Priročnik za

ravnatelje

Mednarodniprojekti v šoli

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

371.21(035)

MEDNARODNI projekti v šoli: priročnik za ravnatelje / [uredilaTanja Taštanoska]. - Ljubljana: Center za mobilnost in evropske  programe izobraževanja in usposabljanja - CMEPIUS, 2006

ISBN-10 961-6628-01-1ISBN-13 978-961-6628-01-31. Taštanoska, Tanja

229167104

Izvirnik: Mednarodni projekti v šoli: priročnik za ravnateljeIzdal: Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja inusposabljanja (CMEPIUS)Uredila: Tanja TaštanoskaOblikovanje: Studio 22Tisk: JB GraphNaklada: 2000 izvodovLjubljana, avgust 2006

Evropski projekti in sodelovanje v njih predstavljajovelik izziv za šolo. Kljub temu da zahtevajo odvčasih preobremenjenih zaposlenih na šolidodaten vložek dela in dobre volje, izkušnjeslovenskih in evropskih šol kažejo, da se takšnainvesticija bogato obrestuje. Mednarodni projektispreminjajo vzdušje v učiteljskem kolektivu,krepijo občutek za timsko delo, prinašajo možnostiza izmenjavo izkušenj s šolami v tujini inspoznavanje pedagoških praks iz drugih okolij tertako prispevajo k večji odprtosti šole instrokovnemu razvoju učiteljev. Z dolgoročnimvključevanjem v mednarodno okolje šolazagotovo krepi tudi svoj ugled. Svež pristop kpoučevanju in povezovanje s tujino, ki staneizogibna dela mednarodnih projektov, paprispevata tudi k večji motivaciji učencev.Vključevanje šole v mednarodne projekte je šeposebej velik izziv za ravnatelja ali ravnateljico.Ravnatelj je namreč tisti, ki šolo usmerja in skrbi,da šola v začrtani smeri tudi ostane. Je tisti, kimora igrati vlogo vodje in svetovalca hkrati; tisti,ki mora zaposlene motivirati, hkrati pa paziti, dadelo opravijo kakovostno in v skladu s predpisi.

UVOD

Sodelovati v mednarodnem projektu ni majhnareč. Poiskati je treba partnerje in z njimi sodelovati.Poskrbeti je treba, da so obveznosti, ki jih šoladobi s takim sodelovanjem, izvedljive, da je navoljo denar in da ja ta pravilno porabljen.Nenazadnje je treba poskrbeti, da normalnošolsko delo ne bo trpelo.

Pri delu nacionalne agencije pogosto opažamozadrego in težave, s katerimi se soočajo ravnatelji.Zato smo se odločili, da pripravimo priročnik, kibo ponudil oporo v nekaterih ključnih vidikih delana evropskih projektih. V želji, da naš priročnikne bi bil le še eno citiranje pravil, smo za pomočpri pripravi prosili ljudi, ki delajo na mednarodnihprojektih in ki poznajo področje šolstva v Sloveniji.K sodelovanju smo povabili posameznike, kipoznajo evropske projekte z različnih zornih kotov.Prispevki v tem priročniku so njihovi nasveti izprve roke, kako se spoprijeti z mednarodnimprojektom.

Prepričani smo, da vam bo ta priročnik v pomočpri vašem delu in vključevanju vaše šole vmednarodne projekte. Želimo vam uspešno deloin obilo veselja pri sklepanju mednarodnihznanstev, partnerstev in prijateljstev.

Ekipa CMEPIUS

KAZALO

PROJEKTI V ŠOLI – VODSTVENI IZZIV 6

Omejitve in ovire so izgovori, lahko pa postanejo izzivi 7

Osnovni zunanji pogoji na poti kakovosti in uspeha 8

Organizacijska kultura in klima 9

Pozitiven odnos do novosti in sprememb 9

Zaposleni kot človeški viri 10

Motivacija zaposlenih 12

Kakovostno vodenje 13

Ciljna naravnanost in usmerjenost k dodani vrednosti 15

PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV IN SODELOVANJE

V MEDNARODNIH PROJEKTIH 16

Pomen profesionalnega razvoja 17

Prvine internacionalizacije v profesionalnem razvoju učiteljev 19

Izkušnje slovenskih šol v mednarodnih projektih 21

Profesionalni razvoj učiteljev v mednarodnih projektih

– odzivanje na prihodnost 22

PROFESORJI IN UČITELJI V MEDNARODNIH PROJEKTIH 24

Projekti in njihov vpliv na organizacijo in izvajanje pouka 24

Vplivi vključevanja učiteljev v mednarodne projekte 25

Projekti in kakovost pouka 26

KAKO SE LOTITI MEDNARODNEGA PROJEKTA 27

Zakaj mednarodni projekt ? 27

Kako začeti? 28

Zagotavljanje strukture projekta 30

Umetnost priprave projektnih predlogov 32

Projektno delo je timsko delo 34

Vodenje tima 36

Dosežki in njihovo prepoznavanje 37

Obvladovanje konfliktov v timu 37

ADMINISTRATIVNO-FINANČNI VIDIK

VODENJA MEDNARODNEGA PROJEKTA 38

Priprava in oddaja prijavnice 39

Izvajanje projekta 42

Poročanje 45

Revizija 45

Davčna ureditev evropskih sredstev 46

Davek na dodano vrednost 46

Davek od dohodka pravnih oseb 47

Dohodnina 48

Posebne pogodbene vezi s sodelavci projekta 50

Podjemna pogodba 50

Avtorska pogodba 50

IKT IN MEDNARODNI PROJEKTI 51

Orodja za komuniciranje 51

Orodja za pisno sporočanje 51

Orodja za spletno telefonijo 53

Orodja za trenutno sporočanje 53

Orodja za spletno sodelovanje 54

Orodja za vodenje projektov 54

SISTEMI ZA PODPORO PROJEKTNEMU IN SODELOVALNEMU DELU 55

KAM PO DODATNE INFORMACIJE IN POMOČ? 59

komunikacijo ter skupno načrtovanje in izvajanjesprememb, vezanih na prihodnji čas ter prostor,primeren za inovacije in ustvarjanje dodanevrednosti. Tako je bilo treba svoja prizadevanjausmeriti h krepitvi organizacijske kulture inustvarjalne klime ter pripraviti pogoje zavzpostavljanje ustreznih motivacijskihmehanizmov, ki imajo moč motivirati zaposlenev šolah za doseganje novih, še zahtevnejših ciljev.Da lahko pride do opisanega procesa, je trebapredhodno zagotoviti ustrezne zunanje pogoje,ki se odražajo v organizacijski kulturi in klimi šole,v pozitivnem gledanju na zaposlene kot človeškevire, v poznavanju značilnosti notranje motivacijezaposlenih, v postopnem, preudarnem indogovorjenem uvajanju sprememb ter z njimitesno povezanim kakovostnim vodenjem šole,ki vodi k ciljni naravnanosti, kakovostnimrezultatom in dodani vrednosti. Vse našteto jepo izkušnjah sodeč nujno potrebno za uspešnopripravo in izvedbo evropskih projektov.

Slovenska osnovna šola je v zadnjih letihvključevanja Slovenije v EU in prenove vzgojno-izobraževalnega programa doživela velike in hitrespremembe, ki so jih mogli uspešno uvajali leustrezno motivirani in dobro usposobljeni ljudje,ki so vedeli, kaj hočejo in kam morajo. Izkoristitije bilo potrebno vse njihove potenciale, da jelahko prišlo do nove kakovosti in z njo povezanedodane vrednosti.Spremembe v okolju so narekovale hitroprilagajanje in s tem notranje spremembe v šolah.Tako je bila ena večjih sprememb povezana strajanjem osnovnošolskega izobraževanja in zvsebinsko prenovo programa, ki je začel dobivatitudi evropske dimenzije. V ospredje je prišlospodbujanje ustvarjalnosti učencev in učiteljevter sodelovanje z ožjim in širšim okoljem. Prednostso začele dobivati različne povezave, tako medšolami kot tudi med učenci in učitelji, nanacionalni in na evropski ravni. Začel se jesistematičen prenos inovacij iz enega okolja vdrugega, od enega subjekta k drugemu. To so bilespremembe, ki so bile posledica globalizacijenaše družbe, hkrati pa odziv na potrebe različnihnotranjih in zunanjih javnosti. Različnapovezovanja so postala nuja in izziv. Da so stekla,je bilo potrebno osnovno računalniško znanje,potrebne so bile spretnosti sporazumevanja vtujem jeziku in sposobnosti dobre komunikacije.V spremenjenih razmerah je bilo (in je) izhodiščedela uspešno in učinkovito ravnanje z zaposlenimi,ki so postali nepogrešljivi viri in potenciali razvojanovega načina dela. Znano je, da je vsedeterminirano s človekovim razmišljanjem innjegovo bolj ali manj učinkovito aktivnostjo.Učinkovito ravnanje z ljudmi je pri vključevanjušole v različne EU programe postalo ključ douspeha in ugleda šole in zaposlenih v različnihjavnostih. Kdor se je zavedal, da so še zlasti vspreminjajočih se pogojih dela ljudje ključnidejavniki napredka in razvoja, je to prednost začelizrabljati. Pridobil je na prednosti in takoučinkovito dosegal svoje posebne namene, novecilje in s tem kakovostne rezultate. Zavedanje opisanega je zahtevalo zagotavljanjepravočasnih in učinkovitih informacij, dvosmerno

mag. Karla Škrinjarič, ravnateljica, II. OŠ Rogaška Slatina

PROJEKTI V ŠOLI – VODSTVENI IZZIV

Omenjene težave je mogoče preseči in jihspremeniti v izzive, vendar je pred tem trebazačeti s spreminjanjem samega sebe in z izbirobolj učinkovitih oblik vedenja. Pri tem je lahkovodjem v pomoč SWOT analiza, s katero jemogoče slabosti in nevarnosti prepoznati in jihspremeniti v prednosti in izzive.

Komponente SWOT analize

O vprašanju motivacije za delo govori tudi t.i.Teorija Z, ki pravi, da organizacijsko klimo označujeposeben občutek o sodelovanju med vodilnimiin delavci3.

Omejitve in ovire na poti vključevanja šole v EUprojekte ne smejo biti izgovori, temveč morajoza šolo in zaposlene postati izzivi. Če ovirerazumemo kot izzive, jih lahko izkoristimo kotpriložnost za spremembo in pozitivno izbirovedenja, kot so osredotočenost, navdušenost,angažiranost in posebna zagnanost za iskanjeidej, inovacij in z njimi povezanih rešitev. Sprožise proces notranje motivacije za delo.

Zagotovo obstajata vsaj dve vrsti ljudi, ki sta delvsakega kolektiva. Eni na poti doseganja ciljevvidijo le omejitve in ovire ter so zato negativnonaravnani do novosti in sprememb. Drugi paimajo jasno vizijo, kako zaobiti omejitve in ovireter preko ciljev in kakovostnih rezultatov priti douspeha in dodane vrednosti.

Ljudje so ključnega pomena pri vseh dogajanjihv organizaciji, še posebej pri uvajanju novosti insprememb, zato jih je treba pritegniti ksodelovanju. Da bi to dosegli, morajo prinačrtovanju skupnih ciljev in poti do njih doveljave priti interesi zaposlenih, ob tem pa, oborganizaci jskih, tudi nj ihove potrebe.

V šolah pogosto izbijejo na površje neprimernivodstveni pristopi. Vodje se izgovarjajo napomanjkanje časa za zaposlene, na organizacijskoshizofrenijo1 ali preveč poudarjajo tekmovalnost.Dodajajo, da je premalo sodelovanja, sami paprehitro ali na neprimeren način uvajajospremembe, novosti prepočasi vključujejo v delo,ali pa je njihovo vključevanje nasploh prepoznoin neustrezno. Odločitve vodij so pogosto prevečegocentrične ali celo neustrezne, saj mnogokratprevladuje pomanjkljivo ali nasprotujoče siinformiranje ter šibko in celo konfliktnokomuniciranje2.

Omejitve in ovire so izgovori, lahko papostanejo izzivi

1 Erčulj, J. in Vodopivec, I. (1999). S komunikacijo do ciljev. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

2 Keenan, K. (1996). Kako motiviramo. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Teorija Z je ime za tako imenovani “japonskimenedžerski slog”, ki je razcvet doživel v80-tih letih.V nasprotju s teorijo X, ki trdi, da delavci vbistvu sovražijo delo in jih je treba k deluprisiliti, ali s teorijo Y, ki predpostavlja, da jedelo človeku naravno in je lahko virzadovoljstva, se teorija Z osredotoča navzpostavitev lojalnosti med delavcem indelodajalcem.V teoriji Z imajo pomembno mesto zadoseganje produktivnosti stabilnostzaposlitve na eni strani in zaupanjemenedžerja v sposobnosti in lojalnost svojihdelavcev na drugi.

3 Černetič, M. (1997). Poglavja iz sociologije organizacij. Kranj: Založba Moderna organizacija, str.: 197.

Analiza okolja

Notranje okolje Zunanje okolje

Strenghts(Prednosti)

Weaknesess(Slabosti)

Opportunities(Priložnosti)

Threats(Grožnje)

- Primerna organizacijska kultura in klima šole

- Pozitiven odnos do novosti in sprememb

- Ustrezno ravnanje z ljudmi kot človeškimi viri in potenciali

- Notranja motivacija zaposlenih

- Kakovostno vodenje šole in zaposlenih

- Ciljna naravnanost in usmerjenost šole k rezultatom in

dodani vrednosti

OSNOVNI ZUNANJI POGOJI NA POTI KAKOVOSTI IN USPEHA

V vsaki organizaciji, tudi šoli kot nepridobitniorganizaciji, obstajajo splošne vrednote, normein prepričanja, ki so skupne večini zaposlenih.Kažejo se v odzivanju organizacije na zunanjisvet, katerega del so tudi mednarodne povezave.Gre za t.i. organizacijsko kulturo ali kulturo šole.

Ob organizacijski kulturi deluje tudi organizacijskaklima, ki odraža vidik povezovanja invzpostavljanja odnosov med ljudmi4. Ugodnašolska klima vzpodbuja sodelovanje in s temveselje do dela in zadovoljstvo z delom.

Posamezniki, ki klimo s svojim vedenjemoblikujejo, pa svoje vedenje tudi prilagajajodoločeni, že utečeni kulturi in klimi, če imajo odtega koristi. Da koristi zaznajo, jih morajo pogostopredstaviti in tudi podkrepiti z argumenti.Argumenti zdržijo, dokler zadovoljujejo njihovepotrebe in imajo od njih koristi5. Na ta način jekrog zadovoljstva in korist i sklenjen.

Ko se mora začeti večina ali prav vsi podrejatiutečenim razmeram, je nujno uvestispremembe, sicer razvoj v organizaciji obstojiin inovacij ni. Iz tega sledi, da je na področjukulture in klime v organizaciji nujno treba nekajspremeniti. Treba je začeti z aktivnostmi, ki dajejonov zagon zaposlenim in vodijo šolo k novemuuspehu.

V opisanih razmerah morajo vodje prevzetipobudo in poskrbeti za dodatni impulz od zunaj,zaposlene pa v proces vključiti v polni meri.Uporabijo lahko katero koli zunanje motivacijskosredstvo, ki prispeva k spremembi okoliščin inzaposlene izvleče iz utečenih ritmov. Projektnipristop to možnost omogoča, saj je ciljnonaravnan in zahteva dobro organiziranost.

Organizacijska kultura in klima

4 Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana: Gospodarski vestnik,str. 73.

5 Lipičnik, B. (1998) Ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana: Gospodarski vestnik,str. 73. in Koren, A. (1999). Ravnatelj med osamo in sodelovanjem. Ljubljana:Šola za ravnatelje.

6 Trstenjak, A. (1994). Človek simbolično bitje. Ljubljana: Mladinska knjiga; str.:114.7 Trstenjak, A. (1994). Človek simbolično bitje. Ljubljana: Mladinska knjiga; str.:109.

Pozitiven odnos do novosti in sprememb

Ljudje običajno novosti in spremembe težkosprejemajo ter jih je zato treba nanje pripraviti.Ker EU projekti sodijo med novosti, velja enakotudi zanje. Če so ljudje v novosti in uvajanjesprememb vključeni, so bolj motivirani za delo.Le v vzpodbudnem in dobro informiranem okoljuje klima naravnana v smeri novosti in sprememb,zato je v takih pogojih njihovo uvajanje mnogolažje.

Spremembe morajo biti uvedene organizirano inz določenim ciljem, umeščene v obstoječeaktivnosti z namenom, da izboljšajo stanje. Čeopisanega zaposleni ne poznajo, se lahko pojavistrah pred novostmi in spremembami, tudi tistiminajmanjšimi. Namesto da bi postale izzivi, seprelevijo v kopico problemov, omejitev in ovir.

Delni strah ali stres je sicer vedno prisoten in jenujen, saj je povezan z občutkom odgovornostiin je osnovno doživetje, ki ga ima človek obpogledu na prihodnost6. Ob strahu in v negotovihsituacijah se ne rojevajo ideje, ni ustvarjalnostiin ni inovacij. Zato je smiselno narediti vse, dase strahu in negotovosti ognemo ter juodpravljamo z dobro pripravo in zgledom, ali šebolje z vključevanjem zaposlenih v uvajanje inudejanjanje sprememb. Zadostna mera različnihin dobrih informacij zaposlenim pomaga, dase novosti in sprememb, pa tudi projektov,več ne bojijo.

Kontrolirano uvajanje novosti in sprememb všole je toliko bolj nujno, ker so ob zaposlenih všolah še učenci, ki so za novosti in spremembebolj odprti. Zato si velja zapomniti in velja privsakdanjem delu uporabljati misel, da je resničnomladosten človek tisti, ki živi obrnjen vprihodnost7. Takšna orientacija šole lahko postanegonilo življenja in dela zaposlenih in učencev,posredno tudi staršev.

Zaposleni so za organizacijo viri, potenciali inkapital, hkrati pa z drugimi viri razpolagajo8. Takoso zaposleni najbolj dragoceni dejavniki razvoja,saj se je izkazalo, da so spremembe mogoče lez njihovo pomočjo oziroma njihovimi različnimisposobnostmi, veščinami in znanji.

Vse pogosteje se poudarja vloga pozitivnečustvene naravnanosti oziroma t.i. čustveneinteligentnosti, ki je zelo pomembna pri doseganjuciljev. Za sodelovanje z drugimi je treba imetilastnosti čustvene inteligentnosti, za nadzor nadsvojimi ravnanji pa poznavanje, priznavanje inkontrolo lastnih čustev.

Vodje morajo v mislih neprestano poudarjatitrditev, da so ljudje in njihove zmožnosti bistvenidel slehernega dogajanja9, poseben manevrskiprostor pa nameniti neizkoriščenim ali celoneznanim človeškim zmožnostim, ki jih je trebaodkriti z opazovanjem. Neprestano si morajopostavljati vprašanja: “Kaj zaposleni zmorejo inkaj hočejo narediti?” Ni dovolj samo poznati inrazumeti posameznikovih zmožnosti, poznati jetreba tudi njegove potrebe.

Vodje morajo razviti takšno strategijo dela, ki boomogočala najbolj tvorno delo vseh zaposlenih.Primerna je t.i. Reddinova teorija 3-D, ki govoriv prid visoki usmerjenosti vodij k nalogam inhkrati k ljudem, kar omogočajo sodobnimetodološki pristopi, kot so projektno, skupinskoin timsko delo. Te oblike dela dajejo dejanskonajveč možnosti za usklajeno delo, smiselne inpravočasne odločitve ter učinkovito in uspešnodelo organizacije10.

Vedno in povsod morajo vodje javno poudarjatiin z dejanji dokazovati, da so zaposleni zelopomemben kapital šole kot nepridobitneorganizacije in da za napredovanje na poti dociljev niso nujna le finančna sredstva, ampak je

Zaposleni kot človeški viri

8 Ghoshal, S. (2003). Vzpon prostovoljnega vlagatelja. Kadri in kariera. Ljubljana: Finance št.171.

9 Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana: Gospodarski vestnik, str.:445.

