· pdf fileslikarske pristope, ... specifični za vezenje, obenem pa moramo razumeti tudi...

Kontakte-mail: [email protected].: +386 1 515 72 60fax: +386 1 505 54 89

Projekt Ercigoj Art project je predstavljen na www.ercigojart.com.Več o podjetju in njegovi zgodovini si lahko preberete na www.ercigoj.com.

Lahko nas obiščete na sedežu podjetja, kjer vam lahko podrobneje predstavimo proces sodelovanja z umetniki in vam razkažemo proces ustvarjanja vezenih slik z ogledom podjetja.

Vezenje ErcigojGasilska cesta 181000 LjubljanaSlovenija

O projektuErcigoj Art je inovativen projekt podjetja Vezenje Ercigoj, unikaten v umetniškem in tehnološkem svetu, saj združuje napredne tehnike vezenja z visoko umetnostjo. Pri projektu gre za sodelovanje s priznanimi slikarji, rezultat pa so umetniška dela, ki zaživijo v novem umetniškem mediju - skozi šivanke in sukance.

Podjetje razvija napredne tehnike vezenja že od leta 1923. Skozi zgodovino je osredotočeno na vezene prapore, ki so pomembni tako iz zgodovinskega kot umetniškega vidika. Nenehno izpopolnjevanje tehnik je privedlo do spoznanja, da se vezenje lahko uporabi kot pravi umetniški izrazni medij, saj umetnikom omogoča popolno svobodo izražanja. Več o podjetju, njegovi zgodovini in izdelkih si lahko preberete na www.ercigoj.com.

Z devetimi desetletji izkušenj in znanja je podjetje naredilo korak naprej s povabilom Boštjana Plesničarja, priznanega slovenskega slikarja, k sodelovanju. Njegova slika, Regreativec, je prva uradna Ercigoj Art vezena slika, ustvarjena v procesu prave umetniške simbioze.

Ustvarjalno ekipo vodi Boštjan Vidmar, direktor in lastnik podjetja Vezenja Ercigoj. V družinsko podjetje je vstopil že v mladosti. Njegov življenjski cilj je dvigniti tehnologijo vezenja v moderno umetniško izrazno sredstvo. Potrebno je bilo več desetletij tehnoloških inovacij, modernizacije z računalniško pripravo in robotiko, da so se njegove sanje končno uresničile. Ker resnično razume principe vezenja in probleme, ki iz tega izhajajo, je ključen za pravilno izbiro tehnik in tehnologij, ki v vezeno umetnost vdahnejo življenje.

Glavni ustvarjalec, ki prenese motiv v vezenino, je Jure Pogačnik Ajdič. Podjetju se je pridružil kot izkušen grafični oblikovalec. Pod mentorstvom Boštjana Vidmarja je postal eden od najboljših umetnikov vezenja na svetu. S svojim inovativnim pristopom nenehno razvija nove programske tehnike vezenja, ki omogočajo izdelavo zahtevnih vezenin. Kot ilustrator tudi pozna in razume slikarske pristope, ki jih uporablja pri oblikovanju dizajnov za vezenje.

ZennZenn je vizija našega bivanja. Meditacija. Ljudje smo bitja, ki z nogami trdno stojimo na zemlji in z glavo usmerjeni v vesolje. Vsi se gibljemo okoli žametne skrivnosti - jedra, ki nas povezuje in izpolnjuje. Je to vdih–izdih, misel, nič? Skozi naravo in živali bežimo kot duhovi, nič se nas ne dotakne. Le redki so trenutki, ko složno z naravo in živalmi zadihamo isti zrak, se umirimo in preprosto obstajamo. Slika Zenn je neskončen trenutek sobivanja in ko stojimo pred njo smo točno tam – na cilju. Umirjeni in živi zremo v žarčenje barv, preprosto dihamo in smo srečni. Srečno pot Zenn.

Motiv sije s sebi lastno svetlobo, kot bi bil živ - subtilna izbira barv vezenja in tehnik je do popolnosti poudarila simetrijo v naključnem. Za osnovo smo uporabili stoletje staro tehniko vezenja z verižnim vbodom, moderna prepletajoča se tehnika sliki vdahne življenje, občutno živahna izbira sukancev pa poudari detajle, zaradi katerih umetnina resnično zažari.

ZennMotiv: Silvester Plotajs - Sicoe, 2012

Vezenje: Ercigoj Art, 2012Kreativna ekipa: Jure Pogačnik Ajdič,

Boštjan VidmarVelikost slike: 139 x 207 cm

Doževe sanjeKaj bi lahko bilo bolj vznemirljivo, kot vizualno udejanjenje naših sanj, kot obrat camere obscure, kot priznanje naše podzavesti za edino legitimno resničnost? Opazujmo komaj zaznavno pretakanje sipine iz enega dela klepsidre v drugega in na koncu se bomo znašli v Doževih sanjah, kjer v notranjosti benečansko obokane stavbe čudežno žari nebo s spokojnimi oblaki. Naenkrat se iz resničnosti, kot iz nepopustljivo empiričnega oklepa nočne more prebudimo v izgubljeni otroški paradiž. Stavbe postanejo le paravani, kulise na katere, kakor vsakodnevna oblačila odvržemo svoj renesančni kredo in se v pišu neznanega vetra, ki nam narebri golo kožo, spet podamo proti nejasnemu, nedoločljivemu, a vsem lepim izpolnjenem horizontu.

