priprava za uro dodatne strokovne …1219.gvs.arnes.si/moodle/pluginfile.php/4392/mod... · web...

PREDLOG UČNIH PRIPRAV

ZA SPOZNAVANJE OKOLJA

V 2. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

Uporabljeni viri:

Učbenik DOTIK OKOLJA 2

Delovni zvezek DOTIK OKOLJA 2

Priročnik k učbeniku in delovnemu zvezku DOTIK OKOLJA 2

(avtorji:Irena Hergan, Claudio Batelli, Metoda Kolar, Teja Kovač; Založba Mladinska knjiga,

Ljubljana 2004)

Ljubljana, november 2005

TEMATSKA PRIPRAVA ZA SPOZNAVANJE OKOLJA

___. teden / Zaporedne št. ur: Razred: 2. .

Tema / enota: JAZ IN DRUGI / Jaz in drugiUčni cilji: Spoznajo različna obdobja človekovega življenja. Vedo, da so vsako leto starejši in zrelejši. Vedo, kdo je otrok in kdo odrasel. Spoznavajo, da smrt lahko nastopi v vsakem obdobju

življenja. Vedo, da se rodimo kot moški ali kot ženske.

Pripomočki:*

Metode dela: didaktična igra pogovor razlaga reševanje nalog / vaje delo z računalnikom

opisovanje pripovedovanje demonstracija drugo

Oblika dela: frontalno individualno delo v dvojicah delo v skupini

Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Ilustracija prikazuje časovna traka dveh oseb (dečka in deklice) od rojstva do obdobja

odraslosti. Učenci sledijo puščicam in ob ilustracijah pripovedujejo, kaj je značilno za posamezna obdobja človekovega življenja, predstavijo tudi obdobja, za katera ni ilustracij (npr. v obdobju otroštva shodimo, začnemo se sporazumevati z besedami, stavki, naučimo se prvo pesmico, gremo v šolo ...; v obdobju odraslosti ljudje hodijo v službo in opravljajo svoj poklic, večina si ustvari družino, skrbi za dom ...). O otroštvu učenci pripovedujejo tudi iz svojih izkušenj.

Še posebej se ustavimo ob ilustraciji starejšega moškega ob grobu. Učenci razmišljajo, ob čigavem grobu stoji in zakaj naj bi ta oseba umrla. Vodimo jih z vprašanji, da ugotovijo, da lahko smrt nastopi v vsakem obdobju človekovega življenja. Razmišljajo o različnih vzrokih smrti (starost, bolezen, nesreča).

V desnem robu je prikazan življenjski trak osebe od otroštva do odraslosti. Učenci si ogledajo fotografije in pripovedujejo, v katerem obdobju človekovega življenja je nastala fotografija in kaj vse se je dogajalo v posameznem obdobju. Ugotovijo, na kateri fotografiji je oseba otrok in na kateri odrasla.

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM1. vaja, str. 6Učenci dopolnijo življenjski trak otroka z nalepkami tako, kot si po njihovem mnenju sledijo. Dopustimo jim, da sami ustvarijo življenjski trak in ob njem pripovedujejo o izmišljenem otroku, lahko pa jim povemo krajšo zgodbo, ki jo učenci poslušajo in potem nalepijo nalepke na ustrezna mesta glede na zgodbo.

… Jakob danes praznuje svoj sedmi rojstni dan. Obiskuje drugi razred osnovne šole v bližini svojega doma. Danes se bodo pri njih doma zbrali njegovi sorodniki in skupaj z njim upihnili sedem svečk na torti. Kot na vsakem praznovanju rojstnega dne se bodo spomnili na dan, ko se je Jakob rodil in na vse dogodivščine, v katerih je presenečal s svojo navihanostjo in vztrajnostjo. Ko je začel sam hoditi brez pomoči drugih ljudi, je povsod vlekel za sabo igračko na kolesih. Ko je postal spreten v hoji in teku, je že hotel voziti kolo tako kot očka. Seveda je njegovo prvo kolo bil

tricikel. Ko je s tem kolesom prevozil že veliko kilometrov in ko je znal obvladati svoje ravnotežje, kar ni tako enostavno, se je začel voziti s pravim kolesom, s takim z dvema velikima kolesoma in dvema pomožnima, ki sta mu še malo pomagala pri lovljenju ravnotežja. Z njim se je znal voziti še preden je šel v prvi razred, se pravi, še preden je bil star šest let. V tistem času je znal že sam plavati, tako da rokavčki niso bili več v počitniški prtljagi. O vsem tem se bodo pogovarjali na Jakobovem rojstnem dnevu in še o marsičem drugem.(Avtorica zgodbe: Teja Kovač)

Ob izdelavi življenjskega traku smo pozorni na smiselnost zaporedja vožnje s kolesom, saj otroci najprej vozijo tricikel, nato kolo s pomožnimi kolesi ... Plavalca z rokavčki učenci razvrstijo po svoji presoji. Učenci lahko z nalepkami naredijo svoj življenjski trak (po predhodnem pogovoru s starši), lahko ga celo dopolnijo z dodatnimi risbami, s katerimi ponazorijo ključne dogodke v svojem življenju. Risbice lahko narišejo ob traku in jih povežejo s puščico z ustreznim številom let, ki jih prikazujejo torte.

2. vaja, str. 7Učenci si ogledajo ilustracije oseb in med seboj povežejo osebe, ki so približno enako stare. Svoje povezave utemeljijo. Nalogo lahko dopolnimo tako, da učenci pobarvajo vse odrasle osebe; s tem preverimo, ali razlikujejo med odraslim in otrokom.

3. vaja, str. 7Učenci odkljukajo, kaj že znajo popolnoma sami. Pripovedujejo, v katerih spretnostih so med počitnicami napredovali, katere spretnosti pri šolskem delu so osvojili in jim ne delajo več težav. Pogovarjamo se, kako lahko posamezno spretnost oziroma sposobnost hitreje razvijamo.

* DEJAVNOSTI Kdo je ta dojenček?Učenci v šolo prinesejo svojo fotografijo, na kateri so fotografirani kot dojenčki. Dogovorimo se, da jih ne bodo kazali drug drugemu, ampak nam jih dajo naskrivaj. Ko zberemo fotografije, jih učencem pokažemo eno za drugo. Ti ugibajo, kdo izmed njih je na fotografiji. Pri prepoznavanju iščejo podobnosti z izgledom učencev pri sedmih letih. Usmerjamo jih na posebnosti vsakega posameznika. Vsako fotografijo, za katero ugotovijo, kdo je na njej, razstavimo in pod njo napišemo ime učenca. Razstavljene fotografije lahko naslovimo z naslovom KOT DOJENČKI SMO SI BILI ZELO PODOBNI ... ali s čim podobnim.

Življenjski trakŽivljenje lahko prikažemo na časovnem traku. Učenci naredijo svoj življenjski trak (obdobje sedmih let), ob katerem poleg spoznavanja lastne preteklosti in razlikovanja le-te od sedanjosti utrjujejo časovne pojme. Na časovnem traku lahko predstavijo tudi življenje svojih sorodnikov in prijateljev. Hkrati s tem se učenci pripravljajo na kasnejše spoznavanje in orientacijo na zgodovinskem traku človeštva.Učenci prinesejo v šolo svoje fotografije, posnete v različnih starostnih obdobjih. Doma naj naredijo izbor fotografij za vsako leto svojega življenja, ki jih bodo uporabili za izdelavo življenjskega traku. Spodbudimo jih, naj prinesejo fotografije, ob katerih bodo lahko pripovedovali o zanimivih dogodkih v svojem življenju in bodo predstavile vsako leto njihovega življenja. Fotografije prilepijo na trak, na katerem so označena leta (1. leto, 2. leto, ...). Učenci, ki že pišejo, lahko trak dopolnijo z besedilom. Življenjske trakove predstavijo ostalim in po predstavitvi jih razstavimo v učilnici.

Življenjska obdobjaUčenci zbirajo slike (iz časopisov, revij ...) ljudi in jih razvrščajo glede na enako starost ali življenjsko obdobje. Ob urejanju zbirke pripovedujejo, po čem sklepajo, kam razvrstiti posamezno sliko.Dejavnost lahko izpeljemo tudi tako, da učence razdelimo v manjše skupine in jim ponudimo različne slike (za eno starostno obdobje ena slika). Učenci jih morajo pravilno urediti tako, da so slike urejene po določenem redu (od najmlajšega do najstarejšega).Ob slikah lahko učenci izvajajo tudi prirejanje. Pripravimo že določen izbor slik, ki ga postavimo v nekem zaporedju ali pa naključno. Učencem ponudimo množico slik, vsak izbere po eno sliko in jo priredi eni izmed prej pripravljenih slik. Kriterij za prirejanje je lahko približno enaka starost. Učenci lahko izberejo vsak svoj kriterij za prirejanje, ki pa ga morajo znati utemeljiti.

Med počitnicami sem se naučilUčenci razmišljajo o sebi, o tem, kaj znajo v drugem razredu bolje, kot so znali v prvem. Spodbudimo jih, da pripovedujejo o spretnostih in sposobnostih, ki so jih med počitnicami razvili (plezanje na drevo, plavanje, ročna dela – šivanje ...). Skupaj izdelamo plakat, ki prikazuje napredovanje učencev pri posameznih znanjih, spretnostih, sposobnostih v obdobju enega leta ali v času počitnic. Na plakat zapišemo želje otrok, kaj bi se radi v drugem razredu naučili, katere spretnosti in sposobnosti bi radi še bolj razvili. Ob koncu šolskega leta se ob plakatu pogovarjamo, kaj od napisanega nam je uspelo in kaj ne. Drug drugemu izdelajo pohvalo za napredek na posameznem področju.

Življenjski krog živali, rastlinV naravi ali v učilnici opazujejo življenjski krog živali in rastlin. Doživljajo veselje ob rasti mladičev, rastlin in se srečajo s smrtjo.



Tema / enota: JAZ IN DRUGI / Podobni, a različniUčna cilja: Spoznavajo, da smo ljudje različni. Razvijajo razumevanje različnosti (1.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Učenci ob fotografijah otrok raziskujejo, v čem so si podobni in v čem se razlikujejo. Otroke

primerjajo s seboj in s svojimi sošolci. Izbor otrok v učbeniku je lahko izhodišče za pogovor, da nimamo vsi ljudje enake barve kože, da so nekateri svetlopolti, drugi temnopolti, da živimo v različnih bivališčih, govorimo različne jezike ... Ob tem jim lahko predstavimo tudi glasbo, pravljice ..., ki izhajajo iz omenjenih okolij.

Učencem pokažemo knjigo Otroci vsega sveta, iz katere so povzete fotografije. Knjigo prelistajo. Postavimo jim nekaj vprašanj.

Iz katerih držav so otroci? V kakšnih domovih živijo? V čem se razlikujejo med seboj in v čem od nas? V čem so si podobni? Ali vsi govorijo isti jezik? Kdo od prikazanih otrok prihaja iz revnejše družine? Po čem to sklepamo?

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 4. vaja, str. 8Na začetku vaje učenci ugotovijo, koliko deklic in koliko dečkov je v razredu. Za vsakega učenca pobarvajo ustrezen prostorček. Nato ugotavljajo, kako se med seboj razlikujejo v načinu oblačenja, v interesih in željah, sposobnostih in znanju. Ugotovitve zapisujejo posebej za dečke in posebej za deklice.Raziskavo lahko izpeljemo na več načinov. Pripravimo lahko postaje (za vsako kategorijo iz delovnega zvezka svojo), na katerih učenci zabeležijo svoj odgovor na dogovorjeni način. Pazimo na to, da rezultate beležijo ločeno za dečke in deklice. Skupaj predstavimo rezultate, učenci jih zapišejo v delovni zvezek.Eden izmed načinov izvedbe raziskave je lahko ta, da učenci vsak zase razmislijo o kriterijih in na skupni histogram pritrdijo svoj simbol (barvni listki, ime ...). Pomembno je, da so simboli za dečke in deklice drugačni. Učenci sami preberejo rezultate iz histograma in jih zabeležijo v preglednico v delovnem zvezku.

*DEJAVNOSTI

To sem jazUčenci izdelajo knjižico, v kateri predstavijo samega sebe. Pripravimo jim lahko obrazce (delovne liste), ki jih izpolnjujejo. Zanimivi podatki so: ime, priimek, vzdevek, rojstni dan, barva oči, barva in dolžina las, najljubša igrača, hrana, knjiga, šport, ... , želje, interesi ..., kaj me osrečuje, česa nimam rad, česa me je strah, na kaj sem ponosen, v čem sem še posebej dober ali uspešen ..., podpis ... Knjižice razstavijo.

Različne višineNa določeno mesto v učilnici pritrdimo list papirja in s pomočjo ravnila označimo višino posameznega učenca. Izdelamo grafični prikaz višin vseh učencev v razredu. Skozi šolsko leto in ob zaključku učenci ugotavljajo, kdo je najbolj zrasel, ali je kdo koga prerasel ...

Prstni odtisi, obris stopalaNaredimo lahko zbirko prstnih odtisov, za katere je značilno, da ima vsak človek posebnega. Tudi v drugem razredu naredimo obris stopala, ga izrežemo in primerjamo z obrisom iz prvega razreda.

Kaj rad delamUčence razdelimo v pare. Učenca se med seboj pogovarjata o sebi (interesi, želje, kaj rad delam ...). Temo pogovora jim določimo. Pomembno je, da vsak učenec pove nekaj o sebi. Po določenem času vsak učenec predstavi svojega sogovornika ostalim sošolca. Učenec lahko prevzame ime sošolca in ga predstavi v prvi osebi.Dejavnost lahko izvedemo tako, da se učenci sprehajajo po razredu in se na dogovorjeni znak (npr. zvok triangla) postavijo v pare. En drugemu pripovedujejo o sebi, po koncu pogovora (znak) se sprehajajo naprej. Dogovorjeni znak jih usmeri k iskanju novega sogovornika. Po nekaj izmenjavah se posedemo v krog in učenci pripovedujejo, kaj so izvedeli o posameznem sošolcu.

Jezikovni detektiviUčenci uporabljajo besede iz drugih jezikov, s katerimi so se srečali po naključju. Razložijo njihov pomen z besedami ali z ilustracijo. Z nekaterimi besedami jih lahko seznanimo tudi pri pouku, npr. kako se pozdravljajo v različnih deželah, kako rečejo hvala ipd. Na panoju lahko ustvarimo kotiček, na katerem jezikovni detektivi razstavijo svoja odkritja.

Igra drugega naroda Učence naučimo igre, ki se jih igrajo otroci drugod po svetu. Nekatere so podobne tistim, ki se jih igrajo otroci pri nas, nekatere pa so prav izvirne. Igra papir, škarje, kamen (navodila iz knjige Imenitna knjiga iger, str. 12) prihaja z Japonske. Naučimo jih lahko novozelandsko bojevniško igro (navodila za igro iz knjige Imenitna knjiga iger, str. 12, 13). V omenjeni knjigi lahko najdemo tudi druge igre.



Tema / enota: JAZ IN DRUGI / Igrajmo se skupajUčni cilj:* Razvijajo razumevanje različnosti (2.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMUčenci si ogledajo zgornji ilustraciji in besedilo.

Kakšna situacija je prikazana? Kako se lahko nadaljuje?

Posamezne situacije, ki jih učenci navedejo kot možna nadaljevanja, odigrajo kot igro vlog in po vsaki se pogovarjamo, kako so se »igralci« v svoji vlogi počutili. Učenci se pogovorijo o rešitvi, ki jo ponuja nadaljevanje ilustracije v učbeniku. Presojajo, ali je to dobra rešitev ali ne. Svoje odgovore utemeljijo.

Ali obstaja na svetu kakšna stvar, ki je samo v domeni moških ali žensk? Kateri poklici so tisti, ki veljajo za moške, pa jih opravljajo tudi ženske in obratno?

Pogovor vodimo tako, da razbijamo stereotipe.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM5. vaja, str. 9Ob ilustracijah se pogovorimo o situacijah, ki jih prikazujejo. Vsako situacijo učenci zaigrajo v obliki igre vlog. Po vsaki igri se z »igralci« pogovarjamo o tem, kako so se počutili v posamezni vlogi. V situacijah, ki prikazujejo negativno vedenje, poiščemo ustreznejši način komunikacije. Povedo, kako bi drugič ravnali v podobnih situacijah. Učenci naredijo krog okoli otrok, ki so v komunikaciji z drugim otrokom prijazni.

*DEJAVNOSTISlikanje z »levo« rokoUčence izzovemo naj naslikajo sliko z vodenimi barvicami tako, da bodo uporabili roko, s katero ne pišejo ali rišejo (nedominantno). Po slikanju učenci predstavijo svoje slike in izrazijo svoje mnenje o delu in o počutju, ki so ga imeli pri delu.

Veriga Vsakemu učencu pripravimo papirnat trak, na katerega se podpiše in nariše (lahko tudi napiše), kaj mu je všeč npr. pri praznovanju v njegovi družini ali kaj zelo dobro zna ... Spodbudimo jih, da vsak naredi pisan in lep izdelek. Ko vsak izdela svoj trak, jih skupaj zlepijo v verigo, tako da vsak prispeva svojo posebnost k posebnostim celotnega razreda. Lepo je, da vsak prispeva svoje sposobnosti in da se drug od drugega učimo.

Posnemajmo gibanjeUčenci stojijo v krogu. Ob ritmični glasbi se gibljejo tako, kot se giblje določeni posameznik. Potem poda nalogo naslednjemu v krogu (nakaže ga z gibom roke), ki se začne gibati na svoj način in ostali se začnejo gibati tako kot on. Z gibanjem lahko ponazarjajo različne dejavnosti (športi, delo doma, delo na vrtu, igra, najljubša igra ...). Učenci se gibajo, dokler se ne zvrstijo vsi.



Tema / enota: NAŠA ŠOLA / Naša šolaUčni cilji: Vedo, da ima šola svoj časopis, radio, svoje

športno moštvo. Spoznajo organiziranost šole: spoznajo

vodstvo šole (ravnatelja/ravnateljico). Vedo, da jih bo učilo vedno več učiteljev,

učiteljic. Razvijajo občutek pripadnosti »njihovi šoli«.

Pripomočki:*




Dejavnosti

*DELO Z UČBENIKOMUčenci si na fotografijah ogledajo OŠ Videm pri Ptuju in izbrane fotografije primerjajo z značilnostmi na njihovi šoli.

Ali je naša šola po zunanjosti podobna šoli Videm? Katera zgradba je novejša? Po čem to sklepamo? Ali ima tudi naša šola znak? Kaj predstavlja?

Učenci podobno, kot je predstavljena OŠ Videm, predstavijo svojo šolo. Ugotovijo, katere prostore ima njihova šola, katere dejavnosti obiskujejo učenci ... Smiselno je, da učenci svojo šolo v okviru projekta predstavijo učencem druge šole, lahko naredijo tudi predstavitev za starše. Če bomo izvedli projekt, ga skupaj z učenci načrtujemo in po opravljenem delu ovrednotimo (evalviramo) vse faze projekta (od načrtovanja do zaključka).

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM1. vaja, str. 10Učenci si ogledajo znak svoje šole. Pogovorimo se, kaj predstavlja. Pripovedujejo, kje vse so ga že videli (vhod v šolo, publikacija, šolski časopis, pohvale, majice športne ekipe, pevskega zbora ...). Učenci znak narišejo ali prilepijo v delovni zvezek.

2. vaja, str. 10Učenci pogledajo šolski časopis. Če uporabimo različne časopise, jih učenci pregledajo po skupinah in vsaka skupina drugim predstavi časopis, ki ga je prelistala in pregledala. Časopise med seboj primerjajo. Ob tem se pogovarjajo, kaj jim je v časopisu všeč, kaj bi spremenili ... V sami vaji obkrožijo/odkljukajo, katere vrste prispevki so v časopisu. Če so v časopisu tudi drugi prispevki, jih lahko pripišejo.

3. vaja, str. 13Vajo izvedemo po obisku pri ravnatelju, ki ga povabimo v razred, da bi se z njim pogovorili o njegovem delu. Učenci pripravijo vprašanja, na katera bi želeli dobiti odgovore. Oblikujejo naj taka vprašanja, da bodo lahko rešili vajo. Seveda pa jim vprašanja v vaji ne smejo biti omejitev pri iskanju informacij. Prav je, da otroci poznajo ime ravnatelja in ga zapišejo v delovni zvezek tako, da preslikajo učiteljev zapis. Odkljukajo slike, ki prikazujejo dejavnosti, ki jih opravlja ravnatelj.

4. vaja, str. 12Vajo lahko izpeljemo pred načrtovanim obiskom v šolski knjižnici. Učenci poskusijo po spominu pobarvati predmete, ki so v šolski knjižnici. Po opravljeni vaji gremo skupaj v knjižnico in preverimo rezultate. Pogovarjamo se, v katerih učilnicah bi lahko bili ostali predmeti oziroma kaj z njimi počnejo učitelji ali učenci.

5. vaja, str. 12Učenci narišejo, kako skrbijo za urejenost šole in njene okolice (urejanje šolskih gredic, ločeno zbiranje odpadkov ...). Narišejo lahko aktivnosti, za katere so se dogovorili na nivoju šole, lahko pa aktivnosti, ki smo jih načrtovali v razredni skupnosti.

6. vaja, str. 13Preden učenci začnejo z delom, se pogovorimo o poimenovanjih za posamezne dejavnosti. Skupaj razrešimo dileme, kako bodo kategorizirali posamezne dejavnosti glede na nadrejene pojme (npr. nogomet in karate sodita k športu, folklora med plesne dejavnosti ...). Izdelamo miselni vzorec z naslovom DEJAVNOSTI IZVEN POUKA in narišemo glavne veje (računalništvo, pravljični krožek, likovni krožek, pevski zbor, šport, ples, ...) in jih razvejamo, kjer je to potrebno (ŠPORT: nogomet, karate, telovadba, gimnastika ...; PLES: balet, folklora, izrazni ples; LIKOVNI KROŽEK: oblikovanje papirja, kiparstvo, slikarski krožek ...). Glavne veje dopolnimo s tistimi dejavnostmi, ki jih učenci res obiskujejo. Z miselnim vzorcem si bodo učenci pomagali pri zapisovanju ugotovitev. Za izvedbo naloge učence razdelimo v skupine. V skupinah se pogovarjajo, katere dejavnosti obiskujejo, in rezultate beležijo v preglednico. V zgornjo vrsto učenci zapišejo imena članov lastne skupine in z dogovorjenim znakom označijo, katero dejavnost posameznik obiskuje. V prazen prostor lahko dopišejo še kakšno dejavnost, ki je ne morejo zajeti v že napisane dejavnosti. Skupaj ugotovijo, katera dejavnost je najbolj obiskana in kdo od učencev obiskuje največ dejavnosti. Člani skupin rezultate med seboj primerjajo in o svojih ugotovitvah poročajo. Vajo lahko učenec izvaja samostojno. Sam izvede anketo in anketira poljubno izbrane sošolce.

*DEJAVNOSTI Delavci na naši šoliUčencem predstavimo delavce šole (ime in priimek, delovno mesto ...), ki jih morda naključno srečamo na hodniku, v kuhinji ... Z nekaterimi delavci se dogovorimo za načrtovani obisk (učenci vnaprej pripravijo vprašanja), ob katerem otroci še natančneje spoznajo osebo in delo, ki ga opravlja. Učence navajamo, da so do vseh delavcev šole vljudni, in jim povemo, kako ravnamo v posameznih situacijah, kdaj pri kom poiščemo pomoč ... Lahko se dogovorimo tudi za obisk učencev višjih razredov.

Plakat dejavnosti, ki potekajo izven poukaNa začetku šolskega leta izdelamo plakat, na katerem so zapisane dejavnosti, ki jih bodo učenci obiskovali na šoli, in urnik teh dejavnosti. Plakat nam je v pomoč pri vsakodnevnem življenju in delu v razredu.

Prispevki za šolski časopisZa šolski časopis pripravimo članke, ki predstavljajo naš razred in naše delo. Pri izbiri prispevkov naj sodelujejo vsi učenci.



Tema / enota: V NARAVI / V naraviUčni cilji: Spoznavajo sebe, kako se gibljejo in kako

uporabljajo svoja čutila. Vedo, kako jim čutila pomagajo živeti. Na konkretnem primeru prepoznajo vlogo

posameznega čutila.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMV učbeniku so le nakazani organi (čutila) pri človeku, s katerimi zaznavamo različne dražljaje. Imena teh organov bomo ugotavljali skupaj z učenci. Opisane so dejavnosti, ki jih izvajamo s temi organi: vidim, okušam, voham itd. Dodati je treba še druga čutila, npr. kožo (zaznavanje mraza, bolečine, dotika). Ne smemo pozabiti na organ za ravnotežje, ki nam omogoča orientacijo v prostoru in držati naše telo v ravnovesju. Težišče dela je v ugotavljanju in razmišljanju, kaj nam posamezni organi omogočajo zaznavati v vsakdanjem življenju. Posebno pozornost usmerjamo v problematiko otrok (ljudi), ki imajo posebne potrebe zaradi napak pri delovanju čutil. Spodbujanje in uvajanje učencev v pozorno, usmerjeno zaznavanje lastnosti predmetov, pojavov, živih bitij vadimo tako, da uporabljamo le eno čutilo naenkrat, ostala torej izključimo. Učence opozarjamo tudi na posebnosti, lastnosti predmetov, ki jih lahko prepoznamo z uporabo več čutil. Npr. obliko jabolka prepoznamo z vidom in z otipom. Dejavnosti v učbeniku niso omejene le na uporabo posameznih čutil, ampak predvsem na spoznavanje, razmišljanje in razumevanje, kaj vse zaznavamo s čutili. Učence spodbujamo z vprašanji:

Od kod muha in pecelj jabolka? Zakaj je jabolko sladko ali kislo, grenko? Ali je to pomembno tudi za živali? Polž npr. ne proizvaja glasov. Ali je ta posebnost pomembna za njegovo preživetje v naravi? (Manj opazen za plenilce.) Kaj pa sluzasta površina telesa? (Lažje premikanje. Boljša zaščita pred izsušitvijo.) Ali ima trdna hišica tudi prednost za preživetje v naravi? (Zaščita pred plenilci. Manjša

izsušitev telesa itd.)

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM1. vaja, str. 14V delovnem zvezku je prikazan primer uporabe sadeža. Priporočamo, da učitelj izbere take sadeže, ki učencem omogočajo uporabo čim več čutil. Z uporabo čim več čutil ugotavljajo posebnosti, lastnosti predmetov (sadežev). Pri izbiri lastnosti, ki jih s čutili zaznavamo, je potrebno razširiti

pojme na osnovi izkušenj učencev ter jih relativizirati (npr. pri vonju dodati še: zelo prijetno, manj prijetno). Pri zaznavanju okusa, učiteljem priporočamo, da izvajajo poskus še s suhim jezikom. Jezik osušimo s papirnatim robčkom in šele na suh jezik položimo manjši košček užitnega dela sadeža. Cilj je ugotoviti, da okus zaznavamo samo, ko so snovi raztopljene.

*DEJAVNOSTIDejavnosti zaznavanja s čutili širimo tudi na gibanje, premikanje v prostoru, na orientacijo ter na prepoznavanje prostora.

Hoja po ravni črtiZ lepilnim trakom ali kredo na tla narišemo ravno črto. Učence povabimo, naj jo od enega do drugega konca prehodijo z zavezanimi očmi.

Od kod zvoki?Učenec zamiži in ugotavlja, od kod prihajajo zvoki, ki jih drugi učenci proizvajajo z različnih mest v prostoru.

Različni okusiTu dokažemo, da morajo biti snovi raztopljene, če želimo ugotavljati njihov okus. Če položimo suho snov (npr. sladkor ali sol) na suh jezik (sušimo ga s papirnatim robčkom), okusa ne moremo ugotoviti.



Tema / enota: V NARAVI / MladičiUčni cilji: Spoznavajo, da imajo živali potomce, ki

navadno izhajajo iz dveh odraslih osebkov. Spoznavajo, da so mladiči podobni staršem

in med seboj, toda ne povsem. Prepoznajo mladiče domačih živali. Spoznavajo, da se ljudje in živali rodijo,

rastejo, imajo potomce, se postarajo in umrejo (1.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

*DELO Z UČBENIKOMV učbeniku so prikazane odrasle živali, starši, ter njihovi mladiči. Ilustrirani so primeri, kjer so mladiči podobni (konj), in primer, kjer so mladiči povsem različni od njihovih staršev (žaba). Učence spodbujamo k opazovanju in primerjanju (delo po analogiji, ugotavljanje razlik in podobnosti) različnih živali. Priporočamo opazovanje živih organizmov. Poglabljamo in širimo njihovo spoznavanje z ogledom različnega slikovnega materiala, filmov itd. Učenci pripovedujejo o lastnih izkušnjah z živalmi, ki jih imajo doma. Spodbujamo jih k razmišljanju o pomenu prenašanja lastnosti s staršev na potomce. Posebno pozornost namenimo določenim lahko prepoznavnim lastnostim staršev, ki se pojavijo tudi pri potomcih.

Pri nekaterih živalih, npr. pri dvoživkah (razvoj žabe), so ličinke (paglavci) povsem drugačne od odraslih živali (staršev). Otroci težko dojamejo, da so te oblike stopnja razvoja mladičev, ki še niso odrasli. V pomoč učencem je opazovanje razvoja nekaterih živali v gojilnici. Primerne živali za opazovanje v gojilnici so žuželke mokarji, paličnjaki ali žabe dvoživke.V pogovoru z učenci bomo prišli do zaključka, da je največ razlik v razvojnem krogu pri živalih, ki imajo veliko potomcev in teh potomcev ne varujejo.

