Shakespeare za vedno

Medtem ko sodobna kultura piše Shake-spearove drame v delih od fikcije do filma in dnevnih novic, sočasno Shakespeare piše sodobno kulturo, za katero mislimo, da jo živimo, je prepričana slovita raziskovalka njegovih del Marjorie Garber. Ob štiristoletnici smrti Williama Shake-speara (1564–1616) bo Slovenski gledališki inštitut v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravil razstavo Hamlet na Slovenskem, ki bo sprehod skozi zgodovino Hamleta, od leta 1780 in prvih omemb izpod peresa Antona Tomaža Linharta do danes; Hamlet kot večni režijski in igralski izziv tudi na domačih odrih. Njegova nesojena izbranka Ofelija pa bo navdih za fotografsko razstavo Ženska v sodobni fotografiji v naši Mali galeriji.Januarja bomo v Gallusovi dvorani skupaj s SNG Opera in balet Ljubljana premierno uprizorili Verdijevega Otella pod taktirko Jaroslava Kyzlinka in v režiji Manfreda Schweigkoflerja, ki ga v Sloveniji že poznamo po izjemno uspešni režiji prve svetovne odrske uprizoritve Offenbachovih Renskih nimf. Premiero Otella bomo pospremili s ciklom sedmih predavanj Razkrinkani patri-arhat po zasnovi dr. Svetlane Slapšak, med drugim nam bo predstavila zgodbe o neus-pelih zakonskih zvezah v evropskih sred-njeveških kulturah, ki so neposredni in posredni viri za zgodbo o Otelu. Februarja pa nas bo osupnil Macbeth, »postkolonialna opera z bolj ali manj Verdijevo glasbo« v režiji južnoafriškega režiserja Bretta Baileyja in v glasbeni priredbi Fabrizia Cassola, ki

jo izvaja dvanajst temnopoltih pevcev pod taktirko Premila Petrovića, ki je med drugim tudi umetniški vodja NBO (No Borders Orchestra). Drama o krvavih ambicijah je postavljena v sodobni Kongo.Februarski cikel Shakespeare na filmu bo atraktivna mešanica tradicionalnih in alter-nativnih obravnav. Zadnji desetletji so nas s filmskih platen presenečale modernizirane variacije, postavljane v urbana okolja (npr. Luhrnammov Romeo in Julija, Almerey-dov Hamlet), ne moremo pa zanikati tudi izjemnega vizualnega in dramskega naboja klasičnih obravnav (npr. Wellesov Othello, Branaghov Henrik V.). Zanimivi so tudi filmi, v katerih režiserji klasični tekst postavijo v žanrsko »nekompatibilno« obliko (Kauris-makijev Hamlet kot črna komedija, Romeo in Julija kot latino muzikal v Zgodbi z južne strani), izzivalni pa so tudi postopki, pri katerih režiserji obdelujejo posamezne sha-kespearjanske motive ali stranske like in jih zmodelirajo v izvirno filmsko naracijo (npr. Wellesovi Polnočni zvonovi, Stoppardov Rosencrantz in Guildenstern sta mrtva).Konec marca bomo s premiero glasbene uprizoritve Shakesoneti po zasnovi Primoža Viteza in Mitje Vrhovnika Smrekarja odprli osrednjo slovensko kulturnovzgojno prire- ditev Kulturni bazar 2016.Festival, posvečen Shakespearu, bo imel tudi bogat refleksivni program, katerega vrhunec bo simpozij s pomembnejšimi slovenskimi in tujimi šekspirologi.

Uršula Cetinski

Golgota

Od TO, 29. septembra, do ČE, 1. oktobra 2015, Gallusova dvorana

Za odrasle in mlade od 12. leta

Režija in zamisel: BartabasKoreografija in izvedba: Andrés Marín, Bartabas, konji Horizonte, Le Tintoret,

Soutine in Zurbarán z osličkom LautrecomGlasba: Tomás Luis de Victoria

Francoski režiser in igralec Bartabas je pionir odkrivanja novih gledaliških zvrsti ter hkrati tudi dejaven borec za pravice živali in varo-vanje okolja. Leta 1984 je ustanovil gledališče s konji Zingaro (tako je bilo ime njegovemu prvemu konju), pozneje pa mu je sledila še Akademija za konje s sedežem v veliki kon- jušnici versajskega gradu pri Parizu. Njena predstava Konjenikova pot je navdušila mari-borsko občinstvo v sklopu programa Maribor – evropska prestolnice kulture 2012. Njegovo gledališče je hvalnica konju, ki ga časti kot izjemno bitje in stvaritev narave. In prav v ta namen je za predstave zgradil posebno gledališko hišo iz lesa v Aubervil-liersu pri Parizu, obdano s hlevi in mane-žami ter z domovi na kolesih, kjer prebiva tudi sam skupaj s sodelavci. Ti pravijo, da Bartabas vedno vztraja, da se mora človeška ekipa v vsakem primeru podrejati konjem, ki so vedno na prvem mestu.Njegova skupina deluje s podporo fran-coskega ministrstva za kulturo, regional-nega oddelka za kulturo Ile-de-France, gene-ralnega sveta Seine-Saint-Denis in mesta Aubervilliers, ki so tudi financirali gradnjo njegovega gledališča.

Bartabasove velike predstave, ki jih imenuje tudi opere s konji: Himera, Mrk, Longta, Calacas ..., so gostila svetovna gledališča in festivali. V njih je pričaral svet daljnih kultur: korejske, mehiške, tibetanske. Pri predstavi Triptyk na glasbo Stravinskega in Pierra Bouleza je sodeloval z velikimi mojstri boril-nih veščin iz indijske Kerale (kalaripayat). Po velikih predstavah se je Bartabas začel posvečati tudi manjšim, intimnejšim delom z najljubšimi konji in v sodelovanju z umet-niki z različnih področij, ustvarjenih prav za klasične gledališke odre. Tako je leta 2010 nastala predstava Kentaver in žival, navdihn-jena z Maldororjevimi spevi grofa Lautréa-monta v sodelovanju z buto mojstrom Ko Murobušijem, ki je med drugim gostovala tudi na odru slavnega londonskega plesnega gledališča Sadler‘s Wells.Zadnjo predstavo Golgota podpisuje in izvaja z enim najbolj nadarjenih zvezdnikov sodobnega flamenka, Andrésom Marínom. Za navdih so jima služili špansko baročno slikarstvo in mistični liturgični moteti špan-skega renesančnega skladatelja Tomása Luisa de Victorie, ki jih v predstavi izva-jajo glasbeniki v živo. Ustvarila sta čutno, mistično, temperamentno hvalnico lepoti, v kateri se moško telo postavlja ob bok konj-skemu, a mora na koncu priznati, da ga to prekaša tako po lepoti kot po eleganci in izrazni moči.

