslednjimi referenčnimi dokumenti:

z zakonom o gradbenih proizvodih - ZGPro (Ur. list RS, št.52/00 in št.110/02-ZGO-1),

s pravilnikom o bistvenih zahtevah za gradbene objekte, ki jih je potrebno upoštevati

pri določitvi osnovnih lastnosti gradbenih proizvodov (Ur. list RS, št. 9/01),

s pravilnikom o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov

(Ur. list RS, št. 54/01),

z odločbo Komisije o skupnih pravilih postopka za podelitev evropskega tehničnega

soglasja (94/23/ES) oziroma, glede na razliko med obema vrstama tehničnih soglasij, s

smiselno uporabo določil in vsebine priloge in obeh dodatkov te odločbe,

s smiselno uporabo trenutne prakse pri obdelavi zahtev in podelitvi evropskih tehničnih

soglasij (ETA) v Evropski organizaciji za tehnična soglasja (EOTA) in njenih članicah,

odločbo Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije št. 3210-9/2002-23 z dne

20.12.2006, o določitvi Zavoda za gradbeništvo Slovenije kot organ za tehnična

soglasja,

z organizacijskimi predpisi Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki se nanašajo na

tehnična soglasja,

s pogodbo med Zavodom za gradbeništvo Slovenije in imetnikom STS.

Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je določen, da preverja izpolnjevanje določb

Slovenskega tehničnega soglasja. Preverjanje se lahko izvede tudi v proizvodnem obratu,

ne glede na to, pa je imetnik Slovenskega tehničnega soglasja dogovoren za skladnost

proizvoda s Slovenskim tehničnim soglasjem in za njegovo ustreznost za predvideno

uporabo. Slovensko tehnično soglasje se ne sme prenašati na druge proizvajalce,

zastopnike proizvajalcev ali druge proizvodne obrate.

Slika 16: Znak skladnosti ZAG, nadstandardna oznaka gradbenih proizvodov in storitev


Nosilec dovoljenja mora pri namestitvi znaka skladnosti ZAG upoštevati pravila uporabe

znaka skladnosti. Znak skladnosti ZAG sestavljajo:

logotipa Zavoda,

oznake tehnične specifikacije in letnice,

oznake tipa ali stopnje, če je potrebno,

številke certifikata.

3.1. Opis proizvoda in opredelitev predvidene uporabe

Predmet slovenskega tehničnega soglasja je rezana in krivljena armatura ter rezane in

krivljene armaturne mreže za armiranje betonskih konstrukcij.

Za izdelavo krivljene armature se uporabljajo koluti nominalnih premerov od 4 mm do

20 mm in palice nominalnih premerov od 6 mm do 40 mm, ki se ravnajo, režejo in krivijo

na predpisane oblike in dimenzije. Zavarjene rebričene armaturne mreže nominalnih

premerov žice od 5 mm do 16 mm standardnih dimenzij, ki se režejo in krivijo na

predpisane oblike. Omenjeni proizvod je namenjen za armiranje betonskih konstrukcij, ki

so grajene v skladu s Pravilnikom o mehanski odpornosti in stabilnosti armiranobetonskih

konstrukcij, Ur. list RS, št. 101/05.

Slika 17: Palica rebraste armature (dnom...nominalni premer)

Kot osnovni material za rezano in krivljeno armaturo se sme uporabljati le jeklo za

armiranje betona (koluti in palice), ki je skladno z veljavnim Slovenskim tehničnim

soglasjem – STS, upošteva zahteve standardov SIST EN 10080:2005 in SIST EN

1992-1-1:2005, ter izkazuje ustrezne karakteristike materiala v skladu z zahtevami.

Pri procesu rezanja in krivljenja armature morajo ostati lastnosti materiala v okviru

predpisanih vrednosti.


Za rezanje in krivljenje armaturnih mrež se sme uporabljati armaturne mreže, ki so skladne

z veljavnim Slovenskim tehničnim soglasjem – STS, upoštevajo zahteve standardov

SIST EN 10080:2005 in SIST EN 1992-1-1:2005, ter dokazujejo ustrezne karakteristike

materiala v skladu z zahtevami. Pri procesu rezanja in krivljenja armaturnih mrež morajo

ostati lastnosti materiala v okviru predpisanih vrednosti.

Slika 18: Armaturna mreža

l …. dolžina mreže x …. vzdolžni previs palic

b …. širina mreže y …. prečni previs palic

t …. vzdolžni razmik palic dQ…. vzdolžni presek palice

a …. prečni razmik palic dL…. prečni presek palice

Rezana in krivljena armatura ter rezane in krivljene armaturne mreže se uporabljajo za vse

načine armiranja betonskih konstrukcij (konstrukcijski elementi kot so: piloti, temelji,

stebri, stene, nosilci, plošče, itd.) zgrajenih v skladu s Pravilnikom o mehanski odpornosti

in stabilnosti armiranobetonskih konstrukcij, Ur. List RS, št. 101/05. Oblike in dimenzije

odstopanja pri rezanju in krivljenju armature ter rezanju in krivljenju armaturnih mrež se

smejo proizvajati le v skladu z zahtevami STS.

Proizvajalec je dolžan zagotoviti, da se pri uporabi proizvoda na voljo ustrezni podatki

in informacije, ki so potrebni za pravilen način uporabe proizvoda, in da je le ta v

armiranobetonske objekte vgrajen trajno.


3.2. Lastnosti proizvoda in metode preverjanja

Obravnavani proizvod je rezana in krivljena armatura ter rezane in krivljene armaturne

mreže za katerega veljajo določene značilnosti, metode ocenjevanja (preizkus, izračun) in

kriteriji za oceno ustreznosti za predviden namen uporabe.

Značilnosti obravnavanega proizvoda:

natezna trdnost,

napetost tečenja,

razmerje med natezno trdnostjo in napetostjo tečenja,

razteznost pri maksimalni sili,

trajna dinamična trdnost,

upogibnost,

kemijska sestava,

odstopanje od nominalne mase,

geometrijske karakteristike,

strižna sila zvara,

oblikovne in dimenzijske karakteristike,

odziv na ogenj.


Lastnosti za rezano in krivljeno armaturno jeklo v kolutih in palicah, standarda SIST EN

1992-1-1:2005 in SIST EN 10080:2005:

površinska geometrija,

nominalni premer (mm),

napetost tečenja (Mpa),

razmerje med napetostjo tečenja in natezno trdnostjo ⁄ ,

raztezek pri maksimalni sili (%),

trajna dinamična trdnost (območje utrujanja 2 in število ciklusov do porušitve ),

sposobnost upogibanja,

višina prečnih reber ℎ (mm),

višina vzdolžnih reber ℎ (mm),

globina utorov (mm),

širina utorov (mm),

vsota utorov Σ (mm),

razmak med rebri / utori (mm),

naklon reber , (°),

minimalna površina rebričenja ,

odstopanja od nominalne mase/meter - posamezna palica ali žica (%),

kemijska sestava (mas %),

ekvivalentna vrednost ogljika (mas %).


Lastnosti armaturnih mrež, standarda SIST EN 1992-1-1:2005 in SIST EN 10080:2005:

površinska geometrija,

nominalni premer (mm),

napetost tečenja (Mpa),

razmerje med napetostjo tečenja in natezno trdnostjo ⁄ ,

raztezek pri maksimalni sili (%),

trajna dinamična trdnost (območje utrujanja 2 in število ciklusov do porušitve ),

sposobnost upogibanja,

strižna sila zvara (N),

višina prečnih reber ℎ (mm),

višina vzdolžnih reber ℎ (mm),

razmak med rebri (mm),

naklon reber , (°),

minimalna površina rebričenja ,

odstopanja od nominalne mase/meter (posamezna žica) (%),

kemijska sestava (mas %),

ekvivalentna vrednost ogljika (mas %).


Oblikovne in dimenzijske karakteristike je potrebno določiti z merjenjem in preverjanjem

dimenzij oz. oblike krivljene armature v skladu s standardom SIST EN ISO 3766:2004.