Učenci opazujejo in primerjajo, kako starši skrbijo za svoje potomce, ter ugotavljajo razlike med njimi. Težišče dela je na ugotavljanju pomena teh razlik.

V učbeniku je prikazan razvoj kokoši. Ob slikah se lahko pogovarjamo o tem, kako poteka razvoj živali od rojstva prek rasti, razvoja in staranja do smrti. Spodbudimo pogovor o razliki med rastjo in razvojem. Smrt obravnavamo kot naravni pojav ter kot eno temeljnih lastnosti živega.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM

2. vaja, str. 15 Učenci opazujejo in primerjajo odrasle živali, starše, in mladiče različnih živali (raca, pes, metulj). Ugotavljajo podobnosti in razlike med odraslimi živalmi in njihovimi mladiči.Vedo, da so pri nekaterih živalih (raca, pes) mladiči staršem podobni, pri drugih (metulj) pa se od njih bistveno razlikujejo. Uporabimo tudi druge primere iz lastnih izkušenj.

3. vaja, str. 16 Učenci opazujejo ter ugotavljajo, iz katerega samca in katere samice izhaja ustrezni mladič. Pri tem so pozorni na lastnosti (podobnosti) staršev, ki se pojavljajo tudi pri mladičih.

4. vaja, str. 16Učenci postavijo v pravilno zaporedje vse stopnje razvoja mačke, od rojstva do smrti. Smrt obravnavamo kot naravni pojav ter kot eno temeljnih lastnosti živega.

*DEJAVNOSTIŽivi kotičekPriporočamo obiske (kmetija, akvarij, živalski vrt itd.), kjer si učenci lahko ogledajo živali različnih starosti in njihove mladiče. Primerjajo njihove lastnosti in posplošijo ugotovitve.Učenci opazujejo življenjski krog živali s kratko življenjsko dobo, ki jih lahko gojijo v razredu. Skrbijo naj za živali v gojilnici. Opazujejo naj eno žival, jo rišejo in slikovno prikažejo življenjski krog. Opazujejo, primerjajo (ugotavljajo razlike in podobnosti ter s pomočjo učitelja skušajo razložiti njihov pomen za preživetje v naravi). Učenci spoznavajo razvoj osebkov.



Tema / enota: V NARAVI / ČešnjaUčni cilj: Izkusijo, da rastline zrastejo iz semen, čebulic,

gomoljev, potaknjencev (1.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

*DELO Z UČBENIKOMOb opazovanju slikovnega materiala, ki prikazuje razvoj novih rastlin iz različnih delov rastlin (čebulica, potaknjenec, gomolj), naj učenci pripovedujejo o vsebini ter o svojih predstavah in izkušnjah. Učence spodbujamo, da sami izvajajo nekatere od opisanih poskusov. Poskuse lahko prekinejo s tem, da rastlin ne zalivajo več. Pri tem spoznavajo, da so tudi rastline žive, da potrebujejo določene snovi (voda), sicer ovenijo, se posušijo in po določenem času odmrejo.Ob slikah razvoja češnje se z učenci pogovarjamo o tem, da rastline cvetnice zrastejo iz semen. Za kalitev seme potrebuje vodo, zrak ter ustrezno temperaturo. Mlada rastlina na začetku razvoja črpa hrano iz posebnih delov semena. Ko se razvijejo korenine, hrano črpa (v vodi raztopljene hranilne snovi) iz zemlje. S pomočjo svetlobe (vir energije) nastane zeleno barvilo. Rastlina postane popolnoma samostojna, raste in čez nekaj časa cveti in se razmnožuje. Po oploditvi se iz cvetov razvijejo plodovi. Priporočamo pogovor z dokazi, da plodovi vsebujejo semena; tu se krog razvoja rastlin zaključi. Čez nekaj časa se rastlina postara in odmre (se lahko posuši).

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM5. vaja, str. 17Učenci izvajajo opisani poskus s čebulico in pri tem opazujejo razvoj korenin in stebla ter si zabeležijo časovni potek sprememb. Poskus lahko izvajajo z različnimi čebulicami (narcisa, tulipan itd). Opazujejo naj razvoj celotne rastline.Učencem postavimo problemska vprašanja. Od kod hrana za rast korenin in stebla? Kdaj je nastala ta hrana?

*DEJAVNOSTGojenje rastlinUčenci izvajajo različne poskuse, tako bodo lažje posplošili in širili znanje. Uporabljajo različna semena, različne čebulice (narcisa, tulipan), gomolje (krompir, dalije), potaknjence (kaktus, taščin jezik, pelargonija). Poskuse naj izvajajo z enoletnimi rastlinami, saj jim to omogoči opazovanje celotnega življenjskega razvoju v enem šolskem letu. Priporočamo, da učenci sami skrbijo oz. gojijo rastline. Pri tem jih večkrat opazujejo in slikovno prikažejo celoten razvoj od kaljenja do propada. Poskuse lahko končajo s tem, da rastline prenehajo zalivati. Tako bodo ugotovili, da je voda eden temeljnih dejavnikov, ki vpliva na življenje rastlin. Navajamo jih tudi na pripravo prsti za sajenje semen in posredno tudi na skrb za pravilen razvoj rastlin (zalivanje, rahljanje zemlje, ki omogoča dostop zraka, vpliv svetlobe itd.).



Tema / enota: V NARAVI / Jemo, pijemo, izločamoUčni cilj: Spoznavajo, da živa bitja pri ohranjanju

življenja iz okolja nekaj sprejemajo, to predelujejo in v okolje nekaj oddajajo.

Pripomočki:*




Dejavnosti

*DELO Z UČBENIKOMSlike so spodbuda za pogovor o pomenu prehranjevanja in o izvoru hrane (iz rastlin in iz živali). Pripovedujejo, kaj jedo, oz. skušajo opisati, od kod prihaja določena hrana. Cilj je, da v pogovoru pridemo do rastlin. Pri tem podčrtamo pomen rastlin na zemlji (nastajanje hrane za vsa živa bitja in sproščanje kisika). Pogovor nadaljujemo na temo pravilnega načina prehranjevanja. Kolikokrat na dan jeste?

Pogovarjamo se o pomenu vode za vsa živa bitja, zlasti o tem, od kod pridobijo vodo in na kakšen način. Pri tem ponavljamo in utrdimo znanje o delih rastlin, zlasti o pomenu korenin za črpanje vode in v vodi raztopljenih hranilnih snovi.

Z učenci opišemo pot hrane skozi telo, in kaj se s hrano v posameznih delih telesa (prebavilih) dogaja. Po določenem času v prebavilih predelano hrano izločimo (tekočino) in iztrebimo (blato). Vodo in odpadne ali celo škodljive snovi izločamo z uriniranjem in z znojenjem. Vodo izločamo tudi z izdihavanjem. Z otroki se pogovarjamo o pomenu znojenja. Z znojenjem izločamo vodo, ki izhlapeva in tako hladi telo (uravnava telesno temperaturo).

Učenci spoznajo, kako vsa naša hrana najprej nastaja v rastlinah. Z rastlinami se hrani tudi večina živali. Za pravilno prehranjevanje je potrebna različna hrana, rastlinskega in živalskega izvora.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM6. vaja, str. 18Vaja je namenjena ugotavljanju in predvsem dokazovanju, da tudi rastline izločajo vodo. Nanaša se neposredno na sliko v učbeniku, ki prikaže izločanje vode z izdihavanjem pri človeku. Pri pripravi vaje moramo vrečko zavezati na rastlino tako, da onemogočimo dostop vode, ki izhlapeva iz zemlje v lončku. Vrečko zavežemo na steblo rastline, ne na rob lončka. Učence povabimo, da predvidijo spremembe in šele potem opazujejo, kaj se dogaja. Po končanem poskusu se pogovarjamo o spremembah. Pozornost osredotočimo na pojavljanje vodnih kapljic na notranji steni vrečke. Od kod ta voda? Poskus lahko nadaljujemo, dokler rastlina ne oveni. S tem dokažemo, da rastline za življenje potrebujejo tudi zrak.

Opazovalni list 3, str. 84Vaja se nanaša na prehranjevanje majhnih živali, ki živijo v bližini šole na travniku. Vajo učenci izvajajo skladno s posameznimi letnimi časi, da bi ugotovili, katere živali so značilne za posamezen letni čas. Obenem ugotavljajo, katera hrana (marmelada – sladkorji, salama – meso) živali privlači.

DEJAVNOSTIIzdihavamo vodoUčenci naj izdihavajo na ogledalo ali na steklo okna in opazujejo, kaj se dogaja. Zaradi vodne pare, ki se izloči iz pljuč, se steklo orosi. V zelo mrzlem vremenu se pri izdihu v izdihanem zraku vidijo vodne kapljice.

Živali v gojilniciPri opazovanju živali, ki jih imajo doma ali jih v šoli gojijo v gojilnicah, ugotavljajo, da tudi le-te izločajo in iztrebljajo. Zato potrebujejo posebno skrb. Ribam v akvariju moramo menjati vodo; pticam pogosto očistimo kletko; mačke navajamo, da iztrebijo vedno na isti prostor, ki ga redno očistimo; psa vodimo na sprehod.



Tema / enota: V NARAVI / Gojilnica za hrošče mokarjeUčna cilja: Znajo skrbeti za živali v učilnici. Spoznavajo, da se ljudje in živali rodijo, rastejo,

imajo potomce, se postarajo in umrejo (2.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMPrikazan je razvoj hrošča mokarja. Ob slikah se pogovarjamo o tem, kako pripravimo gojišče za mokarje. Priporočamo izdelavo več različnih gojišč živali s kratko življenjsko dobo. Učenci opazujejo potek razvoja živali od rojstva prek rasti, razvoja in staranja do smrti. Spodbujamo pogovor o razliki med rastjo in razvojem. Smrt obravnavamo kot naravni pojav ter kot eno temeljnih lastnosti živega.

Učenci naj skrbijo za živali v gojilnici, opazujejo naj eno žival, jo rišejo in izdelujejo njen življenjski krog. Opazujejo, primerjajo (ugotavljajo razlike in podobnosti in s pomočjo učitelja skušajo tudi razložiti pomen teh lastnosti za preživetje v naravi).

*DEJAVNOSTIGojilnica za paličnjakeNa dno steklene ali plastične posode položimo dve plasti papirne brisače in jih navlažimo. Posodo pokrijemo z gazo ali kuhinjsko krpico in čeznjo nataknimo gumico (elastiko). Posodo postavimo na toplo mesto (ne na radiator ali direktno na vir toplote!). Trikrat na teden poškropimo gojilnico, ker mora biti papir vlažen. V manjšo posodo z vodo damo nekaj vejic robidnice z listi in jo položimo na dno gojilnice. V tako pripravljeno gojilnico damo nekaj jajc paličnjakov, iz katerih se bodo po nekaj dneh izlegli paličnjaki. Mlad paličnjak (ličinka oz. ninfa) je podoben odraslemu. Učenci lahko sledijo, kako paličnjak raste in se pri tem levi. Rasti lahko sledijo tako, da merijo paličnjakovo velikost.

Spodbudimo pogovor o pomenu pojava levitve tudi pri drugih živalih (plazilcih, rakih). Žival raste, njegovo zunanje ogrodje pa ne, zato se levi. Učence spodbujamo s problemskimi vprašanji. Kakšne so prednosti preobrazbe? (Več možnosti za preživetje, potrebno je več plenilcev.)

Ali lahko razložite pojav levitve? Učenci naj si najprej ogledajo pojav levitve. Pokažemo jim lev paličnjaka. Razlaga se lahko začne z ugotovitvijo, da imajo paličnjaki trdo zunanje ogrodje. Ko žival raste, ogrodje postane premajhno, zato poči in odpade. Pod njim nastaja novo ogrodje. Pojav lahko posplošimo na druge skupine živali, rake, plazilce (kače, kuščarice …).



Tema / enota: V PROMETU / V prometuUčni cilji: Spoznavajo nevarnosti prometa v različnih

vremenskih situacijah. Razumejo pomen vidnosti v prometu. Vedo, da udeležba v prometu pod vplivom

alkohola, drog in zdravil ogroža vse udeležence v prometu.

Utrjujejo vedenja o varni poti v šolo.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMPrikazana je prometna situacija v vetrovnem jesenskem dnevu, ko so ceste po dežju mokre in zaradi razmočenega listja na tleh ponekod spolzke. Učenci komentirajo ilustracijo ter pri tem uporabljajo izraze, kot so voznik, pešec, kolesar, rolkar, pločnik, kolesarska steza, prehod za pešce, semafor, prometni znak, križišče, varno, dovoljeno, prepovedano. Kateri udeleženci v prometu imajo na ilustraciji zaradi vremena težave? Kdo je varno na poti in kdo krši prometne predpise? Se je tudi učencem že kdaj zgodilo, da so se znašli na spolzki cesti ali med lužami? Na kaj je treba paziti v takšnih vremenskih razmerah?

Ob napisu »Kadar vozim, ne pijem alkohola,« se pogovarjamo o vplivu alkohola, drog in zdravil v prometu. Kako se obnaša nekdo, ki je pod vplivom alkohola? Ali ga pri hoji zanaša? Je morda nasilen? Ali sami zelo pozorno slišijo in zaznajo vse okoli sebe, kadar so zaspani? Zakaj je to v prometu lahko nevarno?

Ob fotografijah v desnem robu se pogovarjamo, kako prikazane vremenske situacije vplivajo na odvijanje prometa. Učence lahko razdelimo v skupine ali pare. Vsaki skupini določimo fotografijo ali več fotografij, ob katerih se pogovorijo, kako bi ravnali, če bi se kot pešci (kolesarji, vozniki) znašli na takšni cesti. Oblikujejo predloge, kaj bi svetovali ljudem, ki bi morali na pot v takšnem vremenu, nato pa svoje nasvete posredujejo sošolcem. Svetujejo lahko v namišljeni vlogi policista ali radijskega napovedovalca.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM1. vaja, str. 19Učenci presodijo, katere ilustracije prikazujejo varne in katere nevarne prometne situacije in v prazno okence zabeležijo ustrezen znak. Svoje odgovore ustno utemeljijo. Razdelimo jih v pare. Vsak par izbere sličico in si izmisli možno nadaljevanje situacije. Po predstavitvi in analizi situacij povzamemo, kdaj je pot v šolo varna. Ob prvi sličici, kjer učenec s kresničko pravilno hodi ob levem robu ceste brez pločnika, lahko govorimo tudi o tem, kje bi morala hoditi skupina pešcev in kaj bi lahko storili, da bi bili še bolj vidni. Predzadnja sličica prikazuje situacijo na poledeneli

cesti, zadnja pa nudi izhodišče za pogovor o vplivu alkohola na udeležence v prometu.

*DEJAVNOSTIPrometne nesrečeUčencem iz časopisov preberemo nekaj sestavkov o prometnih nesrečah. Pogovorimo se o vzrokih nesreč (slaba vidljivost, neprevidnost, neprilagojena hitrost, razposajenost na cesti, vožnja motoristov, voznikov tovornih vozil, traktorjev s priključki, alkoholiziran voznik …). Skupaj analiziramo, vrednotimo in ozaveščamo tako vzorne kot neželene primere ravnanja posameznikov. Učenci preštejejo udeležence v posameznih nesrečah, število poškodovanih oseb in vozil in izdelajo grafični prikaz. Naštejejo razloge, zakaj je pri kolesarjenju in rolkanju smiselno uporabljati čelado.

Policisti na deluIzberemo nekaj fotografij prometnih nesreč. Učence razdelimo v skupine. Določimo dva policista. Učenci v vsaki skupini se dogovorijo, kako bodo z igro vlog uprizorili (rekonstruirali) posamezno nesrečo. Ko se nesreča zgodi, nekdo pokliče 112 in prosi za pomoč. Policista se pripeljeta na kraj nesreče, poskrbita za preusmeritev prometa in ugotavljata, kako se je nesreča zgodila. Intervjuvata udeležence in očividce, opravita preizkus alkoholiziranosti voznikov, po sledeh ugotavljata, ali je voznik vozil z neprilagojeno hitrostjo, merita razdalje, beležita ugotovitve. Pri nekaterih nesrečah prispejo tudi reševalci in gasilci. Po igri skupin se pogovorimo o vzrokih in posledicah posameznih nesreč. Koliko ljudi je bilo poškodovanih? Kaj bo po nesreči drugače za te ljudi in njihove svojce? Na kaj bi morali biti udeleženci posameznih nesreč pozorni, preden se je nesreča zgodila? Katere pijače vozniki lahko pijejo in katerih ne?

Škatlice zdravilZberemo navodila iz različnih škatlic zdravil in preberemo, ali morda katera vplivajo tudi na manjšo zbranost, povzročajo zaspanost, utrujenost in podobno. Učenci poslušajo in ugotovijo, ob jemanju katerih zdravil bi lahko vozniki varno vozili. Pogovorimo se o razliki med drogami (mamili) in zdravili in ob primerih iz časopisov komentiramo ravnanje omamljenih.

Z iste točkeV okolici šole na različnih razdaljah (npr. vsakih 20 korakov) na palice zavežemo stare rute ali kose starih oblačil različnih barv ali si preprosto zapomnimo nekaj, kar je tam (drevesa, strehe ...). Učenci v različnih vremenskih razmerah (dež, sneg, megla, oblačnost) opazujejo z iste točke ali skozi okna učilnice in ugotavljajo, kdaj se posamezne stvari vidijo bolje in kdaj slabše. Pogovorimo se, kako različna vidljivost vpliva na pešce in voznike ter kako se sami počutijo v različnih vremenskih razmerah na cesti.



Tema / enota: V PROMETU / Prosti sedežiUčni cilj: Poznajo pravila obnašanja v različnih

prevoznih sredstvih.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMTri ilustracije prikazujejo nekatera pravila obnašanja in ravnanja v avtobusu, ena pa v vlaku. Učenci komentirajo slike in pripovedujejo o svojih izkušnjah.

Pogovorimo se, zakaj je tam, kjer se srečuje veliko ljudi, upoštevanje pravil obnašanja zelo pomembno.

Zakaj je deklica, ki ima v žepu mobilni telefon, zardela? Zakaj moramo pri večini avtobusov vstopiti pri sprednjih vratih? Kdaj in zakaj je na avtobusu potrebno pritisniti na gumb za izstop? Zakaj se med vožnjo ne smemo nagibati skozi okno?

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM3. vaja, str. 22Učenci razložijo pomen slikovnih znakov v avtobusu (znak s prečrtanim hamburgerjem prepoveduje vsakršno hrano, ne samo hamburgerjev) in v preglednici označijo, kateri otroci se primerno obnašajo (drugi, tretji in peti otrok). Pogovorimo se, kako bi se posamezni otroci morali obnašati in zakaj nekaterih stvari na avtobusu (in drugih javnih mestih) ni dovoljeno početi. Je tudi na letalu in na ladji prepovedano jesti? Kje je dovoljeno uporabljati mobilni telefon in kje ne? Zakaj?

*DEJAVNOSTIJavna opozorila in reklameSkupaj se peljemo z avtobusom ali vlakom. Na stenah vozil in v čakalnicah učenci na konkretnih primerih razlikujejo, kje in kakšni so slikovni znaki, ki so javna opozorila, in po čem jih ločimo od reklamnih obvestil in plakatov. Na avtobusni ali železniški postaji prepoznajo zvočni signal, ki najavlja obvestilo, in povedo, po čem ga ločijo od zvočnih reklam.

PotovanjaVeč skupin učencev pošljemo na namišljena potovanja (v Koper, na Triglav, na izlet po reki Dravi, v Avstralijo …) z različnimi prevoznimi sredstvi. Vsaki skupini pokažemo sliko prevoznega sredstva, s katerim bodo potovali (avtobus, vlak, letalo, rečni splav, čoln), in povemo, v kateri kraj potujejo. Z igro vlog uprizorijo, kaj se na poti dogaja. Posameznikom v vsaki skupini dodelimo eno od vlog: poslovnež, starejši gospod, mamica z dojenčkom, potnik z veliko prtljage, športnica, študent, voznica, sprevodnik ... Ob igranju lahko govorijo, vendar jim ne določimo besedila.

Vsakemu lahko damo tudi navodilo, kako naj se obnaša (»Do sopotnikov si prijazen, staremu gospodu odstopiš sedež,« »Nestrpen si in se prerivaš, nenehno odpiraš okna,« …). Vloge jim povemo ali pa jih razberejo z narisanih sličic. Po igri učenci, ki so opazovali, analizirajo, kaj so posamezne osebe počele, kako so se vedle do sopotnikov, kdo je bil prijazen in kdo ne. Kako bi se počutili in ravnali, če bi se drugi okoli njih obnašali podobno? Na kaj bodo pozorni, ko se bodo v prihodnje vozili s sredstvi javnega prevoza?



Tema / enota: V PROMETU / Molče govorijoUčna cilja: Poznajo prometne znake, ki jih srečujejo na

svoji poti v šolo. Poznajo prometne znake, pomembne za

vedenje pešcev in kolesarjev.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Učenci ugotovijo, v čem so si podobni prometni znaki, ki so uvrščeni v različne skupine (oblika,

barva). Izpostavimo obliko znaka STOP. Kaj se lahko zgodi, če kolesar ne upošteva tega znaka in zapelje v križišče? So v vseh štirih skupinah prometnih znakov prikazani znaki s pešci? S svojimi besedami opišejo, kaj pomenijo različni znaki s pešci. So ti znaki namenjeni samo

pešcem ali tudi drugim udeležencem v prometu? Kateri od prikazanih znakov so v okolici šole? Kje bi lahko bili postavljeni znaki, ki jih ni v okolici šole (ali konkretneje, npr. kateri znak je

verjetno pred železniškim prehodom)? Na katerih znakih so prikazana vozila? Ali morajo tudi pešci upoštevati znake z vozili? Kako morajo ravnati, če zagledajo določen znak (imenujemo konkreten znak, npr. »kolesarska

steza«)? Pričakovan odgovor: »Ne smemo se sprehajati po njej, ker je namenjena kolesarjem.« Sprašujemo ob navajanju konkretnih prometnih situacij, npr. Jaka želi z avtobusom iz določenega

kraja (ime domačega kraja) do npr. Maribora. S katerim prometnim znakom je označena avtobusna postaja?

Podamo drugi primer. Kolesarka Taja je zagledala dva okrogla prometna znaka. Stopila je s kolesa in pot nadaljevala peš, kolo pa potiskala ob sebi. Kaj misliš, katera prometna znaka je zagledala? (prepovedano za kolesarje, steza za pešce)

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM2. vaja, str. 20-21Pri vaji učenci uporabljajo barvne nalepke iz priloge. Skupaj se pogovorimo o ilustracijah na nalepkah (prometni znaki, vozila, pešci). Učenci opišejo situacije, kjer so navadno postavljeni semaforji (križišča, prehodi za pešce) in kjer posamezni prometni znaki. Na dvostranski ilustraciji pokažejo cesto, pločnike, prehode za pešce in si ogledajo, kje so barvno označeni prostori za prometne znake. Poudarimo, da ni vseeno, kaj bodo kam nalepili. Ponovijo nekatere prometne predpise (kaj pomenijo posamezni prometni znaki; kje hodijo pešci; kaj naredimo, kadar je na semaforju rdeča luč; po kateri strani ceste vozijo vozila …). Vozila in pešce lahko razvrstijo poljubno, vendar ob upoštevanju prometnih predpisov, o katerih smo se pogovorili.

Opazovalni list 3, str. 86Z učenci se sprehodimo po cestah v šolski okolici. Sproti jih opozarjamo na prometne znake ob poti. Ko se vrnemo, v učilnici po spominu narišejo nekatere ali vse znake. Znake izrežejo in jih vsak zase razvrstijo v enakem zaporedju, kot so jih videli na sprehodu, jih spnejo s sponko in spravijo v žep. Ponovno gremo na sprehod po isti poti in se ob znakih ustavljamo (pazimo na varnost). Učenci primerjajo svoje narisane znake s tistimi ob poti. Če so se kje zmotili, si zapomnijo, kaj je drugače, in po vrnitvi v učilnico napake popravijo. Ponovijo, kaj pomenijo posamezni znaki in kako jih moramo upoštevati kot pešci ter kako kot kolesarji.

*DEJAVNOSTISličice prometnih znakovIz različnih knjig fotokopiramo in izrežemo veliko sličic prometnih znakov. Učenci so razdeljeni v manjše skupine ali dvojice. Vsaka skupina dobi več sličic z različnimi znaki. Na tabli ali na tleh zarišemo prostor, kamor učenci uvrščajo znake po izbranem kriteriju, npr. »Izberite vse znake, na katerih so pešci. Na en kupček zložite tiste, ki pešcem nekaj prepovedujejo (Ne smeš!), na drugega tiste, ki jim sporočajo (Naredi!), na tretjega tiste, ki jih opozarjajo (Pazi!), na četrtega pa tiste, ki jih obveščajo (Tukaj je …).« Učenci lahko znake razvrščajo tudi po lastnih kriterijih (znaki z vozili, s puščicami, znaki pravokotne oblike, znaki tudi bele barve, trobarvni znaki …).

Po sprehoduNa plakat narišemo preprosto skico okolice šole s cestami, kjer smo se pred tem skupaj sprehodili. Učencem ponudimo sličice, na katerih so narisani ali fotografirani prehodi za pešce, ležeče ovire na cesti, semaforji, parkirišča, znane hiše ali druge značilnosti domačega kraja, ki jih razmestijo na ustrezna mesta na skici. Ceste, kjer smo se sprehajali, označijo z volneno nitjo ali kamenčki. Za različne odseke poti lahko uporabijo različne barve volne (vejice, papirčke ipd.). Če smo opravili več sprehodov v različne smeri šole, naj bo vsak sprehod prikazan drugače. Na kartonasto podlago zalepijo prometne znake iz Opazovalnega lista 3, ki so jih pred tem že pobarvali in na sprehodu uporabili, jih obrežejo ter pritrdijo na lesene paličice ali plastične slamice in jih postavijo v podstavke iz plastelina. Znake razmestijo na ustrezna mesta na skici. Namesto plakata lahko pot okoli šole ponazorijo v peskovniku.



Tema / enota: O PREDMETIH IN SNOVEH / O predmetih in snovehUčni cilj: Opisujejo in določajo lastnosti snovi (1.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMDelo z učbenikom izvedemo po opravljeni dejavnosti »Predmeti in snovi okoli nas«. Učenci opisujejo ilustracijo v učbeniku, pripovedujejo, kaj predstavlja. Preberejo besede, zapisane na ilustraciji: kovina, kamen, steklo, tkanina, prst, les, plastika, papir, tekočina. Ob vsaki prebrani besedi ugotavljajo, kaj pomeni. Poimenujejo predmete, ki so iz zapisanih snovi. Žleb je iz kovine, revija je iz papirja, igrača je iz lesa, punčka je iz plastike ... . Naštevajo še druge predmete na sliki, ki so iz istih snovi. Pripovedujejo, katere predmete iz kovine in plastike še poznajo ...V desnem robu so prikazane lastnosti stiropora. Učenci za vse snovi, ki so zapisane na ilustraciji, predvidevajo, kakšne lastnosti imajo. Z levo roko pokažejo na besedo, ki poimenuje snov (kovina), s prstom desne roke pa kažejo na desni rob in ugotavljajo (predvidevajo), kakšne lastnosti izbrana snov ima (ali je mehka, hrapava, lomljiva, ali plava na vodi). Tako predvidevajo lastnosti za vse snovi, ki so zapisane na ilustraciji. Da lahko ugotovijo, ali njihovo predvidevanje drži, jim omogočimo izvedbo poskusov. Pripravimo kos kovine, kamen, kos stekla, tkanino, prst, kos lesa, plastike, papir, tekočino in vodo v posodi. Za vsako snov ugotavljajo, ali je mehka, hrapava, lomljiva in ali plava na vodi. Ugotovitve primerjajo s predvidevanji.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM1. vaja, str. 23Vsak par ima pred sabo dva kosa stiropora in dva kamna ter posodo z vodo. Kamen gledata, vohata in tipata ... in eden od njiju poimenuje njegove lastnosti (gladek, se ne lomi, je trd, v vodi potone, v vodi se ne raztaplja). Drugi v paru se s prvim strinja ali ne strinja. V primeru, da se ne strinjata, ponovita postopek, da dosežeta soglasje, in nato z modro barvo obkrožita zapisane lastnosti, ki veljajo za kamen. Po enakem postopku ugotavljata in zapisujeta lastnosti stiropora, le da te obkrožita z rdečo barvo. Po končanem delu pari ugotovijo, katere lastnosti so skupne kamnu in stiroporu (katera lastnost je obkrožena z rdečo in modro barvo).

2. vaja, str. 23Skupina učencev ima pred sabo kovanec, jagodni sok v prozornem kozarcu, med in zamašek iz plute ter prozorno posodo z vodo. Na eno stran razvrstijo predmete, ki imajo obstojno obliko, in na drugo snovi, ki je nimajo. Predmeta, ki imata obstojno obliko (kovanec, zamašek iz plute), položijo v posodo z vodo in ugotavljajo plovnost. Ugotovitve zapišejo. Namesto zapisa lahko ilustracijo predmeta povežejo z ustreznim okencem. Na enak način razvrstijo ostale predmete in snovi.

3. vaja, str. 24Z učenci se pogovorimo o zapisih v prvi vrsti razpredelnice. Učenci sami ali s pomočjo učitelja ugotovijo, da bodo v prvem stolpcu obkrožili besedo, ki pomeni posamezen narisani predmet. V drugem stolpcu bodo predmetom določali trdnost in v tretjem, ali se predmet lahko prereže s škarjami.

