Lojze Lazar

Problematika ilegalnih migracij in ukrepi policije zoper njih v Republiki Sloveniji

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in

policijsko delo

Ljubljana, oktober 2017

Problematika ilegalnih migracij in ukrepi

policije zoper njih v Republiki Sloveniji

Diplomsko delo

Študent: Lojze Lazar

Študijski program: Visokošolski študijski program Varnost in policijsko delo

Mentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar

Somentor: viš. pred. dr. Srečko F. Krope

I

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem celotni svoji družini in prijateljem za vso podporo, pomoč in

motivacijo pri pisanju in zaključevanju študija in pisanja diplomske naloge.

Zahvaljujem se izr. prof. dr. Branko Lobnikarju za mentorstvo, vse usmeritve in strokovno

pomoč.

Zahvaljujem se viš. pred. dr. Srečko F. Kropetu za somentorstvo, usmeritve in strokovno

pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

II

Problematika ilegalnih migracij in ukrepi policije zoper njih

v Republiki Sloveniji

Ključne besede: migracije, ilegalne migracije, policija, ukrepi, državna meja

Povzetek

Diplomsko delo predstavi temeljne pojme: migracije in ilegalne migracije, ki so ena izmed

oblik migracij, ter notranjo in zunanjo mejo. Nato so podrobneje predstavijo vzroki in

posledice migracij, njihov pojav po svetu ter v Sloveniji. Sledi še podrobnejši pregled

ukrepov policije zoper ilegalnih migrantov ter pomembnost varovanja državne meje.

Diplomsko delo predstavi še statistične podatke povezane z nedovoljenimi prehodi na

območju Republike Slovenije.

Globalizacija omogoča hitrejši, bolj dinamičen pretok ljudi, njihovo mobilnost. Ilegalne

migracije so se v preteklih letih pojavljale zelo pogosto prav zaradi različnih sprememb na

mejnih kontrolah in registraciji tujcev. Migranti so izbirali tudi druge načine, prehode

državne meje na nezakonit način. Poznamo migracije preko morja, katere so

najpogostejše, po zraku, katere so zelo drage in iz vidika posredništva – tihotapljenje ljudi.

Ilegalne migracije so se v Sloveniji v zadnjih desetih letih močno zmanjšale. K temu je

prispevalo izboljšanje ukrepov policije na tem področju. Poostreni nadzor državne meje,

profesionalno izvajanje izravnalnih ukrepov, izgon oziroma napotitev ilegalnih migrantov

nazaj v njihovo matično državo, napotitev drugih oseb v Center za tujce. Izboljšala se je

tudi zakonodaja.

Zadnji del diplomskega dela predstavi na podlagi zbranih podatkov ugotovitve, ter

napotke v praksi za nadaljnjo delo zoper ilegalnih migracij.

III

The issues of illegal migrations and the measures of the

police against them in the Republic of Slovenia

Keywords: migration, illegal migration, police, measures, border

Abstract

The thesis defines the fundamental concepts of migrations and illegal migrations as one of

the forms of migrations and the concepts of inner and outer schengen borders. Further the

thesis presents the causes and consequences of migrations and illegal migrations, their

occurrence in the world, as well as in Slovenia. The second part of the thesis presents the

measures of the Slovenian police against illegal migrations and the statistical analysis of

illegal migrations in Slovenia.

Illegal migrations appeared due to the spread of globalization. Illegal migrations were

very frequent in the recent years, mostly because of different changes of border control

and registration of foreigners. Those changes led to the fact, that not every foreigner was

given the pass of entry. That is why migrants turned to other measures, to those of illegal

migrations. We know migrations on sea, which are the most frequently used means of

travel, air flights, which are expensive and from the help of a mediator, which refers to

smuggling of people.

Illegal migrations in Slovenia strongly decreased in the past ten years. The steady

decrease is due to the improvements of police security measures on the territory of illegal

migrations. Reinforced surveillance of borders, foreigner identifications and checking of

border passes, expulsion and deportation of illegal migrants back to their country of origin,

and the direction of other migrants to the Center for foreigners. All of those measures led

to a more successful ''fight'' against illegal migrations. Legislation for the aformentioned

territory improved to the better as well.

The last part of the thesis presents the findings and practical advises for the further work

against illegal migration.

IV

Kazalo vsebine

1 Uvod .................................................................................................................................... 1

2 Metodološki okvir ............................................................................................................... 4

2.1 Predmet in cilji proučevanja ........................................................................................ 4

2.3 Uporabljene metode dela ............................................................................................ 4

2.2 Hipoteze ....................................................................................................................... 5

3 Opredelitev pojmov ............................................................................................................ 6

3.1 Migracije ...................................................................................................................... 6

3.2 Ilegalne migracije ......................................................................................................... 7

3.3 Državna meja ............................................................................................................... 8

3.4 Zunanja in notranja meja ............................................................................................. 9

3.5 Policija ........................................................................................................................ 11

4 Migracije in ilegalne migracije .......................................................................................... 13

4.1 Vzroki in posledice ..................................................................................................... 13

4.2 Migracije v Evropski uniji ........................................................................................... 15

4.3 Migracije v Sloveniji ................................................................................................... 16

4.4 Ilegalne migracije v Evropski uniji .............................................................................. 17

4.5 Ilegalne migracije v Republiki Sloveniji ...................................................................... 18

4.6 Tihotapljenje ljudi ...................................................................................................... 20

4.7 Trgovina z ljudmi ........................................................................................................ 21

5 Ukrepi policije zoper ilegalne migracije v Republiki Sloveniji .......................................... 24

5.1 Izravnalni in drugi ukrepi zoper ilegalnih migracij ..................................................... 25

5.2 Varovanje državne meje ............................................................................................ 28

5.3 Ukrepanje drugih držav zoper ilegalne migracije ...................................................... 29

V

6 Statistični prikaz ilegalne migracije na območju Republike Slovenije .............................. 34

6.1 Ilegalne migracije med letom 2006 – 2009 ............................................................... 34

6.2 Ilegalne migracije med letom 2010 – 2014 ............................................................... 36

6.3 Ilegalne migracije leta 2015 in 2016 .......................................................................... 38

7 Razprava ........................................................................................................................... 41

8 Verifikacija hipotez ........................................................................................................... 43

9 Zaključek z napotki za prakso ........................................................................................... 45

Viri in literatura .................................................................................................................... 48

VI

Kazalo grafov

Graf 6.1: Število nedovoljenih migracij od leta 2006 do 2009 ............................................ 34

Graf 6.2: Število nedovoljenih migracij od leta 2010 do 2014 ............................................ 36

Graf 6.3: Število nedovoljenih migracij za leto 2015 na območju RS - trend ...................... 38

Graf 6.4: Število nedovoljenih migracij v letu 2016 na območju RS - trend ....................... 39

Graf 6.5: Število nedovoljenih migracij med leti 2006 do 2016 na območju RS - trend ..... 40

1

1 Uvod

Povod do dela in obdelave podatkov, ter do same tematike diplomskega dela so bili

množični tokovi beguncev, ki so se zgodili leta 2015. Begunska kriza je kar za nekaj

mesecev močno ohromila del Slovenije, seveda pa tudi del Evropske unije. Med

begunskim valom, ki naj bi bil primarno sestavljen le iz ljudi, ki so bežali pred vojnim

stanjem iz njihovih izvornih držav – torej beguncev, se je med temi znašlo tudi veliko

ekonomskih migrantov. Sicer ekonomski migranti ne spadajo v področje ilegalnih migracij,

a menimo, da je bil način kako so le-ti prišli na območje EU, deloma nezakonit. Mnogo,

oziroma večina ljudi ni hotela dajati prstnih odtisov, dajali so napačne podatke o rojstvu in

podobno.

Migracije so se v zadnjih nekaj letih močno povečale. Le-te predvsem omogoča

globalizacija. Vpliv globalizacije na gibanje delovne sile je velik. Globalizacija razumljena

kot liberalizacija trgovine in revolucija v informacijskih tehnologijah je močno vplivala na

premike delovne sile. Za nekatere države, sploh tiste, ki niso v uniji ali zavezništvu je

postalo težje kontrolirati migracijske tokove. Prav tako je tudi naraščanje neposrednih

tujih investicij vplivalo na spreminjanje tradicionalnih oblik dela, kar je še dodatno

vzpodbudilo rast mednarodnih migracij. Globalizacija je tudi vplivala na vse večje

povpraševanje po kvalificirani delovni sili (Lednik, 2006).

Migracije so dandanes zelo obširno govoreča tema, ki vodi predvsem v zavedanje, da se

migracijski tokovi prav v Evropi v številu ne zmanjšujejo, temveč so se prav v zadnjih časih

ekonomske migracije povečale na precej izrazito število. Tukaj ljudje velikokrat napačno

interpretirajo izraza begunci in migranti oziroma ta dva pojma ne razlikujejo. V tem

diplomskem delu bomo govorili o migrantih oziroma migracijah, specifično o ilegalnih

migracijah oziroma migrantih, ki iz manj razvitih dežel in držav pridejo v bolj razvite v

iskanju boljšega življenja. Obstaja kar nekaj načinov in vrst poti preko katerih ljudje

vstopijo v specifične države EU – preko morja s čolnom, peš, z letalom, preko tretjih oseb,

kateri za plačilo pretihotapijo migrante itd. V primerjavi z (ilegalnimi) migranti so begunci

2

ljudje, ki se v drugo državo zatečejo iz razloga vojnega stanja v njihovi prvotni pokrajini.

Ne pridejo v razvite države iz razloga iskanja dela in boljšega življenja, temveč le-ti bežijo

pred nasiljem, pobijanjem, bežijo pred vojno.

Vsekakor so migracije danes poznan pojav. Globalizacija, unije in zavezništva med

državami, povezovanja med državami, ukinjanje mej in podobno, vse te spremembe,

sploh pa spremembe v prostem in lažjem načinu potovanja so danes vzrok za tako

množično preseljevanje.

Medica (2007) ugotavlja, da je poseben problem ilegalnih migracij povezan s spremembo

trga dela in sivo ekonomijo. Edini način zaposlitve za ilegalne migrante je ilegalno delo,

del sive ekonomije pa so ilegalno zaposleni tujci. Avtorka ugotavlja, da je Evropska unija

naredila bolj malo v smislu rešitve tega problema, sploh da bi prispevala k odpravi vzrokov

za beg v izhodiščnih prostorih (torej v državah izvora tujcev). Prav tako je pričakovati, da

se bo krog ilegalnih migracij nadaljeval tudi v nadaljnjih letih.

Policija je prva, ki pride v stik z imigranti in ki ukrepa ob tovrstnih situacijah. Po 2.

odstavku 57. člena »Zakona o nalogah in pooblastilih policije« (»ZNPPol«, 2013), imajo

policisti pooblastila s katerimi lahko tujca privedejo v prostore policije, od tam naprej pa

nadaljnjo ukrepajo. Policija nato imigranta poziva naj se vrne v prvotno državo, lahko

zaprosi za azil, je tako nastanjen v azilske domove in podobno. Ena od bolj pomembnih

del policije v zvezi z ilegalnimi migracijami pa je varovanje državne meje.

Bole (2007) ugotavlja, da se Evropska unija že od samega nastanka dalje spopada z

nezakonitimi migracijami in je zaradi tega prišlo do resnejše spremembe in sprejema

restriktivnejše migracijske politike. Tako je tudi Republika Slovenija pričela izvajati ukrepe

za preprečevanje tovrstnih migracij. Slovenija je na nezakonite migracije odgovorila s

strožjim nadzorom državne meje in z izvajanjem operativnih ukrepov znotraj države.

Cilj uspešnega varovanja državne meje je predvsem preprečevanje nedovoljenih migracij

in s tem povezani pojavi nedovoljenega bivanja, tihotapljenja ljudi, dela na črno,

organizirane kriminalitete itd. Uspešno varovanje meje je možno le, če se poleg ukrepov

3

na sami mejni črti operativni ukrepi in posredovanja izvajajo tudi v notranjosti države, če

ilegalni migranti niso najdeni že ob meji (Bole, 2007).

Torej naloge policije na področju ilegalnih migracij se izvajajo tako pri mejah države kot

tudi v njeni notranjosti. Statistično, glede na podatke slovenske policije, se Slovenija sicer

uspešno zoperstavlja ilegalnim migracijam, a v zadnjem letu so le-te prestopile

konstantno nizko stopnjo ilegalnih prehodov na območje RS in se spremenile v ekstrem,

prav zaradi begunske krize, ki jo nobena ogrožena država EU takrat ni mogla nadzorovati.

V nadaljevanju diplomskega dela bomo analizirali pojme, ki zadevajo ilegalne migracije.

Opisali bomo migracije in njihov vpliv po svetu, vzroke in posledice ilegalnih migracij,

pojav tihotapljenja ljudi in trgovine t ljudmi. Poleg ugotavljanja in analiziranja teh pojmov

pa se bomo vprašali tudi, kako se policija v Sloveniji zoperstavlja ilegalnim migracijam,

katere ukrepe uporabljajo in kako vpliva varovanje državne meje na sam razpon in razvoj

ilegalnih migracij. Pregled analize različnih virov in literature bomo zaključili s pregledom

statističnih podatkov glede nedovoljenih prehodov preko državne meje.

Z diplomsko nalogo se bomo vprašali ali ilegalne migracije dandanes ogrožajo Republiko

Slovenijo do te mere, da je potrebno tako javnost kot tudi vodilno oblast države opozoriti

na posledice, ki se lahko pojavijo ob porastu priseljevanja tujcev. Prav tako bomo skušali

ugotoviti, če Republika Slovenija ostaja tranzitna država ali se cilj migrantov spreminja in

Slovenija postaja tudi ciljna destinacija priseljevanj tujih državljanov. Bistvo diplomske

naloge pa je ugotoviti vzroke ilegalnih migracij in posledice, ki nastanejo.

4

2 Metodološki okvir

2.1 Predmet in cilji proučevanja

Predmet proučevanja diplomske naloge so ilegalne migracije in policijsko ukrepanje

oziroma posredovanje zoper njih. Diplomsko delo bralcem predstavi pojme asociirane k

področju ilegalnih migracij, kot tudi širši spekter analiz zbranih iz različnih virov in

literature.

Namen je proučiti tematiko migracij nasploh, specifično pa ilegalnih migracij, njihov izvor

in vrste. Zaradi aktualnosti problema ilegalnih migracij bomo namensko raziskovali

oziroma proučevali o ukrepih oziroma posredovanju policije na področju ilegalnih migracij,

torej kakšna je funkcija policije na tem področju, s čim pripomore do zagotovitve varnosti,

njihova pooblastila in ukrepi, s katerimi si pomagajo pri ''spopadu'' zoper ilegalnih

migrantov.

Cilj je s pomočjo zbranih analiz, podatkov in povzete snovi verificirati zastavljene hipoteze.

Prav tako bomo s pomočjo zbranih podatkov prišli do zaključka in podali praktične

napotke, ki bi pomagale pri reševanju problematike ilegalne migracije.

Naloga je sestavljena iz opredelitev pojmov migracije, ilegalne migracije, notranje in

zunanje meje ter policije. Glavni del je sestavljen iz tematike migracij v Evropi in Sloveniji,

tematike ilegalnih migracij, ki zajema vzroke in posledice, tihotapljenje ljudi in trgovino z

ljudmi. V nadaljevanju diplomska naloga predstavi ukrepe policije zoper ilegalnih migracij

in pomembnost varovanja državne meje. Na koncu pa s pomočjo statističnih podatkov

diplomska naloga prikaže številčno stanje ilegalnih prehodov na območju Republike

Slovenije.

2.3 Uporabljene metode dela

Pri izdelavi naloge so bile uporabljene naslednje metode.