10 Merkač Skok, M. (2001). Zapiski in vaje s predavanj. Ravnanje z ljudmi. Koper: Visoka šola za management in Belbin, R. M. (1993). Team Roles at Work. Oxford:Linacre House.

možno napredovati tudi (in samo) s pomočjoangažiranja ljudi in njihovih intelektualnihpotencialov, v katerih so se in se skrivajo rezervevsake organizacije, tudi šole11.

Ko začne takšno gledanje prevzemati vodilnovlogo na izvedbeni ravni, postajajo zaposleniprostovoljni vlagatelji, saj so notranje motiviraniza prispevek in napredek pri delu. Sami inprostovoljno se odločijo za vlaganje svojegačloveškega kapitala, svojega znanja, odnosov insposobnosti v področja dela, ki so zanimiva,privlačna in imajo od njih koristi12.

V prid opisanih značilnosti zaposlenih govorijotudi optimistične napovedi, ki poudarjajo vlogolastnega vpliva, ki ga imajo ljudje na vsa področjasvojega delovanja. Z rojstvom dane lastnosti jenamreč mogoče ob lastni aktivnosti spreminjatiin s tem posredno vplivati na lastno motiviranostza delo13. Če so zaposleni seznanjeni s teminovejšimi dognanji, potem so se mnogi, posebejpa najbolj zagnani, pripravljeni spreminjati.Smiselno je, da vodje o tem večkrat govorijo into redno poudarjajo. Spremembe zaposlenih “nasebi” so predpogoj vseh uspešnih sprememb inuvajanj novosti v organizaciji.

V EU projektih se skrivajo vse omenjene prednosti,zato so zaposleni pripravljeni postati viri in kapitalšole, če so dobro informirani, aktivno vključeniv procese dela šole, upoštevani in spoštovani.Notranje motivirani zaposleni spadajo v kategorijotistih, ki imajo vedno veliko dela, a so z delomzadovoljni in jim ni težko prevzemati novih nalog,ki jih opravijo vestno, v predpisanih rokih inodgovorno. Zanje obstaja znano pravilo: “Čeželimo, da bo delo na projektu opravljeno uspešnoin učinkovito, potem ga delegirajmo zaposlenim,ki so zelo zaposleni.” Ta princip se preizkušenoobnese tudi med zaposlenimi v šolah.           

11 Ghoshal, S. (2003). Vzpon prostovoljnega vlagatelja. Kadri in kariera. Ljubljana: Finance št.171.

12 Černetič, M. (1997). Poglavja iz sociologije organizacij. Kranj: Založba Moderna organizacija, str.:75.

13 Glasser, W. (2000). Teorija izbora. Zagreb: Alinea;Keenan, K. (1996). Kako motiviramo. Ljubljana: Mladinska knjiga in Latzko, W. J. in Saunders, D. M. (1996).Four Days with Dr. Deming: A Strategy for Modern Methodes of Management. New York: Addison Wesley Publishing Company.

- Zaposleni lahko izpopolnjujejo svoje znanje tujega jezika,

- spoznavajo kolege iz drugih sredin, slovenskih in evropskih šol,

- izmenjujejo strokovne in osebne poglede na delo, ki ga oboji opravljajo,

- spoznavajo (ne)materialne razmere po posameznih šolah in jih primerjajo s svojimi, s

katerimi se v posameznih sredinah soočajo,

- so sproti in dobro informirani o novih dogajanjih in imajo možnost nove informacije

umeščati v že obstoječe, ki so pri delu in razvoju posameznika, šole in neposrednega

okolja nujno potrebne,

- lahko se preizkusijo v ustvarjanju idej in nove, dodane vrednosti,

- o svojih ugotovitvah in delu lahko pišejo, objavljajo prispevke in se na ta način uveljavljajo

v svojih sredinah, saj pridobivajo na ugledu,

- imajo možnost postati nosilci inovacij in le-te predstavljati svojim kolegom in širše,

- so lahko deležni posebne pozornosti (ne)materialne narave,

- pogosto prejemajo e-sporočila in si dopisujejo znotraj portala e-Twinning. Takšna

komunikacija je informativne narave, kaže pa tudi na vzpostavljanje nekega novega

odnosa do drugih in sebe,

- lahko izmenjujejo svoje izkušnje tudi na podlagi neposrednih stikov, z obiski šol po Evropi,

če za to izkažejo zanimanje,

- pridobivajo na vseh področjih svojega osebnega razvoja, saj novosti in spremembe

posredno vplivajo tudi na njih osebno,

- bogatejši so za nova strokovna in druga spoznanja ter za povsem življenjske izkušnje, ki

jim jih ne more nihče več odtujiti.

Kaj lahko pridobijo zaposleni kot nosilci in izvajalci nalog v EU projektih?

Od motivacije zaposlenih za delo je na delovnemmestu odvisno, ali bo organizacija dobila možnost,da jih kot vire izkoristi in z njihovo pomočjodosega bolj kakovostne rezultate.

Navzven se motiviranost zaposlenih kaže vizražanju zadovoljstva, ki je povezano zosebnim občutkom uspešnosti pri delu.Nezadovoljstvo in negotovost ne moretanikoli prispevati k motivaciji zaposlenih zadelo, zato se jima je treba izogibati.

Zaposleni svoje potrebe in interese izražajo tudiskozi presojanje koristi, ki jih imajo v organizaciji,v kolikor se lotijo nekega dodatnega alispremenjenega načina dela. Zato si je trebapridobiti informacije, k čemu bodo zaposleni vnaslednjem obdobju težili in kaj je tisto, za karso notranje motivirani. To lahko storijo vodje nanačin, da jih preprosto vprašajo ali v neformalnempogovoru ali z anketnim vprašalnikom.

Med zunanjo in notranjo motivacijo, ki jouporabljajo vodje, mora obstajati ravnotežje, daso učinki čim večji. Motivacijski mehanizmi, kivzpodbujajo zunanjo motivacijo, lahko negativnovplivajo in zmanjšujejo notranjo motivacijo, čezaposleni zunanje motivacijske vzpodbudepričakujejo in jim pri delu pomenijo nekajvsakdanjega14. Precej večjo moč in vrednost zanačrtovanje in izvajanje projektov imanotranja motivacija zaposlenih, pri kateri greza priznavanje sposobnosti zaposlenih, njihovokreativnost, moč vplivanja, sprejemanjepooblastil, način komuniciranja, informiranje,pridobivanje na (samo)spoštovanju in ugledu.

Žal pa tako kot drugod tudi v šolah pogostoprevladujejo zunanji motivacijski mehanizmi. Vdoločenih situacijah je sicer zaposlene dobromotivirati na ta način, vendar pri zahtevnejšihprojektih ne sme postati prevladujoč. Če postane,potem ni mogoče predvideti meje, do katerezaposlene nagraditi, da bodo sploh pripravljeniv zvezi s cilji še kaj postoriti.

Motivacija zaposlenih

Med t.i. zunanje motivacijske mehanizme lahkoštejemo: relativno trdnost in stalnost zaposlitve,ugoden delovni čas, prehrano med delom, rednoplačo, možnosti za pridobitev sredstev za

uspešnost, napredovanje v nazive in v plačilnerazrede, dodeljene plakete, nematerialnenagrade, pohvale, priznanja, redne dodatkena zahtevnost delovnega mesta, dan ali dvadopusta med poukom v šolskem letu, javnepohvale pred različnimi javnostmi, majhnopozornost ob rojstnem dnevu in še bi se kaj

našlo. Omenjene motivacijske mehanizme jesmiselno uporabiti občasno, za konkretno

opravljene naloge ali za doseganje delnih, a zelonujnih ciljev pri posameznih projektih.

Višja izobrazbena raven zaposlenih v šolah nujnovpliva na izbiro ustreznih motivacijskihmehanizmov, predvsem tistih, ki so rezultatzadovoljevanja višjih potreb, kot so možnosti zaosebni razvoj, uspešnost pri delu, notranjevrednote dela, samouresničevanje,samopotrjevanje in druge15. Zaposleni kotnajpogostejša razloga, da ostajajo in delajo našolah, navajajo zadovoljstvo pri delu in spoznanje,da je njihovo delo, ki ga opravljajo, cenjeno16. Naprvo mesto pa ne postavljajo zunanjihmotivacijskih mehanizmov. V tem pogledu imajovodje več možnosti za uvajanje zahtevnejšihnovosti, saj le te zaposleni doživljajo kot prispevekza svojo osebno ali razvojno naravnano korist.

Višja izobrazbena raven zaposlenih zahteva odvodij ne le prepoznavanje potreb zaposlenih,temveč tudi enakovredno vključevanje le teh viskanje, načrtovanje organiziranje, izvajanje inevalvacijo ciljev pri vsakdanjem vzgojno-izobraževalnem delu in načrtovanju projektov, kise jih na šoli lotevajo. Motivacija zaposlenih vtakih pogojih postaja sestavni del strategije delaravnateljev kot vodij šole, odraža pa se na stiluvodenja, ki ga izberejo17.

14 Resman, M. (1994). Ravnatelj in motivacija učiteljev za sodelovanje in kvalitetnodelo. Sodobna pedagogika 5-6.

15 Černetič, M. (1997). Poglavja iz sociologije organizacij. Kranj: Založba Modernaorganizacija, str.:81.

16 Resman, M. (1994). Ravnatelj in motivacija učiteljev za sodelovanje in kakovostnodelo. Sodobna pedagogika 5-6. Ljubljana.

17 Vaupot Roncelli, S. (2000). Vodenje vzgojno-izobraževalnih organizacij, Koper: Visoka šola za management v Kopru.

Kakovost je vedno posledica učinkovitega vodenjazaposlenih in stila vodenja, ki ga izberejoposamezni vodje. Od kakovosti je odvisnamotiviranost zaposlenih za delo, posebej zaaktivnosti, ki so povezane z EU projekti.

Učinkovit stil vodenja je odvisen od ljudi in odnarave dela. Mnogokrat je potrebno različnoizbiranje slogov znotraj ene organizacije, sajnekatera dela zahtevajo natančno dorečenost inupoštevanje navodil, medtem ko druga dopuščajomožnosti dogovarjanja.

Vodenje kot veščina združuje štiri temeljneelemente: sposobnost uspešne uporabe moči,sposobnost razumevanja ljudi z različnimi motiviin interesi, sposobnost motiviranja ljudi zadoseganje skupnih ciljev in sposobnost ustvarjanjakulture sprememb v organizaciji18.

Kakovostno vodenje predpostavlja, da je človekstalno notranje motiviran za kakovost svojegaživljenja in da stalno presoja, ali ga ravnanjavodijo v želeno smer19. Sklepati je mogoče, damora osnovna naloga vodij na delovnem mestupostati motiviranje zaposlenih, ki so po naravinotranje motivirani le v smeri uresničevanja svojihciljev, ne pa tudi organizacijskih, če želijo, da bodoorganizacije pridobivale na kakovosti. Ob tem jetreba imeti v mislih, da so tudi okoliščine dela vorganizacijah nenaravne, zato same po sebi nisov prid motivaciji zaposlenih za doseganjeorganizacijskih ciljev. Za realizacijo teh si jepotrebno posebej in vsak dan znova in znovaprizadevati. Ta naloga je toliko težja, če je medzaposlenimi na delovnem mestu dosti takih, kidelajo izključno zaradi zagotavljanja življenjskevarnosti in ekonomske neodvisnosti, notranjemotivacije za delo in uspeh organizacije pa nimajo.V tem primeru morajo vodje svojo moč

Kakovostno vodenje

neprestano usmerjati k odkrivanju njihovih potrebin hkrati poudarjati potrebe šole kot nepridobitneorganizacije, da organizacijske cilje približujejoin usklajujejo z njihovimi potrebami in cilji.

Vodje, ki imajo moč usmerjati in motiviratizaposlene, da cilje izvršujejo čim bolje, ob čimmanjši porabi energije in čim večjemzadovoljstvu, odpirajo prostor novim idejamin inovacijam ter tako pripravljajo pogoje zadoseganje nove kakovosti dela. Pokazateljikažejo, da tovrstni vodje kakovostno vodijozaposlene20.

V organizaciji je nujno ugotoviti stopnjomotiviranosti posameznih zaposlenih, jih razvrstitiv vsaj tri kategorije in se vprašati naslednje:

Kateri delavci:• imajo zelo razvito prirojeno notranjomotivacijo in jih je treba vzpodbujatiobčasno, ko so naveličani, preobremenjeni,preutrujeni? Ti so namreč primerni zauvajanje novosti in sprememb, razširjanjeidej in inovacij.• so tisti, ki jih spodbuja predvsem zunanjamotivacija in jih je treba pogostovzpodbujati z zunanjimi motivacijskimisredstvi? Ti so lahko dobri pomočniki prvim,saj zanje opravijo rutinske ali administrativnein intelektualno ne preveč zahtevne naloge.• so tisti, pri katerih niti dosledna insistematična zunanja motivacija ne učinkujein se zato vedno držijo ob strani ter običajnokritizirajo? Omenjeni ne smejo vodjempredstavljati ovire in šolam onemogočatirealizacije zastavljenih ciljev. Te je najboljepustiti nekje ob strani in jih ob seznanjanjuz novostmi in projektnimi značilnostmipočasi vključevati med t.i. “statiste” dela našoli. Morda bo kateri med njimi začel opažatismisel po zadovoljevanju potreb šole, ne lesvojih, in bo v projektih ciljih in nalogahuvidel tudi nov smisel svojega življenja.

20 Merkač Skok, M. (2001). Zapiski in vaje s predavanj. Ravnanje z ljudmi. Koper: Visoka šola za management.

18 Kovač v Černetič M. (1997). Poglavja iz sociologije organizacij. Kranj: Založba Moderna organizacija, str.:32.

19 Latzko, W. J. in Saunders, D. M. (1996). Four Days with Dr. Deming: A Strategy for Modern Methods of Management. New York: Addison Wesley Publishing Company.; Marentič Požarnik, B. (2002). Med vrednejšo notranjo motivacijo inprevladujočo zunanjo. Tekmovanja v znanju. Ljubljana: Šolski razgledi in Glasser,W. (1994). Kontrolna teorija za managerje. Radovljica: Tiskarna Žbogar.

Da je delo organizacije kakovostno, zahteva stalnoin kritično presojo ciljev skozi spremljanjezadovoljevanja vseh potreb. Potrebe povzročijostanje napetosti in sprožijo aktivnosti, ki vodijov smeri doseganja ciljev, ki jih posameznikisprejmejo za svoje in jih želijo uresničiti tako vsvojo korist kot v korist organizacije. Vodjemmora postati osnovni namen zbliževanjeorganizacijskih ciljev s cilji zaposlenih. Vodjemorajo zaposlene nujno seznanjati s ciljiorganizacije oziroma jih vključevati v procespostavljanja in uresničevanja teh ciljev. Čezaposleni pri tem sodelujejo, je večja verjetnost,da bodo cilje šole kakovostno uresničevali.

Uresničevanje ciljev EU projektov pomeni za šolodoseganje neke nove kakovosti, zato zahtevaseznanjanje zaposlenih z njimi in njihovo doslednoin intenzivno vključevanje vanje. Da jih sprejmejozaposleni za svoje, morajo v njih zaznati možnostiza realizacijo svojih, po izkušnjah sodeč predvsemvišjih potreb. Zahteve v organizaciji morajotemeljiti na visokih pričakovanjih dozaposlenih in na visoki stopnji medsebojnegazaupanja, saj oboje omogoča boljše delo,boljšo motivacijo zaposlenih in s tem boljučinkovito in uspešno uresničevanjezastavljenih ciljev.

Če je v organizaciji skupnih ciljev malo ali jihsploh ni, potem je potrebno poiskati razloge zarazhajanje interesov med šolo in zaposlenimi,nato načine za približevanje posameznikovihciljev z organizacijskimi in obratno.

Točko zaznavanja nujnega uvajanja novosti insprememb ter ponovnega zagona tistih potreb,ki vodijo k novim skupnim ciljem, je potrebnoprepoznati z intuicijo in dobrim poznavanjemcelotnega dogajanja na šoli, zaposlenih in odzivovjavnosti. Če je točka prepoznana v pravemtrenutku in so vse aktivnosti pravočasnopreusmerjene k novi dodani vrednosti, potem vtrenutku, ko jo organizacija doseže, delo že imanov zagon ter se počasi in dosledno izboljšuje vsmeri nove kakovosti. Ta proces traja, dokler se

Ciljna naravnanost in usmerjenost k dodani vrednosti

v organizaciji ne pokaže nova potreba po novikakovosti oziroma dodatnem zagonu.

Opisan pojav je v literaturi znan kot “točkaponovnega zagona” v organizaciji, ki jo najdemona preseku krivulje rastoče uspešnosti in krivuljepadajoče koristnosti. Na novo začrtana pot knovim, kakovostnejšim uspehom je “krivuljanovega uspeha”. Ob strmi rasti koristi namrečzraste tudi upanje in morala zaposlenih, da gredoprizadevanja v organizaciji v pravo smer. Če vodjeomenjene točke ne zaznajo pravočasno in skupajz zaposlenimi ne poiščejo novih vsebin, projektovin ciljev, začne kakovost dela počasi upadati inni več načina, ki bi proces nazadovanja zaustavili.V trenutku negativnega drsenja kakovosti nezaleže niti nov projekt, saj ni pravočasno umeščenv delo šole in se tako izkaže kot nekoristen.Počakati je potrebno na t.i. boljše čase. Zato jesmiselno, da vodje ob pravem času načrtujejopotrebne novosti, ki vodijo k novi kakovosti.Uvajanje projektov in drugih novosti ni in ne smebiti odvisno od drugih, temveč je odvisno izključnood vodij in zaposlenih v organizacij i .

Začetki dela na EU projektih lahko k tej točkiprispevajo le, če so uvedeni pravočasno inpreudarno. Dodatno angažirajo zaposlene nanovem področju, povezanem z novimi cilji. V tanamen je dobro že mnogo prej začeti z različnimie-poštnimi, e-Twinning in drugimi povezavami,da so šole pripravljene na “točko ponovnegazagona”, da se ne najdejo v vakuumu in da lahkoEU aktivnosti izkoristijo kot novo vzpodbudo,potrebno za nov zagon dela na šoli. Da bi lahkošole tovrstne EU projekte v opisanem trenutkus pridom uporabile, jih morajo maksimalnokakovostno pripraviti, saj sicer ob prijavi in presojikakovosti v nacionalni agenciji projekti ne dobijozelene luči za izvajanje. Po izkušnjah sodeč se jesmiselno že prej maksimalno angažirati in vpriprave enakovredno vključiti zaposlene, ki lahkos svojimi idejami in natančnostjo pri tem močnoprispevajo.

Ni naključje, da se večina šolskih reform opirana profesionalni razvoj učiteljev, saj se je uveljavilospoznanje, da učitelj ni samo ena izmed mnogih"spremenljivk" sistema, ki jo je treba "načrtovati",ampak najpomembnejši dejavnik vseh spremembv izobraževanju. Zaradi te učiteljeve dvojne vloge– ko je hkrati subjekt in objekt reform – setradicionalno stalno strokovno izpopolnjevanjeučiteljev vse pogosteje umešča znotraj celostnegakoncepta poučevanja kot zahtevne profesionalnedejavnosti. Temu sledi tudi preimenovanjeučiteljevih aktivnosti učenja v času opravljanjapoklica, in sicer s splošnim izrazom "profesionalnirazvoj", ki presega zgolj formalne oblike učenjain vključuje tudi neformalne in priložnostne vireučenja. Profesionalni razvoj v najširšem smislupostaja učiteljeva vseživljenjska poklicna inosebnostna naravnanost. Sodobni trendi v razvitihizobraževalnih sistemih poudarjajo velik pomenustvarjanja pogojev za vseživljenjsko učenjeučiteljev in povezovanja formalnega izobraževanjaz neformalnim in priložnostnim učenjem, karomogoča pridobivanje novih zmožnosti (novihkompetenc) za kakovostno pedagoško delo.Sodelovanje v mednarodnih projektih izpolnjujevsa pričakovanja glede najsodobnejših načinovučenja, saj je dinamično, aktivno, refleksivno,problemsko-praktično, socialno in vrednotenjsko.