4. vaja, str. 25Na opazovalni površini imamo list časopisa, leseno kocko, ključ, oreh, žebelj, čebulo, steklen in plastičen kozarec, prozorno posodo z vodo in magnet. Učenci predvidevajo, kateri od narisanih predmetov bodo plavali na vodi, in jih povežejo s posodo. Po opravljenem preizkusu narišejo predmete, ki so potonili, in ugotovitve primerjajo s svojimi predvidevanji. Predmete osušijo in v nadaljevanju z magnetom ugotavljajo, katere od njih le-ta privlači.

*DEJAVNOSTIPresenečenjaVsak učenec prinese v šolo neobičajen predmet v neprozorni vrečki. Sošolci, ki sedijo v krogu drug za drugim, skozi vrečko tipajo sosedov predmet in vsak pove eno od lastnosti (je trd, je hrapav, ima ostre robove ...), dokler ne ugotovijo, za kateri predmet gre. Tako ugotavljajo lastnosti za vse predmete. Ko končajo, vse predmete zložijo na opazovalno površino in jih razvrstijo na trde in mehke, na gladke in hrapave ...., lahko jih razvrščajo glede na to, iz česa so. Povprašamo jih, po kakšnem kriteriju bi nerazvrščene predmete lahko še razvrstili? Preizkusijo, ali po njih s kovin (npr. izvijač) lahko razimo, ali jih lahko z mečkanjem, tolčenjem ob kamen … preoblikujemo. Katere lastnosti teh predmetov so se zdaj spremenile? (Oblika.)

Iz katerih snovi je?Napovemo, da bomo delali raziskavo, s katero želimo ugotoviti, iz česa je največ stvari v razredu. Učence opozorimo, da ima npr. leseni stol tudi kovinske vijake, vendar ga bomo uvrstili pod les. Posamezen predmet razvrstimo pod tisto snov, ki predstavlja večino predmeta. Po šest učencev dela skupaj in vsak ima list s simbolom (lahko si ga izmislijo sami ali učitelj) ene od snovi (les, steklo, papir, tkanina, kovina, plastika). Za vsako skupino določimo (ne prevelik) del razreda. Vsaka skupina v svojem delu vse predmete (glede na snov) razvrsti pod ustrezne simbole. Predmete lahko ponazorijo le s črtico, kljukico, lahko jih narišejo ali oštevilčijo. Po končanem delu skupine predstavijo rezultate, ki jih prikažejo s stolpičnim diagramom.



Tema / enota: O PREDMETIH IN SNOVEH / Ločimo fižol od fižolaUčni cilji: Spoznavajo postopke za ločevanje trdnih

zmesi. Znajo izvesti in opisati ločevanje s sejanjem. Razumejo, da je velikost luknjic kriterij za

ločevanje pri sejanju.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMUčenci na osnovi neusmerjenega opazovanja pripovedujejo, kaj vidijo na sliki. Postopno jih usmerimo k podrobnejšemu opisovanju posameznih slik. Kdor zna brati, prebere zapise (vejanje, presejanje, prebiranje). Ob vsakem prebranem zapisu ugotavljamo, ali pojem razumejo ali ne. Ko opišejo sliko in preberejo zapis, ki predstavlja vejanje, naj poskušajo s primerom razložiti pomen vejanja. Na enak način ugotavljamo razumevanje presejanja in prebiranja. Naštevajo in opisujejo, katere snovi še ločujemo in na kakšen način to napravimo. Ugotavljajo, da prebiramo tudi orehova jedrca od luščin, da presejemo moko, kadar želimo ločiti grudice ...

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM5. vaja, str. 26Pripravljen imamo kupček, v katerem je zemlja, pesek in kamenje, ter različna sita (z večjimi in manjšimi luknjami). Učenci ugotavljajo, katere snovi bi lahko ločili med seboj in s katerim od sit bi to lahko izvedli. Izvedejo poskus in po končanem delu snovi razvrstijo od tistih, ki jih sestavljajo najmanjši delci, do tistih, ki jih sestavljajo največji delci.Učenci opisujejo ilustracije, pripovedujejo, ločevanje katerih snovi prikazuje posamezna ilustracija. Posamezno ločevanje povežejo z ilustracijo mreže z ustrezno velikimi luknjami.

Opazovalni list 4, str. 88Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina ima na svojem delovnem prostoru sito, magnet, posodo z vodo, mivko in večje korito. Predmete in snovi, ki so jih nabrali v okolici šole položijo na delovni prostor (število predmetov in snovi naj bo zaradi večje preglednosti omejeno na največ 8). Učitelj lahko naredi fotokopije opazovalnega lista in jih uporabi za zapise predvidevanj učencev. Učenci zabeležijo (povežejo), kako bi lahko nabrane predmete in snovi ločili od mivke.

* DEJAVNOSTIKroglicePripravimo otroške kekse, mleko, čokoladni namaz, cedila z različno velikimi luknjami in sladkor v prahu. Učenci opisujejo sestavine (lastnosti snovi). Zdrobijo kekse in jih pokapljajo z mlekom, nato dodajo čokoladni namaz in vse skupaj zmešajo s kuhalnico. Nastalo maso pregnetejo še z

rokami in oblikujejo kroglice. Pripovedujejo, v kaj so se spremenile sestavine in lastnosti zmesi. Izberejo cedilo in kroglice posipajo s sladkorjem.

Pospravimo Učenci prebirajo lego kocke. Iz kupa izločijo najprej najmanjše, nato vedno večje, dokler nimajo razvrščenih vseh kock.

VejanjeSkupaj z učenci ugotavljamo, kaj vse bi lahko vejali (arašidne luščine od semen, orehova jedrca od delčkov luščin ...). Razmišljajo, kako bi to lahko naredili v razredu, kako bi umetno ustvarili veter (s pihanjem, pahljačo, mahanjem zvezka, sušilcem za lase ...). Vejanje izvedejo.

Voda in magnetPripravimo risalne žebljičke, plutovinaste, kovinske, plastične zamaške, vžigalice, košček stekla, košček žice ... ter magnet in veliko prozorno posodo z vodo. Učenci magnet približujejo predmetom in snovem in ugotavljajo, katere predmete ali snovi privlači. Ugotavljajo, kateri predmeti in/ali snovi plavajo na vodi, potonejo, ali potonejo čez čas.



Tema / enota: O PREDMETIH IN SNOVEH / Modra + rumena = zelenaUčna cilja: Opisujejo in določajo lastnosti snovi (2.). Mešajo snovi in spoznavajo spreminjanja

lastnosti.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMUčenci opisujejo, kaj vidijo na sliki. Najprej jih usmerimo na poimenovanje sestavin, iz katerih dobimo papirnato kašo. Pripovedujejo, kakšne lastnosti imajo voda, moka in papir. Ugotavljajo, katero zmes dobijo, če sestavine zmešajo skupaj, in za kaj bi jo lahko uporabili. Na enak način se pogovarjamo o lastnostih snovi, iz katerih dobimo milnico, o lastnostih le-te, in kako naredimo zeleno barvo.

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM6. vaja, str. 27Učenci po navodilu (kot prikazuje slika) pripravijo šipkov čaj. Po vsakem koraku (sliki) predvidevajo spremembe, ki se bodo dogajale. Ko vodo natočijo v posodo, opisujejo lastnosti vode (brez barve, tekoča, hladna, brez okusa). Ko voda zavre ugotavljajo, katera lastnost se je spremenila (temperatura). Kaj se spremeni z vsipanjem šipkovega čaja v vrelo vodo (barva)? Kakšna sprememba nastane, ko čaj sladkamo (okus)? Po opravljenem preizkusu s kljukico označijo odgovore na vprašanja. Primerjajo, kakšen je bil šipek, preden smo ga stresli v vrelo vodo, in kakšen je po tem. Kdor zna, odgovor napiše, ostali o spremembah pripovedujejo.

* DEJAVNOSTIKompotUčenci pripovedujejo, katere sestavine potrebujemo za jabolčni kompot (voda, sladkor, jabolka, cimet v prahu, klinčki). Pripovedujejo, kako se pripravi. Pogovarjamo se o tem, kakšne lastnosti imajo sestavine in kaj se zgodi, ko jih zmešamo. Ali lastnosti vode, sladkorja, jabolk, cimeta in klinčkov ostanejo iste? Ali se njihove lastnosti spremenijo, ko zmes zavremo (100 ºC)? Ali iz kuhanega kompota lahko izločimo sestavine, iz katerih je? Če imamo možnost, kompot pripravimo in ugotovimo, ali smo prav predvidevali. Če te možnosti nimamo, navdušimo otroke, da svoje predvidevanje preverijo doma.Na podoben način lahko pripravimo puding, limonado, majonezo ...

Trdno – tekočeUčence s pomočjo vprašanj pripeljemo do ugotovitev o lastnostih vode pri sobni temperaturi in lastnostih ledenih kock. Kaj se zgodi nekaj časa po tem, ko zmešamo ledene kocke z vodo, ki ima

sobno temperaturo? Kakšne lastnosti ima nastala tekočina? V čem se razlikuje od tekoče vode sobne temperature? Kako bi lahko pospešili taljenje ledenih kock? Učenci ugotovijo, da se trda snov ob višji temperaturi spremeni v tekočino. Naštevajo, če poznajo še kakšen primer, kjer se s segrevanjem spremeni agregatno stanje snovi (steklo, baker, sladkor ...).

Mešanje tekočinUčenci pripovedujejo, ali so že videli mešanje različnih tekočin med seboj. Konkretno opisujejo, katere tekočine so mešali, kakšne lastnosti so imele pred in po mešanju in ali se je po mešanju spremenila njihova uporaba (olje in kis – preliv za solato, limona in jogurt – preliv za solato, meso, voda in sirup – napitek, voda in med – napitek ...). Mešanje praktično preizkusijo.



Tema / enota: BILO JE NEKOČ / Bilo je nekočUčni cilji: Spoznavajo različne vidike življenja ljudi v

preteklosti in danes (1.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMOb fotografijah se pogovarjamo o pletenju in pletarstvu. Učencem razložimo pomen manj znanih besed. Učenci opišejo notranjo opremo prikazanih prostorov (lončena peč, lesena klop ob peči …) ter obleko in držo ljudi, ki pletejo. Razmišljajo, zakaj so ljudje nekoč večinoma pletli pozimi. Na fotografijah poiščejo predmete, ki so narisani v desnem robu. Pri kolovratu naj ugotovijo, kje na fotografiji je predivo in kako je le-to prikazano na ilustraciji. Komentirajo fotografijo učencev, ki so se pletarstva učili v šoli. Seznanimo jih z dejavnostmi (krožki) na šoli, kjer se lahko naučijo katerega od ročnih del.

DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM1. vaja, str. 28Priskrbimo ustrezno gradivo, iz katerega učenci po prikazanem načrtu izdelajo torbico ali denarnico. Ob tem razložimo, kaj je bilo treba narediti, da je nastala žakljevina ali platno, ki ga uporabljajo. Žakljevina in platno sta nastala s tkanjem. Opozorimo na izvor besede tkanina (iz »tkati«, križati, prepletati niti). Na različnih tkaninah poiščejo vzorce, ki so natisnjeni, in vzorce, ki so stkani. Povemo, da nekoč ljudje niso poznali z barvami potiskane tkanine.

2. vaja, str. 29Različni predmeti, ki jih hranimo doma, nas spominjajo na različne dogodke, kraje in ljudi. Spomin na nekatere dogodke, kraje in ljudi nam je še posebej pri srcu in nam veliko pomeni. Pravimo, da je dragocen in ga želimo ohraniti. Dragocen predmet ni nujno drag glede na denarno vrednost. Če bi ga izgubili, bi bili zelo žalostni. Dragocene predmete skrbno shranimo in jim včasih namenimo posebno mesto v hiši. Pazimo, da se ne bi poškodovali in imamo do njih spoštljiv odnos.Prvo vrstico preglednice izpolnimo skupaj z učenci. Predmet lahko prinesemo in ga pokažemo. Učenci z metodo intervjuja izpolnijo drugo vrstico, doma pa izpolnijo še zadnjo. Naslednji dan lahko tisti, ki želijo, prinesejo svoje dragocene predmete in jih predstavijo drugim.

* DEJAVNOSTIVrbe, breze, koruza …V naravi poiščemo in si ogledamo vrbo, brezo, koruzo in druge rastline, iz katerih lahko pletemo različne izdelke. Učenci prinesejo različne pletene predmete in jih uvrščajo v različne skupine po vrsti gradiva ter drugih kriterijih (namen predmetov, okrasni ali uporabni; pogostost uporabe itd.). S preizkušanjem upogljivosti predmetov določajo trdnost gradiva, prostornino izdelkov glede na

količino fižola, ki ga lahko dajo v izdelek in podobno. Naštejejo in preizkusijo, kaj bi še lahko spletli iz različnih gradiv (venček iz smrekovih ali lovorovih vej, butaro oz. presmec iz različnih vrst zelenja, košarico za borovnice iz leskovih viter, šatuljico iz obeljenih in neobeljenih vrbovih šib, podstavek za vroče posode iz koruznega ličja, okrasne kite iz slame, torbico iz rafije …). Pletejo lahko tudi iz živalskih delov (pasove iz usnjenih trakov ali ovčje volne).

Le predi, dekle, prediPrinesemo prejo (lahko na lesenih preslicah). Učenci poskušajo z vrtenjem preje med prsti oblikovati nit. Ugotovijo, da to delo zahteva določena znanja, vajo v spretnostih ter veliko potrpežljivosti in časa. Ob delu zapojemo pesem Le predi, dekle, predi ali zavrtimo zgoščenko z ljudskimi pesmimi. Pogovarjamo se o ritmu pesmi, o glasbilih in klepetamo o različnih stvareh. Pripovedujemo šale ali prebiramo različne zgodbe (npr. Josip Jurčič: Pozimski večer na slovenski preji ali izbrane odlomke različnih njegovih del ter del Franceta Bevka, Prežihovega Voranca, Ivana Preglja, Ivana Tavčarja, Janeza Jalna in drugih piscev). Dejavnost lahko izvedemo skupaj s starši, ki med delom pripovedujejo različne dogodke, ki se jih spomnijo iz svojega otroštva ali otroštva starejših sorodnikov. Skrbimo, da je vzdušje prijetno. Zaželeno je, da to izvedemo zvečer, ko je v šoli drugačno vzdušje in zunaj tema.

Stara domačijaNa stari domačiji si ogledamo opremo prostorov, orodja in druge predmete. Učenci pred ogledom pripravijo vprašanja o članih družine, njihovem delu, oblačilih, skrbi za hrano, prevoznih sredstvih, preživljanju praznikov … Z vodičem se dogovorimo, da najprej ugibajo o uporabi posameznih predmetov, potem pa poslušajo razlago in se udeležijo kakšne delavnice ali t. i. gledališča preteklosti.



Tema / enota: BILO JE NEKOČ / Pri GosarjevihUčni cilj: Spoznavajo različne vidike življenja ljudi v


Pripomočki:*




Dejavnosti* DELO Z UČBENIKOMOb opazovanju ilustracije se z učenci pogovarjamo o tem, kako so mnogi kmečki otroci njihove starosti zgodaj zjutraj vodili živino na pašo. V culo so zavezali malico, ponavadi kakšen kos kruha in nekaj krhljev suhega sadja. Na paši so si čas krajšali z igro. Rezljali so različne piščalke, tudi trstenke – glasbilo iz različno dolgih votlih in med seboj zvezanih stebel trstike. Kadar jih je v noge močno zeblo, so se pogreli v toplem kravjeku.Opišejo podrobnosti s fotografije številčne kmečke družine (obleka duhovnika in ostalih članov družine – rute, vzorci blaga, brezrokavniki, suknje, frizure, lesena hiša s polkni v ozadju) in fotografijo primerjajo s sliko na sosednji strani. Ali je bila fotografija posneta spomladi, poleti, jeseni ali pozimi? Po čem to sklepajo (šmarnice v rokah, dolžina rokavov na oblekah)? Je bil posnetek narejen zunaj ali znotraj? Je bilo v času fotografiranja sončno?

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM3. vaja, str. 30Povemo izmišljeno zgodbo o življenju pri Gosarjevih, v kateri uporabimo besede:petrolejka, sveča, ura na nihalo, hrastova miza, klop, zibelka, postelja, lončena skleda, voda zunaj hiše.Primer zgodbe Žganci za vse, ki se je spomni Gosarjeva Meta:Bila je slaba letina. Ni bilo dovolj denarja ne kruha ne krompirja. Zmanjkalo je špeha. Vsak dan smo težko čakali na obed, pa če je bil še tako pust. Nekega dne so vsi odrasli razen starega in bolehnega hlapca Tonca in nas, otrok, šli na semenj. Zjutraj so zapregli oba vola, ki so ju šli prodajat, in se odpeljali na vozu. Zadaj je šel hlapec Hinko s kobilo Lilo. Mati so vnaprej pripravili žgance in juho in naročili, naj ju opoldne sami pogrejemo. Uh, se je vleklo. Ura ob petrolejki je glasno tiktakala. Tik, tak, tik, tak. Nihalo je nihalo (nihanje nakažemo z roko), do poldneva pa je bila še cela večnost. Če bi prižgali svečo, še ne bi prav veliko pogorela, saj še ni minilo veliko časa, odkar so odšli. Sedla sem na posteljo in zibala Minko, da bi zaspala. Ostali so se zunaj lovili. Ko je Minka le zaspala, sem šla tudi jaz ven in igrali smo se z vsem mogočim, s čimer se nam sicer niso dovolili. Nenadoma je nekdo opazil, da je ura na cerkvenem zvoniku že pol dvanajst. Kot na povelje so se nam oglasili želodci, da je krulilo daleč okrog. Anča je šla z vedrom po vodo, ostali pa smo se začeli zbirati okoli mize v hiši. Marjan ni mogel učakati poldneva in nam je pred nosom izmuznil skledo z žganci in juho ter hitel sam jesti. S Tončko sva zakričali nanj in zahtevali, da takoj da kaj tudi nam. Hlapec Tonc ga je povlekel za lase, mu vzel skledo in jo trdno postavil na hrastovo mizo. Marjan je pobegnil, mi pa smo se umirili in sedli nazaj na klopi okoli mize ter hiteli zajemati. Ves jezen se je vrnil tudi Marjan, odrinil je Tinko in pljunil v skledo. Hrak! Globoko, prav iz pet je moral potegniti svoj masten pljunek. Tinka je nehala jesti, vsi smo se spogledali. Tonc se je zapodil za Marjanom. Če bi ga dobil, bi gotovo fasal batine. Anča je rekla, da bi mu bilo treba nohte populiti, da bi si za stalno zapomnil, vendar smo vsi vedeli, da ne misli resno. Anča je z žlico zajela pljunek in ga odnesla kokošim, pa smo jedli naprej.

(Avtorica zgodbe: Irena Hergan)

Pogovorimo se o neznanih besedah (letina, špeh, pust obed, semenj, zapreči vole, petrolejka, nihalo, poldne, večnost, cerkveni zvonik, skleda z žganci, hrastova miza, hiteti zajemati, fasati batine, prostor »hiša«). Prek vprašanj učenci analizirajo zgodbo (kraj dogajanja, opremljenost prostora, počutje oseb ob posameznih situacijah, odnos do hrane, način kaznovanja otrok, vzročno-posledično povezanost dogodkov, zaznavanje časa, časovni potek zgodbe). Nato pogledajo ilustracijo v delovnem zvezku in prekrižajo predmete, ki jih po njihovem mnenju ni bilo v hiši pred sto leti, ko se je zgodba dogajala. Prekrižati morajo vrtljivi stol, vtičnice, električno kitaro, umivalnik, telefon, računalnik, televizijo, stensko luč, sodobno uro in kasetofon. Razmišljajo, iz česa so ti predmeti in kaj je potrebno, da delujejo.

* DEJAVNOSTIIgranje na trstenkeIzdelamo ali prinesemo trstenke in različne lesene piščalke, na katere učenci igrajo.

Koza klanfNekoč med otroki ena najbolj priljubljenih iger je znana tudi kot »kozo zbijati«. Učenci jo igrajo v manjših skupinah (okoli 6 igralcev) na prostem. Na sredo travnatega igrišča položijo velik kamen, nanj pa manjšega. To imenujemo »koza«. Čuva jo eden od učencev – pastir, ki stoji kakšen korak stran od koze. Nekaj metrov stran začrtajo ravno črto, od koder bodo ciljali manjši kamen na velikem. Ciljajo posamično. Kdor zadene, lahko pobere kamen, s katerim je ciljal, pastir pa ponovno postavi kozo. Če igralec koze ne zadene, mora poskušati pobrati svoj kamen in ga odnesti za črto. Ko se ga enkrat dotakne, je varen pred pastirjem. Če pa ni dovolj hiter in previden, ga lahko pastir udari in zato zamenjata vlogi. Igralec ni varen tudi takrat, ko teče s kamnom, zato se mora s kamnom brž dotakniti tal, če je pastir blizu. Ko eden izmed igralcev kozo zbije, lahko čas, ko pastir ponovno postavlja kozo, vsi izkoristijo za to, da pohitijo po kamne, ki so ostali na igrišču.

KosecUčenci stojijo v krogu kakšna dva metra oddaljeni od sošolca, ki stoji sredi kroga in ima v rokah »koso« – na vrvici v vozel zvit in zavezan robec. Z njo kosi tako, da vrti vrvico nizko pri tleh, ostali pa poskakujejo, da teče vrvica, ne da bi se koga dotaknila. Če vrvica koga oplazi, je le-ta pokošen in mora iz igre.

Brez pizze in hamburgerjevOb slikah različnih živil se pogovarjamo o tem, kakšna je bila nekoč prehrana ljudi. Lahko pripeljemo starejšega gosta, ki pripoveduje, kako so se prehranjevali pri njih doma, kako je bilo, ko so prvič pili kokto in podobno. Sami naberejo kamenje in z njim stolčejo in izluščijo orehe, ki jih pojedo za malico skupaj z jabolki in kruhom ali pripravijo kakšno jed, ki so jo na Slovenskem poznali, preden so se pojavile pizze in hamburgerji.

Poglejte, nožice, poglejte rokeOb petju te pesmi nakazujemo različna ročna dela (peremo na ribežen ...), učenci pa ponavljajo za nami. Pogovorimo se o izrazih v pesmi, o orodjih ter o tem, kako so ta dela potekala nekoč in kako potekajo danes.

RaziskovalciPogovorimo se, kje bi doma našli največ starih predmetov. Doma s starši pogledajo na podstrešje, v klet ali druge prostore, kjer se ponavadi zbirajo predmeti, ki jih ne potrebujemo vsak dan. Napišejo seznam stvari, ki so jih našli in jih prej niso poznali. Če je možno, si skupaj ogledamo šolsko podstrešje. Stvari, ki jih premaknejo, vrnejo na isto mesto.



Tema / enota: BILO JE NEKOČ / Pri ZajčevihUčni cilj: Spoznavajo različne vidike življenja ljudi v


Pripomočki:*




Dejavnosti* DELO Z UČBENIKOMPogovorimo se o dogajanju na ilustraciji in o tem, da nekoč nekateri otroci, vse dokler niso začeli hoditi v šolo, niso imeli svoje obutve. Tako kot obleko, so tudi obutev navadno dobili od starejših sorodnikov. Ilustracijo uporabimo kot izhodišče za pogovor o življenju v mestu nekoč. Komentiramo sliko meščanske štiričlanske družine.

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM4. vaja, str. 31Primerjajo ilustraciji istega dela mesta, ki prikazujeta življenje nekoč in danes, ter ugotovijo, kaj je ostalo enako in kaj se je spremenilo. Pogovorimo se, zakaj mislijo, da so se zgodile te spremembe. Nalepke iz priloge priredijo ustrezni ilustraciji.

* DEJAVNOSTIPotovanje s kočijoUčenci povedo svoja razmišljanja o tem, kako so nekoč ljudje potovali s kočijami in s kakšnimi težavami so se srečevali. Ob odkrivanju njihovih predstav jih sprašujemo. Kakšne so bile kočije? So morali imeti potniki kakšne listine? Kaj je to? Kaj je bilo v teh listinah? Kaj misliš, da je delal kočijaž? Kakšna je bila cesta? Je bila pot naporna? Zakaj? Koliko časa so potovali od Trsta do Ljubljane? So vozili tudi ponoči? Nato preberemo zgodbo Od Trsta do Ljubljane, zraven lahko priskrbimo ilustracije, morda iz slikanice Eve Holz in Andreje Peklar S kočijo od Alp do morja.Od Trsta do LjubljanePri Zajčevih je ded rad pripovedoval, kako se je nekoč, ko je bil še majhen, pri njih v Ljubljani oglasil bratranec Jozef z ženo Emilio. S kočijo sta se pripeljala iz Trsta in bila dva dneva njihova gosta, nato pa sta nadaljevala pot proti Dunaju. Njuna kočija je bila navaden pokrit voz z lesenimi kolesi, v katerem sta bili dve klopi za sedenje. Hrsk, prsk, mrsk, frsk so pela kolesa, ko so pod sabo drobila kamenje.Jozef je bil trgovec. Za potovanje je moral imeti posebne listine. Te listine je bilo težko dobiti. Ker takrat še niso poznali fotografij, je bilo na listini napisano njegovo ime, koliko je star, da ima kostanjevo barvo las in enake barve oči, da ima ovalen obraz in bradavico na nosu. Pisalo je tudi, da z njim potuje Emilia.Kočijo je vodil kočijaž Ludvik. Živali je preganjal z bičem. Švrk, švark je udaril vsake toliko. Konji so hoteli ubežati bolečini, pa so zato začeli teči hitreje.Jozef in Emilia sta imela v enem lesenem in dveh pletenih kovčkih spravljeno svojo prtljago, ki je vso pot nista smela spustiti z oči, da ne bi zamikala tatov.Fijuuu je zavijalo okoli njih. Močna burja bi jim skoraj prevrnila voz! Ker je bila pot dolga in naporna, se je konjska vprega utrudila. Vsi so komaj čakali, da se bo prikazala težko pričakovana gostilna. Toda smola smolena, gostilna je bila zaprta. Sosedje so povedali, da vsi člani družine na njivi okopavajo krompir in da bo gostilna odprta šele zvečer. Jozef, Emilia in Ludvik so se raje, kot da bi čakali do večera, odpravili na

pot do naslednje gostilne. Bali so se, ali jim bo gostilničar hotel postreči in jim dovolil prenočiti, saj so bili tujci, gostilničarji pa so se bali nepoznanih ljudi. Med njimi se je namreč včasih potuhnil kak ropar ali berač. Roparji so koga celo ubili, če jim ni hotel izročiti svojega bogastva. Če pa so nepridiprava slučajno ujeli, se ni živ izmazal. V gostilni so jih k sreči sprejeli. Vsi so se okrepčali, pa tudi konji so dobili krmo. Naslednja dva dneva so srečno potovali, razen tega, da se je enkrat Ludvik komajda uspel umakniti nasprotni kočiji. Preden so zapeljali čez lesen most ali v gozd, so morali ugasiti vse bakle, ki so bile ponoči včasih prižgane na strehi kočije. Ludvik je poskrbel, da so pri gostilnah utrujene konje zamenjali za spočite. V nekem jarku so videli prevrnjeno kočijo in kočijaža, ki sta kričala drug na drugega. Joj, kakšen rompompom sta zaganjala! Pomagali so jima kočijo spraviti nazaj na cesto. Pri Vrhniki je začelo deževati. Končno so prišli v Ljubljano. Ko sta Jozef in Emilia sedla za mizo, je prišel Ludvik povedat, da gre spat. Zraven je tako nesrečno kihnil, da je Emilii odpihnilo ovratnik naravnost v zeljno juho. Zelo se je razjezila, čeprav je bila kriva sama, saj ga je slabo zavezala. Vendar mu je čez dva dni že oprostila in vsi trije so skupaj nadaljevali pot proti Dunaju.

(Avtorica zgodbe: Irena Hergan)

Stara in nova vozilaOgledamo si muzejsko zbirko avtomobilov, koles, motorjev ali fotokopiramo slike različno starih vozil. Učenci razvrščajo vozila po starosti in svoje odgovore utemeljijo. Slike dobimo v ilustriranih enciklopedijah, časopisih in revijah.

ČevljiUčenci v garderobi pregledajo vse pare čevljev in ugotavljajo, iz kakšnih materialov so. Izdelamo lahko histogram, iz katerega bo razvidno, koliko parov čevljev ima vezalke iz blaga, iz plastike, usnjen podplat, plastičen podplat, ježka za zapiranje, barvne našitke itd. Pogovarjamo se o tem, kateri od čevljev so iz takšnih materialov, kot so bili čevlji nekoč, in o prednostih in slabostih različnih materialov. Prinesemo lahko tudi stare ročno izdelane čevlje, lesene cokle, škornje ... Razložimo, da so nekoč čevljarji delali čevlje po meri, kaj so za to potrebovali in kako je potekala štera (delo obrtnikov na domu).

Umetniške slikeOgledamo si razstavo slik in se pogovarjamo, kaj je na njih, kaj nam sporočajo, kako, kdaj in kje so nastale ... V strokovno pomoč nam bo priročnik in didaktično gradivo Lidije Tavčar, Galerija v vrtcu, v šoli in doma, ki ga je izdala Narodna galerija v Ljubljani.