5

Deskriptivna metoda bo namenjena predvsem opredelitvi pojmov, opisu migracij in

ilegalnih migracij, kot tudi samemu razumevanje zakonske politike migracij. Ta metoda bo

tudi zajemala opis policije in ukrepov policistov zoper problematike nedovoljenih migracij.

Uporabili bomo tudi metodo analize dokumentov oziroma metodo zbiranja in analiziranja

primarnih in predvsem sekundarnih virov pridobljenih tako z interneta, kot tudi iz knjig,

revij, novinarskih zapisov, drugih diplomskih nalog in podobno.

Ker bo naloga zajemala tudi statistične rezultate izhajajoč iz raziskav in analiz statističnih

podatkov pridobljenih na spletni strani policije, bomo uporabili tudi statistično metodo, s

katero bomo grafično in s pomočjo tabel predstavili rezultate analize statističnih podatkov

na področju nedovoljenih prehodov čez državno mejo Republike Slovenije, številu

prehodov po državljanstvu in podobno.

Z metodo sinteze pa bomo na koncu dela še enkrat povzeli ugotovljene podatke in jih

logično povezali med seboj, ter tako verificirali hipoteze ter obrazložili bistvo tega dela.

2.2 Hipoteze

Za dosego zastavljenih ciljev smo postavili štiri hipoteze, ki smo jih tekom proučevanja

potrdili oziroma zavrnili.

Hipoteza 1: Število ilegalnih migracij se je v Sloveniji zmanjšalo, saj Slovenija nikoli ni

imela težav s previsokim številom ilegalnih prehodov meje.

Hipoteza 2: Poleg že ustaljenih vzrokov migracij so podnebne oziroma klimatske

spremembe nova oblika vpliva na migracije in bodo v prihodnje še bolj prevladovale.

Hipoteza 3: Republika Slovenija za ilegalne migrante pomeni le točka oziroma postaja, iz

katere se nato odpravijo v druge države Evropske unije, kot njihove ciljne destinacije.

Hipoteza 4: Opremljenost in organizacija slovenske policije za posredovanje in opravljanje

nalog na področju ilegalnih migracij je na primerljivi ravni ostalih držav EU.

6

3 Opredelitev pojmov

3.1 Migracije

Obstaja več definicij za pojem migracije oziroma mednarodne migracije. Migracije, tudi

drugače poznane kot selitve so prostorski premiki prebivalcev iz odselitvenega v

priselitveno območje. Migracije so tudi opredeljene kot premikanje posameznikov ali tudi

skupine ljudi iz ene geografske točke do druge. Pri tem gre za trajno ali začasno

spremembo kraja bivališča znotraj neke države (Mertük, 2009).

Kok (1999) migracije definirana kot prečkanje oziroma prehod meje oziroma ločnice, že

določene prostorske enote, ene ali več oseb, ki so vpletene v spremembi prebivališča.

Mednarodne migracije so razvijajoč fenomen, tako v obsegu, kot tudi v njihovi

kompleksnosti, saj vplivajo na skoraj vse države po svetu. Te migracije so pogosto

povezane s socialnimi, ekonomskimi in demografskimi neenakostmi (Migration and

human mobility, 2012).

Tudi pojem migrant ima svoje definicije. To naj bi bila oseba, ki se iz osebnih razlogov in

prostovoljno odloči, da se izseli iz svojega prvotnega kraja bivališča v neko drugo državo,

trajno, brez posredovanje oziroma prisile tretje osebe. Vsekakor turisti, ljudje, ki se

zdravijo v tujih državah ali poslovneži, ki zaradi službenih namenov potujejo v druge

države niso smatrani kot migranti, saj njihova selitev ni trajna, ampak le začasna (Mertük,

2009).

Mednarodni migranti so smatrani kot osebe, ki so zapustili svojo državo, kjer so bili rojeni

ali državo, kjer so bili deležni državljanstva za vsaj eno leto (Fix et al. , 2009).

Evropa je imigracijska celina. Pod raznimi aspekti globalizacije in mednacionalnimi

ekonomskimi spremembami oziroma rekonstrukcijami, ki izhajajo iz devetdesetih, se je

evropsko imigracijsko območje drastično spremenilo. Večina držav članic Evropske unije

so postale imigracijske države in večina teh držav je izkusila dramatični demografski

preobrat. Nove oblike migracij se oblikujejo, migracijski vzorci in tipi migracij, ki so bili do

7

zdaj uspešni, so bili nadomeščeni. Skratka, migracije so se skozi leta spreminjala in se še

danes. Spreminjajo se tudi vzroki in posledice migracij. Prav tako so zabeležena padanja

legalnih migracij, in vse večje število prošenj za azil v mnogih držav EU. Zgodovina

mednarodnih migracij nas uči, da le-te ne izhajajo samo iz političnih ter socio-ekonomskih

problemov, ki so prisotni v državi izvora, ampak da ima tudi funkcijo, ki se osredotoča

predvsem na svetovni trg, ki omogoča da je cena dela oziroma delovne sile tako zelo nizka,

kolikor je to mogoče (Jakubowicz et al., 2009).

3.2 Ilegalne migracije

Kompleksen značaj družbenega pojava ''ilegalnih migracij'' povzroča pomanjkanje

urejenega terminološkega poimenovanja. Tako vsesplošne definicije ilegalnih migracij ni,

najdejo pa se različne opredelitve tega pojma, kot tudi različno razumevanje bistva tega

pojava. Če se sprva osredotočimo na osebo, ki nedovoljeno prestopi mejo tuje države,

torej ilegalnega migranta. O ilegalnem migrantu lahko rečemo, da se le-tega označuje

kot priseljenca, ki vstopi v državo nepravilno ali nezakonito, pri tem pa krši vzpostavljene

pogoje za prebivanje v določeni državi ali če brez dovoljenja prebiva v določeni državi, ali

če krši druge imigracijske predpise. Prav tako je ilegalni migrant smatran kot tak, če pri

sebi nima ustreznih listin, osebnih dokumentov, papirjev, s čimer bi se lahko identificiral.

Širše gledano se izraz ''ilegalne migracije'' uporablja, kadar se nanaša na tihotapljenje

migrantov in na trgovino z ljudmi. Ilegalne migracije se lahko pojavijo v državi, če ima le-ta

omejitve za notranje gibanje prebivalstva brez posebnega dovoljenja. Poznamo dve vrsti

nezakonitih migracij: nezakonito izseljevanje (illegal emigration) in nezakonito

priseljevanje (illegal immigration). Nezakonito izseljevanje pomeni ''brez povratka'' za

migranta, zelo pogosto pa se pojavlja v obliki prisilne migracije. Na take primere

predvsem vežemo begunce, če se le-ti uspejo zateči v določeno tretjo državo in pridobijo

status begunca oziroma ko zaprosijo za mednarodno zaščito. V primeru neuspešne

pridobitve statusa begunca ali ko migranti ne zaprosijo za mednarodno zaščito, se

velikokrat take ljudi obravnava kot ilegalne migrante, nakar se morajo vrniti v državo

izvora oziroma v njihovo matično državo ali so vrnjeni v državo preko katere so vstopili v

Republiko Slovenijo. Tak ukrep se imenuje izgon tujca (Aleshkovski, 2013).

8

Po 12. členu »Zakona o tujcih« (»ZTuj-2«, 2011) se nedovoljen vstop v Republiko

Slovenijo šteje, če tujec:

vstopi v Republiko Slovenijo, čeprav mu je bil na podlagi 10. člena tega zakona, ki

govori o razlogih zavrnitve vstopa po Zakoniku o schengenskih mejah, zavrnjen vstop,

se na mejnem prehodu izogne mejni kontroli,

pri vstopu uporabni tuje, ponarejene ali kako drugače spremenjene potne listine, ki so

potrebne za vstop,

navede lažne podatke, vključno z uporabo spremenjenega imena v času veljave

ukrepa prepovedi vstopa,

vstopi v Republiko Slovenijo na notranji meji v nasprotju s 7. in 8. členom tega zakona,

ki govorita o obveznem posedovanju veljavne potne listine ter vizuma ali dovoljenja za

prebivanje, ki ga je izdal pristojni organ,

vstopi v Republiko Slovenijo na notranji meji, čeprav še teče čas ukrepa prepovedi

vstopa v državo.

3.3 Državna meja

»Zakon o nadzoru državne meje« (»ZNDM-2«, 2007) v 3. členu opredeljuje državno mejo

kot kopensko ter morsko mejo, ki vsebuje tudi letališča in pristanišča, preko katerih

poteka promet na mednarodnem nivoju. 4. člen »ZNDM-2« (2007) izrecno predpisuje, da

je za sam nadzor državne meje pristojna policija.

Državno mejo se lahko opredeli tudi kot črto, do katere sega ozemlje države. Zemljevid

posamezne države predstavlja mejo. Meja predstavlja tudi točko, do katere seže

suverenost specifične države in kot take se na mednarodni ravni priznava in določa z

mednarodnimi sporazumi. Tako lahko rečemo, da ima državna funkcij vsaj dve funkciji.

Ena je ta, da omejuje območje državne jurisdikcije, potemtakem določa zunanjo mejo

ozemeljske suverenosti in predstavlja obrambno črto (Gorenak in Hrženjak, 2011).

9

3.4 Zunanja in notranja meja

Notranja meja je z drugimi besedami poimenovana državna meja oziroma meja, ki meji na

druge države članice EU. Tako so notranje meje vzpostavljene z Avstrijo, Italijo in

Madžarsko.

Tudi od leta 2013, ko se je Hrvaška priključila Evropski uniji, ostaja meja med Slovenijo in

Hrvaško nespremenjena, torej še vedno obstaja zunanja meja med tema dvema državama.

To pa zaradi tega, ker se Hrvaška še vedno ni priključila v schengensko območje. A prav

zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, sta 1. julija 2013 Slovenija in Hrvaška uvedli t.i.

''one stop control'', kjer se na določenih mejnih prehodih opravlja kontrola vstopa in

izstopa samo enkrat, in ne štirikrat, kot do sedaj. S tem je bila sproščena večja pretočnost

prometa na mejnih prehodih, ki profitirajo od te skupne mejne kontrole. Prehod meja na

mejnih prehodih za mednarodni in meddržavni promet je z vstopom Hrvaške v EU

dovoljen z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico, čez mejne prehode za obmejni

promet pa le z veljavno obmejno prepustnico (Policija, 2013).

15. marca 2017 je bila objavljena »Uredba (EU) 2017/458 Evropskega parlamenta in Sveta

o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z okrepljenim preverjanjem v ustreznih

zbirkah podatkov na zunanjih mejah« (2017). Gre za spremembo »Zakonika o

schengenskih mejah« (»Uredba (EU) 2016/399«, 2016), ki je spremenila dosedanje

standarde opravljanja mejne kontrole. Kaj to točno pomeni? Potniki, ki se odpravljajo

preko zunanje meje so odslej deležni sistematične kontrole (preverjanja) v bazah

podatkov, ki so: schengenski informacijski sistem (SIS II), Interpolovi podatkovni zbirki o

ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih ter v nacionalnih zbirkah podatkov o

ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih in razveljavljenih potnih listinah. Enak

postopek izvajajo tudi hrvaški policisti. Ti postopki se izvajajo tako pri tujih državljanih, kot

dodatno tudi pri državljanih Evropske unije, ki so do sedaj uživali pravico do svobode

gibanja. Tako preverjanje se je uvedlo predvsem z namenom preprečevanja kakršnih koli

groženj notranji varnosti in javnemu redu držav članic. Na te uvedbe so vplivali predvsem

pojavi tujih terorističnih borcev, med katerimi so mnogi državljani EU. Ta sprememba se

je začela izvajati 7. aprila 2017 (Policija, 2017).

10

Da bi razumeli korelacijo med zunanjo in notranjo mejo, se moramo dotakniti pojma

Schengen. Ta pojem definira in podrobno opisuje »Konvencija o izvajanju schengenskega

sporazuma« (2000). Primarna vloga schengna je prosto prehajanje med notranjimi

mejami oziroma ukinitev mejnih kontrol na notranjih mejah med državami članicami

Evropske unije. Ta pojem pomeni tudi temeljitejši nadzor zunanje meje, kot tudi boljše

varovanje in mejno kontrolo. Druga funkcija oziroma ideja schengna je dodelitev državam

članicam EU vrsto ukrepov, za zagotavljanje varnosti tako na mejnih prehodih, kot tudi v

samih državah, ti ukrepi pa so tako imenovani izravnalni ukrepi, o katerih bomo

spregovorili v drugih poglavjih tega dela. S schengnom je torej poenostavljen promet po

notranjosti schengenskega ozemlja, zunanje meje (meje, ki mejijo s tretjimi državami) pa

so deležne poostrenega nadzora. Tako je morala Slovenija vzpostaviti kar nekaj dodatnih

ukrepov na področju varnosti, carinskega in inšpekcijskega nadzora, na delu, kjer naša

republika meji s Hrvaško, saj je bila ob našem vstopu v EU sosednja država Hrvaška

smatrana kot tretja država. Z letom 2013 temu ni več tako (Gorenak in Hrženjak, 2011).

Tako lahko rečemo, da so notranje meje smatrane kot državne meje oziroma meje med

državami članicami Evropske unije. Zunanje meje pa temeljijo na meji med državo članico

EU in tretjo državo.

Delovanje in učinkovitost meja se spreminjata. To potrjuje dejstvo, da je Republika

Slovenija leta 2007 formalno postala del schengenskega prostora, kar pomeni, da se v

takem prostoru postopoma odpravlja nadzor na notranjih mejah med državami članicami

EU (oziroma med schengenskimi državami). Tak sistem je sicer načeloma praktičen, saj s

tem, kot že omenjeno ne prihaja več do dolgotrajnih kontrol in s tem tudi vrst na mejnih

prehodih. Tukaj govorimo o dinamičnem pretoku prometa, na kar vpliva tudi nadaljnjo na

prostem pretoku blaga, storitev, ljudi in kapitala. Sicer pa to ne pomeni, da se mejna

kontrola popolnoma odpravi, saj še vedno obstajajo določene bojazni oziroma nezaželene

posledice, ki močno vplivajo tako na eno državo članico, kot tudi na vse druge. Ena od teh

nezaželenih posledic bi bile nezakonite migracije (Mozetič, 2009).

11

3.5 Policija

Slovenska policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Svoje naloge opravlja

na treh ravneh: na državni, regionalni in lokalni ravni (Policija, n. d.).

»Zakon o organiziranosti in delu v policiji« (»ZODPol«, 2013), opredeljuje policijo kot

subjekt sistema notranje varnosti in tako z uresničevanjem svojih nalog prispeva k

notranji stabilnosti in varnosti v Republiki Sloveniji. Policija je organizacijsko sestavljena iz

Generalne policijske uprave, ki jo vodi generalni direktor policije, policijske uprave, katere

vodi direktor policijske uprave in pa območne policijske postaje, katere vodijo komandirji

območnih policijskih postaj. Za izvajanje določenih nalog ima policija na razpolago

opremo, kot so policijska vozila, plovila, oborožitev in drugo posebno opremo. Policisti so

uniformirani ali neuniformirani uslužbenci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo

pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila, ki so opredeljena z zakonom. Za boljšo

organizacijo in lažje delo policija sodeluje tako s posamezniki kot tudi z drugimi pristojnimi

varnostnimi organi.

Po 4. členu »ZNPPol« (2013) so naloge policije naslednje:

»varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,

preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in

prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb

ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin,

ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in

prekrškov,

vzdrževanje javnega reda,

nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v

uporabo za javni promet,

nadzor državne meje,

naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,

12

varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni

določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih

organov,

naloge ob naravnih in drugih nesrečah,

druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.«

5. člen prejšnjega zakona navaja, da policisti te naloge in policijska pooblastila izvajajo po

uradni dolžnosti, po nalogu sodišča, državnega tožilca ali drugega pooblaščenega organa

in po odredbi policijskega vodje (»ZNPPol«, 2013).