Družbe in izobraževalni sistemi se hitrospreminjajo. Zaloga znanja, pridobljenega vzačetnem izobraževanju, ne zadošča za vsodelovno dobo, ampak morda le za začetek. Tudiznanje, pridobljeno s pedagoškim študijem nauniverzi, ki je pretežno teoretsko, je trebaobnavljati. Vedno nastajajo nova teoretskaspoznanja o naravi učenja in poučevanja in tudio predmetu poučevanja. Znanje o metodah učenjapa nastaja v izvirni kombinaciji splošnihznanstvenih spoznanj in osebnega uvida, ki gaučitelj gradi na lastnih izkušnjah in ga je zelotežko poučevati na univerzi. Do neke merepravzaprav vsak poklic razvija tudi tako imenovanoskrito znanje (tacit knowledge), ki ni nikjereksplicitno dokumentirano, in ki se povečuje lez novimi izkušnjami. Znanje o tem, kakoučinkovito poučevati, se lahko prenaša na drugeučitelje samo v neposrednem stiku. Ena izmedslabosti izobraževalnega sektorja je, da imadejansko veliko količino znanja, ki pa (še) ni dovoljurejeno in zapisano po pravilih jezika znanosti.Razvoj k učinkovitejšim izobraževalnim praksamje počasnejši, če prevladujejo skrite tehnikepoučevanja, ki se razvijajo zgolj spontano in kotsredstvo komuniciranja znotraj šol(e). Učiteljevaindividualna uspešnost, uspešnost učiteljskegakolektiva in šole (v končni posledici tudi družbe)je čedalje bolj odvisna prav od širjenja novegaznanja (eksplicitnega in skritega) o tem, kakoučinkovito poučevati in kako uspešno reševatiindividualne probleme učencev. Zato je zelopomembno, da družba, ki želi biti uspešna in kiveliko pričakuje od učiteljev, ustvarja pogoje zamedsebojno druženje učiteljev in za izmenjavoizkušenj o dobrih pedagoških praksah. Učiteljumora biti novo znanje dostopno; to omogočajoorganizirani sistemi stalnega strokovnegaizpopolnjevanja in usposabljanja, ki jih vse boljdopolnjujejo najrazličnejši šolski projekti inmobilnostne sheme.

Pomen profesionalnega razvoja

Tatjana Plevnik, Ministrstvo za šolstvo in šport

PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV IN

SODELOVANJE V MEDNARODNIH PROJEKTIH

Stalno strokovno izpopolnjevanje je že desetletjaena temeljnih predpostavk pedagoškega poklica.Učitelji se izpopolnjujejo v raznovrstnih, bolj alimanj formalnih oblikah usposabljanja zakakovostnejše poučevanje. Novi pristopi, ki vsredišče postavljajo učenca (ne več vsebinepoučevanja), spreminjajo tudi odnos med temusposabljanjem in novimi pogledi na kakovostpedagoškega dela. Jedro učiteljevega dela naj bibila vse bolj opora učencem pri učenju in vsemanj zgolj razlaga učbeniške snovi. Učitelj moraseveda poznati predmet poučevanja, vendar pamora uresničevati tudi druge cilje, kot sozmanjšanje osipa, reševanje učnih težav,povezanih s socialnimi problemi, razvijanjetemeljnih zmožnosti pri učencih, spodbujanjeučencev s posebnimi potrebami in podobno.Učenci v sodobni inkluzivni šoli so vse boljraznoliki tako glede psiholoških kot socialnih,kulturnih in jezikovnih lastnosti. Učiteljevatemeljna naloga je, da jih spodbuja k prevzemanjuaktivnejše vloge pri učenju. To velja za učence inza učitelje; oboji prevzemajo večjo odgovornostza lastno učenje, pri katerem niso več le pasivniposlušalci, temveč aktivni soustvarjalci. Znanjein veščine, ki jih učitelji vsaj na začetku svojepoklicne poti najbolj pogrešajo, se nanašajo napredstave o tem, kako določene pedagoškemetode učinkujejo pri posameznih učencih.Učitelji se morajo največkrat zanašati na nasveteizkušenejših kolegov, kasneje pa se opirajo tudina svoje osebne izkušnje. V obstoječem sistemustalnega strokovnega izpopolnjevanja nimajodovolj možnosti za izmenjavo uspešnih praks zdrugimi, še zlasti ne, če so pretežno v vlogi"slušateljev", ki jim pedagoška stroka posredujerezultate znanstvenega raziskovanja. OECD-jeveštudije ugotavljajo, da "znanost resda lahkopomaga inovacijskim procesom v praksi, vendarprej s starimi rezultati kot z novimi" (OECD,2000). Prakso pa kakovostno spreminjajo inrazvijajo izkušeni specialisti, ko v procesu učenjavzajemno (interaktivno, ne linearno učenje!)nenehno izboljšujejo svoje zmožnosti: znanje,spretnosti, sposobnosti, socialne odnose. Ključdo uspeha je učenje in razvijanje profesionalnih

zmožnosti v hkratnem procesu, zato se pojavljajonove oblike učenja: učenje med delovnimprocesom, povezovanje učenja pri delu steoretskim študijem, povezovanje formalnih oblikučenja z neformalnimi aktivnostmi.

Nekatere države, zlasti nordijske, vidijo napredekin prihodnost v celostnem pristopu kprofesionalnemu razvoju učiteljev. Učiteljevprofesionalni razvoj čedalje tesneje povezujejos kakovostjo izobraževalnega sistema inkonkretnih šol ter z dosežki učencev. Za kakovostšol, menijo, je najpomembnejše spremenitidelovne pogoje, v katerih učitelji po tradicijipoučujejo v razredih v relativni izolaciji. Učiteljemje treba omogočiti druženje in po tej poti širjenjeknow-how-a. Timsko delo in timsko poučevanje,projektno delo, študijski obiski, mobilnost znotrajšole, med šolami in internacionalizacija so takšneoblike učenja, ki lahko izpolnijo pričakovanjaposameznikov in poklica. Zato je med strategijamiprofesionalnega razvoja učiteljev (ki se pripravljajoskupaj z učitelji) mogoče najti takšne oblikeusposabljanja, ki jih sestavljajo konkretnepedagoške naloge na šoli ali več šolah in prikaterih sodelujejo izkušeni učitelji, novinci(študenti) in učenci na skupnih projektih reševanjapedagoških problemov. Te strategije poudarjajopovezovanje formalnega izobraževanja zneformalnim učenjem in omrežne oblikesodelovanja (učenje na daljavo, učenje prekračunalniško podprtih omrežij). Učiteljemomogočajo različne učne priložnosti – ne kotboniteto (nagradno točkovanje!), temveč kotnormalno sestavino delovnega okolja in kot delrutinskih delovnih obveznosti.

Če pogledamo, kaj je pokazala analiza kompetenciz mednarodnih projektov (Tunning) in domačihpedagoških raziskav (PF Ljubljana), vidimo, da jedobršen del zaželenih splošnih ali posebnihzmožnosti učiteljev mogoče razvijati le ssodelovalnim učenjem in v konkretnem delovnemokolju. Splošne zmožnosti, kot so sposobnostkomuniciranja in timsko delo; sintetično,analitično, ustvarjalno mišljenje in reševanje

problemov; prožna uporaba znanja v praksi,avtonomnost, (samo)kritičnost , (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje inprizadevanje za kakovost; splošna razgledanost,vrednota stalnega osebnega napredovanja instrokovnega usposabljanja, informacijskapismenost , organizacijske in vodstvenesposobnosti; sposobnost načrtovanja;komuniciranje v tujem jeziku, so skupne vsemvisokošolskim izobražencem. Pedagoški delavcimorajo poleg predmetnospecifičnih kompetencše posebej razvijati zmožnosti, kot so: poznavanjein razumevanje razvojnih značilnosti učencev insocialnih sistemov, odprtost za ljudi in socialnesituacije, poznavanje institucionalnih okvirov,izobraževalnih konceptov in razl ičnihizobraževalnih sistemov, raziskovalne zmožnosti,razumevanje individualnih vrednot in vrednotnihsistemov, obvladovanje profesionalno-etičnihvprašanj; poznavanje, razumevanje, usmerjenostv inkluzivno, nediskriminativno delo,multikulturnost. Naštetih kompetenc nobenposameznik ne more razviti v popolnosti že včasu do pedagoške diplome ali strokovnega izpita.Pravzaprav bi zanje težko našli boljšo oznako, kotje "vseživljenjsko prizadevanje". Pogled naučiteljevo učenje, ki širi meje časa, logično širitudi meje prostora. V sodobnem svetu globalnihvplivov mora šola odpreti vsa okna in vrata(nacionalnega) prostora. Internacionalizacijašolskega polja je kot eden izmed temeljnih ciljevzapisana v vseh nacionalnih in skupnih strateškihdokumentih članic EU.

V skupnih evropskih načelih za oblikovanjekompetenc in kvalifikacij učiteljev priporočaEvropska komisija nacionalnim šolskim politikam,da spodbujajo mobilnost učiteljskega poklica,rekoč, da je treba "…projekte mobilnosti za učiteljepospeševati in spodbujati kot sestavino začetnegaizobraževanja in nenehnega profesionalnegarazvoja; ti programi morajo zagotavljati učiteljemznanje in izkušnje o evropskem sodelovanju, dabodo lahko cenili in spoštovali kulturno raznolikostin vzgajali učence v globalno odgovorne državljaneEvropske unije…". Tudi dokument Kaj je "evropskiučitelj"?, ki ga pripravlja Evropsko omrežje opolitikah izobraževanja učiteljev (ENTEP21),poudarja pomen "spodbujanja mobilnosti učiteljevv Evropski uniji, odgovornosti učiteljev zadržavljansko vzgojo, ki vključuje usposabljanje zaevropsko državljanstvo in življenje v večkulturnih,inkluzivnih in strpnih družbah …". V njempodrobneje obravnavajo vprašanje, kaj pomeni“evropskost” v učiteljskem poklicu. Takole pravijo:" …Poudarek je na evropski identiteti, katereključni vidik je raznolikost. Evropski učitelj imanekatere vrednote, ki kažejo, da ni zgolj nacionalniučitelj, temveč človek s koreninami v določenidržavi, ki pa kljub temu pripada širši evropskiceloti. Evropski učitelj ima določeno znanje odrugih evropskih izobraževalnih sistemih in ovprašanjih izobraževalne politike na ravni EU.Vrednoti svoj lastni izobraževalni sistem in gaprimerja z drugimi evropskimi sistemi. Sprejemavečkulturno naravo evropske družbe. Ima pozitivenodnos do svoje kulture in je odprt za druge kulture.Ve, kako se samozavestno in negospodovalno vestiv drugih kulturah. Govori več evropskih jezikov. Zdrugimi jeziki se srečuje pri začetnem in nadaljnjemizobraževanju. Zmožen je poučevati predmete vjezikih, ki niso njegov materni jezik. Med svojimslužbovanjem izrablja priložnosti za bivanje in delov drugi državi in se v različnih jezikih sporazumeva

Prvine internacionalizacije vprofesionalnem razvoju učiteljev

21 http://www.pa-feldkirch.ac.at/entep/

s kolegi iz tujine. Njegova izobrazba mu omogoča,da lahko poučuje v kateri koli evropski državi.Uporablja “evropski” pristop k predmetom, ki jihpoučuje, in pri poučevanju povezuje teme izkurikulov drugih evropskih držav. Kurikularnevsebine in metodologije si izmenjuje s kolegi izdrugih evropskih držav. Pozoren je na drugačnetradicije poučevanja in učenja in se iz njih uči.Uporablja primere iz raziskav v drugih državah, dabi bolje razumel in razložil strokovna vprašanja terjih ustrezno poučeval. …"

Izobraževalne politike tistih članic, ki bodoupoštevale evropska priporočila, bodo omogočile,da pedagoške fakultete učno prakso organizirajo,ne oziraje se na nacionalne meje, da se obogatijovsebine šolskih predmetov, za katere se učiteljiusposabljajo, z evropskimi temami. Take politikebodo spodbujale nastajanje skupnih programovin diplom, ki jih podeljujejo pedagoški visokošolskizavodi v dveh ali več evropskih državah. Predvsempa bodo zagotavljale priložnosti, ki jih ponujatasodobna informacijsko-komunikaci jskatehnologija. Virtualna mobilnost pri iskanju inrazširjanju informacij je bistven pogoj za fizičnomobilnost in je tudi zelo učinkovita prinadnacionalni komunikaciji. Prav tako bodo takepolitike zagotavljale materialne pogoje zauresničevanje mobilnosti v programih izmenjaves študijem v tujini in učenjem jezikov,zaposlovanjem in s projekti mednarodnegasodelovanja. Zlasti programi izmenjav med šolamiin drugi mednarodni projekti krepijo evropskodržavljanstvo in odpirajo možnosti zazaposlovanje izven meja nacionalne države.

Izkušnje slovenskih šol v mednarodnih projektih

Razvijanje lastne profesionalnosti pomeninenehno odzivanje ne le na potrebe osebnostnerasti, temveč tudi na razvojne zahteve družb, vkaterih živimo. Slednje pričakujejo od učiteljev,da bodo svojim učencem tudi na praktični ravniodprli vrata v svet. Internacionalizacija šole jenjena razvojna nujnost . Sodelovanje vmednarodnih projektih omogoča učiteljemizmenjavo izkušenj, zamisli in stališč o določenihtemah, ki jih najbolj zanimajo. Delovni inprijateljski stiki z "drugimi" ozaveščajo o pomenumedkulturnega izobraževanja, saj omogočajospoznavanje šolske realnosti in družbenihkontekstov, ki jih živijo drugi narodi. Učitelji, kiskupaj z učenci oziroma dijaki ugotavljajo, kakšneso družbene, kulturne, zgodovinske in jezikovnerazlike ter podobnosti med različnimi državami,v njih prepoznavajo skupne evropske vrednotein obenem razvijajo zavest o vrednosti lastnihjezikovnih posebnosti, tradicij in kulture. Ne grele za medsebojno izmenjavanje specifičnihjezikovnih svetov, ampak tudi za ustvarjanjekomunikacije, ki presega jezikovne okvire, in kigradi "globalno" interesno skupnost – evropskoin svetovno družino pedagoških delavcev.Medkulturna empatija postaja sredstvo zapreprečevanje nacionalizmov, napetosti innerazumevanja med narodi. Mednarodni projektina nek način predstavljajo mostove razumevanjain sodelovanja med različnimi državami. Vprašanja,povezana s sporazumevalnimi zmožnostmi, soprav gotovo temeljna vprašanja Evropske unijein globalizirajoče se svetovne skupnosti."Internacionalizacija je stvar preživetja majhnedržave, ohranitve blagostanja in na tem temeljiprihodnost države …", poudarjajo Finci, Danci,Norvežani v svojih strateških dokumentih oprihodnosti izobraževanja.

Nacionalne agencije za evropske programeSlovaške, Islandije, Litve, Portugalske in Danskeso s projektom "PRO-TEACHERS" v okviruSocratesa (EC, 2004-2005) preučevale vplivComeniusovih decentraliziranih akcij naprofesionalni razvoj učiteljev. Ugotovile so, daima mednarodno projektno sodelovanje na

profesionalni razvoj učiteljev zelo pozitiven vpliv.Najpomembnejši rezultati, pravijo v svojemkončnem poročilu, so naslednji22:

• Učitelji bolj sproščeno in brez bojazni uporabljajo informacijsko-komunikacijskotehnologijo. Postali so bolj motivirani za nadaljnje usposabljanje, zlasti za uporabo spletnih tehnologij, ki omogočajo dostop do najrazličnejših vrst znanja. Razvili so potrebo po razlaganju svojega skritega znanja in veščin ter javnem objavljanju.

• Izboljšali so temeljne komunikacijske veščine predvsem z uporabo angleškega jezika; naučili so se uporabljati tudi nekaj besednih zvez v jezikih partnerskih držav; premagali so precej jezikovnih ovir. Učenje tujih jezikov ob hkratnem delovnem sodelovanju je precej pripomoglok tolerantnim in razumevajočim medosebnim odnosom.

• Udeleženci mednarodnih projektov so izboljšali svoje "diplomatske" spretnosti pritimskem delu.

• Izboljšali so svoje organizacijske spretnostiin tehnične veščine. Zlahka izpolnjujejo administrativne formularje in urejajo organizacijske in tehnične vidike, pomembneza uresničevanje katerega koli mednarodnega projekta.

• Pridobili so na samozavesti. Ko so ugotovili,da imajo tudi učitelji v drugih državah enakeali podobne probleme, so lažje oblikovali objektivna stališča do teh problemov in pogosto uvideli več možnosti za njihovo reševanje.

• Bolj se zanimajo in lažje dojemajo umetnostne, kulturne, zgodovinske in drugeplati svojega življenja.

Profesionalni razvoj učiteljev v mednarodnih projektih - odzivanje na prihodnost

22 Poročilo Pro-teachers na naslovu: http://www.saaic.sk/proteachers/files/analyza.pdf

Povzetek T. Plevnik.

• Mnogi so se seznanili tudi s povsem novimididaktičnimi pristopi, s katerimi se doslej še niso srečali.

• Naučili so se razpoznavati razlike in podobnosti med ljudmi iz različnih evropskihdržav in na ta način poglobili razumevanjesebe in drugih. Nekateri so razvili trajnejšaprijateljstva. Usposobili so se za učinkovitejšo izrabo časa in odločnejše ukrepanje.

• Utrdili in poglobili so konstruktivno naravnanost do sveta. Njihovi predlogi in ideje so bili v projektni skupini upoštevani,zato so lahko razvili dobre občutke.

• Sodelovanje v projektu je dalo vidne rezultate, s katerimi so se lahko vsaj v lokalnem okolju pohvalili tudi učenci in njihovi starši. Pohvalen odziv lokalnega okolja pa je največje priznanje za opravljenodelo in močna motivacija za prihodnje delo.

• Na svoji šoli so poslej ustvarjali ozračje odprtosti do novih idej in projektov svojihkolegov. Izboljšali so kulturo šole.

Za članice EU izobraževanje ni le dejavnikgospodarske rasti ali zgolj priprava nakonkurenčnost. Enako pomembna, za nekateremorda celo najpomembnejša, je razsežnostposredovanja vrednot in socialnih spretnosti,potrebnih za življenje v demokratičnih družbah,za razumevanje kompleksne soodvisnosti vsegana svetu. Enako pomembna je tudi vzgoja zaprevzemanje odgovornosti globalnegadržavljanstva. Za vsakega učitelja je zato temeljnovprašanje, ali bo lahko pripravil učence in dijakena življenje po letu 2015. Na kakšen dolgoročniglobalni kontekst naj pripravi učence? Kakšno boživljenje v Evropi v naslednjih 50 letih? Zanesljivoje le to, da bodo učenci živeli v večgeneracijskidružbi, v kateri bodo mnogi prebivalci od njihodvisni, v večkulturni in večjezikovni družbi terv spremenjenih gospodarskih in kulturnihrazmerah. Kakšna pa bo kakovost njihovega innašega skupnega življenja, na to vprašanjepreprosto ni mogoče odgovoriti izza katedra. Naživljenje v skupnem evropskem ali širšemmednarodnem prostoru je mogoče učencepripraviti le tako, da vanj vstopimo.