Tema / enota: O ČASU / O časuUčna cilja: Spoznavajo in uporabljajo časovne izraze,

kot so dan, teden, mesec, leto. Spoznavajo koledar (1.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMNa koledarju so označeni meseci in dnevi. Učenci povedo, na kakšen način. Ugotovijo naj, koliko dni imajo posamezni meseci in ali se vsak mesec začne s ponedeljkom. Kako so prikazane nedelje? Poiščejo 2. april. Preberemo besedilo, ki povezuje ta dan s puščico. Na enak način preberemo ostala besedila, ki jih puščice povezujejo z označenimi dnevi. Kaj je deček na ilustraciji delal ves september? Koliko jabolk je pojedel v tem mesecu? Koliko je bilo v tem mesecu nedelj? Ugotovijo naj, da ima september štiri tedne in dva dneva. Imenujejo mesece, ki se zvrstijo od 3. maja do 3. decembra. Prikazan koledar ni najprimernejši za učenje branja imen dni, ki so označeni s črkami ob levi strani, zato naj učenci ugotovijo, da lahko imena dni v različnih mesecih razberejo tudi tako, da poiščejo oranžno pobarvano številko, ki označuje nedeljo, in po vrsti štejejo dni, ki se zvrstijo za nedeljo. Zapomnijo naj si poudarke v desnem robu.

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM1. vaja, str. 32Vaja je sestavljena iz dveh delov. Učenci najprej rešijo levo polovico strani. Nalepke iz priloge nalepijo v tri prazne pravokotnike tako, da je zgoraj sličica, ki prikazuje mladega piščanca, spodaj pa tista, ki prikazuje najstarejšega. Desno polovico vaje rešujejo ob pomoči koledarja za mesec april, ki je prikazan spodaj. Na koledarju poiščejo 4. april in ugotovijo, da je bil 7. aprila piščanec star 3 dni. Če so nalepke pravilno razvrstili, vidijo v tej vrstici toliko starega piščanca. Ker 2 tedna pomeni 14 dni, v prazen prostor v naslednji vrstici vpišejo, da je bil piščanec toliko star 18. aprila. Nazadnje poiščejo na koledarju za mesec maj še datum, ko je piščanec star 5 tednov (9. maj). Na koledarju lahko označijo (prekrižajo) vse dni, odkar se je piščanec izvalil (od 4. aprila do 9. maja). Vsak teden lahko obkrožijo.

2. vaja, str. 33Ugotovijo, za koliko dni (tednov) je prikazan Elin in Evin počitniški urnik. Z uporabo legende odgovorijo na vprašanja.

* DEJAVNOSTIPrazniki na koledarjihKoledar v učbeniku primerjajo s svojim koledarjem. Na svojem koledarju poiščejo praznik, ki jim ga določimo. Je ta praznik enako prikazan tudi na koledarju v učbeniku? (Na koledarju za prejšnje leto lahko preverijo, ali je bil ta praznik tudi takrat na isti dan v tednu.) Primerjajo še datume drugih praznikov in ugotovijo, da prazniki na koledarju v učbeniku niso označeni enako kot nedelje. V drugih državah praznujejo nekatere praznike ob drugih datumih. Če imamo kak tuj koledar, to preverimo.

Čas življenjaUčenci v skupinah pregledajo več fotokopiranih slik ali slikanic o živalih. Člani ene skupine poiščejo slike živali, ki po njihovem mnenju živijo nekaj dni ali tednov, člani druge skupine živali, ki živijo nekaj mesecev, člani tretje skupine živali, ki živijo nekaj let, člani četrte skupine živali, ki živijo veliko let. Utemeljijo svoj izbor. Preverimo rezultate njihovega dela in se pogovorimo.



Tema / enota: O ČASU / Koledar v darUčni cilji:

Spoznavajo koledar (2.).Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMOgledamo si različne koledarje in ugotavljamo, v čem se razlikujejo. Morda bodo ob tem dobili zamisli, kakšen koledar želijo izdelati sami. Zakaj je praktično, če so številke dni napisane v krogu? Tak koledar lahko uporabljamo več let, poljubno zamenjujemo slike, če želimo, zamenjujemo tudi zapise z imeni mesecev. V čem (za koga) je namizni koledar bolj uporaben kot stenski? Katere so dobre lastnosti žepnega koledarja? Na kateri koledar bi si kaj zabeležili? Zakaj? Kdaj ti koledarji ne bodo več uporabni (po enem tednu, mesecu, letu)? Zakaj?

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM4. vaja, str. 34Učenci ob reševanju vaje uporabijo svoj koledar ali koledar iz učbenika. Imena mesecev, ki imajo točno 30 dni, obkrožijo ali pobarvajo ustrezna polja. Imena dni so ponedeljek, torek, … Imeni praznikov sta »božič« (25. december) in »kulturni praznik« ali »Prešernov dan« (8. februar).

* DEJAVNOSTINaš koledarV skupinah iz fotografij, risb, semen, listov dreves, posušenih cvetov, školjk … izdelajo lasten koledar. Pogovorimo se, katere pojave lahko opazimo v naravi v posameznih mesecih. Učenci se v skupini odločijo, kako bodo prikazali dneve in mesece (v vrstici, stolpcu, krogu s kazalom) ter katere barve bodo uporabili pri zapisu dni (nedelje in prazniki z drugo barvo). Napišejo tudi letnico. Utemeljijo, kakšno uporabnost bo imel njihov koledar. Pri izdelavi koledarja, kjer so številke dni zapisane v krogu, lahko ta krog prekrijemo s kartonom, ki ima izrezano okence, skozi katero je vidna samo številka tekočega dne. Karton je pritrjen na sredi kroga tako, da krog vsak dan zavrtimo in vedno nastavimo ustrezen datum. Na posebnem krogu lahko na podoben način z besedami napišejo tudi imena dni in tudi te vsak dan znova vrtijo.Lahko izdelamo skupni stenski koledar. Posamezne liste združimo s spiralo in v razredu obesimo. Na koledarju učenci označijo rojstne dneve, pomembne razredne dogodke – načrtovane obiske razstav, muzejev, knjižnice, šole v naravi, počitnice, praznike …

Zbirka koledarjevUčenci pripravijo razstavo različnih koledarjev, ki jih primerjajo in razvrščajo na različne načine (koledarji, kjer list obrnemo/odtrgamo dnevno, tedensko, mesečno, koledarji z zapisi v vrsticah, stolpcih …).

Letni časiLetne čase učenci spoznavajo z doživljanjem in z večkratnim opazovanjem sprememb v naravi. Za »papirnato vajo« jim lahko v parih razdelimo listke s trditvami ali/in slikami in list A3 z narisanim krogom ali elipso brez besedila. Krog je razdeljen na štiri dele, vsak del pomeni drug letni čas. Učenci prepoznavajo ponavljajoče se spremembe v naravi in druge pojave ter jih ustrezno razvrstijo. Primer izpolnjenega kroga s trditvami/sličicami, ki jih učenci prirejajo letnim časom, je v priročniku, str 67. Na posebnih listkih so lahko zapisana imena mesecev, ki jih priredijo na ustrezna mesta ob krogu. Pogovarjamo se o tem, da spremembe, ki jih vsako leto opažamo v naravi, niso nenadne, ampak počasne in da se bodo enaki pojavi oz. dogodki drugo leto ponovili. Listke z imeni mesecev, ki sodijo v dva letna časa, nalepijo tako, da je del listka v enem, del pa v drugem letnem času.



Tema / enota: O ČASU / Koruzni dedek MrazUčni cilji: Poznajo nekatere časovne izraze (prej,

potem, danes, včeraj, jutri, dnevi v tednu). Pravilno uporabljajo besede za opisovanje

poteka dogodka (1.). Spoznavajo časovni potek dogodkov. Znajo urediti dogodke po časovnem

zaporedju (1.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMPrikazani so izbrani dogodki treh zaporednih dni. Učenci ugotavljajo, kaj se je v 2. c včeraj zgodilo prej in kaj pozneje, kaj se je že zgodilo danes in kaj načrtuje deklica za jutrišnji dan. Ob fotografiji s koruznimi dedki Mrazi pripovedujejo, kako so po njihovem mnenju nastali ti izdelki (kaj je bilo treba narediti najprej in kaj nazadnje). Koruzne dedke Mraze izdelajo.

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM3. vaja, str. 34Razložimo pojem datum. Vajo rešijo ob uporabi koledarja. Datum napišejo številčno, ime dneva pa besedno.

* DEJAVNOSTIDnevnikiVsak učenec teden dni izdeluje svoj dnevnik (riše, piše, lepi fotografije). Za vsak dan lahko izdela eno stran A4 (vseh sedem strani na koncu spnemo v knjižico), ali pa izdela plakat, razdeljen na sedem delov. Naslednji teden ob dnevniku poroča, kaj je delal kateri dan v tednu, kaj je bilo prej, kaj pozneje, kaj je trajalo kratek čas, kaj dolgo časa, kaj je delal vsak dan, kaj 2-krat v tednu … Namesto da bi predstavili vsak svoj dnevnik, lahko prebirajo dnevnike sošolcev. Nekateri lahko predstavijo, kaj so delali ob sredah, drugi, kaj ob petkih …

Kako dolgo traja?Učenci zapojejo poljubno pesem (npr. Če si srečen) in jo posnamejo na kasetofon. Povemo, da bodo vsak naslednji dogodek, za katerega se bomo dogovorili, primerjali z dolžino trajanja te pesmi. Odgovarjajo na vprašanje, koliko časa traja, da naredijo 20 počepov, da obhodijo učilnico, da preberemo pravljico, da iz lego kock sestavijo kmetijo, da pojedo malico, koliko časa traja nogometna tekma, pot do morja, da dojenček zraste in naredi vozniški izpit …). Ponudimo jim možnost izbire med odgovori: enako, manj, malo več, veliko več. Vsak učenec svoj odgovor na vprašanje sproti zapiše na listek, ki ga porabi pri tabelski izdelavi histograma. Analiziramo

odgovore. Posamezne odgovore učenci preverijo tako, da zavrtimo posnetek in dokažemo pravilnost odgovorov. Koliko učencev je uganilo pravilni odgovor? Na koncu naštejejo, kaj so delali najprej in kaj potem, ter pri tem uporabljajo ustrezne časovne izraze. Razvrstijo, kaj je trajalo najdlje in kaj najmanj časa glede na petje izbrane pesmi ali glede na kak drug dogodek.

Kaj se je zgodilo vmes?Učencem ponudimo sličici, kjer ena prikazuje začetno stanje nekega pojava, druga pa končno stanje istega pojava (npr. roko, ki v zemljo poseje sončnično seme, in veliko cvetočo sončnico na dolgem steblu z velikimi listi). Razmišljajo, kaj se je zgodilo vmes. Svoje razmišljanje narišejo na vmesno sličico ali na več sličic – toliko, kot jih določimo ali kot želijo učenci sami. Takšna vaja omogoča divergentno razmišljanje učencev. Na koncu analiziramo nize sličic in se pogovorimo, kaj se je moralo vmes dogajati, da je iz semena zrasla tako mogočna rastlina, koliko časa je trajalo, da se je to zgodilo …

Posneti dogodkiUčenci posnamejo na kasetofon ali z videokamero trenutno dogajanje v učilnici in odgovore posameznih učencev na vprašanje, kaj so delali v šoli včeraj, kaj danes in kaj mislijo, da bodo delali čez en mesec. Posnetek naj bo kratek (npr. 5 minut). Poslušajo ga oz. si ga ogledajo. Na razrednem koledarju označijo datum, ko si bodo posnetek ogledali ponovno (čez en mesec) in posneli nove odgovore na isto vprašanje. To dejavnost ponavljajo vse leto, vsak mesec. Ob pomoči razrednega koledarja sproti analizirajo, kaj se je zgodilo v obdobju enega meseca.

Sadni ostankiNa risalni list narišejo pet krožnic (vsako za en delovni dan) in vanje napišejo imena dni. Vsak od učencev naj se odloči, ali bo ves teden zbiral jabolčne ogrizke, bananine ali pomarančne olupke ali kaj drugega. Vsak dan poje izbrani sadež in ostanek položi v določeno krožnico. Opazujejo, kaj se dogaja. Nekateri učenci lahko svoje ostanke hranijo pokrite z vedno vlažnim časopisom, drugi s suhim časopisom, tretji s polivinilom, četrti s krpo, nekateri ob oknu, drugi v omari ipd. Posamezniki sadne ostanke zbirajo in shranjujejo ves teden na enak način. Ob komentiranju tega, kar se dogaja s sadnimi ostanki, uporabljajo časovne izraze (danes, včeraj, v ponedeljek, prej, potem …). Ugotovijo naj, od česa so odvisne spremembe, ki so se v istem časovnem obdobju pojavile pri istih vrstah sadja.



Tema / enota: O ČASU / Dnevni in nočni časUčni cilji: Spoznavajo zvezo med gibanjem Sonca in

dnevnim časom (1.). Vedo, da je menjavanje dneva in noči

posledica vrtenja Zemlje.*

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Polovica Zemlje je osvetljena, polovica pa ne. Pogovorimo se, zakaj. Učenci na ilustraciji Zemlje

pokažejo, katere živali in ljudje imajo trenutno dan in katere noč.

Kaj nakazujeta puščici ob Zemlji? Na sliki je nakazan samo del Sonca, ki je v resnici veliko večje od Zemlje. (Tudi ostala velikostna razmerja na ilustraciji niso realna.)

Je trenutno svetel del dneva na tisti strani Zemlje, ki je obrnjena proti Soncu, ali na tisti strani, ki je bolj oddaljena od Sonca?

Povemo, da je v resnici razdalja med Zemljo in Soncem zelo velika.

Kaj hoče ponazoriti deklica Ema, ki je oblečena v Sonce in sveti v globus?

Ali je ves globus enako osvetljen?

Kaj to pomeni?

Na kateri strani Zemlje je dan in na kateri noč?

Zakaj ni na Zemlji ponekod vedno dan, drugod pa vedno noč?

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM6. vaja, str. 38Učenci opazujejo, kaj je narisano na osvetljenem in kaj na zatemnjenem delu Zemlje. V preglednici odkljukajo, za katera od narisanih bitij je trenutno dan in za katera noč. Pri pingvinu je več možnosti reševanja. Nekateri učenci bodo na ilustraciji Zemlje poiskali pingvina na osvetljenem delu Zemlje, ki je najbolj podoben tistemu v preglednici, drugi pa bodo pred dilemo, ali naj upoštevajo vse narisane pingvine. Pomembno je, da to dilemo izpostavijo in svoj odgovor utemeljijo. Lahko izberejo samo enega izmed pingvinov na ilustraciji Zemlje, kjer ga obkrožijo ali povežejo s pingvinom v preglednici. Zadnje polje je prazno zato, da sami narišejo znak za neko bitje (lahko zase), ki ga prikažejo tako v preglednici kot na sliki Zemlje, s kljukico pa označijo, ali je tam glede na ilustracijo svetel ali zatemnjen del Zemlje.

* DEJAVNOSTGlobus in baterijaUčenci ugotovijo, da je globus okrogle oblike, podobno kot Zemlja, in da pomeni modra barva oceane (morja), zelene, rumene in rjave barve pa kopno. Razložimo pojem kopno. Globus bomo podrobneje obravnavali v vsebinskem sklopu Naš kraj (poglavje Zemlja kot žoga).Na globus pritrdimo figurico, ki ji lahko damo ime. Globus zavrtimo. Učenci opazujejo pot figurice med vrtenjem. V zatemnjeni učilnici z močno baterijsko svetilko eden od učencev sveti v globus, podobno, kot je prikazano v učbeniku. Pogovarjamo se o tem, kako je globus osvetljen na tisti strani, ki je bližje svetilki, in kako na tisti, ki je od svetilke bolj oddaljena. Globus s figurico ponovno zavrtimo. Učenci spremljajo potovanje figurice in povedo, ali je tam, kjer je figurica, trenutno svetlo ali temno. Razložimo, da se tudi Zemlja vrti podobno kot globus, le da nanjo sveti Sonce, ki je veliko večje od Zemlje, vendar je tako zelo oddaljeno, da ga zjutraj ali zvečer vidimo kot majhno kroglo. (V resnici bi bila ponazoritev bližja realni podobi, če bi bila tudi naša svetilka veliko večja od globusa. Sicer lahko relativnost velikostnih razmerij dokažemo z žogo, večjo od globusa, ki jo nesemo daleč stran, da je videti zelo majhna.) Globus imenujemo Zemlja, svetilko pa Sonce. Ko globus zavrtimo naokrog, da pride figurica spet na isto mesto, mine en dan. Del tega dneva je svetel (temu delu dneva rečemo dan), del pa temen (noč). Vprašamo, kdaj je za figurico svetel del dneva (dan) in kdaj temen (noč). Prestavimo figurico na globusu in vse skupaj ponovimo. Nato dodamo na nasprotno stran globusa novo figurico, ki ji damo novo ime. Globus vrtimo. Ko je prejšnja figurica v svetlem delu dneva, je nova v temnem. Dodamo še več figuric. Ker se Zemlja (globus) ves čas vrti, učenci ugotovijo, da je na Zemlji vedno povsod nekaj časa svetlo in nekaj časa temno (vse figurice imajo dan in noč). Ob vrtenju globusa naj odgovorijo, zakaj se nam zdi, da se Sonce premika.



Tema / enota: O ČASU / V sobi s tremi okniUčni cilji: Znajo opisati, kaj delajo ob določenem času

dneva, in razliko med dnevom in nočjo. Spoznavajo zvezo med gibanjem Sonca in

dnevnim časom (2.). Pravilno uporabljajo besede za opisovanje

poteka dogodka (2.). Znajo urediti dogodke po časovnem

zaporedju (2.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMUčenci ugotovijo, da babica in vnuček vidita v sončnem dnevu Sonce skozi različna okna. Zjutraj in zvečer je videti Sonce nizko, opoldne pa visoko na nebu. Sonce vzide na drugi strani neba kot zaide, kar nakazuje tudi babica z roko. Ob ilustracijah na spodnji polovici strani učenci povedo, kaj dela deček na sličicah ob različnih delih dneva, in zaporedje dogodkov primerjajo s potekom njihovih dni.

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM5. vaja, str. 35–37Najprej se pogovorimo, kaj so učenci delali prejšnji dan. V pravilnem časovnem zaporedju naštevajo, kaj so naredili najprej in kaj nazadnje. Izrežejo sličice (na str. 35 in 36 so enake sličice, učenec se sam odloči, katere bo uporabil) in jih položijo na mizo v ustreznem zaporedju glede na to, kako so sami preživeli prejšnji dan. Sličice, ki so za posameznega učenca neustrezne (npr. če ni imel glasbenega pouka, zvečer ni gledal TV …), izloči in zavrže. V preglednico na str. 37 nalepi samo tiste, ki prikazujejo njegov resnični dan. V preglednico lahko ob posameznih sličicah zapiše tudi dele dneva, ko se je nekaj dogajalo (zjutraj, dopoldne, opoldne, popoldne, zvečer).

7. vaja, str. 39Obkrožijo, kaj lahko delajo v temi, in povedo, kaj bi se zgodilo, če bi delali tudi tisto, česar niso obkrožili. Pogovorijo se o tem, da je v nekaterih zaprtih prostorih, v jamah … temno tudi podnevi in razmišljajo, zakaj (ni oken, spuščene rolete, pod zemljo ni svetlobe).

Opazovalni list 5, str. 90Učenci v sončnem dnevu ob različnih urah opazujejo dolžino lastne sence. Sence nam pomagajo pri opazovanju položaja Sonca. Vedno opazujemo z istega mesta in dolžino sence zabeležimo s kredo na tleh ali na steni. Kdaj je senca najdaljša in kdaj najkrajša? Zakaj ni vedno na istem mestu? Je minljiva? Zakaj? V učilnici narišejo, kako mislijo, da bo padala senca, če jih Sonce greje v

hrbet. Zunaj preverimo, ali so narisali prav. Na izbranih predmetih, sebi in sošolcih dokažemo, da senca ne pada proti Soncu, ampak proč od njega, in da se dotika teles. Po novih spoznanjih senco narišejo na desno polovico opazovalnega lista.

* DEJAVNOSTISuper danZamislijo si, kako bi si sledili dogodki v njihovem »super« dnevu, in o tem pripovedujejo sošolcem.Super dan lahko predstavijo na plakatu. Iz revij izrežejo slike, ki ustrezajo njihovim zamislim, ali narišejo, kaj bi v tem dnevu počeli. Sestavijo plakat in ga predstavijo sošolcem. Namesto predstavitve sošolcem lahko plakat osmislimo tako, da sošolci ugibajo, kaj si je posamezni učenec zamislil, ta pa potrdi, zanika in komentira to, kar so razbrali.

Sonce tu in tamUčenci v šoli opazujejo Sonce ob različnih urah, vedno z istega mesta. Na okno nalepijo prosojnice in nanje vrisujejo položaje Sonca. Pazimo, da ne gledajo neposredno v Sonce oz. da uporabljajo ustrezna zaščitna očala. Pogovorimo se, da je gledanje v žareče Sonce lahko škodljivo za oči. Po določenem času analizirajo, kar so ugotovili. Sonce lahko opazujejo v določenih delih dneva brez risanja na prosojnico. Posamezni učenec pove, kje je Sonce, ko se zbudi, ko gre v šolo, iz šole, ko ima trening, ko gre spat …

Delovni danNa plakatu predstavijo dan življenja izbrane živali (psa, mačke, vrabčka, hrčka, sove, kače …) za pet delov dneva – zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer, ponoči. Pomagajo si z ilustriranimi slikanicami. Plakate razstavimo in se pogovorimo o vsebini.



Tema / enota: ŽIVIMO ZDRAVO / Živimo zdravoUčni cilji: Spoznajo, da hrana vsebuje sestavine, ki so

nujno potrebne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje.

Spoznajo pomen raznovrstne prehrane. Razvijajo družabnost, povezano s

prehranjevanjem. Znajo pripraviti preprosto jed ali pijačo.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMŠe preden si ogledamo prikaz v učbeniku, se lahko pogovarjamo o kosilu, ki smo ga jedli prejšnji dan. Učenci presojajo, ali je bilo zdravo ali ne. Verjetno se bo razvil pogovor z različnimi mnenji, tako da jim ponudimo rešitev dileme s pomočjo učbenika. Povemo jim, da mora zdrav obrok vsebovati jedi iz vseh štirih skupin živil, ki so narisane v učbeniku. Če je bil jedilnik sestavljen v ustreznem razmerju živil iz vseh skupin, lahko obrok označimo kot zdrav, seveda v kolikor je bil pripravljen z biokemično neoporečnimi živili in z ustreznimi kuharskimi postopki. Učenci pripovedujejo, katera narisana živila poznajo. Zakaj je potrebno uživati raznovrstno hrano? Naštejejo obroke, ki naj bi jih zaužili vsak dan. Kaj narisana deklica jé pri posameznem obroku? Ob fotografiji družine za mizo pripovedujejo, kako se oni počutijo ob obrokih, ko jedo vsi člani družine skupaj. Kako pripravimo mizo in pogrinjek za posamezne obroke in kako ob slovesnostih? Dogovorimo se, kako bomo praznovali rojstne dneve v razredu. V robu je prikazan postopek izdelave »sadnega krožnika«. Učenci pripovedujejo, kako bomo jed pripravili (pranje sadja, priprava pripomočkov, lupljenje, rezanje ...). Katere pripomočke bomo uporabili pri pripravi jedi? Kako bomo poskrbeli za higieno in varnost pri delu? Po navodilih lahko pripravimo jed pri pouku, seveda pa lahko otroci sami ustvarjajo zanimive sadne krožnike po svoji domišljiji. V učilnici imamo obešen plakat, na katerem so napisana pravila, ki jih skupaj oblikujemo in upoštevamo pri pripravi hrane, pri hranjenju in pri pospravljanju.

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM1. vaja, str. 40Učenci nalepijo nalepke jedi tako, da sestavijo različna kosila. Spodbujamo jih, da sestavijo jedilnike, ki bodo vsebovali raznovrstne jedi (živila iz vseh skupin). Svoje jedilnike primerjajo in ugotavljajo, v čem se razlikujejo in ali so zdravi. Pri tem si lahko pomagajo z učbenikom.

* DEJAVNOSTIV okrepčevalnici zdrave hraneUčenci se igrajo restavracijo zdrave hrane. Za »goste« pripravijo jedilni list (napišejo in narišejo), ki je sestavljen iz zdravih jedi. Uporabijo lahko tudi slike iz različnih revij. Pri tem lahko preberejo recepte, da se prepričajo, če so jedi res zdrave (ne vsebujejo veliko sladkorja in maščob).

Kaj jemSkupaj z učenci pripravimo preglednico, v katero bodo beležili, kolikokrat na teden jedo posamezno hrano. Opazujejo naj, kolikokrat so jedli hamburger, sadje in zelenjavo, črn kruh, čokolado, mlečne izdelke ali pili mleko. V enem dnevu lahko pri posamezni hrani naredijo več znakov, če so jo jedli večkrat čez dan. Po času opazovanja premislijo, kako zdravo jedo. Ugotovijo, katero vrsto hrane so jedli največkrat in katero najmanj. Presodijo, ali večkrat uživajo zdravo hrano in ali je v njihovi prehrani kakšna jed prevečkrat na jedilniku, čeprav ni najbolj zdrava.

Primerjamo recepteUčenci od doma prinesejo različne recepte (izrezki iz revij, časopisov, kuharske knjige). Skupaj jih pregledamo in ugotavljamo, kako zdravi so glede na sestavine. Učencem lahko pripravimo pare receptov, od katerih en recept vsebuje več zdravih snovi, drugi pa več sladkorja in maščobe. Katera jed vsebuje bolj zdrave snovi? Dva primera:ČOKOLADANA ROLADA: 25 g čokolade v prahu, 150 g moke, 150 g margarine ali masla, 150 g sladkorja, 3 jajca, nadev (50 g čokolade, 25 g masla, 110 g sladkorja v prahu, 150 ml vanilijeve in čokoladne kreme, kosmiči, nekaj malin)KORENČKOVI PIŠKOTI: skodelica vroče vode, skodelica ovsenih kosmičev, eno jajce, 1/3 skodelice rjavega sladkorja, polovica skodelice naribanega korenčka, polovica skodelice koščkov ananasa iz kompota, 2 žlici rastlinskega olja, skodelica moke, 1/3 skodelice mleka v prahu, ščepec ingverja

Embalaža hraneUčenci prinesejo v šolo embalažo, v kateri je bila shranjena različna hrana. Pogovarjamo se, kaj je bilo v kateri škatli, vrečki, steklenički ... Glede na vsebino učenci embalažo razvrščajo (sladkarije, začimbe, slani prigrizki, pijača ...).

Katere snovi vsebuje hrana?Učence razdelimo v manjše skupine. Vsaki skupini ponudimo dve različni embalaži (npr. kosmiči, čokolada). Učence usmerimo, da na etiketi preberejo, kaj vsebuje posamezna hrana. Ugotavljajo, katera ima več sestavin. Pri branju sestavin bodo učenci odkrili zapise, ki jih morda ne bodo razumeli. Razložimo jim, da so nekatere med temi snovmi umetni dodatki živilu (barvilo, podaljševanje obstojnosti, zgoščevanje ...) in da niso zdravi. Opozorimo jih lahko tudi na E-je, ki so največkrat močno škodljivi. Presojajo, kako zdravo je živilo oziroma katero je bolj zdravo.



Tema / enota: ŽIVIMO ZDRAVO / Želite, prosim?Učna cilja: Prepoznajo različne vrste sadja.* Vedo, da uživamo surovo in predelano hrano

(1.).*

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMUčenci si ogledajo ilustracijo in poimenujejo sadje na stojnici. Katere vrste sadja še poznamo, pa jih ni na fotografiji? Katere vrste sadja rastejo pri nas v Sloveniji? Zakaj lahko kupimo sadje, ki ne raste pri nas? Od kod ga pripeljejo? Katere vrste sadja so si podobne po okusu, po obliki? Ali uživamo samo sveže sadje?

V nekatere jedi sadje dodamo (zavitki, pite ...). Učenci pripovedujejo, kako lahko sadje predelamo. Veliko vrst sadja lahko posušimo. Kaj se takrat zgodi s sadežem? Zakaj postane manjši?

Nekatere vrste sadja zamrznemo, da jim podaljšamo obstojnost. Kako pripravimo zamrznjeno sadje?

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM2. vaja, str. 41Učenci zbirajo nalepke (etikete na steklenem kozarcu, papirnata embalaža, plastična embalaža ...) različnih živil, ki so narejena iz sadja (kompoti, marmelade, džemi, pudingi, jogurti, skute, čaji ...). Nekaj jih nalepijo v delovni zvezek. Poimenujejo živila in povedo, katero vrsto sadja vsebujejo. Z nalepk preberejo, katere snovi poleg sadja izdelek še vsebuje, kje (v kateri državi) je bil narejen in kolikšen ima rok trajanja. Učenci lahko delajo v skupinah in v vsaki skupini vsak učenec nalepi nalepko, ki je ostali nimajo.

* DEJAVNOSTIObisk tržniceUčence peljemo na tržnico ali v trgovino, ki ima bogato ponudbo sadja in zelenjave. Ugotavljajo, katero sadje je domače in katero je iz drugih držav. O tem se lahko pozanimajo tudi pri prodajalcih. Kdo od prodajalcev tudi sam goji sadje, ki ga prodaja? Kako je razvrščeno sadje na stojnici (skupaj z zelenjavo, ločeno)?

Razvrščanje sadja

Učenci prinesejo v šolo različno sadje. Razvrščajo ga po različnih kriterijih (oblika, barva, okus, vonj ...). Po končanem razvrščanju nekatere sadeže razpolovimo. Učenci spoznajo, da ima nekatero sadje koščico (koščičasto sadje), nekatero sadje pa sodi v skupino pečkatega sadja, saj ima v svojem mesu pečke. Kam pa bomo razvrstili jagode, maline, borovnice? To sadje sodi med jagodičje. Med sadje lahko uvrstimo tudi sadeže s trdo lupino, ki varuje seme (oreh, lešnik, kostanj ...). Sadje lahko razvrščajo tudi glede na to, ali plod zraste na drevesu, na grmičku ali nižjih rastlinah, ali ga je pred uporabo treba olupiti ali ne. Pogovarjamo se, kateri izdelki nastanejo s predelavo posameznega sadja.