13

4 Migracije in ilegalne migracije

Eno od oblik migracij, ki je še nismo omenili so prisilne migracije, iz tega pa lahko

sklepamo, da obstajajo tudi prostovoljne migracije, pa čeprav slednje niso tako izrazito

poudarjene v družbi, saj namreč povsem prostovoljnih migracij oziroma migrantov ni. Za

prostovoljne migrante bomo rekli, da jih opredeljujejo izbire, možnosti in priložnosti,

prisilni migranti pa vsega tega ''luksuza'' nimajo oziroma imajo tega le malo (Mlekuž,

2011).

4.1 Vzroki in posledice

Vzroke za migracije najdemo v poimenovanju migracij ali migrantov samih. Poznamo

ekonomske migracije, kjer je glavni motiv ''s trebuhom za kruhom'', ali v drugih besedah

denar, ki privlači človeka, da se preseli in zaživi boljše življenje. Ekonomske migrante lahko

dandanes zasenčijo politični migranti, ki se selijo ali bežijo zaradi razlogov, kot so politični,

religiozni, etnonacionalistični ali pa rasistični dejavniki. Politični migranti so zasenčili

ekonomske prav v prejšnjem stoletju, v krvavem stoletju svetovnih vojn in po njih. Prav

tako najdemo vzroke za migracije, ki izhajajo prav iz njihov posledic, kjer so se glavna

priseljevanja ekonomskih migrantov ustavila, sledile pa so migracije njihovih družinskih

članov (in jih v tem obdobju številčno prehiteli). Dobro je tudi omeniti, da se tovrstne

oblike oziroma motivi in vzroki migracij med seboj velikokrat prepletajo. Tako lahko

razlikujemo še med dvema pojmoma, ki jih je dobro poznati, ki pa jih niti ni težko

razumeti (Mlekuž, 2011).

Dejavniki, kateri vplivajo na migracije, prav tako vplivajo na ilegalne migracije.

Pomembnejši dejavniki globalnih in regionalnih migracij so zagotovo slabše razmere v

ekonomsko manj uspešnih oziroma razvitih regijah, kot tudi porast potrebe po delavcih v

industrijsko razvitejših državah. Posledice, ki nastanejo in ki se nato predvsem kažejo na

migrantih samih, so kršitve delodajalcev s strani neupoštevanja delovnopravne in tudi

kazenskopravne zakonodaje. Te kršitve se dogajajo tako zakonitim, kot tudi nezakonitim

migrantom. Te kršitve se kažejo v obliki ogrožanja zdravja delavcev, odrekanja počitka,

dopusta, neizplačevanje dohodkov in podobnih stvari. Na drugi strani pa država s svojo

14

pasivnostjo in zakonodajo pripomore k še večji viktimizaciji delavcev migrantov (Bučar

Ručman in Frangež, 2014).

Še eden od vzrokov, da prihaja do ilegalnih migracij je samo prilagajanje zakonodaje

vsakokratnim političnim trendom. Zlasti evropske države ena za drugo skozi čas

spreminjajo in ustvarjajo nove predpise oziroma zakonodajo, s katero nato represivno

omejujejo gibanje ljudi in s tem konstruirajo podobo neavtoriziranega prihoda

posameznika v državo kot nezakonito in kriminalno dejanje. Lahko bi dejali, da so taki

posegi, s strani prava tisti, ki iz mnogih migrantov naredijo ilegalce. S tem bi lahko sklepali,

da je migrantska ''ilegalnosti'' predvsem politična identiteta, saj se ''ilegalnost'' navezuje

na pravni status, ki ima za posledico socialni odnos do države (Brumen, 2004).

Poleg naštetih vzrokov se dandanes pojavljajo tudi podnebne spremembe kot vzrok za

migracije. Mednarodna organizacija za migracije (IOM, 2009) opozarja pred tem da,

nekateri deli sveta postajajo manj primerni za bivanje, zaradi razlogov kot so klimatske

spremembe, propadanje oziroma razkroj kmetijskih površin, širjenje puščav in

onesnaženje vode. Število naravnih nesreč se je povečalo za dvokratno vrednost v zadnjih

dveh desetletjih. Preseljevanje ljudi zaradi klimatskih sprememb ni nov pojav. Za

nomadsko ljudstvo so taki premiki del življenja. Je pa ta pojav šele v zadnjih 20 letih

vzbudil pozornost sveta. Zaradi tega pojava bo po svetu vse več suše, poplav in neviht, to

pa bo nadaljnjo vplivalo na preseljevanje večje množice ljudi.

Podnebne spremembe predstavljajo eno največjih napetosti današnjega časa, prav tako

pa imajo vseobsežne posledice. Danes se vse bolj kaže povezanost podnebnih sprememb

z migracijami in problematiko na tem področju. Nadaljevanje nevarnih suš in poplav

pomeni več lakote, več konfliktov in več preseljevanj. Pomembno okoliščino krize v Siriji,

torej konfliktov in vojne, je predstavljala tri leta trajajoča suša. Raziskave ugotavljajo, da

so poleg političnih, ekonomskih in socialnih dejavnikov, konflikte in uničujočo sirsko vojno

''deloma povzročile'' tudi podnebne spremembe. Tu gre za prvo pomembno potrditev, da

bodo spremembe podnebja in z njimi povezane naravne nesreče v prihajajočih desetletjih

odigrale vlogo multiplikatorja tveganj v nestabilnih in ogroženih državah (Vidmajer, 2016).

15

Ilegalne migracije imajo za posledico, kar nekaj negativnih učinkov. To so predvsem

povečanje kaznivih dejanj neposredno s strani ilegalnih migrantov, kot so vlomi, kraja

vozil, ropi, ugrabitve, napadi na policiste in podobno. Druga kazniva dejanja pa so

povezana z ilegalnimi migranti, to so predvsem organizirana kazniva dejanja tihotapljena

ljudi, trgovina z ljudmi, suženjstvo (''belo blago''), prostitucija in trgovina s človeškimi

organi. Slovenija se spreminja v ciljno državo, čeprav je v ospredju še vedno le tranzit

migrantov skozi Slovenijo do drugih držav članic EU, kot je bilo to videno v begunski krizi,

pa bo skozi leta Slovenija postala ciljna država za mnoge migrante. S tem bo prišlo do

mnogih drugih negativnih učinkov na področju zaposlitev in družbene varnosti. Pojavile se

bodo tudi druge težavnosti povezane z integracijo tujcev v slovensko kulturo (Urad vlade

za komuniciranje RS [UKOM GOV RS], 2001).

4.2 Migracije v Evropski uniji

Vse evropske države so danes mreža imigracijskih držav. To pomeni, da so vse države

članice Evropske unije potencialne destinacije za migrante in begunce. Nekatere države,

kot so Francija, Nemčija, Velika Britanija in Avstrija, so bile videne kot imigracijske države

že od leta 1960. Migracije takrat so se pojavljale predvsem kot družinske združitve, pretok

beguncev ter delavne migracije. Prav tako so omenjene države čutile povečan pretok

imigracij vse od leta 1990. Prav tako so se nekatere države izoblikovale v imigracijske

države, zaradi povečane ekonomske blaginje (npr. Irska, Španija, Purtugalska, Grčija), kot

tudi zaradi preusmeritve migracijskih tokov, ter pojav politike omejevanja imigracijskih

prehodov za Severno Evropejske države (Boswell, 2005).

Migracijski vzorci in migracijski tokovi so se tekom časa spreminjale. Prej prevladujoči

tokovi od Juga proti Severu in od Vzhoda proti Zahodu ne veljajo več, smeri pa se vedno

bolj med seboj prekrivajo. Danes migracije vse bolj potekajo v smereh Jug-Vzhod-Zahod in

Vzhod-Jug-Sever (Medica, 2007).

Več kot milijon migrantov in beguncev je prečkalo meje Evropske unije v letu 2015. Pritok

take množice ljudi je sprožilo krizo, saj se je Evropska unija morala spopadati tako s

številom ljudi, kot tudi ustvariti smiselni sistem porazdelitve ljudi po Evropi, kot tudi

16

skrbeti za njihovo preselitev. Velika večina ljudi je prispela po morju, nekateri pa so se

odpravili po kopnem, predvsem preko držav Turčije in Albanije. Migranti danes prihajajo

predvsem iz Sirije, Afganistana, Iraka in Kosova. Povod za to so predvsem nenehni

konflikti v Siriji, ki so še vedno glavni vzrok za migracije ljudi. Prav tako se tu pojavljajo še

nasilja v Afganistanu in Iraku, revščina v Kosovu ter zlorabe ljudi v Eritreji, ki prisilijo ljudi,

da si iščejo svojo prihodnost drugje. Večina migrantov, ki prispe v Evropo zaprosi za azil.

Tako je Nemčija v letu 2015 prejela največ prošenj za mednarodno zaščito, to število se

giblje okoli 476.000. Druga država z največ prošenj za azil v letu 2015 je Madžarska.

Migranti se za to podajo na pot po kopnem skozi Grčijo in skozi Zahodni Balkan. Tako je v

Madžarski za azil zaprosilo kar 177.130 migrantov (BBC, 2016).

Aktualne teme se dandanes vrtijo okoli medsebojnih odnosov Turčije in Evropske unije.

Spori in diplomatske krize so pripeljale do tega, da Evropi grozi masovna pošiljka

migrantov iz Turčije, saj naj Turčija ne bi več upoštevala dogovora z Evropo, ki temelji na

sprejemanju migrantov, ki nezakonito vstopijo v Grčijo. Ti spori naj bi nastali zaradi

oviranja turških ministrov, da bi po Evropi organizirali politična zbiranja v prid Erdogana (N.

Ž., 2017).

Sodelovanje Evropske unije na tem področju strmi k zmanjševanju pojavov nedovoljenih

migracij v državah Evropske unije, ter zmanjšanju nedovoljenih premikov med državami

članicami. Razlogi za sodelovanje na tem področju so jasne. Prizadevanja za boj proti

nezakonitemu prehajanju državnih meja zahtevajo skupne pristope osnovane na

sodelovanju med (mejno) policijo in sodnim sistemom držav članic Evropske unije za

krepitev nadzora in varovanja notranjih in zunanjih meja; izmenjava pomembnih

obveščevalnih informacij med policijo in pristojnimi imigracijskimi organi; ter policijsko in

pravosodno sodelovanje za skupni cilj odkrivanja, preganjanja in prijetja tihotapcev in

oseb, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi (Boswell, 2005).

4.3 Migracije v Sloveniji

Oblikovanje migracijske politike je povsod po svetu občutljiva zadeva. Vzroki za

oblikovanje so izredno kompleksen pojav migracij, od beguncev, priseljencev, sezonskih

17

delavcev in nezakonitih migracij, do organiziranega mednarodnega kriminala. Poleg tega

je za oblikovanje pomembno, da predstavlja izziv tako ekonomskim kot tudi

humanitarnim vidikom, navsezadnje pa predvsem varnostni in obrambni politiki.

Republika Slovenija ima zaradi naštetih dejstev oblikovano »Resolucijo o imigracijski

politiki Republike Slovenije« (»ReIPRS«, 1999). Namen resolucije je predvsem v določitvi

stališč in smeri vodenja imigracijske politike naše države, ki bo na različne načine

prispevala k blaginji prebivalcev, družbenemu razvoju, zaščiti zdravja, varnosti in miru.

Po »ReIPRS« (1999) se mednarodne migracije pojavljajo v treh oblikah: kot regularne,

svobodne migracije posameznikov, ki po lastni želji, zaradi osebnih razlogov zapustijo

svojo matično državo in odidejo drugam. Poznamo še prisilne migracije, ko ljudje bežijo v

strahu pred nečem, bodisi da je to strah pred kršitvami človekovih pravic, diskriminacije,

rase, in podobno. Take osebe pogosto zaprosijo za mednarodno zaščito, torej za status

begunca. Tretja oblika pa so nezakonite migracije, ki zadevajo prepovedane, nedovoljene

prehode meja in nedovoljeno bivanje v tuji državi.

4.4 Ilegalne migracije v Evropski uniji

V zadnjih letih so severne države EU okrepile notranji nadzor nad nezakonitimi

migracijami. Migracijska politika se je izboljšala na področju kontrole in identificiranja

nezakonitih migrantov, ki se nastanijo po državah EU. Migracijska politika je namenjena

odvračanju, izločitvi in nenazadnje izgonu tujcev oziroma migrantov, ki nezakonito

vstopijo v območje EU ali v tem območju nezakonito prebivajo (Broders in Engbersen,

2007).

Zelo težavno je izračunati natančno število nezakonitih migracij v Evropski uniji, saj je

temno polje na tem področju veliko. Ocene za letni pritok migrantov, ki nezakonito

vstopijo v območje Evropske unije se giblje med 400.000 in 500.000 ljudi, število

migrantov, ki prebivajo v Evropski uniji pa naj bi obsegalo okoli tri milijone le-teh.

Tipologija nezakonitih migracij je grajena na treh kriterijih: te vrste migracij lahko

razdelimo na nezakonite vstope v državo, nezakonito bivanje v državi ter nezakonito

18

zaposlovanje. Prav zaradi drugega in tretjega kriterija je zgolj nadzor na državni meji, v

fizični obliki, nezadosten (Mozetič, 2009).

V času osemdesetih let, v evropskih sredozemskih državah je bilo zakonito priseljevanje

omogočeno, na kar je sledilo nezakonito zaposlovanje. Vendar takrat samo nezakonito

zaposlovanje še ni pomenilo ilegalno priselitev. V tistem času je bilo to še odgovor na

spremembe v ponudbi in povpraševanju na nižjih ravneh zaposlovanja, ki so se dogajale v

določenih sektorjih zaposlovanja. Ob koncu osemdesetih pa se ekonomskega begunca, ki

zaprosi za azil že vzorčno smatra kot ilegalnega priseljenca. Tako prakso srečamo v Italiji

ali Franciji. Tretjino avtocest naj bi v Franciji zgradili t.i. ''ilegalci'', ki so zelo prisotni v

francoski avtomobilski industriji, a to ni javno priznano. Znotraj EU je največ kritike prejela

italijanska selekcija, ki je delovala na breme drugih držav. V Italijo so se migranti

zaposlovali ilegalno, v državo pa so vstopali na zakonit način. Če dela niso dobili, so

potovali naprej, v druge države. Zaradi tega je v devetdesetih letih Italija morala svojo

azilno politiko spremeniti oziroma prilagoditi standardom zahodnoevropskega prostora

(Medica, 2007).

Tokove ilegalnih migracij lahko preučujemo iz dveh aspektov. Eno je osredotočenost na

regionalno politiko, drugo pa so globalni pritiski. Ljudje oziroma migranti vedno najdejo

nove poti pri prečkanju meje, tudi če bi se meje zaprle, se najdejo prepustne točke, ki jih

ljudje izkoristijo. Po projekcijah Evropske unije bo priseljencev, ki pridejo v državo na

legalen način, torej z dovoljenjem priseljenske države, vedno manj, nasprotno pa bo

vedno več ilegalnih migrantov (Medica, 2007).