Jana Pavlič

Shakespeare Forever

Tematski festival sezone v vseh zvrsteh umetnosti Od januarja do aprila 2016

Odprtje gledališke sezone z velikim mednarodnim gostovanjem

Glavna pokroviteljica: Pokroviteljica:

Veličastnih 7

Nov abonma za ljubitelje gledališča, opere in baleta

Septembra 2015

Bartabas Golgota gledališče s konji za ljubitelje flamenkaThéâtre équestre Zingaro

Novembra 2015

Edward Clug Peer Gynt balet Balet SNG Maribor

Decembra 2015

Opičji kralj akrobatsko gledališče Kitajsko narodno gledališče za pekinško opero Januarja 2016

G. Verdi Otello operna koprodukcijaRežija: Manfred Schweigkofler; glasbeno vodenje: Jaroslav Kyzlink SNG Opera in balet Ljubljana Februarja 2016

Brett Bailey Macbeth Verdijeva opera po afriškoThird World Bunfight iz JAR Marca 2016

E. Ionesco/Robert Wilson Nosorogi gledališče podob Narodno gledališče Marin Sorescu iz Craiove

Maja 2016 Alonzo King LINES Ballet tri koreografije

Izberete lahko tudi samo šest pred-stav. Več informacij o vpisu na voljo v Informacijskem središču CD.

E. Ionesco/Robert Wilson: Nosorogi

Brett Bailey: Macbeth

Foto

: Nic

ky N

ewm

an

Znak je sestavljen iz dveh delov, simbola in napisa. Na levi je stiliziran simbol kasača s konjem, uporabljeni sta dve barvi: zelena in modra. Na desni strani je navedeno ime društva v obliki napisa: KASAŠKA ZVEZA SLOVENIJE, in sicer v sivi barvi.

Znak je sestavljen iz dveh delov, simbola in napisa. Na levi je stiliziran simbol kasača s konjem, uporabljeni sta dve barvi: zelena in modra. Na desni strani je navedeno ime društva v obliki napisa: KASAŠKA ZVEZA SLOVENIJE, in sicer v sivi barvi.

Fot

o: A

di B

ulbo

acă

Fot

o: D

raga

n A

rrig

ler

Generalni pokrovitelj abonmaja:

Abonmaji od začetka do bisa

V sodobnem svetu štejejo hitre rešitve in potešitve. Umetnost pa zahteva svoj čas, da lahko plast za plastjo odkrivamo njene skrivnosti, ne da bi pri tem načeli njeno čarobnost. Za mlade, ki jim dom in šola sestavljata natrpane urnike ter jih zasužnjujeta s preobširnimi in zahtevnimi programi, je treba najprej znati ustaviti čas … Da bi potem lahko razvneli domiš- ljijo, jih »nahranili« tako po etični kot tudi spoznavni strani ter jim pri tem – pravzaprav mimogrede – privzgojili čut za estetske, jezikovne in druge umetniške kriterije in kategorije.V okviru programa za otroke in mlade že vrsto let skrbno pripravljamo več abonma- jev, ki so prilagojeni različnim starostnim skupinam ter dostopni in oblikovani v skladu s sodobnimi smernicami kulturno- umetnostne vzgoje.Moj prvi abonma je namenjen najmlajšim – do desetega leta starosti; zanje izberemo gledališke predstave in njim prilagojene koncerte, za povrh pa jim pripravimo tudi kakšno delavnico, na kateri se razvname domišljija in dobi polet otroška ustvarjal-nost. Z letošnjim vpisom pa omogoča tudi prvo izkušnjo v filmski dvorani.

Odraščajočim iz višjih razredov osnovne šole je namenjen D best abonma. Ti so navadno naši najzahtevnejši obiskovalci; na dvoranske dogodke – koncerte in pred-stave – jih navadno pripravimo z didak-tičnim gradivom, velikokrat pa se umetniki pogovorijo z njimi po dogodku.Ta hud abonma namenjamo dijakom in študentom (ter ne odklonimo nikogar, ki to ni), da z izbranimi prireditvami lahko prepoznajo programsko strukturo kultur-nega centra – zaobjema torej vse umet-nostne zvrsti in v okviru teh tudi različne žanre. Praviloma izbiramo projekte iz programa Cankarjevega doma, semtertja pa nalašč za ta abonma povabimo v goste tudi katero od predstav, ki so zbudile pozor-nost naših selektorjev. S Ta hudim abon-majem se od lani povezuje abonma Bis, ki ga ogreva sintagma medgeneracijsko povezovanje. Različne generacije združuje tudi abonma Liffe po Liffu. S kolegom Simonom Popkom izbereva sedem filmov z zadnjega filmskega festivala in na to pripneva najrazličnejša razmišljanja strokovnjakov, ki pripravijo predavanja po filmu. Še namig: vpisujemo že pozno spomladi!

