PROBLEMI PIRANSKIH SOLIN

R O M A N S A V N I K

SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE

DNE 24. APRILA 1964

Posest j ad ranske obale d a j e naši državi in s tem tudi SR Sloveniji k l j u b skromnemu deležu m o r j a razen drugih dragocenih dobrin na voljo ne izčrpne zaloge razl ičnih soli. Med n j imi zavzema na jpomemb-nejše mesto na t r i j ev klorid, kuh in j ska sol, k i n a n j o odpade okoli 2,8 %! celokupne morske vode. Vrh tega n a h a j a m o v Tuzlanskem bazenu obsežne 100 do 160 m debele plas t i kamene soli, K l jub tolikemu na ravnemu bogastvu p a vendar le obojne soli premalo proizvajamo, da bi kril i z n jo vse domače potrebe. Povpraševan ja in porabe soli je pr i nas vedno več, ker se množi prebivalstvo, ke r se veča število domače živine in ker se k rep i tudi t ista indus t r i ja (kemična, p r eh rambna , konzervna, teksti lna, u sn j a r ska panoga) , ki ji je sol po t rebna surovina. Zato smo prisi l jeni , da kr i jemo p r i m a n j k l j a j z uvozom iz tu j ine , ka r občutno bremeni našo zunan jo trgovinsko bilanco (1, 2). Sol, ki jo imamo doma v neizmernih količinah, ki ima toliko vlogo v naši industr i j i in v vsakodnevni p rehran i , po važnosti le malo zaostaja za moko ali s ladkor jem in je tore j naš izrazit def ic i ten art ikel .

D a bi to nevšečnost odpravi l i , se zadn je deset let je naši gospodar-ski krogi intenzivno in vedno bol j sistematično posvečajo š tudi ju , kako bi povečali proizvodnjo soli v tak i meri, da bi je ne bilo t reba več dokupova t i v tu j in i .

Glavnino domačega p r ide lka soli d a j e Tuz lanska kotl ina, k j e r č r p a j o solnico. S pro izvodnjo kamene soli so tu začeli leta 1895 v Kreki in Siminhanu. Do leta 1961 niso izboljšali tehnološkega pro-cesa proizvodnje , vendar so z razl ičnimi ukrepi , zlasti s povečanjem obrata , že malo let po zadn j i vojni uspeli, da je pr ide lek soli domala stalno naraščal . T u de lu je še posebna s trokovna šola, da se v n j e j izuče delavci s trokovne dejavnost i v solni panogi . O d leta 1955 skrbi za nj ihovo izobrazbo tudi mesečni bilten, k i ga i zda ja pod je t j e (3). Iz n jega povzemamo, da je znašal pr ide lek kamene soli leta 1946 70.000 ton. Leta 1949 je prv ič presegel 80.000, leta 1953 90.000, leta 1957 100.000 in leta 1958 110.000 ton. Leta 1961 so končno začeli obrat re-kons t ru i ra t i in v n j e m delo mehanizi ra t i . H k r a t i so se lotili izgradnje novega solnega r u d n i k a Tešn ja , od ka terega si obeta jo v da l j š i per-spekt ivi celo do 300.000 ton letne proizvodnje . Ti novi posegi v obratu so pokazal i p rve ot ipl j ive uspehe že leta 1962, s a j so t akra t pr idela l i že nad 128.000 kamene soli.

Kl jub tako pomembnim uspehom in p rv im ukrepom, od kater ih si obeta jo še bistveno znižati proizvodne stroške kamene soli, pa ven-dar le je in vedno bo p r idob ivan je soli iz mor ja mnogo cenejše. Že sami stroški, ki so potrebni, da v teka morska voda v soline, so majhn i . Za koncent rac i jo te vode in kr is ta l izaci jo soli iz n je pa ni po t rebna ne po t rošn ja premoga niti e lektr ična energija, ker op rav l j a t a ta proces sonce in veter brezplačno. Zal, p a je za p r idob ivan je morske soli ob jugoslovanski obali le malo p r ik ladn ih terenov. In vendar s eda j še nit i vseh teh ne izkoriščamo. Trenu tno obs ta ja jo soline le ob slovenski obali v S t run janu , Fazanu pr i Luci j i in pr i Sečovljah ob us t ju Dra -gonje, ob dalmat inski obali na otoku Pagu pr i k r a ju istega imena, potem p a še pr i Stonu, Ulc in ju in pos lednja leta tudi pr i Ninu. V pre -teklosti je bilo vzdolž naše obale p rece j več solin, dasi so bile nekatere zelo m a j h n e in malo donosne. Že v r imskih časih so nabira l i sol na Brionih in na Pagu. k j e r p a soline niso stale le v sedanjem bazenu, pr i k r a j u Pagu, temveč tudi še v Čaški , Stari Noval j i , Pov l jan i in Di-rijički (4). V srednjem veku so se j im pr idruži le soline pr i Kopru, v Eufemi j skem in Supe ta r skem zalivu na Rabu, v Zablaču pr i Šibe-niku in v Kotorskem zalivu pr i Tivtu. Vrh tega je bilo k ra jevnega pomena nab i r an j e soli v Izoli, Vrsaru in na Krku . Spremenjene go-spodarske razmere, r azmah trgovine in prometa , nerentabi lnost so-lars tva in razni vojni dogodki so kasneje te soline zatrl i . V Ninu npr . so jih v 15. stoletju razdrl i Benečani, t akra t so jih opusti l i tudi v Čaški , Stari Novalj i in Povl jani . Po izgubi vseh i ta l i janskih pokra j in v drugi polovici 19. veka. kamor je dot le j odha ja la sol naših solin, pa so pro izvodnjo v n j ih zat iral i Avstr i jci , da ne bi poslej ta sol, ki je s tem izgubila i ta l i jansko tržišče, konkur i ra la s kameno soljo v n j i -hovih a lpskih deželah. Tako je delo v solinah zamiralo. Navsezadnje je preneha lo leta 1905 na Rabu, 1906 na Pagu in 1911 pr i Kopru. Vendar so leta 1911 obnovili soline v s a j v glavnem bazenu pr i k r a j u Pagu, da ne bi ostala Da lmac i j a brez soli.

Naš pr ide lek morske soli bi mogli dvignit i z razl ičnimi ukrep i : s povečanjem površine v obstoječih solinah, z uvedbo modernih bo l j racionalnih tehničnih p r i j emov v n j ih ali pa z izgradnjo novih obratov. Tako smo že leta (950 povečali površino pašk ih solin od dotedanj ih 1,117.000 m2 na 1,700.000 m2, v nas lednj ih letih pa celo na 3,010.000 m2

(5). S tem je bila tu večja p ro izvodnja soli zagotovljena. Nada l j e smo izdelali načr te za povečanje solin v Ulcinju . Vemo p a tudi , da so svoj čas obsegale sečoveljske soline še p rece j šn je komplekse ondotne nižine ob Dragonj i , ki smo jih kasne je zanemari l i (6).

Tudi v strokovnem pogledu je bilo zadn ja leta m a r s i k a j s torje-nega. Predvsem je izšla leta 1954 v Jugoslavij i p r v a s t rokovna kn j iga , ki obširno govori o tehniki p r idob ivan ja morske soli s posebnim ozirom na naše soline (7). V Ulcinju deluje že več let s t rokovna šola. da se kva l i f ic i ra jo delavci v ondotnih solinah. Na Pagu in v Stonu so nedavno odpravi l i nošnjo soli s solin na l ad je in z n j i h v skladišča in je posle j to delo mehanizirano. P i ranske soline so si omislile lasten

plovni pa rk , ki z n j im prevaža jo sol do skladišč v Portorožu. Razen tega razmiš l ja jo , kako bi povsod moderniziral i soline in povečali pro-izvodnjo. Med drugim imajo izdelan podroben elaborat , ki obeta mnogo večji pridelek na temelju velikopotezne rekonstrukci je . Uvedel n a j bi se nov tehnološki postopek, ki so ga nedavno z uspehom pre-skusili in tudi že uvedli v nekater ih brazi lskih solinah. Po n jem bi pr idobival i na prostem v solinah le do neke mere koncentr i rano sol-nico, medtem ko bi se izvršil nada l jn j i proces do kris tal izaci je soli v posebnem industr i j skem obratu. S tem bi bilo m a n j tvegan ja in škode zaradi nenadnih padavin , solna sezona bi se lahko poda l j ša la ka r za dva meseca in obetala bi še enkra t večji pr idelek.

O b s t a j a pa še t r e t j a možnost, da dosežemo večji pr idelek soli. Odpre t i bi bilo t reba nove soline. Vendar bi morale te obsegati v s a j pol mil i jona km2, da bi bile dovol j donosne. Tako razsežnih obalnih ravninsk ih predelav pa , žal, v Jugoslaviji premoremo zelo malo. V poštev bi predvsem prišli nekater i tereni, k j e r so svoj čas soline že obstajale , tako morda oba že navedena zaliva na Rabu , Din j i čk i na Pagu, Ždr i jac pr i Ninu, Morinje pr i Šibeniku, zaliv Solile jugovzhodno od Tivta, razen tega p a še ravnina pr i Don j i Raši in končno leva s t ran Neretve pred izlivom v morje. Tu se namreč razpros t i ra naša najobsežneja obmorska nižina, ki je p rece j večja od tiste pr i Ulcinju . Glede vseh teh v poštev p r iha ja joč ih terenov, k j e r n a j bi stale soline, obs ta ja jo že ali pa so še v teku nadrobne š tudi je , ki n a j pokažejo, če se tod odp i ra jo take možnosti, ki bi obetale donosno solno žetev (7, 8, 9).