Posušimo sadne krhljeSadje očistimo in ga razrežemo na krhlje. Postavimo ga na primerno mesto in ga zaščitimo. Kaj se bo zgodilo čez nekaj časa? Primerjamo, kako so se spremenili različni sadeži iste vrste in kako sadeži različnih vrst. Ko so krhlji posušeni, prinesemo spet sveže sadje iste vrste. Primerjamo razlike v videzu in okusu. Sadje primerno shranimo. Kaj bi se zgodilo, če bi ga hranili v polivinilni vrečki? Kaj pa, če v zaprti škatli ali v kovinski ali papirnati embalaži? Kaj se zgodi, če škatlo postavimo v temen prostor, in kaj, če jo damo na sončno okensko polico? Naredimo poskus, da učenci preverijo svoja predvidevanja.



Tema / enota: ŽIVIMO ZDRAVO / Pisana zelenjavaUčni cilji: Prepoznajo najpogostejše pridelke na vrtu in

njivi (1.). Vedo, da uživamo surovo in predelano

hrano (2.).*

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMUčenci si na ilustraciji ogledajo zelenjavni del tržnice.

Katere vrste zelenjave poznamo? Kje zraste zelenjava, ki je prikazana na sliki? Zakaj lahko kupimo svežo zelenjavo tudi pozimi? Ali pozimi kupimo svež krompir?

Nekatere vrste zelenjave v jeseni ustrezno pospravimo, da je prek zime čim bolj obstojna (kleti, zasipnice), nekatere vrste zelenjave zamrznemo, nekatere vložimo v steklene kozarce in prekuhamo. Zelenjavo uživamo surovo, nekatere vrste pa je potrebno pred uživanjem toplotno obdelati.

Katere zelenjave navadno ne jemo surove?

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM3. vaja, str. 42Učenci prinesejo različno zelenjavo. Razvrščajo jo na različne načine (kateri del rastline uživamo ipd.). Pogovorimo se, katero vrsto zelenjave, ki so jo prinesli, je potrebno pred zaužitjem skuhati. Katero lahko uživamo surovo? Katera zelenjava potrebuje ob rasti oporo? (Fižol, paradižnik ...)V nadaljevanju učenci rešijo vajo, ki je primerna za utrjevanje snovi, ki smo jo predelali v učbeniku. Učenci si ogledajo fotografijo in posamezne vrste zelenjave povežejo z ustreznim zapisom.

* DEJAVNOSTIObisk tržniceVečkrat čez leto obiščimo tržnico, da učenci lahko spremljajo ponudbo zelenjave. V razredu vodimo preglednico, v katero zapisujejo, katero vrsto zelenjave so opazili pri posameznem obisku. V katerem letnem času je ponudba na tržnici najbogatejša?

Okusi so različniV razredu izvedemo anketo, katera zelenjava je med učenci najbolj priljubljena. Če se veliko učencev prehranjuje v šolski kuhinji, lahko napišemo pismo vodji šolske prehrane in prosimo, da bi bila »zmagovalna« zelenjava večkrat na jedilniku.



Tema / enota: ŽIVIMO ZDRAVO / Smeh je pol zdravjaUčna cilja: Spoznavajo, da se ljudje bolje počutimo, če

smo redno telesno aktivni. Spoznavajo pomen zdravega življenja.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMOb fotografijah učenci pripovedujejo, katere vrste gibanja le-te prikazujejo. Razmišljajo o pomenu gibanja na svežem zraku.

Pri katerih športih in oblikah gibanja učenci sodelujejo? Katere športe imajo radi?

Tudi pri urah športne vzgoje skrbimo za zdravje, zato učenci pripovedujejo, kako se počutijo pri športni vzgoji, katere aktivnosti so jim všeč, katere ne. Razložijo naj, zakaj so vse aktivnosti pomembne.

Zakaj se je potrebno pred vadbo ogreti in po vadbi ohladiti? (Za zaščito mišic, tetiv in vezi, da se le-te ne raztrgajo.)

Učenci morajo vedeti, da so gibalno aktivni tudi pri igri na igrišču ali na sprehodu. Gibljejo se tudi, ko doma pomagajo pri gospodinjskih opravilih, vendar ta oblika gibanja ne zadosti vsem potrebam telesa po gibanju. Pogovorimo se, zakaj.

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM4. vaja, str. 43Vajo učenci izvajajo v dvojicah. Z barvanjem obrazkov – simbolov za počutje – odgovarjajo, kako se počutijo ob posameznih telesnih aktivnostih. Vsak učenec zapisuje podatke tudi za sošolca. Po opravljeni vaji skupaj ugotovimo, pri kateri od dejavnosti se dobro počuti največ učencev. Katera dejavnost je najmanj priljubljena? Zakaj?

* DEJAVNOSTISrčni utripUčence razdelimo v tri skupine in vsaka opravlja svojo nalogo. Prva skupina učencev nekaj časa mirno sedi in si poišče srčni utrip na roki ali na vratu. Nato dve minuti tečejo. Potem spet preverijo svoj utrip. Ugotovijo, kako telesna aktivnost vpliva na srce. Če želimo izpeljati dejavnost brez ovir, je dobro, da učence že prej naučimo poiskati lasten srčni utrip.Druga skupina ugotavlja, kako gibanje vpliva na mišice nog in rok. Najprej sproščeno sedijo in pripovedujejo, kako se počutijo njihove mišice (prijetno, spočito ...). Po dveminutni telesni obremenitvi (mišic rok in nog) pripovedujejo, kako se počutijo sedaj. Verjetno bodo povedali, da so utrujeni, nekatere bodo bolele mišice ... To je znak, da so mišice bile aktivne in so se krepile. Kaj bi se zgodilo z mišicami, če se ne bi gibali?

Tretja skupina učencev ugotavlja, kako gibanje vpliva na pljuča. Učenci se najprej razdelijo v pare. En učenec napihuje balon, drugi šteje, s koliko vpihi ga je sošolec napihnil. Potem učenec, ki je napihoval balon, dve minuti teče. Po teku ponovno napihuje balon. Sošolec šteje, koliko vpihov je sedaj potrebnih, da je balon napihnjen. Skupaj ugotovimo, da se pri telesni aktivnosti poveča srčni utrip, mišice se utrudijo, vendar tudi krepijo, dihamo hitreje, ker naše celice potrebujejo več kisika.Vse opisane dejavnosti lahko izvajamo vsako posebej z vsemi učenci naenkrat.

Urnik gibanjaZa učence pripravimo preglednico, v katero bodo en teden vsak dan vpisovali, katere gibalne dejavnosti so opravili v posameznem delu dneva. Pri tem jih opozorimo, kaj vse je gibalna dejavnost (športne aktivnosti, telovadba, sprehod, kolesarjenje, hoja, tek ...). V preglednici označimo dneve in dele dneva (zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer). Delitev dnevnega časa lahko naredimo tudi na GIBALNA AKTIVNOST V ŠOLI in GIBALNA AKTIVNOST DOMA.

Zimske igre, poletne igreUčenci naredijo sezname iger, ki se jih pogosto igrajo v posameznem letnem času. Lahko jih tudi razdelimo na igre na igrišču, igre v telovadnici, igre na snegu, igre v vodi, igre v gozdu ...Učenci naj si v skupinah izmislijo zimsko igro in poletno igro. Igri morajo dati ime, določiti morajo pravila in način igre, potrebščine, prostor, kako se štejejo točke. Ko razložijo igro ostalim učencem, tudi povedo, kako igra vpliva na srce, mišice, pljuča oziroma na celo telo in počutje. Če imamo v razredu otroka s posebnimi potrebami, učenci pripravijo igre tako, da se jih bodo igrali vsi skupaj ne glede na razlike.

Znani športnikiZ učenci se pogovarjamo o športnikih, ki jih poznajo. Še posebej lahko izkoristimo športne dogodke, ki se dogajajo pri nas ali pa v širšem okolju (svetovna prvenstva, olimpiada ...). Učenci zbirajo slike in članke o uspešnih posameznikih in športnih ekipah in se pogovarjajo o njihovem načinu življenja.

Vedno, nikoliV učilnici obesimo plakat Zlata pravila za vadbo. Skupaj oblikujemo pravila, ki jih moramo upoštevati pri vadbi. Lahko jih razdelimo v dve kategoriji VEDNO (oblečen sem v športno opremo, odložim uro, verižico ...) in NIKOLI (pri vadbi ne žvečim, se ne prerivam ...).



Tema / enota: ŽIVIMO ZDRAVO / Z vodo in milomUčni cilj: Pridobivajo znanja, veščine in stališča, ki

jim omogočijo skrbeti za lastno zdravje in zdravje drugih.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMUčenci utrjujejo znanja, veščine in stališča o skrbi za osebno higieno. Pripovedujejo, kako, koliko pogosto in zakaj skrbijo za določene dele telesa. Učencem pokažemo, kako si natančno umijemo roke. Zakaj si je pomembno natančno umiti roke? Pri osebni higieni mora vsak posameznik uporabljati svoje pripomočke (zobna krtačka, zobna nitka, glavnik, krtača za lase, krpica za umivanje ...), ki morajo biti čisti. Navajamo jih na uporabo papirnatih robčkov. Še posebej pozorno učence usmerjamo v skrbno umivanje zob. Pri utrjevanju znanj in veščin poudarimo vidik preventivnega ravnanja in zaščite pred klicami, ki povzročajo bolezni.

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM5. vaja, str. 43Po pogovoru o pomenu ustrezne osebne higiene učenec razmisli, kako skrbi za svoje zdravje. Premisli, ali zapisano dejavnost res opravlja, in odkljuka ustrezen odgovor.

* DEJAVNOSTIZ milom in brez milaUčenci preizkusijo, na kakšen način najbolj učinkovito umijejo roke, ki so umazane z različnimi snovmi (flomaster, zemlja, pesek, olje, kreda, vodene barvice ...). V več posod nalijejo vodo in poskusijo roke umiti z vodo in detergentom, z vodo in milom, v topli vodi brez mila, v hladni vodi. Svoje ugotovitve lahko prikažejo v preglednici, v kateri označijo, kdaj so bile roke zelo dobro umite, kdaj srednje dobro, kdaj slabo ...

Kaj je nevarnoUčenci po skupinah izdelajo plakate o nevarnostih, ki ogrožajo njihovo zdravje. Pred tem se pogovarjamo o tem, kdaj so varni in kaj jih ogroža. Svoja spoznanja lahko oblikujejo v obliki stripov, ki jih razstavimo.



Tema / enota: OPAZUJEMO VREME / Opazujemo vremeUčna cilja: Spoznavajo vremenske pojave (oblaki in

veter). Povezujejo vremenske pojave.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMPriporočamo najprej obravnavanje naravnih vremenskih pojavov, kasneje pa izkoriščanje vetra s strani človeka. S tem prispevamo k zmanjšanju antropocentričnega gledanja na naravne pojave (ni vse usmerjeno k človeku). Začnemo z opazovanjem premikanja oblakov, pri katerem učenci spoznajo, da jih poganja veter. Veter raznaša cvetni prah (pelod). Z učenci vodimo pogovor o pomenu vetra pri opraševanju. Tu lahko vnesemo pojem vetrocvetka in omenimo nekatere vetrocvetke (na sliki je prikazana leska). Učitelj naj učence opozarja, da veter ne oplodi rastlin, ampak jih opraši. Z učenci se pogovarjamo o pomenu vetra pri širjenju semen (na sliki je prikazan regrat). Pri tem omenjamo tudi druge načine raznašanja semen: z živalmi, z vodo itd.Učenci na osnovi lastnih izkušenj opisujejo načine, kako človek izkorišča veter za zabavo in šport in za delo s stroji, ki jih poganja veter (sodobna problematika vetrnic). Izvirni odgovori učencev dokazujejo koncept njihovih predstav o pojavih iz vsakdanjega življenja. Učitelj si tako mnogo lažje približa ravni njihovega razmišljanja, ki ga z načrtnim pogovorom lažje usmerja k pravilnim sklepom (vzročnim zvezam).Ilustracija prikazuje nastanek snežinke: vodne kapljice, ki sestavljajo oblake se v zelo hladnem zraku spremenijo v iglice ledu. Več iglic skupaj sestavlja snežinko.Učence spodbujamo k razmišljanju, kako nastaja dež. Od česa bo odvisno, ali bo snežilo ali deževalo? Od kod pridejo vodne kapljice, ki sestavljajo oblake?

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM1. vaja, str. 44Vaja učencem omogoča, da sledijo spremembam oblakov pod vplivom vetra. Naloga učencev je, da si izberejo oblak, narišejo njegovo obliko na začetku opazovanja in čez nekaj časa. Obe risbi primerjajo in skušajo ugotoviti vzroke za spremembe.

2. vaja, str. 45 Vaja je izhodišče za pogovor o vremenu kot naravnem pojavu. V naravi ni »lepega« ali »grdega« vremena.Povežemo vremenske spremembe s spremembami življenja rastlin in živali (s pozitivnimi in negativnimi učinki).

Opazovalni list 6, str. 92Vaja na opazovalnem listu od učencev zahteva daljši čas opazovanja vremena in beleženje vremenskih pojavov z uporabo simbolov. Vaja učence uvaja in navaja tudi k izdelavi in branju tabelaričnega prikaza podatkov.

* DEJAVNOSTVetrokazZa izdelavo učenci potrebujejo: lepilo, karton, svinčnik z radirko, buciko, plastično slamico, trši papir, ožji tulec, lepilni trak.Postopek: Z lepilom pritrdi tulec na karton, Postavi svinčnik v tulec in ga pritrdi. Na trši papir nariši puščico in jo izreži. Z lepilnim trakom pritrdi puščico na slamico. Z buciko pritrdi slamico na radirko svinčnika. Vetrokaz postavi na ravno površino.



Tema / enota: ŠE VEČ O PREDMETIH IN SNOVEH / Še več o predmetih in snoveh Učna cilja: Spoznavajo snovi v različnih agregatnih

stanjih (led, sneg in tekoča voda). Vedo, da sta led in sneg voda v trdni obliki,

da iz snega in ledu dobimo tekočo vodo, da voda lahko zamrzne.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMUčenci si ogledajo ilustraciji in ugotovijo, kateri letni čas predstavljata. Iz svojih izkušenj pripovedujejo, kakšna je narava pozimi, kdaj sneži, kako smo pozimi oblečeni, s katerimi športi se ukvarjamo pozimi, kakšne so pozimi temperature ... Usmerimo jih na opisovanje leve ilustracije; opisujejo jo in preberejo zapise. Nato opisujejo desno ilustracijo in ugotavljajo, v čem sta si ilustraciji oz. prikazana letna časa podobna in v čem se razlikujeta. Osredotočimo jih na termometer in ugotovimo, da je med prikazoma 10 ºC razlike. S pomočjo slike pripovedujejo, kaj se začne dogajati s snegom in ledom, kadar se temperatura dvigne nad 0 ºC. Podrobno si ogledajo fotografije na desni strani in opise povežejo z besedilom in temperaturami. Pripovedujejo, kdaj tekoča voda zmrzuje, kdaj se led tali.Razmišljajo, kaj vse se lahko tali in kdaj se prične taljenje.

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM1. vaja, str. 46Učenci že prejšnji dan pripravijo ledene limonine kocke po navodilu na sličicah. Delajo v skupinah po štiri. Eden ožame limono, drugi jo precedi, tretji tekočino nalije v posodo za led in četrti posodo odnese v zamrzovalnik. Naslednji dan ima vsaka skupina na delovni površini tekočo vodo, limonine kocke in sladkor. Sestavine gledajo, tipajo in okušajo. Ugotovitve predstavijo in učitelj jih zapisuje na tablo. Učenci svoje ugotovitve prepišejo v preglednico. Iz sestavin naredijo limonado. Ugotavljajo, kakšne barve je, kakšna je glede na otip in kakšnega okusa je. Ugotovitve zapišejo sami ali s pomočjo učitelja v spodnjo preglednico.Ob pitju limonade se pogovarjajo, v katerih lastnostih se limonada razlikuje od vode, limoninih kock in od sladkorja.

* DEJAVNOSTISol v vodiV razredu pripravimo dva plastična, prozorna lončka in ju do polovice (kolikor se da natančno) napolnimo z vodo. V en lonček z vodo učenci stresejo žličko soli in pomešajo. Oba lončka odnesejo v zamrzovalnik. Pripovedujejo (predvidevajo), kaj se bo zgodilo. Spremembe opazujejo

vsako uro (lahko jih tudi beležijo). Po treh urah prinesejo lončka nazaj in ugotavljajo razlike med slano in neslano vodo. Argumentirajo ugotovitve. Skušajo razložiti, zakaj v Sloveniji pozimi ceste posipajo s soljo.

Ledene kockePripravimo prozoren kozarec in vanj položimo ledeno kocko. Nanjo čisto do roba natočimo vodo. Otroke povprašamo, kaj menijo, da se bo zgodilo, ko se bo ledena kocka stalila. Ali se bo tekoča voda zlila čez rob ali ne? Spodbudimo jih, da argumentirajo svoja predvidevanja. Opazujejo taljenje kocke in ugotovijo, ali so prav predvidevali. Vprašanja naj učence vodijo do ugotovitve, da je voda tistega dela ledene kocke, ki je bil na začetku nad vodno gladino, zapolnila tisti del, ki ga je na začetku zavzemal del kocke, ki je bil pod vodno gladino.

IvjePogovarjajmo se, kaj bi se zgodilo, če bi dele rastlin (peteršilj, list z drevesa, vejico …) dali za nekaj ur (čez noč) v zamrzovalnik. Učence motiviramo, da poskus opravijo doma. Naslednji dan pripovedujejo, kaj se je zgodilo. Pripovedujejo, kdaj se to dogaja v naravi.

Para in ledeni kristaliVodo v posodi zavremo. Del vode (malo) odlijemo v plastično skodelico, pokrijemo s kosom stekla in postavimo v zamrzovalnik. Preostanek vode pokrijemo s pokrovko. Učenci naj pripovedujejo, kaj se bo zgodilo z vodo v zamrzovalniku in kaj z vodo, ki smo jo pokrili s pokrovko in pustili na sobni temperaturi. Po določenem času preverimo, kaj se je zgodilo, in primerjamo ugotovitve.

Opazovalni listZa delo z opazovalnim listom izberemo mrzel zimski dan. Z učenci najprej ponovimo, kako se nekatere lastnosti teles in snovi pri različnih temperaturah spremenijo (vaje iz delovnega zvezka). Razložimo jim, da bomo ugotavljali, kakšne so lastnosti zemlje, vode in listov pri različnih temperaturah (sobna temperatura, zelo nizka temperatura) glede na vid in otip.Učence razdelimo v skupine in pripravimo zemljo, vodo, liste, plastične krožnike, plastične žlice in termometre. Vsaka skupina si sama pripravi zemljo, vodo in liste na krožnike (2-krat zemljo, 2-krat vodo, 2-krat liste za poskus pri dveh različnih temperaturah).Usmerjamo jih k poteku pravilnega zaporedja dejavnosti: Postavijo en termometer v razred, drugega v opazovalni prostor v naravi. Zemljo, vodo (tanka plast), liste odnesejo ven na opazovalni prostor. Zapomnijo si, koliko je ura,

in določijo, kdaj bodo predmete in snovi spet prinesli nazaj v razred. Enake snovi in predmete, ki so jih odnesli ven, postavijo tudi na opazovalni prostor v razredu.

Na opazovalni list zabeležijo temperaturo, ki jo odčitajo na termometru, ki je v razredu. Na osnovi opazovanja napišejo ali narišejo lastnosti zemlje, vode in listov, ki so v razredu, na

opazovalni list. Po dveh urah na opazovalni list zabeležijo zunanjo temperature in narišejo ali napišejo lastnosti

zemlje, vode in listov, ki so zunaj. Primerjajo lastnosti snovi pri sobni temperaturi in zunanji temperaturi ob mrzlem zimskem

dnevu.Učitelj lahko izbere tudi druge predmete in snovi, ki tu niso navedeni.



Tema / enota: ŠE VEČ O PREDMETIH IN SNOVEH / Brusimo, lepimo, barvamoUčni cilji: Povezujejo lastnosti gradiv in načine obdelave:

preoblikujejo, režejo, spajajo. Uporabljajo različna gradiva (snovi), orodja in

obdelovalne postopke (1.). Poznajo nekatere lastnosti lesa kot gradiva. Iz snovi oblikujejo telesa (1.). Za delo se pripravijo in po delu pospravijo (1.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMUčenci pripovedujejo, kaj slika predstavlja. Iz slike ugotovijo, kaj vse potrebujemo za predstavljeni izdelek (lesene letvice, lepilo, vrvico, brusilni papir, čopič, barvo). Preberejo zapise in pripovedujejo o svojih izkušnjah v zvezi z obdelovanjem različnih predmetov. Opozorimo jih, kako pomembna je varnost pri delu.

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM2. vaja, str. 47Učenci pripravijo vse sestavine in pripomočke, ki jih bodo potrebovali za izdelavo mavrične ribice. Smiselno je, da učence vodimo po korakih. Najprej izrežejo podlago in jo pobarvajo. S storža odluščijo luske in jih pobarvajo po svojem okusu. Po modelu (pripravi učitelj) obrišejo obliko ribe in začnejo lepiti pobarvane luske. Sliko dopolnijo še s kamenčki in školjkami, ki predstavljajo morsko dno. Izdelke na steni razstavijo tako, da več izdelkov skupaj predstavlja akvarij.

3. vaja, str. 48V razred prinesemo orodja in se pogovarjamo, kaj z njimi preoblikujemo. Učenci naštevajo, kaj je narisano v prvi koloni, in ugotavljajo, kako vse te predmete poimenujemo z eno besedo (orodja). Pripovedujejo, kdaj orodja potrebujemo, katero orodje je za preoblikovanje katerih snovi. S pomočjo zapisov in slik ugotovijo, katere snovi so predstavljene v srednji koloni, in jih povežejo z orodjem, za katerega menijo, da z njim lahko posamezno snov preoblikujemo (škarje povežejo s tkanino in plastiko, pilo z lesom ...).

Vsaki skupini učencev pripravimo orodja in snovi, ki so predstavljeni v prvi in drugi koloni. S preizkušanjem ugotavljajo, ali so prav predvidevali.Načini preoblikovanja so zapisani v zadnji koloni in učenci jih preberejo. Ugotavljajo, katere snovi na kakšen način preoblikujemo, in to prikažejo s povezovanjem (les povežejo z žebljanjem in brušenjem, plastiko s stiskanjem, segrevanjem ...).

* DEJAVNOSTINaredimo načrtZ učenci se pogovarjamo, kakšno darilo bi lahko sami napravili sošolki, prijatelju ... Sami lahko povemo nekaj predlogov (posodica za svinčnike …). V skupinah (skupino sestavljajo učenci, ki so se odločili za izdelavo enakega darila) se pogovarjajo in zapišejo ali narišejo, kaj vse potrebujejo. Vsaka skupina naj ostalim predstavi, kaj bodo potrebovali. Dogovorijo se, kje bodo dobili materiale in za kaj bo kdo v skupini odgovoren. Izdelajo izdelke in jih razstavijo. Pripovedujejo, če jim je kakšna stvar delala težave in kako bi lahko to rešili. Pogovarjajo se, ali so dobro načrtovali in se pripravili za delo, ali bi mogoče kaj spremenili.

Iz naraveUčenci naštevajo naravne materiale (kamni, vejice, palice, listi, storži, lubje …), ki bi jih lahko uporabili za kakšen okrasni ali uporabni izdelek (okraski za novoletno jelko, okrasni kamni, živali iz kamnov, piščalka, lok …). Vsak se odloči, kaj bi želel delati. V naravi naberejo materiale, ki jih potrebujejo, in napravijo izdelek.

MaskaPripravimo balon, vrvico, papirnato kašo in barvice. Otroci napihnejo vsak svoj balon, da ima velikost otroške glave, in ga drug drugemu pomagajo zavezati z vrvico. Na eno polovico balona za prst na debelo nanašajo papirnato kašo; le kjer predvidevajo odprtine za oči, nos in usta, zmesi ne nanesejo. Ko se polizdelek posuši, balon počijo. Dodatno s škarjami oblikujejo odprtine in masko pobarvajo po svoji zamisli. Lahko dodajo še volno za lase ... Vsak učenec predstavi svoj izdelek. Zaigrajo ples mask.



Tema / enota: ŠE VEČ O PREDMETIH IN SNOVEH / Polonina lutkaUčni cilji: Uporabljajo različna gradiva (snovi), orodja

in obdelovalne postopke (2.). Spoznavajo snovi, ki jih uporabljamo. Za delo se pripravijo in po delu pospravijo

(2.). Znajo oblikovati preproste preglednice za

vpisovanje lastnosti, snovi in izdelkov. Iz snovi oblikujejo telesa (2.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMUčenci se v parih pogovarjajo, kaj prikazujejo ilustracije. Ugotovijo, da je Polona izdelala lutko iz različnih snovi in predmetov. V nadaljevanju odgovarjajo na vprašanja.

Iz česa je kuhalnica? V katero od spodnjih škatel bi jo spravili? Poznate še kakšne lesene predmete? Iz česa so gumbi? Iz katerih snovi so še lahko gumbi? V katero od spodnjih škatel sodijo? Poznate še kakšne predmete iz plastike? Ali je dobro, da spravimo vse, kar nam je ostalo, v škatle glede na to, iz česa je? Zakaj?

* DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM4. vaja, str. 49Predmete ustrezno razvrstijo v razpredelnico. V stolpec TKANINA napišejo hlače, srajca; v stolpec STEKLO kozarec; v stolpec LES pehar, kuhalnica in v stolpec PLASTIKA vrečka, steklenica, zalivača.Ugotovijo, kateri stolpec ima največ in kateri najmanj zapisov predmetov, in odgovorijo na spodnji dve vprašanji. Lahko odgovorijo sami ali s pomočjo učitelja.

* DEJAVNOSTIPredpasnikZa vsakega učenca pripravimo kos debelega polivinila in trakove, vrvice ali vezalke. S krojem jim pomagamo, da bodo nanj narisali obliko predpasnika, ki ga bodo kasneje uporabljali pri likovni vzgoji. Učenci s škarjami po črti odrežejo »predpasnik«. S flomastrom označijo, kje bi bile primerne luknje za trakove. Naredijo luknje in na vsaki strani privežejo po eno vezalko (za okoli

pasu) in zgoraj eno vezalko (za okoli vratu). Predlagamo jim, da z različnimi materiali predpasnik »polepšajo« (nalepijo lahko pisane kroge, raznobarvne trakove iz blaga, z vodoodpornimi flomastri lahko napišejo svoje ime, kaj narišejo ...). Po končanem delu še uporabne ostanke pospravijo na primerna mesta, smeti pa vržejo v koš.

UrejanjeUčenci iz škatel za čevlje napravijo omaro za shranjevanje. Vsak učenec v šolo prinese škatlo in skupaj se odločijo, čemu bo katera škatla namenjena (papirnati robčki, prtički, ostanki barvnega papirja, majhni lističi, sponke za spenjanje, elastike ...). Vsak učenec škatlo opremi s simbolom, ki označuje, čemu je namenjena. Po končanem delu škatle razstavijo, nato vanje pospravijo, kar vanje sodi, in se dogovorijo, kje bo njihovo mesto.



Tema / enota: ZBIRAMO PODATKE / Zbiramo podatkeUčni in delovni cilji:*Spoznavajo različne načine prenosa informacij.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMZ učenci se pogovarjamo, kaj se dogaja v živalskem vrtu. Namesto na živali na ilustraciji pozornost preusmerimo na dogajanje, ki ga spremljajo zeleno obarvani napisi.

Kdo so člani TV-ekipe? Kaj delajo? S prstom pokažejo, kako potujejo podatki do dečka, ki doma gleda TV-oddajo o žirafi

Gafi.Ob desnem robu se pogovorimo, kaj sporoča prikazani načrt, kje in zakaj bi moral biti po njihovem mnenju postavljen v živalskem vrtu, kdo uporablja tablice s podatki o živalih, kje so postavljene in kaj sporočajo, kaj sporočajo pisne zloženke in kaj slikovni znaki, ki spominjajo na prometne znake. Preberejo trditev, da podatki potujejo po žici ali brez žice in da so signali nevidni.

Kaj to pomeni? V kakšni obliki potujejo podatki po žici? Ali bi podatki pritekli iz žice, če bi žico prerezali? Zakaj bi bilo nevarno prerezati žico, ki je priključena v električno omrežje?

Ne pozabimo poudariti, da bela črta na sliki ne pomeni žice. Ker je ta učna snov za sedemletne učence težka, skušamo neznane pojme razložiti čimbolj preprosto. Bistveno je, da širijo spoznanje, da ljudje sprejemamo sporočila iz različnih virov in z različnimi čutili ter da podatki po žici ali brez žice ne potujejo v obliki besed in številk, ampak kot našim očem nevidni signali (impulzi).

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 1. vaja, str. 50Pogovorimo se, s katerimi čutili sprejemamo sporočila. Pri tej vaji se osredotočijo na sporočila, ki jih zaznavamo z vidom in jih lahko preberemo, ter tista, ki jih zaznavamo s sluhom in jih poslušamo. V preglednico ob napisanih virih informacij vrišejo ustrezna znaka (oko ali uho) na podoben način kot nakazuje že rešen primer.