Standardne oblike krivljene armature skupaj s kodami krivljenja in načini izračuna

dovoljenih dimenzij so predpisane. Najbolj pogosto uporabljeni primeri so podani v

preglednicah.

Preglednica 1: Kode krivljenja armaturnih palic

KODE KRIVLJENJA

00(L)=A

11(L)=A+(B)-1/2r-d

12(L)=A+(B)-0.43R-1.2d

13(L)=A+0.57B+(C)-1.57d

15(L)=A+(C)

21(L)=A+B+(C)-r-2d

25(L)=A+B+(E)

26(L)=A+B+(C)

31(L)=A+B+C+(D)-11/2r-3d

33(L)=2A+3B+17d

41(L)=A+B+C+D+(E)-2r-4d

44(L)=A+B+C+D+(E)-2r-4d

(L)….Celotna dolžinaarmature


Preglednica 2: Kode krivljenja armaturnih palic

KODE KRIVLJENJA

46(L)=A+2B+C+(E)

67(L)=A

51(L)=2(A+B+C)-21/2-5d

77(L)=C(((A-d)2+B2)0.5

99Za vse nestandardneoblike krivljenja

(L)….Celotna dolžinaArmature

99

Skica mora biti narisana v celoti. Vsaka dimenzija mora bitispecificirana. Dimenzija, ki odstopa od dopuste mora biti navedena voklepaju, drugače lahko proizvajalec sam določi dimenzije intolerančne vrednosti.

Vsaka standardna oblika ima kodo s predpisanimi dimenzijami in razmerji med njimi

(kritične dimenzije), predpisan radij krivljenja in predpisane tolerančne vrednosti. Za vse

ostale nestandardne oblike krivljenih proizvodov je potrebno pred izdelavo določiti način

za izračun dimenzij.

Pri krivljenju je treba poleg nominalnega premera armature in minimalnega premera trna

upoštevati tudi dolžino krivljene armature. Za vsako obliko krivljenja mora biti označena

smer krivljenja in radijev.

Slika 19: Minimalne dimenzije pri krivljenju armature


Preglednica 3: Minimalni premer trna za palice in žice

Nominalni premer armature(mm)

Minimalni premer trna(mm)≤ 16 4> 16 7

Preglednica 4: Minimalni premer trna za mreže

Minimalni premer trna (mm)

ali ali

5 ≥ 3 ∶ 5< 3 ali če zvar znotrajobmočja krivljenja: 20

Preglednica 5: Minimalni trni in dimenzije za palice in žice

PALICE ŽICANominalni

premerarmature

dnom (mm)

Min.radij

r(mm)

Min.premertrna M(mm)

Minimalna končnadimenzija P (mm)

Nominalnipremerarmatur

dnom (mm)

Min.radij

r(mm)

Min.premertrna M(mm)

Min.končna

dimenzijaP (mm)

kot≥150°(min 5d)

kot≤150°(min 10d)

- - - - - 5 10 20 1106 12 24 110a 110a 6 12 24 110- - - - - 7 14 28 1158 16 32 115a 115a 8 16 32 115- - - - - 9 18 36 120

10 20 40 120a 130 10 20 40 12012 24 48 125a 160 12 24 48 12516 32 64 130 210 - - - -20 70 140 190 290 - - - -25 87 175 240 365 - - - -32 112 224 305 465 - - - -40 140 280 380 580 - - - -

a Pri minimalni končni dimenziji manjših premerov armature velja načelo uporabnosti krivljenearmature

Opomba 1: Zaradi povratnega upogiba mora biti dejanski upogibni radij nekoliko večji odpolovice premera trna.

Opomba 2: Za upogibe minimalne ravne dolžine naj bo končni del upogiba na drugi strani vrazmerju 5d ali 10d, odvisno od kota krivljenja.


Pri krivljenju se sme vsako naslednje krivljenje izvesti šele v oddaljenosti štirih premerov

palice, to je min. 4 .

Slika 20: Minimalna oddaljenost med krivljenji za palice in žice

Za vse rezane in krivljene proizvode je treba upoštevati dopustna odstopanja.

Preglednica 6: Dopustna odstopanja za rezane in krivljene proizvode

Rezanje in krivljenje Dopustna odstopanja (mm)

Rezanje ravnih dolžin: ± 25Krivljene dolžine: 1000 mm

> 1000 mm do 2000 mm> 2000 mm

+5, -5+5, -10+5, -25

Dolžina palic v armaturni mreži: ± 25 ali 0.5% dolžine (kar je večje)

Pri krivljenju armaturnih mrež se sme kriviti armaturo v oddaljenosti minimalno štirih

premerov palic od zvara.

Slika 21: Minimalna oddaljenost zvara od krivljenja armaturnih mrež


Prav tako je potrebno pri krivljenju armaturnih mrež upoštevati smer krivljenja glede na

transverzalno oziroma longitudinalno žico, kot je prikazano na spodnjih slikah.

ali

Slika 22: Smer krivljenja glede na transverzalno žico

ali

Slika 23: Smer krivljenja glede na longitudinalno žico


3.3. Vrednotenje in potrjevanje skladnosti proizvoda

Skladno z zakonom in pravilnikom mora proizvajalec in vključeni določeni organ za

potrditev skladnosti proizvoda, opraviti naslednje naloge:

a) Proizvajalec – imetnik Slovenskega tehničnega soglasja STS:

kontrolo proizvodnje v proizvodnem obratu,

preizkušanje vzorcev odvzetih v proizvodnem obratu po predpisanem programu

preizkušanja.

b) Določeni organ za izvajanje nalog in potrjevanja skladnosti:

začetni preizkus vrste proizvoda,

certificiranje proizvoda na podlagi začetnega preverjanja proizvodnega obrata in

vpeljane kontrole proizvodnje,

stalni nadzor, ocenjevanje in odobritev kontrole proizvodnje,

kontrolno preizkušanje vzorcev odvzetih v proizvodnem obratu.

Določeni organ je tisti, ki je dobil od pristojnega ministrstva dovoljenje za to, da lahko

opravlja certificiranja (certifikacijski organ), kontrole (kontrolni organ) in/ali preizkušanja

(preizkuševalni laboratorij) proizvoda, ki mu je bilo podeljeno STS.

3.4. Odgovornosti in naloge proizvajalca

Proizvajalec mora v proizvodnem obratu, v katerem izdeluje proizvod (rezana in krivljenja

armatura ter rezane in krivljene armaturne mreže), vzpostaviti, dokumentirati in vzdrževati

sistem kontrole proizvodnje, s katerim zagotavlja, da bo v promet dani proizvod skladen z

zahtevami STS. Omogočiti mora učinkovito izvajanje sistema, ki obsega postopke, redne

preglede in preizkuse, ter ocene rezultatov kontrole osnovnih materialov, opreme,

proizvodnega procesa in končnega proizvoda.


Kontrola rezane in krivljene armature ter rezanih in krivljenih armaturnih mrež se mora

izvajati skladno z Načrtom kontrole, v katerem je določena pogostost obveznih pregledov

in preizkusov:

v obratu in na opremi,

med proizvodnjo,

osnovnih materialov,

končnega proizvoda.

Načrt kontrole hranita proizvajalec – imetnik STS in organ za tehnična soglasja.

Proizvajalec ga posreduje izbranemu določenemu organu, vključenemu v postopek

potrjevanja skladnosti, v obsegu, ki je pomemben za izvajanje nalog tega organa.

Proizvajalec je dolžan izdelati Poslovnik kakovosti, ki mora vsebovati:

organizacijsko strukturo proizvajalca v obsegu, ki vpliva na kakovost proizvodnje in

proizvoda, odgovornosti in pooblastila osebja, sledljivost vhodnih materialov in

končnega proizvoda, notranje presoje sistema, šolanje osebja,

obvladovanje dokumentacije,

zahteve za prevzemanje in skladiščenje osnovnih materialov,

kontrolne postopke v obratu in na opremi,

kontrolne postopke za dobavljene osnovne materiale: vrste in pogostost pregledov ter

preizkusov,

kontrolo proizvodnega procesa,

zahteve za kalibriranje in vzdrževanje proizvodne opreme,

zahteve za kalibriranje in vzdrževanje kontrolne, merilne in preizkuševalne opreme,

zahteve za skladiščenje in dobavljanje končnega proizvoda,

zahteve za preglede in preizkuse v procesu proizvodnje in končnega proizvoda, vrste in

pogostost pregledov ter preizkusov,

postopke v primeru neskladnosti.

