VIZIJA 7

Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije 8Priprave na predsedovanje Slovenije v Evropski skupnosti 9ORGANIGRAM MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE 10

RAZVOJ 13

PRIVLAČNA SLOVENIJA 14PREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA TURIZEM V LETU 2006 14

PODJETNA SLOVENIJA 17PREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA PODJETNIŠTVO IN KONKURENČNOST V LETU 2006 17

PRODORNA SLOVENIJA 20PREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO V LETU 2006 20

SODOBNA SLOVENIJA 22PREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA NOTRANJI TRG V LETU 2006 22

ENERGETSKA SLOVENIJA 26PREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA ENERGIJO V LETU 2006 26

POVEZANA SLOVENIJA 28PREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE V LETU 2006 28ZAKONI IN DRUGI AKTI DRŽAVNEGA ZBORA 29PODZAKONSKI AKTI VLADE 30PODZAKONSKI AKTI MINISTRSTEV IN VLADNIH SLUŽB 32

RAST 35

USTVARJALNA, USPEŠNA IN UVELJAVLJENA SLOVENIJA 36Osebna izkaznica Ministrstva za gospodarstvo 38DIREKTORATI 39ORGANI V SESTAVI 40IZVAJALSKE INSTITUCIJE 41

KAZALO

www.mg.gov.si

2 32

Slovenija je na razvojnem razpotju in potrebuje razvojni preboj. Potrebuje jasno

vizijo, kako ustvariti ugodno okolje za razvoj in rast slovenskega gospodarstva.

velja izpostaviti pomemben dogovor med Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za zunanje zadeve, po katerem je ekonomska diplomacija prešla vsebinsko pod Ministrstvo za gospodarstvo.

Pomemben dosežek ministrstva je tudi sprejem sprememb Zakona o gostinstvu. Pri normativnem delu smo seveda pripravili tudi druge zakone, ki so bili že sprejeti v parlamentu, ali so ravno v obravnavi. Naj med njimi omenim Zakon o trgovini, s katerim uzakonjamo pravzaprav referendumsko voljo ljudi. Pripravili in predlagali smo tudi Zakon o dvojnem označevanju cen, Zakon o poslovnem registru, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah in še nekatere druge predpise oziroma njihove novele. Ob normativnem okolju za razvoj podjetništva ne morem mimo izjemno pomembnega projekta, ki je zaživel v tem letu. To je projekt Vse na enem mestu, s katerim smo pravzaprav zelo poenostavili in pocenili proces ustanavljanja samostojnih podjetnikov. To je le nekaj ključnih poudarkov iz leta 2005, ki je bilo zagotovo za vse nas zelo zahtevno.

Gospodarski premiki so vedno povzročali velike napetosti in trenja v družbi. Tudi nas v prihodnosti čakajo pomembni izzivi, odgovore nanje pa moramo iskati v dialogu in z vso resnostjo ter odgovornostjo.

Pred vami je program dela Ministrstva za gospodarstvo za leto 2006. Prepričan sem, da boste v tej knjižici, ko je zbrano »vse na enem mestu«, našli najbolj iskane ključne informacije. Naj bo ta knjižica tudi povabilo k razmišljanju o prihodnosti naše prelepe domovine. Vsi si brez izjeme želimo, da z ustvarjalnimi in zadovoljnimi prebivalci ter uspešnim gospodarstvom Slovenija postane še bolj prepoznana in uveljavljena v Evropi in svetu.

Mag. Andrej Vizjak

Spoštovani,

kot minister Vlade RS za gospodarstvo se zavedam tako politične kot strokovne odgovornosti za gospodarsko prihodnost naše domovine. Slovenija se je v svoji kratki zgodovini soočala s številnimi izzivi in na tej poti velikokrat sprejemala usodne odločitve. Kot člani Evropske unije in NATO smo – čeprav s komaj dva milijona prebivalcev – pomembni sogovorniki največjih držav Evrope. Statistično imamo zgleden standard, brezposelnost je med najnižjimi v EU, gospodarska rast pa je zmerna. A vendar se lahko upravičeno sprašujemo, ali gre naš razvoj dovolj hitro naprej in ali bomo pravočasno dohiteli najrazvitejše članice EU? Smo danes Slovenke in Slovenci res lahko zadovoljni z doseženim nivojem in razvojem?

Slovenija je na razvojnem razpotju in potrebuje razvojni preboj. Potrebuje jasno vizijo, kako ustvariti ugodno okolje za razvoj in rast slovenskega gospodarstva. To je skupna naloga vseh nas, zaposlenih na Ministrstvu za gospodarstvo. Leto, ki je za nami, nas je vzpodbudilo, da smo si za prihodnost zastavili še ambicioznejše cilje in usmeritve. Hkrati pa nas je utrdilo v prepričanju, da smo na pravi poti in da lahko s širšim konsenzom in sodelovanjem vseh gospodarskih subjektov presežemo dosedanji model gospodarskega razvoja in ga nadgra-dimo z novim razvojnim modelom, ki bo pomenil več ekonomske svobode za podjetja, njihovo večjo ekonomsko učinkovitost, bolj dinamično rast podjetij, višjo gospodarsko rast in z novimi kvalitetnimi delovnimi mesti večjo zaposlenost. Želimo ustvariti okolje, ki bo motiviralo ljudi k aktivnosti na vseh področjih. Živimo v času velikih priložnosti, a tudi tveganj. Bolj human in trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva pa lahko dosežemo samo s spodbujanjem in izkoriščanjem človeške ustvarjalnosti.

V preteklem letu smo naredili veliko. Najpomembnejši del pri zagotavljanju ugodnega poslovnega okolja je nova gospodarska ustava, ki jo je vlada sprejela na predlog Ministrstva za gospodarstvo in je v parlamentarnem postopku. Gre za nov Zakon o gospodarskih družbah, za pomembno normativno pridobitev za slovensko gospodarstvo v tem letu. Na področju normativnih aktov bi rad omenil še pomembne projekte, ki se nanašajo na spodbujanje neposrednih tujih investicij in na internacionalizacijo podjetij. Sprejeta je uredba vlade, ki zagotavlja podlage za spodbujanje neposrednih tujih investicij; sprejeta sta tudi programa za spodbujanje neposrednih tujih investicij in za internacionalizacijo podjetij. Sprejet je tudi program slovenskih gospodarskih predstavništev. Tu

Slovenija je na razvojnem razpotju in potrebuje razvojni preboj. Potrebuje jasno

vizijo, kako ustvariti ugodno okolje za razvoj in rast slovenskega gospodarstva.

www.mg.gov.si

4 5

VIZIJA

www.mg.gov.si

6

Vizija ministrstva za naslednja obdobja je podpora nadaljnji krepitvi mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij in ofenzivno spreminjanje strukture slovenskega gospodarstva v strukturo, čim bolje prilagojeno zahtevam globalne ekonomije.

Ukrepi politike so zato prednostno usmerjeni v razvoj poslovne kulture in skupnih družbenih norm, ki spodbujajo inovativnost, vlaganje v znanje, nove tehnologije in podjetništvo ter v oblikovanje regulative, spodbudne za podjetništvo in inovativnost podjetij. Tako bo ministrstvo prispevalo k zmanjševanju tveganj za podjetja in za posameznike zaradi vse večjih in vse hitrejših sprememb, s tem pa tudi k zmanjševanju odpora do sprememb, ki so danes bolj kakor kadar koli prej gibalo napredka in mednarodne konkurenčnosti.

Ministrstvo za gospodarstvo je s spremembo zakonodaje v letu 2004 razširilo delovno področje. Zdaj je organizacijsko razdeljeno na šest direktoratov: • Direktorat za turizem• Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost• Direktorat za ekonomske odnose s tujino• Direktorat za notranji trg• Direktorat za energijo• Direktorat za elektronske komunikacije

V okviru Ministrstva za gospodarstvo delujejo tudi organi v sestavi, ki izvajajo naloge na področjih: • intelektualne lastnine,• varstva potrošnikov,• varstva konkurence,• tržne inšpekcije,• inšpekcije elektronskih komunikacij in pošte ter• energetske inšpekcije.