Barbara RogeljPokroviteljica kulturnovzgojnega programa:

Nova sezona resne glasbe

Zlati abonma SR, 21. oktobra 2015, ob 20. uri

Simfonični orkester iz Lahtija Dirigent: Okko KamuSolistka: Elina Vähälä, violina

PO, 9. novembra 2015, ob 20. uri

Dunajski simfoniki Dirigent: Charles Dutoit Pokrovitelj koncertta:

SR, 10. februarja 2016, ob 20. uri

Freiburški baročni orkester Glasbena vodja: Petra MüllejansSolist: Andreas Staier, čembalo

SR, 2. marca 2016, ob 20. uri

Orkester Elizejskih poljan Dirigent: Philippe Herreweghe Solistka: Isabelle Faust, violina

PO, 18. aprila 2016, ob 20. uri

Simfonični orkester iz Dallasa Dirigent: Jaap van ZwedenSolist: David Fray, klavir

PO, 2. maja 2016, ob 20. uri

Simfonični orkester Švedskega radia Dirigent: Daniel Harding Solistka: Veronica Eberle, violina

Gallusova dvoranaVpis za nove abonente od 11. junija

Srebrni abonma SR, 28. oktobra 2015, ob 19.30

Grigorij Sokolov klavir Pokrovitelj koncerta:

SR, 9. decembra 2015, ob 19.30

Festival Lockenhaus na gostovanju Vilde Frang violina James Boyd viola Nicolas Altstaed violončelo Alexander Lonquich klavir

SR, 27. januarja 2016, ob 19.30

Henning Kraggerud violina Kathryn Stott klavir

SR, 16. marca 2016, ob 19.30

Calefax kvintet pihal

SR, 6. aprila 2016, ob 19.30

Christian Schmitt orgle Matthias Höfs trobenta

SR, 18. maja 2016, ob 19.30

Torleif Thedéen violončelo Roland Pöntinen klavir

Gallusova dvorana, Slovenska filharmonijaVpis za nove abonente od 11. junija

Pred leti je glasbeni kolega izrekel najboljši opis glasb sveta, kar mi jih je doslej uspelo zaslediti. Glasbe sveta so kot vrata, ki se nikoli ne zaprejo. Vsakič, ko stopiš skozi, se odprejo nova in tako vse do tja, kjer si vsak zase želi raziskovanja in odkri-vanja, pri tem pa je najpomembneje, da se koncertni posrednik iskanju, preverja- nju in nenehnemu poslušanju nikoli ne odreče.Zanimanje za glasbe sveta je doživelo vrhunec v devetdesetih letih. Ugodne gospodarske razmere in želje po drugač-nosti so v jedro zanimanja naplavile godbe z vseh delov planeta, tudi iz držav, za katere do takrat večina ni nikoli slišala. Vendarle je le redkim posameznikom uspel preboj iz getoiziranega medijskega uvrščanja nezahodnih godb pod world music. Takšen fenomen je bila še pred rojstvom Buena Vista Social Club neponovljiva bosonoga diva Cesaria Evora z Zelenortskih otokov, ki je začarala tudi slovensko občinstvo. Njen uspeh pa še zdaleč ni bil samo njen. Njena izvedba zelenortske morne je ponudila neslutene možnosti drugim izvajalcem, svojo domovino pa je postavila na kultur-nopolitični zemljevid. In dvajset let po tem, ko je prvič osvojila Pariz, je na njenem otočju, ki šteje pol milijona prebivalcev,

nastal Atlantic Music Expo (AME) kot glasbeno srečališče kulturnikov, umetnikov in profesionalcev z obeh strani Atlantika. Medtem smo v Cankarjevem domu z Zelenortskih otokov poslušali še Teofila Chantra, Mayro Andrade in Tchek. Vrhunske izvajalce, ki jim je polovico občinstva prineslo že poreklo države, od koder prihajajo. Še dandanes je zani-manje za različne glasbene zvrsti in njiho- ve izvajalce z Zelenortskih otokov veliko večje kot, recimo, iz mogočne Nigerije in glasbeni sejem AME bo to nišo le še krepil. Vsekakor lep vzorčni primer.Sezona 2015/16 abonmaja Glasbe sveta nam bo med drugim odprla vrata v novo glasbeno državo. Za Burundi ponavadi slišimo iz kakšnih prenosov maratona, a vsako leto znova tudi z atletskega mitinga v Bruslju. Med vsakoletno potjo po planetu se 15-članski tolkalni orkester Drummers of Burundi vedno znova ustavi na stadionu, da bi s huronskim bobnanjem spodbujal tekače k zmagam in rekordom. Nedvomno najbolj znani bobnarsko tolkalni bend Afrike že desetletja navdušuje po vsem svetu in po dveh desetletjih iskanja datuma so zvezde za Ljubljano določile 15. november 2015!

Bogdan Benigar

Kimmo Pohjonen, Samuli Kosminen in Proton String Quartet: Uniko

Abonma Glasbe sveta, TO, 13. oktobra 2015, LD Finski as na harmoniki Kimmo Pohjonen ponuja nadaljevanje projekta Uniko v sijajni glasbeni druščini godalnega kvarteta Proton in z atraktivnimi ektronskimi zvočnimi posegi Samulija Kosminena. Ekskluzivno odprtje festivala Lokakku – oktober po finsko.

»Svet gledališke umetnosti je širok in raznovrsten in priložnosti, ki bi znotraj ene gledališke sezone omogočale toliko različnih predstav kot Ta hud abonma, je zalo malo. Poleg povsem ‘klasičnega’ gledališča je mogoče videti tudi prav posebne dogodke – glasbene, glasbeno-gledališke, pred leti, se spomnim, celo klovnovske. Na abonmajskem sporedu so vedno tudi gostovanja gledaliških hiš, ki ustvarjajo zunaj Ljubljane in celo zunaj Slovenije. Doživeti gledališče v vseh njegovih barvah – to je res »huda« odlika tega abonmaja! «

Jakob Ribič, večletni abonent v CD

Glavna pokroviteljica abonmaja Glasbe sveta:

Pokroviteljica koncerta Orquesta Buena Vista Social Club ® Adios Tour 23. 6. 2015:

Medijska pokrovitelja:

V torek grem na Cankarjev torek

Cikel klubskih koncertov z razgle-dom z vrha Cankarjevega doma (6. nadstropje) na vse strani glasbe in mesta je iz leta v leto bolj prilju- bljen.Nemalo večerov je razprodanih, med občinstvom pa je kar lepo število stalnih obiskovalcev, ki pravijo:

»Na Cankarjeve torke rad hodim predvsem zaradi domišljenega programa, v katerem prostor najdejo tako jazzovski kot rockovski, kantavtorski in etno izvajalci. V Klubu CD sem velikokrat prvič slišal kakšne glasbe-nike, ki so postali moji najljubši izvajalci. Dodatna vaba so odličen zvok, prijetno razpoloženje in pravočasni začetki koncer-tov; to zadnje drugod ni ravno pravilo … Češnja na torti je druženje po koncertu, ko s prijatelji na terasi debatiramo o slišanem, kjer lahko srečam nastopajoče glasbenike in jih kaj vprašam ali pohvalim nastop.«

»Cankarjevi torki predstavljajo svojevrstno pestro koncertno ponudbo domačih in tujih glasbenikov, ki jih v večini primerov ni mogoče slišati drugod. So tedensko druženje v prijetnem ambientu s poslušalci in z izvrst-nimi glasbeniki, ki velikokrat presežejo naša pričakovanja. Torkov program koncertov v Klubu CD stalno skrbi za približevanje vrhunske jazz, world, folkrock in še kakšne druge glasbene zvrsti, kar vpliva tudi na širjenje glasbenih obzorij poslušalcev. Želim si, da bi imel kakšen teden več torkov.«

»Všeč mi je, da Cankarjevi torki niso osredo-točeni samo na eno zvrst; nisem navdušena nad predalčkanjem, rada spoznavam nova glasbena področja, še neznane izvajalce, novo in hkrati staro v glasbeni govorici. Cankarjeve torke zelo redko zamudim, ker se zavedam, da številnih izvrstnih glasbe-nikov mogoče ne bom imela več priložnosti slišati v živo. Že nekaj časa torke obiskujem s prijateljico – ona napiše članek, jaz pa dodam fotografijo. Cankarjevi torki so tudi krasna priložnost za druženje; ambient je kot nalašč za to.«

Hudo dober abonma

Ad hoc Abonma, ki ga sestavite sami

Za izbiranje so na voljo vse glasbene, gledališke in plesne prireditve Cankarjevega doma razen koncertov Zlatega abonmaja in dogodkov zunanjih organizatorjev.

Programska ponudba je objav-ljena septembra v abonmajski zgibanki Ad hoc in na S www.cd-cc.si.

Glede na svoj okus, čas in denar iz ponudbe izberete prireditve, termine in cenovne kategorije sedežev. Od seštevka rednih cen vam ob hkratnem nakupu vstopnic Ad hoc odštejemo abonmajski popust:od 6 do 10 predstav 20-odstotni, več kot 10 predstav 25-odstotni popust.    

Nakup abonmaja je mogoč vso sezono v Informacijskem središču CD ali z naročilom na E vstopnice@cd-cc.si.

Svetovanje pri izbiri in informacije E ad.hoc@cd-cc.si

Glasbe sveta

Mario Batelićglasbeni novinar

Mojca Zupaničproducentka

Urška Lukovnjak fotografinja

Foto

: Nad

a Ž

gank

Kimmo Pohjonen

The Drummers from Burundi (Bobnarji iz Burundija)

Foto

: Kal

le B

jork

lid

Foto

: Nad

a Ž

gank

Foto

: Dom

en G

rögl

Foto

: Gre

gor S

alob

ir

D best abonma, Aleš Šteger: Kurent

Foto

: Dam

jan

Švar

c

Moj prvi abonma, Guliverjeva potovanja

P R I P R A V I T E S E N A S E Z O N O 2 0 1 5 / 1 62 0 1 5 / 1 6

Liffe 2015 barve in platno

2015 je posebno leto za film. Ne praznu-jemo zgolj sto dvajsete obletnice iznaj-dbe gibljivih podob oziroma, natančneje, prve komercialne projekcije, obhajamo tudi stoletnico zapletenega, a navdušujo-čega barvnega procesa, ki ga poznamo po nazivu Technicolor. Filmska industrija si je od same iznajdbe želela stabilnega barv-nega procesa; stabilnost je prišla konec dvajsetih let, prvi konkretni poskusi pa že dobro desetletje po prvih projekcijah bratov Lumiere. Technicolor bo od leta 1915 postavljal standarde in do šestdesetih let 20. stoletja ostal najpopularnejši filmski proces v barvah. Če film dojemamo kot spektakel in če imamo odnos do zgodovine, potem ne poznam boljšega poklona spektakelski obliki kot organiziranje pregledne retro- spektive, posvečene Tehnicolorju.

Ne, Liffe ne predvaja le sedem ur trajajočih črno-belih madžarskih ali filipinskih art filmov, pusti se tudi razvajati in vdajati. Pustolovščinam Robina Hooda, Sneguljčici in sedmim palčkom, melodramatičnim vesternom, kičastim melodramam, pa plavolaskam, ki jih imajo moški raje, leopardom, fatalnim marilynkam. Vedno v živih barvah, ki so jih bostonski inovatorji sprva dosegli z dvojnim in izpopolnili s trojnim filmskim zapisom. Aja, kaj je že filmski trak? Perforacije in te stvari, navije se ga na kolut. Lanska Liffova retrospek- tiva Vrnimo film v kina je bila hit jeseni, verjamem, da bo letošnja prav tako. Ob sveže pečenih canskih palmah, berlinskih medvedih, beneških levih ali rotterdamskih tigrih bo dobrih filmov – barvnih ali črno- belih – na pretek.