4.5 Ilegalne migracije v Republiki Sloveniji

V dvajsetem stoletju so Slovenci iz Avstro-ogrske monarhije, kateri so se hoteli izogniti

služenju vojaškega roka, z lažnimi dokumenti ali sploh brez njih bežali predvsem v

Združene države Amerike (ZDA). Tudi pozneje med svetovnima vojnama so v Državo SHS

in pozneje Kraljevino Jugoslavijo iz Italije bežali številni Slovenci, katerim so na neprijeten

način dihali za vrat fašisti. Po drugi svetovni vojni, do leta 1963, ko so bile za izseljevanje

uradno zaprte meje Socialistične federativne republike Jugoslavije, so na skrivaj poskušali,

19

ali pa so odšli mnogi. Za številne jim ni bil všeč takratni politični sistem, nekateri so se

sistemu upirali oziroma ga niso spoštovali, drugi so šli s trebuhom za kruhom iskat boljše

življenje, nekateri pa so iskali avanturo (Mlekuž, 2011).

Slovenija leži na eni izmed znanih migrantskih poti in sicer na tako imenovani balkanski

poti, preko katere državljani tretjih držav skušajo na nedovoljen način vstopiti v države

Evropske unije. Pogostokrat je naša meja s Hrvaško še zadnja prepreka za vstop v

schengenski prostor. Slovenija je tranzitna država, ciljna država je le za osebe nekdanje

Jugoslavije, drugi pa pot nadaljujejo v Avstrijo ali Italijo (Dnevnik, 2011).

Balkanska pot se načeloma začne v Turčiji in se nato odcepi v Bolgarijo ali pa se migranti

odločijo za Grčijo. Ko se nato migranti pomikajo proti severu, pridejo v Slovenijo ali

Madžarsko, preko katere se nato odpravijo naprej v Nemčijo ali podobne ciljne države.

Uporaba balkanske poti za dostop do Evrope se je pričela leta 2012, ko je Evropa sprostila

vizumske omejitve za Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Srbijo in Makedonijo. Za

migrante je zelo pomembna tehnologija. Z mobilnimi telefoni in aplikacijami, kot so

Facebook, si med seboj pomagajo locirati točke meja, ki so odprte in zaprte. Pogostokrat

migranti plačajo visoke vsote denarja za tihotapce ljudi, ki jim nato pomagajo prečkati

ocean in priti iz Turčije v Grčijo. Marca, leta 2016 so Makedonija, Hrvaška in Slovenija

naznanila, da so njihove meje zaprte in da je bila s tem tudi balkanska pot ukinjena

(Dockery, 2017).

A zaprtje balkanske poti žal migrante ni ustavilo. Konec marca, leta 2016 so bili že

beleženi prvi prihodi skupin migrantov po tako imenovani jadranski poti. Ta pot poteka ob

obali preko Albanije, Črne Gore, Bosne, Hrvaške ter Slovenije proti Italija. Tako se je

izkazalo, da migranti najdejo nove poti, da vstopijo v Evropsko unijo (M. G., 2016).

Tudi v letu 2017 ima slovenska policija kar nekaj dela pri odkrivanju in preprečevanju

ilegalnih migracij. V večini primerov gre pri nedovoljenih prestopih za potnike na

avtobusih, ki vstopijo iz Italije v Slovenijo brez ustreznega potovalnega dokumenta. Torej

vstopijo na notranji meji, kjer je nadzor na mejah manj oster, kot na zunanjih mejah. Pri

sebi imajo taki potniki največkrat pretečena dovoljenja za prebivanje in prošnjo za

20

podaljšanje dovoljenja ali pa gre za prosilca za mednarodno zaščito v drugih državah

članicah. A tudi na zunanjih schengenski meji se pojavljajo primeri nedovoljenih prehodov.

Tu gre velikokrat za neorganizirane prehode, organizirani prehodi pa se pojavljajo v obliki

vodenj tujcev in prevažanj tujcev v vozilih manjšega števila tujcev. Še vedno velja, da se

tokovi ilegalnih migracij združujejo v Srbijo, od koder se nato odcepijo proti Hrvaški,

Madžarski ali Romuniji (Reporter, 2017).

4.6 Tihotapljenje ljudi

V opredeljevanju definicij smo že spoznali, da je ena od oblik ilegalnih migracij tudi

tihotapljenje ljudi. To je ena izmed najbolj nevarnih oblik, kjer delujejo mednarodne

tihotapske mreže, ki služijo kot ''dostavljalci priseljencev brez možnosti''. V tretjih državah,

iz katerih bi se ljudje radi odselili, se te tihotapske mreže predstavijo kot ''turistične

agencije'', ki naj bi bile zakonite in specializirane za tovrstna dejanja. Na koncu pa jih

izpostavljajo smrtnim nevarnostim, prevažajo jih v neprimernih prevoznih sredstvih,

zaprtih zabojnikih, ali na ladjah, ki za plovbo niso primerne. Vse to ob neprimernem

številu oseb v ali na transportnem sredstvu, kjer na koncu velikokrat pride do zadušitve

oziroma pomanjkanja kisika, če gre za zaprti prostor. Kar vse še subjektivno gledano

poslabša je, da ti ''dostavljalci'' ali ''posredniki'' največ profitirajo od evropskega

ograjevanja (Medica, 2007).

3. odstavek 308. člena »Kazenskega zakonika« (»KZ-1«, 2008) storilca tihotapljenja

opredeljuje kot nekoga, ki »se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v

Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po

njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor dva ali več takih tujcev za plačilo

nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, se kaznuje z zaporom do petih let in

denarno kaznijo.«

5. odstavek 308. člena »KZ-1« (2008) govori o podobni zadevi, le da se osredotoča na

storilca, ki pridobiva ali zbira ljudi za namen nezakonitega preseljevanja in jim priskrbi

ponarejene listine ali prevoz.

21

4.7 Trgovina z ljudmi

Na podlagi različnih definicij, opredeljenih tako v strokovni literaturi, kot tudi v nekaterih

mednarodnih dokumentih, ki se skozi časovna obdobja razvijajo in spreminjajo, lahko

trgovino z ljudmi opredelimo kot vsaka oblika prenosa ali prodaje ranljivih posameznikov

ali skupin z namenom izkoriščanja, katera se navzven kažejo v obliki prostitucije,

suženjstva, prisilnega dela, kot tudi prenosa organov in njihova prodaja za dobiček. Žrtev

se nadzoruje na različne načine, s plačilom, z uporabo fizičnega ali drugega nasilja, s

prevarami, goljufijami ali drugim prakticiranjem zastraševanja za podreditev žrtve (ali vsaj

pridobitev soglasja s strani žrtve) (Čurin, 2006).

Po 113. členu »KZ-1« (2008), je za storilca trgovine z ljudmi smatran tisti, »kdor zaradi

izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva,

služabništva, storitve kaznivih dejanj ali trgovine z organi, človekovimi tkivi ali krvjo drugo

osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči oziroma z njo kako drugače

razpolaga ali tako osebo novači, menjava ali prenaša nadzor nad njo ali pri teh ravnanjih

posreduje, se, ne glede na morebitno privolitev te osebe, kaznuje z zaporom od enega do

desetih let in denarno kaznijo.«

Za žrtev trgovine z ljudmi se smatra, ko je bila podvržena trem elementom opredelitve

trgovine z ljudmi. Ti tri elementi so: dejanje, ki vključuje novačenje, prevoz, sprejemanje

oseb ali dajanje zatočišča; uporaba določenih sredstev kot so grožnja ali uporaba sile, kot

tudi izvršitev dejanj, kot so ugrabitve, goljufije, prevare in podobno. Tretji element pa se

navezuje na namen izkoriščanja, ki vključuje prostitucijo ali druge zlorabe oseb, prisilno

delo, suženjstvo in drugo. Pod žrtev trgovine z ljudmi lahko vključimo tudi osebe, ki se

nam same ne prepoznajo kot žrtve, vendar okoliščine kažejo na to, da je bila oseba

podvržena omenjenim trem elementom trgovine z ljudmi (Bučar Ručman in Frangež,

2014).

Pogosto se pri opredeljevanju pojma trgovine z ljudmi zamenjata izraza tihotapljenje ljudi

(t.i. ''human smuggling'') in trgovina z ljudmi (t.i. human trafficking). Za lažje razumevanje

teh dveh izrazov je potrebno poznati razsežnosti migracijskih tokov, ki so v Evropi

22

predvsem izrazite v zadnjem desetletju. Oba omenjena izraza sta natančneje definirana v

protokolih h »Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnem organiziranem

kriminalu« (»MZNMOK«, 2004). Ljudje, ki so predmet trgovanja se pojmujejo kot žrtve

izkoriščanja ali žrtve prisile. Trgovina z ljudmi se v največji meri odraža skozi kanale

tihotapljenja iz držav izvora, držav tranzita (države, preko katerih ljudje pretihotapijo ljudi,

torej države, ki so na poti do cilja), ter držav destinacije, v katerih se nato žrtve dokončno

nastani in se z njimi sklene (proti njihovi volji) razmerje, ki je podobno ali identično

suženjstvu. Najpogostejše žrtve trgovine z ljudmi so ženske in otroki, ti seveda sodijo pod

najbolj občutljive kategorije oseb. Pri teh osebah je pogosto namen spolne zlorabe in

spolnega izkoriščanja. Trgovanje z ljudmi pa je danes tudi namenjeno za izkoriščanje

delovne sile, beračenje, trgovini z organi in podobno (Čurin, 2006).

Vzroki trgovine z ljudmi so povezani tako z družbenimi, kot tudi s socialnimi problemi. Ti

problemi segajo na globalno raven in imajo široko razsežnost nad družbo. Trgovino z

ljudmi se po organih preiskav in pregona uvršča pod obliko mednarodnega organiziranega

kriminala. Ker je ta pojav povezan s pojavom tihotapljenja ljudi, kjer mreža ilegalnih

prevoznikov deluje na internacionalni ravni je ta uvrstitev primerna. Za boj proti trgovini z

ljudmi ni dovolj le represivno ukrepanja, saj je to večplasten problem, ki se ga ne da rešiti

zgolj z eno obliko zatiranja oziroma ukrepanja, ampak morajo na tem področju delovati

tudi drugi ukrepi, tako na preventivni ravni, kot tudi pri pomoči žrtev in njihovi zaščiti,

izobraževanju in usposabljanju strokovnih kadrov, ter mednarodno sodelovanje. Enotna

opredelitev tega pojava je nadvse pomembna, sploh iz vidika mednarodnega sodelovanja,

kjer velikokrat pride do napak in neusklajenosti med organi držav, ki delujejo v misiji ali

akciji zoper trgovine z ljudmi (Čurin, 2006).

V trgovino z ljudmi lahko uvrstimo tudi ilegalne migracije otrok. Nezakonit prehod

državne meje pomeni za otroke izpostavljanje enakim dejavnikom tveganja, kot otroci, ki

so žrtve trgovine z ljudmi. To velja sploh za tiste otroke, ki ilegalno potujejo brez

spremstva. Nekateri dejavniki so lahko nasilje, odvzem prostosti, spolna zloraba, okužba z

virusom HIV in podobno. Taki otroci so na koncu prestrašeni, terorizirani, navsezadnje pa

lahko tudi razmišljajo o samomoru. Otrok ilegalno potuje zaradi iskanja boljšega življenja.

23

Povodi za to se dogajajo v matični državi, kjer je otrok žrtev trpinčenja znotraj družine,

drugi dejavniki so tudi stiske, ki jih otrok doživlja v domačem okolju, izpostavljanje vojnim

razmeram. Ko se otrok odloči za tako rizično potovanje rabi transport oziroma prevoz.

Tako je že med transportom lahko izpostavljen nečloveškim razmeram, kje otrok lahko

celo umre, zaradi utopitve, strelnih ran, zadušitve ali zmrzali. Za transport je potreben

denar, a ker večina otrok denarja nima pri sebi, se pri tihotapcih zadolži. To je že naslednji

povod k spolnemu ali ekonomskemu izkoriščanju, s katerim otrok ''odsluži'' svoj dolg. Pri

tem je prodan za prisilne poroke, nezakonite posvojitve ali kot že rečeno za izkoriščanje

(Bučar Ručman in Frangež, 2014).

Kako torej preprečiti ali vsaj omiliti takšna dejanja, ki zajemajo trgovino z ljudmi in otroki?

Sprva se je treba osredotočiti na izvor problema, torej je treba začeti v državah, kjer žrtve

živijo. Tako bi se morali na tem področju bolj prizadevati za izboljšanje socialnega položaja

v izvornih državah, tako kot tudi zmanjševanja globalne neenakosti in stopnje revščine.

Politika ima tu veliko moč za spremembe, zato bi se Slovenija kot članica Evropske unije

morala zavzemati za oblikovanje novih, boljših politik na področju trgovine z ljudmi.

Metode, s katerimi bi torej preprečevali tovrstne aktivnosti so ozaveščanje splošne

javnosti in potencialnih povpraševalcev, uporabnikov delovne sile, dosledno izvajanje

zakonodaje, zakonska regulacija in spoštovanje mednarodnih konvencij, ki skušajo

okrepiti dejansko delovanje nadzora nad aktivnostmi trgovine z ljudmi, ter samo

sankcioniranje kršiteljev. Prav tako pomembno je ozaveščanje potencialnih žrtev trgovine

z ljudmi, ozaveščanje uporabe spletnih klepetalnic in spletnih portalov, kateri dodatno

vplivajo na trgovino in zlorabo otrok, ozaveščanje mladoletnikov na tako imenovane

''loverboye'' (mladi moški plačani, da zapeljujejo mlada dekleta). Tukaj bi lahko našteli še

kar nekaj rešitev, ki pomagajo pri boju proti trgovini z ljudmi in zlorabi otrok, a bistvo je

povedano (Bučar Ručman in Frangež, 2014).

24

5 Ukrepi policije zoper ilegalne migracije v Republiki

Sloveniji

Pomembnost nezakonitih migracij se kaže predvsem v problematiki in obsegu, ki ga

tovrstne migracije lahko dosežejo. To ponazarja današnja aktualnost nezakonitih migracij

(spomnimo se obsežnejšega begunskega vala, ki je k nam prišel konec leta 2015), njihove

razsežnosti na države članice Evropske unije, problematike, ki jih take migracije

povzročajo, tako z ekonomskega vidika, kot tudi z vidika človekovih pravic in temeljnih

svoboščin, z vidika varnosti in z vidika družbeno-socialnih odnosov. Prav zaradi tega je

pristop in pravilno posredovanje tako zelo pomembno za vsako državo, ki se zoperstavlja

temu problemu. V nadaljevanju si bomo pogledali ukrepe, ki jih izvaja slovenska policija

zoper ilegalnih migracij, tako v preventivni, kot tudi v represivni obliki njihovega dela.

Po 4. členu »ZNPPol« (2013), so med drugimi naloge policije nadzor državne meje in

naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev.

Slovenska policija (v nadaljevanju: policija) opravlja naslednje naloge na področju mejnih

zadev in tujcev:

delo na področju varnosti državne meje, torej nadzor nad prehajanjem čez državno

mejo ter varovanje državne meje,

preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov na državni meji ter s tem povezanim

interveniranjem ob pojavu mejnih incidentov,

preprečevanje nedovoljenih migracij,

izvajanje operativnih nalog v zvezi s tujo zakonodajo,

odločanje glede prehajanja čez državno mejo, ki se vodi skladno z zakonsko podlago,

ter usklajevanje dela Centra za tujce (Policija, 2015).

25

5.1 Izravnalni in drugi ukrepi zoper ilegalnih migracij

Izravnalne ukrepe najbolj pogosto izvajajo policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe

Ljubljana (PPIU Ljubljana), PPIU prav tako deluje na področju z obravnavo tujcev in

obmejnimi incidenti. Ustanovljena je bila leta 2007, s sedežem v Ljubljani. Policisti PPIU

izvajajo naloge preprečevanja in odkrivanja čezmejne kriminalitete, odkrivajo kršitve

nedovoljenega prehajanja državne meje in nezakonitega prebivanja tujcev v Republiki

Sloveniji. Prav tako odkrivajo prepovedane droge, orožje, eksplozivne snovi, odkrivajo

ponarejene in prenarejene dokumente in ukradena vozila (Policija, 2008).