Za izvajanje priprav na predsedovanje smo v okviru našega ministrstva imenovali Projektno sku-pino Ministrstva za gospodarstvo za priprave na predsedovanje, v katero so bile imenovane osebe iz posameznih direktoratov in generalnega sekre-tariata ter njihovi namestniki. Projektno skupino vodi Monika Jakše. Poleg projektne skupine je bilo za izvajanje posameznih nalog imenovanih tudi pet podskupin (Podskupina za program predsedovanja, Podskupina za kadrovski načrt, Podskupina za proračun predsedovanja, Podskupina za logistično organizacijo predsedovanja in Podskupina za ko-munikacijo z javnostmi), sestavljenih iz predsta-vnikov posameznih direktoratov in generalnega sekretariata. To omogoča uravnoteženost priprav v okviru celotnega ministrstva.

Ministrstvo za gospodarstvo pa se prek svojih predstavnikov tudi aktivno vključuje v priprave na predsedovanje v Delovni skupini za Evropske zadeve in v Širši delovni skupini za predsedo-vanje EU. Koordiniran pristop je nujno potreben glede na obsežnost in raznolikost področij, ki so v pristojnosti ministrstva (osemnajst delovnih skupin Sveta, delovna telesa Evropske komisije v okviru komitologije in druga delovna telesa institucij EU). V letu 2005 smo začeli pripravljati programske dokumente (npr. Program priprav Ministrstva

Priprave na predsedovanje Slovenije v Evropski skupnostiMinistrstvo za gospodarstvo Republike Slovenijeza gospodarstvo na predsedovanje Slovenije EU, Program izobraževanja) ter izvajati konkretne na-loge (npr. nabor in izbor kadrov za predsedovanje, koledar dogodkov, določitev prednostnih nalog, določitev stalnih govorcev, urednika intraneta). Priprave na predsedovanje so dinamičen proces in posamezne naloge se bodo izvajale v celotnem obdobju, na ministrstvu pa bomo prek rednih sestankov podskupin in projektne skupine skrbeli za usklajenost aktivnosti, izpolnjevanje rokov in kakovostno opravljanje priprav na predsedovanje.

www.mg.gov.si

8 9

ORGANIGRAM MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE

Generalni sekretariat Generalni sekretar: Janez Šinkovec

Notranja revizija Vodja: mag. Vlasta Babič

Kontrolna enota

Projektna enota za ERRS

Kabinet ministraVodja: Martin Bratanič

Služba za odnose z javnostmiVodja: Patricija Šašek

Organi v sestavi Ministrstva za gospodarstvo Direktorati Izvajalske institucije

Urad RS za varstvo konkurence Direktor: mag. Andrej Plahutnik

Urad RS za varstvo potrošnikov

Direktor: Aleš Grbec

Tržni inšpektorat RS V. d. glavne tržne inšpektorice: Andrejka Grlić

Urad RS za intelektualno lastnino Direktorica: dr. Biserka Strel

Inšpektorat RS za elektronske komunikacije, elektronsko

podpisovanje in pošto Glavni inšpektor: Peter Mraz

Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo

Po pooblastilu ministra glavni inšpektor: mag. Jože Dimnik

Direktorat za podjetništvo in konkurenčnostGeneralni direktor: dr. Andrej Kitanovski

Direktorat za ekonomske odnose s tujinoV. d. generalne direktorice: Monika Jakše

Direktorat za notranji trgGeneralni direktor: mag. Peter Puhan

Direktorat za turizemGeneralni direktor: mag. Marjan Hribar

Direktorat za energijoGeneralni direktor: mag. Djordje Žebeljan

Direktorat za elektronske komunikacijeGeneralni direktor: mag. Matjaž Janša

Zavod RS za blagovne rezerve Direktor: Sašo Jevšnik

Zavod RS za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov - ZORD Slovenija Direktor: Anton Grabelješek

Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI V. d. direktorja: mag. Vili Hribernik

Slovenska turistična organizacija V. d. direktorice: mag. Barbara Gunčar

Slovenski podjetniški sklad Direktor: Boris Pfeifer

SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo Direktorica: mag. Marjetka Strle Vidali

SA - Slovenska akreditacija Direktor: dr. Boštjan Godec

Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS Direktor: mag. Tomaž Simonič

Državna sekretarkamag. Andrijana Starina Kosem

Ministrstvo za gospodarstvo Republike SlovenijeMinister mag. Andrej Vizjak

Opomba: stanje 27. 1. 2006

www.mg.gov.si

10 11

RAZVOJ

www.mg.gov.si

12

Turizem za Slovenijo je še vedno izhodišče za njeno boljšo prepoznavnost v svetu, prav tako pa za neizkoriščene možnosti gospodarskega in družbenega razvoja. V EPD 2004-2006 je Slovenija med prednostne naloge uvrstila tudi tu-rizem.

Podatki za leto 2004 kažejo na rekordno leto po osamosvojitvi Slovenije, saj je bilo 2,341 mi-lijona prihodov domačih in tujih gostov oz. za 4,2 odstotka več kot v letu 2003. V zadnjih letih se skupaj s številom prihodov gostov povečuje tudi število njihovih prenočitev, v letu 2004 je bilo 7,588 mio nočitev (od tega so jih tuji gostje ustvarili 57,5 odstotkov). V zadnjih nekaj letih v povprečju turisti pri nas prenočijo približno 3-krat. Podatki o turističnem deviznem prilivu Banke Slovenije kažejo, da so tuji turisti v devizno blagajno Slovenije v letu 2004 prispevali 1,31 mi-lijarde evrov, kar pomeni okoli 10-odstotno rast glede na predhodno leto.

Turizem ne uspeva doseči hitrih, radikalnih sprememb, s katerimi bi presegel stagnacijo iz de-vetdesetih let. Šele od leta 1995 naprej smo se začeli približevati ravni števila prihodov in prenočitev gostov pred letom 1990. V zadnjih letih prihaja v turizmu do večjih sprememb, ki bodo bolj vplivale v naslednjih letih, saj se v to dejavnost vključujejo kapitalsko močnejši investitorji.

V letu 2005 je bila v Sloveniji prvič izdelana študija „Satelitski računi za turizem v Sloveniji”. V študiji, ki je namenjena spremljanju ekonomskega obsega in učinkov turizma na nacionalno gospo-darstvo, so predstavljeni statistični podatki o slo-venskem turizmu za leto 2000. Najpomembnejše ugotovitve so naslednje: čisti turizem (učinki, ki jih realizira ožje opredeljen turistični sektor - nastani-tvena podjetja, podjetja, ki nudijo hrano in pijačo, ter turistične agencije) pomeni 3,8 odstotkov ce-lotne gospodarske dejavnosti (BDP), turizem v širšem pojmovanju (vplive turizma je namreč mogoče zaslediti tudi v dejavnostih, kot so trgo-vina, promet, kmetijstvo …) pa 5,5 odstotkov ce-lotne dodane vrednosti slovenskega gospodar-stva. Multiplikator turistične dejavnosti znaša 1,7. To je eden najvišjih panožnih multiplikatorjev v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da je turizem glede na svojo nadpovprečno rast v Sloveniji pri-dobil na pomenu in tako postaja ena izmed najbolj perspektivnih dejavnosti.

1. Temeljni strateški cilji razvoja slovenskega turizma

Vizija slovenskega turizma

Slovenija želi postati v naslednjih desetih letih razvita turistična država s primerljivo evropsko kakovostjo turističnih storitev in raznovrstno turistično ponudbo, ki bo konkurenčna v razmerju do drugih turističnih območij.

Temeljni strateški cilji razvoja slovenskega turizma:• povečati globalno konkurenčnost slovenskega

turizma in• povečati obseg turistične dejavnosti.

Temeljni kvantitativni in kvalitativni cilji

Razvojni cilji - kvalitativno:• povečati prepoznavnost Slovenije kot zani-

mive, atraktivne in varne turistične destina-cije;

• izboljšati splošno kakovost in konkurenčnost slovenske turistične ponudbe;

• povečati vlogo znanja in izboljšati izobraz-beno strukturo zaposlenih;

• nadaljevati investicijski cikel, ki bo temeljil na kakovostni obnovi obstoječih in izgradnji novih turističnih kapacitet.