Predvsem je važno, da so tla solin čim m a n j p repus tna . N a j bodo še tako idealna, i zkušnje kažejo, da se tla v nj ih konsolidir^jo do-končno šele nekako v 15 letih, preden lahko de la jo soline s polno zmogljivostjo. Pr i Ulcinju , k j e r obs ta ja jo od leta 1935, se je to zgodilo šele pred dobrim desetlet jem. Na področju solin seveda ne sme biti podmorskih vrelcev s ladke vode. Ti pa so ponekod ob naši obali tud i tam, k j e r se za n jo širi nižina. V stonskih solinah so take vrelce s k a p -tažo izločili, ka j t i morska voda mora biti stalno dovol j slana. O b naši obali znaša normalno slanost 3,5 Be (areometer Baume meri gostoto slanih voda tako, da njegove s topin je dovolj točno ust rezajo odstotkom slanosti). Zato seveda v soline ne sme k d a j z mor jem dotekat i tud i s ladka voda s kopnega. To se je večkrat dogaja lo p r i Ulcinju, zlasti k a d a r sta morska s t ru j a in veter dovaja la kana lu , ki tam vteka v soline, vodo Bojane. Reka se namreč izliva v mor je k o m a j 10 km južno od tod. Zato so poskrbeli , da dobivajo soline stalno dovol j slano morsko vodo z drugega bo l j varnega mesta. Čim bol j ugodne n a j bodo tud i podnebne razmere. Od začetka apr i la do konca septembra, ko na-vadno t r a j a solna sezona, je zaželeno čim m a n j padav in , čim m a n j oblačnosti in relat ivne vlage, p a čim več topl ine in pogostne vetrov-nosti, k a j t i k a d a r nastopi v vročini brezvetr je , leže nad vodno gla-dino gosta vlažna p las t z raka , ki zad ržu je proces izh lapevanja .

S k r a t k a : čim povol jnejš i n a j bi bili tisti činitel j i vremena, ki pospe-šu je jo izhlapevanje .

Pomembno vlogo p a ima tud i prometno-geografska lega solin. Dostop po m o r j u in od obale v not ranjos t kopnega n a j bo čim lažj i , prevoz soli možen vsak čas v letu, potrošniki čim bliže k r a j u pro-izvodnje. V tem oziru ima odlično lego zlasti r avn ina ob us t ju Ne-retve. Pr i roki je pr is tanišče Ploče, železniška zveza z b l ižnj im za-ledjem v Hercegovini in v s a j še delu Bosne do Sara jeva . P a tudi po mor ju so brž dosegljivi pot rošniki na otokih in ob s redn jeda lmat insk i obali do Šibenika. O b n j e j stoji p o d j e t j e Jugovinil, k i je eden glavnih potrošnikov soli v državi . Količina in kakovost p r ide lka p a seveda bistveno odvisita od delovne sile. Ni vseeno, ali obs ta ja t am s tara t rad ic i ja solarstva, k a j t i v tem p r imeru gre za delovno sposobnost, posebno poklicno nagnjenos t in za izkušnje , ki p r e h a j a j o iz roda v rod. T a k p r imer so zlasti naše p i ranske soline, ki se ponaša jo s staro t radici jo . Tako je bilo do na jnove j šega časa, dokler se niso po rešitvi t ržaškega v p r a š a n j a izvršile velike migraci je ondotnega prebivals tva. P r a v tako je važno, če je razpoložl j iva delovna sila pr i roki v samem k r a j u , če doteka redno ali neredno tudi od daleč, če je s talna ali p a morda dobršen del tud i sezonska. P r av spremembe v dotoku delovne sile v p i ranske soline, ki se doga j a jo tako rekoč p red našimi očmi, so sila zanimive in poučne.

Vsekakor smo tud i glede izgradnje novih solin n e k a j načr tov že uresničili . Po dosegljivih poda tk ih so leta 1956 prvič obratovale novo ure jene soline pr i Ninu ; obsegajo 650.000 m2. Isto leto so opravi l i p rvo poskusno žetev na m a j h n e m arealu p lan i ran ih solin v Solilah p r i Tivtu , ki je da la zadovolj ive rezultate .

Soline vzdolž vzhodne j ad ranske obale so prometno-geografsko zelo ugodno razporejene. Na jveč j e med n j imi so p r i Ulcinju. Merijo 6,612.000 m2 in imajo ogromno naravno potrošniško za ledje na jugu in jugovzhodu države. Po obsegu le malo zaos ta ja jo za n j imi p i ranske soline; mer i jo 6,379.000 m2. Iz podatkov, ki mi j ih je l jubeznivo da la na razpolago ondotna u p r a v a , izhaja , da so v obdobju od leta 1956 do 1961 razpečale 181.000 ton soli; od te je bilo lastnega pr ide lka 85.000 ton, 96.000 ton p a uvožene soli. Jedilne soli je bilo 137.000 ton, živinske soli 9.000 ton, indus t r i j ske soli p a 55.000 ton. V SR Slovenijo je je odšlo 101.000 ton (55,7%), v SR Hrva t sko 56.000 ton (30,8%), ostalo p a v SR Srbi jo (18.000 ton, 9,7 %) in v SR Makedoni jo (blizu 7000 ton, 3,7 %). Tre t j e po velikosti so paške soline. O d tod odha j a pr ide lek preko Reke, Spl i ta in Metkoviča v hrva tsko zaledje, v Bosno in deloma celo v Makedonijo. Bol j k ra j evnega znača j a so soline p r i Stonu, ki mer i jo k o m a j 439.000 m2, in nove soline p r i Ninu. Tako bodo veliko vrzel v s rednjem in bol j južnem delu naše obale dobro izpolnile soline v Solilah p r i Tivtu, še mnogo bol j pa tiste ob us t ju Neretve, če j ih bomo zgradili .

Z d a j večji , z d a j nekoliko m a n j š i p r i m a n j k l j a j morske soli, ki je p a stalno ogromen, seveda kr i j e mimo nu jno pot rebnega uvoza bodi

kamene ali morske soli bosenska kamena sol, k i ima ogromno potroš-niško področje v osrednjem, vzhodnem in severnem delu države, de-loma p a tud i povsod drugod, zlasti še, k a d a r je žetev morske soli m a n j izdatna. Ta namreč za razl iko od stanovitno velike pro izvodnje ka -mene soli iz leta v leto silno koleba, ker odvisi od podnebnih razmer, zlasti od množine, p a tud i razporedbe p a d a v i n v času solne k a m p a n j e .

Kot je splošno znano, se kr is ta l izaci ja morske kuh in j ske soli ne izvrši v vseh bazenih solin, ker bi bila v tem pr imeru izločena plas t soli p r e t a n k a ; razen tega bi bil pr idelek kakovostno slab, ker se iz m a n j slane vode, to re j že p red koncentraci jo kuh in j ske soli, iz vode izločata železov oksid in kalc i jev sulfat . Zato je ure jeno tako, da po-tu je morska voda ob vstopu v soline po vrsti skozi več izhlapi lnih bazenov, k j e r slanost in s tem gostota morske vode postopno na rašča od začetnih 3,5 Be do 25 Be. Šele ko doseže to s topnjo, spuste vodo v sklepne kr is ta l izaci jske bazene. V n j ih dopušča jo , da se izloča k u h i n j s k a sol vse dotlej , dokler voda ne doseže 30 Be. Pr i še večji koncent rac i j i solnice se namreč začno močneje izločati iz n j e tud i magnezi jeve soli, ka r bi kvarno vpl ivalo na kakovost našega pr ide lka .

Čim prv ič spuste morsko vodo v soline, se začenja solna kam-p a n j a . Vendar poteče še cel mesec, da ta doseže koncentraci jo 25 Be, ko se začenja sol p rv ič izločati. To p a se pos le j ne doga ja brez p re -s tanka. Proces kr is ta l izaci je soli namreč p r e k i n j a j o zlasti deževni dnevi in tud i potem še mine p rece j časa, da pad la deževnica v solinah izhlapi in da doseže slana voda p re j šn jo s topnjo koncent rac i je (7).