Zapise o kontroli proizvodnje mora proizvajalec posredovati določenemu organu, ki je

vključen v potrjevanje skladnosti.


Vpeljani sistem vodenja kakovosti po zahtevah standarda SIST ISO 9001:2000, šteje za

ustreznega, če izpolnjuje zahteve STS glede kontrole proizvodnje v obratu.

Preizkušanje vzorcev, odvzetih v proizvodnem obratu, se izvaja po predpisanem programu

preizkušanja. Proizvajalec mora izvajati preizkušanja končnega proizvoda v skladu s

predpisanim programom preizkušanja vzorcev, ki je del Načrta kontrole.

Proizvajalec je odgovoren za vrednotenje skladnosti končnega proizvoda (tj. rezane in

krivljene armature ter rezanih in krivljenih armaturnih mrež) na podlagi dobljenih

rezultatov pregledov in preizkusov. Skladnost končnega proizvoda se ocenjuje glede na

zahteve STS. Proizvajalec je odgovoren za statistično vrednotenje skladnosti dobljenih

vrednosti opravljenih preizkusov v polletnem obdobju ali pa rezultati zadnjih

200 preizkusov (upošteva se postavko z več rezultati). Vrednotenje se opravi glede na

nominalni premer armature. Rezultati parametrov , in ⁄ morajo ustrezati

naslednji zahtevi: . − × ≥ (3.1)

Kjer je smotrno, mora razmerje , ,⁄ ter zgornja meja za ⁄ ustrezati

zahtevi:

. + × ≤ (3.2)

Pri čemer pomenijo:

. – povprečna vrednost, ki se izračuna po enačbi:

. = ∙ (∑ ) (3.3)

– standardna deviacija, ki se izračuna po enačbi:= ∑ . (3.4)

– koeficient kot funkcija števila rezultatov meritev podan v preglednici št. 7,

– karakteristična vrednost (Mpa) podana v preglednici št. 8 in preglednici št. 9,

– število rezultatov.


Preglednica 7: Koeficient »k« glede na število rezultatov »n«

(ob 90% verjetnosti, da ne bo več kot 5%vzorcev izven predpisane vrednosti)

(ob 90% verjetnosti, da ne bo več kot 10%vzorcev izven predpisane vrednosti)

n k n k n k n k5 3,40 30 2,08 5 2,74 30 1,666 3,09 40 2,01 6 2,49 40 1,607 2,89 50 1,97 7 2,33 50 1,568 2,75 60 1,93 8 2,22 60 1,539 2,65 70 1,90 9 2,13 70 1,5110 2,57 80 1,89 10 2,07 80 1,4911 2,50 90 1,87 11 2,01 90 1,4812 2,45 100 1,86 12 1,97 100 1,4713 2,40 150 1,82 13 1,93 150 1,4314 2,36 200 1,79 14 1,90 200 1,4115 2,33 250 1,78 15 1,87 250 1,4016 2,30 300 1,77 16 1,84 300 1,3917 2,27 400 1,75 17 1,82 400 1,3718 2,25 500 1,74 18 1,80 500 1,3619 2,23 1000 1,71 19 1,78 1000 1,3420 2,21 ∞ 1,64 20 1,77 ∞ 1,28

Če se ugotovijo neskladnosti s predpisanimi zahtevami, mora proizvajalec o tem obvestiti

vključeni določeni organ in izpeljati potrebne popravljalne ukrepe.


3.5. Naloge določenega organa

a) Začetni preizkus vrste proizvoda

Proizvajalec mora organ za tehnična soglasja in izbrani določeni organ pravočasno pisno

obvestiti o vsakršni nameravani spremembi, ki bi utegnila kakorkoli vplivati na skladnost

proizvoda s podeljenim STS. Med takšne spremembe sodijo predvsem spremembe

osnovnih materialov za njegovo izdelavo, proizvodnega procesa, končne uporabe

proizvoda in tudi podatkov o imetniku STS. Pred izvedbo takšne spremembe mora

proizvajalec pridobiti od organa za tehnična soglasja mnenje o pomembnosti tega vpliva na

ustreznost proizvoda za opredeljeno uporabo.

Če se je sprememba, ki kakorkoli vpliva na skladnost proizvoda s podeljenim STS

nepredvideno že dogodila, mora proizvajalec o tem takoj obvestiti organ za tehnična

soglasja in izbrani določeni organ. Ta presodita, na podlagi opisa spremembe, kako bosta

ukrepala v zvezi s podeljenim STS.

V primeru, da je ta sprememba pomembna, mora določeni organ ponovno odvzeti vzorce

končnega proizvoda za začetni preizkus vrste proizvoda, in sicer po pet vzorcev zgornjega,

sprednjega in spodnjega nominalnega premera rezane in krivljene armature oziroma

krivljenih armaturnih mrež za naslednja preizkušanja: natezni preizkus, strižni preizkus,

upogibni preizkus ter dimenzijsko in geometrijsko kontrolo. Vsi rezultati preizkušanj

vzorcev morajo ustrezati predpisanim zahtevam, ki so podani v preglednici št. 8 in

preglednici št. 9.


Preglednica 8: Lastnosti jekel za rezano in krivljeno armaturoArmaturno jeklo v kolutih in palicah, standarda SIST EN 1992-1-1:2005 in SIST EN 10080:2005

Značilnost proizvoda Razred jekla A Razred jekla B Razred jekla C vrednostCv

aKoluti Koluti Palice Koluti Palice KolutiPovršinska geometrija rebra utori rebra rebra rebra rebra /Nominalni premer (mm) 5 -20 4 – 20 6 – 40 6 – 20 6 – 40 6 – 20 /Napetost tečenja (Mpa) 400 – 600 p=0.95Razmerje , / , ≤ 1.30 p=0.90Razmerje med napetostjo tečenjain natezno trdnostjo / ≥1.05 b ≥1.05 b ≥1.08 ≥1.15

≤1.35 p=0.90

Raztezek pri maksimalni sili(%) ≥2.5 c ≥2.5 c ≥5.0 ≥7.5 p=0.90

Trajna dinamična trdnost:- Območje utrujanja 2 (Mpa)- Število ciklov do porušitve N

≥150≥2 10 - ≥150

≥ 2 ∗ 10 ≥150≥ 2 10 p=0.90

Sposobnost upogibanja (-) zdrži upogib / povratni upogib /

Višina prečnih reber h (mm) 0.03− 0.15 . - 0.03 . − 0.15 . 0.03 . − 0.15 . min/max

Višina vzdolžnih reber h (mm) ≤ 0.15 . - ≤ 0.15 . ≤ 0.15 . max

Globina utorov t (mm) - 0.02 .− 0.1 . - - min/max

Širina utorov b (mm) - 0.02 .− 1.0 . - - min/max

Vsota utorov ∑ (mm) - 0.75 . - - max

Razmak med rebri/utori c (mm) 0.4 .− 1.2 . 0.4 .− 1.5 . 0.4 . − 1.2 . 0.4 . − 1.2 . min/max

Naklon reber / utorov , (°)35° ≤≤ 75°∝≥ 45° 35° ≤≤ 75° 35° ≤ ≤ 75°∝≥ 45° 35° ≤ ≤ 75°∝≥ 45° min/max

Minimalna površina rebričenja. (-). = 5 − 6 mm. = 6.5 − 12 mm. ≥ 12 mm

0.0350.0400.056

- 0.0350.0400.056

0.0350.0400.056

p=0.95

Odstopanje od nominalnemase/meter (posamezna palicaali žica) (%)