Prav tako pa izvajajo izravnalne ukrepe. Pod to spada pregled listin, preverjanje oseb,

kontrolo oseb, prevoznih sredstev in stvari zoper osebe, ki so prestopile notranjo mejo.

Policisti PPIU izvajajo še mnogo drugih nalog, a bistvo je napisano zgoraj (Policija, n.d.).

Izravnalne ukrepe bolj podrobno opisuje »ZNDM-2« (2007) in sicer v 6. poglavju, ki je

celotno namenjen tem ukrepom. Policisti izvajajo izravnalne ukrepe zaradi ugotavljanja,

odkrivanja in preprečevanja nedovoljenega vstopa in migracij, preverjanja zakonitosti

bivanja v Republiki Sloveniji ter delovanja na področju čezmejne kriminalitete. Te ukrepe

se izvaja zoper osebo, za katero okoliščine upravičujejo verjetnost, da je prestopila

notranjo mejo. Policisti svoja pooblastila v okviru izravnalnih ukrepov izvajajo tako, da

naključno in nediskriminatorno preverjajo osebe, ki so prestopile notranjo mejo.

Na podlagi 35.a člena »ZNDM-2« (2007), lahko policist preverja osebo, če je na zakonit

način vstopila v Republiko Slovenijo. To stori tako, da od osebe zahteva izročitev listine, z

dokazili o dovoljenem načinu vstopa, kot tudi dovoljenja in druge listine, ki bi dokazovale

zakonitost bivanja na ozemlju Republike Slovenije. Policist opravi pregled znakov

ponarejenih listin, kjer uporabi tehnična sredstva in naprave, ki potrdijo verodostojnost

pregledanih dokumentov. Osebne podatke osebe se preverja v zbirkah podatkov

Ministrstva na notranje zadeve (MNZ), ter v zbirkah podatkov dostopne policistom na

podlagi pravnih aktov Evropske unije ali mednarodnih pogodb. Ko identiteto osebe ni

mogoče ugotoviti, ali se dvomi v identiteto osebe, smejo policisti iz zbirk podatkov

preveriti biometrične podatke. Na biometrične podatke se navezujejo prstni odtisi, odtisi

26

dlani, ter druge telesne identifikacijske značilnosti, ki bi bile potrebne za opustitev dvoma

ali uspešno identifikacijo določene osebe.

Policist sme opraviti kontrolo osebe, pregled prevoznega sredstva in stvari, ki so last

obravnavane osebe, torej tiste stvari, ki jih ima oseba pri sebi ali pod svojim nadzorom, če

je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da je take predmete treba glede na zakon

zaseči ali če gre za ponarejene, prenarejene, izmišljene ali tuje listine, ki jih pri

identifikaciji ali postopku s policistom uporabi kot svoje ali pa če se v prevoznem sredstvu

skrivajo druge osebe. Pri slednjem gre velikokrat za primer tihotapljenja ljudi, kjer

prevoznik le ''spotoma'' pretihotapi manjše število ljudi, za hiter oziroma enostaven

dobiček, njegova destinacija pa je enaka kot destinacija pretihotapljene osebe ali pa če

gre za ugrabitev in podobno. Postopek kontrole se izvede na sledeč način:

najprej se pozove osebo, naj pokaže kaj ima pri sebi ali v prevoznem sredstvu,

nato se opravi kontrolo osebe, kjer samo kontrolo opravi oseba istega spola, razen če

s samim postopkom ni mogoče nadaljnjo odlašati (npr. zaradi nevarnosti

samopoškodovanja ipd.),

pri postopku se z rokami pretipa oblačila osebe in pregleda vsebino predmetov, ki jih

policist najde pri osebi ali v prevoznem sredstvu,

sam pregled prevoznega sredstva obsega zunanji in notranji pregled, vključno s

pregledom skritih delov v prevoznem sredstvu, pri tem pa je dovoljeno policistom

uporaba tehničnih sredstev in naprav (»ZNDM-2«, 2007).

Policija ima pomembno vlogo pri obravnavi ilegalnih migrantov. Izvaja prve

identifikacijske postopke, varnostni pregled, zagotavljanje varnosti in podobno. Prav tako

deluje pri ukrepu vračanja v sosednje države, kot tudi pri nastanitvi v primeru možnosti

vračanja v matične države. Dobro je omeniti, da vse te postopke s tujci, policija izvaja

strokovno in v skladu z zakoni, ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Postopki pa se razlikujejo predvsem v tem, ali tujec, ki je nezakonito prestopil mejo

zaprosi za mednarodno zaščito ali tega ne naredi. V primeru, ko je policija v postopku s

prosilcem za mednarodno zaščito, le-ta izvede le prve postopke, kot so na primer

identifikacija, nato pa te osebe preda v nadaljnjo obravnavo Ministrstvu za notranje

27

zadeve. Tiste tujce, ki pa ne zaprosijo za mednarodno zaščito pa policija v skladu s točno

predpisanim postopkom obravnava v skladu z Zakonom o tujcih. V takem primeru se

izvede postopke in aktivnosti za vrnitev v državo tranzita ali izvora, ter če je to potrebno

se osebe nastani v Center za tujce (Policija, 2015).

Postopek obravnave mladoletne osebe je tu malce drugačen. Mladoletnega tujca, ki nima

spremstva staršev ali zakonitega zastopnika, se ga ne sme odstraniti v matično državo,

dokler mu tam ni zagotovljen sprejem. Pred odstranitvijo se je treba prepričati, da bo

mladoletni tujec vrnjen k članu družine ali skrbniku. Policija mora pred odstranitvijo takoj

obvestiti center za socialno delo (CSD), ta pa mu postavi skrbnika za poseben primer. Ko

skrbnik po skrbni presoji preuči, da je najboljše za mladoletnega tujca, da zapusti državo

in se vrne v matično državo, se ga odstrani (Policija, 2005).

Obravnava migrantov ob nezakonitem vstopu v Republiko Slovenijo je sledeča. Sprva se

jih sprejme v sprejemno-registracijske centre, ti so najpogosteje na obmejnih območjih,

kjer se izvedejo prvi policijski postopki (registracija, identifikacija oseb in podobno). Osebe

se sme zadržati do največ 72 ur. Prejmejo tudi prvo oskrbo s hrano, vodo in medicinsko

pomoč, če je to potrebno. Nato se obravnava razdeli na tri dele oziroma postopke. Tujca

se sme vračati takoj, če le ta ne zaprosi za mednarodno zaščito oziroma azil. Če je temu

tako se osebo po hitrem, neformalnem postopku vrne v državo iz katere je vstopila v

Republiko Slovenijo. Drugi postopek je, da se osebo napoti v Center za tujce. Tam se

nastanijo osebe, ki niso zaprosile za mednarodno zaščito, a jih ni mogoče zaradi določenih

razlogov takoj vrniti v državo, iz katere so vstopile v Slovenijo. V tem centru se izvaja

ukrep omejitve gibanja. Tretji postopek s tujem pa je, da se ga nastani v Azilni dom, če je

ta zaprosil za mednarodno zaščito. Pri tem se mu zagotovi tolmača, materialno oskrbo,

brezplačno pravno pomoč, nujno zdravljenje, izobraževanje, dostop do trga dela,

humanitarne pomoči in žepnina. To velja za tujce, katerim je bila priznana mednarodna

zaščita, v drugih besedah tistim, ki imajo status begunca. Te osebe se nato lahko nastani v

integracijske hiše. Nastanitev traja za obdobje 12 mesecev, vsebuje pa pomoč pri

vključitvi v slovensko družbo, pridobivanju osnovnih komunikacijskih spretnosti v

28

slovenskem jeziku, pomoč pri urejanju življenjskih situacij in svetovanje pri uvajanju v

samostojno življenje (UKOM GOV RS, 2016).

5.2 Varovanje državne meje

Varovanje oziroma nadzor državne meje je eden od pomembnejših dejavnikov v

vsesplošnem pojavu problematike nezakonitih, nedovoljenih migracij. Ker so migracije in s

tem tudi nezakonite migracij prehod meje (notranje ali zunanje) je varovanje le-te ključna

naloga, ki jo izvaja policija, na področju mejnih incidentov in postopkov s tujci nasploh.

Kot predpisuje 2. člen »ZNDM-2« (2007), je eden od namenov te dejavnosti

preprečevanje nedovoljenih migracij. Kot že rečeno, je pristojen organ, ki nadzira državno

mejo policija. Za samo preprečevanje nedovoljenih migracij je predpisano v 8. členu

»ZNDM-2« (2007), da policija sme postavljati table z opozorilnimi znaki, signalizacijo in

uporabljati druga tehnična sredstva, kot so sredstva za fotografiranje, snemanje,

postavljanje varovalne ograje in podobno. 11. člen »ZNDM-2« (2007) govori o zapiranju

mejnih prometnih povezav zoper nedovoljenih prehodov državne meje. Tu se predpisuje,

da se z zapornicami ali na druge načine zaprejo vse mejne prometne povezave, ki bi na

kakršenkoli način omogočile, da tujci prečkajo mejo nezakonito. 29. člen »ZNDM-2« (2007)

govori o kontroli prevoznega sredstva ob nedovoljenem vstopu v Republiko Slovenijo.

Policist sme preiskati celotno prevozno sredstvo, kar pomeni podroben pregled vseh

delov, vključno z razstavljanjem posameznih delov prevoznega sredstva. 32. člen »ZNDM-

2« (2007) opisuje zadržanje osebe, kjer policist sme za nujno potreben čas, do

maksimalno 48 ur, zadržati osebo, ki je že prestopila, ali pa namerava prestopiti mejno

črto, in obstaja razlog za sum, da je oseba nedovoljeno prestopila državno mejo.

Zadrževanje je smotrno, če se mora ugotavljati okoliščine in dejstva prehoda državne

meje.

Leta 2002 je bila v Sektorju mejne policije v Upravi uniformirane policije ustanovljena

Specializirana enota za nadzor državne meje (SENDM). Namen ustanovitve je bil, da se

dodatno izboljša učinkovitost varovanja zunanje meje EU z ukrepanjem v notranjosti

države. Naloge enote so preprečevanje čezmejne kriminalitete, odkrivanje ponarejenih in

29

prenarejenih listin, tihotapstvo prepovedanih drog, orožja, eksploziva in druge

prepovedane stvari, kot tudi odkrivanja ilegalnih migrantov in njihove prevoznike in vse to

v notranjosti države. Tako ta enota deluje tudi na avtocestnih povezavah, kjer se

tihotapska dejanja pogosto izvajajo. SENDM tako deluje na celotnem ozemlju države, tako

na notranjih in zunanjih schengenskih mejah ter v notranjosti države. Policisti SENDM pri

delu uporabljajo specialno opremo, za izsleditev oseb pa tudi službene pse. Tako

uporabljajo endoskope, infrardeče kamere, naprave za nočno opazovanje, ročne

termovizijske kamere, CO2 testerje, laserske merilce razdalje, daljnoglede, detektorje

narkotikov in eksploziva in podobno. Enota ima tudi posebno vozilo in sicer tako

imenovan schengenbus, kjer imajo policisti svojo opremo in deluje kot nek ''mobilni mejni

prehod'' (Policija, 2007).

5.3 Ukrepanje drugih držav zoper ilegalne migracije

V EU so bile meje opremljene in okrepljene z večjim številom obmejnih policistov,

stražnimi stolpi, ograjami in najsodobnejšo tehnologijo, kot so infrardeče kamere,

detektorji gibanja in video kamere. Čeprav se je nadzor nad mejami EU utrdil, pa se EU še

vedno spopada s prisotnostjo ilegalnih migrantov. Tako kot v Sloveniji, so tudi drugod po

državah EU tujci oziroma migranti nastanjeni v Centre, kjer so velikokrat izpostavljeni

režimu, kot ga poznamo v zaporih (Broeders in Engbersen, 2007).

Na področju migracij in ilegalnih migracij pa za EU pride v poštev tudi Frontex (Evropska

agencija za mejno in obalno stražo). Agencija Frontex nudi tehnično in strokovno pomoč

državam EU pri spopadanju s hujšimi pritiski migrantov na zunanjih mejah EU. Tako

Frontex koordinira pošiljanje dodatne tehnične opreme ter posebej usposobljenega

mejnega osebja državam EU, ki potrebujejo pomoč. A agencija Frontex nima svoje

opreme ali mejne policije. Te prispevajo druge države EU, torej svoje osebje, plovila, letala

in druga sredstva, Frontex pa vse to le koordinira. S povedanim lahko ugotovimo, da je

Frontex koordinator na vseh področjih svojega dela, kot so analize tveganj, skupne

operacije, hitro ukrepanje, razne raziskave, usposabljanje mejnih policistov držav EU, ter

izmenjavo informacij med mejnimi organi. Agencija Frontex je tista, ki postavlja standarde

za delo mejnih policistov in je centralna kontaktna točka za vse evropske mejne policije,

30

prav tako pa omogoča njihovo tesnejše sodelovanje in izboljšuje kakovost dela s

spoznavanjem novih metod in tehnologij, ki bi pomagale zoper migracij in ilegalnih

migracij (Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), n. d.).

Poglejmo si še nekatere načine ukrepanj in primere različnih migracijskih politik držav po

svetu na področju ilegalnih migracij oziroma imigracij.

Da bi se Kanada spopadla z upadanjem števila usposobljene in izkušene delovne sile, si je

Kanada prisvojila eno najbolj odprtih imigracijskih politik na svetu. 1. aprila 2013 je

Kanada začela t. i. Start-Up Visa Program, ki bi privabil visoko usposobljene in izobražene

tuje podjetnike. Ti podjetniki naj bi s pomočjo financiranja s strani Kanadskih rizičnih

kapitalnih podjetij in naložbenih koncernov, za namen novoustanovljenih podjetij,

pridobili status primernih prosilcev za takojšnjo dolgotrajno bivanje v državi. V primeru,

da bi podjetje ali posel spodletel, ti podjetniki ne bi bili izpostavljeni izgonu iz države (Line

in Poon, 2013).

Prav tako je Kanada razvila tehnološko napredno zbirko podatkov in sisteme analiziranja,

ki lajšajo tako vstop v državo, kot tudi integracijo. Kanada uporablja točkovni sistem

(''point system''), ki sprejema prosilce za bivanje v državi na podlagi njihovih delovnih

izkušenj, jezikovnih veščin in izobraženosti, kot tudi družinske združitve in amnestije

(Siegel, 2014).

Japonska je država, kjer državljani dajejo prednost svoji rasi in homogeni družbi. Japonska

ima striktno imigracijsko politiko, katera je pritegnila veliko kritike. Tako se je Japonska

domislila podobnega sistema ocenjevanja imigrantov kot je bilo omenjeno pri Kanadi, t. i.

''point-based system'' (sistem točkovanja). Imigranti tako prejmejo točke na področju

izobraženosti, raziskav njihovih delovnih izkušenj in podobno. Tisti, ki pridobijo višji

rezultat, večinoma so to profesorji, zdravniki in direktorji podjetij, so deležni posebnih

ugodnosti (Line in Poon, 2013).

Avstralija ima za obrambo in varovanje njene meje ustanovljeno t. i. Avstralsko mejno sili

(Australian Border Force, v nadaljevanju ABF). Njihove naloge so varovati mejo Avstralije

in upravljati z gibanjem ljudi in blaga preko meje. ABF opravlja svoje naloge z različnimi

31

tehnologijami. Poleg opreme za odkrivanje, iskanje, preiskovanje in nadzor nad ladjami,

letali, stvarmi in ljudmi, uporabljajo tudi opremo oziroma tehnologijo, kot je biometrija za

izboljšano kontrolo vstopa ljudi, širjenje avtomatiziranih sistemov za vstop v državo in

razvijajoče-se okolje, namenjeno varnosti spleta oziroma interneta. ABF deluje na več kot

60 mednarodnih pristaniščih in na osmih mednarodnih letališčih (The Department of

Immigration and Border Protection, n. d.).