V solinah obs ta ja več načinov zb i r an ja soli. To se lahko izvrši vsak dan, večkra t v mesecu ali p a k o m a j n e k a j k r a t ali celo le enkra t ob zak l jučku solne sezone. V pi ranskih solinah se pre izkušeno n a j -bolje obnese dnevna žetev, seveda če to vreme dopušča . Ko so leta 1904 rekonstrui ra l i soline v S t r u n j a n u in v Leri na desnem bregu Dragonje , k j e r so dot le j obs ta ja le zak l jučene m a j h n e soline, kak r šne so se do danes obdržale v F a z a n u p r i Luci j i in na levem bregu Dragon je v Fontanige , so tod uredi l i le po eno veliko solino. To je bilo namreč mnogo bo l j gospodarno za zb i ran je soli in za n jeno n a d a l j n j o odpremo v skladišča, razen tega p a je bilo potrebno posle j mnogo m a n j delovne sile, ker so obrat močno mehaniziral i . Toda h k r a t i so prešl i v obeh p reure jen ih solinah na enkra tno žetev v tednu in leta 1924 celo na eno samo žetev konec sezone. Na eno ne drugo se ni obneslo, k a j t i dobršen del že kr is ta l iz i rane soli je vmesno deževje uničilo. Danes se v vseh p i ransk ih solinah v kr is ta l izaci jskih bazenih dnevno izločena p las t soli, k i je seveda zelo tenka, če le dopušča vreme, vsak dan sproti postrga. K l j u b temu je sol zelo kval i te tna , ker goje na dnu bazenov petulo, ki p repreču je , da bi se izločena sol pomešala s prst jo .

Na Pagu so od leta 1906, ko so s tare soline opustili , nabira l i sol vsaka dva ali tri dni, po potrebi p a k d a j tud i vsak dan. Sol je bila s laba in temna, ker je vsebovala prs t . Po obnovi solin leta 1911 so v n j i h uvedl i žetev vsakih 8 ali 9 dni. Lepo belo sol je dala le p r v a

žetev; vse nas lednje p a le slabšo temno sol. Z d a j nab i r a jo na Pagu sol dva do t r ik ra t na leto. D n o kr is ta l izaci jskih bazenov so asfal t i ra l i in je zato tu sol, ki je vsa lepo bela, debelo kr is ta l iz i rana v plast i (5). V ostalih solinah, ki so bo l j na jugu, nab i r a jo sol navadno le konec sezone; tod se namreč že uve l j av l j a dovol j stalno vroče in suho sredo-zemsko podnebje , ki p a vendar k d a j močno p rekr i ža obete dobre žetve. Tod pr ide lek ni posebno kakovosten; žal, sestav dna bazenov ne dopušča gojitve petule, ki bi bila odličen izolator med solno p las t jo in p rs ten im dnom. Bodi na tem mestu omenjeno, da so ponekod, npr . v Grči j i , Izraelu in Avstra l i j i p r ece j dvignili solno proizvodnjo z umetn im b a r v a n j e m morske vode. Poskuse s temnozeleno barvo, ki bol j u p i j a sončne žarke in tako pospešu je i zh lapevanje , so pr i nas izvrševali doslej zlasti v Ulc in ju .

O d načina, kol ikokra t pob i ra jo sol v sezoni, seveda močno odvise proizvodni stroški. Lahko p a n a n j e bistveno vp l iva jo še drugi činitelji , kot so to razl ični plači lni pogoji , večja ali m a n j š a mehanizac i ja obra-tov in s tem razl ična pot reba po delovni sili. Delavci so v vseh naš ih solinah delno kval i f ic i rani in stalno zaposleni vse leto, delno so ne-kval i f ic i ran i in le pri ložnostno zaposleni, p r i tegnjeni k delu le v času p o b i r a n j a soli, n a k l a d a n j a , odvažan j a in vskladiščenja . To t r a j a v p i ransk ih solinah vso solno sezono, v solinah na našem jugu pa le k ra j š i čas, p reden se ta zakl juči . Vsekakor je sezonska delovna sila v vseh naših solinah pereč problem, ker lahko povzroči velike motn je v obratu , zlasti če je težko dosegljiva, kot se to že n e k a j let doga ja v Slovenskem pr imor ju . V solinah ob a f r i šk i sredozemski obali t ak ih težkoč še ne poznajo. T a m je vsakršne delovne sile na pre tek , zato je cenena in so seveda tud i proizvodni stroški nepr imerno man j š i kot pr i nas. P r a v to odpi ra dobre pogoje, da k r i j emo p r i m a n j k l j a j do-mačega pr ide lka soli z uvozom zlasti iz Združene a rabske države in tudi iz Tunizi je .

P reden pre idem na o b r a v n a v a n j e posebnih ak tua ln ih problemov p i ransk ih solin, n a j se k ra tko dotaknem dveh pr i spevkov o n j ih , ki sta izšla leta 1963. Prvi , k r a j š i geografski p r ikaz (10) p r inaša med drugim poda tke o pro izvodnj i soli v naših solinah za obdobje 1955 do 1959; razen tega bodi omenjeno, da posebej podč r tu j e potrebo po od-p rav i zastarelega nač ina p r i dob ivan j a soli in po uvedbi novega teh-nološkega pos topka po braz i l skemu vzgledu, k j e r so ga uvel javi l i že p red pet imi leti. Drug i pr i spevek (11) je e tnografsko zasnovan in za j ema celo knjigo. V n j e j je zelo plast ično p r i k a z a n še ohran jen i sistem star ih solin v F a z a n u pr i Luci j i in v Fontanige , k j e r še vedno obs ta ja jo č rpa lke na veter in ročne č rpa lke in še stoje t ip ične solinar-ske hiše. Razen tega p a podrobno obravnava raznotero delo v teh solinah in potek ž iv l jenja v n j ih s posebnim ozirom na že polpo-zabl jene običaje s tar ih šolarjev. N a j iz te sila zanimive kn j ige po-sebej podč r t am misel, da so p i ranske soline zgodovinski spomenik človeškega dela, ki je p r e h a j a l o iz roda v rod skozi s tolet ja , da se je

razv i l do d a n a š n j e obsežnosti , in da je p r a v ta imeni tn i spomen ik p r v i u t r l po t t u k a j š n j e m u tu r i zmu . S a j se je r a z v o j mode rnega Por -toroža op r l n a n j s tem, d a m u je da l n a r azpo lago zd rav i lno slanico!

K a k o zelo ko leba le tna p r o i z v o d n j a p i r a n s k i h solin v odvisnosti od množ ine p a d a v i n v času solne sezone, je bilo za čas od 1926 do 1950 že p r i k a z a n o (6). T u d i v n a s l e d n j e m o b d o b j u od 1951 do 1963 jasno izs topa t a medsebo jna odvisnost . Iz d i a g r a m a (slika 1) povzamemo, da je bi la v tem času r az l i ka v p a d a v i n a h med eks t r emnimi leti (pr im. 1958 in 1962) domala t r i k r a t n a , v š tevi lu deževn ih dni d v a k r a t n a

PADAVINE vmm-Precipitztions en mm SOL V tiSOČih tonah — S*t •n milliers d* lonnes O -100 100

-300

iOO

-500

i o Q O n p »O • r> O "O O -

d o m a l a 60 %. V istem o b d o b j u let so imele p i r a n s k e soline n a j b o l j u g o d n e k l ima t ske r a z m e r e le ta 1958 (296 m m dež ja ) , n a j m a n j po-vo l jne p a leta 1959 (529 m m dež ja ) . Raz l i ka v množ in i p a d a v i n je z n a š a l a d o m a l a 80 %, glede deževn ih dn i (31 v le tu 1958 p ro t i 53 v le tu 1957) p a 70 %'. Iz p r i m e r j a v e teh p o d a t k o v i z h a j a , d a n i m a j o p i r a n s k e soline, k a r se t iče p a d a v i n v tem obdob ju , s labš ih k l ima t -sk ih pogojev ko t P a g in U lc in j , s a j sta bi la t a d v a k r a j a v obeh eks t r emno v lažn ih solnih sezonah še b is tveno b o l j m o k r a , m e d t e m ko glede š tevi la dn i z d e ž j e m ne i z s topa jo med k r a j i posebne razl ike .

Bol j kot k l ima t ske r a z m e r e p a nas seveda z a n i m a j o p o d a t k i o p r i d e l k u soli te r medsebo jna p r i m e r j a v a žetve v raz l i čn ih letih. T a je mnogo bo l j s t va rna in p o u č n a z las t i za tegade l j , ke r so mi na vol jo p o d a t k i za da l j š e r azdob je , od le ta 1946 do 1959, z i z jemo leta 1954, ko mi niso dosegl j ivi za P a g , S ton in Ulc in j , t emveč le za p i r a n s k e soline in za vse naše soline s k u p a j .

Proizvodnja soli v tonah

Piran ton

1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1955 1954 1995 1956 1957 1958 1959

43.683 31.844 9.379

37.837 40.790 27.259 34.967 13.850 22.043 11.484 17.591 13.8(38 30.286 9.098

50.6 48.7 30,4 57.6 42.8 57.2 34.7 35.9 52.4 32.8 47.3 35.9 51,2 45.5

ton

11.063 10.551 2.882

15.030 14.700 7.300

20.000 4.750 ?

12.268 5.148

12.131 9.354 3.901

%

12,8 16,1

9,5 22,9 15.4 15.3 19,9 12,2

35,1 13,8 31.5 16,0 24,1

Ston ton

4.520 2.070 1.322 1.410 3.505 1.595 4.347 2.389 ?

2.585 2.611 1.114 2.095

222

5,2 3.2 4.3 2,2 3,7 3,3 4.3 6,0

7.4 7,1 2,9 3.5 1,1

Ulcinj ton

27.175 20.927 17.210 11.305 36.324 11.539 41.140 17.830 ?