Po mnenju marsikaterega učitelja je šola danes“zaprta”, usmerjena sama vase, uniformirana inrigidna. Zakonodaja ji ne omogoča fleksibilnosti;usmerjena in vodena je “od zgoraj”; učitelj jezgolj posredovalec znanja, izpolnjevalec navodil;udeleženca izobraževanja pa utesnjuje. Takšnašola je sicer (še) stabilna in zagotavlja socialnovarnost, glede na današnje razmere pa se neobnaša dovolj tržno in tudi ne izpolnjuje potrebtrga delovne sile. Učitelji si želimo šolo, ki jeodprta, prilagodljiva, kreativna, ki razvija ideje inuvaja več projektnega dela, Učitelji so usmerjevalcidijakov, njihovi mentorji, šola pa je bolj povezanas socialnimi partnerji in išče priložnosti v okolju.

Z vključevanjem v projekt dosegamo pomembnecilje:• sodelujoči učitelji pridobivamo kakovostna

znanja in izkušnje,• navezujemo stike z učitelji iz drugih šol,• definiramo tudi možnosti nadaljnjega

sodelovanja.

Na ta način bogatimo svoje delo ter pozitivnovplivamo na klimo v razredu in delo dijakov.

Eden izmed osnovnih vodil pri izvajanju projektovje vsekakor upoštevanje vizije in poslanstva šole,kar pomeni, da želimo zagotoviti kakovosten inudeležencu (di jaku) pri lagojen pouk .

Pozitivni vplivi so pomemben dejavnikvključevanja učiteljev v projekte. Izvajanje poukaje po večini nemoteno in za dijake zanimivo.Povečuje se ugled šole in zadovoljstvo dijakov,staršev in učiteljev. Učitelji, ki sodelujemo vprojektih, smo pogosto bolj motivirani tudi vrazredu, saj na dijake prenašamo nova znanja inuporabljamo nove metode dela. Pomembno jetudi, da svoje izkušnje, pridobljene v teku projekta,prenašamo na sodelavce in na ta način skrbimoza prenašanje rezultatov projekta v kolektiv medostale učitelje.

PROFESORJI IN UČITELJI V MEDNARODNIH PROJEKTIH

Projekti in njihov vpliv na organizacijoin izvajanje pouka

Z vključevanjem v projekte:

• učitelji dobimo nove ideje, zamisli, znanja, izkušnje in primere dobre prakse, ki šolo predstavijo v novi luči,

• plemenitimo in posodabljamo strokovno znanje,

• poglabljamo medsebojne odnose v lastnem kolektivu in v širšem šolskemprostoru, če gre za partnerske projekte;

• se šola kot celota odpira v mednarodniprostor, uresničuje svojo vizijo vzgojev smislu humanosti in strpnosti, rezultati projekta pa so ji koristno zrcalo lastnih dejavnosti in usmeritev.

Darja Harb, profesorica, ŠC Ptuj

Vplivi vključevanja učiteljev vmednarodne projekte

Pozitivni Negativni

- učitelj razpolaga z novimi kakovostnimiznanji, veščinami;

- učitelj pridobiva nove izkušnje;- nove metode in oblike dela na podlagi

primerov dobrih praks;- učitelji spoznavajo dežele, njihove jezike

in kulture;- poveča se motivacija učiteljev za

nadaljnje sodelovanje v projektih;- diseminacija izkušenj, pridobljenih v

projektu, v kolektivu in v razredu.

- občasni učiteljevi izostanki od pouka;- vključevanje učiteljev v projekt izključno

zaradi možnosti pridobivanja točk (napredovanje v plačilne razrede);

- administracija, ki spremlja delo v projektu.

Kot primer pozitivnega vpliva vključevanjaučiteljev v projekte lahko povzamem skupinoučiteljev, ki so v prejšnjem šolskem letu sodelovaliv projektu Phare 2003 – TTCOMnet. V projekt jebilo vključenih 20 učiteljev, od tega je bilo 10učiteljev prisotnih v desetih formalnih in petihneformalnih delavnicah. Posamezna delavnica jetrajala pet ur. Organizirane so bile v popoldanskemčasu. Ker je pouk na naši šoli dvoizmenski in kerso bile delavnice načrtovane, je pouk tekelnemoteno , z vnap re j p r i p rav l j en imnadomeščanjem ali zadolžitvami. Sodelujočiučitelji v projektu pa so v času izvajanja projektadoprinesli k večji oziroma boljši komunikacijimed posameznimi šolami v našem centru inizboljšali seznanjanje učiteljev o dogajanju inprojektih na šolah v okviru našega zavoda.

Seveda se pojavljajo tudi težave, sploh ko učitelji,ki sodelujejo v projektih, manjkajo dan ali več.Pojavlja se negodovanje, zlasti pri tistih, ki vprojekte niso vključeni, in zgodi se, da morajovečkrat nadomeščati ure manjkajočih učiteljev,ki po njihovem mnenju "nabirajo" samo točkeza napredovanje. Vendar se tudi te probleme darešiti.

Na večini slovenskih šol, ki že nekaj let aktivnosodelujemo v številnih projektih, že pri samiprijavi projekta načrtujemo, koliko udeležencevbo aktivno sodelovalo v projektu. Za sodelujočeučitelje v okviru projekta predvidimo sredstva,ki se v času izvajanja projekta namenijo zanjihove plače. Posamezni učitelji smo takodelno razbremenjeni učne obveze in smo zata čas delno zaposleni na projektu. Glede naobremenitev ima takšen učitelj dva do tri dnipouka, preostali čas izvaja ali koordinira aktivnostiprojekta. S takšno organizacijo se v šolahizognemo večjim izostankom od pouka pri tistihučiteljih, ki koordiniramo projekte ali smozadolženi za izvajanje pomembnih in daljšihaktivnosti.

Vredno je upoštevati priporočilo, da učitelja, kije z veliko zadolžitvami vključen v projekt, delnorazbremenimo učne obveze za čas trajanja pouka.Upoštevati je potrebno, da nekateri projektizahtevajo veliko administrativnega dela, ki gaučitelj zraven rednega pedagoškega dela ne zmorev rednem delovnem času. Samo na ta način sebomo izognili negativnim vplivom, ki so lahkoposledica sodelovanja učiteljev v projektih.

Šole lahko bistveno prispevajo k dvigu kakovosti,če k izobraževanju in dodatnemu usposabljanjuučiteljev pristopijo sistematično, načrtovano inv sozvočju z vsemi razvojnimi in drugimi cilji šoleter njenega okolja. Enako velja za vključevanjeučiteljev v projekte.

Učitelji, ki se odločijo, da bodo poskrbeli zasvoj razvoj tudi na ta način, da se vključujejov različne projekte, so veliko bolj motiviraniza delo, učenje in uspeh. Skozi vključevanje vprojekte lahko v šolah rešimo tudi kak posebenšolski primer ali specifično učiteljevo vedenje.Pridobivanje novega znanja in vključevanje vprojekte zadovoljujeta tudi učiteljevo potrebopo samopotrjevanju in se tako na svojemdelovnem mestu čutimo bolj cenjene. Nizanemarljivo tudi dejstvo, da marsikateri projektomogoča pridobitev sodobne opreme (npr.računalnikov), s katero prav tako prispevamo kdvigu kakovosti izobraževanja na šoli .

S tem, ko šole omogočijo svojim učiteljemsodelovanje v projektu, skrbijo za svoj razvoj innapredovanje vseh zaposlenih. Zavedati semoramo, da ima učitelj pomemben vpliv nadijake. Učitelj, ki s svojim delom v projektupridobiva nova znanja, izkušnje, spoznavaprimere dobre prakse, se izpopolnjuje nasvojem področju ali spoznava nova, lahko šebolj pritegne dijake in vpliva na to, da kajznajo in dosežejo.

Ni zanemarljivo dejstvo, da vzporedno z izzivom,ki ga ponuja, projekt omogoča pridobivanjeformalnih in neformalnih znanj ter veščin, ki sotočkovani in prispevajo svoj delež k napredovanju.Marsikateremu učitelju je finančni prispevek vsmislu višje plače vodilo vključevanja v projekt,kar pa lahko vpliva na kakovostno delo v projektu.Vendar mislim, da projektni cilji ne morejo bitidoseženi in ovrednoteni ter projekt uspešnozaključen, če ni njegova podlaga prav kakovostnodelo, ki seveda lahko vodi k finančnemu uspehu.Dilema, ali se učitelji vključujejo v projekte zaradinapredovanja ali zaradi izziva, ki ga projekt ponuja,

ne bi smela biti v mislih nosilcev projektov, kisestavljajo projektni tim, temveč v razporeditvidela in vlog v projektu ter vsega novega, kardoločen projekt prinaša.

V procesu vključevanja in izvajanja projekta seizoblikujejo posebni odnosi in večinomasproščujoče okolje, kjer se izmenjujejo inanalizirajo mnenja in ideje. Učitelji, ki so vključeniv projekt, niso nujno odprti ljudje, ki bi želeliposredovati svoje znanje, in nemalokrat se zgodi,da se ravno v takšnem, nekoliko drugačnemdelovnem okolju začnejo porajati ideje, ki jih pravti ljudje brez zadržkov tudi izrazijo. S tempostanejo bolj dostopni in fleksibilni za okolico.V času, ko večina stremi k individualnim uspehomin mnogokrat tudi delu, so projekti eno izmedorodij povezovanja in ustvarjanja novih stikov inrazmerij v družbi, ki nas spontano učijo strpnostiin prilagodljivosti. Individualnost je vsekakorpomembna, vendar je podprta z drugimposameznikom in škodljiva tekmovalnost jeomejena na minimalno stopnjo, če se sploh pojavi.S tega vidika je vključevanje v projektepomembno, saj šola ni odprta šola le na papirju,ampak tudi v realnosti.

Za zagotavljanje kakovosti pouka bi moraliučitelji imeti nenehno možnost vključevanjav projekte, si na ta način nabirati potrebneizkušnje, da bi lažje preoblikovali pedagoškiproces po zgledih uglednih evropskih sistemov,v skladu z evropskimi smernicami inpriporočili, ter ga vsebinsko posodobili tako,da bi čim bolj motivirali učence za delo teručitelje za lasten razvoj in napredekizobraževalnega sistema.

Projekti in kakovost pouka

Šola je lahko uspešna le, če se aktivno vključujev svoje okolje, prispeva vanj in se nanj tudi odziva.Še zlasti je pomembno vključevanje v dogajanja,ki prinašajo nove učne priložnosti za učence inučitelje.Seveda je potrebno izbirati ustrezne oblike indejavnosti, vendar bo vključevanje v širše okoljev kakršni koli obliki zagotavljalo uspešnejše deloin vseživljenjsko učenje vsem udeležencem.

Ravnatelj lahko z odločitvijo o vključevanju vrazlične mednarodne projekte pomaga učencemin učiteljem pri njihovem vključevanju v širšeokolje. Seveda se boste morali včasih, še zlastina začetku, soočiti z odporom in odklanjanjemvključevanja v mednarodne projekte, pa vendarne pozabite, da je ena od vaših osnovnih nalogpomagati učencem in učiteljem pri navezovanjuin širjenju stikov z zunanjim okoljem. Le to sevedane sme biti omejeno le na šole, ki počnejopodobne stvari kot vaša, ampak je potrebnosodelovati tudi s tistimi, ki izvajajo drugačnedejavnosti, na drugačen način in v drugačnemkulturnem, socialnem in ekonomskem okolju.S tem se bodo udeleženci lahko uprli lastniozkosti in pridobili pomemben navdih zakritično razmišljanje o sebi ter pomembenvir učenja in izboljšav.

Zakaj mednarodni projekt ?

Maja Radinovič Hajdič, specialistka menedžmenta v izobraževanju, Ljudska univerza Jesenice

KAKO SE LOTITI MEDNARODNEGA PROJEKTA

Priprava projektnega predloga

Uspeh projekta je v celoti odvisen od napora,skrbnosti in sposobnosti, ki jih boste vložili v fazonačrtovanja in katerih rezultat bo dobropripravljen in predvsem izvedljiv projektni predlog.

Predlog definira vaš projekt. Je izjava o potrebah,ki jih želite s projektom zadovoljiti, in aktivnostih,ki so potrebne da dosežete cilje projekta.

Zelo pomembno je da so vsi, ki bodo vključeniv projekt, od avtorjev, učiteljev do učencev,vključeni v pripravo projektnega predloga. Le tamora biti rezultat skupnega dela in odprterazprave vseh vključenih.

Delo na predlogu projekta pomeni prvi korak kzagotavljanju enkratnosti, ciljne usmerjenosti,strateške umeščenosti in kakovosti vašegaprojekta.

Enkratnost: Aktivnosti, ki jih na šoli izvajateredno, ne morejo biti projektne. S projektomželimo doseči tisto, česar ne moremo v okvirusvoje redne dejavnosti.

Ciljna usmerjenost: Vsak projekt mora imetitočno določene in specifične cilje, v katereusmerimo naše aktivnosti in jih v uspešnemprojektu tudi dosežemo.

Strateška umeščenost: Projekt je umeščen –izhaja iz potreb, ki jih narekuje redna dejavnostnaše organizacije.

Seveda pa takšna zapisana, skupno sprejeta izjavapomeni tudi zaščito pred tistimi udeleženciprojekta, ki bodo imeli po tem, ko ga bomo žezačeli izvajati, pomisleke in nove ideje, ki so bodisinemogoče zaradi podpisane pogodbe bodisistanejo veliko denarja in časa.

Kako začeti?

Predlog projekta kot zapisana izjava o tem, kaj in kdaj bo kdo delal in s katero sestrinjajo vsi vpleteni, ima številne koristi:

• Razprava bo pri vpletenih odkrila morebitne nejasnosti in drugačna razumevanjaciljev, aktivnosti in rezultatov projekta.

• Preprečili bomo protislovna predvidevanja in pričakovanja vključenih v projekt.

• Natančna analiza potreb in možnosti bo izpostavila tehnične in vsebinske podrobnosti projekta, ki jih pri pripravi projektnega predloga ponavadi spregledamo.

• Sodelovanje pri pripravi primora vse vpletene, da resno preberejo in razmislijo o vseh podrobnostih projekta.

Ko pripravljate predlog projekta, bodite pozorni zlasti na:

Globalni kontekst: Včasih se preveč posvetimo podrobnostim in pozabimo na to, kako se posameznaaktivnost vključuje v celoto. Posamezne projektne aktivnosti se mogoče podvajajo, so časovno invsebinsko neusklajene in podobno.

Različno razumevanje: Vključeni v projekt lahko različno razumejo posamezne podrobnosti projekta.Nikoli ne predvidevajte, da o posamezni stvari vsi vključeni enako razmišljajo. Poskrbite, da bodovse podrobnosti natančno razložene in predvidite metode za doseganje skupno dogovorjenihodločitev.

Čas izvedbe: Velikokrat napačno ocenimo čas, potreben za izvedbo posamezne aktivnosti. Postavitesi realistične časovne okvire, zasnovane na poznavanju in razmisleku o času, potrebnem, da določenonalogo kakovostno opravimo. V načrtovanje časovnih okvirov izvedbe vključite tiste, ki bodo aktivnostdejansko opravljali.

Zunanje omejitve: Delo posameznika v projektu je lahko odvisno od dela drugih, ki niso neposrednovključeni v projekt. Poskrbimo, da bo celotnemu okolju naše šole (vsem učiteljem, učencem, staršemin drugim) jasen potek in pomen projekta.

Viri: Ne pozabimo zelo natančno identificirati vseh človeških, materialnih in finančnih virov, ki jihpotrebujemo za izvedbo projekta. Preverite, ali so številke, ki ste jih vpisali v projekt, pravilne inustrezne.

Pri pripravi projektnega predloga morate razmislitio tem, katere naloge morate opraviti in na kakšennačin jih boste opravili. Pripravite si jasen načrtaktivnosti, ki jih je treba opraviti. Če vključenimv projekt ne zagotovite strukturiranega grafikona,iz katerega bo razvidno, kako se naloge inaktivnosti posameznikov povezujejo na poti protiskupnemu cilju, se jim utegne delo na projektuzdeti nepotrebna izguba časa in energije.Zato morate projekt razdelati v serijo nalog inaktivnosti s povezano strukturo.

Mejniki – faze projekta

Začnite tako, da najprej določite mejnike vprojektu in na osnovi teh projekt razdelite nafaze, oziroma delovne pakete – en mejnik, enafaza oziroma delovni paket.Postavljanje mejnikov je za potek projekta izrednopomembno, ker:• kot mejnike označimo med seboj različne

faze projekta;• predstavljajo pomembne “vmesne cilje” na

poti h končnemu cilju in nam dajo čas za orientacijo;

• označujejo konec pomembne faze projekta,zato jih moramo določiti na začetku projekta v sodelovanju z vsemi vključenimi.Takšen mejnik lahko prestopimo le, če smouspešno zaključili vse predvidene naloge in aktivnosti;

• povečujejo motivacijo skupine, saj so indikator napredka, ki smo ga dosegli.

Mejniki so na primer lahko roki za oddajo poročil,opravljene analize, izdelana gradiva …

Zagotavljanje strukture projekta

Naloge in aktivnosti v projektu

Faze projekta nato razdelimo v naloge. Pripravitimoramo jasen opis nalog, ki vsebuje cilj in vsepredvidene vmesne in končne rezultate.

Naloge, ki so običajno še vedno zelo kompleksne,lahko razdelite še v posamezne aktivnosti, in sicertako podrobno, da bo vsem vključenimpopolnoma jasno, kdaj, zakaj in kaj morajonarediti.

Naslednji korak je malo bolj zapleten. Vsakanaloga, vsaka aktivnost mora biti dodeljenadoločeni osebi oziroma projektni skupini.Razdelitev nalog naj ne pomeni samo pripisovanjedoločenih aktivnosti določenim osebam, ampakje potrebno na zadevo gledati dolgoročno v smislustrokovnega in osebnostnega razvoja vključenih.Pri delitvi nalog torej razmišljajte o tem, kateranaloga ustreza posamezni osebi in ne obratno.Premislite o tem, kakšne so potrebe vsakegaposameznika, vključenega v projekt, in kako bododoločene aktivnosti vplivale na njegov razvoj. Čena primer želite, da eden od vključenih učiteljevv projektu razvija svoje vodstvene sposobnosti,mu pripišite aktivnosti, ki vključujejo vodenje, inče želite, da skupina vključenih učencev pridobivana samozavesti, njihove naloge razdelite na večještevilo aktivnosti z jasnimi, enostavno dosegljivimiin prepoznavnimi vmesnimi rezultati .

Če je le mogoče, pripišite skupini vključenih tuditiste naloge in aktivnosti, za katere se zdi, da sopopolnoma individualne. Skupno opravljanjenalog lahko prispeva h kakovostnejšim terinovativnejšim rezultatom in obenem privključenih razvija občutek za skupinsko delo.

Načrtovanje časa

Obstaja veliko metod za povezovanje nalog inaktivnosti s časovnim planom. V fazi načrtovanjaje najpomembneje, da realistično ocenite čas,potreben za izvedbo celotnega projekta terposamezne naloge in aktivnosti. Zavedajte se,da je vaša glavna naloga pri načrtovanju časaizvedbe zagotoviti, da vključeni v predvidenemčasu realno res lahko opravijo tisto, kar se v odnjih pričakuje.

Kako torej realistično oceniti čas, potreben zaizvedbo posamezne naloge in aktivnosti? To lahkozagotovite tako, da:- naloge razdelite v čim več manjših

aktivnosti, kar vam bo omogočilo ustreznejšo oceno časa, potrebnega za izvedbo vsake posamezne aktivnosti;

- uporabite praktične izkušnje, ki ste jih pridobili pri svojem delu.

Mogoče se vam zdi ta naloga zelo težka, še zlastiče nimate nobenih izkušenj v projektih.