Razvojni cilji - kvantitativno: • povečati devizni priliv na 2 mrd EUR do leta

2013;• povečati delež v BDP na 8 odstotkov po TSA

do leta 2013;• nadaljevati investicijski cikel v vrednosti do 2

mrd EUR do leta 2013;• povečati povprečno število nočitev za

4 odstotke letno;

• povečati povprečno zasedenost hotel-skih prenočitvenih kapacitet na najmanj 55 odstotkov do leta 2013;

• povečati število zaposlenih v turizmu na 15 odstotkov do leta 2013.

2. Prednostne naloge

a) Zagotoviti sistemske in organizacijske pogoje za razvoj turizma

Predvidene aktivnosti:• priprava predloga Uredbe o podrobnejših po-

gojih, merilih in vrstah razvojnih spodbud za turizem; pripravo predloga te uredbe, ki jo sprejme Vlada RS, predvideva Zakon o spod-bujanju razvoja turizma; ob izvedbi te naloge bo pripravljena tudi nova shema za dodelje-vanje državnih pomoči;

• priprava sprememb in dopolnitev podzakon-skih aktov Zakona o gostinstvu:

I. Pravilnika o vsebini in načinu vodenja re-gistra sobodajalcev,

II. Pravilnika o merilih za določitev obrato-valnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost,

III. Pravilnika o merilih in načinu katego-rizacije nastanitvenih gostinskih obratov in marin;

• priprava predloga novega sistema kategori-zacije vključno s postopkom za podeljevanje

licence za ocenjevanje kategorije nastani-tvenih obratov.

V tematskem delu so načrtovane še naslednje ak-tivnosti:• Program aktivnosti za poenostavitev pogojev

poslovanja v gostinstvu (odprava administra-tivnih ovir) - v sodelovanju z OZS in GZS;

• Strategija razvoja slovenskega turizma 2007-2011;

• Sodelovanje pri pripravi Strategije razvoja igralništva (nosilec je Ministrstvo za finance).

b) Povečati prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije na tujih trgih

Ključni poudarki v okviru krovne promocije in razvoja za leto 2006 so:• skoncentrirano trženje po ključnih trgih: Ita-

lija, Nemčija, Avstrija, Velika Britanija,• povečane aktivnosti na trgih z velikim poten-

cialom za slovensko tržišče: Francija, države Beneluksa, Skandinavija, Rusija,

• uvajanje aktivnosti na novem trgu: Španija,• iskanje novih priložnosti na čezoceanskih

trgih: Avstralija, Japonska, Kitajska, Indija …,

• spodbujanje razvoja programov za segment letalskih gostov in segment križarjenj,

• spodbujanje razvoja ponudbe za tranzitne goste ter krožna potovanja,

PR I V L AČNA SLOV ENIJAPREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA TURIZEM V LETU 2006

Slovenija želi postati v naslednjih desetih letih razvita turistična država s primerljivo evropsko kakovostjo turističnih storitev in raznovrstno turistično ponudbo, ki bo konkurenčna v razmerju do drugih turističnih območij.

www.mg.gov.si

14 15

• intenzivna promocija že uveljavljenih turističnih območij ter vzporedno postopna promocija (v skladu z dinamiko razvoja) območij s posebnimi razvojnimi problemi,

• poudarek na vključevanju B2B (TO/TA) do-godkov v Sloveniji in tujini,

• več pojavljanja s sodobnim pristopom na raz-novrstnih kakovostnih in odmevnih kul-turnih, športnih, kongresnih in gospodarskih dogodkih,

• povezava s komplementarnimi podjetji za skupno promocijo na tujih trgih,

• razvoj oglaševanja v elektronskih medijih in na spletnih straneh,

• vključevanje aktivnosti CRM,• nadgradnja integralnega turističnega infor-

macijskega sistema s centralnim rezerva-cijskim sistemom,

• posredovanje novih znanj in spodbujanje razvoja turističnih proizvodov in novih ino-vativnih turističnih programov,

• strateško pozicioniranje raziskovalno-analitičnega dela in tržnih informacij za podporo odločanju.

Predvidene aktivnosti na področju promocije in trženja slovenskega turizma so:• izvajanje programa dela STO za leto 2006 in

priprava smernic programa dela za leto 2007,• nadaljevanje izgradnje integralnega turistično

informacijskega sistema (ITIS), ki vključuje nadgradnjo slovenskega turističnega portala

z novimi aplikacijami in funkcionalnostmi, izvedbo projekta on-line rezervacijskega si-stema na področju celotne Slovenije, ure-ditev poslovnih strani na portalu ter vzpo-stavitev informacijskega sistema za podporo odločanju strateškim partnerjem v turizmu.

c) Spodbuditi zagon in izvedbo investicijskega cikla v načrtovanem obsegu do 2 mrd EUR do leta 2013

Sofinanciranje investicij s področja turistične infrastrukture:• za leto 2006 je predvidena objava jav-

nega razpisa za preostanek sredstev po zaključku drugega razpisa iz leta 2005 in dodatnih sredstev iz naslova nekoriščenih sredstev drugih ukrepov (v okviru EPD) v višini 2,8 mrd SIT;

• identificiran potencial na področju turizma so tudi turistične atrakcije; za pospešitev investiranja v tovrstno infrastrukturo je treba zagotoviti pogoje za izvedbo investicij,

• zaključek večine podprtih investicijskih projektov prvega programskega obdobja (2004-2006);

• zagotavljanje pogojev za izvedbo investicij v turistične atrakcije;

• priprava in izvedba javnega razpisa za izvedbo priprave prostorskih izvedbenih aktov za projekte s področja turističnih atrakcij.

Izboljšanje finančnega okolja za naložbe v turizem:• sofinanciranje turističnih investicij manjših

vrednosti (do 90 mio SIT) prek instrumentov Podjetniškega sklada RS (kombinacija sredstev državnega proračuna in sredstev ERDF na podlagi EPD - Ukrep 1.3. Izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo, za posredne dolgoročne kredite v sodelovanju s poslovnimi bankami v kombinaciji s premijami za materialne in nematerialne investicije, za neposredne kredite sklada in za garancije za bančne kredite v kombinaciji s premijami za materialne in nematerialne investicije);

• sofinanciranje naložb v turistične zmoglji-vosti in rekreacijske površine na kmetijah (EPD - Ukrep 3.3. Diverzifikacija kmetijske dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetij-stvu);

• sofinanciranje turističnih projektov prek instrumentov Javnega sklada za skladni regionalni razvoj.

PR I V L AČNA SLOV ENIJA PREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA TURIZEM V LETU 2006

1. Program ukrepov za podjetništvo in konkurenčnost 2007-2013 ter sprememba Zakona o podpornem okolju podjetništvu

Izteka se obdobje veljavnosti starega programa za obdobje 2002-2006. Prav tako je stari program slonel na ukrepih, ki jih je zastavila še prejšnja vlada. Sprejem novega programa je nujno potreben zaradi nove finančne perspektive ter ukrepov, ki jih zastavljajo vladne reforme, ter drugih sprejetih strateških dokumentov. Vezano na ta program je treba obnoviti Zakon o podpornem okolju podjetništvu, njegove podzakonske akte, kot tudi Pravilnik o subjektih inovativnega in podpornega okolja. Program za podjetništvo in konkurenčnost je razdeljen v štiri osnovne kategorije:• Promocija podjetništva ter podporno okolje

za podjetništvo,• Znanje za gospodarstvo (kadri),• Razvoj gospodarstva,• Finančni mehanizmi.

Omenjeni program kot tudi drugi normativni deli programa vlade temeljijo na izpolnitvi smernic in ukrepov, podanih v Strategiji razvoja Slovenije, Nacionalnem raziskovalno-razvojnem programu in Nacionalnem akcijskem načrtu, vezanem na Lizbonsko strategijo, ter predlogu reform.

2. Spodbujanje tehnološkega razvoja v podjetjih

Vsi strateški dokumenti vlade poudarjajo pomen vla-ganj v tehnološki razvoj, prav tako v nove tehnologije. To je še posebej pomembno za MSP. V preteklosti so bile razvojne vzpodbude nejasno definirane (brez prioritet in ciljev), pogosto je šlo tudi za vzpodbude, ki so se vezale na vsebine in ne na projektno finan-ciranje. Sredstva, namenjena ukrepu, se bodo črpala iz sredstev strukturnih skladov (ukrep 1.1.), vsebina pa bo vezana predvsem na:• razvoj novih izdelkov in storitev, • razvoj novih tehnologij, • posodabljanje in razvoj novih proizvodnih pro-

cesov, • prilagoditev proizvodnje za nove izdelke, • avtomatizacijo proizvodnje,• vpeljavo IKT v razvoj in proizvodnjo, • zaščito intelektualne lastnine,• inovativnost oblikovanja,• uvajanje modelov poslovne odličnosti.