8.674 11.839 11.437 17.359 6.720

%

31,4 32.0 55.8 17,3 38.1 24.2 41,1 45.9

ca. 24.7 31.8 29,7 29.3 19,7

Skupaj ton %

86.441 100 65.392 100 30.793 100 65.582 100 95.319 100 47.693 100

100.454 100 38.819 100 42.000 100 35.011 100 37.259 100 38.520 100 59.094 100 19.941 100

Skupaj 321.906 44,5 129.078 18,1 29.835 4,1 239.497 33,3 720.298 100

Letno povprečje 22.995 9.929 2,295 18.421 51.450

Iz tega p reg l eda m a r s i k a j povzemamo. P r e d v s e m se vidi , da so da le p i r a n s k e soline, dasi n i t i ne doseza jo po obsegu t i s t ih p r i U lc in ju , v n a k a z a n e m 16 l e tnem o b d o b j u g lavnino p r i d e l k a k a r 14-krat . Le ta 1946, 1949, 1951, 1954 in 1958 je tu solna žetev celo preseg la žetev vseh ostal ih t r eh solin. P r i p a d a l o j im je t o r e j ne spo rno p r v o mesto

s 44,5 %i vsega p r i d e l k a . N a d r u g e m mes tu so u l c in j ske soline s t r e t j i n o p r i d e l k a (33,3 %). N a vodi lno mesto so se povzpe le v tem času le d v a -k r a t , l e ta 1948, ko so da le n a d polovico vsega p r i d e l k a , in leta 1953, ko so bi le re la t ivno p rve . T r e t j e mesto p r i p a d a p a š k i m sol inam z 18,1 % vsega p r i de lka . V e n d a r niso bi le glede p r o i z v o d n j e s ta lno n a tem mes tu . Le t a 1949, 1955 in 1957 so presegle soline p r i U lc in ju , ki so se t a k r a t mora l e zadovol j i t i s t r e t j i m mestom. P r i tem je t r e b a

•130

SI. 2. 1. kamena sol — sel gemme; 2. morska sol — sel marin; J. od tega piranske soline — les salines de Piran produisent de cela

seveda upoš teva t i , da so p a š k e soline v t em času močno razši r i l i . Z a d n j e mesto je vedno p r i p a d a l o m a j h n i m s tonsk im sol inam, k i so da le le 4,1 % p r i d e l k a morske soli.

Iz tabe le so dobro vidi , d a je v vseh sol inah p r o i z v o d n j a v r azn ih le t ih zelo kolebala . N i bilo p a to n i h a n j e povsod enako močno. P i r a n -ske soline n p r . i z k a z u j e j o n a j b o l j p ič lo žetev le ta 1959 (9098 ton), n a j b o l j donosno p a le ta 1946 (43.683 ton). N j u n o medsebo jno r a z m e r j e je bilo 1 : 4,8, k a r pomeni , d a je b i la n a j b o l j i z d a t n a žetev v p r i m e r i z n a j b o l j p ič lo že tv i jo 4,8 k r a t več ja . V p a š k i h sol inah je bilo us t rezno r a z m e r j e (leto 1948 je i zkaza lo n a j m a n j š i p r i de l ek 2882 ton, leto 1952

na jv i š j i pr ide lek 20.000 ton) 1 : 6,9. V solinah p r i Ulcinju je znašalo to r azmer j e 1 : 6,1 (leta 1959 je bil n a j m a n j š i pr idelek 6720 ton, leta 1952 p a na jveč j i pr ide lek 41.141 ton). V solinah p r i Stonu p a je bilo to r azmer j e za rad i iz jemno slabega donosa žetve leta 1959, ki je znašal k o m a j 222 ton (najviš j i p r ide lek je bil leta 1946 in je dosegel 4520 ton), k a r 1 : 20,3. Te p r imer j ave kažejo, da je bilo letno kolebanje v p i ran-skih solinah celo na jman j še . Zato ne sme biti iz jemno slaba letina soli 1963, ki je da la 2500 ton p r ide lka , glede n a d a l j n j e perspekt ive za-skrb l ju joča . K a j tako usodno iz jemnega se k d a j pr imer i tudi drugim naš im solinam na jugu, kot to kaže v nakazanem obdobju pr imer v Stonu leta 1959. Če upoš tevamo letno povpreč je pro izvodnje morske soli v tem času (za Pag, Ston in U lc in j brez upoš t evan ja leta 1954) in ga p r i m e r j a m o s površino solin, ugotovimo, da je bil povprečni letni donos na 1 m2 v p i ransk ih solinah 3,4 kg, v tistih p r i Stonu 5,2 kg in p r i Ulc in ju 2,8 kg. Za P a g bi mogli ta donos le oceniti na ca. 4 kg, ker se je p r a v v razdobju med 1946 in 1959 površ ina ondotnih solin silno povečala.

Ze uvodoma smo poudari l i , da p ro izva jamo v naši državi kameno in morsko sol; toda medtem ko pro izvodnja kamene soli domala stalno narašča , žetev morske soli zelo koleba, ker odvisi od bo l j ali m a n j povol jnih podnebnih razmer. Obo jno proizvodnjo za čas od 1946 do 1962 ob posebnem upoš tevan ju p i ransk ih solin kaže d iagram na s t rani 69.

Kot vidimo, je prv i čas po zadn j i vojni do leta 1952 v povpreč ju še obstajalo pribl ižno ravnovesje med proizvodnjo kamene in morske soli: leta 1946, 1950 in 1952 je bil pr ide lek morske soli celo večji. V na-s lednjem obdobju pa je donos morske soli v pr imer i s proizvodnjo kamene soli t ako upadel , da je dal v povpreč ju k o m a j še dobro če-tr t ino vsega pr idelka .

V p i ransk ih solinah število zaposlenih med letom zelo koleba. Sleherni mesec nekoliko var i i ra delovna sila, bodi da nekater i od-h a j a j o d rugam ali pa nas topi jo tu svojo službo. Tik pred nastopom solne sezone, ki se začenja v Leri in S t run j anu 15. apr i la , v Fazanu pr i Luci j i in v Fontanige p a že 1. apr i la , ker tu še obs ta ja star sistem m a j h n i h zakl jučnih solin, p a število delavcev nenadno naraste . Treba je namreč na j t i sezonsko delovno silo p r a v za zaposli tev v Fazanu in Fontanigge, k j e r obs ta ja domala le ročno delo. Cim je žetev soli za-k l jučena in pr idelek vskladiščen, ka r se zgodi navadno sredi sep-tembra , so sezonci delo opravi l i in število delavcev t a k o j upade . V t e j zvezi ve l ja pr ipomni t i , da je sezonce zadn j a leta vse teže dobiti. Zato j ih z d a j v me jah možnosti ne odpušča jo , temveč vedno več za-poslijo tud i izven solne sezone. Mesečno n ihan je delovne sile, ki so posledica odpustov in novih namest i tev tudi izven solne sezone, in omenjeno tendenco v z a d n j e m času, da se to kolebanje omili, kaže na temel ju razpoložl j ivih podatkov, ki j ih h ran i U p r a v a p i ransk ih solin, nas ledn ja p r i m e r j a v a :

Število zaposlenih v piranskih solinah leta 1955, 195?. 1959, 1961 in 1963

Mesec 1955 1957 1959 1961 1963

j anuar . . . . . . . 182 227 296 317 295 Februar . . . . . . . 169 219 295 334 295 Marec . . . . . . . 167 215 293 339 289 April . . . . . . . . 386 417 413 427 415 Maj . . . . . . . . 386 420 423 447 420 Junij . . . . . . . . 383 426 419 450 422 Juli j . . . . . . . . 409 458 426 457 421 Avgust . . . . . . . 408 453 442 455 394 September . . . . . . 141 264 427 410 301 Oktober . . . . . . . 128 244 314 328 296 November . . . . . . 127 233 286 327 291 December . . . . . . 141 232 254 316 285

Letno povprečje . . . . 232 319 357 384 344

Kot je bilo svoj čas ponovno p o u d a r j e n o (6), so bili dolga s to le t ja vsi so l inar j i , ki so se sezonsko zaposl i l i v p i r ansk ih sol inah, iz p r e c e j o d m a k n j e n e g a P i r a n a . Ke r je v sak izmed nj i l i v celoti u p r a v l j a l sistem ene soline, k j e r m u je bi la p o v e r j e n a s ta lna s k r b vsega procesa od zače tne k o n d e n z a c i j e morske vode do k r i s t a l i zac i j e soli in n j e n e g a vsk l ad i ščen j a , je bilo n u j n o , d a se je p r e d nas topom solne k a m p a n j e presel i l po možnost i k a r z vso d ruž ino in n a j p o t r e b n e j š i m poh i š tvom v območje svojega de lovnega tor išča . T u se je naseli l v posebni soli-na r sk i hiši . Ta je bi la h k r a t i t u d i začasno sk lad i šče n jegovega solnega p r i d e l k a , k i ga je v sak d a n spro t i pos t rga l v k r i s t a l i zac i j skem bazenu . Seveda m u je bi la p r i tem zlast i p r i pogosto zelo n u j n e m op rav i l u d r u ž i n a v n e m a j h n o pomoč. Ker je bil odhod iz P i r a n a skupen , ob iča jno 25. ap r i l a , je bi l to vel ik dogodek, s a j je za je l več tisoč l j ud i h k r a t i .