Pa premislimo na primeru. Koliko časa bipotrebovali, da pridemo peš po stopnicah na vrhpetdesetnadstropne stolpnice? Predvidevam, dakaj takega niste še nikoli počeli, ker v Slovenijitakšne stolpnice nimamo, pa tudi če bi jo imeli,bi se verjetno na vrh peljali z dvigalom. Kakotorej oceniti potreben čas? Začnemo lahko zocenjevanjem števila stopnic v enem nadstropju.Te izkušnje že imamo, kajneda, in lahko ocenimo,koliko je stopnic med dvema nadstropjema.Nadalje moramo oceniti tempo, ki ga bomo imelipri hoji v petdeseto nadstropje. Za oceno, kolikočasa potrebujemo za nalogo, ki nam je popolnaneznanka, potrebujemo samo še malo preprostematematike.

Ne pozabite, da pri načrtovanju časa ponavadizagrešimo dve osnovni napaki:

1. Preveč smo optimistični. Kot pravijo teoretiki,je v človeški naravi, da na začetku novega projekta radi ignoriramo ali pozabimo na vseprobleme, ki se lahko pojavijo, in se odločimoza najbolj optimističen scenarij. V vaša predvidevanja vključite malo realizma in upoštevajte, da nikoli ne gre vse tako, kot bi moralo, ampak kvečjemu obratno. Uporabitemetodo defenzivnega načrtovanja – pustite si nekaj prostora za napake.

2. Zavedajte se, da boste pri izvajanju projekta ves čas pod časovnim pritiskom, še zlasti če se bo le ta izkazal za uspešnega in potrebnega. Uprite se skušnjavi postavljanja časovne učinkovitosti kot edinega merila uspeha. Uspeh vašega projekta raje gradite nakakovosti rezultatov in zadovoljstvu vključenih.

Rezultat načrtovanja mednarodnega projekta jelahko veliko več kot le načrt izvedbe novegaprojekta v vaši šoli. Z načrtovanjem projektalahko oblikujete nov, učinkovitejši vzorecdelovanja vaše šole kot celote.

Vključevanje celotne organizacije

Oblikujte projekt skupaj s celotnim kolektivomin okoljem šole. Še posebej tisti, ki bodo vključeniv izvedbo projekta, morajo biti nujno vključeni vnjegovo načrtovanje. Ne boste dobili le novihidej in informacij, ki vam pri oblikovanju projektalahko pomagajo; najpomembneje je, da celotnookolje dobi občutek lastništva nad projektom,saj le to zagotavlja njegov uspeh.

Zavrnitev/Odpor pri kolektivu

Obstajata dva glavna razloga, zaradi katerih bivaš kolektiv lahko zavračal sodelovanje v novemprojektu:

- v vaši šoli izvajate preveč projektov;- projekti so za vključene preobremenjujoči.

Stalno vključevanje v različne projekte lahko vodiv začaran krog neprestanega načrtovanja inprijavljanja na nove projekte, ki lahko ogroziobčutek stabilnosti in predvidljivosti, ki ga predzaposlene postavlja njihovo delo. Ohraniti moratepravo mero. Postavite si ustrezen cilj, pazljivonačrtujete število in vsebino projektov, kizagotavljajo napredek in stabilnost vaše šole.Nove projekte načrtujete na osnovi dosežkovprejšnjih.

Umetnost priprave projektnih predlogov

Testiranje kakovosti rezultatov projekta

Projektni načrt, ne glede kako dober se zdi naprvi pogled, ni popoln, če ga niste testirali v smislukakovosti njegovih rezultatov. Kot moder ravnateljveste, da mora biti testiranje kakovosti rezultatovdel vsake posamezne faze projekta. Naj vasnavdušenje ob doseženem rezultatu ne zavede,da boste pozabili ugotoviti, ali je kakovosten. Inrezultat je kakovosten le, če ste ob doseganjuzastavljenega primarnega projektnega ciljazagotovili zadovoljevanje potreb vključenih, okaterih ste se pogovorili in se zedinili ob začetkunačrtovanja projekta.

Zagotavljanje kakovosti izvedbe

Oblikujte kriterije kakovosti izvedbe nalog inaktivnosti, saj se boste le tako lahko izognilidvomom o kakovosti opravljenega dela medizvedbo projekta. Postavite jasen sistemprepoznavanja in priznavanja dosežkov v projektu.Če ste ustrezno motivirali vključene v projekt,bodo vsi opravili svoje naloge najbolje, kot znajo.Izogniti se morate izgubljanju časa in energije zadopolnjevanje in popravljanje nalog zaradinejasnih oziroma neobstoječih kriterijev kakovosti.Isto velja za orodja, ki jih uporabljate v projektu.Čeprav se vam morda zdi, da bo uporabanajmodernejših orodij in metod pomembnoprispevala h kakovosti končnih rezultatov projekta,je včasih uporaba preizkušenih verzij precej boljučinkovita, saj posameznikov v projektu nepostavlja v podrejen položaj zaradi nepoznavanjazadnjih novosti.

Ne pozabite, da cilj vašega projekta nikoli nemore biti samo izdelek, ki ga boste razvili(program, knjiga, CD ...), ampak da je prav takopomemben, če ne pomembnejši, cilj projektaosebnostni in strokovni razvoj vključenih.

Načrtovanje napak

Najpogostejša napaka, ki jo naredimo prinačrtovanju projekta, je predvidevanje, da medsamo izvedbo ne bo prišlo do nobenih napak.Vnaprejšnje predvidevanje možnih napak inproblemov, ki bi se lahko pojavili pri izvedbi,pomeni lažje prepoznavanje napak inzmanjševanje njihovega vpliva na skupen rezultatprojekta. Načrtovanje naj torej pri vsaki faziprojekta vključuje tudi vprašanji: Kaj gre lahkonarobe? Kaj bomo storili, če bo zadeva potekaladrugače, kot smo si zamislili?Poizkusite predvidevati, kje se bi lahko napakenajverjetneje pojavile. Z natančno analizo vsehfaz, nalog in aktivnosti ponavadi relativno lahkodoločimo tiste, ki so najbolj vprašljive (recimotiste, ki predvidevajo nabavo in implementacijonove, moderne IKT opreme), in tiste, ki so relativnozanesljive (ki smo jih npr. že opravili v drugihprojektih).Pri fazah, nalogah ali aktivnostih, za katerepredvidevamo napake in probleme, postavimomanj točen časovni okvir ter predvidimo več časain virov za izvedbo. Če na primer predvidevate,da bi lahko vključevanje nove moderne IKTopreme v pouk povzročalo probleme, vključitedodatno usposabljanje učiteljev za uporabo takšneopreme v projektne aktivnosti.

Zaključek projekta

Na koncu vsakega projekta predvidite čas zapregled in oceno projekta z obeh vidikov,strokovnega in osebnostnega. Sproščen sestanekvseh vključenih z odprto razpravo vam bo dalcelovit vpogled v resnične rezultate projekta.

Tradicionalno je projektno delo tehnično in jeusmerjeno k nalogam, osredotočeno na razdelitevnalog in doseganje rezultatov. Timsko delo papoudarja človeško dimenzijo. Je veliko boljusmerjeno v proces in osredotočeno naeksperimentalno učenje.

Kot ravnatelj imate avtoriteto za vzpodbujanjeali omejevanje ključnih aspektov dela vseh vašihsodelavcev, kar vas pri izvedbi mednarodnegaprojekta, ne glede na to, ali ste vodja projektnegatima ali ne, postavlja v položaj moči inodgovornosti.

Ena od glavnih nalog ravnatelja v projektu jezagotavljanje ustreznih sodelavcev projekta inzelo natančno definiranje njihovih vlog v projektu.Upoštevati moramo, da še tako vrhunskistrokovnjak, ki nima volje za timsko delo vprojektu, lahko povzroči več škode kot koristi.

Vsak projektni tim naj ima vodjo, ki ni nujnoravnatelj, ampak morda oseba, ki dejansko vodiprojekt.

Projektno delo je timsko delo

Oblikovanje projektnih timov

V večini mednarodnih projektov je nujnooblikovati tako projektni tim kot tudi timesodelujočih partnerskih organizacij. V projektihz manjšim številom partnerjev so lahko vsi članipartnerskih timov obenem tudi člani projektnegatima, medtem ko je za velika partnerstva potrebnabolj diferencirana struktura vodstvenega tima.

Projektni (vodstveni) tim

Pravi projektni tim sestavljajo aktivni predstavnikivseh večjih partnerjev. Upoštevati moramo, daje manjše število članov projektnega tima boljučinkovito in cenejše kot veliko, zato naj številone presega 12 članov, idealna številka je 6–8članov.

Tim partnerske organizacije

Partnerske time lahko sestavimo na več načinov.Člani tima so na primer lahko vsi zaposleni v šoliali pa so člani: vodja oziroma odgovorna osebaza sodelovanje v projektu, eksperti iz vsebinskegapodročja projekta ter administrativno in drugopodporno osebje.Če ravnatelj v projektu nima vloge vodje tima,je za uspešen potek zaželeno, da deluje kot član.Vodja partnerskega tima kot član zastopaorganizacijo v projektnem timu.Vodja celotnega projekta je vedno član inponavadi vodja projektnega tima ter obenemvodja partnerskega tima lastne organizacije.Koordinacija, organizacija in administracijavelikega projekta predstavljajo velik izziv in vodjaprojekta ne sme "pozabiti" delegirati nekaj svojegadela ostalim članom tima. Glavnina projektnega dela se opravi v timihpartnerskih organizacij. Projektni tim je predvsemodgovoren za koordinacijo, evalvacijo, monitoring,načrtovanje in revizijo. Vsak partner ima lahkoza izvrševanje svojih nalog v projektu zunanjepartnerje, ki bodo verjetno sodelovali vpartnerskem timu, ne pa tudi v projektnem.

Pri izbiri vodje naj ravnatelj upošteva, da soznačilnosti dobrega vodje projekta naslednje:• izkušnje pri projektnem delu;• znanja iz projektnega menedžmenta,• izkušnje na področju vsebine projekta,• zmožnosti obvladovanja kompleksnih

struktur in situacij;• komunikacijske sposobnosti – moderiranje

in predstavitve, vzpostavljanje konstruktivne in učinkovite komunikacijev notranjem in zunanjem okolju projekta,razumevanje socialnih procesov, ki tečejoznotraj partnerstva;

• vodstvene sposobnosti – vodenje skupin,motiviranje, organiziranje in razvijanje procesa; dinamičen pristop k izvrševanjunalog;

• sposobnost obvladovanja pritiskov.

• ima jasne skupne cilje,

• odgovornost za te cilje je porazdeljena med vse člane,

• meri svojo učinkovitost na osnovi doseganja skupnih ciljev,

• je primerno številčen,

• ima primerno mešanico sposobnosti in vlog,

• ima sredstva, ki so potrebna za uspešno delo,

• ima podporo svojih nadrejenih,

• sprejme "pravila igre",

• pravilno razdeli vloge in naloge med svoje člane,

• podpira vse svoje člane tako, da jih posluša,

ustrezno odgovarja na njihove predloge in jim pomaga,

• prepoznava individualne in timske uspehe,

• konstruktivno in odprto obvladuje konflikte,

• doseže skupen rezultat v skladu s cilji,

• porabi čas za medsebojno spoznavanje članov,

• porabi čas za razumevanje kulturne raznolikosti.

UČINKOVIT TIM

Uspeh timskega dela je odvisen od motiviranostičlanov, le ta pa je odvisna od koristi, ki jih članipričakujejo zase in za svojo organizacijo. Zato jezelo pomembno, da na začetku razjasnimo,primerjamo in uskladimo njihova pričakovanja.

Mednarodni projekt ponavadi ni del vsakdanjikašole. Zaposleni, ki sodelujejo v projektu, morajoobičajno poleg tega dela opravljati še svoje rednodelo, zaradi česar potrebujejo podporo svojihnadrejenih in sodelavcev.

Delo na mednarodnem projektu mora bitizanimivo tako na profesionalnem kot tudiosebnem nivoju. Biti mora zahtevno in polnoizzivov. Zanimivo, zato da bo vaše sodelavcevzpodbudilo k sodelovanju, in zahtevno, da boohranjalo njihov interes in jim dajalo občutekdoseganja strokovno in osebno pomembnih ternevsakdanjih rezultatov.

Na prvi pogled dolgočasne in rutinske nalogelahko v zanimive in zahtevne spremenimo tudiz izbiro ustrezne, nove in izzivov polne metode.Upoštevajte, da je zaznavanje zanimivosti inzahtevnosti nalog pri posameznikih lahko zelorazlično. Kar je za nekoga dolgočasno, je lahkoza drugega zanimivo.

Vodenje tima

Posamezni člani tima so si med seboj različni posposobnostih in svojih interesih. Prav ta raznolikostje ključ uspeha timskega dela. Poskusite najtiprave naloge za prave ljudi. Pri tem si lahkopomagate s številnimi tehnikami; Belbin na primeropisuje devet za uspešen tim značilnih vlog:

Koordinator, ki zagotavlja, da so napori članovusmerjeni k uspehu.

Oblikovalec, ki skrbi za to, da tim sledi ciljem inprioritetam projekta.

Izvajalec spreminja ideje in načrte v praktičnenaloge, ki jih člani lahko opravijo.

Zaključevalec preverja podrobnosti, da ne bičesa spregledali ali naredili narobe; skrbi, da jedelo opravljeno natančno in v določenih rokih.

Inovator ima vedno nove ideje in kreativnerešitve; probleme vidi kot prednosti .

Evalvator objektivno evalvira ideje, da vidi, če sorealne.

Raziskovalec skrbi, da je tim povezan z zunanjimokoljem.

Timski delavec vzpodbuja druge, jim pomaga inima občutek za človeške potrebe in čustva.

Specialist ima posebna znanja ali izkušnje, ki jihprispeva timu.

Kot ravnatelj imate, ne glede na to, ali voditeprojektni tim ali ne, ključno vlogo pri postavljanjuciljev, ki naj jih vaša šola doseže v projektu. Česte postavili previsoke cilje, se bodo člani timaves čas počutili frustrirane, ker jih ne bodo moglidoseči; če ste postavili prenizke, ne bodozainteresirani. Cilje morate torej postaviti tako,da so obenem dosegljivi in dovolj zahtevni terda pomenijo izziv za sodelujoče.

Ne glede na to, kako aktivno ste kot ravnateljvključeni v izvedbo mednarodnega projekta, soza uspešno delo tima nujno potrebne vašepovratne informacije glede dela in dosežkovvključenih v projekt.Vaši sodelavci morajo natančno vedeti, kajpričakujete od njih, kaj delajo dobro (boditepozitivni) in kaj morajo pri svojem delu šedopolniti ali izboljšati (bodite konstruktivni).

Redne povratne informacije lahko zagotavljatez aktivnim sodelovanjem na sestankih projektnegatima. Pri tem upoštevajte:- vedno najprej izpostavite in poudarite nekaj

"zelo dobrega";- z občutkom izpostavite stvari, ki bi se dale še

izboljšati;- vedno pripravite realne predloge za te

izboljšave.

Dosežki in njihovo prepoznavanje

Obvladovanje konfliktov v timu

Izogibati se konfliktom v timu je ne le nemogočeampak tudi nespametno, ker:

• konflikti pokažejo razlike in nam pomagajo dosegati novo skupno razumevanje;

• omogočijo kompleksnost in različnost ter pomagajo sprejeti skupni interes;

• omogočajo spremembe in nam pomagajo ohraniti doseženo.

Obstaja kar nekaj konstruktivnih strategijobvladovanja konfliktov. Zavedati se moramo le,da je treba komunicirati na treh nivojih hkrati.

Relativno jasen rezultat. Veliko možnostiza nesporazum.

Rezultat je odvisen od poznavanjaoseb z relevantno strukturo.

Racionalni nivo Čustveni nivo Strukturni nivo

Realističen in racionalenpogled – vsebina, teme.

Čustveni pogled – odnosi medljudmi, ki komunicirajo.

Sistem komunikacije –situacija, čas, lokacija, socialnookolje, pritiski, norme, standardi.

Kaj je narobe? Kakšni so naši odnosi?

Orodja neposrednekomunikacije: govor, pisanje,

številke, tabele, grafi …

Orodja posrednekomunikacije: govorica telesa,gestikuliranje, poza, intonacija.

Prostor, sedežni red,dogovori, pristojnosti.

Na vsakem sestanku povejte najprej kajpozitivnega, pa četudi le pohvalite napore članovpri delu v mednarodnem projektu. Ko govorite oizboljšavah, bodite zelo specifični – točno innedvoumno izpostavite, kaj ni v redu. Nikoli neuporabljajte posplošitev kot na primer: Nalogev projektu je potrebno opraviti bolje! Če ne moretebiti specifični in točno povedati, kaj in kako jepotrebno narediti, raje ne recite ničesar.

3 nivoji komunikacije

Mnogi ob omembi besedne zveze "evropskiprojekt" najprej pomislijo na nepregleden kupobrazcev, goro računov in množ icoadministrativnih opravil. Strah pa je v resniciodveč. Z dobro organizacijo dela in poznavanjemosnovnih pravil izvedbe je mogoče evropskeprojekte pripeljati do želenega cilja brez nočnihmor. Dobro finančno vodenje projekta je zagotovoena ključnih aktivnosti, ki prispeva k doseganjunajboljših rezultatov in izdelavi najboljših izdelkovna podlagi razumnih stroškov. V pomoč pri temnaj vam bo tudi pričujoče poglavje priročnika.

Za izvedbo programov izobraževanja inusposabljanja Socrates in Leonardo da VinciEvropska komisija prispeva določena sredstva izskupnega proračuna EU. Sredstva so določenaletno za posamezno državo. Prejemnikom sorazdeljena na podlagi razpisa in pogodbe.CMEPIUS je kot slovenska nacionalna agencijaza izvedbo omenjenih programov le posrednikmed izvajalcem projekta in Evropsko komisijo.

Osnovni dokument, na katerega se mora opiratiizvajalec projekta, je zagotovo pogodba z vsemianeksi. V vsaki pogodbi je natančno določeno,kakšna je višina prispevka Evropske komisije invišina sofinanciranja prejemnika. Prav tako jetočno določena upravičenost stroškov, ki jihpogodbenik lahko porabi za izvedbo posameznegaprojekta. Prejemniki prejmejo del sredstev že nazačetku projekta, takoj po podpisu pogodbe,preostali del do končnega zneska odobrenihsredstev pa prejmejo v skladu s pravili izplačevanjadotacije. Enoletni projekti tako prejmejo popodpisu pogodbe 80 % odobrenih sredstev,preostalih 20 % (pod pogojem, da so izpolnjenevse pogodben e obveznosti) pa po odobritvikončnega poročila. Od pogodbenikov se zahteva,da sredstva vodijo posebej, ločeno od ostalihsredstev, in da ločeno evidentirajo tudi njihovoporabo.

ADMINISTRATIVNO-FINANČNI VIDIK VODENJA

MEDNARODNEGA PROJEKTA

Vsak strošek v posameznem projektu morabiti predviden že v načrtu oziroma prijavniciprojekta. Biti mora nujno potreben za izvedbo.Nastati mora v POGODBENEM OBDOBJU, bitimora RESNIČEN in DOKAZLJIV. Prav tako morabiti povezan z uresničevanjem ciljev projektain zabeležen v računovodskih evidencah,ločeno od drugih stroškov.

Kako se je lotiti?

Rok oddaje prijave je izjemno pomemben in ganikakor ne smete spregledati ali zamuditi. Rokiza oddajo projektnih prijav za posamezne akcijeso določeni v razpisih. Prijavo pošljite priporočenopo pošti. S tem imate dokazilo, da ste svojoprijavo oddali pravočasno.23 V projektih, kjer jepoleg prijave koordinatorja projekta potrebnaločena prijava posameznih partnerjev pri lokalninacionalni agenciji, vam priporočamo, da se omorebitnih drugačnih rokih za oddajo prijav vdržavah, iz katerih prihajajo vaši partnerji,pozanimate pri svoji nacionalni agenciji.

Poleg originalne prijavnice je ponavadi trebaposlati tudi ustrezno število kopij prijavnice(preverite v razpisu ali pri koordinatorju). Nepozabite, prijavnice morajo vedno bitipodpisane in žigosane! Premajhno število kopijali prijavnice brez originalnega žiga ali podpisase zdijo sicer malenkost, vendar vas lahko stanejoodobritve projekta.