Glede na vladne strateške dokumente bodo prednostno podprti projekti naslednjih tehnologij:• informacijsko komunikacijske tehnologije,• tehnologije, vezane na napredne (nove) mate-

riale, fluide in nanotehnologije,• kompleksni sistemi in inovativne tehnologije

vodenja procesov,• biotehnologija in farmacija,

PODJET NA SLOV ENIJAPREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA PODJETNIŠTVO IN KONKURENČNOST V LETU 2006

Namen ukrepa 1.3.4. je spodbujati pri MSP investicijska vlaganja v tehnologije, stroje in opremo za proizvodnjo visokotehnoloških in inovativnih proizvodov, kar se bo izražalo v večji rasti in produktivnosti ter konkurenčnejšem nastopu na globalnem trgu.

www.mg.gov.si

16 17

Poleg standardnih ukrepov uvajamo prek agen-cije JAPTI tudi nove oziroma izboljšane vsebine, in sicer:

a) Izboljšave podpornega okolja podjetništvu Ukrepi zajemajo podporo točkam VEM, po-

dporo v okviru vavčerskega svetovanja, kjer spreminjamo določene kriterije, okrepitev EIC-euro info centrov za področje svetovanja za prijavljanje na evropske projekte.

b) Izboljšave podpornega okolja inovacijam ter cen-traliziranemu sistemu inovativnega okolja

V letu 2006 je JAPTI zadolžen za vzposta-vitev Slovenskega centra za inovacije, ki naj bi povezoval vse subjekte inovativnega okolja ter predstavljal podporno okolje za inovacije.

c) Izboljšati promocijo podjetništva Že v letu 2005 smo skupaj z JAPTI pričeli

z nacionalno akcijo uvajanja podjetništva kot izbirnega predmeta v osnovne, srednje in vi-soke šole. V projektu sodelujejo tudi MŠŠ in MVZT.

Cilji zadnjega so v letu 2006/2007 pripraviti 5 predmetnikov za izbirne predmete na vseh ravneh, v letu 2006/2007 usposobiti vsaj 50 kompetentnih učiteljev (mentorjev) na osnovnošolski, 20 na

srednješolski in 10 na visokošolski ravni, vzposta-viti sistem rekrutiranja in usposabljanja pedagogov za podajanje podjetniških vsebin ter povečati od-stotek mlade populacije, ki razmišlja o podjetništvu kot možnosti razvoja kariere. JAPTI bo v letu 2006 začel tudi nacionalni projekt najboljše podjetniške ideje.

6. Spodbujanje krepitve znanja v gospodar-stvu (izvajalec predvidoma TIA, odvisno od dogovora med MG, MVZT in MR)

V preteklosti je bilo premalo podpore namenjene mladim raziskovalcem za zagotovila 1000 raziskovalcev za gospodarstvo. Prav tako NRRP kot SRS narekujejo močno povečanje tovrstnega kadra v gospodarstvu. Ukrep je deljen na dva dela, in sicer: a) dodatno spodbujanje (skupaj z MVZT) ra-

ziskovalcev v gospodarstvu (v letu skupno podprtih cca. 70-100 raziskovalcev): v letu 2006 s strani MG 100 mio SIT ter

b) podpreti prehod raziskovalcev v gospodar-stvo, ki so že končali podiplomsko šolanje ter so zaposleni v RR institucijah (cca. 50 v letu 2006).

Prijave, iz katerih bo razvidno, da bo razisko-valec delal na razvojnem projektu v podjetju, bodo morale biti skupne (raziskovalec in podjetje). Država bo sofinancirala predvidoma 75 odstotkov, 25 odstotkov pa bodo morala kriti podjetja.

Financiranje bo potekalo dve leti, subvencija pa bo namenjena predvsem kritju stroškov plače razisko-valca: v letu 2006 bo MG namenilo 300 mio SIT.

7. Revitalizacija JAPTI

S 1. 1. 2006 je uradno prišlo do združitve PCMG ter TIPO. Cilj združitve je bil povečanje sinergije izvajanja politike MG, racionalizacija ter prenos izvajanje politike MG na izvajalske institucije. Tik pred novim letom je nadzorni svet sprejel tudi program ter finančni načrt dela JAPTI za 2006. V letu 2006 si prizadevamo čim prej zagotoviti no-vega direktorja agencije, ki bo moral spremeniti notranjo sistemizacijo v skladu s programi ter do-datnimi vsebinami, ki so bile dodeljene JAPTI. V skladu s tem bodo potrebni nova sistemizacija ter organizacija, zagotavljanje ustreznih kadrov, še po-sebej za nove vsebine, usposobitev kadrov za struk-turne sklade ter izvajanje razpisov ter s tem pove-zana priprava na novo finančno perspektivo.

• nove tehnologije s področja obnovljivih virov energije, novih energentov (npr. vodik), novih tehnologij energetskih naprav in procesov z visoko energetsko učinkovitostjo,

• inovativne okoljevarstvene tehnologije,• električna in optična oprema,• logistika,• druge tehnologije in storitve, ki omogočajo

visoko dodano vrednost izdelkov in storitev, vključno z industrijskim oblikovanjem.

V letu 2006 je na voljo približno 2 mrd SIT. Cilj ukrepa je doseči približno 200 novih zaposlitev v podprtih podjetjih z najmanj višjo izobrazbo. Cilj ukrepa je tudi povečati dodano vrednost podprtih podjetij v obdobju treh let za skupno 3 mrd SIT.

3. Spodbujanje vlaganj MSP v nove tehnolo-gije, stroje in opremo (izvajalec Slovenski podjetniški sklad)

Vsi strateški dokumenti vlade poudarjajo pomen vlaganj v tehnološki razvoj, prav tako v nove teh-nologije. To je še posebej pomembno za MSP. Od vseh ukrepov DPK, vezanih na strukturne sklade, je bil ukrep 1.3.4. najbolj učinkovit. Namen ukrepa je spodbujati pri MSP investicijska vla-ganja v tehnologije, stroje in opremo za proizvo-dnjo visokotehnoloških in inovativnih proizvodov. To se bo izražalo v večji rasti in produktivnosti ter bolj konkurenčnem nastopu na globalnem trgu. Tehnološke investicije se morajo navezovati na

nove proizvode z večjo dodano vrednostjo in biti usmerjene v:• vzpostavitev proizvodnje za nov visokoteh-

nološki izdelek,• prilagoditev proizvodnje novemu visokoteh-

nološkemu izdelku,• avtomatizacijo proizvodnje,• vpeljavo IKT v razvoj in proizvodnjo.

Prejemniki sredstev bodo MSP na področju ce-lotne Slovenije. Vsaj 70 odstotkov sredstev mora biti namenjenih investicijam v skupine regij A in B. Višina pomoči znaša 55 odstotkov, razen v osre-dnjeslovenski statistični regiji, kjer je 50 odstotkov. Skupna višina sredstev, ki jih ministrstvo namenja v letošnjem letu, znaša 5 mrd SIT. Cilj ukrepa je doseči približno 500 novih zaposlitev v podprtih podjetjih kot tudi povečati dodano vrednost pod-prtih podjetij v obdobju treh let za 7,5 mrd SIT.

4. Zagotavljanje tveganega kapitala (izvajalec SPS)

Vsi strateški dokumenti vlade poudarjajo pomen zagotavljanja tveganega kapitala bodisi v okviru spodbud za novoustanovljena podjetja (semenski in zagonski kapital) bodisi v okviru nastajanja skladov tveganega kapitala. Ukrep bo razdeljen na dva dela, in sicer na zagotavljanje zagonskega kapi-tala za novoustanovljena podjetja-inkubirance, kjer bomo omenjena podjetja podprli s 100-odstotno subvencijo predvidoma v višini 6 mio SIT /

podjetje-leto. V letu 2006 tako načrtujemo za ta ukrep 150 mio SIT. Drugi ukrep se navezuje na vzpostavitev prvega mešanega sklada tveganega kapitala v letu 2006. Pridobili bomo ustrezna znanja o upravljanju in vodenju sklada tveganega kapitala, pripravili dokumentacijo, pravne podlage in izvedbeno infrastrukturo za delovanje sklada. V letu 2006 je Slovenski podjetniški sklad namenil 200 mio SIT iz lastnih sredstev.