N a p r e h o d u iz 19. v 20. s to le t je p a je začelo število p i r a n s k i h šo la r j ev u p a d a t i . Vse b o l j so se t i pos le j obračal i k pomors tvu , k e r j im je bilo bo l j p r i rok i ; pos ta lo p a je t ud i bo l j donosno, o d k a r je p r idob iva lo na ve l j av i z a r a d i si lnega gospodarskega r a z v o j a b l i žn jega Trs t a t u d i v P i r a n u . Names to izostal ih P i r a n c e v se je pos le j v solinah bo l j uve l j av l j a l k ine tsk i živel j , n a j p r v o iz nepos rednega oba lnega pod roč j a , po tem p a t u d i iz b l i žn jega h r ibovskega z a l e d j a Slovenske in H r v a t s k e Is t re p r i S a v u d r i j i . T a nova de lovna sila se v času solne sezone ni nasel i la v sol inarskih h išah . Ker je bi la s ta lno n a v e z a n a na kmet sko delo doma, je r a j e od tod dnevno p r i h a j a l a v soline. T a k o je sezonsko p r e s e l j e v a n j e iz s ta lnega b iva l i šča v soline nezadržno na -zadovalo . Ko je k o n č n o malo let po z a d n j i vo jn i odšlo mnogo s ta r ih P i r a n c e v v I ta l i jo , je povsem odmrlo . Le ta 1963 so v sol inarskih h i šah b iva l i še pos ledn j i t r i j e s t a re j š i p i r a n s k i šo lar j i in si t u ured i l i las tno gospodin js tvo . Te s tavbe , k i z d a j s a m u j e j o in so n e k a t e r e le še začasna

sk lad i šča soli in r aznega de lovnega o rod ja , je zob časa že močno načel . N e k a t e r e hiše so k o m a j še os tanki razva l in . Z d a j j i h stoji v F o n t a n i g e še 145 in v F a z a n u sredi solin 19.

P o s l e d n j a le ta se je o d p r l v p i r a n s k i h sol inah a k t u a l e n problem sezonske de lovne sile. H i t e r gospodarsk i r a z v o j oba lnega pod roč j a

IZOLJ-

PIRAN •STRUNJAN

PORTOROŽ

' C •KAMPOUN 3 -U ^ C? <

^LUCIJA > $ A L U { J FAZAN r /

•NOŽED^ »JERNEJ JN Lrx

W ..^SPILUGOLA .

• »PRČAG ^ T ^ P / -KOŠTA

'%< f\SECOVLJE

\ LONČAN BRUTIJA

RAVEN • VAL/CA^ ^ •STRI K A

MARIJA NA KRASU SKODELlN

KAŠTEL

GA DERI*

SI. 3. Bližnje zaledje solin s kraji, od koder je delovna sila, ki je tu zaposlena najmanj 8 let (po stanju 1963)

Slovenskega p r i m o r j a , k i se k r e p i z a r a d i ras toče ve l j ave pomors tva v K o p r u in nove i n d u s t r i j e t u d i v d rug ih k r a j i h , n a m r e č vse bo l j vab i d o m a č e preb iva ls tvo , da z a p u š č a kme t sko g r u d o in si seveda r a j e n a j d e s ta lne zapos l i tve tu, ne p a le sezonske v sol inah. Zato je začel k r i t i domač i p r i m a n j k l j a j sezoncev dotok sezonske n e k v a l i f i c i r a n e sile iz gospodarsko nerazv i t ega že močno odda l j enega z a l e d j a H r v a t s k e

Istre, iz P r e k m u r j a in celo iz še bo l j oddal jen ih k ra j ev Jugoslavije, l i delavci-sezonci pa so večidel le izhod v sili, k a j t i le redki se zaposl i jo za več kot eno sezono. Na delo v solinah se ne navežejo, sa j j im niso postale drugi topel dom. Ne b iva jo v solinarskih hišah, n imajo last-nega gospodinjs tva; s t anu je jo namreč na tesnem s k u p a j v posebej p r i re jen ih prostorih med solinami v Leri v dveh, t reh boljših s tavbah, k je r se h ran i jo in jih spi po več v eni sobi.

V p i ransk ih solinah tore j obs ta ja s eda j dvojno kolebanje delovne sile. Na eni strani n iha med letom število zaposlenih v man j šem obsegu kot še p red malo leti, ker je sezonska sila vse teže dosegljiva. N a drugi s t rani pa je vse več sezoncev, k i p r i h a j a j o od daleč in se ti zaposli jo le bol j po nak l j uč ju . Zato navadno ne vzdrže več kot eno solno sezono.

Stare in izkušene delovne sile tore j vedno bo l j m a n j k a . Leta 1963 je bilo stalnih nameščencev in delavcev ter sezoncev, ki so v solinah v službi v sa j 8 let, 99, ka r je pe t ina vseh to leto k r a j š i ali da l j š i čas zaposlenih l judi (489). O d teh so tu nad 20 let v službi 4, od 16 do 20 let j ih je 23, od 11 do 15 let 40 in od 8 do 10 let 32. Ti dolgoletni nameščenci in delavci so z redkimi iz jemami domačini , ne pa kasnejš i prisel jenci . Med n j imi jih s t anu je 90 blizu solin ob sami obali Sloven-skega p r imor j a ali v sosednjih vaseh Šavrinskih brd do črte Izola— Korte—Raven (glej sliko 3), 9 p a j ih je iz bl ižnj ih k r a j e v Hrva t ske Is t re nedaleč od Dragonje . N a j v e č j ih je iz Seče (15); slede P i ran (12), P rčag (10), Luci ja (9), Raven (6), Sečovlje (5), Mal i ja (4) in Mlini (3). Iz vseh ostalih k r a j e v Slovenske in Hrva t ske Istre sta doma le 1 do 2 delavca.

Mla j ša in n a j m l a j š a šele po letu 1955 zaposlena delovna sila je doma iz istih k ra j ev oziroma iz istega bl ižjega področja , k j e r s t anu je jo s tarejš i zaposlenci; deloma p a se rekru t i ra iz p rece j širšega za ledja , k a r je vidno na sliki 4. To seže na severu do podnož ja Mil jskih gričev, na vzhodu do Pr idvor ja , Boršta in na levo s t ran Dragon je do Čepica in Završ ja v Hrva t sk i Istri , na jugu pa do B u j in Umaga. Med delovno silo prvega ožjega in drugega širšega področ ja je vedno več stalno zaposlenih, medtem ko je sezoncev iz leta v leto man j . Leta 1963 jih je bilo še 38. od teh 31 iz Slovenske in 7 iz Hrva t -ske Istre. Seveda se ti sezonci iz bo l j oddal jen ih k ra j ev naselijo v času solne sezone k r a j solin v Leri.

Med zaposlenimi j ih je bilo v obdobju 1958 do 1963 (za s tarejšo dobo ne h ran i jo poda tkov v Uprav i solin) na jveč iz P i rana , vsako leto 60 do 71. Ti p a povečini niso tu rojeni domačini , temveč so v glavnem prisel jenci iz bl ižnj ih vasi, z Goriškega, p a tudi iz ostale Slovenije, Hrva t ske Istre in celo iz Dalmaci je . Na drugem mestu je Prčag, ki je poš i l ja l 45 do 52 l jud i v soline. Na to p a si slede po vrs tnem redu Seča s 33 do 55, Ravne z 21 do 41, Lončan z 10 do 25. Mlini z 11 do 19, Luc i ja s 4 do 18, J e r n e j z 1 do 24, Korte s 4 do 14, Spilugola z 2 do 13 in Košta z 1 do 8 delavci oziroma nameščenci . Pr i tem pa kaže po-udar i t i , da je iz naš te t ih k r a j e v odha ja lo na delo v soline n a j m a n j

l j ud i le ta 1962 in 1963 z ed ino iz jemo Seče, ko se je t u p r a v t a k r a t zaposl i lo 10 sezoncev. So p a seveda v z a l e d j u solin, k i je p r i k a z a n o na ka r t i , t u d i t ak i k r a j i , od kode r se n i tu zapos l i l ves čas n ihče ali p a k o m a j k d o le za k a k o leto ali še k r a j š i čas. T i k r a j i t u niso ozna-čeni z i z jemo neka t e r ih ob g rav i t ac i j sk i mej i .

SI. 4. Gravitacijsko območje piransikili solin (obdobje 1958 do 1963) 1. kraj i s povprečjem nad 50 delavci v letu; 2. kraj i s povprečjem 20 do 50 delavci; 3. kraj i s povprečjem 10 do 19 delavci; 4. kraj i s povprečjem 5 do 9 delavci; 5. kraj i s povprečjem 1 do 4 delavci; 6. nekaj krajev ob gravita-

cijski meji, ki so le katero leto dali enega ali več delavcev

Z a d n j i čas naglo us iha joč i do tok sezoncev iz b l i žn j e in širše oko-lice p i r a n s k i h solin (gl. k a t r o str. 75) n a d o m e š č a j o poveč in i pr i lož-nostni nekva l i f i c i r an i delavci , k i n a v a d n o tu vzd rže samo eno solno sezono. G lede na to, k j e s ta lno b iva jo , ločimo t r i p o d r o č j a .