Simon Popek

Medijski pokrovitelj:

Opičji kraljKitajsko narodno gledališče za pekinško opero – CNPOC

Od PO, 28., do ČE, 31. decembra 2015, Gallusova dvoranaPraznična oz. silvestrska predstava, primerna za družinski obisk

CNPOC (The China National Peking Opera Company) je januarja 1955 v Pekingu usta-novilo Ministrstvo za kulturo Ljudske republike Kitajske. Njegov prvi direktor in pobudnik za ustanovitev je bil znameniti igralec pekinške opere Mei Lanfang, nad katerim se je navduševal tudi Zahod, še posebej Bertolt Brecht, Charlie Chaplin in Albert Einstein. Njegova življenjska zgodba pa je bila tudi navdih za film Zbogom, moja konkubina.Naloga CNPOC je ohranjanje kulturne dediščine znamenite tradicionalne kitaj-ske gledališke zvrsti, ki izvira iz 13. stoletja, danes v svetu imenovane kitajska opera. CNPOC razvija enega od žanrov te bogate zvrsti, imenovane pekinška opera, v kitaj-ščini jing-ju. Ime velikokrat zmede zahod-nega gledalca, saj pričakuje operno pred-stavo. Vendar med pekinško ali kitajsko in evropsko opero ni nobene povezave. Igralce sicer spremlja orkester tradicionalnih kitajskih inštrumentov, vendar gre pred- vsem za umetnost in veščino igre, uprizor- jene zgodbe. Zgodbe pekinške opere, ki se je razvila prav v Pekingu v 19. stoletju, izvirajo iz zakladnice kitajske književnosti. Lahko pa tudi zajemajo iz sodobnosti kot znana Rdeča svetilka, ki se dogaja v japonsko- kitajski vojni. Jing-ju se razlikuje od bolj liričnega, v svetu prav tako zelo cenjenega žanra kun-qu (brez akrobatike in borilnih veščin), nastalega že v 16. stoletju, katerega najbolj reprezentativna predstava je zname- nita ljubezenska zgodba Pavilijon potonik, imenovana tudi kitajska Romeo in Julija.Zgodba Opičjega kralja je poleg pripovedke o Beli kači verjetno najbolj znan jing-ju. Glavni junak Sun Wukong oziroma Opičji kralj je eden najbolj priljubljenih likov iz kitajske literature. Je glavna oseba enega od štirih temeljnih klasičnih kitajskih roma-nov Potovanje na zahod iz 16. stol., v skraj-šani obliki prevedenega tudi v slovenščino (prev. Branko Gradišnik, Pomurska založba 1988). Opičji kralj je čudežen lik: obvladuje raznovrstne čarodejske veščine, je pretkan in spreten ter mu je kos edino sam Buda. Še posebej se odreže kot spremljevalec in pomočnik znamenitega budističnega meniha Svan Dzanga, z duhovnim imenom Tripitaka, katerega naloga je iz Indije na Kitajsko prinesti izvirne budistične spise,

na poti pa se mora spopasti s številnimi preizkušnjami, pri katerih mu je v največjo pomoč prav Sun Vukong.Klasična uprizoritev Opičjega kralja s petde-setimi nastopajočimi je prava paša za oči. Odlikujejo jo bogati kostumi, vrhunski igralci, ki poleg zahtevne igralske tehnike obvladujejo še akrobatske in borilne veščine ter zapleteno umetnost ličenja. Vsak igralec se pred predstavo naliči sam in za to potre-buje približno dve uri. Za evropskega gle- dalca pravo popotovanje na Daljni vzhod. In ne nazadnje izviren uvod v novo leto 2016, ki bo po kitajskem horoskopu prav v znamenju opice.V sodelovanju s Konfucijskim inštitutom v začetku decembra pripravljamo tudi pre- davanja in delavnice o pekinški operi.

Jana Pavlič

Eugène Ionesco

NosorogiNarodno gledališče Marina Sorescuja iz Craiove

NE, 20., in PO, 21. marca 2016, Gallusova dvorana

Režija: Robert Wilson

Narodno gledališče Marina Sorescuja iz Craiove, ki ga je v osemdesetih letih prejš-njega stoletja vodil režiser Silviu Purca-rete in ga popeljal v svet (z odličnim Titom Andronikom so gostovali tudi v ljubljan-ski Drami), je povabilo k sebi Američana Roberta Wilsona in mu ponudilo režijo Nosorogov Eugèna Ionesca, francoskega pisatelja romunskega rodu. Enigmatična drama nekje med nadrealiz-mom, magičnim realizmom in absurdom se je izkazala kot izvrsten katalizator Wil- sonove domišljije in ustvarjalne mrzlice. S tridesetčlanskim ansamblom je ustvaril gledališko norost, v kateri domišljija skače čez ovire realnosti ter prestavlja meje logike in klasične zaznave sveta. Ljudje se posto-poma spreminjajo v nosoroge, realnost se umika nerealnemu, gledališka magija pa premaga še tako turobno vizijo sveta in odpira poglede onstran, v druge razsež-nosti. Kar poskuša Ionesco z jezikom, to stori Wilson s podobami. Svet nam pokaže

takšen, kot ga nismo še nikoli videli, kot si ga nismo predstavljali niti v sanjah. Pri tem mu pomagajo izvrstni romunski igralci vseh generacij, ki se Wilsonovemu svetu odlično prilegajo in se v njem tudi zelo dobro znajdejo. Njihova razkošna telesa in ekspresivni obrazi zajemajo iz bogate tradicije evropske gledališke avantgarde in nemega filma od Gordona Craiga in Maxa-Reinhardta do Charlieja Chaplina in Kaba-reta Voltaire. Predstava, ki je nastala ob dvajsetletnici Ionescove smrti, je izvrstna učna ura zgodovine gledaliških avantgard 20. stoletja in dokaz, da so veliki režiserji kot dobro vino. Z leti postajajo vedno bolj žlahtni.