2. vaja, str. 50Iz legende razberejo pomen ravne in cikcakaste črte na ilustraciji. Iz rešenega primera v preglednici skušajo ugotoviti, kaj prikazuje. Sporočilo potuje od Anje do antene po zraku, od antene do centrale in od centrale nazaj do antene po žici, nato pa od antene do Tine spet po zraku. V

preglednici s kljukico označijo, na kakšen način potujejo sporočila med prikazanimi otroki. Beseda zrak v tej vaji pomeni, da se sporočila ne prenašajo prek žice, ki jo vidimo, ampak kot nevidni signali. Izraz zrak ima namreč v našem primeru lahko dvojen pomen, saj so v resnici tudi nekatere žice speljane po zraku. 0 tem se pogovorimo. V prazni vrstici sami izberejo par otrok, ki zgoraj še ni omenjen.

*DEJAVNOSTI Električni impulziUčenci se primejo za roke in s stiskom pošiljajo impulz. Impulz se premika od enega do drugega učenca. Zadnji v vrsti ponazarja napravo (npr. televizor), ki deluje. Obisk živalskega vrtaOb ogledu živalskega vrta pogledamo načrt za vhodnimi vrati. Učenci naj ugotavljajo, po katerih stezah se je treba sprehoditi, da pridemo do določenih živali ali do akvarija. Opazujejo table s slikovnimi znaki, ki določajo, kakšno naj bo obnašanje. Ugotovijo naj, kaj lahko razberemo s tablic z zapisi o posameznih živalih. Vsak si izbere tri živali in si o njih zapomni kakšen zanimiv podatek. Opazujejo, kako se sporazumevajo različne vrste živali, in se urijo v prepoznavanju njihovega vedenja, še posebej, ko se vedejo svarilno. Na več mestih fotografiramo. Naslednji dan v učilnici ob posnetkih učenci analizirajo, kar so doživeli. Izdelajo preglednice o živalih, ki so jih videli (štirinožne, dvonožne živali, živali v akvariju ...), in podatkih, ki so jih izvedeli na novo.

Snemanje TV-oddajeZ igro vlog učenci uprizorijo snemanje TV-oddaje na podoben način, kot je prikazano v učbeniku. Namesto kamere lahko uporabijo škatlo, namesto kablov vrvice, anteno zaigra učenec ...

Nebesedna sporočilaZ igro vlog uprizarjajo različna nebesedna sporočila (npr. med prijateljema, ki se zabavata ob računalniku, med mačko in psom, čebelo in cvetom ...).Če imamo možnost povabiti gluhega gosta, se učenci sporazumevajo z njim in se naučijo uporabljati nekaj znakov (gibov) gluhonemih.

NatisnjenoPotrebujemo veliko knjig, časopisov, revij različnih zvrsti (pravljice, pesmi z notnimi zapisi, telefonski imenik, kuharski recepti, navodila za uporabo fotoaparata ali kamere, turistični vodiči, matematične knjige s formulami idr. matematičnimi znaki, leksikoni, atlasi, načrti za opremo stanovanja). Učencem razdelimo fotokopije slik iz tega gradiva. Učenci iščejo, od kod je fotokopirano gradivo in ga prirejajo ustreznim virom. Pogovorimo se, v katerih primerih so hitro našli ustrezen vir in zakaj so imeli ponekod več težav. Naštejejo, kje bi o posamezni stvari lahko izvedeli še več podatkov (TV, radio, obisk modne revije, telefonski pogovor s strokovnjakom, telefonske informacije ...).

Obisk pošteČe je možno, obiščemo poštni urad, se pogovorimo z delavci pošte in pošljemo razglednice ali paket (npr. bolnim sošolcem). Po vrnitvi v učilnico učenci zaigrajo poštni urad s sprejemnico pisemskih pošiljk, izdajo paketov, plačili, poštnim nabiralnikom, strankami, poštarji, ki so iz avtomobila razložili pripeljano pošto in jo po okrožjih razdelili v poštne torbe. Zaigrajo lahko sprejemanje pošiljk na domu.



Tema / enota: ZBIRAMO PODATKE / Žirafa GafaUčni in delovni cilji:

•Razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje v naravoslovju in tehniki. •Znajo uporabiti preglednico za sporočanje rezultatov sprememb.•Razvijajo sposobnosti urejanja podatkov (uporaba simbolov).•Znajo oblikovati preproste preglednice za vpisovanje podatkov.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Učenci ugotavljajo, kaj je prikazano na računalniškem zaslonu.

Razložijo, kaj pomenijo vedra in kaj datumi, ter ugotovijo, da vedra, prikazana v stolpcih, in vedra, prikazana v preglednici s številkami, pomenijo isto.

Kdaj je Gafa popila največ vode?

Ob katerih dneh je popila enako vode?

Ali je res popila najmanj vode 11. marca?

Kaj in kje bi moralo biti narisano, če bi žirafa 17. marca popila dve vedri vode, in kaj bi moralo ob tem datumu pisati v preglednici?

Primerjajo ilustracijo Gafe in Aljino skico zaboja za prevoz mladih žiraf ter razmišljajo, zakaj bi bil tak zaboj za Gafo (ne)ustrezen.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 3. vaja, str. 51Grafikon s stolpci in zapis v preglednici sporočata enake podatke. Učenci najprej pogledajo rešeni primer za Marušo, ki je v enem tednu telefonirala eno uro. To lahko razberejo iz višine stolpca in iz opisa v preglednici. Iz višine stolpcev razberejo podatke za Lano, Elo in Gaja ter jih vpišejo v preglednico. Za Tjaža rešijo vajo po obratni poti - podatek preberejo iz preglednice in v stolpčni grafikon narišejo ustrezno visok stolpec.

4. vaja, str. 51Učenci pozorno opazujejo fotografijo Edijeve pisalne mize in razporeditev predmetov na njej (kaj

je pred računalnikom, kaj pred tipkovnico, kaj na levi in kaj na desni strani tipkovnice). Ogledajo si Edijevo skico in ugotovijo, zakaj ni ustrezna. V prazen prostor narišejo skico, na kateri bodo predmeti prikazani tako, kot jih vidijo na fotografiji.

*DEJAVNOSTI Skice mizNa mizo postavimo nekaj predmetov (npr. knjigo, svinčnik, jabolko, lonček) in učencem pokažemo dve skici, narejeni s svinčnikom - na eni je miza s predmeti skicirana tako, kot jo vidijo, na drugi so predmeti razporejeni drugače. Ugotovijo naj, katera skica odraža stanje, ki ga vidijo. Razložimo, kako smo narisali skico - samo z najpotrebnejšimi črtami brez podrobnosti in barvanja.Nato prinesejo na skupno mizo veliko različnih predmetov. Razdelijo se v pare. Vsak par izbere od tri do pet predmetov in jih na poljuben način razporedi na svoji mizi.Pari se razidejo - eden učenec se postavi na eno, drugi pa na drugo stran učilnice, vsak tako, da dobro vidi svojo mizo. Vsak na list A4, ki ga drži na trdi podlagi, s svinčnikom skicira svojo mizo s predmeti na njej. Tisti, ki so pri risanju na mizo gledali iz sprednjega dela učilnice, na tla mešano razstavijo svoje skice tam, druga polovica učencev pa razstavi svoje skice na tleh v nasprotni polovici učilnice. Zdaj člani v parih zamenjajo svoje mesto - vsak učenec iz para gre v nasprotno stran učilnice poiskat skico, ki jo je za isto mizo narisal sošolec, nato pa skupaj ugotovita, ali sta oba našla pravo skico. Povesta, po čem sta skico spoznala.

PregledniceVsak učenec anketira nekaj sošolcev. Anketno vprašanje določimo mi. Primer 1: Ali si se včeraj popoldne doma igral s prijatelji? Možna odgovora sta: da in ne. Primer 2: Kolikokrat si bil po počitnicah pri frizerju? Možnih je več odgovorov: se ne spomnim, nisem bil (0-krat), 1-krat, 2-krat ... Razložimo, kako na svoje liste brez uporabe ravnila skicirajo lastno preglednico, v kateri bo toliko vrstic, kolikor sošolcev bodo intervjuvali. Vsak učenec naj zbira odgovore samo na eno vprašanje, vendar ni nujno, da vsi učenci iščejo odgovore na isto vprašanje. Pomagamo jim pri označitvi stolpcev, nato pa opravijo anketo in v preglednico zabeležijo podatke. Sošolcem poročajo o rezultatih ankete. Podatke iz preglednice lahko prikažejo tudi s stolpčnimi grafikoni.V preglednicah prikažejo tudi različne druge podatke (npr. kdo nosi katero številko čevljev, rezultate merjenja temperature, rezultate meritev višine stebel posejanih rastlin, števila listov na rastlinah iste vrste). Podatke lahko urejajo v zaporedja (npr. po abecedi razvrstijo sošolce po imenih ali priimkih, meritve temperature razvrstijo po datumih ali od najvišje do najnižje izmerjene temperature ...).

Privlačni simboliUčenci izberejo (si izmislijo) simbole za različne knjige, ki jih prebirajo med šolskim letom. Simbole nalepijo na steno. Razloženi so v legendi ob plakatu. Učenci, ki so te knjige že prebrali, vpišejo svoje ime (ali simbol, ki pomeni njihovo ime) pod izbrani simbol knjige. Preglednico izpolnjujejo redno (npr. vsak teden).

Od koles do drogovGledamo skozi okno ali na sprehodu v okolici šole pozorno opazujemo predmete, ki so jih ustvarili ljudje (kolesa, stojala za kolesa, klopi, električne drogove, ute, ulične svetilke ...). Vsak učenec izbere predmet in ga prostoročno nariše. Drugi skušajo uganiti, kateri predmet je narisal. Pogovorimo se, iz koliko delov in iz katerih gradiv so ti predmeti sestavljeni, kako veliki so posamezni deli ... Če so risali po spominu, si po pogovoru predmete ponovno ogledajo in ugotavljajo, kako so na risbi povezali posamezne dele (kje so narisali verigo in pedale na kolesu, ali so pri svetilki narisali vse dele ...).



Tema / enota: ZBIRAMO PODATKE / Uporabne tipkeUčni cilji:*Znajo shraniti in uporabiti podatke s pomočjo preproste tehnologije.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Prikazano gradivo uporabimo za izhodišče pogovora, za kaj so uporabni CD-predvajalnik,

videorekorder in mobilni telefon in kaj moramo pri vsaki od teh naprav narediti, da deluje.

Kako so označene posamezne tipke?

Kaj se zgodi, če pritisnemo na tipko s puščico, ki kaže v desno?

Pogovorimo se, kaj vse nam omogočajo mobilni telefoni.

Kaj moramo narediti, če želimo nekoga poklicati?

Kako pošljemo sporočilo?

Katere podatke moramo poznati, da bo sporočilo prispelo, kamor želimo?

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 5. vaja, str. 52Učenci vadijo uporabo CD-predvajalnika ali kasetofona. Ob preizkušanju izbrane naprave rešijo vajo.

*DEJAVNOSTI TipkeUčenci naj uporabljajo različne naprave (računalnik, kasetofon, CD- in DVDpredvajalnik, videorekorder). Zapomnijo naj si pomen posameznih tipk. Na računalniku se naučijo shraniti in ponovno priklicati iste podatke, iste igre, na kasetofon posnamejo svoj glas in ga predvajajo ...

Radijske oddajeUčenci v skupinah po lastnem scenariju posnamejo kratke radijske oddaje in jih nato v namišljenem razrednem radijskem programu predvajajo sošolcem. Lahko igrajo vloge novinarjev, ki se ukvarjajo z različnimi temami (šport, glasba, kmetijstvo ...).



Tema / enota: V GIBANJU / V gibanjuUčni cilji:• Spoznavajo gibanje tehničnih naprav in vozil ter njihovih delov. • Spoznavajo pripomočke za gibanje.• Znajo poimenovati pripomočke za gibanje. • Spoznavajo sledove gibanja.• Razumejo, da po sledi lahko sklepamo, kdo se je gibal in kako.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Učenci ugotavljajo, v katero smer in na kakšen način se gibljejo oz. premikajo predmeti in živa

bitja, in sicer na osnovi sledi, ki jih puščajo na mehki podlagi. Po sledeh lahko prepoznamo živali.

Učenci pripovedujejo, kako se gibljejo in premikajo živali, ljudje in predmeti. Poimenujejo različne načine premikanja in gibanja živali: živali se plazijo, skačejo, letijo,

plavajo, se premikajo z različnim številom gibal itd. Učenci povezujejo obliko gibal (organov za premikanje in gibanje) z njihovo funkcijo.

Ugotovijo, da imajo nekatere živali, čeprav so si med seboj zelo različne, podobno zgrajena gibala (plavuti rib in plavuti kitov). Težišče dela je na pomenu različnega načina premikanja za živali (hrana, beg, parjenje) in na razumevanju pomena gibal (organi za plavanje, hojo, tekanje, letanje, plazenje ...).

Ob primerih s slik in iz lastnih izkušenj učenci razložijo delovanje oz. gibanje in premikanje bagerja. Opisujejo delo in pomen uporabnosti različnih strojev in naprav. Primerjajo delo človeka, ki za kopanje uporablja lopato ali motiko, z delom, ki ga opravijo sodobni stroji. Ugotavljajo prednosti samokolnice, ki olajša delo delavca, ki mora nositi opeke.

Poimenujejo in opišejo pomen nekaterih pripomočkov, kot so rolerji, kolo, voziček za invalide, bergle itd.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 1. vaja, str. 53Učenci pripravijo zbirko odlitkov odtisov živali. Odtise živali najlažje dobimo po dežju, ko je podlaga še mehka.

4. vaja, str. 65Spodbuja in navaja učence k vnašanju podatkov v preglednice na osnovi njihovih lastnih izkušenj. Vaja otroke uvaja tudi v razvrščanje (na osnovi razlik) in uvrščanje (na osnovi podobnosti).

5. vaja, str. 65Zahteva poimenovanje živali na osnovi poznavanja oz. prepoznavanja, zlasti zahteva poznavanje njihovega načina premikanja (zahteva se poznavanje gibal) ter okolja, v katerem živijo.Težišče dela je na spoznavanju, da sta oblika in funkcija določenega organa za gibanje prilagojena okolju, v katerem žival živi.

*DEJAVNOSTI Razstavljamo in sestavljamoUčenci prinesejo v šolo različne igrače. Pozorno opazujejo gibanje igrače v celoti. Igračo razstavijo in opišejo, kako so posamezni deli povezani med seboj. Pozorni so na prenos gibanja iz enega dela telesa na drugega.

V bližini gradbiščaUčenci opazujejo različne stroje (bager, kamion, žerjav ipd.) in opazujejo, kako se gibljejo posamezni deli. Pozorni so zlasti na prenos gibanja z enega dela na drugega, in kako se giblje celotna naprava ali stroj. Učenci preprosta gibanja opisujejo, primerjajo in posnemajo. Primerjajo gibanje in prenos gibanja posameznih delov strojev in naprav z gibalnimi organi pri živalih.



Tema / enota: V GIBANJU / Gugalnica mirujeUčni cilji:• Spoznavajo stanja ravnovesja.• Znajo poimenovati značilna stanja mirovanja. • Vedo, da se gibajoča telesa lahko ustavijo.• Znajo napovedati posledico določenega ravnanja (1.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Učenci naj opazujejo in opisujejo obe sliki (gugalnica je v ravnovesju; gugalnica ni v

ravnovesju, ker visi na eni strani). Enako težka otroka na nasprotnih straneh gugalnice sta v ravnovesju, če sta enako oddaljena od

osi gugalnice. Ko pa se gibljeta ali ko spremenimo težo in/ali lego teles na gugalnici, vplivamo na ravnovesje. Gugalnica ne miruje, ni v ravnovesju.

Z učenci se pogovarjamo, kaj lahko naredimo, da gugalnico spravimo iz ravnovesja oz. iz stanja mirovanja.

Zastavimo vprašanje: Zakaj je gugalnica v mirovanju? Učenci pokažejo rešitve na konkretnem primeru na igrišču z gugalnico.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 2. vaja, str. 54Vaja temelji na gibanju oz. premikanju predmetov. Pred izvajanjem poskusa učence povabimo, da oba načrtovana poskusa opišejo in predvidijo njihove posledice. S tem jih uvajamo v predvidevanje posledic določenega ravnanja. Poskus od učencev zahteva, da vplivajo na spremenljivko, to je strmina površine, na kateri je model avta, ter sledijo posledicam takega ravnanja. Avto je na začetku prvega poskusa v mirovanju (Zakaj? Ker ga držimo.), spustimo ga po strmini in opazujemo, kaj se dogaja. Pozorni so na posledico: čez nekaj časa se avto ustavi in učenci zabeležijo razdaljo od spodnjega roba risalnega bloka do točke, kjer se je avto ustavil. Pri tej vaji se učenci uvajajo v natančno merjenje. Ko avto, ki je na začetku poskusa v mirovanju (ravnovesju), spustimo, ni več v mirovanju (ravnovesju); giblje se do ponovne ravnovesne lege (tu se ustavi). Učencem zastavimo še dodatna vprašanja. Ali lahko gibajoča se telesa ustavimo?

Izvajamo še drugi poskus in odgovorimo na zastavljeno vprašanje, od otroka pričakujemo tudi razlago. Zakaj se je avto prej ustavil pri drugem poskusu? (Manjša strmina.)

3. vaja, str. 55

Učenci ugotavljajo, kdaj se predmet prevrne, podre, pade. Najprej se pogovarjamo, kaj lahko naredimo, da posamezne predmete spravimo iz ravnovesja (z nagibanjem, tresenjem itd.), in zakaj je predmet v ravnovesju (je podprt, leži na tleh, na mizi itd.). Pomembno je, da učenci stanje ravnovesja preizkusijo najprej z lastnim telesom (sedenje, ležanje itd).Stabilnost preizkusijo z izdelki iz različnih materialov (glina, plastelin, testo ...), ki jih naredijo, oblikujejo sami. Pred poskusom učenci predvidevajo, kaj bi morali narediti,da predmetom porušijo ravnovesje. Zastavimo vprašanje: Kateri modeli živali se bodo najprej prevrnili, ko boš stresel pladenj?Učenci rahlo stresejo pladenj in ugotovijo, kateri modeli živali se niso prevrnili, ter skušajo razložiti zakaj. Opozarjamo jih, da so to le modeli, ne pa živali. Težišče dela je na ugotavljanju in pojasnjevanju razlik med gibanjem in premikanjem pri modelih in pri živalih. Živali z gibanjem in premikanjem vplivajo na ravnovesje lastnega telesa.

*DEJAVNOSTBo šlo?Učenci preizkušajo lege svojega telesa in ugotavljajo, kdaj lažje stojijo (na eni nogi, na petah, na prstih ipd.). Učenci se postavijo tako blizu zidu, da se ga dotaknejo s prsti obeh nog. Poskusijo se dvigniti na prste nog. Sedijo na stolu in poskusijo vstati, ne da bi se nagnili naprej. Nobeden od predlaganih gibov ni možen, ne da bi izgubili ravnovesje.Učenec se postavi na vse štiri, tako da se levi bok dotika zidu in dvigne desno nogo v stran.Ali lahko istočasno dvigne tudi levo roko? Leva že gre, kaj pa desna roka namesto leve?



Tema / enota: V GIBANJU / Odprto, zaprtoUčni cilj:*Znajo napovedati posledico določenega ravnanja (2.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Učenci vadijo, predvsem pa napovedujejo posledice določenega ravnanja pri preprostih

napravah, kot so: ventili, pipe, škarje, klešče, kolesa itd. v šoli in doma. Pripovedujejo o svojih izkušnjah pri rokovanju z omenjenimi napravami. Pozornost učencev

usmerjamo tudi v varčevanje z energijo in vodo.

*DEJAVNOSTI Škarje, klešče in ščipalkaUčenci opazujejo in rišejo preproste predmete, kot so škarje, klešče in ščipalke. Predmete rišejo na trši papir v dveh stanjih: odprte in zaprte. Pozorni so na delovanje sestavnih delov in skušajo razložiti, kako se gibanje prenaša iz enega dela na drugega.



Tema / enota: MED LJUDMI / Med ljudmiUčna cilja:*Spoznavajo, da ljudje, ki živijo ali delajo skupaj, vstopajo v določene medsebojne odnose (ljubezni, spoštovanja, skrbi, prijateljstva, sodelovanja ipd.).*Pozitivno vrednotijo delitev dela med člani družine.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Učenci pripovedujejo o ilustracijah, ki prikazujejo, kako si člani družine razdelijo delo, drug

drugemu pomagajo in kako preživljajo prosti čas. Ugotavljajo, kako se počutijo posamezniki v tej družini, v kakšnih medsebojnih odnosih so. Učenci naj razpravljajo, ali so v družinah vedno samo pozitivni odnosi ali je kdaj tudi drugače.

o Kaj se zgodi, kadar se kdo v družini ne strinja? o Na kakšen način rešujemo konflikte v družini? o Kako se počutimo, kadar rešimo nesporazum po mirni poti?

S fotografijami v robu si pomagajo pri opisovanju odnosov med ljudmi. o Ali kdaj prostovoljno, ne da te kdo prosi za pomoč, pomagaš? o Ali znaš sam prositi za pomoč?

Pogovarjamo se, kakšen mora biti dober prijatelj. Besede, s katerimi bodo učenci opisali lastnosti dobrih prijateljev, lahko napišemo na plakat. Učence spodbudimo, da ob vsaki lastnosti premislijo, ali so takšni tudi oni sami. V mislih si lahko izberejo lastnost, za katero mislijo, da jo lahko izboljšajo v odnosu do prijateljev. Če želijo, jo povejo na glas, lahko pa si jo zapišejo na list papirja in list shranijo, da ga večkrat pogledajo in se spomnijo na lastnost, ki bi jo radi okrepili.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 1. vaja, str. 56Po skupnem razgovoru na temo DOMA SI DELO RAZDELIMO učenec zapiše, kako si v njegovi družini dani razdelijo delo. Na črto s podnapisom KDO? zapiše ime dana (mama, oče ...), na črto KAJ DELA? pa zapiše njegove naloge. Posebej je izpostavljen zapis za učenca (JAZ SKRBIM ZA ...).Ob tej vaji učence spodbudimo, da doma naredijo seznam sodelovanja pri domačih opravilih, v katerega zapišejo, kdo in kdaj bo delo opravil. Seznam mora nastati skupaj z vsemi družinskimi dani, oblikovati ga je treba sporazumno. Pri tem pa je potrebna pravična razdelitev, saj otroci

nekaterih opravil še niso sposobni opraviti sami ali pa so za njih nevarna. Katera dela lahko opravljajo sedem let stari otroci samostojno? Pri katerih delih lahko pomagajo odraslim, ne smejo pa jih opravljati sami, ker so nevarna?

Vaja, str. 56Učence razdelimo v skupine (največ 8 članov). Ugotavljajo, katera dela med zapisanimi so prejšnji dan delali doma. Rezultate zapišejo tako, da pobarvajo okence za vsakega učenca. Opozorimo jih, da naj okenca barvajo od spodaj navzgor ali obratno, da bodo dobili stolpčni prikaz. Katero delo je opravljalo največ učencev v skupini?Vsak zase tudi zapiše, kaj najraje dela in čemu se rad izogne. Pri teh dveh vprašanjih lahko učence omejimo na zapisana dela, lahko pa odgovarjajo tudi za druga dela, ki jih opravljajo, pa niso navedena. Skupine učencev med seboj primerjajo rezultate.

*DEJAVNOSTI V družiniUčenci igrajo različne vloge v družini. Dogovorimo se, katere situacije bomo odigrali (npr. pospravljamo, na obisku pri družini ..., gremo na družinski izlet, bratec ne pospravlja igrač). Za igre vlog jim lahko pripravimo že sestavljene scenarije ali pa okvirno določimo potek dogajanja. Za vsako igro predvidimo dve različni situaciji, o katerih po igri razpravljamo.Npr. vsebino igre POSPRAVLJAMO naj skupina enkrat odigra kot pozitivno situacijo, v kateri si člani družine delo res razdelijo, ga opravijo in gredo potem skupaj na izlet (kino, gledališče ...) ali pa vsak po svoje preživljajo prosti čas. Druga skupina ima podoben scenarij, vendar pa je ena izmed vlog negativno (npr. otrok ne želi pospravljati ali pa sodeluje pri delitvi dela, vendar naloge ne opravi ...). Učencem pustimo možnost, da vloge oblikujejo po svoje (ne povemo zaključka, postavimo samo ključno vsebino ...).

Ti si moj prijateljUčenci sedijo v krogu, eden izmed njih drži v roki klobčič volne, prime za konec nitke in je ne spusti. Nato klobčič volne poda naslednjemu učencu (ni nujno, da sosedu), ki pridrži del nitke in klobčič spet poda naslednjemu. Klobčič volne potuje med učenci in na koncu je med njimi spletena mreža prijateljstva. Vsak učenec poda svojemu sošolcu klobčič z besedami: »... (ime), ti si moj prijatelj. Rad te imam zato, ker ... (dejstvo, zaradi katerega ga ceni) «.

Ljudje na fotografijahUčenci zbirajo fotografije, na katerih so fotografirani Ijudje v različnih situacijah (tudi izrezki iz časopisov in revij). Pripovedujejo, kakšne odnose prikazujejo. Fotografije lahko razvrščajo glede na vsebino odnosa, glede na čustvene izraze fotografiranih oseb ...

Grde besedeZ učenci se pogovarjamo o grdih besedah, ki jih uporabljajo med seboj. Pripovedujejo, kako se počutijo, kadar jim kdo reče te besede. Po pogovoru vsak učenec zase na list papirja napiše besede, ki niso spoštljive, pa jih uporablja (govori, misli). Po premisleku list raztrgajo in koščke vržejo v smeti. Pogovorimo se, zakaj je pomembno, da se do drugih vedemo spoštljivo.

Podari dariloUčenci sami izdelajo drobna darila in jih podarijo sošolcem, bratom, sestram, prijateljem ... Spodbujamo jih, da ne obdarujejo samo ob posebnih dnevih, ampak da to naredijo tudi na nepredviden, navaden dan. S tem dejanjem prijaznosti ne polepšajo dneva samo obdarovanemu, tudi sami se bodo bolje počutili. Lahko se povežemo tudi s kakšno ustanovo, ki skrbi za Ijudi (domovi za ostarele, vrtci, zavodi za osebe s posebnimi potrebami), in za njih pripravimo darila ali voščila, lahko jih obiščemo in jim dan popestrimo s krajšim programom.

Prijaznost na kartončkihZ učenci se pogovarjamo, kako smo lahko prijazni drug z drugim. Ideje sproti zapisujemo, da jih ne pozabimo. Ko otroci izčrpajo svoje misli, jih še enkrat preberemo in se pogovorimo, katere od zapisanih lahko sprejmemo za skupni dogovor. Vsa dejanja, ki jih učenci potrdijo, zapišemo na posebne kartončke in jih skupaj zložimo v posebno škatlo. Vsak dan pred začetkom pouka vzamemo iz škatle en kartonček, ga preberemo in vsak učenec poskuša zapisano misel čez dan uresničiti. Če se učenci domislijo še kakšnega prijaznega dejanja, ga napišemo na nov karton in ga priložimo k ostalim v škatlo.

Spremenjena pravilaPri nekaterih družabnih igrah lahko spremenimo pravila igre tako, da igro prilagodimo vsem igralcem, tudi tistim, ki so manj spretni. Hkrati pa lahko pri tem urimo svoje sodelovanje z drugimi. Npr. pri igri človek, ne jezi se ni nujno, da nasprotnika zbijemo tako, da gre iz igre in ponovno čaka na vstop v igro (potrebno je vreči 6 pik na kocki), lahko ga premaknemo le za deset polj nazaj. Pri nekaterih igrah lahko sodelujemo pri iskanju čim boljših potez (šah ...).



Tema / enota: MED LJUDMI / Vsak po svojeUčni cilji:* Spoznavajo in pozitivno doživljajo, da si tako otroci kot odrasli ne glede na spol svobodno izbiramo različne igre in igrače, vrste športa, zabave, prijatelje in prijateljice, poklic oz. delo.* Pozitivno vrednotijo, da si lahko ljudje (moški in ženske, deklice in dečki) svobodno izbiramo različne vloge v svojem življenju.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Učenci si ogledajo fotografijo otrok z njihovimi najljubšimi igračami in pripovedujejo o svojih

najljubših igračah in igrah. Ogledajo si stolpčni prikaz in ugotovijo, katere igre so najljubše otrokom v nekem razredu.

o Katera je najbolj priljubljena? o Kaj pa v našem razredu? o Sami izvedejo raziskavo, katere igre in igrače so v njihovem razredu najbolj priljubljene.

Izdelamo skupni histogram. Učenci pripovedujejo, kaj vse si poleg igrač in iger v življenju še izbirajo. Opisujejo situacije, v katerih imajo možnost izbirati. Kako se počutijo, če morajo delati nekaj

česar ne želijo? Pripovedujejo o poklicu učiteljice. Razmišljajo, kako si ljudje izberemo poklic.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 2. vaja, str. 57Učence razdelimo v pare. Razdelitev lahko poteka po različnih ključih. Smiselno je, da sta skupaj učenca, ki se ne poznata dobro ali se malokdaj igrata skupaj. Pogovarjata se o najljubših stvareh in jih zapišeta v preglednico. Pri tem lahko drug drugemu pomagata. Vajo lahko zaključimo tako, da predstavijo najljubše stvari za sošolca, s katerim so bili v paru. Učenca si pri takem poročanju med seboj pomagata in se dopolnjujeta.