± 6.0 % za . ≤ 8 mm± 4.5 % za . > 8 mm p=0.95

Kemijska sestavad (mas%) ogljik ≤ 0.22 (0.24)e; žveplo ≤ 0.050 (0.055); fosfor ≤ 0.050(0.055); dušik ≤ 0.012 (0.014)f; baker ≤ 0.80 (0.85) max

Ekvivalentna vrednost ogljikad

(mas%)Cekv = C + Mn/6 + (Cr + Mo + V)/5 + (Ni + Cu)/15 ≤ 0.50

(0.52)e max

a : karakteristična vrednost: min – minimalna vrednost; max – maksimalna vrednostb = 1.03⁄ za < 5 mmc = 2% za < 5 mmd Vrednosti v oklepaju veljajo za proizvode Dovoljeno je prekoračiti maksimalno vrednost za ogljik za 0.03 mas%, pod pogojem, da se ekvivalentna vrednost za

ogljik zmanjša za 0.02 mas%f Višja vsebnost dušika je dovoljena le, če je prisotna zadostna količina elementov, ki vežejo dušik


Preglednica 9: Lastnosti armaturnih mrež

Armaturne mreže, standarda SIST EN 1992-1-1:2005 in SIST EN 10080:2005Značilnosti proizvoda Razred jekla A Razred jekla B Razred jekla C Vrednost

CvaPovršinska geometrija Rebra

Nominalni premer (mm) 5 – 16 6 – 16 6 – 16 /Napetost tečenja (Mpa) 400 – 600 p=0.95Razmerje , / , ≤ 1.30 p=0.90Razmerje med napetostjo tečenja innatezno trdnostjo / ≥1.05 b ≥1.08 ≥1.15

≤1.35 p=0.90

Raztezek pri maksimalni sili(%) ≥2.5 c ≥5.0 ≥7.5 p=0.90

Trajna dinamična trdnost:- Območje utrujanja 2 (Mpa)- Število ciklov do porušitve N

≥100≥ 2 ∗ 10 p=0.90

Sposobnost upogibanja (-) zdrži upogib / povratni upogib /

Strižna sila zvara (N) 0.3 ∗ ∗ minVišina prečnih reber h (mm) 0.03 − 0.15 . min/maxVišina vzdolžnih reber h (mm) ≤ 0.15 . maxRazmak med rebri c (mm) 0.4 . − 1.2 . min/max

Naklon reber , (°) 35° ≤ ≤ 75°, ∝≥ 45° min/maxMinimalna površina rebričenja. (-). = 5 − 6 mm. = 6.5 − 12 mm. ≥ 12 mm

0.0350.0400.056

p=0.95

Odstopanje od nominalnemase/meter (posamezna žica) (%)

± 6.0 % za . ≤ 8 mm± 4.5 % za . > 8 mm p=0.95

Kemijska sestavac (mas%) ogljik ≤ 0.22 (0.24)d; žveplo ≤ 0.050 (0.055); fosfor ≤ 0.050(0.055); dušik ≤ 0.012 (0.014)e; baker ≤ 0.80 (0.85) max

Ekvivalentna vrednost ogljikae

(mas%) Cekv=C+Mn/6+(Cr + Mo + V)/5+(Ni + Cu)/15 ≤ 0.50 (0.52)d max

a : karakteristična vrednost: min – minimalna vrednost; max – maksimalna vrednostb A: nominalni presek žicec Vrednosti v oklepaju veljajo za proizvodd Dovoljeno je prekoračiti maksimalno vrednost za ogljik za 0.03 mas%, pod pogojem, da se ekvivalentna vrednost

za ogljik zmanjša za 0.02 mas%e Višja vsebnost dušika je dovoljena le, če je prisotna zadostna količina elementov, ki vežejo dušik


b) Certificiranje kontrole proizvodnje na podlagi začetnega pregleda obrata in

kontrole proizvodnje

Pri začetnem pregledu pridobi določeni organ podatke in informacije o obratu ter o

izvajanju kontrole proizvodnje, ki dokazujejo ali je proizvajalec:

spremenil osnovne materiale oziroma končni proizvod, ki je predmet podeljenega STS,

vpeljal kontrolo proizvodnje v obratu,

začel s preizkušanjem vzorcev po predpisanem programu preizkušanj iz Načrta

kontrole.

Po pregledu izdela določeni organ ocenitveno poročilo, ki je tudi podlaga za ugotavljanje

sprememb v sistemu kontrole proizvodnje pri kasnejših pregledih, v okviru stalnega

nadzora.

Certifikacijski organ izda certifikat o skladnosti proizvoda, katerega vsebina je predpisana,

na podlagi ocenitvenega poročila določenega kontrolnega organa. V nasprotnem primeru

certifikacijski organ počaka z izdajo certifikata toliko časa, dokler imetnik STS ne izpolni

vseh predpisanih nalog ter o tem seznani organ za tehnična soglasja.

c) Certificiranje kontrole proizvodnje na podlagi stalnega nadzora, ocenitve in

odobritve kontrole proizvodnje

Določeni organ mora v okviru stalnega nadzora kontrole proizvodnje vsaj dvakrat na leto

opraviti redni pregled obrata in kontrole proizvodnje.

S pregledom določeni organ preveri:

ali stalno izvaja kontrolo proizvodnje v obratu,

ali sistem kontrole proizvodnje in postopek izdelave proizvoda stalno ustrezata

zahtevam STS in Načrta kontrole,

ali redno izvaja preizkušanja vzorcev po predpisanem programu preizkušanj,

ali ustrezno ukrepa v primeru neskladnosti.


Po pregledu izdela določeni organ poročilo o rednem pregledu. Certifikacijski organ na

predlog določenega organa, ki temelji na pozitivni oceni iz tega poročila, podaljša

veljavnost izdanega certifikata o skladnosti proizvoda.

V primeru ugotovljenih neskladnosti pa ima določeni organ pravico vpeljati naslednje

sankcije: opozorilo, začasno razveljavitev certifikata ali preklic certifikata. Za odpravo

izrečene sankcije lahko določeni organ zahteva izredni pregled obrata (delni ali celoviti) in

kontrole proizvodnje.

Pri pregledu ima določeni organ pravico vzeti vzorce proizvoda za kontrolne preizkuse. Na

zahtevo mora certifikacijski organ posredovati ugotovitve rednega pregleda organu, ki je

podelil STS.

d) Preizkušanje vzorcev, odvzetih v proizvodnem obratu po predpisanem programu

preizkušanja

Določeni organ v okviru stalnega nadzora odvzame vzorce za preizkušanja ter opravi

preizkušanja končnega proizvoda v skladu s predpisanim programom kontrolnega

preizkušanja izdelanih vzorcev, ki je del Načrta kontrole.


3.6. Obveznosti imetnika STS

a) Izjava o skladnosti:

Na podlagi zakona (ZGPro) in pravilnika (STS) mora proizvajalec, imetnik STS, potrditi

skladnost končnega proizvoda (tj. rezane in krivljene armature ter rezanih in krivljenih

armaturnih mrež) z zahtevami tega STS, z izjavo o skladnosti.

Vsebina izjave o skladnosti je predpisana in vsebuje:

ime in naslov proizvajalca (imetnika STS),

opis proizvoda (vrsta, oznaka, namen uporabe…),

zahteve STS s katerim je proizvod skladen,

posebne pogoje povezane z uporabo proizvoda,

ime in naslov določenega organa, vključenega v potrjevanje skladnosti,

ime in položaj osebe, ki je pooblaščena za podpis izjave v imenu proizvajalca.

b) Označitev proizvoda

Proizvajalec imetnik STS mora vsako pošiljko končnega proizvoda označiti z naslednjimi

podatki:

ime in naslov proizvajalca in proizvodnega obrata,

ime določenega organa, vključenega v potrjevanje skladnosti,

naziv proizvoda (komercialno ime),

oznaka STS,

številka certifikata o skladnosti,

predvideni namen uporabe proizvoda.