Kot rezultat posebne tehnike vezenja, stavba resnično izstopi iz slike, kot bi bila zares zgrajena okrog jasnega modrega neba. Koncept, barvne kombinacije in metode plastenja so enake tistim, ki jih uporablja Aleksij Kobal med slikanjem v oljni tehniki. Vezena tekstura doda novo dimenzijo: zasanjano zabrisanost, nedoločeno, pa vendar še bolj materializirano.

Doževe sanjeMotiv: Aleksij Kobal, 2009Vezenje: Ercigoj Art, 2012

Kreativna ekipa: Jure Pogačnik Ajdič, Boštjan Vidmar

Velikost slike: 166 x 137 cm

HomoidHomoid je človeku podobno bitje. Podoba je vzeta z interneta, v izvirniku je bila to fotografija dečka s puško v roki, ki je bila na ovitku otroške igrače. To je bilo izhodišče za nadaljnjo gradnjo kompozicije. Slika je grajena iz dveh osnovnih plasti, prva v ozadju prikazuje dečka brez orožja, preko katerega je na drugi plasti dominantno, s črtno risbo slikan Homoid. On je simbolično bitje, ki predstavlja demona, sodobnega mehaniziranega državnega uslužbenca – vojaka.

Večplastno vezenje poudarja plastenje motivov. Nežni barvni prehodi sukancev v podlagi, ki prikazuje dečka, so v močnem kontrastu s poudarjenimi barvami in skiciranim občutkom Homoida.

HomoidMotiv: Uroš Weinberger, 2009



RegreativecGoli tekač, ki drži regratovo lučko v dvignjeni roki, je parabola človeških potreb, želja in fantazm. Te, čeprav navidez iracionalne, nas spravijo v gibanje in dajejo smisel našemu obstoju.Centralni in ključni del idée fixe v posameznikovem življenju je pretanjeno izražen skozi perspektivo in kompozicijo. Pogled od zgoraj na Regreativčevo iztegnjeno telo je vseobsegajoče; njegova idée fixe ne pušča prostora za karkoli drugega.

Mehke travnate podlage pod stopali se dotika le s konicami prstov. Občutek je, kot da bo poletel na krilih svojih želja. Z uporabo različnih tehnik vezenja za regrat (impresionistično mešanje barv) in tekača (fokusirano, ostro in kontrastno vezenje) se efekt perspektive še bolj poudari.

RegreativecMotiv: Boštjan Plesničar, 2009



Po napornem delavnikuVezena umetnina ujame pse v trenutku počivanja na vlaku. Vezena tekstura poudarja kontrast med hladnimi stenami, osvetljenimi z neonskimi lučmi vlaka, ter toplimi kožuhi psov, ki jim življenje vdahnejo detajlne in gladke tehnike senčenj.

Po napornem delavnikuMotiv: Vladimir Leben, 2009



PsiPred nekaj leti se je v časopisu pojavila zgodba o potepuških psih v Moskvi. Po gradbenem vzponu v devetdesetih so potepuški psi morali zapustiti prej prazne industrijske hale v centru mesta in se preseliti v predmestje, pri čemer so za sabo pustili najboljše vire hrane. Presenetljivo, ni trajalo dolgo, ko so psi doumeli sistem podzemne železnice in so se začeli dnevno voziti v mestni center. Po napornem delavniku iskanja hrane so se preprosto vrnili v predmestje z isto linijo podzemne železnice. Ta zgodba je postala navdih za Vladimira Lebna, ki je ustvaril triptih z naslovom Psi.

Pasje življenjePasje življenje ponuja vpogled v tipično pasje jutro. S pestro izbiro tehnik vezenja je že na prvi pogled drugačna od izklesanega neonskega sijaja slike Po napornem delavniku. Mehkejše barve in prepletajoči se sukance gledalcu dajejo občutek, kot da je prisoten na vlaku, ki vozi v novo jutro; teksture psov so v neprestanem gibanju in poudarjajo energijo jutranjega začetka.

Pasje življenjeMotiv: Vladimir Leben, 2010



ProcesVsaka vezena umetnina se začne s predlogo, osnovno skico, ki jo pripravi umetnik. Predloga je lahko karkoli, od preproste skice s svinčnikom ali ogljem, do oljne slike.

Ključen del ustvarjanja vezene umetnine je začetno načrtovanje. Podrobno pregledamo več umetnikovih slik, da se seznanimo z njegovim osebnim stilom slikanja. Slikar nam poda vpogled v metode in tehnike, ki jih uporablja pri svojem delu. Te postopke pogosto repliciramo pri vezenju, tako da dosežemo podoben rezultat, kot je značilen za slikarja.