*DEJAVNOSTI Izberi nekogaVsak učenec izdela svoj karton, na katerega napiše svoje veščine in osebnostne lastnosti. Ne napiše svojega imena. Vse kartončke razstavimo in vsak učenec si izbere en karton (ne svojega) glede na njegovo vsebino. Ostalim učencem predstavi vsebino kartončka, ki ga je izbral. Po končanem

izboru in po predstavitvah se predstavijo avtorji kartonov in učenci ugotovijo, koga so izbrali in če se njegove lastnosti ujemajo z zapisanim.

Moj prijateljVsak učenec predstavi svojega prijatelja. 0 njem lahko pripoveduje ali o njem tudi izdela zapis (miselni vzorec ipd.). Prijatelja opiše (zunanjost, kaj rad dela, njegovi hobiji, v čem je še posebej dober, česa ne mara, kaj si želi ...) in pove, zakaj ga je izbral za prijatelja. Prijatelja nariše. Ob tem se pogovorimo ali jim lahko kdo ukaže, kdo bo njihov prijatelj. Razložijo.

Znana osebaV razred povabimo osebo, ki je znana zaradi uspehov na kateremkoli področju. Učenci se z njo pogovarjajo o njenem življenju. Posebej smo pozorni na to, da gost pripoveduje o svojih izbirah, ki so mu omogočile uspešnost na področju. Seveda pa lahko v razred povabimo tudi druge osebe, ki morda niso znane po kakšnem večjem rezultatu, jih pa učenci poznajo, srečujejo (npr. prodajalka v bližnji trgovini, kdo od staršev ...). Oseba naj pripoveduje o svojem poklicu, o tem, kako se je odločala za poklic ipd. Z učenci lahko posamezno osebo tudi obiščemo na njenem delovnem mestu, seveda po predhodnem dogovoru.



Tema / enota: MED LJUDMI / Čez ovireUčni cilj:* Spoznavajo, da morajo biti vsem (ne glede na razlike) dani pogoji, da živimo človeka vredno življenje.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Ob narisanih ilustracijah učenci pripovedujejo, s kakšnimi ovirami se srečujejo ljudje, ki so

»drugačni« oziroma imajo posebne potrebe. Kaj pomeni »biti drugačen«? Kakšne so posebne potrebe? Ali imajo invalidi na vozičkih enake možnosti kot popolnoma zdravi ljudje? Nekateri izmed

učencev bodo znali povedati, na kakšne načine družba pomaga tem ljudem (dvigala, dovozi, spremljevalci ...).

Zakaj moški slika s čopičem v ustih? Kaj se mu je lahko zgodilo v preteklosti, da ne more uporabljati rok in nog? Kako opravlja druga dela (rezanje kruha ipd.)?

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 3. vaja, str. 58-59Vaja je sestavljena iz štirih ilustriranih situacij. Ob vsaki se pogovarjamo o tem, kaj se dogaja. Vsako situacijo učenci odigrajo v obliki igre vlog, nato pripovedujejo, kako so se počutili v posamezni vlogi, bodisi kot igralci bodisi kot gledalci. Pri igri vlog dopuščamo, da učenci igro razširijo, zaključijo po svoje. Po vsaki igri vlog učence spodbujamo, da tudi sami pripovedujejo, če so se kdaj znašli v podobni situaciji in kako so jo razrešili.

*DEJAVNOSTI Kako se počutijo?Učencem povemo, da se bodo poskušali vživeti v vlogo nekoga, ki ima posebne potrebe. Potrebovali bomo rutice (za zakritje oči), vato (za zatesnitev ušes), vrvico (za vezanje nog v višini kolen), ogledalo (za branje besed v ogledalu). Ni nujno, da so vsi učenci naenkrat v vlogi osebe s posebnimi potrebami, saj bodo nekateri potrebovali pomoč (učenci z zavezanimi očmi). Ko se dogovorimo o poteku dejavnosti in se učenci pripravijo, vodimo običajen šolski dan. Po nekem času, ki naj ne bo prekratek, učenci pripovedujejo o svojih občutkih (kako je, če si slep, gluh, če težko hodiš, če se težko učiš ...). Pripovedujejo naj, kaj bi pričakovali od drugih, če bi bili v resnici tako ovirani. Pri izvajanju dejavnosti ni pomembno, da izberemo vse »drugačnosti« prikrajšanosti naenkrat, izberemo lahko le eno ali dve. Smiselno je, da vsak učenec izkusi različne oblike

»drugačnosti«.

Neprijetni dogodkiVsak od učencev naj se spomni nekaterih neprijetnih dogodkov, ki so se mu zgodili pri srečanju s sošolcem ali skupino otrok, in jih tudi zapiše (nariše) na listek. V paru ali v skupini si izmenjajo mnenja o tem, kako so se počutili sami in kako drugi udeleženci. Pomembno je, da učenci ugotovijo, kaj so se iz določene situacije naučili in pridobili.

Nabiralnik pohvalUčenci v poseben nabiralnik oddajajo pisemca, v katerih so zapisane pohvale sošolcem.



Tema / enota: PRAZNUJEMO / PraznujemoUčni cilji:* Spoznavajo, da imamo v Sloveniji vrsto praznikov (tako lokalnih kot nacionalnih).

* Spoznavajo različne praznike, povezane s kulturno, versko in državotvorno tradicijo.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Najprej obravnavamo besedilo in fotografije v desnem robu. Pogovorimo se o različnih vrstah

praznikov (osebni, družinski, verski, krajevni, državni). Učenci preberejo ostalo besedilo na obeh straneh in ob ilustracijah povedo, katere vrste praznikov prikazujejo.

Kaj delamo ob teh praznikih? Katere praznike praznujejo doma? Ob koledarju ugotavljajo, kdaj so letos ti prazniki.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 1. vaja, str. 60Prikazani so različni slavnostni ovratniki, ki jih lahko učenci izdelajo iz papirnatih krožnikov. Na karton nalepijo ali narišejo nekaj, kar bo odražalo vsebino praznika, ki ga bodo praznovali. Ovratnike si nadenejo, ko praznujejo rojstne dni, svetovni dan varstva okolja in podobno ali kadar pripravijo kulturni program za starše.

2. vaja, str. 61-62Izrežejo sličice, ki prikazujejo različne praznike. Iz ilustracij poskušajo razbrati, kateri praznik prikazujejo, in na hrbtno stran sličice napišejo ime praznika ter datum, ko ga praznujemo. Pomagajo si s koledarjem. Sličice lahko razvrščajo na različne načine (osebni, državni, verski ...; prazniki, ki so letos že bili, in tisti, ki še bodo ...).

*DEJAVNOSTI VELIKONOČNI ČAS: Pomladni klobuki Učenci v okolici šole opazujejo, kje si ptiči spletajo gnezda, kako zeleni trava, brsti listje, kako ljudje čistijo okolico hiše, kurijo kresove ... Naberejo vzbrstele veje dreves, ki so jih ljudje obrezali, in iz njih spletejo ptičjim gnezdom podobne klobuke. Iz papirja izdelajo ptičke (origami) in jih prilepijo na klobuke.

Iskanje pirhovUčenci se razporedijo po šolskem dvorišču, polovica učencev na eni strani, polovica na drugi strani dvorišča, in vsak učenec skrije po en pirh med zelenje. Nato se polovici zamenjata in učenci skušajo na nasprotni strani poiskati vse skrite pirhe. Prinesejo jih v skupno košaro v razredu. Pustimo jih za okras ali jih porazdelimo med učence, če učence sosednjega razreda že poznajo, jih lahko povabijo k sebi in jih s pirhi obdarijo.

DAN BOJA PROTI OKUPATORJU: Ljudje v vojniOgledajo si odlomek filma, ki prikazuje življenje v vojni (npr. Ne joči, Peter, Dolina miru, Na svoji zemlji, ki jih je režiral France Štiglic). Pogovorimo se o prikazanem (o ljudeh ter njihovem upanju v boljšo prihodnost, o dejanjih in usodah posameznikov, njihovem strahu za življenje, pogumu, veri v moč sodelovanja ...). Učence razdelimo v skupine in isti posnetek zavrtimo ponovno. Vsaki skupini določimo po en motiv za usmerjeno opazovanje (obleka, obutev, hrana, notranja oprema prostorov, pomoč med ljudmi ...). Na listek zapišejo besede, ki opredeljujejo to značilnost, ali svoje opazovanje ilustrirajo. Analiziramo rezultate dela in se pogovorimo o razlikah glede na današnji način življenja, kjer nismo neposredni udeleženci vojne.

PRAZNIK DELA: Ugibanje poklica Priskrbimo različna orodja ali slike orodij. Učenci orodja poimenujejo, povedo, kdo jih uporablja (poimenujejo poklic), in opišejo, kaj z njimi dela. S pantomimo ali opisovanjem predstavijo poklic, pri katerem se uporablja neko orodje, drugi pa ugibajo, za katero orodje in kateri poklic gre.

DAN REFORMACIJE, SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK: SlikaniceIz slikanic fotokopiramo slike znanih pravljic. Učenci skušajo ugotoviti njihove naslove. Tisti, ki vsebino pravljic poznajo, jo pripovedujejo. Namesto po slikah lahko ugibajo naslove pravljic po prebranih odlomkih. Izbrano pravljico ilustrirajo ali izdelajo lutko, ki predstavlja poljubno pravljično osebo.

DAN SPOMINA NA MRTVE: IkebanePogovarjamo se o izgubi ljubljene osebe, živali. Učence spodbujamo, da o njej pripovedujejo, jo opisujejo, povedo, kaj jim je bilo všeč na njej, koliko je bila stara, ko je umrla, kaj je bil vzrok smrti. Ob tem spoznavajo, da smrt lahko nastopi v različnih starostih in zaradi različnih vzrokov. Opisujejo običaje, ki veljajo pri nas ob smrti (vrste pokopa, obnašanje na pogrebnem sprevodu, izrekanje sožalja, slovo v mrliški veži, obleka ...).Pokažemo jim fotografijo nekoč pomembne osebe iz domačega kraja ali nekdanjega učitelja, ki je delal na njihovi šoli, in jim povemo, kaj je v življenju dobrega naredil. Pogovarjamo se o ljudeh, ki so umrli zaradi vojne in so jim v znak spoštovanja postavili spomenike. V šolo prinesejo gobo za ikebane, posodo, vrtno cvetje, zelenje, vejice grmovnic in dreves. Izdelajo ikebane in jih odnesejo na grobove tistih, o katerih smo se pogovarjali. Ugotavljamo, kaj lahko razberemo z nagrobnih spomenikov (leto rojstva, smrti, vzrok smrti, vidimo sliko osebe, podpisane žalujoče ...).

Smrt v zgodbahPreberemo ali pripovedujemo zgodbo, ki se navezuje na izgubo ljubljene osebe ali živali. 0 vsebini se pogovorimo. Smrt obravnavamo kot sestavni del življenja, ki nujno nastopi, vendar na različne načine in v različnih starostih. Primeri knjig: Desa Muck, Anica in zajček; Ann de Bode, Rien Broere, Dedka ni več; Sarah Levete, Spregovorimo - Kadar kdo umre.

DAN SAMOSTOJNOSTI, DAN DRŽAVNOSTI: Kulturni programPred državnimi prazniki razvijemo zastavo. Učenci pripravijo kratek kulturni program (plesno točko). Pred izvedbo programa zavrtimo posnetek Zdravljice. Poslušamo ga stoje in spoštljivo. Medtem ko je polovica učencev v vlogi nastopajočih (govorniki, recitatorji), druga polovica igra vlogo občinstva (v prvi vrsti sedijo pomembni gostje). Nato lahko vloge zamenjamo in ponovno

zaigrajo proslavo s prihodom občinstva, ki odlaga vrhnja oblačila v garderobo, poišče svoje sedeže in prisluhne napovedovalcu, govornikom in nastopajočim.

Slavnostna oblačilaUčenci iz reklam in revij izrežejo obleke, ki bi jih sami oblekli za udeležbo na slavnostni proslavi (večerji) ob izbranih praznikih. Izdelajo plakate.

PREDNOVOLETNI ČAS: Zimsko žitoPotrebujemo manjše posode ali lončke, zemljo in semena pšenice. Učenci posejejo semena in skrbijo za vzklile rastline.

DAN ŽENA, MATERINSKI DAN: Kaj delajo ženskePotrebujemo oblačila, obutev, ... karkoli, kar je primerno za igro vloge mame, tete, babice, sosede, znane TV-voditeljice ... Učenci odigrajo delovni dan izbrane ženske. Pri tem lahko uporabljajo govor ali vloge odigrajo brez besed.

Pesmi o mamahNa besede mama - mati - mami - mamica iščejo rime in jih zapišejo na list. Dane besede sestavljajo v povedi ali kratke pesmice. Pesmi zberejo v zbirko in jo podarijo.



Tema / enota: SPET V NARAVI / Spet v naraviUčni cilji:*Spoznavajo ponavljajoče se spremembe in spremembe, ki jih povzroča človek, vreme ipd. v živi in neživi naravi.*Spoznavajo, da so spremembe v okolju včasih za živali ali rastline ugodne, včasih pa škodljive.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOMUčenci opazujejo slike, ki ponazarjajo spremembe v naravi, ter se o njih pogovarjajo. Pri tem učence opozarjamo:

•Pomanjkanje vode lahko povzroči veliko škode, človeku, kmetovalcem, ne polju. •Za živali je iskanje hrane pozimi napornejše, zato mnoge ne preživijo do pomladi. Učenci ugotavljajo, katera hrana je pozimi v naravi in kako živali pridejo do nje. Pogovarjamo se tudi, kako pri tem pomagajo ljudje (krmišča za srnjad, jelenjad itd.). Učenci lahko naredijo ptičjo krmilnico, opazujejo in narišejo ptice, ki se prihajajo hranit (le posebnosti, po katerih se razlikujejo od drugih).•Listi nekaterih dreves jeseni spreminjajo barvo in padajo na tla (zelenega listnega barvila je vedno manj, bolje se vidijo rdeča, oranžna, rumena barvila). Fotografije so spodbuda za pogovor o doživetjih in izkušnjah učencev in so pomoč pri posploševanju vremenskih značilnosti in spreminjanja žive narave v času med poletjem in zimo.

Po dva učenca npr. odpreta učbenik, prvi predstavi ilustracijo jeseni, drugi ilustracijo zime. Primerjata posamezne značilnosti obeh (pozneje treh, štirih) letnih časov. Dejstva o letnih časih, ki jih razbereta z ilustracij, dopolnjujeta z dejstvi iz trenutnega stanja okolja in z vedenjem na osnovi lastnih izkušenj.

Učence spodbujamo k razmišljanju in predvidevanju značilnosti letnega časa, ki prihaja. Isti del pokrajine prikažemo v različnih letnih časih; ista pokrajina se spreminja pred očmi učencev in izraža značilnosti letnih časov - vremenske pojave, spremembe v življenju rastlin in živali ter v življenju ljudi (oblačenju) itd.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 1. vaja, str. 63Pri reševanju naloge učenci spoznavajo nekatera živalska bivališča. Povedo še nekatere druge primere bivališč.Težišče dela je opazovanje in spoznavanje življenjskega okolja rastlin in živali ter njihove medsebojne povezanosti in odvisnosti; doživljanje lepote okolja in varovanje okolja. Značilnosti okolja naj dojemajo s čim več čutili: ogledujejo rastline in živali, vonjajo cvetove in pokošeno

travo, poslušajo brenčanje žuželk, petje ptic, otipavajo rastline in zemljo. Učenci naj med poukom v naravi spoznajo nekatere cvetnice in živali ter jih poimenujejo. Ugotovijo naj, zakaj organizmi živijo skupaj (žuželke - cvetovi, s čim se hranijo, kaj je kdo jedel, kako se premikajo, pomen premikanja). Razumejo naj odvisnost organizmov od okolja.

Opazovalni list 9, str. 98Namen vaje je ugotavljati vzroke za spremembe v rasti trave. Delo zahteva primerjalni pristop, in sicer: kako izgleda trava, ki raste v naravnih pogojih, in kako trava, ki raste pod kozarcem (učinek tople grede). Vajo izvajamo v času, ko je zunanja temperatura nizka (pozimi ali zgodaj spomladi). Otroci najprej opišejo poskus in kasneje utemeljujejo vzroke sprememb.Zato, da ugotavljajo spremembe v naravi, učenci rešujejo naloge na delovnih listih o travniku ali gredici, ki se spreminja. Večkratno opazovanje v posameznih letnih časih učencem omogoča, da ugotavljajo spremembe in razlike in jih skušajo utemeljiti. Opazovalni list lahko uporabljajo pri obravnavi letnih časov. Učenci pripovedujejo še o drugih značilnostih letnih časov in dodajajo svoje izkušnje in vedenje. Čas opazovanja pomaga določiti učitelj, ker so vremenske razmere lahko zelo različne. Po opazovanju učenci travnik ali gredico vsakokrat narišejo. Risbe učencev so lahko zelo različne, odvisno od izbranega okolja.Učenci naj razmišljajo in spoznajo, kaj se na travniku dogaja s travo in z drugimi cvetnicami v različnih letnih časih. Razvoj in odmiranje rastlin naj povežejo z vremenskimi in drugimi spremembami. Učencem zastavimo tudi problemska vprašanja. Cvetovi so različnih barv. V čem je pomen te različnosti?



Tema / enota: SPET V NARAVI / Gozd in sadovnjakUčni cilji: Spoznavajo, da so si nekatere živali in

rastline podobne, druge pa se zelo razlikujejo.

Spoznavajo, kaj potrebujejo sami in druga živa bitja za življenje in ohranjanje zdravja.

Spoznavajo, da v različnih okoljih žive različna bitja.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Priporočamo ogled, sprehod po gozdu. Izhodišče je gozd kot del narave. Ob spoznavanju gozda

učenci spoznajo poleg gob tudi lišaje, mahove, praproti, drevesa in grme. Težišče je na razumevanju pomena gozda (izločanje kisika, poraba ogljikovega dioksida; zadrževanje talne vode, zaradi hrane in zavetja živalim in zaradi vpliva na podnebne razmere).

Priporočamo tudi ogled sadovnjaka: pomembno je, da učenci doživijo rast in razvoj rastlin (zorenje plodov) povezano s prizadevanji ljudi, da bi bil pridelek količinsko in kakovostno čim boljši (uporaba gnojil, pesticidov, herbicidov itd.). Učence vodimo v razmišljanja o tem, kaj so negojene in kaj gojene rastline (in živali), kaj jim je skupno in v čem se bistveno razlikujejo.

V sadovnjaku ali vinogradu ljudje pogosto odganjajo živali, da jim ne povzročijo prevelike škode.

Opazujemo cvetenje in ugotavljamo pomen tega pojava. Ko z učenci opazujemo cvetoče sadno drevje, v pogovoru napeljemo njihova razmišljanja k dejstvu, da ta drevesa cvetijo preden povsem razvijejo liste. o Zakaj cvetijo več dni in včasih celo do več tednov? Gre za vzročno zvezo z opraševalci

(žuželkami) in njihovo odvisnost od vremena. Brez listov sta nabiranje medičine in opraševanje manj ovirana, cvetoče drevo brez razvitih listov je za opraševalce tudi že od daleč bolj opazno.

Iz česa se je pri jablani razvil posamezen plod? Kot primer metode primerjanja, dela po analogiji, naj preverijo, ali sta dve jabolki z iste jablane povsem enaki. V čem se razlikujeta?

Jablano primerjamo še s kakšnim drugim sadnim drevesom. Kaj imata podobnega? V čem se razlikujeta?

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 2. vaja, str. 64Težišče dela je na razumevanju pomena prehranjevanja pri živalih.

3. vaja, str. 64Eden od temeljnih namenov vaje je uvajati učence v razumevanje prehranjevalnih odnosov (kdo je kaj jedel), kar predstavlja prvi korak k obravnavi prehranjevalnih verig.

4. vaja, str. 66Namen vaje je dokazati, da je svetloba eden temeljnih dejavnikov za življenje rastlin. Po analogiji otroci ugotavljajo, da rastline rastejo v smeri vira svetlobe in da se pri rastlinah, ki živijo ob manjši količini svetlobe, razvije manj zelenega barvila. Tako dokažejo, da je za razvoj zelenega barvila potrebna svetloba.Učence povabimo, naj povedo, kaj so ugotovili in spoznali s tem poskusom.

Opazovalni list 10, str. 100Skupina 2-3 učencev pozimi ali zelo zgodaj spomladi odreže vejico grma ali drevesa z 2-3 popki (zelo primeren je divji kostanj), jo prinese v šolo in jo v razredu hrani v kozarcu vode. To vejico opazujejo dalj časa. Naloga učencev je, da si beležijo bistvene spremembe popkov na vejici v kozarcu v razredu in popkov na vejicah rastline, s katere so vejico odrezali. Vaja zahteva delo po analogiji (primerjave z ugotavljanjem razlik in podobnosti) ter spremljanje dogajanj v času.



Tema / enota: SPET V NARAVI / JežUčni cilji:• Spoznavajo živa bitja in okolja, v katerih le-ta žive.• Spoznavajo, da so živa bitja povezana med seboj in z neživo naravo.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Težišče dela je na spoznavanju, da so vsa živa bitja povezana med seboj in z neživim delom

narave. Od ilustracijah lahko obravnavamo različne vsebine:• zgradba ježevega telesa (priporočamo obravnavo le posebnosti: dolg smrček, dlake, bodice,

kratek rep, močni kremplji, kratke noge);• življenjsko okolje in vpliv človeka na življenje ježa; • način življenja (nočna žival, zimsko spanje);• vedenje (ko je v nevarnosti, se zvije v klobčič);• ogrožanje življenja ježa s strani človeka;• prehranjevanje in prehranjevalni odnosi (vsejed).

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM Opazovalni list 11, str. 102Priporočamo delo z živim materialom. Težišče dela je opazovati posamezne živali in rastline, ki jih prikazujejo že ilustracije, ugotavljati omenjene lastnosti ter jih vpisati v ustrezna okenca preglednic.

*DEJAVNOSTNaš posterManjša skupina učencev si zbere določeno okolje (travnik, morska obala, gozd ipd.) in pripravi poster, ki ga predstavi razredu. Za poster uporabljajo različen slikovni material iz revij, časopisov, razglednic itd.



Tema / enota: ZVOKI / ZvokiUčni cilji:• Vedo, da je uho čutilo za zvok.• Spoznavajo nastajanje in lastnosti zvoka.• Znajo proizvesti zvok z različnimi predmeti.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Stran v učbeniku je lahko spodbuda za pogovor in razne dejavnosti. Ilustracije prikazujejo

predvsem različne načine nastajanja zvoka. Učenci opazujejo in opisujejo vsebine, ki jih posamezna ilustracija predstavlja. Ugotavljajo, kdo oddaja zvoke: človek (govor, petje), živali (čivkanje), rastline (šelestenje

listov), naprave (kladivo, zvonec, sesalnik, budilka, balon). Pri tem spoznavajo tudi različne vrste zvoka: ton, pok, šum, hrup itd.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 1. vaja, str. 67Vajo izvajamo v razredu. Priporočamo, da začnemo najprej z eno elastiko ter nadaljujemo z elastikami različnih širin. Otroci pridejo do naslednjih ugotovitev: • z brenkanjem po elastiki nastane zvok,• zvoki različno napete elastike so različni, • zvoki različno širokih elastik so različni.Na koncu poskusa zastavimo naslednje vprašanje: Od katerih elastik prihaja po zraku višji zvok in od katerih nižji?

2. vaja, str. 68Vaja zahteva dva poskusa. Pri prvem poskusu je spremenljivka, ki jo opisujemo, razdalja od vira zvoka do našega ušesa; pri drugem pa snov, po kateri potuje zvok iz vira zvoka do našega ušesa, organa za sprejem zvoka.Učence vedno spodbujamo in navajamo k razmišljanju o vzrokih, ki povzročajo določene spremembe. Zakaj v določenih pogojih bolje slišimo? (Ker sem bliže. Po lesu zvok hitreje potuje.)

Opazovalni list 12, str. 104Učenci napišejo, kdo ali kaj njim povzroča prijetne in neprijetne zvoke. Pri tem spoznavajo, da smo različni tudi pri doživljanju zvoka kot naravnega pojava. Toda v naravi ni prijetnih ali neprijetnih zvokov. Vajo lahko razširimo na poznavanje in prepoznavanje glasov, ki jih proizvajajo živali.

*DEJAVNOSTBalonUčenec napihne balon in stisne njegov vrat. Zrak iz balona počasi izpušča. Posluša, kako se spreminja zvok, ko ustje balona tišči bolj ali manj, ter skuša razložiti, kaj se dogaja.



Tema / enota: NAŠ KRAJ / Joj, čuden strojUčni cilji:• Spoznavajo, da ljudem stroji pomagajo pri sajenju, spravilu, ohranjanju in premeščanju pridelka.• Spoznavajo, da ljudje pridelujemo hrano (2.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Pogovorimo se o tem, kaj in kako delajo kmetje s stroji. Uporabljajo stroje samo na polju ali

tudi drugje? Kje? Za kakšne namene? Učenci opišejo, kaj prikazujejo fotografije. Katere od prikazanih traktorskih priključkov so že

videli, v katerem letnem času in kje? Kaj mislijo, kolikokrat v letu kmet uporablja isti priključek na njivi? Pogovorimo se, da za ista opravila obstajajo različni stroji. Poznamo npr. več vrst sadilnih

strojev, več vrst plugov, bran ... Razmišljajo, kateri od prikazanih strojev niso primerni za delo na majhni njivi, in svoj odgovor

utemeljijo. Kako bi potekalo delo na njivi, če ne bi bilo strojev?

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 6. vaja, str. 74-76Posamezne stroje oz. priključke poimenujejo (brana, kombajn, plug ...). Pogovor naj bo usmerjen tudi na dela, ki niso prikazana v delovnem zvezku in učbeniku. Vaja v delovnem zvezku je namenjena utrjevanju znanja. Učenci izrežejo sličice in jih nalepijo na ustrezna mesta.

*DEJAVNOSTI Delo na njiviUčenci opazujejo delo traktorista, ki na njivi orje, brana, seje ... Kako ravna s strojem na koncu njive, preden se obrne? V kateri smeri se premika po njivi? Kakšna je zemlja pred njim in za njim? So vse njive zorane v isti smeri? Delo traktorista lahko zaigrajo (v ustreznih smereh se premikajo po določeni omejeni površini, ki pomeni njivo ...). Na travniku opazujejo košnjo in spravilo sena. Primerjajo razlike med pokošenimi in nepokošenimi površinami. Vnaprej pripravijo seznam vprašanj za kmeta (kaj je letos na njivi že naredil, katere stroje je uporabil, kako po delu poskrbi za stroje, kaj bo njegovo naslednje opravilo, kaj bo na njivi zraslo, kaj bo naredili s pridelkom ...) in ga intervjuvajo.



Tema / enota: NAŠ KRAJ / Naš krajUčni cilji: Spoznavajo različne načine predstavljanja

geografskega okolja (peskovnik, zemljevid). Znajo narediti preprosto legendo s slikovnimi simboli.

Spoznajo značilnosti domačega kraja ali soseske. Znajo opisati uporabo zemljišč v okolici šole. Znajo se orientirati v šolskem okolišu.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Na različne načine je prikazan del kraja Videm pri Ptuju ob reki Dravinji. Učenci naj opazijo,

da gre za isti kraj. Ilustracijo primerjajo najprej z modelom, nato s fotografijo, »skico« iz naravnih materialov in

narisano skico. Ugotavljajo, kje so razlike - kaj je prikazano na ilustraciji, a ni na modelu, kako so prikazane

posamezne stvari, kaj izgleda drugače kot na ilustraciji, kaj razlaga legenda, kaj je prikazano na »skici« iz listov, paličic in kamenčkov ... Sprva primerjajo po dva prikaza kraja (model z ilustracijo, ilustracijo s fotografijo ...), kasneje pa več prikazov hkrati (ilustracija - model - fotografija - skica).

Pozorno opazujejo, ali so povsod prikazane vse ceste in vse hiše in kje so razlike. Za preveritev resničnega stanja uporabijo fotografijo. Razmišljajo, zakaj drugi načini prikaza kraja niso tako natančni kot fotografija. Je na načrtu prikazan isti del kraja kot na fotografiji in ilustraciji? Kaj bi po njihovem mnenju lahko še prikazali na modelu, skici, kaj bi moralo biti prikazano drugače? Kako bi oni to prikazali?

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM Opazovalni list 13, str. 106Z opazovalnim listom se odpravimo v okolico šole. Učenci lahko delajo v parih, razkropijo se po celem dvorišču. To, kar vidijo, kamor jim seže oko (ne samo na dvorišču), napišejo v vrstico pod ustrezno črko. Ni nujno, da izpolnijo vse vrstice. Ko se zberemo, se pogovorimo, ali so vsi opazili iste stvari. Svoje ugotovitve primerjajo z ugotovitvami sošolcev. Spodbujamo jih, da poiščejo še tisto, kar vidimo, pa ni nihče omenil (npr. njive, ploščice na zidu ...). Pozorno naj še enkrat pogledajo, kakšne so podrobnosti na stvareh, ki so jih napisali. So vsi dimniki in vse strehe enake? Se z vseh mest na dvorišču vidi enake stvari? Ob konkretnih primerih naj povedo, v čem so razlike. Isto vajo lahko učenci ponovijo v različnih okoljih (na kmetiji, ki si jo ogledamo, v šoli v naravi ...) in primerjajo ugotovitve.