Proizvajalec na končni proizvod pritrdi etiketo s sledečimi podatki:

naziv naročnika oz. kupca,

gradbišče naročnika oz. kupca,

kvaliteta jekla, razred jekla, številka sarže,

dimenzije proizvoda po armaturnem načrtu oz. naročilu (na hrbtni strani etikete se

nariše oblika krivljene armature z vsemi podatki – merami potrebnimi za izdelavo in

kodo krivljenja),

število kosov v vezu,

datum izdelave.

Imetnik STS je dolžan zagotoviti, da imajo uporabniki rezane in krivljene armature ter

rezanih in krivljenih armaturnih mrež (projektanti objektov in izvajalci del), na voljo

ustrezne podatke in informacije o lastnostih proizvoda.

3.7. Transport in skladiščenje proizvoda

Pri transportu in skladiščenju rezane in krivljene armature ter reznih in krivljenih

armaturnih mrež je potrebno vzdrževati take okoljske pogoje, da je onemogočen pojav

degradacijskih procesov, ki bi znatno vplivali na nosilnost armaturnega jekla. Preprečiti je

potrebno zmanjšanje nominalnega preseka ter pojav lokalnih poškodb armature (mehanske

ali korozijske narave). V skladu z zahtevami STS se izdela izjava o skladnosti in proizvod

označi z etiketo, skladno z navodili.

Končane izdelke skladiščimo na označenem mestu, nedokončane in neustrezne izdelke

skladiščimo ločeno na za to označenem mestu. Vsaka pošiljka končanega izdelka je

označena skladno z zahtevami STS. Neuporabne končne proizvode kontrolirano

odvažamo na deponijo odpadnega železa.


3.8. Načrt kontrole

Načrt kontrole je dokument, ki predpisuje vrste in pogostost pregledov in preskusov

proizvajalca in imenovanega organa, (če je le ta vključen v potrjevanje skladnosti) ter

zahtevane vrednostne ravni kontrolnih parametrov, ki so potrebni za vzdrževanje

predpisanih značilnosti proizvoda, oziroma, da se dokazuje trajna skladnost proizvoda z

STS.

Načrt kontrole je sestavljen iz preglednic, ki obravnavajo:

načrt kontrole proizvajalca končnega proizvoda (zlasti: začetno preizkušanje končnega

proizvoda in kontrola proizvodnje v obratu),

načrt kontrole proizvajalca končnega proizvoda pri prevzemanju komponent oziroma

sestavin, uporabljenih pri izdelavi končnega proizvoda,

načrt kontrole imenovanega (kontrolnega ali certifikacijskega) organa, če je vključen

(zlasti: začetni pregled obrata in redni nadzor skladnosti).

V načrt kontrole ni potrebno vključiti vseh zahtevanih značilnosti proizvoda, ampak le

tiste, ki jih je potrebno preizkušati, za ugotavljanje skladnosti proizvoda in za njegovo

identifikacijo.

V načrtu kontrole se običajno zahteva, da mora proizvajalec imeti dokumentacijo o sistemu

kontrole proizvodnje. To je lahko poslovnik sistema kontrole proizvodnje, ki pa mora

obvezno vsebovati tudi zahteve tega STS, o vrednotenju skladnosti in kontroli proizvodnje.

Vpeljani sistem vodenja kakovosti po standardu SIST ISO 9001 lahko izpolnjuje zahteve

za vodenje in izvajanje kontrole proizvodnje, če so upoštevane tudi vse relevantne zahteve

tega STS o kontroli proizvodnje.


3.9. Naloge proizvajalca, imetnika Slovenskega tehničnega soglasja – STS

Preglednica 10: Plan kontrole proizvodnje in proizvoda

Zap.štev.

Minimalni obseg preizkušanja oz. preverjanja

Značilnost / pregledMetoda

preizkusa /pregleda

Pogostost Velikostvzorca

A-1.1 PREGLED PROIZVODNEGA OBRATA IN PROIZVODNE OPREMEZA IZDELAVO PROIZVODA

1. Stroji za rezanje in krivljenje v skladu stehnično mapo

v skladu stehnično mapo -

2.Merilna oprema za nadzor oblik,dimenzij in površinskegeometrije reber

v skladu stehnično mapo

v skladu stehnično mapo -

A-1.2 PREGLEDI IN PREIZKUŠANJA OSNOVNIH MATERIALOV PROIZVODA

1. Koluti, palicepreverjanje

dokazilproizvajalca

vsako nabavo vsak kolut,vsako saržo

2. Armaturne mrežepreverjanje

dokazilproizvajalca

vsako nabavo vsak vez

A-1.3 PREGLEDI IN PREIZKUŠANJA MED PROIZVODNJO

1. Oblika krivljenja v skladus STS

najmanj 1 kos nakrivljeno vrsto,vendar obveznoprvega v seriji

na krivljenovrsto

2. Dimenzijska kontrola v skladus STS

najmanj 1 kos nakrivljeno vrsto,vendar obveznoprvega v seriji

na krivljenovrsto

3. Geometrijska kontrola v skladus STS vsak krivljen kos vsak krivljen kos

A-1.4 PREGLEDI IN PREIZKUŠANJA NA IZDELANEM PROIZVODU

1. Vse značilnosti navedene vtočki A-2

v skladu zmetodami

v točki A-2

v skladus točko A2

v skladus točko A2

2. Identifikacija in označevanje označitevproizvoda vsak vez vez

3. Transportprevoz in

skladiščenjeproizvoda

vsak transport tovornjak, vagon


Preglednica 11: Predpisan program kontrole proizvoda

Zap.štev.


Značilnost /pregled

Metodapreizkusa /pregleda

Pogostost VelikostvzorcaNormalna

kontrolaReducirana

kontrola

A-2 PREIZKUŠANJA VZORCEV IZDELANEGA PROIZVODA PO PREDPISANEMPROGRAMU

1. Nateznipreizkus

SIST EN ISO 15630-1,2:2003,

SIST EN 10002-1:2002

1 kos nakrivljeno

vrsto na teden

1 kos nakrivljeno

vrsto na 20t

v skladu sstandardom

SIST EN ISO15630-1,2:2003

2. Strižna silazvara

SIST EN ISO15630-2:2003

1 kos nakrivljeno

vrsto na teden

1 kos nakrivljeno

vrsto na 20t


SIST EN ISO15630-2:2003

3. Upogibnipreizkus

SIST EN ISO 15630-1,2:2003,

SIST EN ISO 7438:2000

1 kos nakrivljeno

vrsto na teden

1 kos nakrivljeno

vrsto na 20t


SIST EN ISO15630-1,2:2003

4. Geometrijskekarakteristike

SIST EN ISO 15630-1,2:2003,

SIST EN 10080:2005

1 krivljenikos na mesec

1 krivljenikos na mesec


SIST EN ISO15630-1,2:2003

5. Dimenzijskekarakteristike

SIST EN ISO 3766:2004,BS 8666:2005,

SIST EN 10080:2005

1 kos naproizvedeno

vrsto

1 kos naproizvedeno

vrsto


SIST EN ISO3766:2004,

BS 8666:2005

6. Kemijskasestava

v skladu z metodaminavedenimi v

SIST EN ISO 15630-1,2:2003

kontrolirano zverifikacijovhodnegamateriala

kontrolirano zverifikacijovhodnegamateriala

-

7.Trajnadinamičnatrdnost

SIST EN ISO 15630-1,2:2003

posrednopreizkušanje

prekolastnosti

od 1. do 6.

posrednopreizkušanje

prekolastnosti

od 1. do 6.

-


3.10. Naloge določenega organa pri nadzoru in kontroli proizvodnje

Preglednica 12: Predpisan program stalnega nadzora, ocenitve in odobritve kontrole

proizvodnje

Zap.štev.


Značilnost / pregledMetoda

preizkusa /pregleda

Pogostost Velikostvzorca

B-1 PREDPISAN PROGRAM STALNEGA NADZORA, OCENITVEIN ODOBRITVE KONTROLE PROIZVODNJE

1.Nadzorni obisk proizvodnegaobrata, nadzor nadizvajanjem proizvodnje

certificiranjekontrole proizvodnjena podlagi stalneganadzora, ocenitve inodobritve kontrole

proizvodnje

2 x na leto -

Preglednica 13: Predpisani program začetnega preizkusa vrste proizvoda

Zap.štev.