P r v o področ je , k i h k r a t i d a j e n a j b o l j š tevi lne sezonce, je n o t r a n j a H r v a t s k a I s t ra , po svoji legi t r e t j e , seveda že močno o d m a k n j e n o za-

l ed je p i r a n s k i h solin. To seže še čez P a z i n in L i n d a r na j u g u do Ž m i n j a in Grač i šča , m e d t e m ko se na vzhodn i s t r an i p r ib l i ža vznož-j e m Učke , na zahodn i s t r an i p a oba lnemu p a s u p r i Novem g r a d u in Poreču. D o m a l a vsi sezonci so doma v m a j h n i h vaseh ali zaselkih, ki so b o l j ali m a n j v bl ižini na k a r t i označen ih k r a j e v , kot so to O p r t l a j . Buzet , V i š n j a n , T i n j a n , Ce rov l j e i td. Ta de lovna sila je naš l a pot v p i r a n s k e soline s k a k o r edko iz jemo šele leta 1961 in v več jem š tevi lu le ta 1962 in 1963.

"SI. 5. Ozemlje, ki daje delovno silo piranskim solinam 1. Ožje gravitacijsko področje, kjer biva starejša vsaj 8 let tu zaposlena, in mlajša delovna sila. Med njo je malo sezoneev. 2. širše gravitacijsko območje, od koder je delno stalna, delno sezonska delovna sila mlajšega in najmlajšega datuma. Število sezoneev od tod močno upada. 5. Notranja Hrvatska Istra, od koder pr ihaja jo le sezonci v glavnem šele od leta 1963. Zaradi velike oddaljenosti bivajo v času solne sezone v solinah. 4. Državna meja. 5. Slo-

vensko-hrvatska republiška meja

N a s l e d n j o s k u p i n o sezoneev je dalo P r e k m u r j e . P r v i so se za-posli l i v sol inah leta 1958, š t i r j e iz Nuskove , d v a iz G o r n j e Slaveče in eden iz Rogaševec. N a s l e d n j e leto so se š t i r j e i zmed n j ih vrni l i na delo, na novo p a ni p r i še l nihče. Le ta 1960 so tu ponovno spre je l i delo t r i je , na novo p a j ih je p r i š lo k a r 14, med n j i m i tud i p r v i zakon-ski p a r iz Doma j inec . Le ta 1961 je končno na ras lo število P r e k m u r c e v

n a 42, med n j imi so bile k a r š t i r i ženske. Novincev je bilo 30, 12 p a je tu delalo že p r e j š n j e leto. Po t em p a je sezonsko i z se l j evan je iz P r e k m u r j a v p i r anske soline d o m a l a zamrlo. Le t a 1962 so se na delo vrni l i še t r i je , leta 1963 p a so p r i š l i š t i r j e novinci . Tačas se je n a m r e č o d p r l a ondotn im sezoncem možnost zapos l i tve v sosednj i Avs t r i j i , k a r j im je bo l j ustrezalo. Znači lno je, da so se ti od m o r j a n a j b o l j o d m a k -n j e n i Slovenci izredno h i t ro vživel i v novo okol je in delo v sol inah, k j e r so se t a k o j uvel javi l i kot n a j b o l j d i sc ip l in i ran i in m a r l j i v i sezon-ski delavci . Ta p r e k m u r s k a de lovna sila (glej sliko 6) je p r i h a j a l a več inoma iz zahodnega dela Gor ičkega , in to p r a v z obme jnega pasa , za ka t e r ega ve l ja naš s p o r a z u m z Avs t r i jo glede m a l o o b m e j n e g a p r o m e t a .

T r e t j a , še p red malo leti k o m a j omembe v r e d n a s k u p i n a sezoncev je doma iz d rug ih še mnogo bo l j o d d a l j e n i h k r a j e v naše d ržave . Le t a 1960 je n e n a d n o p r e c e j n a r a s l a ; t a k r a t je p r i š lo v soline na delo p r e c e j Da lma t incev , n p r . k a r 8 iz Vi ra p r i N inu . Še mnogo b o l j p a je izs topala leta 1963, ko se tu zaposl i k a r 23 Bosancev. Le t a 1964 j e bi l iz Bosne še večj i dotok sezoncev, ke r je te že težko dobi t i tud i v n o t r a n j i h del ih H r v a t s k e Is tre .

K a k o števi lno je bi la v o b d o b j u 1958 do 1963 z a s t o p a n a v p i r a n -skih sol inah vsa de lovna sila, t a k o s t a lna kot sezonska, g lede na s ta lno bival išče, kaže n a s l e d n j a r azp rede ln i ca : 1

Število zaposlenih po bifvališču Leto Slovenska

Istra ostala Slovenija

glavno P r e k m u r j e Hrvatska

Istra ostala

Jugoslavi ja Skupa j

1958 4 8 8 16 19 3 526 1959 433 5 33 7 4 7 8 1 % 0 431 18 38 2 1 5 0 8 1961 391 4 3 31 16 481 1962 349 4 59 11 423 1963 385 4 70 30 4 8 9

Ker je p rob lem sezonske de lovne sile vedno b o l j p e r e č in je ni več dobi t i ne v P r e k m u r j u , ne v zados tn i mer i v o d m a k n j e n i H r v a t s k i I s t r i p r a v do K a n f a n a r a , t a k o d a r e š u j e t r e n u t n o kr izo že Bosna, so se jeseni le ta 1963 končno lotili po s topne p r e u r e d i t v e in modern izac i j e solin v Fon tan igge . S t em bodo tu o d p a d l e m a j h n e z a k l j u č n e soline in bo po zgledu Lere in S t r u n j a n a v dog lednem času o b s t a j a l enoten sistem solin z mnogo več j imi k o n d e n z a c i j s k i m i in k r i s t a l i zac i j sk imi bazeni . T u bo po tem v času solne sezone zadošča lo t r i k r a t m a n j so-l ina r j ev , kot j ih je p o t r e b n i h seda j . V sosednj i m o d e r n i z i r a n i Ler i j ih

^ 1 Ker so tu zajeti prav vsi delavci, torej tudi tisti, ki so med letom odšli drugam ali pa so se tu zaposlili na novo le kratek čas, seveda njih število presega število povprečno zaposlenih po mesecih (primerjaj zgornjo tabelllo!).

namreč dela k o m a j 55, v Fontanige, k i je pr ibl ižno enako obsežno, p a 150. Preuredi tev solin v Fontanige bo torej zman j ša l a število pot rebne dodatne sezonske delovne sile. D a to število še bol j skrčijo, se je v začetku leta 1964 U p r a v a p i ransk ih solin združi la s p o d j e t j em Začimbo v Portorožu v enotno pod j e t j e Droga, ka r odp i ra možnost, da se lahko del delovne sile po potrebi premešča z enega delovnega mesta

n a drugo, npr . v poletnih mesecih čim več v soline, po končani solni žetvi p a na delo, k j e r p rede lu je jo in mel je jo različne, v glavnem uvožene začimbe.

Ti na jnove jš i ukrep i , k i tore j obetajo zagotovitev bol j smotrno zaposlene in hk ra t i čim bol j s talne delovne sile, pa , žal, ne pr ipo-m a g a j o k rešitvi drugega važnega problema, ki ni samo kra jeven , temveč širši, jugoslovanski. Gre namreč za to, da v me jah možnosti t ako kot povsod drugod ob jugoslovanski obali tud i v Sloveniji čim b o l j pospešujemo pr ide lovan je soli, ker je naše izrazito defici tno blago. S preured i tv i jo in modernizaci jo solin v Fontan ige po vzorcu tistih v Leri ali S t r u n j a n u namreč tu ni p r ičakova t i večje solne žetve. Naspro tno , obeta se celo u p a d e k pr ide lka . To kaže p r imer j ava med arealom Lere in Fontan ige ter med n juno solno žetvijo skozi da l j še

obdobje, ki ga p r ikazu j e shematični prerez od 1946 do 1962 za vsako leto posebej. Soline Lera, ki so na desnem bregu Dragonje , zavzemajo površino 2,635.130 m2, t iste v Fontanige, ki so na levem bregu te reke, p a 3,128,221 m2. Iz teh poda tkov izhaja , da odpade od n j u n e s k u p n e površ ine na Lero 45,7 %>, na Fontan ige pa 54,3 %. Upoš teva joč celotno razdobje od 1946 do 1962, pa je da la Lera le 40.5 %, Fontanige 59,5 % skupnega pr ide lka soli.

D iag ram (glej si. 7) jasno po t r ju j e , da je do leta 1957 Fontan ige stalno dal bistveno nadpovprečn i pr idelek soli, ki pa je nato leta 1959 in 1961 nenadno padel pod povpreč je . Zdi se, da se v tem že razodeva kriza sezonske delovne sile, ki je izstopala obe leti še posebno zato, ker sta bili solni sezoni zaradi neugodnega podneb ja tudi drugod slabi.