Opazovalni list 14, str. 108Učenci se razkropijo po izbranem območju (če je možno, na vrhu razglednega hriba) tako, da ima vsak dovolj prostora, da se z raztegnjenimi rokami nemoteno miže zavrti na mestu. Ko odprejo oči, ostanejo obrnjeni tako, kot so se ustavili, in naštevajo, kaj vidijo pred sabo (več hribov, gozd, planinski dom, korito, tri cerkve ...). Iz prostega opazovanja preidemo na vodeno opazovanje. Učenci rešujejo vajo tako, da v vsa polja najprej napišejo številko 1, ki pomeni prvo vrtenje. Ko se zavrtijo in ustavijo, jih vprašamo, kaj od tistega, kar vidijo v posameznih smereh, je zelene barve. Odgovore napišejo v ustrezna polja. Ugotovijo in zapišejo, kaj so videli v več smereh, nato pa se sprehodijo in med seboj primerjajo zapise. Ponovno se ustavijo, napišejo številko 2 in se zavrtijo. Zdaj opazujejo, ali vidijo parkirišče. Glede na pokrajino, v kateri smo, si še naprej izmišljujemo različna vprašanja za pozorno opazovanje (ali vidijo potok, makadamsko cesto, sveže zorano njivo, hrib z razglednim stolpom, travnik z visoko travo, nekaj, kar je narejeno iz lesa, prometni znak STOP ipd.).

*DEJAVNOSTI Domači kraj na stari fotografijiFotokopiramo staro fotografijo šole ali razglednico našega kraja. Na sprehodu poiščemo mesto, kjer je bila fotografija verjetno posneta. Učenci prepoznavajo in naštevajo podrobnosti, ki so še vedno enake, in opisujejo, kar je drugače. Pomagamo jim s konkretnimi vprašanji. So to ista drevesa? Po čem to veš? Kaj je na fotografiji ob tem spomeniku? Kaj vidiš danes?

Peščena domišljijaUčenci v peskovniku izdelajo domišljijski zabaviščni park ali čarobno deželo, sanjsko mesto, idealno nakupovalno središče ... Uporabijo lahko prazne škatlice od čajev, zobnih past ..., lego kocke, paličice, kamenčke, izdelajo papirnate skulpture ... Z različnimi barvami volne prikažejo linije (reke, ceste, železnice ...). Medtem ko nekateri delajo v peskovniku, drugi rišejo izmišljene »zemljevide«. Svoje prikaze naslovijo in izdelajo legendo.

Iskanje skritega zakladaUčence razdelimo v skupine. Zunaj na več mestih (na okenski polici, pod kamnom za smreko, pod betonskim stojalom za kolesa ...) skrijemo po toliko ovojnic, kolikor je skupin. Prvo kuverto dobijo člani skupine na startu. V vsaki kuverti piše navodilo, kje najdejo naslednjo ovojnico, lahko pa le pot, kako do tja (pojdi do ptičje krmilnice, tam zavij levo, po petnajstih dolgih korakih poišči predpražnik ...). Vsaka ovojnica jih napoti do naslednje, vse dokler ne prispejo do skritega zaklada. Različnim skupinam lahko damo različna navodila.

Usmerjanje slepihUčenci na različna mesta na šolskem dvorišču postavijo različne igrače. Razdelijo se v pare. Eden od učencev ima zavezane oči, drugi pa si zamisli, do katere igrače bo usmerjal sošolca. Označimo črto, za katero ostanejo vsi »usmerjevalci«. Vsak od njih svojega »slepega« partnerja usmerja z orientacijskimi pojmi levo, desno, naravnost, dokler »slepi« ne otipa igrače. Pri tem prvi ne hodi za »slepim«. »Slepi« morajo znati tudi z razdalje prepoznati glas sošolca, kar je zaradi glasov drugih sošolcev precej težko. Pari se lahko dogovorijo za »skrite« znake (npr. ploskanje pomeni naravnost, žvižganje levo ...). Polovica učencev lahko iskanje opazuje, potem pa se skupini zamenjata. Igra bo še bolj zanimiva, če damo navodilo, da »slepi« hodijo zadenjsko.



Tema / enota: NAŠ KRAJ / Zemlja kot žogaUčni cilj:*Spoznavajo različne načine predstavljanja geografskega okolja (zemljevid, globus).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Prikazani so različni globusi. Učenci povedo, kaj vsak od njih prikazuje in v čem so si različni. Zakaj imamo globuse? Zakaj se vrtijo? Zakaj imamo zemljevide? Je bolj praktično vzeti s sabo na potovanje v tujo državo globus ali zemljevid? Zakaj? Kaj mora biti prikazano na zemljevidu, če ga želimo uporabiti na potovanju z avtom? Je zemljevid v učbeniku primeren za takšno potovanje? Kaj je na tem zemljevidu dobro vidno?

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 1. vaja, str. 69Učenci v legendi pogledajo, kaj je prikazano na zemljevidu oz. načrtu. Razjasnimo pomen črtne mreže in polj (z njihovo pomočjo na zemljevidih lažje in hitreje nekaj najdemo). Navpično so polja označena s sličicami različnih drevesnih listov, vodoravno pa s sličicami živali. Najprej se s prstom »sprehodijo« po poteh parka tako, da obidejo vse poti, vendar nobene dvakrat, nato pa s črto to tudi narišejo. Z vprašanji, ki sledijo, vadijo branje zemljevida: prepoznavajo pomen simbolov v legendi, ugotavljajo, kaj je prikazano v tlorisu, uporabljajo oznake polj v mreži in na konkretnem primeru uporabijo pojem smer.

2. vaja, str. 70Vaja je namenjena primerjanju prikaza istega površja na zemljevidu in globusu. Pred reševanjem učenci poiščejo Slovenijo na pravem zemljevidu in globusu. Iščejo lahko tudi druge države. Ob uporabi ustrezne literature (otroških atlasov) narišejo zastave različnih držav, jih izrežejo in zalepijo na zobotrebce ter jih s plastelinom pritrjujejo na ustrezna mesta na zemljevidu, ki leži na tleh, in na globusu. Pri reševanju vaje v delovnem zvezku s pomočjo napisov držav na zemljevidu in slik zastav na levi strani, ki v bistvu pomenijo legendo, prelepijo imena držav z nalepkami iz priloge, nato pa iste države poiščejo še na sliki globusa ter tudi tu nalepke nalepijo na ustrezna mesta.

*DEJAVNOSTI Slikovni otroški atlasiUčenci v parih pregledajo slikovni otroški atlas in si na listek izpišejo nekatere živali in rastline, ki jih vidijo. Drugi par učencev poišče to, kar sta zapisala učenca prvega para. Skupaj ugotavljajo, ali so te živali in rastline našli na istih mestih ali drugod. Pogovarjajo se, zakaj so v atlasu na različnih mestih enake sličice.

Polepljen globusFotokopiramo pomanjšane sličice različnih morskih in kopnih živali in rastlin. Učenci jih z lepilnim trakom lepijo na globus in pri tem ločujejo med prikazom kopnega in morij.

Kopno in morjeUčenci v večji posodi iz gline izdelajo razgibano gmoto, ki naj pomeni del Zemlje. Nalijejo vodo, ki pomeni morje. Ob pomoči tega modela se pogovorimo o pojmih kopno in morje, pa tudi hribi, gore, reke ...

Branje skicUčence razdelimo v pare. Vsak par dobi skico (izdelamo jih mi ali posebna skupina učencev), na kateri so prikazani določeni predmeti iz učilnice (knjige, igrače, pisala, posode ...). Učenca te predmete poiščeta in jih postavita tako, da prostorska razmerja med njimi ustrezajo skici.



Tema / enota: NAŠ KRAJ / Najlepše razgledniceUčni cilji:*Spoznavajo, da so pokrajine po svetu in pri nas različne.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Učenci poiščejo, kaj je prikazano na ilustraciji Slovenije (gore, hribi, ravnine, nekatere reke,

morje, nekateri kraji). Ogledajo si fotografije in opišejo, kaj prikazujejo. O podrobnostih sprašujemo s konkretnimi

vprašanji. o Kje na fotografiji so njive? o Kakšne oblike in barve so? o Zakaj so nekatere zelene, druge pa rjave? o Kje so ceste? o S čim so porasli hribi? o Kaj pomenijo svetle lise med hribi? ...

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 3. vaja, str. 71Pogovorimo se o obeh fotografijah. Kaj prikazujeta? Katera prikazuje večje območje, katera več hiš ...? Preberejo trditve in ob pozornem opazovanju fotografij obkrožijo, ali držijo ali ne. V osrednjem delu vaje besede povežejo s pomanjšanima fotografijama, ki sta enaki kot tisti zgoraj, nato pa razmislijo in zapišejo še odgovore na zadnji vprašanji. 0 rešitvah se pogovorimo. Ptuj in Bled poiščejo tudi na zemljevidu.

4. vaja, str. 72Vsak učenec prinese škatlo kockaste oblike od kakšnega prehrambenega izdelka, ali pa izdelajo kocko iz modela na kartonu, ki jim ga pripravimo. Prinesejo slike različnih krajev (slovenskih ali tujih ali oboje), ki jih izrežejo iz reklam turističnih agencij, revij, razglednic, koledarjev. Vsak učenec izbere šest slik, za katere ve, katere kraje prikazujejo, in vsako nalepi na eno ploskev kocke. Da bodo izrezali ustrezno veliko sliko, lahko na zadnjo stran slike narišejo obris ploskve kocke, ki pomeni ustrezno mero. Nato se v parih igrajo. Istočasno vsak v paru vrže svojo kocko in opiše, kaj vidi na zgornji ploskvi. S sošolcem se pogovori o odgovorih na vprašanja v delovnem zvezku in jih vpiše. Lahko zahtevamo, da učenci napišejo v vsako polje preglednice vsaj eno stvar, vsaj dve ali vsaj tri stvari, ustno pa naštejejo vse, kar opazijo. Isti par ponovi vajo še z drugim metom, nato pare zamenjajo.

*DEJAVNOSTI Razglednice, zemljevidi in knjigeUčenci dlje časa zbirajo razglednice. Na različnih zemljevidih poiščejo kraje (države), od koder so razglednice. Katere kraje lahko najdejo tudi na globusu? V knjigah poiščejo še več fotografij o teh krajih in državah in se pogovarjajo o tem, kakšne so te pokrajine (hribi, gore, reke ...), kakšne so zgradbe, kakšno je rastje, katere živali živijo tam ... Ali lahko ugotovijo, v katerem letnem času je nastal posnetek? Po čem to vedo? Kakšno je vreme na posnetku? Vidijo sence zgradb in dreves? ...

Dokumentarni filmiOgledamo si krajše odlomke izbranih dokumentarnih filmov in pripravimo kviz, v katerem učenci ponovijo, kar so videli.



Tema / enota: NAŠ KRAJ / Z grabljami po grediUčni cilji:• Prepoznajo najpogostejše pridelke na vrtu in njivi (2.). • Spoznavajo, da ljudje pridelujemo hrano (1.).

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Fotografija vrta naj bo izhodišče za pogovor o tem, kaj delajo ljudje na vrtu (izrazi: prelopatajo,

pognojijo, zalivajo, sejejo ...), kaj so gredice, ali ljudje vrtove ograjujemo in zakaj. Kaj raste na vrtovih? Kdaj (spomladi, poleti, jeseni) so na vrsti katera opravila? Katera orodja uporabljajo pri delu vrtnarji?

Opišejo fotografijo hleva. o Kako potuje mleko od krave do posode? o Kaj se zgodi z mlekom potem? o Pogovorimo se, katere živali kmetje vzrejajo za hrano, katere izdelke naredijo iz njih doma

ali v tovarnah, zakaj morajo kmetje skrbeti za čistočo ...

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 5. vaja, str. 73Učenci v skupinah na tleh izdelajo svoje izmišljene vrtove. Z vrvicami, ki jih pritrdijo z lepilnim trakom, omejijo površino vrta, označijo gredice in poti ter na vsaki gredi prikažejo, kaj tam raste. To lahko naredijo s polaganjem sličic različnih vrtnin (izrežejo jih s plakatov semenarne, reklamnih prospektov ali praznih vrečk, iz katerih so vrtnarji že porabili semena) ali prave zelenjave, ki so jo prinesli od doma. Priskrbimo tudi polivinil, ki ga lahko učenci porabijo za prikaz tople grede. Ko je delo končano, »vrtnarji« vsake skupine ostalim sošolcem razložijo, kje je kaj na njihovi maketi. Nato vsak član v skupini nariše vrt, ki so ga sestavili, v svoj delovni zvezek. Pri tem uporablja simbole, ki jih izbere sam, in jih razloži v legendi. Ko konča, odnese delovni zvezek na prostor, kamor tudi ostali učenci prinesejo delovne zvezke z rešeno vajo in jih pustijo odprte na ustrezni strani. Nato vsak naključno vzame delovni zvezek enega izmed sošolcev, se z njim sprehodi med prikazanimi vrtovi in skuša odkriti, kateri vrt je narisan. Namesto sprehajanja in odkrivanja lastnikov vrtov pa lahko vajo izpeljemo tako, da učenci iz plastelina različnih barv po risbi za »neznani« vrt izdelajo maketo na risalnem listu. Ko vsi učenci izdelajo makete, si jih ogledamo, »lastniki« vrtov pa skušajo v maketah prepoznati svoje vrtove.

*DEJAVNOSTI Na vrtnariji, v pekarni ...Obiščemo vrtnarijo. Učenci spoznajo, kaj vse tam raste, in opazujejo, kako poteka delo. Ogledajo si pripomočke za delo, prostore, kjer imajo vrtnarji spravljena škropiva, gnojila in podobno, kako poteka sistem zalivanja, ter pri nekaterih opravilih (npr. pletju plevela) tudi pomagajo.Obiščemo tudi različna podjetja in posameznike, kjer pridelujejo in/ali predelujejo hrano (ribogojnico, tovarno čokolade, mlin, čebelnjak, kmetijo ...) in kjer hrano prodajajo (trgovine, pekarne, mesnice ...).

InšpektorjiPripravijo vprašanja za delavce v šolski kuhinji. Ob ogledu kuhinje pokukajo v hladilnik, poimenujejo različne vrste zelenjave, pogledajo, kje je shranjena zamrznjena hrana, koliko stopinj kaže termometer. Vprašajo, katere konzervirane jedi čakajo, da jih bodo kuharji pripravili, z nalepk na jedeh berejo, iz katerih držav so in iz česa so sestavljene. Sprašujejo, v kako velikih posodah pripravijo čaj, kako se pripravijo določene jedi, katere stroje uporabljajo pri delu, kako skrbijo za čistočo, kje zbirajo odpadke in podobno. Pomagajo pri pripravi hrane in pospravljanju.



Tema / enota: SKRBIMO ZA OKOLJE / Kaj lahko storiš ti?Učni cilji:• Vedo, kako lahko sami prispevajo k urejenemu videzu okolice. • Vedo, da nekatere odpadke lahko ponovno uporabimo.• Vedo, da pri izdelavi nastanejo odpadki, za katere je potrebno poskrbeti.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Učenci si ogledajo ilustracije in pripovedujejo, kako oni in člani njihove družine rešujejo

predstavljene probleme. Pripovedujejo, kam odvržejo prazne baterije, na kakšne načine še varčujejo z vodo (npr.

uporaba kozarca za vodo pri umivanju zob, zbiranje deževnice, zmanjšanje prostornine kotlička pri stranišču ...).

Razložijo pojem embalaža. Katera embalaža je narejena iz snovi, ki jo lahko predelajo? Učenci pripovedujejo tudi o ostalih oblikah varčevanja z energijo in ohranjanja ter varovanja okolja (varčevanje z električno energijo, ugašamo nepotrebne luči; spoštljiv odnos do drugih živih bitij, ne uničujemo ptičjih gnezd ...).

Po ogledu ilustracij in pogovoru skupaj izdelamo tabelsko sliko, ki prikazuje, kako lahko otroci prispevajo k urejenemu okolju in kako lahko varujejo okolje.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 4. vaja, str. 80Učenci izdelajo izdelek iz odpadnih materialov. V delovnem zvezku je prikaz, kako lahko uporabimo rabljene plastenke za izdelavo zanimive igrače (keglji), s katero se igramo na dvorišču ali v učilnici. Po navodilih vsak učenec pripravi vsaj eno plastenko. Potem se igrajo na igrišču in poskrbijo, da nove igrače dobijo prostor, kjer jih bodo shranjevali in za njih skrbeli.V delovnem zvezku predlagamo tudi okrasitev plastenke z barvami za steklo. Učenci jih lahko poslikajo po zunanji strani, lahko pa tudi v plastenko vlijejo manjšo količino vodoodporne barve za steklo in malo vode ter močno stresejo, da se barva lepo porazdeli po stenah plastenke. Po barvanju z barvami za steklo izdelek pustimo sušiti nekaj časa.Plastenke in stekleničke lahko okrasimo tudi z namenom, da jih uporabimo za vaze ali posode za svinčnike, barvice ... Lahko jih tudi podarimo.

*DEJAVNOSTI Zbirka embalažeUčenci naj od doma prinesejo različno embalažo, v kateri so bile shranjene stvari, ki jih kupujemo. Ob zbrani embalaži se pogovarjamo, kaj je bilo spravljeno v posamezni embalaži in kakšen pomen ima embalaža za izdelek. Embalaža je v nekaterih primerih za shranjevanje zelo pomembna. Npr. živila morajo biti shranjena na ustrezen način, saj se lahko pokvarijo. Nasprotno pa so nekateri izdelki (npr. kozmetični izdelki) shranjeni v več vrst embalaže (plastični lonček, kartonasta škatla, celofan), kar ni potrebno.Embalažo, ki jo učenci prinesejo v šolo, lahko razvrstijo glede na namen (embalaža za živila, embalaža za prenašanje ...) in glede na snov, iz katere je narejena. Lahko jo razvrstijo tudi glede na to, ali je iz snovi, ki jo lahko recikliramo, ali je biološko razgradljiva ipd.

Jabolčni ogrizekV zemljo zakopljemo ogrizek jabolka in čez nekaj časa (3-4 tedne) pogledamo, kaj se je zgodilo. Ob tem poskusu učenci spoznajo, da nekatere snovi razpadejo (so biološko razgradljive) in ne onesnažujejo okolja. S tem jim razložimo pomen kompostnika in zapisa BIOLOŠKO RAZGRADLJIVO, ki ga lahko preberejo na nekaterih izdelkih oziroma embalaži. Ob ogrizku lahko v zemljo zakopljemo tudi kos plastike in ogrizek, zavit v kos polivinila, da se bodo učenci prepričali, da nekatere snovi zelo počasi razpadajo, oziroma sploh ne.Naredimo tudi preizkus, katera vrečka prej razpade, plastična ali papirna. V zemljo zakopljemo obe. Čez nekaj časa pogledamo, kaj se je zgodilo. Učenci naj sklepajo, katere vrste vrečk je smiselno kupovati.

Razstava izdelkov iz odpadnih materialov, embalažeIz odpadnih materialov lahko izdelamo uporabne in okrasne predmete, ki jih ob priložnosti razstavimo.

Koliko prostora zavzamejo plastenkeZ učenci naredimo preizkus, koliko prostora zavzamejo plastenke. Najprej dajo v koš ali vrečo prazne plastenke, ki jih niso stisnili. Ko je vreča polna, preštejejo plastenke in rezultat zabeležijo. Nato plastenke stisnejo in jih ponovno damo v isti koš ali vrečo. Ko učenci porabijo vse plastenke iz prvega poskusa, ugotovijo, da je v košu še vedno nekaj prostora, in ga dopolnijo z novimi stisnjenimi plastenkami.Ravno tako lahko okolje varujemo s stiskanje oziroma zlaganjem tetrapak embalaže (sokovi, mleko, jogurti ...), zato učence naučimo, kako to embalažo stisnemo (odlepimo, zložimo ...), da zavzame manj prostora.

Zbiralnik praznih baterijZ učenci raziščemo, kam lahko odnesemo prazne baterije, ki so zelo nevaren odpadek. Ko ugotovimo mesto zbiranja baterij, lahko izdelamo plakate, ki krajane opozarjajo na mesta z zbiralniki praznih baterij.



Tema / enota: SKRBIMO ZA OKOLJE / Skrbimo za okoljeUčni cilji:• Spoznavajo, kako ljudje vplivajo na naravo.• Opazujejo in presojajo, kako človek spreminja naravna okolja (avtocesta, jez, kmetijske površine, mostovi, predori, kamnolomi in druga okolja).• Vedo, da so vplivi človeka na okolje lahko negativni.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Učenci primerjajo ilustraciji istega okolja. Pripovedujejo, v čem se ilustraciji razlikujeta.

Katere posege so naredili ljudje, da se je okolje spremenilo (travnik so spremenili v njivo, jablana je posekana, podrli so gospodarski del poslopja, ostal je le stanovanjski del, ob hiši so zgradili druge hiše, sezidali so novo ograjo, prejšnja je bila lesena, v ozadju je tovarna, zgradili so cesto, gozd so posekali in prostor zazidali s stolpnicami, nastalo je mesto ...)? Ob ilustracijah lahko učenci ustvarjajo besedilo, kaj se je dogajalo s tem okoljem skozi čas in ga zapišejo na plakat.

Ob fotografijah na naslednji strani učenci pripovedujejo, kako ljudje še posegamo v okolje in zakaj. Kaj se spremeni, ko zgradimo cesto, viadukt, ko zajezimo reko? Na kakšne načine še spreminjamo površje Zemlje? Ob tem učenci naštevajo tudi druge posege, ki jih poznajo (gradnja zgradb, stanovanjskih naselij, regulacija potoka ...). Kje v bližini šole je gradbišče? Kaj je bilo prej tam? Kaj bodo zgradili? Kaj to pomeni za živali in rastline, ki morda živijo v tem okolju? Ali je katera vrsta še posebej ogrožena?

Fotografija spodaj prikazuje urejeno odlagališče odpadkov, na katerem delavci na ustrezen način poskrbijo za smeti, tako da so negativni vplivi na okolje majhni. Učenci pripovedujejo, ali so vsa odlagališča smeti urejena. Spomnimo jih na kakšen primer divjega odlagališča v bližini. Kakšne so lahko posledice takšnega odlagališča (živa bitja izgubijo svoje bivališče, izliv raznih strupenih snovi in njihovo pronicanje v tla in v podtalnico, neurejen izgled pokrajine, smrad ...)? Če imamo možnost, si ogledamo urejeno odlagališče odpadkov.

V desnem robu so narisani piktogrami, ki opozarjajo na določene vrste onesnaževanja in ogrožanja okolja. Na kaj opozarjajo? Katere podobne znake so že videli v naravi? Kaj v okolju povzroča hrup? Zakaj je hrup škodljiv? Ali hrup ogroža samo ljudi? Učenci si sami izmislijo in narišejo še druge znake, ki opozarjajo na ohranjanje in varovanje okolja in jih postavijo v okolici šole ali v okolici doma.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 1. vaja, str. 77Učenci opazujejo fotografiji, ki prikazujeta ulico ob ljubljanski avtobusni postaji nekoč in danes, ter ju primerjajo. Vsako posebej opišejo in pripovedujejo, kaj je na drugi fotografiji drugače. Svoje ugotovitve zapišejo.

2. vaja, str. 78Preden učenci naredijo nalogo v delovnem zvezku, se pogovarjamo o čustvih in občutjih, ki jih poimenujejo besede VESELJE, MIR, ŽALOST STRAH. Pripovedujejo, kdaj so veseli, mirni, žalostni in kdaj jih je strah. Nato si ogledajo sliki in vsako doživljajo na svoj način. Morda ob ogledu ilustracij čutijo še kaj drugega, kar lahko napišejo na prazno črto. Po samostojnem izvajanju vaje naj učenci pripovedujejo 0 svojih občutjih ob ogledu ilustracij.

Opazovalni list 15, str. 110V šolskem okolišu si izberemo okolje, v katerem bomo opazovali posege ljudi vse šolsko leto. Pri prvem obisku izbranega okolja učenci opazujejo rastline, živali, tla ..., se pogovarjajo o značilnostih opazovanega prostora in zabeležijo stanje. Učenci bodo pri prvem obisku svoje ugotovitve verjetno narisali, kasneje pa bodo zapisali spremembe, ki so jih opazili. Pozorni smo na spremembe, ki jih povzroči človek (odlaganje smeti, obrezovanje drevesa, zareza v deblu, odtisi avtomobilskih gum v travi, gnezda ni več ...). Ob tem lahko opazujemo spremembe, ki jih povzročijo druga živa bitja, in tiste, ki nastanejo zaradi vplivov nežive narave (nevihte, neurja, voda, suša, sneg ...).

*DEJAVNOSTI Koristi, škodiV učilnici imamo dva plakata, na katera bomo beležili pozitivna in negativna dejanja, ki jih ljudje povzročajo s svojimi posegi v okolje. Na enem je kot maskota lahko skica Zemlje, ki ima vesel obraz, na drugem pa je lahko Zemlja z žalostnim ali prestrašenim izrazom. Lahko pa si učenci sami izmislijo naslova za plakat in predlagajo ilustracijo, ki bi ponazorila pozitivne oziroma negativne posege v okolje. Na plakata zapisujejo z besedami ali ilustracijo vse posege, ki jih v okolju opazijo spontano, po televiziji ali pa jih nanje opozorimo. Plakata ob priložnosti razstavimo, lahko ju pošljemo na pristojne službe ali organizacije, ki se ukvarjajo z okoljevarstvenimi zadevami.

EkodnevnikVsak učenec zase vodi dnevnik, v katerega zapisuje svoj prispevek k ohranjanju in varovanju ter urejanju okolja, v katerem živi. Svoj zapis opremi z datumom in opisom svoje aktivnosti. Na začetku so ti zapisi slikovni, sčasoma pa sliko spremljajo tudi besedni zapisi.

HrupUčence spodbudimo, da razmišljajo o hrupu, kot onesnaževalcu okolja. V učilnici pripravimo plakat, na katerem z ilustracijo ponazorimo hrup (skupina ljudi v avtobusu, eden med njimi posluša glasno glasbo, ostali si mašijo ušesa). Učenci na plakat napišejo ali narišejo, kaj še povzroča hrup.Spodbudimo jih, da v šolo prinesejo časopisne članke ali slike, ki ponazarjajo ali opisujejo omenjeno vrsto onesnaževanja. Z njihovimi prispevki plakat izpopolnimo in ga razstavimo.Dogovorimo se, kako bomo prispevali k zmanjšanju hrupa v šolskem in drugih okoljih. Dogovore zapišemo na plakat in ga razstavimo.



Tema / enota: SKRBIMO ZA OKOLJE / Pospravljeno dvoriščeUčni cilji:• Vedo, kdo skrbi za določena zemljišča.• Spoznavajo, kako lahko dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja in urejanju okolja, v katerem živijo.

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM Ob fotografijah učenci pripovedujejo, na kakšne načine osebe na fotografijah urejajo okolje.

Razlikujejo med skrbjo in urejanjem zasebnih zemljišč, ki jih urejajo njihovi lastniki (stanovalci), in skrbjo za javne površine, za katere skrbijo posebne službe in podjetja. Ob opisovanju zgornjih fotografij učenci tudi pripovedujejo, kdo in kako ureja njihov dom in njegovo okolico ter kako oni kot otroci pomagajo pri tem.

Na spodnjih fotografijah so prikazane različne službe, ki skrbijo za urejenost in red na javnih in skupnih zemljiščih. Učenci pripovedujejo o njihovem delu. Vrtnarji urejajo parke, cvetlične in drevesne nasade (sadijo rastline, jih negujejo, obrezujejo ...), skrbijo za površine, ki so javne in so namenjene rasti rastlin, za okras, senco ipd. Smetarji praznijo zabojnike in smeti s posebnimi tovornjaki odvažajo na odlagališče odpadkov. Za čistočo cest skrbijo čistilci (ceste pometajo, jih perejo ...). Na cestah lahko srečamo tudi redarje, ki skrbijo za red pri parkiranju prevoznih sredstev, da jih vozniki ne puščajo kjerkoli, ampak na za to posebej namenjenih parkirnih prostorih.

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM 3. vaja, str. 79Učenci premislijo, kako oni skrbijo za okolje. Med ponujenimi dejavnostmi odkljukajo tiste, ki jih res opravljajo. Ob tem lahko pogovor razširimo in iščemo še druge načine, kako skrbimo za okolje in kako ga varujemo.

*DEJAVNOSTI Urejenost učilniceZ učenci se dogovorimo, kako bodo skrbeli za urejenost učilnice. Celo šolsko leto menjajo zadolžitve (skrb za knjižne police, igralni kotiček, zalivanje lončnic, urejanje table, likovne potrebščine ...) in svoje naloge vestno in odgovorno opravljajo. Kako si delo razdelijo, vodimo v obliki zapisa na panoju. Vsaka zadolžitev je napisana na svojem kartončku in zraven pripenjamo listke z imeni otrok, ki opravljajo posamezno delo.

Ločeno shranjevanje odpadkovV učilnici ločeno zbiramo vsaj nekatere odpadke (papir, plastenke, pločevinke ...) in jih pravilno odvržemo v zabojnike. Učenci skupaj pripravijo in označijo škatle, koše ..., ki bodo v učilnici namenjeni posameznim odpadkom. Dogovorimo se, na kakšen način bomo skrbeli za njihovo praznjenje in odnašanje v ustrezne zabojnike. V primeru, da v bližini šole ni zabojnikov za ločevanje odpadkov, lahko učenci prosijo starše, da jim pri odvozu odpadkov pomagajo.



Tema / enota: Učni cilji:*

Pripomočki:*




Dejavnosti

* DELO Z UČBENIKOM

*DELO Z DELOVNIM ZVEZKOM

*DEJAVNOSTI

priprava za uro dodatne strokovne …1219.gvs.arnes.si/moodle/pluginfile.php/4392/mod... · web...

Documents