Značilnost / pregled Metoda preizkusa /pregleda Pogostost Velikost vzorca

B-2 PREDPISANI PROGRAM KONTROLNIH PREIZKUŠANJIZDELANEGA PROIZVODA

1. Natezni preizkusSIST EN ISO 15630-1,

2:2003,SIST EN 10002-1:2002

-

spodnji, srednji inzgornji nominalnipremer krivljenevrste (5 vzorcev)

2. Strižna sila zvara SIST EN ISO15630-2:2003 - krivljena armaturna

mreža (5 vzorcev)

3. Upogibni preizkusSIST EN ISO 15630-1,

2:2003,SIST EN ISO 7438:2000

-


4. Geometrijske karakteristikeSIST EN ISO 15630-1,

2:2003,SIST EN 10080:2005

-


5. Dimenzijske karakteristikeSIST EN ISO 3766:2004,

BS 8666:2005,SIST EN 10080:2005

-


6. Kemijska sestavav skladu z metodami

navedenimi vSIST EN ISO 15630-1,

2:2003

-kontrolirano z

verifikacijovhodnega materiala

7. Trajna dinamična trdnost SIST EN ISO 15630-1,2:2003 -

posrednopreizkušanje prekolastnosti od 1. do 6.


Preglednica 14: Predpisani program kontrolnih preizkušanj proizvoda

Zap.štev.


Značilnost / pregled Metoda preizkusa /pregleda Pogostost Velikost vzorca

B-2 PREDPISANI PROGRAM KONTROLNIH PREIZKUŠANJIZDELANEGA PROIZVODA

1. Natezni preizkusSIST EN ISO 15630-1,

2:2003,SIST EN 10002-1:2002

2 x na leto 3 krivljeni kosina vrsto

2. Strižna sila zvara SIST EN ISO15630-2:2003 2 x na leto 3 krivljeni kosi

na vrsto

3. Upogibni preizkusSIST EN ISO 15630-1,

2:2003,SIST EN ISO 7438:2000


4. Geometrijske karakteristikeSIST EN ISO 15630-1,

2:2003,SIST EN 10080:2005


5. Dimenzijske karakteristikeSIST EN ISO 3766:2004,

BS 8666:2005,SIST EN 10080:2005


6. Kemijska sestavav skladu z metodami

navedenimi vSIST EN ISO 15630-1,

2:2003

2 x na letokontrolirano z

verifikacijovhodnega materiala

7. Trajna dinamična trdnost SIST EN ISO 15630-1,2:2003 2 x na leto

posrednopreizkušanje prekolastnosti od 1. do 6.


Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) po uspešno izpeljanem postopku za pridobitev

tehničnega soglasja izda podjetju oziroma posameznemu proizvodnemu obratu Slovensko

tehnično soglasje – STS za določeni proizvod.

Slika 24: Primer Slovenskega tehnično soglasje – STS


4. IZDELAVA MONTAŽNEGA AB STEBRA

4.1. Tehnologija izdelave montažnih armiranobetonskih konstrukcij

Za montažne armiranobetonske konstrukcije je značilno, da se konstrukcijski elementi

izdelajo v proizvodnem obratu, in se nato prepeljejo na lokacijo objekta, kjer se izvede

montaža. Zato so tehnološki postopki izdelave armiranobetonskih montažnih elementov

zasnovani in prilagojeni za industrijski način izdelave v betonskem obratu.

Kot gradbeni material se uporablja sveža betonska mešanica in armatura, ki se vgradi v

pripravljen opaž, kot je predviden s projektom konstrukcije.

a) Posebnosti montažnih betonskih konstrukcij

Pri projektiranju in detajliranju montažnih betonskih elementov in konstrukcije je treba

upoštevati naslednje:

predhodna stanja,

ležišča (začasna in stalna),

povezave in stike med elementi.

Pri tem predhodno stanje pri montažni gradnji betonskih konstrukcij vsebuje:

razopaževanje,

prevoz v skladišče,

skladiščenje (pogoji podpiranja in obtežbe),

transport na gradbišče,

montažo,

vgradnjo (povezovanje).


b) Analiza montažnih konstrukcij mora upoštevati:

obnašanje posameznih delov konstrukcije v vseh fazah gradnje, ob upoštevanju

ustrezne geometrije in lastnosti v vsaki fazi,

obnašanja konstrukcijskega sistema, na katerega vpliva tudi obnašanja medsebojnih

povezav posameznih elementov,

nezanesljivosti, ki vplivajo na preprečitve deformiranja in prenos sil med elementi.

c) Tehnične zahteve za opaž:

stabilnost v času betoniranja, da ne pride do nezaželenih deformacij in posedkov opaža,

opaž mora prevzeti obtežbo svežega betona, armature in vgrajenih sredstev, ter

obremenitve, ki izhajajo iz procesa betoniranja,

oblika in dimenzije konstrukcijskega elementa,

tesnost opaža, da preprečimo uhajanje betona v času vgrajevanja,

površina betona mora odgovarjati zahtevam v projektu betona (viden beton),

zagotovljen mora biti predviden potek strjevanja vgrajenega betona.

d) Tehnološke zahteve za opaž:

notranje površine opaža morajo biti čiste in premazane s primernimi premazi,

pri razopaževanju ne sme priti do poškodb elementov,

pri večjih razpetinah armiranobetonskih konstrukcijskih elementov je potrebno

predvideti ustrezno nadvišanje opaža.


4.2. Postopek proizvodnje montažnih armiranobetonskih izdelkov

Postopek proizvodnje montažnih betonskih izdelkov obsega:

priprava opaža,

vgradnja armature ter vstavkov in veznih elementov,

priprava sveže betonske mešanice v betonarni,

transport betonske mešanice do opaža,

vgradnja betonske mešanice v opaž,

vezanje betona,

razopaženje izdelka,

nega vgrajenega betona,

notranji transport in skladiščenje

transport na gradbišče,

montaža armiranobetonskih elementov.


4.3. Prednosti in slabosti montažne gradnje

a) Prednosti montažne gradnje:

predhodno izdelani elementi se v proizvodnem obratu izdelujejo pod optimalnimi

pogoji (prisotnost tehnike, tehnologije, nadzorovane klime in visoke produktivnosti),

v proizvodnem obratu se dosega boljša kvaliteta izdelave zaradi višje stopnje

kontrole, boljšega izkoristka materiala ter stalnega kadra,

vremenske razmere ne vplivajo na delovni proces,

z večjo uporabo mehanizacije in avtomatizacije je težko fizično delo zmanjšano na

minimum,

del na višini pri proizvodnji ni, zato odpade strošek in čas za pripravo delovnih

in lovilnih odrov, posledično se zmanjša tveganje za nesreče pri delu,

proizvodnja je naravnana serijsko, elementi so tipizirani, kapacitete so izkoriščene,

elementi se vgrajujejo v objekt večinoma s suhomontažnimi postopki, s tem se v objekt

vnaša minimalna količina vlage,

hitrejša gradnja, manjša potreba režijskega kadra, istočasna izvedba zaključnih del na

konstrukciji,

manjše potrebe po deponijah na gradbišču, saj odpade deponiranje gradbenega

materiala in surovin,

možnost demontaže objektov, transport ter ponovna montaža na drugih lokacijah.

b) Slabosti montažne gradnje

veliki začetni investicijski stroški za postavitev proizvodnje,

višji stroški transportiranja elementov od proizvodnje do mesta vgradnje, ki jih lahko

zmanjšamo z ustrezno organizacijo logistike ali s selitvijo proizvodnega

obrata bližje gradbišču, kar je lahko upravičeno predvsem pri večjih projektih,

veliko število spojev med elementi ter njihova izvedba. Spoji morajo

zagotavljati statično stabilnost konstrukcije, izvedeni morajo biti enostavno in

kvalitetno, hkrati pa morajo zadostiti zahtevam gradbene fizike (toplotna,

zvočna izolacija, vodotesnost, veter…).