O b slovenski obali pa je, žal, že pad la odločitev o še mnogo več-jem izpadu solnega pr ide lka . Že od jeseni leta 1963 se postopno za-s ipava jo solni bazeni v Fazanu pr i Lucij i , k j e r bo v k r a tkem prene-hala vsa proizvodnja . Tudi tu še obs ta ja s tar sistem m a j h n i h med seboj neodvisnih solin kot je to p r imer v Fontanige. Zato so se ohra-nile še solinarske hiše in preproste , vendar zelo ekonomične č rpa lke na veter, ki oskrbuje jo p o m i k a n j e vode iz enega bazena v drugega. Soline v Fazanu po obsegu zaos ta ja jo za tistimi pr i Stonu k o m a j za petino. V obdobju 1946 do 1962 so dale povprečno 1300 ton letnega donosa soli. P r a v k a r se na ta sektor naše obale širi tur is t ično območje, ki ima svoje središče v Portorožu. Turis t ični preuredi tv i n a j bi namreč bile soline v napoto, dasi so, ne ozira je se na koris tno gospodarsko funkci jo , p r av zaradi slikovitosti, ki jo v času solne sezone čudovito p o u d a r j a j o raznobarvna kri la č rpa lk , same po sebi turist ično pr i -vlačen objekt , ki vrh tega vabi tu jce , da se ob n j ih nauž i je jo zdravil-nega s soljo prepojenega zraka .

V bl ižnj i bodočnosti p a n a j bi ista usoda pr izadela še soline v S t run j anu , ki so sicer m a j h n e in obsegajo k o m a j 168.897 m2. So pa moderno urejene, se slikovito vk l juču je jo v ondotno okolje in so vrh tega zaradi odličnega p r ide lka soli ponos naš ih sol inarjev. Tu letno p r ide la jo ob ugodnih vremenskih pogojih 1000 ton prvovrs tne soli. Vsekakor so tudi te soline v napoto načr tom turis t ičnih preuredi tev , ki n a j zatro vsako drugo gospodarsko dejavnost .

N a j k ra tko povzamem! Das i imamo ob j ad ransk i obali na voljo neizčrpne zaloge kuh in j ske soli in vrh tega v Tuzlanski kotlini ob-sežne debele plast i kamene soli, je domači pr ide lek obojne soli spričo vse bo l j narašča joče porabe še vedno p rema jhen . D a bi p r i m a n j k l j a j a ne bilo več t reba kr i t i z uvozom, se gospodarski krogi zlasti z adn j a leta sila p r i zadeva jo z razl ičnimi ukrep i čim bol j pospeši t i dvig solne proizvodnje . Zato so leta 1961 rekonst rui ra l i obrat kamene soli v Kreki in S iminhanu ter se lotili i zg radn je b l ižnjega novega rudn ika soli Tešn ja . Ker p a je p r idob ivan je morske soli mnogo cenejše, skuša jo seveda čim bol j povečat i tudi n jeno proizvodnjo. Za to obs ta ja jo k a j omejene možnosti, ker nedos ta ja ob naši obali velikih nizkih terenov

za nove soline in so še tu m a r s i k j e p o d m o r s k i vrelc i s l adke vode. K l j u b t emu je bilo dos le j doseženih več p o m e m b n i h uspehov. O d p r l i smo nove soline p r i N inu , izvrši l i uspe le poskusne solne žetve v Solilah p r i T iv tu , poveča l i soline p r i P a g u , m e d t e m ko je še v š t u d i j u nač r t ve l ik ih solin b l izu izl iva Nere tve , k j e r je n a š a n a j o b s e ž n e j š a nižina ob m o r j u .

P i r a n s k i m sol inam p r i p a d a med s t a re j š imi t a k i m i obra t i v naš i d ržav i posebno p o m e m b n o mesto. Sicer po površ in i nekol iko zaosta-

60

50-=:

40-

30

—

/ 1 1 v r

h s / \ / !\

h s / 1

\ \

/ / \ /

\ \

s

/ "T

s

/ /

/ /

/

\ \ \ \

/ /

/

\ s ^ - s

/ /

/ /

/

\ \ \ \

/ /

/ \ / \ s ^ - s

/ /

/ /

/

\ \ \ \

/ /

/

/ /

/ /

/

\ \ \ \

/ /

/

v / /

/ /

/

/ /

/ /

/

-M . a 1» _L I D A o>

I D ID U1 U1 ID U1 O*

ID Ol -vi ID Ol CD

(D (D (D U1 Ol (J) ID O

SI. 7. Odstotno razmerje med solnim pridelkom o Fontanige (1) in d Leri (2) ob primerjavi odstotnega deleža Fontanige (3) in Lere (4) na skupni površini

obeh področij (obdobje 1946 do 1962)

j a j o za sol inami p r i U lc in ju , v e n d a r j im je p r i p a d a l o v obdob ju 1946 do 1959, ko r a z p o l a g a m o s p o d a t k i t ud i d r u g i h n a š i h solin, vodi lno mesto s 44,5 % vsega p r i de lka . Res da tu o b s t a j a vel iko ko l eban j e solne žetve pod vp l ivom v r e m e n s k i h nevšečnost i , v e n d a r je p r a v tu r az -m e r j e med n a j b o l j p i lčo in donosno letno že tv i jo v n a k a z a n e m o b d o b j u ugodne j še kot ga i z k a z u j e j o soline na P a g u , p r i S tonu in Ulc in ju . Razen tega je p i r a n s k a sol z a r a d i goj i tve pe tu l e n a j b o l j kva l i t e tna . K l j u b t em p rednos t im , k i se j im p r i d r u ž u j e še od l ična p r o m e t n a lega in n a r a v n o t rž išče v n e p o s r e d n e m za l ed ju , s k u š a j o p r a v tu v p r i d t u r i zma , k i samo dož iv l j a k r i ze — pomis l imo le n a p rob lem stotin ne izkor i ščenih ali ne r en t ab i l no izkor iščenih poč i tn i šk ih domov ob naš i s lovenski obali — za t re t i soline v F a z a n u in S t r u n j a n u ter s t e m skrč i t i površ ino p i r a n s k i h solin za deset ino in b is tveno okrn i t i t ud i n j ihovo zmogl j ivost p o v p r e č n o za več tisoč ton letno. Sicer p o s e d u j e j o p i r a n s k e soline n a d r o b e n e labora t , k i j im obeta d o m a l a podvo jen p r i -

de l ek na t e m e l j u sicer d r a g e r e k o n s t r u k c i j e p o zg ledu , k i se je u s p e š n o u v e l j a v i l v b r a z i l s k i h so l inah : v e n d a r so se tu odloči l i r a j e za vel iko-p o t e z n o d o v a ž a n j e sicer z a e n k r a t c e n e j š e soli z d a l j n i h oba l a f r i š k e g a S r e d o z e m l j a , k a r se d o g a j a v P o r t o r o ž u že n e k a j let. I n v e n d a r ! Ves s v o b o d n i svet , z last i t is t i , k i je v r a z v o j u , vne to s t r emi za tem, da p r e m a g a g o s p o d a r s k o zaos ta los t in se pos t av i n a l a s tne sile. To p o t smo si i zbra l i t u d i mi. Za to k l j u b ve l i k im g m o t n i m ž r t v a m v e d n o b o l j i zko r i š čamo p r i r o d n a b o g a s t v a in r a z v i j a m o č im več s t rok i n d u s t r i j e . V s k l a d u s t e m i t e ž n j a m i je t u d i p r i z a d e v a n j e , d a ob m o r j u u r e d i m o č im več solin, d a j ih čim b o l j m o d e r n i z i r a m o in se t a k o č im p r e j o t resemo z a e n k r a t še n u j n i h n a k u p o v soli v t u j i n i , k a r s labi n a š o z u n a n j o t rgov insko b i lanco.

LITERATURA

1. O. F r e i e r m u t h , Ekonomski problemi morskih šolana, Kemija u industrij i I. 209, Zagreb 1992.

2. M. F r a n i c , Sliradnja proizvodača soli, ibid. VII, št. 3, Zagreb 1958. 3. Bilten radničkog saveta šolane Kreka u Tuzli, kasneje preimenovan

v 17. septembar, list radnog kolektiva rudnika soli i šolane Tuzla. 4. A. K o l u d r o v i č , Paske šolane — postanak i razvitak, Kemija u

industri j i VII, št. 3, Zagreb 1958. 5. Z. V i d a s - P o s e d a l , Pag, Geogr. glasnik XXII. 67 ss, Zagreb 1960. 6. R. S a v n i k , Solarstvo Šavrinskega pribiorja, Geogr. vestnik XXIII,

14-1—142, L jub l jana 1951. 7. A. K o l u d r o v i č - M . F r a n i č , Sol i morske šolane, Zagreb 1954. 8. M. F r a n i c, Študija o mogučnosti izgradnje morske šolane u bližini

ušca Neretve. Kemija u industri j i VIL št. 10. Zagreb 1957. 9. M. F r a n i č , Pripreme za izgradnju šolane u »Solilima« k r a j Tivta,

ibid. V, 77, Zagreb 1956. 10. Ž. K u m a r , Piranske šolane, Zemlja i ljudi, popularno naučni zbor-

nik, sv. 12, Beograd 1963. 11. M . P a h o r - T . P o b e r a j , Stare piranske soline, Ljubl jana (1963).