Leta 2012 je Avstralija prejela približno 15. 800 prošenj za azil, za 37 procentov več kot

prejšnje leto. Ministrstvo za imigracije in državljanstvo (Department of Immigration and

Citizenship) izjavlja, da Zakon o migracijah (Migration Act 1958) od vsakega državljana

brez statusa ali osebe, ki se nezakonito nahaja v Avstraliji, zahteva, da je pridržana. Kot

nezakonite se smatra tudi osebe, ki ne posedujejo veljavnega vizuma, to velja tudi za

otroke. Tako so migranti, kot tudi prosilci za azil lahko tudi za več mesecev pridržani v

Centrih za migrante (Line in Poon, 2013).

Stališče Danske zoper imigracije je bilo velikokrat ocenjeno kot kontroverzno. Danska je

večinoma homogena država, z imigranti pa ravna na način, ki se v veliki meri razlikuje od

drugih držav. Če se imigrant ne more asimilirati v dansko kulturo, mnogim migrantom

država ponudi denar in jih tako motivira, da zapustijo državo prostovoljno. Predvsem

desna politična partija noče, da bi se Danska spremenila v multietnično družbo. Še en

primer Danske imigracijske politike je vezan na 24-let staro pravilo, ki naznanja, da tuji

partner danskega državljana pridobi dansko državljanstvo le pod pogojem, da sta oba

partnerja v zvezi stara najmanj 24 let. Namen tega pravila je omejitev števila imigrantov,

preprečitev prisiljene zakonske zveze in ustvariti boljše razmere procesa integracije tujca

v dansko kulturo (Line in Poon, 2013).

V Rusiji je ilegalno prečkanje državne meje obravnavano kot kaznivo dejanje. Aretirani

ilegalni migranti so obsojeni na zaporno kazen. Oktobra 2008 je bil ujet severnokorejski

ekonomski migrant pri ilegalnem prehodu meje. Preden je bil izgnan iz države, je moral

odslužiti 6 – mesečno zaporno kazen (Mull, 2014).

32

Švedska je bila leta 2014 prva na lestvici Indeksa migrantske integracijske politike

(Migrant Integration Policy Index, MIPEX 2014). Po navadi v Švedski vstopi le majhen

delež migrantov, a ti so deleži obširne podpore s strani države. Švedi nudijo migrantom

tolmače, otrokom in odraslim nudijo pouk učenja švedščine, poleg tega pa odraslim

nudijo posebne programe, po katerih se orientirajo za delo oziroma pridobitev službe

(Siegel, 2014).

V Italiji sprejet zakon iz leta 2009 kaznuje ilegalnega migranta z globo v razponu od 5.000

do 10.000 EUR in dovoli uradnim osebam osebo pridržati za največ 6 mesecev (Mull,

2014).

Kitajski pa v boju zoper ilegalne migracije pomagajo tudi državljani. Osebe, ki prijavijo

ilegalne migrante vladi, prejmejo denarno nagrado, če njihove informacije vodijo do

izgona tujca (Mull, 2014).

Za boj zoper ilegalne migracije je Madžarska naredila korak več in si je v nekaj mesecih

zgradila trdnjavo ob njihovi državni meji s Srbijo in Hrvaško. Ta trdnjava, z drugimi

besedami ograja je opremljena z več sloji bodeče žice, z visoko napetostjo elektrike, kot

tudi kamere, toplotni detektorji in zvočniki. Tako je Madžarska naznanila konkretno

sporočilo ilegalnim migrantom, naj ne kršijo zakona in naj se ob vstopu v državo

identificirajo na uradnih mejnih prehodih. Poleg tega za dodatno varnost skrbi več sto

vojakov in policistov. Tisti ilegalni migranti, ki so ujeti ob ilegalnem prečkanju meje so

aretirani in vrnjeni v državo iz katere so nazadnje prišli. Tisti migranti, ki na ilegalen način

prečkajo mejo nimajo pravice zaprositi za azil. Gradnja take ograje je Madžarsko stala

približno 700 milijonov EUR in privedlo do slabših odnosov z EU. A statistika kaže na to, da

je gradnja fizične ovire – ograje, pomagalo pri boju zoper ilegalne migracije, sploh v času

begunske krize. Ko so z gradnjo ograje zaključili je dnevni prihod ilegalnih prečkanj

državne meje Madžarske iz 6.353 padel na 870 dnevno. Od takrat naprej so bili ilegalni

prehodi konstantno pod 40 na dan (Bojesson, 2017).

Večina ilegalnih migrantov se tudi na Nizozemskem ne identificira pri pristojnih organih.

Če je taka oseba aretirana, skuša policija sprva identificirati osebo, nato pa se osebo

33

pošlje v pripor (''foreign custody''). Taka oseba je nastanjena v posebnem zaporu, kjer

počaka na vračanje v matično državo (Reemer, 2014).

Obmejni policisti v Združenih državah Amerike (ZDA) preživijo 13 tednov usposabljanja na

Akademiji za mejni nadzor (Border Patrol Academy). Z vrsto nalog, kot so nadzorovanje,

odkrivanje in preiskovanje sledi kaznivih dejanj in prekrškov, patruljiranje, izvajanje

kontrole vozil na glavnih prometnih točkah, na avtocestah, ki vodijo preko meje in

varovanju državne meje. Z vsem tem pripomorejo obmejni policisti ZDA k varnosti njihove

države. Ker mejna črta velikokrat leži tudi v puščavah, gorah in podobnih težavnih

geografskih terenih si policisti pomagajo z različno opremo in metodami dela. Pod

opremo sodijo elektronski senzorji, ki so strateško nameščeni na lokacijah ob meji, kateri

zaznajo ljudi in vozila, ki vstopijo v državo nezakonito. Prav tako policisti uporabljajo video

kamere, kamere za nočno opazovanje, avtomobile, čolne, konje, motorna kolesa,

namenjena za vse vrste terena, kolesa in motorne sani (U.S. Customs and Border

Protection [CBP], 2015).

34

6 Statistični prikaz ilegalne migracije na območju

Republike Slovenije

Policija na svoji spletni strani nudi obširne podatke, ki so statistično prikazane v

dokumentih in ki so na razpolago javnosti. V tem poglavju bomo torej ugotavljali

predvsem število nedovoljenih migracij v Republiki Sloveniji, poleg tega pa bomo podali

druge statistične podatke, ki se vežejo tega področja.

6.1 Ilegalne migracije med letom 2006 – 2009

Graf 6.1: Število nedovoljenih migracij od leta 2006 do 2009

Na zgornjem grafu 6.1 je prikazano število nedovoljenih migracij, ki so se na območju

državne meje Republike Slovenije zgodile med leti 2006 do 2009. Če bi narisali krivuljo, bi

bila le ta linearna navzdol, kar pomeni, da samo število pada, kar je tudi vidno na grafu

6.1. Leta 2006 je bilo zabeleženih 3.992 ilegalnih prehodov, tri leta kasneje pa le še 824, to

je konkreten padec, za kar 79% v razponu štirih let.

V letu 2006 je preko Slovenije puskušala večina ilegalnih migrantov potovati naprej proti

Italiji, kjer se potem razmejijo in potujejo v druge države Evropske unije. Po državljanstvu

so bili najpogosteje obravnavani državljani Srbije in Črne gore ter Albanije. Po podatkih

35

Policije je bilo največ ilegalnih prehodov zabeleženih na meji s Hrvaško in to kar 78 % vseh

ilegalnih prehodov v tem letu (Policija, 2007).

Leto 2007 je zaznamoval trend zmanjševanja ilegalnih prehodov. Tako se, kot tudi v

prejšnjem letu, trend upadanja ilegalnih prehodov nadaljuje. Tako se je tudi v primerjavi s

prejšnjim letom povečalo število obravnavanih državljanov Gruzije, a same številke niso

omembe vredna, saj niso prav nič visoke. Ti migranti so v Republiko Slovenijo večinoma

vstopali iz Madžarske. Število drugih državljanov, ki so nedovoljeno prestopili državno

mejo pa se je zmanjšalo. Tudi v letu 2007 je bila meja z Republiko Hrvaško najbolj

prehodna meja, tako Republika Slovenija še naprej ostaja le tranzitna država, kajti tujci so

bolj ali manj namenjeni v druge države Evropske unije (Policija, 2008).

V letu 2008 je bil zaznan občuten padec števila ilegalnih prehodov državne meje in to za

kar 52%. V tem letu je bilo zabeleženo tudi najmanjše število obravnavanih ilegalnih

prehodov od osamosvojitve Slovenije v letu 1991. Predvsem učinkovito izvajajanje nalog

slovenske policije na tem področju je pripeljalo do takega stanja. Povečalo se je tudi

število policistov, izboljšala se je njihova strokovna usposobljenost ter standardizacija

sodobne tehnične opremljenosti. Dodaten razlog pa je bil tega leta sprememba tokov

ilegalnih migracij po balkanski poti. V tem letu je policija dodatno izpostavila izrazito

povečanje obravanih tujcev zaradi nedovoljenega prebivanja v Republiki Sloveniji. Zaradi

tega so policisti obravnavali tudi tiste tujce, katerim je potekel vizum oziroma veljavnost

dovoljenja bivanja v Sloveniji ali drugih držav članic, pa se le-ti še vedno nezakonito

nahajajo na območju določene države (Policija, 2009).

Tudi v letu 2009 se je število obravnavanih tujcev povečalo in to zaradi nedovoljenega

prebivanja. Policisti delajo po istem (omenjenem) principu ugotavljanja nezakonitega

pebivanja kot lansko leto. Vse večje je število obravnavanih državljanov tretjih držav, ki

vstopijo v Republiko Slovenijo na notranjih mejah, čeprav ne izpolnjujejo pogojev za

vstop, torej ali nimajo veljavnega potnega lista, ali nimajo dovoljenja za vstop. Podrobneje

o tem govori Schengenski zakonik. Največje povečanje nedovoljenih vstopov pa je bilo

zabeleženih iz smeri Italije, kot tudi iz Madžarske (Policija, 2010).

36

6.2 Ilegalne migracije med letom 2010 – 2014

Graf 6.2: Število nedovoljenih migracij od leta 2010 do 2014

Graf 6.2 prikazuje število nedovoljenih migracij v 5-letnem obdobju. Čeprav se je število

nedovoljenih migracij v letu 2012 občutno povečalo, pa se je število stabiliziralo nazaj v

nizko kostnantno linijo leta 2014. Tako je leta 2010 število nedovoljenih migracij znašalo

785, v letu 2014 pa 14 manj. S tem lahko rečemo, da Republika Slovenija v tem obdobju

problemov z nedovoljenimi migracijami ni imela.

Nadaljevanje trenda upadanja števila ilegalnih migracij v letu 2010. Tako v letu 2009 kot

tudi v letu 2010 je bilo število ilegalnih prehodov razmeroma nizko, kar se lahko šteje kot

uspešno delo na področju preprečevanja ilegalnih migracij. Število obravnavanih

državljanov Afganistana in Albanije se je v tem letu občutno večalo, medtem ko se število

državljanov drugih tretjih držav zmanjšuje. V zadnjih dveh mesecih leta 2010 pa se je

trend povečanja števila obravnavanih državljanov tretjih držav zaradi nedovoljenega

prebivanja v Republiki Sloveniji, kot tudi zaradi nedovoljenih vstopov na notranjih mejah

zaustavil (Policija, 2011).

V letu 2011 število ilegalnih prehodov ostaja konstanto, na nizki ravni. Povečuje se število

obravnavanih državljanov Afganistana in Pakistana. V porastu so postopki na področju

nedovoljenega prebivanja, zmanjšalo pa se je število nedovoljenih vstopov (Policija, 2012).

37

Tako je v primerjavi s prejšnjim letom zaznan porast števila ilegalnih migracij v letu 2012.

Izrazito se je povečalo predvsem število prijetih državljanov Sirije, Alžirije in Somalije.

Vzrok tega so nestabilna politična razmerja na afriški celini in Bližnjem Vzhodu. Ti tujci se

najprej nastanijo v Republiki Hrvaški, kjer zaprosijo za azil, po krajšem času nastanitve pa

samovoljno zapustijo državo in nadaljujejo pot v eno od držav Zahodne Evrope (Policija,

2013).

Za leto 2013 je značilen trend upada števila ilegalnih prehodov, spreminja pa se struktura

ilegalnih migrantov po državljanstvu. Glede tega je vse opaznejši delež državljanov Kosova

in Albanije, ki nedovoljeno prehajajo državno mejo, vzrok tega pa je spodbujanje

nedovoljenih migracij v teh državah. Pri državljanih Kosova je šlo mnogokrat tudi za

organizirane nedovoljene migracije. Prav tako preusmeritev nedovoljenih migracij iz Srbije

proti Madžarski in naprej proti Srednji Evropi vpliva na upad ilegalnih prehodov (Policija,

2014).

Za leto 2014 pa so bila značilna sezonska nihanja. To nihanje je nastajalo predvsem glede

na situacijo v hrvaški oziroma na poti nedovoljenih migracij, ki poteka čez Zahodni Balkan.

Na število nedovoljenih migracij vplivajo tudi vremenske razmere ter prehodnost meja.

Tovrstne migracije vse bolj preusmerjajo svoje poti, na Madžarsko ter na morsko mejo z

Italijo. Po državljanstvu največ oseb prihaja iz Albanije zaradi izogibanja posledicam

ukrepa vpisanega v Schengenski informacijski sistem (SIS II). Prav tako izstopajo tudi

državljani Sirije, značilno za njih pa je izogibanje mejne kontrole s skrivanjem v prevoznih

sredstvih (Policija, 2015).

38

6.3 Ilegalne migracije leta 2015 in 2016

Graf 6.3: Število nedovoljenih migracij za leto 2015 na območju RS - trend

Kot je razvidno iz grafa 6.3 je v letu 2015 prišlo do dramatičnega nesorazmerja v številu

ilegalnih migracij. Dejavnik tega je bila begunska kriza, ki je sprožila ogromen val

prehodov v zadnjem 3-mesečnem obdobju. Vrhunec je bil dosežen z več kot 11 000

migrantov v posameznem dnevu, v zadnjem obdobju tega leta pa se je število prispelih

migrantov stabiliziralo na dnevno 3500 migrantov, nato je to število začelo postopoma

upadati. Tega leta je bil slovenski varnostni sistem postavljen pred poseben izziv. S

medsebojnim sodelovanjem različnih nosilcev zagotavljanja nacionalne varnosti in

angažiranjem subjektov, ki so imele funkcijo oskrbe migrantov, so varnostne razmere

ostale stabilne. Zaradi spremenjenih varnostnih razmer se je temu prilagodil tudi sistem

obravnave migrantov, specifično postopkov in pridobivanja hrambe podatkov o migrantih.

Problematika se je pojavila pri sprejemanju in vračanju migrantov, saj zaradi samega

števila in zaradi slabe koordinacije drugih držav Evropske unije, postopki niso bili izvedljivi

na korekten, strokoven in profesionalen način (Policija, 2016).

Vse do avgusta je bilo število nedovoljenih migracij sorazmerno nizko med meseci, v

septembru, in sicer na koncu septembra pa se začenjajo prva gibanja ljudi, katerim sledi

cel val. Tako se na grafu 6.3 linija krepko povzpne in v novembru doseže svoj maksimum.