4.4. Proizvodni proces v obratu armiranobetonskih konstrukcij

Osnova za izdelavo armiranobetonskega elementa je delovni nalog, ki ga pripravi tehnolog

v pripravi dela. Le ta vsebuje:

obliko in dimenzije elementa,

število kosov,

trdnostni razred,

količina betona,

teža elementa,

naziv objekta,

datum izdelave delovnega naloga,

ime tehnologa,

ime odgovornega projektanta.

Glede na statični izračun, kjer je določena armatura, se izdela armaturni načrt za določen

armiranobetonski element in seznam potrebne armature. Na osnovi naročila armature se v

proizvodnem obratu železokrivnice režejo in krivijo armaturne palice določenih pozicij. Le

te se po armaturnem načrtu povežejo v armaturne koše, ki so nato pripravljeni za vgradnjo.

Glede na obliko elementa, se pripravi opaž. Dno in stranice opaža morajo biti ravne,

gladke, očiščene in naoljene, da se beton ne sprime z opažem.

Pred betoniranjem je potrebno pregledati:

če je armatura pravilno nameščena v opaž,

če je pritrdilni material (ploščice, klini, sidra) na točno določenem mestu,

če so podložke pravilno razporejene pod armaturo.

Nato se element lahko zalije z betonom določenega trdnostnega razreda. Zelo pomembna

je tudi nega vgrajenega betona, predvsem pri višjih trdnostnih razredih (prenapeti

elementi). Naslednji dan se element razopaži. Pred dvigom se preveri trdnostni razred s

pomočjo sklerometra. Če le ta ustreza dvižni trdnosti, ki jo določi statik konstrukcije, se

element dvigne iz opaža in transportira na deponijo. Na deponiji se mora element zaradi

upogibnih deformacij, podložiti na točno določenih točkah.


4.5. Proizvodnja montažnih betonskih izdelkov

Proizvodnjo montažnih betonskih izdelkov sestavljajo:

železokrivnica za krivljenje in vezanje armature za armiranobetonske izdelke,

betonarna za proizvodnjo svežega betona,

proizvodni prostor, v katerem so postavljeni opaži oz. modeli za proizvodnjo betonskih

izdelkov,

prostor za varjenje jeklenih sider,

prostor za razrez in deponiranje vložkov opažev,

prostor za nego svežih izdelkov,

skladiščni prostor za hranjenje dokončanih izdelkov.

Kontrola v laboratoriju zagotavlja pogoje za izvedbo preizkusov in hranjenje vzorcev,

skladno z zahtevami ustreznih produktnih standardov.

4.6. Kontrola postopka proizvodnje in končanih izdelkov

Postopek proizvodnje montažnih betonskih izdelkov (pri tem upoštevamo pogoje, ki so

podani v standardu SIST EN 13369:2004 ) obsega:

pripravo opaža,

vgradnjo armature, vstavkov in veznih elementov,

vgradnjo kablov za prednapenjanje in napenjanje,

pripravo sveže betonske mešanice v betonarni,

transport betonske mešanice do ustreznega opaža,

vgradnjo betonske mešanice v opaž,

vezanje betona,

razopaženje izdelka,

nego vgrajenega betona,

notranji transport,

skladiščenje in transport na gradbišče,

montažo armiranobetonskih elementov.


4.7. Označevanje, skladiščenje in transport

V skladu z zahtevami produktnega standarda, se izdela izjava o skladnosti, in proizvod

označi z oznako CE. Poleg zahtev CE označevanja se upoštevajo še splošne zahteve za

označevanje. Izdelke označimo z odporno barvo na mestu, kjer ni predviden vidni beton.

Element označimo z nalepko, ki vsebuje predpisane podatke.

1404

Ime podjetja in naslov

07

1404 - CPD - _ _ _ _

SIST EN 13225:2004 in SIST EN 13225:2004/AC:2007Linijski konstrukcijski elementi

ELEMENT

Beton:Tlačna trdnost.......................................................... fck = 37 N/mm2

ArmaturaMejna natezna trdnost............................................ ftk = 550 N/mm2Meja tečenja (plastičnost)...................................... fyk = 500 N/mm2

Dimenzije, detajli, mehanska trdnost, odpornost na ogenj intrajnost - glej projektno dokumentacijo.

Projektna specifikacija:Številka načrta...................................................... __/__

Slika 25: Primer nalepke s predpisanimi podatki za označbo elementa

Z oznako CE, ki jo najdemo na proizvodu, proizvajalec izjavlja, da ta proizvod izpolnjuje

bistvene zahteve za varnost, zdravje in varovanje okolja, ki jih določa evropska regulativa

oz. večina tako-imenovanih direktiv za proizvode. Za vladne organe je oznaka CE na

proizvodu dokaz, da se ta proizvod pojavlja na trgu legalno. Omogoča prost pretok blaga

znotraj enotnega trga EU in je lahko osnova, ki jo lahko carinski organi ali drugi organi

tržnega nadzora uporabijo za umik neskladnih proizvodov s trga.


4.8. Primer montažnega armiranobetonskega stebra

Predstavljena je izdelava montažnega armiranobetonskega stebra v proizvodnem

betonskem obratu, preseka dimenzij 50x50 cm in dolžine 6,08 m. Prikazan je načrt

delovnega naloga, ki je osnova za izdelavo opaža, betoniranje in dvig iz opaža. Podrobneje

pa je prikazan armaturni načrt, ki vsebuje tudi specifikacijo in izvleček armature. Vsa

rezana in krivljena armatura je izdelana v skladu z zahtevami STS.

OPAŽ ZA STEBER: Kovinski opaž za izdelavo stebrov sestavljata dva podstavka (dno

opaža) širine 125 cm in dolžine 16,00 m, ki sta fiksno pritrjena na betonski tlak v

proizvodni hali. Zraven pripadajo dvojne kovinske stranice z višino 50 in 60 cm, kar

omogoča izdelavo stebrov dimenzij od 50/60 – 100/60 in 50/50 – 100/50 cm. Stranice so

montažne. Na določeni dolžini ima opaž možnost obojestranske razširitve 50/125 cm, kar

omogoča izdelavo konzol v horizontalnem položaju, obstaja pa možnost izdelave konzole z

vrha opaža. Na opažu so s spodnje strani pritrjeni vibratorji. Stranici pred betoniranjem

stisnemo na potrebno razdaljo s kovinskimi distančniki, ki preprečujejo razmak stranic

med betoniranjem.

VZDRŽEVANJE OPAŽA: Po vsaki uporabi se opaž razstavi, očisti ostankov betona in

naolji s posebnim opažnim oljem. Pregledati in preveriti je potrebno:

opažne vibratorje, če delujejo brezhibno,

električne kable, da niso poškodovani ter da so povezani med sabo,

da je podnožje dobro pričvrščeno na tla,

da so pohištveni profili dobro privarjeni na kalup, da ni prisotnih poškodb (zvitost,

razpadanje materiala, lasaste razpoke…),

da so vsi vijaki na stranicah dobro pričvrščeni, če imajo matice in podložke,

da je opaž v horizontalnem položaju ter da stranice opaža niso zvite,

preveriti dimenzije opaža,

da so stranice postavljene pravokotno na dno opaža.


Slika 26: Opažni načrt montažnega armiranobetonskega stebra


Slika 27: Armaturni načrt montažnega armiranobetonskega stebra


Preglednica 15: Specifikacija armature za montažni steber

Specifikacija armature AB Montažni steberozn k

(kom)Ø

(mm)l

(cm)L

(cm)Oblika in mere

(cm)

AB Montažni steber (1 kom.)