Priprava in oddaja prijavnice

23 Pri nekaterih drugih razpisih, kjer se lahko prijavite neposredno v Bruselj, boditepozorni na pogosto zahtevo Komisije, da morajo biti vloge do določenega datuma in ure že na predpisanem naslovu, ne šele oddane na pošti!

Ivana Nedižavec, univ.dipl.ekon.

v programih Socrates in Leonardo da Vinci

Kakšna je dobra prijava?

Projekti morajo biti skladni s cilji programa (nakaterega se posameznik ali organizacija prijavlja)ter s prednostnimi nalogami, ki so navedene vrazpisu. To pomeni, da bodo ocenjevalci vašegaprojekta ocenjevali npr., ali vaš projekt pripomorek običajnim splošnim ciljem – boljši kakovostiizobraževanja, vključevanju evropske razsežnostiv izobraževanje ipd. – in da bodo še posebnopozorni na skladnost prijavljenega projekta sspecifičnimi cilji razpisa. Pri tem velja opozorilo,da ne vpisujte v prijavo projekta določenih ciljevle zato, ker ste jih prebrali v razpisu. Ocenjevalcibodo namreč pozorni na to, ali so vse načrtovaneaktivnosti v projektu res v skladu z deklarativnimicilji projekta, ki ste jih zapisali na začetkuprijavnice. Pomembno je torej, da šola najde pravirazpis, ki ji omogoča uresničevanje lastnih potreb,in da v razpisu prepozna cilje, ki jih lahko v okviruprojekta tudi doseže.

Razumljivo je, da vsak projekt ne more izpolnjevatiali vsebovati vseh ciljev, ki so razpisani. Vsekakorje bolje, da se projekt osredotoči na eno ali dveprednostni nalogi, kot pa da s šibko prijavo skušazajeti vse.

V nekaterih državah obstajajo tudi nacionalneprioritete, ki jih morate upoštevati. Najdete jihv letnih razpisih, ki jih lahko dobite na vašinacionalni agenciji ali na spletnih straneh Evropskekomisije.

Poleg formalnih izbirnih meril, ki smo jih opisali,naj prijava vsebuje še:• jasne cilje in rezultate, ki so izvedljivi,• jasen in celovit delovni načrt,• izdelan načrt stalnega spremljanja in

ocenjevanja projekta,• načrt za širjenje rezultatov projekta na

lokalni in regionalni ravni, če je mogoče, patudi na nacionalni.

Ne pozabite, da je prijava projekta tista, kivam omogoča financiranje dejavnosti. Zatose prepričajte, ali je vaša prijava jasna innatančna ter v celoti izpolnjena (odgovorina vsa vprašanja). Ocenjevalci namreč nemorejo brati vaših misli – vse ideje inpojasnila morajo biti napisana. Priporočamovam metodo “kritičnega prijatelja” – vašoprijavo naj prebere nekdo, ki v projektu nesodeluje in o njem ne ve nič. Prosite ga, davam poda svoje iskreno mnenje o prijavi inkritike upoštevajte.

Vse končne prijave projekta mora spremljati ‘Izjava časti’. Podpisati jo mora pravno pooblaščenipodpisnik, ki potrjuje, da nosilec projekta:

Izjava

a) ni v stečaju, procesu likvidacije oz. njegovih poslov ne upravlja sodišče, ni sklenil sporazuma z upniki, ni začasno opustil poslovnih dejavnosti, ni predmet postopkov, ki izhajajo iz tovrstnih zadev ali kakršnega koli drugega podobnega stanja, ki je posledicapodobnega postopka, predpisanega v nacionalni zakonodaji oz. predpisih;

b) ni bil obsojen za prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem na podlagi sodbe, ki ima veljavo “res judicata”; (izrečena je bila pravnomočna sodba);

c) ni bil spoznan za krivega resne strokovne kršitve;

d) izpolnjuje obveznosti v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost oz. plačujedavke v skladu s predpisi države, kjer je ustanovljen oz. s predpisi države naročnika oz. celo s predpisi države, v kateri se pogodba izvaja;

e) ni bil predmet sodbe, ki ima veljavo “res judicata” (izrečena je bila pravnomočna sodba);za goljufijo, korupcijo, sodelovanje v kriminalnih združbah oz. za druge nezakonite dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Skupnosti;

f) pri drugem postopku javnih naročil ali dodelitvi nepovratnih sredstev, financiranih izproračuna Skupnosti, ni grobo kršil pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.

Merila za izbiranje projektov omogočajo oceno finančne in poslovne sposobnosti nosilca projektaza izvajanje delovnega programa in zagotavljajo, da ima nosilec projekta zadosten in stabilen prilivfinančnih sredstev za izvajanje predvidenih dejavnosti skozi vso življenjsko dobo projekta.

Kaj se zgodi potem, ko izveste, da je bila vašaprijava uspešna?

Nacionalna agencija vas bo obvestila, da je bilvaš projekt sprejet in koliko denarja vam jenamenila. V odobritvenem pismu bo šola prejelaprošnjo, naj posreduje podatke za sestavopogodbe in izjavo, da se strinja z odobrenimzneskom. Zatem boste prejeli pogodbo, s katerose boste obvezali, da boste izpeljali aktivnosti,opisane v projektni prijavi, in upoštevalipogodbena pravila ter zahteve o poročanju.

Pogodba je uradni dokument. Podpisati jo moraoseba, ki je na vaši šoli uradno odgovorna zapodpisovanje dokumentov v imenu šole (pozakonu pooblaščena oseba, običajno je toravnatelj ali direktor). Pred podpisom še enkrattemeljito preberite pogodbo. Preverite, alidodeljena sredstva zadoščajo za izvedboaktivnosti, h katerim se s podpisom pogodbeobvezujete. Šele nato pogodbo podpišite. Če spogodbo niste zadovoljni, lahko podpis tudizavrnete. Vse izvode pogodbe, ki ste jih prejeli,podpisane in žigosane pošljite v podpis nanacionalno agencijo. Ta vam bo vrnila en izvodpodpisane pogodbe, ki ga morate skrbno hraniti.Pogodba začne veljati, ko jo podpišeta obe

Višina dodeljene dotacije

Komisija pri mednarodnih projektihsodelovanja pri predloženem proračunuprijavitelja analizira skladnost s pravili ternato oceni, ali proračun zadostuje ciljemin pričakovanjem projekta. Tako revidiranproračun je osnova za izračun višinedodeljene dotacije. Dejanska višinadodeljene dotacije predstavlja prispevekza kritje celotnih stroškov projekta.

pogodbeni strani (vi in Nacionalna agencija).Takoj ko nacionalna agencija prejme podpisanopogodbo in sredstva od Evropske komisije, vambo dodelila denar – ta je razdeljen na več plačil.V enoletnih projektih bo običajno razdeljen v dveplačili.

• Najprej boste prejeli 80 % pogodbenih sredstev: običajno nacionalna agencija to vsoto nakaže na vaš račun 45 dni po podpisupogodbe oziroma prejetju sredstev od Evropskekomisije.

• Preostalih 20 % pogodbenih sredstev boste prejeli na koncu pogodbenega obdobja, ko bonacionalna agencija prejela ustrezno poročiloo aktivnostih ter finančno poročilo o porabljenih celotnih sredstvih (to pomeni, damorate 20 % sredstev založiti).

Pri določenih projektih, ki trajajo daljše časovnoobdobje ali pa je tveganost izvedbe projektavečja, se plačila izvedejo v več obrokih in zvmesnimi poročili.

Izvajanje projekta

Upravičenost stroškov

Splošno pravilo pri dodelitvi finančne pomoči vsklopu programov Socrates in Leonardo da Vincije delno kritje ocenjenih stroškov za izpeljavoposamezne dejavnosti, obstajajo pa tudi izjeme.Z dotacijo se lahko pokriva le stroške, ki soneposredno povezani s temi dejavnostmi in sonastali v pogodbenem obdobju.Pri posameznih vrstah stroškov obstajajo pravila,ki določajo maksimalno dovoljeno višino stroškov.Prijavitelji morajo pri načrtovanju svojegaproračuna to upoštevati.Pravila upravičenosti in porazdelitev stroškov sepo posameznih akcijah programov razlikujejo.Podrobnejše informacije najdete na prijavnihobrazcih za posamezne akcije, priročnikih zaprijavo itd.Določeni tipi stroškov veljajo v vseh primerihza neupravičene in sicer:

stroški, ki nastanejo zaradi gibanja med državami, ki niso članice programov, v okviru katerih se prijavljate na projekt;potni stroški v države, ki niso članice programov, v okviru katerih se prijavljate na projekt;stroški, ki nastanejo izven obdobja trajanjaprojekta, ki je določen s pogodbo;stroški, ki niso neposredno povezani s projektom;stroški, ki v tem tipu projekta niso upravičeni;stroški, ki se nanašajo na aktivnosti, ki sože bile financirane s strani drugih virov Skupnosti (komplementarno financiranjemora biti posebej upravičeno in razjasnjeno); Stroški, ki se nanašajo na aktivnosti, ki so že plačane iz drugih virov(na primer državnega proračuna RS);bančni stroški in obresti na posojila;izgube, povezane s transakcijami nakazil.

Potni stroški

Potni stroški morajo temeljiti na dejanski porabi(dejanskih stroških), ki jo dokažete z ustreznimidokumenti (računi, vozovnice, letalske vstopnekarte …).Upravičeni so le potni stroški, ki so neposrednopovezani z aktivnostmi, določenimi v okvirupredloženega in sprejetega projekta. Ti stroškimorajo biti jasni in dokazani v končnemfinančnem poročilu. Biti morajo v skladu s časomtrajanja projekta.Pravila pri priznavanju potnih stroškov se odprograma do programa razlikujejo, zato je NUJNO,da si pred samim začetkom preberete pogodboin njene anekse, kjer so točno določena pravila.V določenih akcijah vam bodo npr. kilometrinopri vožnji z avtomobilom priznali, v drugih pavam bodo priznali višino vozovnice za lokalniprevoz.

Stroški bivanja

Višina priznanih stroškov bivanja je odvisna odtipa projekta. Stroški so običajno dodeljeni napodlagi določene ocene porabe v posameznidržavi na dan, ali pa obstajajo dotacije zadoločeno obdobje mobilnosti, ne glede na krajbivanja.

Stroški jezikovne priprave

Veliko dejavnosti v evropskih programih vsebujemednarodno mobilnost posameznikov.Organizacije in posamezniki, ki se udeležujejomednarodnih projektov v tujini, se morajo bitisposobni sporazumevati v tujem jeziku, da lahkotako dosežejo cilje projektov.Spodbujanju rabe tujih jezikov je namenjenmajhen delež dotacije. Ta se nanaša predvsemna uradne jezike Evropske skupnosti, ki se jihmanj uporablja in uči. Jezikovna priprava sestojiiz kakršnega koli jezikovnega usposabljanjaudeležencev, ki ni začetno usposabljanje in ki jepotrebno za uspešno izvedbo projekta. Ponavadiso sredstva za jezikovno pripravo omejena.

Stroški zavarovanja

Nosilec projekta mora preveriti, da so zajamčenevse odgovornosti, in zagotoviti, da imajo vsiudeleženci, kjer je to potrebno, zagotovljenenaslednje tipe zavarovanj:

zavarovanje za primer osebne odgovornosti (krije škodo, ki jo povzroči udeleženec);

zdravstveno/nezgodno zavarovanje zavarovanje za primer smrti/invalidnosti; zavarovanje zakonskega varstva (v primeru

pravnih postopkov).Pri zavarovanju morate biti pozorni na trajanjezavarovalnega obdobja. Če je npr. udeleženec vprojektu sodeloval dva tedna (seminar v tujini),zavarovan pa je bil za celo leto, se mu bo pripregledu končnega poročila priznal proporcionalnidel celoletnega zneska za plačilo zavarovanja.Iz računov za zavarovanje (katerih kopije priložitekončnemu poročilu) mora biti razvidno obdobje,za katero so udeleženci zavarovani in, če jeudeležencev več, tudi seznam zavarovancev.

Stroški osebja

Pri nekaterih projektih so upravičeni tudi stroškiosebja. Za zaposlene morate v zaključnemfinančnem poročilu predložiti kopije obračunskihlistov, plače. Stroške dela izračunate tako, daplačo (bruto-bruto plačo z dodatki za prehranoin prevoz) zaposlenega na dan pomnožite sštevilom dni dela na projektu.Če bodo pri projektu (kjer je to dovoljeno) delalitudi zunanji sodelavci, morate z njimi sklenitiustrezne pogodbene vezi in seveda hraniti dokazilao izplačilih in poročila o delu.

Produkcijski stroški

Med produkcijske stroške štejete vse stroške,povezane z izdelavo in doseganjem rezultatov,ki so določeni kot cilj projekta, recimo izdajobrošure, učnega CD-ROM-a ipd.

Nakup opreme

V določenih tipih projektov je upravičen tudinakup opreme. Stroški za informacijsko inkomunikacijsko tehnologijo (IKT) običajnovključujejo računalniške stroške, račun zainternetne storitve, najem spletnega prostora,nakup/najem računalniške strojne in programskeopreme. Sem spadajo tudi t.i. avdiovizualni stroški,kot je nakup/najem video projektorjev in opremeza prirejanje avdio- in videokonferenc ter nakupizdelkov za široko uporabo (prosojnice, kasete,videokasete). Pogoj za upravičenost tovrstnihstroškov je njihova neposredna povezanost sprojektom. Pogodbenik mora pri stroških zastrojno opremo (nakup, najem ali zakup)upoštevati določene pogoje:

pri nakupu ali najemu opreme mora dati prednost opremi, ki je izdelana ali vsaj sestavljena v državi članici Evropske unije aliv državi članici Evropskega gospodarskega območja ali v eni izmed pristopnih držav, ki uradno sodelujejo v programu (Bolgarija, Romunija in Turčija);ob upoštevanju kakovosti mora primerjati cene različnih dobaviteljev, da lahko ugotovi,kateri nakupi so najbolj stroškovno učinkoviti;v breme projekta mora obračunati samo stroške za opremo, ki jo je kupil ali najel v obdobju upravičenosti (stroški v zvezi z opremo, ki je bila kupljena pred začetkom veljavnosti pogodbe, niso sprejemljivi), po ceni,ki odraža stopnjo in trajanje uporabe v okviruobdobja upravičenosti.Glede načina obračuna stroškov opreme (stopnja amortizacije) pa si natančno preberitepogodbo z aneksi oziroma se obrnite na koordinatorja.

Zakonski vidiki

Pri izvajanju projekta je treba spoštovati vsezakonske predpise, ki veljajo v državi, v kateri senahaja vaša organizacija. Isto velja za vašepartnerske organizacije – za njih veljajo predpisinjihovih matičnih držav. Sodelujoče v projektuje zato treba podučiti o različnih predpisih.

Ena vaših odgovornosti, ki je del projekta, je tudiporočanje o poteku projekta in o tem, kako steporabili finančna sredstva. Skupaj s pogodboboste prejeli ustrezne obrazce za poročanje, našlipa jih boste tudi na spletnih straneh. Dobili bostenatančne informacije o tem, kako poročati, ininformacijo o spletnem naslovu, kjer najdeteobrazce. Roki za oddajo poročila in jezik, v kateremmorate le to oddati, so navedeni v pogodbi ofinanciranju.

Poročanje

Pozor! Za nekatere projekte velja, da čeugotovite, da v pogodbenem obdobjune boste porabili sredstev v celoti, otem ČIMPREJ obvestite nacionalnoagencijo oziroma koordinatorja. Takob o s t e o m o go č i l i p ra v o č a s n oprerazporeditev razpoložljivih sredstevna druge projekte in njihovo učinkovitoporabo.

Pomemben del projektnega dela je tudi stalnospremljanje napredka pri doseganju vaših končnihizdelkov in ciljev ter beleženje finančnega stanja.Več kot le priporočljivo je, da imate že od prvegadne dela na projektu v mislih, da boste moralina koncu oddati zaključno poročilo, in zato sprotiv en dokument beležite vse pomembne dogodkev vašem projektu. Redno spremljajte porabofinančnih sredstev. Ko je treba končno poročilooddati, se namreč v naglici velikokrat zgodi, dana določene, sicer pomembne, stvari pozabimo,ali pa se založijo dokumenti, ki jih v danemtrenutku nujno potrebujemo. Takšnih stvari nesmete prepustiti naključju in zadnjim dnemprojekta.

Kot je opisano v pogodbi, ki jo podpiše nosilecprojekta, lahko Nacionalna agencija ali Evropskakomisija opravi revizijo izvajanja in finančnegavodenja projekta. V tem primeru bo nosilecprojekta o tem vnaprej obveščen.

Po prejemu informacije o tem obisku mora nosilecprojekta zagotoviti vso originalno dokumentacijo,ki jo bo revizijska komisija želela pregledati in,če je potrebno, stopiti v kontakt s svojimi partnerjiin udeleženci v projektu, da zagotovi manjkajočedokumente.

V primerih, ko je nosilec projekta odgovoren zadelitev sredstev med partnerje, se revizija nenanaša le na porabo, ki je nastala na strani nosilcaprojekta, temveč tudi na stroške, ki so nastali vokviru celotnega partnerstva.

Namen revizije je dvojen: da zagotovi, da sofinančna poročila, predložena za plačilo projekta,v skladu z računovodskim poslovanjem nosilcaprojekta, ter da se zagotovi, da so sredstvaEvropske unije porabljena v skladu s pogodbo innjenimi aneksi ter da so bili cilji programarealizirani.

Poleg izpolnjevanja določil pogodbe bo glavnikriterij evalvacije projekta kot dela revizijskegapostopka tudi preglednost in jasnost. Izrednopomembno je, da imajo revizorji dostop dopopolnih, natančnih in korektno dokumentiranihinformacij.

Ker zajemata vodenje in izvajanje projekta vsasredstva, ki so mu bila namenjena, bo revizijazajemala uporabo sredstev iz vseh virovfinanciranja projekta.

Če so dokazila pri končnem poročilupomanjkljiva, lahko koordinatorzahteva pojasnila.

Končno projektno poročilo bo tisto, na podlagikaterega bo ovrednoteno vaše delo. Prav je, damu namenite veliko pozornosti in stremite knjegovi končni obliki postopno skozi ves projekt.

Revizija

Davčna ureditev evropskih sredstev 24

Sredstva Evropske unije so v Sloveniji oproščenaposrednih davkov. Davek na dodano vrednostspada med posredne davke, medtem ko davekna dohodek pravnih oseb in dohodnina spadatamed neposredne davke.

Davek na dodano vrednost

Davčni zavezanec je po Zakonu o DDV25 vsakaoseba, ki kjer koli v Sloveniji samostojno inneodvisno opravlja katero koli dejavnost. Zadejavnost se šteje vsaka proizvodna, predelovalna,storitvena, rudarska, kmetijska in poklicnadejavnost, kot tudi izkoriščanje premoženja inpremoženjskih pravic, če se s tem trajno dosegadohodek. Zakon o davku na dodano vrednost vsvojem 21. členu določa davčno osnovo, in sicer:- osnova za DDV je vse, kar predstavlja plačilo vdenarju, stvareh ali storitvah, ki ga je ali ga bodavčni zavezanec prejel od kupca, naročnika alitretje osebe za opravljen promet blaga oziromastoritev, vključno s subvencijami, ki so neposrednopovezane s ceno takega prometa, razen DDV.