Ciljna skupina so novonastala ali „mlajša” mikro podjetja s potencialom rasti in razvoja (podjetja z izdelki in storitvami visoke dodane vrednosti, ki so lahko tehnološka ali netehnološka). V letu 2006 želimo podpreti vsaj 25 podjetij ter s tem povezanih zaposlitev, prvenstveno na področju visokih tehno-logij ter z vsaj končano visokošolsko izobrazbo.

5. Spodbujanje podpornega okolja in promo-cije podjetništva (izvajalec JAPTI)

Podjetništvo v Sloveniji ne pomeni nikakršne vrednote (kar je pokazala tudi raziskava GEM). Prav tako sta podporno okolje in promocija podjetništva na nezavidljivi ravni. Novoustanovljena agencija JAPTI je v tem smislu pred novimi izzivi. Prav tako narekujejo potrebo po izboljšanju okolja kot tudi promocije številni strateški dokumenti.

PODJET NA SLOV ENIJAPREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA PODJETNIŠTVO IN KONKURENČNOST V LETU 2006

www.mg.gov.si

18 19

cienta lastnih prihodkov celotnega sistema PSG. Prednostna naloga se bo izvajala v letih 2006 in 2007.

2. Spodbujanje internacionalizacije podjetij

Z učinkovito uporabo javnih in zasebnih finančnih sredstev se bo izboljšala konkurenčna sposob-nost slovenskih podjetij v mednarodni menjavi ter zmanjšali stroški in tveganja pri vstopih slovenskih podjetij na tuje trge.

Po vstopu v EU ostaja oblikovanje ukrepov in razvojnih spodbud za povečanje mednarodne konkurenčnosti podjetij v pristojnosti članic. V RS spodbujajo internacionalizacijo številne (ne)vladne institucije, ki imajo v primerjavi z drugimi evrop-skimi državami bistveno manj kadrovskih in finančnih virov. Slovenska podjetja so zato pri svojih prizadevanjih za uspešno nastopanje na tujih trgih deležna manjše podpore kot konkurenčna podjetja v drugih državah članicah EU. To še posebej pri-zadene mala in srednja podjetja (MSP), ki se brez ustrezne podpore težko odločajo za nastop na tujih trgih. Vsebinska podlaga za aktivnosti Ministrstva za gospodarstvo na tem področju je Program Vlade RS za spodbujanje internacionalizacije za obdobje 2005-2009, ki ga je na podlagi Zakona o spod-bujanju tujih neposrednih naložb in internaciona-lizacije podjetij sprejela Vlada RS.

1. Razvoj predstavništev slovenskega gospo-darstva (PSG) v tujini

Sedanje stanje na področju internacionalizacije slovenskega gospodarstva podjetjem ne zagotavlja dovolj kakovostnih storitev pri prodoru na tuje trge. Slovenija želi zato vzpostaviti v tujini mrežo PSG, ki bo glede obsega in nabora storitev za po-djetja primerljiva z gospodarskimi predstavništvi drugih članic EU. Naloga izhaja iz Programa predstavništev slovenskega gospodarstva, ki ga je na podlagi Zakona o spodbujanju tujih neposre-dnih naložb in internacionalizacije podjetij sprejela Vlada RS. Osnova za bodoče delo mreže PSG je nadgradnja sedanje mreže ekonomskih svet-nikov na diplomatsko konzularnih predstavništvih RS, ki že opravljajo dejavnosti ekonomske diplo-macije in nudijo slovenskim podjetjem nekatere brezplačne informacijske in svetovalne storitve. Cilj oblikovanja mreže PSG ter razvoja in preo-blikovanja ekonomskih svetnikov v vodje PSG po-meni zaščito zastopanja slovenskih gospodarskih interesov v tujini ter promocijo Slovenije in njenega gospodarstva v svetu. Gre tudi za pomoč sloven-skemu gospodarstvu pri internacionalizaciji poslo-vanja za zagotavljanje kvalitetnih in učinkovitih storitev za podjetja pri mednarodnem poslovanju ter za sistematično trženje Slovenije kot lokacije za tuje naložbe. Med kazalci izboljšanja so povečanje ekonomske koristi v obliki povečanja slovenskega izvoza, večja pomoč malim in srednjim podjetjem, povečanje zadovoljstva strank in povečanje koefi-

PRODOR NA SLOV ENIJAPREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO V LETU 2006

Poglavitni cilj je doseči povečanje števila prvih vstopov MSP na tuje trge, in sicer v prvem letu izvajanja vsaj 20 novih vstopov na tuje trge ter povečanje izvoza blaga, storitev in neposrednih in-vesticij, in sicer v prvem letu izvajanja programa 0,5 do 1-odstotno povečanje izvoza v primerjavi s predhodnim letom. Poleg tega je cilj tudi di-verzificiranje slovenskega izvoza, ki naj bi pri-neslo povečanje izvoza vsaj na petih tujih trgih v prvem letu izvajanja programa ter zmanjšanje poslovnih tveganj slovenskih podjetij pri vsto-panju na tuje trge. To naj bi prineslo tudi znižanje stroškov podjetij pri vstopu na tuje trge. Cilji bodo doseženi z zbiranjem in posredovanjem zunanje-trgovinskih informacij, s svetovalnimi storitvami, s podporo promocijskim dejavnostim podjetij, z izobraževanjem za mednarodno poslovanje, z opravljanjem informacijskih, svetovalnih in drugih storitev za nerezidente, z opravljanjem drugih nalog, ki prispevajo k uspešnejši internacionaliza-ciji slovenskih podjetij. Aktivnosti bodo potekale v letih 2006 in 2007.

3. Spodbujanje tujih neposrednih investicij (TNI)

Možnosti, ki jih prinašajo TNI, Slovenija doslej ni dovolj izkoristila. Povprečni letni priliv TNI je v tranzicijskem obdobju znašal komaj 2 odstotka BDP. Tudi glede vseh drugih pokazateljev glede pomena TNI za gospodarstvo Slovenija zaostaja za primerljivimi evropskimi državami. Vsebinska

podlaga za aktivnosti Ministrstva za gospodar-stvo na tem področju je Program Vlade RS za spodbujanje tujih neposrednih naložb za obdobje 2005-2009, ki ga je na podlagi Zakona o spod-bujanju tujih neposrednih naložb in internaciona-lizacije podjetij sprejela Vlada RS. Osnovni cilj je povečanje letnih prilivov iz naslova začetnih TNI (brez prevzemov in privatizacij in ob upoštevanju širitev podjetji v tuji lasti) v povprečju 1 - 1,5 od-stotka bruto domačega proizvoda, zagotovitev novih delovnih mest (od 1.000 do 1.500 na leto), zagotovitev začetnih visoko-tehnoloških TNI (letno najmanj ena) ter začetne TNI v storitveni sektor, katerega storitve se pretežno mednarodno tržijo (najmanj tri).

Aktivnosti se bodo izvajale v letih 2006 in 2007.

4. Uresničevanje razvojne pomoči na podlagi sporazuma med RS in UNIDO

Sporazum med RS in UNIDO je bil podpisan 22. junija 2005 in je že ratificiran v Državnem zboru RS. V pripravi so osnutki predlogov in podlag za sodelovanje na ravni lokacijsko in vsebinsko določenih projektov (nabor možnih projektov), ki jih je RS pripravljena podpreti. Predvidena je tudi publikacija za promocijo tehnologij in znanj RS na tujih trgih. Poglavitni cilj je izdelava sistema pri-prave in verifikacije predlogov projektov s strani RS oziroma obravnave predlogov projektov s strani UNIDO, nadzor nad izvajanjem sporazuma

in izvedbo projektov. Omenjeni sporazum bo do sprejetja krovnega zakona podlaga za aktivnosti Ministrstva za gospodarstvo za izvajanje poli-tike razvojne pomoči v sodelovanju z UNIDO. Na ta način bo omogočena potrditev konkretnih projektov in vključenost slovenskih podjetij v njihovo realizacijo. To bo prineslo neposredne ko-risti za slovensko gospodarstvo in učinkovit nadzor nad izvajanjem sporazuma. Do konca leta 2006 je predvidena izvedba najmanj dveh projektov.