V začetni fazi umetniškega procesa pripravimo več študij, ki temeljijo na naših opažanjih in informacijah, ki jih poda umetnik. Predno začnemo z izdelavo končne vezenine, pripravimo več manjših izsekov motiva. Pri tem poskušamo izbrati pravo tehniko vezenja in kombinacijo barvnih sukancev. S temi študijami se prepričamo, da smo za določeno umetnino izbrali pravilen pristop. Z umetnikom pregledamo študije in na osnovi njegovih opažanj, kako se študije ujemajo z njegovo vizijo, ponavadi naredimo več sprememb.

Na tej točki začnemo s previdnim in natančnim procesom preoblikovanja celotne predloge v vezenino. Umetnik med procesom ves čas sodeluje z nasveti in željami, kar zagotavlja, da umetnina sledi njegovi viziji.

Vezenje končne slike lahko vzame več tisoč ur, odvisno od velikosti, količine detajlov, ki jih je potrebno ustvariti, ter števila barv sukancev, ki jih uporabimo med vezenjem.

Kot izkušeni umetniki vezenja imamo za nalogo poustvariti vsak najmanjši detajl vezenja: barvne prelive, senčenja, prekrivanja, teksture in efekte, ki jih ustvarijo določene tehnike. Ustvariti vezeno umetnino je presenetljivo podobno ilustriranju ali ustvarjanju vektorskih dizajnov, vendar moramo upoštevati tudi gostote vezenja, smeri vbodov in ostale parametre, ki so specifični za vezenje, obenem pa moramo razumeti tudi slikarske tehnike.

Pri vsaki fazi projekta je prisoten umetnik, ki nadzira, kako iz predloge nastaja umetniška vezenina. Ko vidi posamezen detajl, ki mu ni po godu, ga spremeni, da se zlije v harmonično celoto.

Ko je vezenina dokončana, se umetnino še enkrat natančno pregleda in po potrebi naredi manjše spremembe.

Vezenina, izobešena na steni, s pravilno osvetlitvijo zaživi in se spreminja, ko se premika gledalec, saj se svetloba odbija od sukancev, efekt pa je drugačen iz različnih zornih kotov.

Aleksij KobalAleksij Kobal (1962) je prejel več priznanj in nagrad za likovno udejstvovanje. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku. Podiplomski študij iz slikarstva je zaključil leta 1993 pri profesorici Metki Krašovec. Živi in dela v Ljubljani kot svobodni umetnik. Prejel je Plečnikovo nagrado za grafično oblikovanje na srednji šoli leta 1977 ter Veliko nagrado Majskega salona leta 1995.

Boštjan PlesničarBoštjan Plesničar (1968) je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1996 pod mentorstvom profesorja Emerika Bernarda, podiplomski študij pa je končal pod mentorstvom profesorja Lojzeta Logarja leta 2001. Trenutno živi in dela v Ljubljani.

Vladimir LebenVladimir Leben (1971) je otroštvo prebil v Sevnici in se kasneje preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval Srednjo šolo oblikovanja in fotografije in pa Akademijo za likovno umetnost. Sodeloval je pri mnogih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini, projekt Galapagos pa je bil en od najuspešnejših. Je en od ustanoviteljev Muzeja Premoderne umetnosti. Je tudi aktiven animator in ilustrator. Prejel je prvo nagrado za animacijo na 10. festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2007 in pa plaketo Hinka Smrekarja na 10. Bienalu slovenske knjižne ilustracije leta 2012. Živi in dela v Ljubljani.

Sodelujoči umetnikiSilvester Plotajs - SicoeSilvester Plotajs Sicoe (1965) je diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu leta 1988 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljeval študij slikarstva pod mentorstvom profesorja Gustava Gnamuša in študij grafičnih umetnosti pod mentorstvom profesorja Lojzeta Logarja. 1990 je sodeloval na tečajih naprednih študij pri profesorju Martinu Tissingu na akademiji Minerva v Groningenu, Nizozemska. Dela kot svobodni umetnik v Ljubljani.

Uroš WeinbergerUroš Weinberger (1975) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2003 in podiplomski študij dokončal leta 2005. Leta 2001 je prejel Prešernovo študentsko nagrado Univerze v Ljubljani. Februarja 2004 je prejel prvo nagrado, Grand Prix mesta Ptuj, na drugem Mednarodnem ex-tempore na Ptuju. Leta 2011 je bil nagrajen na razstavi Bienal: Pogled na likovno umetnost v Sloveniji 6. Je umetniški direktor Društva likovnih umetnikov Dolenjske. Živi in dela kot neodvisni vizualni umetnik v Ljubljani.

· pdf fileslikarske pristope, ... specifični za vezenje, obenem pa moramo razumeti tudi...

Documents