39

Kot že omenjeno je bilo za mesec november dnevno število migrantov zabeleženih na 11

000. Takega števila ni mogla zadrževati in obvladati nobena država Evropske unije. Zaradi

nekoordiranosti med državami pa je prišlo do zmede in popačenih podatkov, kot tudi do

posledice grajenja ograje na območju državne meje. V mesecu decembru začne število

nedovoljenih migracij počasi padati, razmere se umirijo, še vedno pa je število prihoda

migrantov visoko.

Graf 6.4: Število nedovoljenih migracij v letu 2016 na območju RS - trend

Graf 6.4 prikazuje postopno upadanje števila nedovoljenih migracij, ki so še vedno odsev

begunskega vala oziroma množičnih migracij. Tako se v marcu število spusti na le še 1644

nedovoljenih prehodov, nato pa se v nadaljnjih mesecih stanje dokončno stabilizira.

Spodbudno je leto 2016, saj pride do postopnega zmanjševanje oziroma upadanje števila

nedovoljenih migracij, na katere so vplivale množične migracije. K temu je pripomoglo

usklajeno delovanje držav, ki je bilo osnovano na medsebojnih dogovorih. Delovanje

predvsem na poti množičnih migracij. Še vedno se pojavlja problematika sprejema in

vračanja migrantov v sosednje države. Število zavrnitev vstopa držaljanov tretjih držav na

našem delu zunanje schengenske meje se povečuje. V strukturi zavrnjenih po

državljanstvu prevladujejo državljani migracijsko najbolj rizičnih držav, tukaj gre za tiste

tujce, ki so bili prisotni v tokovih množičnih migracij. Obdobje množičnih migracij se v prvi

polovici marca 2016 zaključi, situacija na tem področju je tako do tega meseca dalje spet

40

stabilna. V juliju se je začelo povečano število nedovoljenih prehodov zunanje meje, v

novembru se je tako dvignilo na najvišjo raven, kot je tudi razvidno v zgornjem grafu 6.4.

Zaradi vremenskih razmer je prišlo do sezonskega zmanjšanja števila nedovoljenih

migracij (Policija, 2017).

Graf 6.5: Število nedovoljenih migracij med leti 2006 do 2016 na območju RS - trend

Graf 6.5 prikazuje število vseh nedovoljenih migracij zbranih iz stastičnih podatkov na

spletni strani policije od leta 2006 do 2016 v odbobju 11-ih let. Za leto 2015 in leto 2016

je prikazano število nedovoljenih migracij, ki so bili zabeležene brez množičnega prehoda

migrantov in beguncev v času begunske krize. Tako lahko vidimo, da se je število

nedovoljenih prehodov vse od leta 2006 manjšalo. Število nedovoljenih migracij je sicer v

primerjavi z drugimi državami članicami drastično manjše, zato lahko iz statističnih

podatkov sklepamo, da Slovenija nima težav s problematiko ilegalnih migracij, in da se

policija uspešno zoperstavlja s številom migrantov.

41

7 Razprava

Migracije, specifično ilegalne migracije so dokaj krhka, prav tako pa tudi zelo obširna

problematika, s katero se spopada večina razvitih držav dandanes. Zaradi globalizacije se

je ekonomsko stanje na trgu dela drastično spremenilo, spremenila se je tudi dinamičnost

pretočnosti blaga in ljudi po svetu.

Problem ilegalnih migracij nikakor ne moremo rešiti v kratkem času. Smo zelo skeptični,

ali se bo ta problem sploh kdaj uspel dokončno rešiti, saj je svet kot ga ljudje dandanes

poznamo zelo grob do ljudi iz manj razvitih držav. Prav tako je razpon meje med revnimi

in bogatimi velik. S tem se bo skozi čas pojavilo vedno več revnih ljudi, ki bodo delo

poskušali sčasoma iskati drugje, na nezakonit način. Danes se že srečujemo z izrazom

(dnevni) delovni migranti, kateri delajo v drugi državi, vsakodnevno pa se vračajo v

njihovo matično državo in s tem posredno delujejo na spreminjajo ekonomskih razmer na

trgu dela.

Prav tako z različnimi spremembami na področju vstopa tujcev v druge države, kot so

poostren nadzor, izravnalni ukrepi (identifikacija, preverjanje listin), razlogi bivanja in

priseljevanja, ni čudno da se danes toliko ljudi obrne na način nezakonitega prehoda

državne meje oziroma nezakonite vstopa, ki je predvsem cenejši (ne velja za tihotapljenje

ljudi) in dostopnejši za ljudi brez denarja (finančna sredstva) in premoženja, s katerimi

lahko zoperstavlja vprašanja in skeptične, temeljite preglede na mejah. Konec koncev

nobena država noče sprejeti v svojo državo osebe, ki nima ničesar (dokler ne gre za

prosilca mednarodne zaščite), veliko rajši sprejmejo bogatega človeka, oziroma osebo, ki

predpostavlja s premoženjem in finančnimi sredstvi. V tem je tudi ključen problem, ki pa

vsekakor ni edini. Reševanje problemov bi se moralo začeti že v izvorni državi, iz katere

migrant prihaja. Tam namreč vladajo beda, revščina, nasilje, posegi v človekove pravice in

temeljne svoboščine, kot tudi vojne, skratka razmere v katerih človek preprosto ne more

živeti. Zaskrbljeni smo sploh glede izpostavljanja nekaterih bogatejših ljudi. Ironično, prav

tako pa zelo žalostno je vedeti, da na enem delu sveta ljudje, predvsem otroci umirajo od

42

lakote, medtem ko na drugem delu sveta nekateri ljudje upravljajo z denarjem in viri za

življenje, kot da bi bilo teh stvari na pretek.

Problema ilegalnih migracij se policija zoperstavlja tako kot država oziroma zakonodaja

temu narekuje in tako kot le-ta razpolaga s sredstvi na področju nadzora meje. Policisti z

našega pogleda opravljajo uspešno delo, so pomemben člen nacionalne varnosti države,

saj so oni tisti, ki poskušajo prvi posredovati v zvezi z ilegalnimi migranti. Po avtorjevem

mnenju so ukrepi države oziroma policije efektivne, saj, kot je predstavljeno v samem

delu, število ilegalnih migrantov oziroma migracij vsaj v Sloveniji upada.

Kot zelo empatičen človek, kateremu se migranti, sploh iz Afrike, Sirije in drugih

izpostavljenih držav, ti ljudje smilijo, tudi tisti, kateri izberejo tihotapstvo, kot način

nezakonitega prehoda preko državne meje, kjer posredniki dajo le malo skrbi za ljudi in

kateri umirajo zaradi zadušitve ali zmrzali. Zaradi tega si prizadevamo in upamo na boljše

razmere v prihodnosti. Leto 2015 in 2016 žal tega nista pokazala, zato ostajamo skeptični.

Navsezadnje si ti ljudje niso sami krivi, da živijo takšno življenje, medtem ko drugi ljudje

razpolagajo z visoko vsoto denarja in premoženja. Obdobje kapitalizma je pripeljalo do

tega, da imajo eni ljudje več in drugi manj, posameznik pa v tem svetu nima velika vpliva.

Še nekaj kratkega o avtorjevih pogledih na begunsko krizo. Ukrepanje med begunsko krizo,

sploh sodelovanje med državami članicami Evropske unije bi lahko ocenili kot zelo slabo.

Vsekakor nobena od držav ni hotela, da tako število ljudi ostane na njihovem ozemlju.

Večina ljudi je hotela poiskati azil v Nemčiji, katera jim je bila primaren cilj. Zaradi izjav

nemških oblasti, ki so trdile, da se rabi ''delovna sila'' je privedla do tega, da se je veliko

število ekonomskih migrantov, skritih med prosilci za azil odpravilo v Nemčijo. S tem se je

ogromna vsota ljudi znašla pred vrati Evropske unije. Kar je po avtorjevem mnenju

manjkalo, je bila koordinacija držav Evropske unije. Ukrepati bi se moralo že na mejah

Grčije, kjer so migranti večinoma vstopali v Evropo. Zaradi pomanjkljivega načrtovanja,

koordiniranja, nudenja pomoči držav članic drugim državam članicam je prišlo do kaosa in

navsezadnje do gradnje ograj ob meji. Države so se hoteli ''obvarovati'' te kapacitete ljudi.

43

8 Verifikacija hipotez

V diplomski nalogi so bile zastavljene štiri hipoteze.

Hipoteza 1: Število ilegalnih migracij se je v Sloveniji zmanjšalo, saj Slovenija nikoli ni

imela težav s previsokim številom ilegalnih prehodov meje.

Iz statističnih podatkov, pridobljenih na spletni strani policije, smo ugotovili, da se je

število ilegalnih prehodov državne meje v Sloveniji skozi leta, ki smo jih obdelali v nalogi

zmanjševalo. Izjema sta bili leto 2015 in 2016, ko je prišlo do množičnega pritoka ljudi

oziroma do begunske krize. Ne moremo pa trditi, da Slovenija nikoli ni imela težav s

številom ilegalnih prehodov meja, saj smo naredili raziskavo od leta 2006. Že za leto 2006

lahko trdimo, da je bilo število v primerjavi z drugimi leti veliko višje. Leta 2007 je nato

število upadalo, leta 2008 pa se je krivulja v primerjavi z zadnjimi leti poravnala. Zaradi

tega lahko prvo hipotezo le deloma potrdimo.

Hipoteza 2: Poleg že ustaljenih vzrokov migracij so podnebne oziroma klimatske

spremembe nova oblika vpliva na migracije in bodo v prihodnje še bolj prevladovale.

Podnebne spremembe in njihova povezanost z migracijami niso nov pojav, so pa v zadnjih

20 letih s strani mednarodne skupnosti pridobile dodatno pozornost in so lahko

opredeljene kot vzrok, katere posledice so množični premiki ljudi. Po besedah IOM (2009)

so suše, poplave, močnejše nevihte, propadanje kmetijskih površin, onesnaženost pitne

vode in širjenje puščav razlogi za masovno preseljevanje ljudi. Vidmajer (2016) je pred

kratkim za Delo napisala, da ena od raziskav, ki se je poglobila v sirijsko krizo ugotavlja, da

je vojno in konflikte v Siriji ''deloma'' povzročila tudi dolgotrajna suša. Tako ugotovitve

kažejo na to, da bodo v prihodnosti podnebne spremembe odigrale pomembno vlogo na

področju migracij, zato hipotezo 2 potrjujem.

Hipoteza 3: Republika Slovenija za ilegalne migrante pomeni le točka oziroma postaja, iz

katere se nato odpravijo v druge države Evropske unije, kot njihove ciljne destinacije.

44

Slovenija leži na eni izmed najbolj pretočnih migrantskih poti, tako imenovani balkanski

poti. Zaradi tega je skozi Slovenijo v zadnjih letih prišlo veliko število migrantov, ki pa so

nato njihovo pot nadaljevali proti severu, proti državam kot so Nemčija, Avstrija, Švedska

in podobne. A čeprav je bila balkanska pot uradno naznanjena za ukinjeno, so migranti

našli nove poti, preko katerih pridejo v Evropsko unijo oziroma v schengensko območje.

Danes naj bi se podali po jadranski poti, ob obali preko Albanije, Črne Gore, Bosne,

Hrvaške in Slovenije proti Italiji. Tako tudi danes Slovenija ostaja tranzitna država za

migrante. Mnogi pa so mnenja, da se bo s še večjim pretokom migrantov Slovenija kmalu

preoblikovala v ciljno državo. Ko druge države Evropske unije ne bodo mogle sprejeti

določenega števila migrantov, bo Slovenija, kot ena od držav članic EU hitro postala

destinacija za mnogo migrantov, katerim je bil vstop v druge države zavrnjen. Tudi

begunska kriza, ki se je zgodila leta 2015, je bila lep primer, ki je kazala oziroma

ponazarjala odnos migrantov do Slovenije. Takrat skoraj nihče ni hotel ostati v Sloveniji ali

zaprositi za mednarodno zaščito, saj so vsi hoteli nadaljevati pot proti severu, večinoma

proti Nemčiji. Tako lahko to hipotezo potrdimo.

Hipoteza 4: Opremljenost in organizacija slovenske policije za posredovanje in opravljanje

nalog na področju ilegalnih migracij je na primerljivi ravni ostalih držav EU.

Slovenska policija ima na področju ilegalnih migracij specializirani dve enoti, ki opravljata

naloge usmerjeno v mejno problematiko in delo s tujci. To sta Policijska postaja za

izravnalne ukrepe Ljubljana (PPIU Ljubljana) in Specializirana enota za nadzor državne

meje (SENDM). Ti dve enoti prvi posredujeta v zvezi z ilegalnimi migranti ali tujci, ki

nezakonito prebivajo v Sloveniji. Vsekakor tudi drugi policisti na policijskih postajah

opravljajo postopke s tujci, a ti dve enoti sta posebno usposobljeni in specializirani v to

funkcijo. Policisti v zvezi s tujci opravljajo prve identifikacijske postopke, pregled listin,

preverjanje oseb, kontrol oseb, vozil in stvari, varovanju notranje in zunanje meje in druge

naloge, ki jih opravljajo policisti ob mejah in v notranjosti države. Pri tem imajo na

razpolago različno opremo, ki je na podobnem standardu kot v drugih državah po svetu.

Policisti držav EU imajo pri opravljanju nalog v uporabi najsodobnejšo opremo, kot so

infrardeče kamere, detektorji gibanja, toplotni detektorji, video kamere, endoskope in

45

druge pripomočke. Pri izsleditvi oseb uporabljajo tudi službene pse., čolne, helikopterje in

podobne stvari. Podobno so opremljeni tudi v ZDA in Avstraliji. V ZDA uporabljajo tudi

veliko vozil, saj je njihov teren obmejne kontrole površinsko veliko večji, teren pa je zelo

razgiban. Tako v ZDA uporabljajo tudi motorne sani, motorna kolesa, ki so namenjena za

vse vrste terena, kot tudi pripomočke, ki so bili že našteti. Avstralija se poleg naštetega

poslužuje še z biometrijo za izboljšano kontrolo vstopa ljudi, različne avtomatizirane

sisteme, ki pripomorejo k boljšim in dinamičnem beleženjem vstopa v državo, veliko

pozornosti pa dajejo tudi na internetno varnost. S povedanim lahko hipotezo 4 potrdimo.

9 Zaključek z napotki za prakso

Z vsemi zbranimi ugotovitvami pridemo do naslednjega zaključka. Problematika ilegalnih

migracij je zelo obširna in zajema širok spekter na družbeni, politični in varnostni ravni. Ne

pojavlja se le v eni državi, ampak so ilegalne migracije mednaroden pojav, ki se pojavljajo

predvsem v razvitejših državah. Ljudje se iz manj razvitih držav zatekajo v razvitejše,

zaradi različnih razlogov, kot so revščina, podnebne spremembe, iskanje boljšega življenja,

preživetje in podobno. Prav tako je eden od vzrokov tudi konflikt v državah izvora

migrantov, naj bo to vojna, nespoštovanje človekovih pravic, diskriminacija ali pa

ogrožanje varnosti ljudi. Zaradi nove tehnologije in pojava globalizacije, smo ljudje

mobilnejši, boljše informirani o stanju po svetu. Tako migranti opazijo priložnost, da

naredijo več iz svojega življenja in se odločijo za preseljevanje. A medtem ko se spreminja

dostopnost do različnih delov sveta za ljudi, se spreminja in krepi tudi varnost razvitejših

držav. Povišanje nadzora nad pritokom tujcev, stalno spreminjanje zakonov in izrazitejši

občutek nevarnosti, ki ga povzročajo teroristični napadi in s tem stereotipična mišljenja

ljudi do tujcev oziroma migrantov so pripeljali do tega, da se ljudje odločajo za

nedovoljene načine prehodov meja držav, nedovoljenega bivanja in črnega dela, saj se

bojijo njihovega obstoja. Zaradi ostrejših ukrepov in zakonov se tujci, sploh tisti, ki resno

potrebujejo pomoč, zatečejo v tihotapljenje ali so celo izpostavljeni trgovini z ljudmi.