Jana Pavlič

»Če vidite sončni zahod, ali mora kaj pomeniti? Če slišite ptičje petje, ali mora imeti sporočilo?«Robert Wilson

26. ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe

Od SR, 11., do NE, 22. novembra 2015

Predihano na prepihu sedanjega časa

Cikel sodobne glasbe Predihano že vrsto let dopolnjuje naše sporede s predstavljanjem ustvarjalnosti sodobnih avtorjev in del druge polovice 20. stoletja. Osnova skladbe je misel – izpeljana ideja, ki se matria- lizira v polju abstraktno časov- nega. Lastnost našega uma je, da se bolje počuti v svetu znanega. Varni svet glasbenih pokrajin, ki so nam domače, nas navdaja z veseljem prepoznavanja glasbenih vzorcev in naš notranji sluh razvnema z domišljijo, ki se udejanja v gibanju po razsež- nostih zvočnega sveta. Angažirana glasbena misel zahteva neokrnjeno pozornost – danes je vse bolj omejena na zvočno kuliso, postaja rekvizit ozračja. Raziskave kažejo, da se je v vsakdanu podob in zvočnih spodbud brez pravega prevoda glasbenih misli močno zmanjšala tudi naša sposobnost razmahnjenega dojemanja slušnih razsežnosti. Glasbena sporočila, ki najpo- gosteje polnijo naš zveneči svet, so vedno bolj kratkosapna, z reduciranim spektrom zvočnih barv, v osnovnih znanih vzorcih. Temu procesu sledijo tudi krnjenje zaznavnih sposobnosti, bogastvo doživljanja in zmožnost ustvarjanja različnih notranjih svetov. Zato so za nas toliko bolj dragocene tiste stvaritve in dogodki, ki odpirajo prostore glasbeni misli, raziskujoči pokrajino našega prostora in časa. Prihodnji dogodki sezone Predihano bodo v znamenju novih glasbenih kreacij ustvarjalcev mlajše generacije, ki izhajajo iz našega okolja ali delujejo v močni vezanosti nanj. Konec maja tako pripravljamo prve izvedbe del Novozelandca Nevilla Halla in Mehičana Mauricia Valdésa San Emeteria, ki že nekaj let živita in ustvarjata v našem kulturnem prostoru, z glasbeniki, združenimi v ansamblu Neofonía pod vodstvom Stevena Loya. Sredi novembra bomo v izvedbi kvinteta Kompulz lahko prisluhnili novim zvočnim zamislim mednarodno delujočih avtorjev mlajše generacije Mateja Bonina, Bojane Šaljić in Petre Strahovnik.

Ingrid Gortan

»Najprej vidim delo kot celoto. Nato se posvetim detajlom. Pri dodelavi vedno kaj izgubim. Tega ni mogoče preprečiti. Vendar pa izgubljeno odtehta pridobljena vitalnost.« Arnold Schönberg

Zahvaljujemo se donatorici Tobačna Ljubljana, d.o.o.Medijska pokrovitelja:

31. slovenski knjižni sejem

Od SR, 25., do NE, 29. novembra 2015

Na osrednji slovenski prireditvi, posvečeni knjigi in vsemu, kar je povezano z njo, raz- stavne prostore založb in bogat spremljevalni program obišče več kot 35.000 ljubiteljev branja. Slovenski knjižni sejem prirejamo skupaj z Združenjem knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki vsako leto podeljuje tudi Schwent- nerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter bralne kulture v Sloveniji in med Slovenci zunaj meja domovine. In tako se v Cankarjevem domu simbolno znova srečujeta:

Cankar in SchwentnerMed majem 1898 in decembrom 1915 je Ivan Cankar založniku Lavoslavu Schwentnerju poslal 284 pisem. Sprva ga je naslavljal kot »Blagorodni in Velecenjeni gospod«; pozneje, ko sta se pobratila, pa kar »Dragi Schwentner«. Pisma niso le poslovne narave, ampak je iz njih mogoče razbrati tudi Cankarjev ustvarjalni potek, predvsem kako usodno je bilo njegovo pisanje povezano z nenehnim pomanjkanjem denarja, četudi se ve, da je prvi slovenski poklicni pisatelj s honorarji zaslužil toliko, kot je bila tedaj plača avstrijskega polkovnika.

Schwentner, založnik in knjigotržec, ki je izdajal knjige slovenskim modernistom, Cankarju kar 23, je bil nenavadno strpen in potrpežljiv do (glede financ) nenehno razbur-jenega avtorja; dajal mu je predujem celo za tista dela, ki jih Cankar nikdar ni napisal. Ob tem pa je moral nenehno poslušati nje- govo sitnarjenje celo glede debeline papirja, na katerem so bila dela natisnjena; saj si je želel, da bi bile njegov knjige »obširnejše« in da ljudje ne bi vrednosti njegovega dela merili »po teži in obsegu«. Najpogostejša Cankarjeva prošnja, zahteva, naslovljena na Schwentnerja, je bila, naj mu nemudoma nakaže denar: »… ako pošlješ brzojavno, nakaži že pred poldnem; zadnjič je prišlo šele ob sedmih zvečer, ko sem bil že ves nervozen,« je pisal z Dunaja 9. marca 1906. Tako kot je bil Cankar edinstven in neponovljiv pojav v slovenski literaturi in socialni zgodo-vini, je poudarjen tudi pomen Lavoslava Schwentnerja. Zagotovo lahko trdimo, da brez njega ne bi bilo Cankarja takšnega, kot ga poznamo in beremo, a se brez Cankarja tudi Schwentner ne bi tako neizbrisno vpisal v slovensko duhovno zgodovino.

Ivo Svetina, pesnik in dramatik

Karik

atur

a: C

iril H

orja

k

Glavni pokrovitelj:

Foto

: Dam

jan

Švar

c

Foto

: Flo

rin C

hire

a

P R I P R A V I T E S E N A S E Z O N O 2 0 1 5 / 1 6

Strokovnjaki za strokovno in zabavno

V kongresni dejavnosti vlada v svetu zelo ostra konkurenca in v prednosti so seveda ponudniki iz večjih in na geopolitičnem zemljevidu bolj prepoznavnih držav. Kljub temu se Kongresno- komercialna dejavnost Cankarjevega doma s konkurenco zelo uspešno kosa. Odločilni dejavniki pri tem so dolgoletne izkušnje, številne reference, zadovoljstvo naročnikov, atrak-tivni in funkcionalno ustrezni prostori CD v samem središču mesta, na prvem mestu pa sta znanje in strokovnost. Za velike mednarodne kongresne prireditve brez licence PCO (profesionalni kongresni organizator) niti ni več mogoče kandidirati, pomembno pa je tudi nenehno slediti razvoju in trendom dejavnosti, kar nam omogoča aktivno članstvo v uglednih mednarodnih strokovnih združenjih, kot sta IAPCO in ICCA.V letu 2015 gostimo dvaindvajset mednarodnih srečanj, ki so obenem nadvse pomembna tudi za lokalno znanstveno in gospodarsko srenjo. Med njimi omenimo: 11. mednarodno konferenco o samodejnem prepoznavanju obrazov in kretenj, Zdravje rastlin za trajnostno kmetijstvo, konferenco SINAPSA, Letno srečanje kardiološkega združenja Alpe-Adria, 16. evropski kongres pediatrične kirurgije – EUPSA 2015, 13. srečanje Evropskega nevrooftal-mološkega združenja – EUNOS, 53. simpozij mednarodnega združenja za klinično elek-trofiziologijo vida  – ISCEV, letno srečanje združenja Alzheimer Europe, Mednarodno konferenco inženirskih vibracij – ICOEV 25. kongres Mediteranske zveze za angiologijo in vaskularno kirurgijo – MLAVS, forum Civitas ter Kongres Mediteranskega združenja za inkontinenco in medenično dno.