5. Pravo Bele knjige o trgovini in investicijah

Republika Slovenija sedaj nima vladnega doku-menta, ki bi vseboval celovito predstavitev usmeritev oz. stališč Slovenije na področju zunanje trgovine in investicij, ki bi služil kot podlaga za sprejemanje odločitev o posameznih ukrepih trgovinske poli-tike. Bela knjiga bo sledila programu dela Vlade RS na področju evropskih zadev za omenjeni dve leti ter bo odsevala Program dela Evropske komi-sije in programe aktualnih predsedstev EU. Bela knjiga naj bi bila sprejeta do 15. septembra 2006.

Gre tudi za pomoč slovenskemu gospodarstvu pri internacionalizaciji poslovanja za zagotavljanje kvalitetnih in učinkovitih storitev za podjetja pri mednarodnem poslovanju ter za sistematično trženje Slovenije kot lokacije za tuje naložbe.

www.mg.gov.si

20 21

1. Priprave na evro in regulacija cen

Ministrstvo za gospodarstvo aktivno sodeluje v nacionalni Koordinaciji za tehnične priprave za prevzem evra kot tudi z Uradom vlade za informi-ranje, kjer se načrtujejo vse aktivnosti na področju obveščanja javnosti o uvedbi evra. S 1. 3. 2006 se začne informativno dvojno označevanje cen v to-larjih in evrih. Pravna podlaga le-tega je Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 101/2005. Nadzor nad izvajanjem zakona izvaja Tržni inšpektorat RS, ki je organ v sestavi ministrstva. V skladu z namenom zakona, da se s primerljivo-stjo cen prepreči zviševanje inflacije zaradi uvedbe evra, je načrtovano spremljanje cen že od prvega kvartala letošnjega leta, pa vse do konca dvojnega označevanja cen v letu 2007.

Na podlagi podatkov Eurostata je Slovenija ob koncu leta 2005 izpolnila maastrichtski kriterij glede inflacije. Za ohranitev cenovne stabilnosti bo Vlada RS tudi v letih 2006 in 2007 nadaljevala izvajanje dosedanjih ukrepov makroekonomskih politik, med katere sodi tudi restriktivna politika poviševanja reguliranih cen. Glavna cilja Načrta uravnavanja reguliranih cen za leti 2006 in 2007 sta:• skupna rast cen, ki so pod različnimi oblikami

regulacije, tudi v prihodnjih dveh letih ne bo presegla rasti cen, ki se oblikujejo prosto;

• povišanje posameznih cen, ki so pod različnimi oblikami regulacije, ne bo bistveno odstopalo od povišanja ravni cen, ki se oblikujejo prosto.

2. Prenova Zakona o trgovini

Ministrstvo za gospodarstvo načrtuje v letu 2006 celotno prenovo zakona o trgovini. Zakon (Uradni list RS, št. 18/93) velja od leta 1993, razen v zvezi z obratovalnim časom, in do sedaj ni bil spremenjen ali dopolnjen. Pri prenovi zakona bomo zasledovali predvsem naslednje cilje oziroma javne interese:• odpravljanje administrativnih ovir,• vzpodbujanje konkurenčnosti,• varstvo potrošnikov, poenotenje pogojev pro-

daje z vidika potrošnika,• varstvo zaposlenih,• varstvo okolja oziroma prostora,• preskrba prebivalstva.

Področja, na katera bo sprememba zakona vplivala, so: minimalni tehnični pogoji prodajnih objektov, minimalna izobrazba prodajalca in poslovodje, vodenje evidenc, obratovalni čas, prodaja lastnih izdelkov, izdaja soglasij, prodaja izven poslovnih prostorov, prodaja kmetijskih izdelkov …

SODOBNA SLOV ENIJAPREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA NOTRANJI TRG V LETU 2006

3. Pomembni predpisi s področja prava družb:

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in pri-prava podzakonskih aktov (Pravilnik o načinu in postopku vpisa ter vodenja podatkov o po-djetnikih v Poslovnem registru Slovenije, Pra-vilnik o načinu predložitve letnih poročil gospo-darskih družb in podjetnikov, o načinu objave letnih poročil in o načinu obveščanja registrskega sodišča o javni objavi letnih poročil, Pravilnik o obrazcih družbene pogodbe, Pravilnik o overo-vitvi in vodenju knjige sklepov enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo)

Vlada RS je ZGD-1 pripravila že v l. 2005 in je v postopku sprejemanja v Državnem zboru RS. ZGD-1 je temeljni sistemski zakon gospodarstva, z njegovo prenovo pa se dosega popolna časovna in vsebinska harmonizacija s pravnim redom EU. Obenem predlog zakona vključuje še vrsto pomem-bnih novosti in ugodnosti za gospodarske družbe in podjetnike, med drugim uvedbo evropske delniške družbe, enotirnega sistema upravljanja, postopek izvedbe prehoda na evro za kapitalske družbe, pre-novo bilančnih določb v poslovnem letu 2006 idr. Zato je uveljavitev zakona prednostna in bo seveda soočena s potrebo po prenovi vrste podzakonskih predpisov, med katerimi še posebej izpostavljamo pripravo obrazcev družbene pogodbe, ki bodo po-membno olajšali ustanavljanje te najpogostejše

oblike gospodarskih družb, z možnostjo njene ustanovitve v okviru točk „Vse na enem mestu”.

• Zakon o prevzemih (ZPre-1)

ZPre-1 je eden ključnih zakonov na področju finančnega sistema z močno korporativno kompo-nento. V letu 2006 se izteče rok za implementacijo Direktive 2004/25/ES o ponudbah za prevzem, nastale po skoraj tri desetletnem usklajevanju na ravni EU. S tem bo pravzaprav vseh 25 držav članic oblikovalo ali prenovilo svojo prevzemno zakonodajo. Ministrstvo je aktivni nosilec pri-prave ZPre-1, ki se je pravzaprav začela že s pre-nosom vrste določb, skupnih vsem gospodarskim družbam, v sistemsko ustreznejši zakon (ZGD-1). V nadaljevanju bo ZPre-1 ob izvedbi harmoniza-cije z implementacijo novih institutov (osebe, ki delujejo usklajeno, varstvo manjšinskih delničarjev, iztisnitev ali izstop manjšinskih delničarjev ob nastopu prevzema, izbira ustreznega opcijskega sistema v okviru obrambnih mehanizmov, ipd.) usmerjen tudi v odpravo drugih slabosti prev-zemne zakonodaje, ki jih je v preteklosti izpo-stavila njihova aplikacija. ZPre-1 naj bo sodoben, mednarodno primerljiv ter učinkovit in spodbuden normativni okvir prevzemne aktivnosti.

• Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-1)

Namen ZFPPod-1 je bil izboljšati plačilno disci-plino gospodarskih subjektov, povečati varnost upnikov in omogočiti izbris nedelujočih gospo-darskih družb iz sodnega registra. Vrsta določb zakona je bila predmet presoje Ustavnega sodišča RS, med katerimi je bilo nekaj tudi razveljavljenih. Obstoječe določbe zakona v poslovnem okolju ne izpolnjujejo svojega namena na ustrezen in dovolj učinkovit način, zato bo cilj ZFPPod-1 najprej od-praviti ključne anomalije in pomisleke v zakonu ter ob prenovi določb zasnovati nove rešitve, ki bodo pripomogle k reševanju problematike finančnega poslovanja in plačilne (ne)discipline v Sloveniji. Zavedamo se, da plačilna nedisciplina nikakor ni posledica ali domena enega zakona ali regu-lative same, vendar bodo aktivnosti na prenovi ZFPPod-1 zasnovale tudi možnosti nadaljnjega širšega sistemskega reševanja problematike in pri-pomogle k izboljšanju poslovnega okolja za gospo-darske subjekte.

www.mg.gov.si

22 23

• Zakon o finančni participaciji zaposlenih (ZFPZ)

Področje udeležbe zaposlenih na finančnih rezul-tatih podjetja v Sloveniji nima specialne nor-mativne materije, vendar pa je pri gospodarskih subjektih pogosto v uporabi na tak ali drugačen način. Ideja o oblikovanju ustreznega zakona je bila v preteklosti, predvsem v zadnjem letu, še posebej izrazita, vendar s pomanjkljivostmi, ki ne prispe-vajo k fleksibilnosti gospodarske ureditve. Tudi na ravni EU potekajo aktivnosti v smeri oblikovanja konvergentnega aplikativnega modela finančne participacije, zasnovanega na vrsti splošnih načel, med katerimi velja še posebej poudariti prostovolj-nost udeležbe tako za podjetja kot za zaposlene. Oblikovanje enotnega okvira finančne participa-cije zaposlenih v ZZPZ bo pomembna dopolnitev predmetnega normativnega okolja, ki bo promovi-rala večje sodelovanje med upravljavci, lastniki in zaposlenimi, oblikovala skupen podjemni namen, zmanjševala konflikte na delovnem mestu ter tako omogočala boljšo učinkovitost, produktivnost in fleksibilnost.