Ilegalne migracije v Republiki Sloveniji so manj problematične, kot v drugih državah

članicah EU. S statističnimi podatki, prikazanimi v nalogi lahko ugotovimo, da se Slovenija

46

uspešno zoperstavlja ilegalnim migracijam. Slovenska policija je glede na standarde EU

dobro opremljena in usposobljena za posredovanje in ukrepanje v primeru nedovoljenih

prehodov meje, kot tudi nadzora v notranjosti državi s pomočjo izravnalnih ukrepov.

Slovenija je za migrante še danes tranzitna država, kar je bilo videno v begunskem valu

leta 2015, ko migranti niso hoteli ostati v Sloveniji, ampak so nadaljevali pot proti severu.

Vsekakor to ni slaba novica, a še vedno se ne moremo izogniti kruti resnici, da nam ob

ponovnem masovnem valu beguncev in migrantov grozi, da Slovenija kmalu postane tudi

ciljna destinacija.

Z zbranimi podatki lahko potrdimo, da slovenska policija uspešno deluje na področju

mejne problematike in problematike ilegalnih migracij v Sloveniji. Organiziranost policije,

ki specializirano deluje na področju tujcev oziroma mejne problematike je razdeljena na

Policijsko postajo za izravnalne ukrepe, ki izvaja izravnalne ukrepe po celotnem območju

Slovenije in je specializirana na tujce, in pa Specializirana enota za nadzor državne meje, ki

deluje predvsem na meji, po potrebi pa izvaja ukrepe tudi v notranjosti države. Tudi

policisti po območnih policijskih postajah opravljajo postopke s tujci, a niso izrecno

usposobljeni le na tem področju. Slovenska policija v zvezi s tujci deluje na področju

varovanja državne meje, preiskovanja kaznivih dejanj in prekrškov kot tudi nedovoljenih

prehodov preko državne meje, izvaja prve identifikacijske postopke s prosilci za azil,

deluje pri ukrepu odstranitve tujca in vračanja tujca v matično državo. Poleg tega policisti

izvajajo izravnalne ukrepe, torej pregled listin, preverjanje oseb, kontrolo oseb, prevoznih

sredstev in stvari. Pri varovanju državne meje policisti uporabljajo specialno opremo, kot

so endoskopi, infrardeče kamere, naprave za nočno opazovanje, poleg opreme pa se po

potrebi za izsleditev osebe uporabi tudi službene pse. Torej tako usposobljenost, kot tudi

opremljenost slovenske policije sta za posredovanje s tujci oziroma ilegalnimi migracijami

na visoki ravni.

V nadaljevanju lahko svetujemo, da bi države po vsem svetu bolj tesno sodelovale med

seboj in s skupnimi močmi in sredstvi prišli do rešitve problematike migracij. Vsekakor ta

pojav ena država ne more rešiti, pomembna so mednarodna sodelovanja, načrtovanje

skupnih ukrepov na politični, kot tudi na varnostni ravni ob množičnem prihodu

47

migrantov. To je predvsem pomembno zaradi aktualnih dogajanj v Turčiji, ki nam grozi z

masovno pošiljko novih migrantov. Reševanje konfliktov vojne in političnih režimov v Siriji,

Afganistanu, Iraku, Eritreji in drugih kriznih oziroma ogroženih državah je za zvezo NATO,

predvsem pa za Organizacijo združenih narodov (OZN) temeljnega pomena. Na družbeni

ravni bi bilo potrebno ljudi osveščati o stereotipskem mišljenju, o sprejemanju migrantov

in o tem, da pomagajo pri njihovi integraciji v novo okolje. Nadaljnjo bi bilo treba

preverjati pretočne poti, po katerih se gibljejo migranti oziroma bi bilo treba represivno

zapirati in posredovati na linijah, ki jih migranti, kot tudi tihotapci (prevozniki) uporabljajo

pri ''poslovanju'' tihotapljenja ljudi in trgovine z ljudmi.

48

Viri in literatura

Aleshkovski, A. I. (2013). Illegal Immigration as A Structural Factor of Global Development.

Globalistics and Globalization Studies , 243-256.

Bojesson, J. (2017).''It was an invastion'': How Hungary managed to erase illegal

immigration in just a few months. Dailycaller.com. Pridobljeno na

http://dailycaller.com/2017/04/30/exclusive-it-was-an-invasion-how-hungary-

managed-to-erase-illegal-immigration-in-just-a-few-months/

Bole, N. (2007). Vloga slovenske policije pri zmanjševanju ilegalnih migracij v Republiki

Sloveniji. (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Boswell, C. (2005). Migration in Europe. Pridobljeno na

https://www.iom.int/jahia/webdav/site/myjahiasite/shared/shared/mainsite/poli

cy_and_research/gcim/rs/RS4.pdf

Broeders, D., Engbersen, G. (2007). The Fight Against Illegal Migration. Identification

Policies and Immigrants' Counterstrategies. American Behavioral Scientist, Volume

50, Issue 12. Pridobljeno na http://www.godfriedengbersen.com/wp-

content/uploads/The-Fight-Against-Illegal-Migration.pdf

Brumen, B. (2004). Migracije nigrskih Tuaregov v Libijo. Časopis za kritiko znanosti, letnik

32, 217/218(237-253). Pridobljeno na

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74IVWXJ

Čurin, S. (2006). Uveljavljanje mednaropravnih dokumentov s področja boja proti trgovini

z ljudmi. Pridobljeno na

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/THB/TZL2015/Zbornik-

Uveljavljanje_mednarodnopravnih_dokumentov_s_podrocja_boja_proti_trgovini_

z_ljudmi.pdf

Dockery, W. (8. 5. 2017). The Balkan route – explained. Infomigrants.net. Pridobljeno na

http://www.infomigrants.net/en/post/2546/the-balkan-route-explained

49

Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex). (ni datuma). Europa.eu.

Pridobljeno na https://europa.eu/european-union/about-eu/agencies/frontex_sl

Fix, M., Papademetriou, G. D., Batalova, J., Terrazas, A., Lin Yi-Ying, S., Mittelstadt, M.

(2009). Migration and the Global Recession. Migration Policy Institute.

Prodobljeno na file:///C:/Users/test/Downloads/MPI-BBCreport-Sept09.pdf

Gorenak, V., & Hrženjak, A. (2011). Delo policistov ob schengenski meji - študija primera.

Pridobljeno na

https://www.fvv.um.si/DV2010/zbornik/policijska_dejavnost/Gorenak_Hrzenjak.p

df

Internation Organization for Migration [IOM]. (2009). Migration, Environment and

Climate Change: Assessing the evidence. Pridobljeno na

http://publications.iom.int/system/files/pdf/migration_and_environment.pdf

Jakubowicz, L., Rauch, G., & Gruber, E. (2009). Migration. Vienna: .SIAK scientific series,

no. 4.

Kazenski zakonik (KZ-1). (2008, 2012, 2015, 2016). Uradni list RS, (50/12, 54/15, 6/16,

38/16).

Kok, P. (1999). The definition of migration and its application: Making sense of recent

South African census and survey data. SA Journal of Demography, 7 (1).

Prodobljeno na

https://www.commerce.uct.ac.za/Organisations/Demography/SA_Journal_of_De

mography/SAJD/Volume%207/SAJDem_1999_7_1_Kok.pdf

Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985. (2000). Uradni list

Evropske unije, (19/Zv. 2).

Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. (2004).

Uradni list RS, (14/2004).

50

Lednik, V. (2006). Migracijski tokovi v Evropski uniji. (Magistrsko delo). Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

Letos porast ilegalnih migrantov, kot tudi nedovoljenega bivanja v državi. Dnevnik.si. (14.

8. 2011). Pridobljeno na https://www.dnevnik.si/1042465565

Line, B., Poon, L. (2013). How other countries handle immigration.

News.Nationalgeographic.com. Pridobljeno na

http://news.nationalgeographic.com/news/2013/06/130630-immigration-reform-

world-refugees-asylum-canada-japan-australia-sweden-denmark-united-kingdom-

undocumented-immigrants/

M. G. (28. 3. 2016). Črne napovedi se uresničujejo: Prvi migranti ilegalno čez slovensko

Primorje. Nova24tv.si. Pridobljeno na http://nova24tv.si/slovenija/crne-napovedi-

se-uresnicujejo-prvi-migranti-ilegalno-ze-po-drugi-balkanski-poti-skozi-secovlje/

Medica, K. (2007). Sodobne migracije in dileme varnosti. Pridobljeno na

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1MADSF00/8e8880c7-150e-4abd-

894d-dd4acb12ab0a/PDF

Mertük, J. (2009). Migracije v Evropi - vzroki in posledice. (Diplomsko delo). Ljubljana:

Fakulteta za varnostne vede.

Migrant crisis: Migration to Europe explained in seven charts. BBC.com. (4. 3. 2016).

Pridobljeno na http://www.bbc.com/news/world-europe-34131911

Migration and human mobility. Thematic Think Piece. (2012). Pridobljeno na

http://www.un.org/millenniumgoals/pdf/Think%20Pieces/13_migration.pdf

Mlekuž, J. (2011). ABC migracij. Pridobljeno na http://ikss.zrc-

sazu.si/sites/default/files/ISBN9789612542672.pdf

Mozetič, P. (2009). Nezakonite migracije in spreminjanje pojmovanja zasebnosti v družbi

nadzora. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 1(3-15). Pridobljeno na

51

http://www.policija.si/images/stories/Publikacije/RKK/PDF/2009/01/RKK2009-

01_PolonaMozetic_NezakoniteMigracije.pdf

Mull, T. (2014). How do other countries handle illegal immigration?. HumanEvents.com.

Pridobljeno na http://humanevents.com/2014/06/24/how-do-other-countries-

handle-illegal-immigration/

N. Ž. (20. 3. 2017). Turčija Evropi grozi s pošiljanjem 15.000 migrantov na mesec.

Nova24tv.si. Pridobljeno na http://nova24tv.si/svet/turcija-evropi-grozi-s-

posiljanjem-15-000-migrantov-na-mesec/

Policija. (28. 3. 2017). 7. aprila se na zunanjih schengenskih mejah začenja sistematična

mejna kontrola vseh potnikov. Pridobljeno na

http://www.policija.si/index.php/en/component/content/article/35-sporocila-za-

javnost/87657-7-aprila-se-na-zunanjih-schengenskih-mejah-zaenja-sistematina-

mejna-kontrola-vseh-potnikov-tudi-dravljanov-eu

Policija. (n. d.). O slovenski policiji. Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/o-

policiji?lang=

Policija. (14. 1. 2008). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije v letu 2007.

Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr

acije/2007.pdf

Policija. (19. 1. 2009). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr

acije/2008.pdf

Policija. (11. 1. 2010). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije v letu 2009.

Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr

acije/2009.pdf

52

Policija. (n. d.). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr

acije/2010/200111-december2010.pdf

Policija. (16. 1. 2012). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr

acije/2011/December2011.pdf

Policija. (21. 1. 2013). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr

acije/2012/December2012.pdf

Policija. (6. 1. 2014). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr

acije/2013/December2013.pdf

Policija. (12. 1. 2015). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr

acije/2014/December2014.pdf

Policija. (13. 1. 2016). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr

acije/2015/December2015.pdf

Policija. (9. 1. 2017). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr

acije/2016/December_2016.pdf

Policija. (29. 11. 2007). Izravnalni ukrepi za večjo varnost v schengnu – informacija z

novinarske konference. Pridobljeno na

http://www.policija.si/index.php/novinarsko-sredie/3534-

sporo1862?tmpl=component&print=1&page=&lang=

53

Policija. (15. 9. 2015). Naloge in pristojnosti slovenske policije v zvezi z ilegalnimi migranti.

Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-

sporocila-za-javnost/79737-naloge-in-pristojnosti-slovenske-policije-v-zvezi-z-

ilegalnimi-migranti

Policija. (2016). Obravnava migrantov ob nezakonitem vstopu. Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/DelovnaPodrocja/meja/migracije/Obravnav

a_migrantov_ob_nezakonitem_vstopu.pdf

Policija. (n. d.). Policijska postaja za izravnalne ukrepe. Pridobljeno na

http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/mejne-zadeve-in-tujci/1106

Policija. (31. 1. 2008). Predstavitev Policijske postaje za izravnalne ukrepe Ljubljana.

Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-

sporocila-za-javnost/1939-sporo_2007

Policija. (26. 6. 2013). Uvedba skupne mejne kontrole in pogoji za prehod meje na mejnih

prehodih po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija 2013. Pridobljeno na

http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-

javnost/68069-uvedba-skupne-mejne-kontrole-in-pogoji-za-prehod-meje-na-

mejnih-prehodih-po-vstopu-hrvake-v-evropsko-unijo-1-julija-2013

Policija. (16. 1. 2007). Zadeva: Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije.

Pridobljeno na

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr

acije/il-prehodi2006.pdf

Po Sloveniji lovili nezakonite migrante; samo v ponedeljek so jih prijeli 18. (26. 4. 2017).

Reporter.si. Pridobljeno na http://reporter.si/clanek/slovenija/po-sloveniji-lovili-

nezakonite-migrante-samo-v-ponedeljek-so-jih-prijeli-18-509211

Reemer, G. (2014). How does The Netherlands handle illegal immigration?. Quora.com.

Pridobljeno na https://www.quora.com/How-does-The-Netherlands-handle-

illegal-immigration

54

Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije (ReIPRS). (1999). Uradni list RS,

(40/99).

Ručman, B. A., & Frangež, D. (2014). Analiza trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja

delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in izvrševanja kaznivih dejanj.

Pridobljeno na

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/THB/ZAKLJUCNO_POROCILO_-

_TZL.pdf

Siegel, N. (2014). How other countries deal with immigration. Ozy.com. Pridobljeno na

http://www.ozy.com/acumen/how-other-countries-deal-with-immigration/34204

The Department of Immigration and Border Protection. (ni datuma). Who are we.

Pridobljeno na https://www.border.gov.au/australian-border-force-abf/who-we-

are

The Department of Immigration and Border Protection. (ni datuma). Protecting out

borders. Pridobljeno na https://www.border.gov.au/australian-border-force-

abf/protecting

Urad vlade za komuniciranje RS [UKOM GOV RS]. (2001). Illegal migration – a threat to

Slovenia's national security. Pridobljeno na

http://www.ukom.gov.si/en/media_room/background_information/domestic_pol

icy/illegal_migration_a_threat_to_slovenias_national_security/

Uredba (EU) 2016/399 z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje

oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah).

Uredba (EU) 2017/458 z dne 15. marca 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z

okrepljenim preverjanjem v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah.

U.S. Customs and Border Protection [CBP]. (2015). Border Patrol Overview. Pridobljeno na

https://www.cbp.gov/border-security/along-us-borders/overview

55

Vidmajer, S. (2016). Vpliv globalnega segrevanja na vojno v Siriji. Delo.si. Pridobljeno na

http://www.delo.si/svet/krize/vpliv-globalnega-segrevanja-na-vojno-v-siriji.html

Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2). (2007, 2010, 2013, 2017). Uradni list RS, (35/10,

15/13, 5/17).

Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). (2013, 2015, 2017). Uradni list RS,

(15/13, 23/15, 10/17).

Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol). (2013, 2014, 2015, 2016). Uradni list RS,

(15/13, 11/14, 86/15, 77/16).

Zakon o tujcih (ZTuj-2). (2011, 2017). Uradni list RS, (16/17).