1 4 25 600 2400

2 2 18 564 1128

3 2 18 108 216

4 2 18 352 704

5 2 18 110 220

6 46 10 249 11454

7 30 8 187 5610

8 10 8 145 1450

9 12 12 100 1200

600

563

108

352

109

12

45

45

45

45

45

12

11

33

3333

3333

11

11

11

45

11

45

11

11

100


Preglednica 16: Izvleček armature za montažni steber

Izvleček armature ( BSt 500S ) AB Montažni steber

ARMATURA V VEZIH (ravne palice) Teža nameter ARMATURA V KOLUTIH

Ø(mm)

d(m)

Teža(kg) kg/m' Ø

(mm)d

(m)Teža(kg)

6 0.222 6

8 0.395 8 70.6 27.89

10 0.617 10 114.54 70.67

12 12 10.66 0.888 12

14 1.210 14

16 1.580 16

18 22.68 46.49 2.050 18

20 2.170 20

25 24 100.08 4.170 25

28 5.550 28

Skupna teža armaturev vezih (ravne palice) 157.23 kg Skupna teža armature

v kolutih 98.56 kg

Skupaj število pozicij 3 SKUPAJ: 255.79 kg


Slika 28: Primer rezane in krivljene armature – streme za AB montažni steber

dnom = 10 mm …… nominalni premer

A = 450 mm …… širina stremena

B = 450 mm …… višina stremena

P = 120 mm …… minimalna končna dimenzija

r = 20 mm …… minimalni radij krivljenja

= 90° …… kot krivljenja

M = 40 mm …… minimalni premer trna

Streme je izdelano skladno z zahtevami Slovenskega tehničnega soglasja. Pri tem so

upoštevane vse zahteve, kot so oblika predpisana s kodo krivljenja, koti krivljenja,

minimalni radiji in dolžine trnov.


5. LITERATURA IN VIRI

5.1. Knjige

[1] Priročnik za projektiranje gradbenih konstrukcij po evrokod standardih 2009,

Inženirska zbornica Slovenije, Ljubljana

[2] Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, Uradni list RS, št. 101/05

[3] Standard: SIST EN 1992-1-1:2005, Evrokod 2: Projektiranje betonskih

konstrukcij - 1-1. del: Splošna pravila in pravila za stavbe

[4] Standard: SIST EN 10080:2005, Jeklo za armiranje betona – Varivo armaturno

jeklo – Splošno

[5] Standard: SIST EN ISO 3766:2004, Gradbeniške risbe – Poenostavljeno

prikazovanje armature (ISO 3766:2003)

[6] Standard: SIST ISO 9001:2000, Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve

[7] Standard: SIST EN ISO 15630-1:2003, Jeklo za armiranje in prednapenjanje

betona - Metode preskušanja - 1. del: Armaturne palice, palice iz žice in žica

(ISO 15630-1:2002)

[8] Standard: SIST EN ISO 15630-2:2003, Jeklo za armiranje in prednapenjanje

betona - Metode preskušanja - 2. del: Armaturne mreže (ISO 15630-2:2002)

[9] Standard: SIST EN 10002-1:2002, Kovinski materiali - Natezni preskus - 1. del:

Metoda preskušanja pri temperaturi okolice

[10] Standard: SIST EN ISO 7438:2000, Kovinski materiali - Upogibni preskus

(ISO 7438:1985)

[11] Standard: SIST EN 13369:2004, Skupna pravila za montažne betonske izdelke

[12] Standard: SIST EN 13225:2004, Montažni betonski izdelki - Linijski konstrukcijski

elementi

[13] Katalog montažnih armiranobetonskih elementov, Ingrad Gramat d.d., Celje

[14] Interno gradivo


5.2. Internetni viri

http://www.zag.si

http://www.sist.si

http://siq.si

http://www.vls.si

http://www.skart.hr

http://www.vendereallestero.it

http://www.spikdoo.net

http://tzxindalu.en.made-in-china.com

http://www.arminox.com

http://www.wincro.com

http://www.pedax.com

http://www.betonfer.com


6. PRILOGE

6.1. Seznam slik

Slika 1: Železokrivska delavnica........................................................................................... 2

Slika 2: Razporeditev strojev v železokrivski delavnici........................................................ 3

Slika 3: Avtomatski stroj za rezanje in krivljene armature ................................................... 4

Slika 4: Računalniško voden avtomatski stroj za krivljenje armaturnih palic ...................... 4

Slika 5: Krivljenje armature na krivilnem stroju ................................................................... 5

Slika 6: Stroj za samodejni transport armaturnih mrež do rezalnega stroja .......................... 7

Slika 7: Stroj za rezanje in krivljenje armaturnih mrež ......................................................... 7

Slika 8: Dvosmerni stroj za rezanje armaturnih mrež ........................................................... 8

Slika 9: Avtomatski stroj za krivljenje armaturnih mrež....................................................... 8

Slika 10: Primer krivljene armaturne mreže za 90°............................................................... 8

Slika 11: Armatura v kolutih ............................................................................................... 10

Slika 12: Armatura v vezih.................................................................................................. 11

Slika 13: Armaturne mreže.................................................................................................. 11

Slika 14: Ročno vezanje armature ....................................................................................... 13

Slika 15: Baterijski ročni strojček za vezanje armature ...................................................... 13

Slika 16: Znak skladnosti ZAG, nadstandardna oznaka gradbenih proizvodov in storitev 15

Slika 17: Palica rebraste armature (dnom...nominalni premer) ............................................. 16

Slika 18: Armaturna mreža.................................................................................................. 17

Slika 19: Minimalne dimenzije pri krivljenju armature ...................................................... 22

Slika 20: Minimalna oddaljenost med krivljenji za palice in žice....................................... 24

Slika 21: Minimalna oddaljenost zvara od krivljenja armaturnih mrež .............................. 24

Slika 22: Smer krivljenja glede na transverzalno žico ........................................................ 25

Slika 23: Smer krivljenja glede na longitudinalno žico....................................................... 25

Slika 24: Primer Slovenskega tehnično soglasje – STS ...................................................... 42

Slika 25: Primer nalepke s predpisanimi podatki za označbo elementa.............................. 49

Slika 26: Opažni načrt montažnega armiranobetonskega stebra ......................................... 51

Slika 27: Armaturni načrt montažnega armiranobetonskega stebra .................................... 52

Slika 28: Primer rezane in krivljene armature – streme za AB montažni steber................. 55


6.2. Seznam preglednic

Preglednica 1: Kode krivljenja armaturnih palic ................................................................. 21

Preglednica 2: Kode krivljenja armaturnih palic ................................................................. 22

Preglednica 3: Minimalni premer trna za palice in žice ...................................................... 23

Preglednica 4: Minimalni premer trna za mreže ................................................................. 23

Preglednica 5: Minimalni trni in dimenzije za palice in žice .............................................. 23

Preglednica 6: Dopustna odstopanja za rezane in krivljene proizvode ............................... 24

Preglednica 7: Koeficient »k« glede na število rezultatov »n« ........................................... 29

Preglednica 8: Lastnosti jekel za rezano in krivljeno armaturo........................................... 31

Preglednica 9: Lastnosti armaturnih mrež ........................................................................... 32

Preglednica 10: Plan kontrole proizvodnje in proizvoda..................................................... 38

Preglednica 11: Predpisan program kontrole proizvoda...................................................... 39

Preglednica 12: Predpisan program stalnega nadzora, ocenitve in odobritve kontrole

proizvodnje .......................................................................................................................... 40

Preglednica 13: Predpisani program začetnega preizkusa vrste proizvoda......................... 40

Preglednica 14: Predpisani program kontrolnih preizkušanj proizvoda.............................. 41

Preglednica 15: Specifikacija armature za montažni steber ................................................ 53

Preglednica 16: Izvleček armature za montažni steber ....................................................... 54


6.3. Naslov študenta

Rok Krajnc

Kopitarjeva 1

3270 Laško

6.4. Kratek življenjepis

Rojen: 14.04.1978, Celje

Šolanje: 1985 – 1993 Osnovna šola Primoža Trubarja Laško

1993 – 1997 Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo

1997 – 2011 Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru, Univerzitetni študijski

program Gradbeništvo, komunalna smer

Zaposlitev: 2007 – 2011 Ingrad Gramat d.d., Celje

priprava armature v Železokrivniciza rezano in krivljeno armaturo ter rezane in krivljene armaturne...

Documents