LES PROBLEMES DES SALINES DE PIRAN

R e s u m e

Le long de la cote Adriatique, la Yougoslavie dispose de stockis inepuisa-bles de sel marin qui represente 2,8 % de l'eau marine toute antiere. Quoique les couches tres etendues du sel gemme dans le bassin de Tuzla soient d'une epaisseur de 100 a 160 m qu'on exploite deja depuis 1896, la production indigene des deux sortes du sel est toujours encore insuffisante en vue de besoins constamment croissants. Pour ne plus couvrir son manque au moyen de r importat ion, les milieux economiques s'efforcent, surtout ces dernieres annees, d'en accelerer la production par des mesures differentes. Aussi reconstruisit-on, en 1961, rexploitat ion du sel gemme a Kreka et a Siminhan et se m i t-on a installer une nouvelle mine de sel gemme a Tešnja en Bosnie. Comme la production du sel marin est de beaucoup meilleur marche, on tente, bien entendu. d 'augmenter sa production dans une maniere la plus possible, Mais pour y parvenir, les fondi t ion s en sont bein limitees, car la cote Est de rAdria t ique ne possede pas assez de terrains plans convenables

pour y installer de nouvelles sallines, et, de plus, il y a meme des sources sous-marines d'eau douce. Malgre cela quelques succes importants furent atteints. On s'est rniis a travailler dans les nouvelles salines de Nin dans la Dalmatie du Nord; on a reussi a faire les premieres recoltes du sel a Solile pres de Tivat dans le Littoral Montenegrin; on a aggrandi les salines dans l'ile de Pag aux environs de rendroit homanyme, tandis que le projet d'un grand mairais salant a 1'embouehure du fleuve de Neretva est en etat d'etudes; la s'etend la plus grande plaine du littoral yougoslave.

Parmi les salines yougoslaves plus anciennes, la mine du sel de Piran dans le Littoral Slovene joue un role particulierement important. Elle ren-ferme trois parties isolees: le long des deux bords du ruiSseau de Dragonja pres de son ecoulement dan s la mer, aux environs de Ste. Lucie et a Strunjan. Toutes les trois parties ont une surface de 6,378-000 m2 et, par leur superficie, elles restent de tres peu en arriere de la saline d'Ulcinj qui est la plus grande de la Yougoslavie (6,612.000 m'2). Avec du sel, elles appro-visionnent la Slovenie et les parties limitroplies de la Croatie; des guantites eonsiderables en sont aclietees aussi par d'autres regions de la Yougoslavie plus eloignees. Comme l'ete aride y est moins stable, sa meilleure recolte du sel est celle de tous les jours. mais qui, tout en dependant du temps favorable, hesite d 'annee en annee. Siliva nt le diagramme a la paige 67 la differenee dans la quantite des condensations atAospheriques a la periode de 1951 a 1963 fut presque triple entre les annees extremes, double quant au nombre de jours pluvieux, mais en ee qui conoerne la recolte du sel meme quatorze fois plus grande. Pour ta nt une liesitation semblable de la recolte du sel, dependant de r inf luence des desagrements inattendus. existe aussi dans toutes les salines le long de la cote Adriatique, quoiqu'elles soient installees plus au Sudl. Ainsi le rapport dans la periode de 1946 a 1961 entre la plus petite et la plus riiche recolte du sel dans l'ile de Pag fut de 1 :6.9. a Ulcinj de 1 : 6,1 et a Ston de 1 : 20,3, tandis qu'a Piran, eette relation fu t a peine de 1 :4,8. Ces t pourquoi la recolte exceptionellement faible de 1963 a Piran qui n 'apporta qu'a peine 2300 tonnes. ne doit pas provoquer de soucis quant a la perspective ulterieure, parce que le temps fu t alors extre-mement pluvieux. D'ailleurs les sailines de Piran qui par leur capactie n'atteignent pas celles d'Ulcinj, produirent dans la periode de 16 ans indiquee le gros de la recolte toutes entiere et la. la recolte du sel d ep as sa i t meme la recolte de toutes les trois salines en 1946, en 1949. en 1951, en 1954 et en 1958. Done il lui a appartenu la primaute imcontestable avec ses 44.5 % de toute la recolte.

Comme. en Yougoslavie, la produetion du sel gemme s'accroit presque constamment, tandis que la recolte dn sel marin hesite sensiblement, sous 1'influence du temps instable. le taibleau du developpement de leur produ-etion est fort instruetif. si 1'on teint compte surtout de la saline de Piran. (Voir le diagramme a la page 67.) La, on voit que jusqu'en 1952. il y avait eneore un equilibre approximatif dans la produetion des deux sortes du sel, mais plus taird, la produetion du sel marin diminua d'une telle meniere qu'elle ne donnait en movenne qu'un bon quart de la recolte totale.

En continuant son analyse 1'auteur touche tour a tour les problemes speciaux de I a saline de Piran. Le noinbre de la main-doeuvre y liesite fort pendant 1'annee, surtout au commencement de la campagne du sel en avril, lorsqu'il faut engager la main-d'oeuvre saisonniere avant tout pour le travaiil dans les salines de Ste. Lucie et de Fontanige ou il existe tout un vieux systeme de petites salines et ou presque tout le travail se fait a la main. Aussiitot que la campaigne dn sel est terminee ce qui arrive habituellement a la mi-septembre, le nombre de la main-d'oeuvre diminue a 1'instant (voir le tableau a la page 711. Pourtaint. ces dernieres annees, il est de plus en plus difficile d'engager les ouvriers saisonniers, c'est pourquoi on les retient au travail meme hors la saison du sel. Auparavant presque tous les saison-niers furent originaires de Piran et, avant la campagne du sel. ils demena-

gerent avec toutes leurs familles dans les maisons q»i se trouvaient la, dans les salines, et qui servaient a la fois de depots provisoires du sel. Au passage du 19® au 20e siecle, leur nombre se mit a diminuer, car ils preferaient de se faire employer dans la marine ce qui etait pour eux plus avantageux. Aujourd'hui , dans ces maisons ne demenagent que trois derniers Piranois. Au leiu d'eux 1'element paysan se fit valoir de plus en plus qui chaque jour arrivait dans les salines, mais qui a la fois faisait ses besognes agricoles chez lui. A cause du developpement economique progressif de ce territoire cotier, oii 1'industrie recemment installee se fai t valoir ainsi que la ville de Koper oomme port maritime qui se developpe de plus en plus, la main-d'oeuvre provenant de cette couche sociale diminue elle aussi de plus en plus, parce qu'elle prefere a trouver son occupation ailleurs ou celle-ci est meilleure et plus stable. Ainsi le manque de ce territoire le plus proclie commen^a a etre couvert par l 'aflluence des ouvriers saisonniers du hinterland de 1'Istrie croate, de Prekmurje et enfin de plus en plus de Bosnie. Ces ouvriers saisonniers n'habitent cependant les maisons disperees entre les salines, mais ils demeurent ensemlble dans quelques edifices mieux conserves ou ils ont la table et le logement plusieurs dans une seule piece. Comme habituellement ils ne restent qu'une seule saison du sel, un grave probleme se fait ouvrir cliaque annee, ou prendre les ouvriers saisonniers. C'est pourquoi, en 1963, on se mit a reorganiser et a moderniser les salines de Fontaiiigge oii existera, suivant l 'exemple de Lera, un systeme unitaire de marais salant qui n'exigera qu'un tiers d'ouvriers sauniers d 'aujourd'hui . En outre, on a, au commen-cement de l 'annee 1964 .reuni les salines de Piran avec 1'entreprise »Začimba« (»Assaisonnement«) de Portorož qui refait en general les articles importes, dans une nouvelle entreprise unifiee. La consequence de cette reunion c'est la possibilite de reduire plus encore la main-d'oeuvre saisonniere, car on peut en cas de besoin en deplacer une partie en ete dans les salines, plus tard on peut l'employer ailleurs.

Cependant un autre probleme important y est reste en suspens qui n'a pas seulement un caractere local, mais on peut dire, plus large, yougoslave. II s'agit d'augmenter, dans les limites du possible, la production du sel aussi dans le secteur de la eote Adriatique le plus septentrioiial ainsi qu'ailleurs le long de la mer. Mais au lieu de cela il existe une tendence nuisible de supprimer les salines pres de Ste. Lucie et a Strunjan au profit du tourisme dont le centre est la ville de Portorož, quoique ces inistallations augnientent justement l 'attraction du milieu marin et invitent les etrangers de jouir de l'air salutaire, sature de sel. Par cela la superficie des salines de Piran diminueraient d'une dizaine ainsi que la recolte d'un sel excellent qui donne la renommee aux marais salants de Piran. D'ailleurs une elaboration minu-tieusement redigee existe qui promet aux salines de Piran une production presque double a la base d'une reconstruction grandiose qu'on avait mis a 1'epreuve dans les salines du Bresil avec succes, en y intraduisant un nouveau procede technologique, pourtant il n'y a pas perspectives d'etre introduit chez nous dans un avenir plus ou moins rapproche, parce qu'il exige des investissements importants.