DDV se torej ne obračunava od izplačil dotacijpo pogodbah, ki jih Center za mobilnost inevropske programe izobraževanja in usposabljanjasklepa v imenu Evropske komisije z izvajalciposameznih projektov. Na tej podlagi pogodbeniktudi ne izstavi računa, pač pa pošlje Centru lezahtevek za plačilo sredstev po pogodbi. Samanakazila sredstev iz naslova izvajanja programovEU so torej oproščena plačila DDV, ves nadaljnjipromet v zvezi z izvajanjem projektov pa jepodvržen domači zakonodaji. Center financiraizvajanje programov s sredstvi EU, ne za svojelastne interese, pač pa za podporo strateškegarazvoja Slovenije na področju izobraževanja inusposabljanja, zato nakazi la končnimprejemnikom niso podvržena obračunu DDV.

21. člen ZDDV tudi določa, da se zneski, ki jihdavčni zavezanec prejme od svojega naročnikakot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v njegovemimenu in za njegov račun, ter jih vodi v svojemknjigovodstvu kot prehodne postavke, ne vštevajov davčno osnovo. Davčni zavezanec morazagotoviti dokazila o dejanskem znesku in izdatkihter od teh transakcij ne sme odbiti morebitizaračunanega DDV.

13. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davkuna dodano vrednost26 (v nadaljevanju PZDDV)določa, da znesek, ki ga davčni zavezanec izplačaosebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene zaopravljanje humanitarnih, kulturnih, znanstvenih,zdravstvenih, socialno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih in drugih dejavnosti, pri čemer negre za plačilo za dobavljeno dobavo blaga oziromastoritev, ni predmet DDV.

Davčni zavezanci zaračunavajo in plačujejoDDV od prometa blaga in storitev. Če pa sezaračunavanje ne nanaša na promet blaga instoritev, se tudi ne evidentira v davčnih evidencah.To pomeni, da pridobivanje prihodkov oziromapromet v okviru njihove pristojnosti oziroma pozakonu ni dejavnost, na katero se nanaša ZDDV,torej ne vodijo davčnih evidenc. Prav tako nipomembno, koliko prometa imajo zavezanci iztega naslova. Davčne evidence vodijo samo zaobdavčljivi promet.

Med promet, ki ni obdavčljiv in se tudi nevpisuje v davčne evidence, štejemo med drugimtudi dotacije, prispevke, članarine in takse. Topomeni, da se pri dodeljevanju donacij s straniEvropske komisije Centru in nadalje s strani Centrakončnim prejemnikom DDV ne obračunava.Davčni zavezanec torej sredstva, prejeta odEvropske komisije posredno preko Centra,knjiži v knjigovodstvu kot prehodne postavke.Prav tako evidentira stroške, nastale zizvajanjem projekta. Pri tem si ne obračunavaniti vstopnega niti izstopnega DDV.

26 Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, ULRS, št. 79/02in 114/02

24 V času priprave tega priročnika je ministrstvo za finance RS objavilo predlogsprememb davčne zakonodaje, ki v tem poglavju še niso zajete. Ažurne informacije o spremembah zakonodaje, ki zadevajo izvajanje mednarodnihprojektov, boste našli na spletni strani www.cmepius.si.

25 Zakon o davku na dodano vrednost, ULRS, Ljubljana 89/1998 s spremembami

Davek od dohodka pravnih oseb

Davek od dohodka pravnih oseb ureja Zakon odavku na dohodek pravnih oseb27 (ZDPPO). Davčnizavezanci so pravne osebe s sedežem v Sloveniji,ki opravljajo dejavnost in z opravljanjem tedejavnosti dosegajo dobiček. Prejemniki dotacijepo evropskih programih so vsi rezidenti RepublikeSlovenije, saj imajo sedež v Republiki Sloveniji,kjer je tudi njihov kraj dejanskega upravljanja.ZDDPO določa, da se v davčnem izkazu lahkoupoštevajo samo tisti odhodki, ki so neposredenpogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica tedejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki soneposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov.Davčno nepriznane odhodke določi minister zafinance, pri čemer upošteva (21. člen ZDDPO):- njihovo ekonomsko upravičenost zaradi

pridobivanja dobička,- povezanost z obdavčenimi prihodki,- njihovo poslovno potrebnost,- značaj zasebnosti in skladnost z običajno

poslovno prakso.

Odhodki so ekonomsko neupravičeni takrat,kadar ne pripomorejo k poslovanju, sonepotrebni, neupravičeni in niso običajni zaposlovanje. Povezani morajo biti z obdavčenimiprihodki. Taki odhodki, ki niso povezani zobdavčenimi prihodki, so na primer stroški,povezani z izplačevanjem dividend in drugihdeležev v dobičku, stroški, ki se nanašajo naneobdavčene prihodke iz davkov in prispevkov,dotacij in subvencij ter donacije.

Glede na vsa ta dejstva se torej prihodki oddotacij, subvencij in donacij ne vštevajo medobdavčene prihodke.Stroški, nastali z izvajanjem posameznegaprojekta, sodijo med davčno nepriznaneodhodke, saj:- niso namenjeni pridobivanju dobička, ker je

določilo o nepridobitnosti izrecno navedenov pogodbi med Centrom in prejemnikom dotacije (19. člen ZDDPO),

- niso povezani z obdavčenimi prihodki, saj sota sredstva prejeta kot dotacija,

- z vidika poslovanja so poslovno nepotrebni; podjetje bi prav tako lahko poslovalo brez njih.

Davčni zavezanec torej sredstva, prejeta odEvropske komisije posredno preko CMEPIUS,knjiži v knjigovodstvu kot prehodne postavke,prav tako evidentira stroške, nastale zizvajanjem projekta in ne enih ne drugih neupošteva pri obračunu davka od dohodkapravnih oseb.

V pogodbah, ki jih prejemniki dotacij poprogramih Evropske unije prejmejo zaizvajanje projektov, je točno opredeljeno,da se s temi sredstvi ne sme ustvarjatinobenega dobička . Sredstva sonamenjena izključno le izvedbi projekta,kot je določeno s pogodbo.

27 Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, uradno prečiščeno besedilo - ZDDPO-1-UPB1. ULRS, št. 17/2005.

Dohodnina

Dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnostiopredeljuje ZDoh-128 in v 34. členu pravi:"Ne glede na 33. člen tega zakona, se za dohodek,dosežen z opravljanjem dejavnosti, ne štejedohodek iz oddajanja premoženja v najem indohodek iz prenosa premoženjskih pravic, če:"2. točka drugega odstavka: "zavezanec v skladus predpisi o davku na dodano vrednost ni dolžanobračunavati davka na dodano vrednost oziromase ni prostovoljno odločil za obračunavanje davkana dodano vrednost."Ker po ZDDV pri sredstvih, prejetih od EU, ne greza promet blaga in storitev, gre torej zaneobdavčen promet. Zavezanec ni dolžanobračunavati davka na dodano vrednost. Pridodeljevanju sredstev EU pa se pogosto pojavidvoje vprašanj:1. Upravičenost stroškov pri uveljavljanju porabe.2. Obračunavanje dohodnine pri določenih

izplačilih.

Stroški, ki se pojavljajo pri izvajanju projektov inso dohodek fizičnih oseb, so:- plače z vsemi davki in prispevki, regresom,

prehrano in prevozom,- potni stroški in stroški dnevnic,- štipendije za študente, ki po programu Erasmus

študirajo v tujini,- stroški prevoza, namestitve in dnevnic za

profesorje, ki v okviru programa Erasmus predavajo v tujini.

Vsi ti stroški so upravičeni stroški z vidika porabesredstev EU, saj spada dohodnina med neposrednedavke in se oprostitev nanjo ne nanaša.

Plače z vsemi davki in prispevki, regresom, prehrano in prevozom

Plače so upravičen strošek, če je obračunan vskladu z veljavnimi predpisi. Obstajati morajodokazila o višini in načinu obračuna plač:- vodenje porabljenih ur na projektu,- izračun urne postavke,- pogodba o zaposlitvi,- dokazila o izplačilu.

Potni stroški in stroški dnevnic

Po pojasnilu Ministrstva za finance se le v primeru,ko fizična oseba prostovoljno oziroma na podlagivabila ali poziva sodeluje v prostovoljnih,ljubiteljskih, humanitarnih, izobraževalnih,zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih,sindikalnih dejavnostih, dejavnostih zbornic in vdejavnostih političnih organizacij ter v zvezi stem prejme povračilo stroškov do višine, določenez Uredbo Vlade RS29. In če so naštete dejavnostinepridobitne, povračilo teh stroškov ne šteje kotprejemek za opravljeno storitev oziroma posel.V 2. točki 100. člena ZDoh-1 je navedenaoprostitev plačila dohodnine od prejemkov,namenjenih kritju stroškov prevoza, nočitve,dnevnic, dokumentiranih z računom, kadar jeizplačilo opravljeno fizični osebi, ki prostovoljnoali na podlagi vabila sodeluje v zgoraj navedenihaktivnostih, pod pogojem, da gre za nepridobitnodejavnost.

28 Zakon o dohodnini, ULRS, Ljubljana 54/2004 s spremembami. 29 ULRS, št. 72/93

Štipendije

Pri izvajanju evropskih programov so prejemnikisredstev tudi študenti, mladi delavci in dijaki, kigredo na študij ali usposabljanje v tujino. Pri temdobijo iz sredstev EU določen znesek za kritjestroškov bivanja v tujini. V nobenem primeru neprejmejo sredstev za plačilo kakršnega koli delaali honorarja za opravljeno delo.ZDoh-1 v 20. členu določa, da se dohodnina neplačuje od:

- "štipendije in drugih prejemkov, izplačanihosebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študentza polni učni ali študijski čas, v zvezi zizobraževanjem ali usposabljanjem na podlagiposebnih predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada,ki je financiran iz proračuna (razen kadrovskihštipendij) in od navedenih prejemkov, ki jihfinancira tuja država ali mednarodna organizacijaoziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki soprejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek aliv zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev;učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijskičas je oseba, katere primarna dejavnost je študij;

- prejemkov, izplačanih za kritje šolnine instroškov prevoza ter bivanja osebi, ki je vpisanakot učenec, dijak ali študent za polni učni alištudijski čas, ki jih izplača ustanova, ustanovljenaz namenom štipendiranja, ki ni povezana osebaali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalecprejemnika ali osebe, ki je povezana sprejemnikom;"

To pomeni, da se od sredstev, nakazanihštudentom, mladim delavcem in dijakom v okviruprogramov izobraževanja in usposabljanjadohodnina ne obračuna.

Stroški prevoza, namestitve in dnevnic za profesorje in mentorje

V okviru evropskih programov lahko profesorji,srednješolski učitelji ali mentorji opravijo določendel predavanj na tuji instituciji oziroma gredo vtujino na usposabljanje. Za to iz sredstev EUdobijo povrnjene stroške prevoza, namestitve indnevnic, ne dobijo pa nobenega plačila zaopravljeno delo. Dohodnina se v tem primeru neobračuna, saj veljajo določila 100. člena ZDoh inpojasnila Ministrstva za finance.

Posebne pogodbene vezi s sodelavci projekta

Podjemna pogodba

Določbe o podjemni pogodbi najdemo vObligacijskem zakoniku30 (v nadaljevanju: zakonik)v XI. poglavju, kjer je najprej določen splošnipojem podjemne pogodbe. Vse tisto, kar ne sodiv organiziran delovni proces organizacije, jemogoče opraviti na podlagi podjemne pogodbe(pogodbe o delu) po zakoniku. Take vrste del soposli, kot so izdelava ali popravilo kakšne stvari,pa tudi telesno ali umsko delo, ki ni delorganiziranega delovnega procesa.

Podjemnik (delavec) se s podjemno pogodbozavezuje, da bo opravil določen posel. Naročnik(delodajalec) pa se zavezuje, da mu bo izvršenodelo plačal. Podjemnik mora izvršiti delo podogovoru in pravilih posla, naročnik pa je delodolžan prevzeti in ga plačati. V zakoniku je tudiopredeljeno, da podjemnik ni dolžan osebnoopraviti posla, namesto njega ga lahko opravijodruge osebe. Pomembno pa je, da je podjemnikves čas odgovoren naročniku za posel in zasodelavce, ki opravljajo njegovo delo.

Zakon o delovnih razmerjih določil o pogodbio delu ne vsebuje več. Pogodbe o delu so bilenamenjene izključno začasnemu in občasnemudelu, ki je lahko trajal največ 60 dni v koledarskemletu oziroma 8 ur na teden za opravljanjetrajnejših kratkotrajnih del. Novi zakon vsebujedoločbo, po kateri pogodbe ni mogoče skleniti,če gre za dela, za katera je mogoče sklenitidelovno razmerje za določen čas ali za delovničas, krajši od polnega delovnega časa, ali zaavtorska dela.

Zakon določa, da je mogoče delo, pri kateremobstajajo zakonsko določeni elementi delovnegarazmerja, opravljati le na podlagi pogodbe ozaposlitvi. Elementi delovnega razmerja so osebnodelo za plačilo, vključenost v organiziran delovniproces ter nepretrgano delo po navodilih in podnadzorom delodajalca – šole. Če šola sklenepogodbo v nasprotju z zakonom, zakon določamandatno kazen za šolo in odgovorno osebo všoli.

Avtorska pogodba

Šola sklene s fizično osebo, ki je ustvarila avtorskodelo, pogodbo v skladu z določili Zakona o avtorskiin sorodnih pravicah (v nadaljevanju: zakon).Avtorsko varovana dela so opredeljena v 5. členuzakona in so predvsem:

govorjena dela (predavanja); pisana dela (članki, priročniki, študije,

računalniški programi); predstavitve izobraževalne ali tehnične narave

(načrti, izvedenska mnenja) ter fotografska dela.

Avtorska pravica obstaja samo na avtorskih delih,za katera je bistvena ustvarjalnost. Zakonpredvideva tudi posebno obliko avtorskega dela– kolektivno avtorsko delo. To je delo, ki jeustvarjeno na pobudo in v organizaciji fizičneosebe ali naročnika (šola) ob sodelovanju velikegaštevila soavtorjev. Kolektivno avtorsko delo, naprimer zbornik, se objavi in uporablja pod imenomnaročnika. Za stvaritev kolektivnega avtorskegadela se sklene posebna pogodba.

Šola kot naročnik bo obračunala davek nadodano vrednost avtorju, ki je registriran davčnizavezanec. Avtorju, ki se ni registriral, šola davkana dodano vrednost ne obračuna, ker ga na računune sme izkazati, zato pa tudi ne more odbijativstopnega davka pri obračunu.

Na podlagi Navodila o načinu sporočanja osklenjenih avtorskih pogodbah Zavodu RepublikeSlovenije za zaposlovanje31, ki velja od 20.12.2002,je potrebno o vseh sklenjenih avtorskih pogodbahobvestiti pristojni Zavod za zaposlovanje. Topomeni, da mora vsak delodajalec v 15 dneh posklenitvi avtorske pogodbe na posebnem obrazcusklenitev sporočiti pristojni Območni službiZavoda po pošti ali preko spletnih strani ZavodaRepublike Slovenije za zaposlovanje. Pristojna jeobmočna služba Zavoda za zaposlovanje gledena prebivališče osebe, s katero je sklenjenaavtorska pogodba.

31 Navodilo o načinu sporočanja o sklenjenih avtorskih pogodbah Zavodu RepublikeSlovenije za zaposlovanje. ULRS, št. 111/2002.

30 Obligacijski zakonik, ULRS, št. 83/2001.

Ko se šola loti mednarodnega projekta, morapričakovati, da bodo udeleženci morali uporabljatitakšno ali drugačno komunikacijsko tehnologijo.Časi dopisovanja s pismi so nekako mimo in trebase je ozreti po drugih in drugačnih orodjih. V tempoglavju bomo predstavili orodja, ki v veliki meriolajšajo sodelovanje in komuniciranje z vašimitujimi partnerji. Orodja bomo na kratko opisaliter predstavili možnosti za njihovo uporabo.Informacijsko komunikacijska orodja temeljijona uporabi medomrežja – interneta. Le spovezovanjem v velika omrežja lahko v polnimeri izkoristimo vse zmožnosti, ki jih nudijoinformacijsko komunikacijske tehnologije. Zalažjo orientacijo bomo orodja združili v tri skupine:- orodja za komuniciranje;- orodja za spletno sodelovanje;- orodja za vodenje projektov.

Orodja za komuniciranje

Med orodja za komuniciranje štejemo programe,ki nam omogočajo sporazumevanje s sogovornikina poljubni razdalji. V grobem jih lahko ločimona programe za pisno sporočanje, programe zaspletno telefonijo in programe za trenutnosporočanje.

Orodja za pisno sporočanje

To so v glavnem programi za elektronska pisma(e-mail). Elektronska pošta je nadgradnja klasičnihpisem. To je eden najpogosteje uporabljenihnačinov komuniciranja med partnerji. Njegovaprednost je predvsem v tem, da ne zahteva osebneprisotnosti ter da mu lahko priložite različnepriloge v elektronski obliki (dokumente,predstavitve, filme, fotografije in podobno). Zauporabo elektronske pošte potrebujete računalnikter povezavo v internet in poštni račun. Poštniračun v Sloveniji imajo vsi delavci v vzgoji inizobraževanju in sicer pri ARNES-u. Lahkouporabite kateri koli poštni račun, saj so pravilakomuniciranja enaka za vse programe in vsepoštne račune.

Programa za sprejemanje in pošiljanje pošte, skaterima se boste najpogosteje srečali, staMicrosoft Outlook Express in Microsoft Outlook.MS Outlook Express je del operacijskega sistemaMS Windows in je dokaj preprost za uporabo. Nepotrebujete posebnih namestitev. Če uporabljateoperacijski sistem Windows, lahko takoj pričnetez uporabo tega programa. Omogoča sprejemanjein pošiljanje pošte. MS Outlook je program, ki jedel pisarniške zbirke MS Office. Je naprednejšiod Outlook-a. Vsebuje še koledar, urejanje opravil,dnevnik in imenik. Kot eno bolj razširjenihtovrstnih orodij je dokaj preprost za uporabo, nainternetu pa lahko najdete veliko predlog innasvetov. Pisarniški paket MS Office je plačljivin ga morate kupiti.

V primeru, da vaš računalnik deluje z operacijskimsistemom Linux, lahko kot enakovredno orodjeuporabite brezplačni Evolution Mail, ki ima enakefunkcije kot MS Outlook (pred kratkim je izšlatudi različica za MS Windows – najdete jo nanaslovu: http://shellter.sourceforge.net /evolution/). Ravno tako lahko delate s pošto,koledarjem, nalogami in upravljate s svojimimenikom. Še eno brezplačno orodje, ki delujetudi na operacijskem sistemu MS Windows, jeThunderbird. Omogoča delo z elektronsko poštoin velja za enega boljših programov za elektronskopošto. Deluje na operacijskem sistemu Linux inna operacijskem sistemu MS Windows.

Mag. Robert Marinšek, CMEPIUS

IKT IN MEDNARODNI PROJEKTI

Pogled na okno poštnega odjemalca MS Outlook

Še en program, namenjen delu z elektronskopošto, ki je na voljo brezplačno, je Eudora.Brezplačna različica omogoča normalno delo zelektronsko pošto, vendar prikazuje komercialnasporočila. Plačana različica ima nekaj dodatnihfunkcij in ne prikazuje komercialnih sporočil.

Posebna orodja, ki omogočajo tudi delo zelektronsko pošto, so spletni brskalniki, ki imajoveč funkcij. Eno takšnih orodij je SeaMonkey. Toje spletni brskalnik, s katerim lahko delate tudiz elektronsko pošto, izdelujete spletne strani,trenutno sporočate in upravljate svoj imenik.Posebnost tega brskalnika je orodje za spremljanjesprememb na spletnih straneh. S tem orodjemspremljate želeno spletno stran, in ko se na tejstrani kar koli spremeni, vas program o temobvesti. Takšna sposobnost je nadvse uporabna,če želite spremljati neko spletno stran, na katerina primer objavljajo razpise. Takoj ko je objavljenokar koli novega, vas program o tem obvesti.

Podobno deluje tudi spletni brskalnik Opera, skaterim je mogoče delati tudi z elektronsko pošto.To je edini plačljiv spletni brskalnik – vsi ostaliso na voljo brezplačno. Program je zelo kakovostenin je na voljo tudi v brezplačni različici, ki papredvaja komercialna sporočila.