Veliko bo tudi izobraževalnih in posvetovalnih dogodkov, ki jih organiziramo v sodelovanju z domačimi strokovnimi ustanovami, poslovnih sprejemov, slovesnosti in zabavnih prireditev. Letošnja novost, Festival celostnega zdravja DAO YAH, je naletela na dober odziv in tako bo drugo nadaljevanje sledilo v začetku leta 2016. Precejšen del programa nastaja sproti, saj se na želje naročnikov prožno odzivamo. Pripravljeni smo se jim tudi približati in tako vse vrste dogodkov lahko organiziramo in izvedemo v primernih prostorih kjer koli v Sloveniji in tudi tujini.V zadnjem času Cankarjev dom postaja vse bolj priljubljeno prizorišče porok in različnih praznovanj, česar smo še posebej veseli, saj tako dokazujemo, da smo odprta hiša za najrazlič- nejše zamisli in namene ter dostopni vsem.

Breda Pečovnik

56. jazz festival Ljubljana

Letos prvič živahna jazz četrt, bolšji jazz sejem, filmske projekcije, delavnice za otroke in mlade …

S 56 leti je Jazz festival Ljubljana najstarejši evropski jazzovski festival in drugi na svetu, takoj za legendarnim newportskim. Ob pregledovanju minulih programov se zavemo pomena ljubljanskega festivala za jazzovsko življenje stare celine. Med oblikovanjem letošnjega programa sva s sovodjo Bogdanom Benigarjem ugo- tovila, da se prihodnost jazza s svojo naravno težnostjo letos nagiba h kitari in k Belgiji, zato je v končni selekciji kar nekaj velikih predstavnikov omenjenega glasbila in glasbenega okolja. V izredno čast nam je predstaviti enega najbolj vznemirljivih kitaristov danes. Edinstveni James Blood Ulmer je morda največja še živeča legenda bluesa, skupaj z Ornettom Colemanom pa pionir free funka oziroma harmolodičnega jazza. Po zavidljivi glasbeni poti v različnih zvrsteh je Ulmer še vedno zelo svež, drznimo si trditi, da celo bolj navdušuje kot kdaj koli prej. Samoizpovedna solistična igra je Ulmerjev najbolj mikaven in svoj-stven pristop k izražanju bluesa. Prepričan sem, da bo za mnoge od nas življenjska izkušnja.Joe Morris, ki že dolga leta slovi kot pravi vizionar jazzovske kitare, bo v Ljubljani gostoval v dveh postavitvah, v triu z Evanom Parkerjem in Natom Wooleyjem ter v duu z velikim slovenskim bobnarjem Drejem Hočevarjem. Pri založbi Clean Feed bosta izšli plošči obeh projektov.Na njene prihodnje izdaje v »zbirki« Ljubljana Jazz Series se mrzlično priprav- ljajo tudi glasbeniki v projektih Joachim Badenhorst’s Carate Urio Orchestra in Carlos Bica’s Azul Trio. Obe zasedbi lahko

v Cankarjevem domu nekaj dni rezidenčno ustvarjata in se pripravljata pred dejan-skim živim

nastopom, kar je ena od potez

za krepitev odličnega sodelovanja med ljubljanskim festivalom in portugalsko založbo Clean Feed.Festival je Matsu Gustafssonu in Craigu Tabornu pustil vso svobodo pri snovanju gradiva za svetovno premiero dua. Z razburjenjem pričakujemo izid podva-janja izvirnih glasov v novi, skupni viziji. Elephant 9 in Reine Fiske bosta predstavila svoj psihedelični/jazzovski/improvizirani power house zvok, vendar brez smrtnih žrtev. Kjetil Møster & Jü bosta nedvomno raziskovala podobne zamisli o lomljenju jazzovskih struktur. Ne zamudite atrakcije nove norveške čudežne deklice Mette Rasmussen, ki bo improvizirala ob boku kultnega ameriškega tolkalca Chrisa Corsana. Prav tako nepogrešljiv je ogled belgijskega projektaDans Dans ter doma- čih jazzovskih velikanov, kot so Igor Bezget, Lojze Krajnčan in Vitja Balžalorsky. Saj je poslanstvo Jazz festivala Ljubljana mdr. tudi izpostavitev slovenskih talentov. Veliko pričakujemo tudi od zvezdniških zasedb festivala, kot so Fire! Orchestra, Sly & Robbie meet Nils Petter Molvaer, Terje Rypdal & Big Band RTV Slovenija feat. Ståle Storløkken ter Diogo Nogueira & Hamilton de Holanda Bossa Negra.Kot se sami lahko prepričate, si program prizadeva osvetliti širok glasbeni mozaik, z obsežnim izborom glasbenih žanrov, prijemov in nacionalnih posebnosti ter predstavitvijo najnovejših jazzovskih tokov in njegovih oplajanj.