• Zakon o preoblikovanju SOD v portfeljskega vlagatelja

Vlada Republike Slovenije je z Okvirom gospo-darskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji predvidela tudi spremembo v praksi

dosedanjega delovanja državnih družb, Slovenske odškodninske družbe (SOD) in Kapitalske družbe PIZ. Ministrstvo za gospodarstvo želi z dopolni-tvijo zakonodaje opredeliti SOD za portfeljskega vlagatelja. Pri tem bo predvideno tudi prehodno razdobje za preoblikovanje portfelja SOD in nje-gove poslovne politike. Pred dopolnitvijo zako-nodaje pa je treba natančno ugotoviti obveznosti SOD in tržno vrednost portfelja ter opredeliti način pokrivanja morebitne vrzeli.

4. Pomembni predpisi s področja zborničnega organiziranja

• Zakon o gospodarskih zbornicah (ZGZ)

ZGZ je Vlada RS sprejela v začetku tega leta in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru RS. Sprejem zakona bo oblikoval podlago za enotno urejanje gospodarskih zbornic kot zasebno-pravnih subjektov. Gospodarska zbornica bo samostojno, nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in ki se zaradi skupnih interesov združujejo.

Njihovo izhodišče bo prostovoljno združevanje, saj skupne interese najbolje opredelijo tisti subjekti, ki se združujejo sami. ZGZ bo določil zgolj ključne statusno-pravne in poslovno-upravljavske ele-mente gospodarskih zbornic in obenem ustrezno

prehodno ureditev za Gospodarsko zbornico Slovenije. S sprejemom ZGZ bo za gospodarske subjekte oblikovano bolj fleksibilno in prostovoljno okolje za zbornično združevanje, ki ga bodo sicer javne institucije na ustrezne načine spodbujale, vendar pa obenem iniciativo in interes združevanja prepuščale gospodarskim subjektom samim.

• Obrtni zakon (ObrZ-1) in podzakonski akti (Pravilnik o mojstrskih izpitih, Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru, Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in mojstrskih nazivov in obrti podobnih dejav-nosti)

Nova zbornična ureditev gospodarskih zbornic zahteva tudi ustrezno presojo interesnega združevanja obrtniških gospodarskih subjektov. ObrZ nadalje podaja normativno podlago vrsti obrtnih gospodarskih aktivnosti, ki posledično dobijo naravo regulirane dejavnosti oz. poklica. ObrZ-1 se bo ob prenovi interesnega združevanja usmeril predvsem v odpravo ali olajšanje presežnih administrativnih ovir (tudi dovoljenj) za opravljanje obrtnih dejavnosti in ob intenziviranju notranjega trga skušal z deregulacijo prispevati k večji učinkovitosti, konkurenčnosti in zanimivosti opravljanja obrtnih dejavnosti.

5. Privatizacija SIJ (Slovenska industrija jekla) in Nafte Lendava

SIJ, D. D.

Vlada RS je v decembru 2005 sprejela program prodaje deležev kapitalske naložbe države v SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., in spremenjen koncept prodaje, ki daje prednost prodaji holdinga SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., s tem nje-govo ohranitev in takojšen priliv plačanih kupnin v državni proračun.

Program dopušča tudi alternativne pristope prodaje, če bi se med postopkom ugotovilo, da s prodajo holdinga ne bo mogoče doseči zastavljenih ciljev.

Cilja prodaje sta: • krepitev učinkovitosti in konkurenčnosti slo-

venskega jeklarstva z izboljšanjem poslo-vanja, oblikovanjem ustrezne lastniške struk-ture, identifikacije nosilnega lastnika, ki bo sposoben prevzeti širšo odgovornost do slo-venskega družbenoekonomskega okolja;

• doseganje največje možne kupnine za državo za zmanjšanje javnega dolga.

Postopek privatizacije predvideva, da država zadrži 25 odstotkov in eno delnico ter poišče strateškega lastnika, ki bo že v prvem koraku sposoben prev-zeti 25 odstotkov in eno delnico, lahko tudi več.

Metoda prodaje bo temeljila na javni objavi zbi-ranja ponudb.

NAFTA LENDAVA, D. O. O.

Postopek prodaje družbe Nafta Lendava, d. o. o., se je že začel, saj je predlog prodaje te družbe že v programu prodaje državnega premoženja.

V letu 2006 bo imenovana Komisija za vo-denje postopka prodaje družbe Nafta Lendava, d. o. o. Komisija bo pripravila program prodaje družbe Nafta Lendava, d. o. o., ki ga bo sprejela Vlada RS, in v katerem bodo opredeljeni cilji pro-daje in razlogi za prodajo, pravne podlage, opis družbe Nafta Lendava, d. o. o., in metode prodaje. Začelo se bo tudi s pripravljalnimi dejanji, in sicer s skrbnim finančnim, pravnim in organizacijskim pregledom družbe Nafta Lendava, d. o. o.

SODOBNA SLOV ENIJAPREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA NOTRANJI TRG V LETU 2006

Za ohranitev cenovne stabilnosti bo Vlada RS tudi v letih 2006 in 2007 nadaljevala izvajanje dosedanjih ukrepov makroekonomskih politik, med katere sodi tudi restriktivna politika poviševanja reguliranih cen.

www.mg.gov.si

24 25

V letu 2007 se bo z odprtjem trga električne ener-gije in zemeljskega plina za gospodinjske odje-malce zaključila preobrazba energetskega sektorja v EU ter s tem tudi v naši državi. Zato želi Vlada RS v letu 2006 na področju energetike v celoti pri-lagoditi energetsko politiko države energetski po-litiki EU. Ob tem bo še naprej upoštevala nasle-dnje nacionalne interese:• zanesljivost oskrbe z energijo, • čim večja neodvisnost države od električne

energije iz tujine glede na ekonomske krite-rije, neodvisnost od motenj v dobavi drugih energentov, kot sta zemeljski plin in tekoča goriva v obsegu, ki ga lahko država sama obvlada,

• vedno večja kakovost storitev na področju oskrbe z energijo ter pri vseh energetskih sto-ritvah,

• povečanje diverzifikacije - raznolikosti ener-gentov in njihovih virov ter

• pospešeno uvajanje trajnostnega ravnanja z energijo tudi s pomočjo lokalnih energetskih konceptov.

Z delom v letu 2006 želi Vlada RS doseči cilje v energetiki, ki so postavljeni z ukrepoma 24 in 25 v Okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji. Ta ukrepa sta:• tržna preobrazba elektroenergetike - oživitev

trgovanja na debelo in odpravljanje kritičnih neučinkovitosti ter

ENERGETSK A SLOV ENIJAPREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA ENERGIJO V LETU 2006

• zanesljiva, trajna, varna in konkurenčna oskrba končnih odjemalcev z energijo.

V duhu zgornjih dveh ukrepov bo Vlada RS v letu 2006 postopno iskala optimalno pot za učinkovitejšo organiziranost energetskega sektorja v državi tako, da bo poleg zgoraj naštetih nacionalnih interesov omogočila tudi zaživitev investicijskega procesa. Organiziranost energetskega sektorja bo upoštevala evropske usmeritve, ki temeljijo na nacionalnih konceptih in interesih ob upoštevanju socialnega sporazuma.