Posebni primeri so spletne storitve elektronskepošte. To so posebni servisi, ki brezplačno nudijoelektronski naslov. Vsak od njih nudi različnemožnosti. Nekateri ponujajo večje elektronskepoštne predale, drugi pa dodatna orodja. Yahoo!Mail vam tako nudi še koledar, imenik in beležnico.V Sloveniji sta na voljo dve takšni storitvi: email.siin mail386.

Takšna spletna storitev vam omogoča, da dosvoje elektronske pošte dostopate prek kateregakoli v medmrežje povezanega računalnika. Veljapa opozoriti, da je elektronska pošta orodje, kiga je treba uporabljati dnevno, saj sicer izgubi

Pogled na okno poštnega odjemalca Thunderbird Nastavitev SeaMonkey za avtomatsko spremljanje

Spletni odjemalec eMail.si

Več o omenjenih programih najdete na tehspletnih naslovih:

MS Outlook:http://www.microsoft.com/outlook,

MS Outlook express:http://www.microsoft.com,

Thunderbird:http://www.mozilla.com/thunderbird,

Evolution:http://www.gnome.org/projects/evolution,

Eudora:http://www.eudora.com,

Opera (kombinirano orodje):http://www.opera.com

SeaMonkey (kombinirano orodje):http://www.mozilla.org/projects/seamonkey

Yahoo! Mail (spletna storitev):http://www.yahoo.com

Gmail (spletna storitev):http://gmail.com

Netscape mail (spletna storitev):http://mail.netscape.com

email.si (spletna storitev):http://www.email.si

Mail 386:http://web.mail386.com/imp

svoj namen. Branje elektronske pošte enkrattedensko ni dovolj. Brati jo je treba redno. Različneelektronske naslove lahko uporabite za posebnenamene. Za potrebe mednarodnega projekta silahko ustvarite brezplačen elektronski poštniračun in se tako izognete polnjenju svojegarednega elektronskega predala s projektnimivsebinami.

Orodja za spletno telefonijo

Orodja za spletno telefonijo so priložnost zapoceni / brezplačno komuniciranje s partnerji vrealnem času. Vse, kar potrebujete za njihovouporabo, je osebni računalnik z internetnimpriključkom ter slušalke z mikrofonom. Ko enkratnamestite program, vam preprost čarovnikpomaga pri prijavljanju v sistem ter pridobivanjuuporabniškega imena in gesla. Vaša govornakomunikacija z vašimi partnerji, ki uporabljajoisti program, je brezplačna. Če želite komuniciratis partnerji, ki uporabljajo le navadno telefonskopovezavo, morate vplačati določen znesek innormalno plačati čas pogovora. Pri sodelovanjus partnerji iz tujine se uporaba takšnih programovsplača.

Dva najbolj znana programa za spletno telefonijosta Skype in VoipBuster. Oba sta na voljobrezplačno. Program Skype uporablja večuporabnikov kot VoipBuster. Uporaba obeh orodijje smiselna v primerih, ko imate na voljo stalnointernetno povezavo (ADSL, kabelski internet,najeti vodi). V primeru, da uporabljate za dostopdo interneta ISDN, je uporaba enaka, kot če biuporabljali navaden telefon. Lahko pa se vamzgodi, da bo kljub temu klicanje v tujino cenejše,kot če bi uporabljali navaden telefon.

Pozorni morate biti na to, kateri programuporabljate. Če želite komunicirati s pomočjospletne telefonije in z uporabo računalnikov, moravaš naslovnik (torej, oseba s katero se želitepogovarjati) uporabljati isti program, kot gauporabljate vi, saj se različni programi ne znajosporazumevati med sabo.

Orodja za trenutno sporočanje

Poseben način komuniciranja je trenutnosporočanje oziroma elektronski klepet. Odpošiljanja elektronskih pisem se razlikuje po tem,da poteka v realnem času. To pomeni, da s svojimsogovornikom komunicirate takoj in z enakimučinkom, kot če bi se pogovarjali v živo. Razlikaje le v tem, da komunikacija ne poteka z govoromampak s pisanjem. Udeleženci trenutnegasporočanja si (praviloma) izmenjujejo kratkasporočila. Prednost pred elektronsko pošto jeravno v trenutnosti tega sporočanja, obenem pavam pisanje sporočil omogoča boljšo artikulacijomisli, kot to omogoča pogovor. Različni programi,ki so na voljo, se ne “razumejo” med sabo, karpomeni, da morajo sodelujoči uporabljati istiprogram. Nekateri od teh programov omogočajotudi komuniciranje več oseb hkrati. V praksi sepogosto pokaže, da je takšni "konferenčni"komunikaciji včasih malce težko slediti, saj serazbije na različne dialoge, ki niso nujno smiselnourejeni.Prednost orodij za elektronski klepet je tudi vtem, da lahko na zelo preprost način ugotavljate,ali je nekdo dosegljiv za komunikacijo ali ne – topokaže že vsak od v okvirčku naštetih programov.Vsaka od storitev, kjer je možno dobiti svojeuporabniško ime in geslo, ponuja tudi svoj lastenprogram. Če uporabljate več protokolov(programov) komuniciranja, je bolj smiselnouporabiti katerega od programov, ki omogočakomuniciranje v več protokolih. Takšna programasta predvsem Trilllian in Gaim. Prvi je komercialniprogam, ki je na voljo tudi brezplačno. V plačljivirazličici ponuja le nekaj več funkcij, ki pa jihobičajen uporabnik ne potrebuje. Gaim je

Pogled na okno programa Skype za spletno telefonijo.

Programa najdete na spletnih naslovih:Skype: http://www.skype.comVoip Buster: http://www.voipbuster.com

odprtokoden in prosto dostopen program, kistreže več protokolov. Deluje v več operacijskihsistemih (Windows, Linux), priporočljiv pa jepredvsem za Linux okolje.

Klepetalnica

– dokumente, predstavitve, fotografije in še kaj.Uporabo teh orodij je enostavno nadgraditi zorodjem za elektronsko pošto in trenutnosporočanje istega ponudnika.

Bolj napredno orodje za spletno sodelovanje jeeTwinning portal. Tudi tu potrebujete preprostoprijavo in na voljo vam je namizje, s pomočjokaterega lahko iščete partnerje, pripravljateprojekt, si izmenjujete izdelke, komunicirate invodite projektni koledar. Orodje in njegovauporaba sta obširno opisana v priročnikueTwinning – navodila za uporabo, ki ga najdetena spletnih straneh slovenske nacionalnesvetovalne službe za akcijo eTwinning(http://www.cmepius.si).

Seveda obstajajo tudi druge rešitve, vendar stati dve najbolj preprosti in prijazni za uporabo.eTwinning portal je celo izrecno namenjenosnovnim in srednjim šolam.

Spletni naslovi orodij za trenutnosporočanje

AIM = AOL Instant Messenger (AOL =America Online): http://www.aim.comICQ: http://www.icq.comYahoo! Messenger: http://www.yahoo.comGoogle Talk: http://www.google.com/talkJabber: http://www.jabber.orgGaim: http://gaim.sourceforge.netTrillian: http://www.ceruleanstudios.com

Posebna oblika orodij so orodja za spletnosodelovanje. Tovrstna orodja praviloma nudijonek spletni prostor, kjer lahko sodelujočishranjujejo svoje izdelke in kjer lahko komunicirajoter spremljajo izvajanje projekta. V bolj preprostiobliki je mogoče v ta namen uporabiti katero odspletnih storitev, kot so Yahoo! Groups in podobne.To so pravzaprav seznami oseb, ki imajo pravicodo vstopa v neko določeno temo. Ti člani lahkokomunicirajo med sabo, na voljo pa imajo tudinekaj prostora, kjer lahko shranjujejo svoje izdelke

eTwinning: http://www.etwinning.net/sl

Yahoo! groups: http://groups.yahoo.com

Orodja za spletno sodelovanje

Spletni portal eTwinning

Malo naprednejši program je Open Workbench.Pogosto ga odpisujejo tudi kot odprtokodni MSProject. Ta brezplačni program nudi nekaj večmožnosti kot GanttProject. Za pomoč pri njegoviuporabi je na voljo tudi obsežna dokumentacija.

Do sedaj smo našteli tako imenovana namiznaorodja. To pomeni, da govorimo o programih, kidelujejo na posameznem računalniku in sopraviloma namenjeni enemu uporabniku. Polegnamiznih orodij pa poznamo še strežniška orodja,ki so nameščena na takšnem ali drugačnemstrežniku in so namenjena projektni podpori zavečje število projektov. Okolje izvajanja tehprojektov je praviloma kompleksno – v praksi topomeni veliko usklajevanja med različnimi ljudmiter dinamično prilagajanje izvajanja projektatrenutnim okoliščinam.

Eno najpogosteje uporabljenih strežniških orodijje Open Exchange. Poleg tega poznamo šeDotProject, ki je precej podobno orodje spodobnimi funkcionalnostmi.

Vsak projekt zahteva veliko načrtovanja,nadzorovanja in spremljanja. To si lahko olajšates specializiranimi orodji, ki jih delimo na namiznain strežniška orodja. Razlikujejo se predvsem ponačinu namestitve. Namizna orodja namestitena posamezen računalnik in jih tam tudiuporabljate. Strežniška orodja namestite nastrežnik, do njih pa lahko dostopate prekointerneta. Programi, ki jih bomo omenili vnadaljevanju, so predvsem brezplačni programi,ki tako ne bremenijo šolskega proračuna, lahkopa z njimi opravite enake naloge kot s precejdražjimi tržnimi programi.

Najbolj znan je seveda Microsoft Project, ki nibrezplačen. Zaradi vpliva in ugleda matičnegapodjetja je postal sinonim za orodja za vodenjeprojektov, čeprav ne nudi nekaterih naprednejšihorodij, ki jih nudijo njegovi tekmeci. ZMicrosoftovim izdelkom boste lahko dovoljpreprosto izdelali projektni načrt in ga poznejetudi nadzorovali.

Veliko bolj zanimiva so orodja, ki so prostodostopna in praviloma tudi bolj preprosta zauporabo kot kompleksna profesionalna orodja,kamor spada tudi MS Project. Eden takihprogramov je Gantt Project. To je preprost, prostodostopen program, s katerim lahko pripravitenačrt izvajanja projekta in razporedite svoje vire.Njegova prednost je predvsem v preprostosti.

Orodja za vodenje projektov

Okno programa Gantt Project

Okno programa Open Workbench

Spletni naslovi orodij za vodenje projektov in sodelovalno delo

MS Project:http://office.microsoft.com/en-us/FX010857951033.aspx

Open Workbench:http://www.openworkbench.org/

GanttProject:http://ganttproject.sourceforge.net/

Open Exchange:http://mirror.open-xchange.org/ox/EN/community/

Dot Project:http://www.dotproject.net/

phProjekt:http://www.phprojekt.com/

eGroupwarehttp://www.egroupware.org/

SISTEMI ZA PODPORO PROJEKTNEMU IN

SODELOVALNEMU DELU

Ponudba sistemov za podporo projektnemu insodelovalnemu delu je široka. Na področjuodprtokodnih rešitev so tu predvsemphpGroupware, phProjekt, eGroupware, Open-groupware in Open-xchange. Vsi ti sistemi sosi precej podobni in imajo nekaj skupnihznačilnosti. Do njih lahko dostopamo prek spleta.Vsi so modularno zgrajeni in prilagodljiviuporabniku in njegovim zahtevam. Razlikujejo sepredvsem glede na izgled, prijaznost douporabnika, stabilnost delovanja, podporo inpoudarke na določenih modulih.

Predstavili bi vam nekaj najpomembnejšihmodulov, ki so zastopani v vseh sistemih.Predstavitev temelji na Open-Xchange OX-5.

Portal

Portal je tisti del, skozi katerega vstopamo vsistem. Na njem so zbrane vse najpomembnejšeinformacije o dogodkih, ki so se odvijali v izbranemobdobju. Tu najdemo napoved opravil in dogodkovv tekočem dnevu.

Koledar

Koledar je eden najpomembnejših modulov. Vnjem na enostaven način urejate svoj delovničas, definirate sestanke in ostale dogodke. Vednolahko poveste, ali je dogodek vaš osebni, tako datega ne vidi nihče razen vas, ali pa določite, daje javen. Na tak način ga lahko vidijo vsi tisti, kiimajo dovoljenje. Dogodke lahko razpišete zadelovno skupino ali posameznike. Sistem bo sampoiskal možna prekrivanja in vas na to opozoril.Na vašo zahtevo bo sistem udeležence obvestilo dogodku po elektronski pošti. Omogočeno jeiskanje prostih terminov pred razpisom dogodka.Seveda lahko poleg ljudi rezervirate tudi resurse.Vsak dogodek je lahko enkraten ali pa ponavljajoč.Izbirate lahko med več načini pogleda na koledar.

Kontakti

Upravljanje s kontakti nam omogoča shranjevanjemnožice podatkov o naših partnerjih in zunanjihsodelavcih. Lahko so to zasebni podatki, lahkopa dovolimo dostop skupinam in posameznikom.Omogočeno je brskanje, sortiranje; povezovanjena dogodke, projekte, dokumente ...

Upravljanje z dokumenti

Ta modul omogoča popoln nadzor naddokumenti. Dokumente lahko razvrstimo pomapah. Izvaja se zaklepanje, ko nekdo popravljadokument in verzioniranje. S tem je omogočenapopolna sledljivost spremembam. Podprt je tudiWeb-DAV, ki nam z oddaljenimi dokumentiomogoča delati kar s programom za delo zdatotekami (npr. z Raziskovalcem). Dodokumentov lahko tako dostopamo ali s spletnimbrskalnikom ali z uporabo programa za delo zdatotekami od kjer koli, le da smo priključeni nainternet. Seveda je vse to omogočeno skladno spravicami, ki so nam dodeljene.

Pogled na koledar

Janko Harej in Milan Podbršček, Tehniški šolski center Nova Gorica

Podpora projektom

Podpora vodenju projektov je eden od obsežnejšihmodulov. Projekt v programu tako lahkodefiniramo z njegovim začetkom in koncem, zopisom dela in ciljev ter z njegovo vrednostjo. Vtako ustvarjen projekt vključujemo sodelavce kotskupine ali posameznike, lahko ločimo mednotranjimi in zunanjimi sodelavci. Določamo jim

Pogled na Ganttov diagram poteka projekta

pravice glede na njihov status v projektu. Vprojektu lahko definiramo opravila, ki jihdodeljujemo posameznikom ali skupinam. Medprojekti in opravili lahko definiramo odvisnosti,tako da sledimo kritični poti v poteku projekta.Možno je izdelati Ganttov diagram poteka.

Povezovanje modulov

Seveda so v predstavitvi na kratko predstavljenile najpomembnejši moduli programa. Medpomembnejšimi velja omeniti še web-mail,opravila, bazo znanja, zaznamke, forum in oglasnodesko. Vse to so drobni pripomočki, ki nam lahkobistveno olajšajo vsakodnevna drobna opravila.Vsi ti moduli sledijo istemu konceptu dodeljevanjapravic tako skupinam kot posameznikom.Pomembna je tudi možnost sinhronizacijepodatkov z Outlookom, dlančnikom in telefonom,seveda če telefon podpira standarde za izmenjavopodatkov. Vsi moduli orodja so medsebojnosmiselno povezani. Mogoče je vzpostavljanjepovezav med elementi enega in drugega modula.Tako lahko npr. dogodek v koledarju povežemoz opravili izbranega projekta ali več dokumenti.

Namestitev in upravljanje

Večina spletno usmerjenih sistemov deluje naosnovi skriptnega jezika php. Njihova namestitevje zato dokaj enostavna. Open-xchange je medpreučevanimi sistemi posebnež tudi v tem, da jeosnovan na programskem jeziku Java in da vsesvoje podatke v osnovi hrani v relacijski bazipodatkov in direktoriju LDAP. V zadnjem času sepojavljajo namestitvene skripte, ki postopeknameščanja zelo poenostavijo.Namestitev je prvi korak, pri uvajanju takegasistema v organizacijo. Drugi korak je upravljanje– v primeru Open-xchange-a se vsa opravila, kotso ustvarjanje uporabnikov, skupin, virov idr.,opravlja preko spletnega vmesnika. Open-xchangerazvija odprtokodna skupnost, ki jo usmerjapodjetje, ki za produkt nudi tudi tehnično podporo– tehnična podpora pa je večkrat jeziček natehtnici pri odločanju o izbiri ustreznega orodjaza podporo sodelovalnemu delu.

Prvi koraki so vedno težki. A tako, kot je po ravnicesti priti na cilj lažje s kolesom ali z avtom kotpa peš, je lažje projekt voditi z rabo sistemov, prirazvoju katerih so inženirji razmišljali o vsehpodrobnostih, ki jih potrebujete pri projektnemdelu. Potreben je le začeten vložek, da se orodjanaučite uporabljati, ki se vam bo v prihodnostibogato obrestoval.

Želimo vam obilo uspeha v vaših projektih inpri rabi sistemov za podporo projektnemudelu!

Na spletni strani Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja bostenašli najbolj sveže informacije o programih Leonardo da Vinci in Socrates ter razpisih za področjeizobraževanja in usposabljanja, ki jih izvajamo na CMEPIUS.http://www.cmepius.si

Za podrobnejše informacije in specifična navodila o projektih v programih Leonardo da Vinci in vakciji Comenuis programa Socrates preberite še priročnike, ki smo jih izdali na CMEPIUS:

COMENIUS 1: priročnik za šole (2004). Ljubljana: CMEPIUS.

OD IDEJE DO PROJEKTA: Priročnik za pripravo mednarodnega projekta na področju izobraževanjain usposabljanja (2004). Ljubljana: CMEPIUS.

Jamšek, Janez. OD POGODBE DO KONČNEGA IZPLAČILA: v programih Evropske komisije (casestudy LEONARDO) (2005). Ljubljana: CMEPIUS.

Marinšek, Robert: eTwininng: Navodila za uporabo (2006). Ljubljana: CMEPIUS.

Predlagamo vam, da obiščete še naslednje strani, kjer boste našli veliko zanimivih informacij.

Seznam vseh razpisov in programov EUhttp://europa.eu.int/grants/index_en.htm

Portal EU s področja izobraževanja in usposabljanjahttp://ec.europa.eu/education/index_en.html

Metodologije vodenja projektovhttp://www.tech.port.ac.uk/staffweb/allang/pm-mthds.htm

Metodologija vodenja projektov v državni upravihttp://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/pdf/MVPDU.pdf

Programska oprema za vodenje projektovhttp://www.project-management-software.org/http://www.comp.glam.ac.uk/pages/staff/dwfarthi/projman.htm

elearning portalhttp://www.elearningeuropa.info/

eTwinninghttp://www.etwinning.net/sl

KAM PO DODATNE INFORMACIJE IN POMOČ?

Ta publikacija je avtorsko delo in je avtorsko zaščitena pod licenco Creative Commons:

Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija.

Delo je dovoljeno:

• reproducirati, distribuirati, dajati v najem in priobčevati javnostiter • predelati

pod spodaj navedenimi pogoji.

1. Pri uporabi dela morate navesti izvirnega avtorja besedila z imenom in priimkom ter izdajatelja publikacije - CMEPIUS.

2. Tega dela ne smete uporabiti v komercialne namene.

3. Če spremenite, preoblikujete ali uporabite to delo v svojem delu, lahko distribuirate predelavo dela le pod licenco, ki je enaka tej.

Pri vsaki uporabi ali distribuiranju morate uporabnike seznaniti s pogoji licence za to avtorsko delo.

Kateri koli od teh pogojev se lahko razveljavi, če za to dobite dovoljenje CMEPIUS.

Vaše pravice do poštene rabe in druge pravice niso omejene z zgoraj navedenim.

Celotna licenca je dostopna na http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/legalcode