Pedro Costa

Tomaž Lavrič Čarobnost stripa

Od 18. novembra 2015 do 18. januarja 2016, Galerija CD

Tomaž Lavrič, avtor stripov, kari-katurist, ilustrator, skratka Risar z veliko začetnico, se z never-jetno lahkoto sprehaja med žanri ter nas nenehoma preseneča s slogovnimi preobrazbami in neizčrpno ustvarjalno domiš- ljijo. Je tudi skrivnostni umetnik, ki se podpisuje s številnimi imeni in zato – povsem razum- ljivo – ne mara soja žarometov. Z bistroumnimi in do popolnosti izbrušenimi komentarji sveta se kaže kot rahločuten spremljeva-lec celovitega družbenega doga-janja. Le kdo ne pozna njegove Diareje in številnih drugih risar-skih izjav za Mladino, kjer že leta vsakič znova ostro zašili kritično pero? Med Lavričeve likovne vrhunce lahko uvrstimo nedavno ponatisnjeni album Bosanske basni, avtorjev poklon nekdanji državi in vojni v naši neposredni bližini, za katerega je v tujini prejel niz prestižnih nagrad.Izčrpen pregled Lavričevega or- jaškega stripovskega opusa smo si pred leti lahko ogledali na razstavi v Moderni galeriji, tokrat pa v Galeriji CD v sodelovanju z umetnostnim zgodovinarjem Juretom Mikužem pripravljamo drugačen, poglobljen pogled na Lavričevo ustvarjanje.

Nina Pirnat Spahić

Glavna pokroviteljica:

Medijska pokrovitelja: S podporo:

www.

ljubljanajazz.si

Sreda, 1. julij Flat Earth Society »Homage to Mr Zappa – Don‘t worry, Frank is dead anyway.« Kristijan Krajnčan Project: Hidden Myth svetovna premiera KUU!

Četrtek, 2. julij Carate Urio Orchestra James Blood Ulmer Craig Taborn/Mats Gustafsson Duo svetovna premiera

Petek, 3. julij Vitja Balžalorsky Evan Parker/Joe Morris/ Nate Wooley Terje Rypdal in Big Band RTV Slovenija feat.Ståle Storløkken, dirigent Lojze Krajnčan

Igor Bezget Sly & Robbie meet Nils Petter Molvaer Dans Dans Jü & Kjetil Møster

Sobota, 4. julij Dre Hočevar Quartet feat. Joe Morris, Pascal Niggenkemper & Nate Wooley svetovna premiera Carlos Bica Azul Fire! Orchestra Diogo Nogueira & Hamilton de Holanda Bossa Negra Mette Rasmussen/ Chris Corsano Elephant9 + Reine Fiske

Cankarjev dom, Križanke, Klub Gromka

Spremljevalni in družabni program

Fotografski razstavi Urška Lukovnjak: Svetloba jazza, MG; Caroline Forbes: Portreti glasbenikov, NLB Galerija AvlaFilmske projekcije Kako sem našel Felo Kutija, Čas za improvizacijo, KDKoncerti mladih glasbenikovJazz četrt CDodprtje 2. 6. ob 12.30, podhod MaxijaJazz v Parku sveta Evrope 4. 7. od 10. do 13. ure: Bolšji jazz sejem, otroške delavnice, nastopi glasbenikov, jazz brunchDelavnice za otroke in mladev sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije

Zame je prvič

Nagradna akcija – 150 brezplačnih vstopnic za prvi festivalski dan

Klub poslovnih žensk SheXo Deloitte sto petdesetim posa-meznikom, ki doslej niso bili še nikoli na Jazz festivalu Ljubljana, 1. julija omogoča brezplačen obisk koncertov. Na E info@ljubljanajazz.si ali FB Jazz festivala Ljubljana nam do 15. junija zaupajte, zakaj bi se želeli prvič udele-žiti festivala. Med odgovori bomo izžrebali 150 dobitnikov brezplačnih vstopnic in jih o nagradi obvestili po e-pošti do 19. junija. Več informacij na S www.ljubljanajazz.si.

Pokrovitelj akcije:

1.1.Grbbarvna reprodukcijapozitiv

Poenostavljen grb (uporaba pri velikosti pod 20mm)barvna reprodukcijapozitiv

Foto

: Won

der K

nack

Kongresno-komercialna dejavnost CDKo načrtujete kongres, seminar, slovesnost, zabavo … Poiščite nas!

SheXO klub Slovenija

Sly & Robbie

Nils Petter Molvaer

Foto

: Bra

nko

Cve

tkov

ič

Informacijsko središče in prodaja vstopnic CD (podhod Maxija) T 01 2417 299 F 01 2417 322 E vstopnice@cd-cc.si. Ob delavnikih odprto od 11. do 13. in od 15. do 20. ure, ob sobotah od 11. do 13. ter uro pred prireditvami. Nakup vstopnic tudi po T 01 2417 300 in pri pooblaščenih prodajalcih (M Holidays, Petrol, Kompas, Alpetour, mojekarte.si idr.). 5-odstotni prihranek pri spletnem nakupu na S www.cd-cc.si in s kartico Ivanka. Razstave so odprte od 10. do 19., ob nedeljah do 14. ure. Pridržujemo si pravico do spremembe programa.Generalna direktorica CD Uršula Cetinski

Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana, www.cd-cc.si

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA KULTURO

Uršula Cetinski, generalna direktoricaJana Kramberger, direktorica poslovnega sektorja; Breda Pečovnik, direktorica kongresno-komercialnega sektorja CD; Karmen Klučar, direktorica tehničnega sektorjaIngrid Gortan, vodja programa resne glasbe, opere in baleta; Bogdan Benigar, vodja programa jazza in glasb sveta; Simon Popek, vodja filmskega programa; Nina Pirnat Spahić, vodja razstavnega programa; Barbara Rogelj, vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programaIzbor predstav za abonma Veličastnih 7: Jana Pavlič, Jean-Pierre Wurtz, Ingrid Gortan Uredila: Damjana Kenda Hussu; zlektorirala: Sonja Košmrlj; oblikovala: Maja Gspan

Program javne službe CD sofinancira:

Klub CD

Pokroviteljica razstavnega programa CD:

T 01 24 17 122 E kongres@cd-cc.si S www.cd-cc.si/kongres

P R I P R A V I T E S E N A S E Z O N O 2 0 1 5 / 1 62 0 1 5 / 1 6

Foto

: Nad

a Ž

gank