1. Zanesljiva, trajna, varna in konkurenčna oskrba končnih odjemalcev z energijo

Ključne naloge na področju oskrbe z zemeljskim plinom v letu 2006 so implementacija Direktive o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z ze-meljskim plinom, ki bo izvedena z dopolnitvami Energetskega zakona in vladno Uredbo o zaneslji-vosti dobave zemeljskega plina predvsem gospo-dinjskim odjemalcem v primeru izjemno nizkih temperatur ali izpadov dobav.

Julija 2006 začne veljati tudi Uredba Evropske skupnosti o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina, ki bo omogočila trgo-vanje s prenosnimi zmogljivostmi in večjo pregle-dnost nad zasedenostjo prenosnega omrežja. Za ta namen bo treba uskladiti še nekatere podzakonske

predpise ter sodelovati z Javno agencijo za ener-gijo in sistemskim operaterjem pri sprejemu aktov in pravilnikov, ki bodo omogočali delovanje konkurenčnega trga z zemeljskim plinom.

Proces zagotavljanja zanesljive, trajne, varne in konkurenčne oskrbe z električno energijo bo v letu 2006 nadaljevan s procesom priprav na ustanovitev dveh za slovenske razmere močnih tržnih akterjev. V te namene bodo pripravljena pravna, ekonomska in organizacijska izhodišča, po katerih se bosta oblikovala ta akterja v letu 2007. Težišče dela na tem področju bo usmerjeno predvsem v preobliko-vanje distribucijskih podjetij, aktiviranje akterja EL-GEN ter drugih akterjev, ki bodo v sestavi tega preoblikovanja.

Za zagotavljanje zanesljive in trajne oskrbe v državi bo izdelan Celovit akcijski načrt ener-getskega sistema Republike Slovenije, ki bo vse-boval vse energetske danosti države in uveljavljal lokalne energetske koncepte ter usmerjeno porabo energije. Vlada bo tudi skrbno spremljala izvajanje razvojnih načrtov sistemskih operaterjev prenosa električne energije in zemeljskega plina (ELES in Geoplin plinovodi) ter sistemskih operaterjev distribucijskih omrežij električne energije in skr-bnost izvajanja nalog sistemskih operaterjev, ki so določene z Energetskim zakonom in uredbami.

2. Tržna preobrazba energetskega sek-torja - oživitev trgovanja na debelo in odpravljanje kritičnih neučinkovitosti

Delo in cilji v letu 2006 so usmerjeni k povečanju preglednosti in nepristranskosti energetskih trgov. Namen je tudi povečanje aktivnosti akterjev, ki že delujejo po principih trga in v skladu z ener-getskim trgom.

Za to področje izluščimo dve aktivnosti:• definicija pravil trga na ravni uredbe,• poenostavitev postopka in skrajšanje roka za

prestop k novemu dobavitelju.

Konkretno so za te aktivnosti predvidene spre-membe treh aktov:• Uredbe o načinu izvajanja gospodarske

javne službe organiziranje trga z električno energijo,

• Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe sistemski operater prenosnega omrežja električne energije, morda pa tudi

• Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije.

Direktorat bo sodeloval tudi pri pripravi predpisov, ki jih po javnem pooblastilu izdajajo ELES, distri-bucijska podjetja, Geoplin plinovodi in Borzen. Večinoma se bodo v letu 2006 prenovili in prila-godili tržnim razmeram:

• Borzen: Pravila za delovanje trga z električno energijo in Pravila za izravnalni trg;

• ELES: navodilo o sistemskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omrežja /SONPO/ in Pravilnik o načinu in po-gojih dodeljevanja ter kriterijih za dostop do čezmejnih prenosnih zmogljivosti ;

• distribucije: Pravilnik o sistemskem obrato-vanju distribucijskega omrežja za električno energijo;

• Geoplin plinovodi: Pravila za obračun odsto-panj in evidentiranje dobavnih pogodb.

Zaradi implementacije Direktive o zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom so potrebne do maja 2006 tudi spremembe in dopolnitve Energetskega zakona.

www.mg.gov.si

26 27

ZAKONI IN DRUGI AKTI DRŽAVNEGA ZBORA

Št.

Status indatumobjave vUr. l. RS

Naslov predpisa ter EU predpisi, s katerimi se ta predpis usklajujePredvid.postopekobravnave

Prvapredložitev vobravnavo navladi

Skrajni rokobravnave navladi

Skrajni roksprejema

1. +Zakon o elektronskem poslovanjuEVA 2006-2111-0019 redni 14.02.2006 23.02.2006 15.06.2006

2. +Zakon o prevzemihEVA: 2006-2111-0041 14.02.2006 23.02.2006 15.06.2006

3. +Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakonaEVA: 2006-2111-0036 redni 14.02.2006 23.02.2006 15.06.2006

4. +Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu topografije polprevodniških vezijEVA: 2006-2111-0014 14.02.2006 23.02.2006 15.06.2006

5. +Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežjeEVA: 2006-2111-0023 nujni 06.06.2006 15.06.2006 30.06.2006

6. +Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetijEVA: 2006-2111-0059 02.05.2006 11.05.2006 30.09.2006

7. +Zakon o finančnem poslovanju podjetijEVA: 2006-2111-0050 18.07.2006 27.07.2006 15.12.2006

8. +Zakon o finančni participaciji zaposlenihEVA 2006-2111-0049 18.07.2006 27.07.2006 15.12.2006

9. +Zakon o javnih podjetjihEVA 2006-2111-0051 18.07.2006 27.07.2006 15.12.2006

10. +Zakon o preoblikovanju Slovenske odškodninske družbe, d. d. v portfeljskega vlagateljaEVA: 2006-2111-0056 18.07.2006 27.07.2006 15.12.2006

11. +Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o blagovnih rezervahEVA 2006-2111-0028 18.07.2006 27.07.2006 15.12.2006

12. +Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijahEVA: 2006-2111-0020 18.07.2006 27.07.2006 15.12.2006

13. +Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za podjetništvoEVA: 2006-2111-0024 18.07.2006 27.07.2006 15.12.2006

14. +Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerjaEVA: 2006-2111-0017 18.07.2006 27.07.2006 15.12.2006

15. +Zakon o trgoviniEVA: 2006-2111-0030 18.07.2006 27.07.2006 15.12.2006

16. +Zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe in o lastništvu zaposlenihEVA: 2006-2111-0060 18.07.2006 27.07.2006 15.12.2006

17. +Obrtni zakonEVA: 2006-2111-0052 18.07.2006 27.07.2006 15.12.2006

3. Poenostavitev vračila vlagateljem v telekomunikacijsko omrežje

Zaradi ugotovljenih nekonsistentnosti v obstoječem Zakonu o vračilu vlaganj v javno telekomunika-cijsko omrežje bo Ministrstvo za gospodarstvo pripravilo spremembe in dopolnitve Zakona o vračanju v javno telekomunikacijsko omrežje, v ka-terih bo omogočilo dokazovanje upravičenosti s pomočjo vseh dokaznih listin in ne le s pogodbo. Izboljšan pa bo tudi način obračuna zneska vračila, iz katerega bodo odstranjene anomalije glede ogromnih razlik med zaračunanimi priključninami v različnih obdobjih v različnih poslovnih enotah Telekoma Slovenije. Cilj predlaganih rešitev v spremenjenem zakonu je povečati delež ustrezno rešenih vlog upravičencev za vračilo.

PREDNOSTNE NALOGE DIREKTORATA ZA ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE V LETU 2006

1. Ukrepi za povečanje stopnje konkurence na trgih elektronskih komunikacij

Za odpravljanje ovir na trgih elektronskih komu-nikacij je Agencija za pošto in elektronske komu-nikacije v letu 2005 pripravila analize trgov in na njihovi podlagi bo z odločbami ter spremljanjem trga ustrezno regulatorno ukrepala.

Za povečanje stopnje konkurence bosta v letu 2006 pripravljena razpisa za podelitev frekvenc za širokopasovni brezžični dostop in za mobilno tele-fonijo tretje generacije.

Na Ministrstvu za gospodarstvo pa pripra-vljamo tudi ukrepe, ki bodo povečali izkoriščenost kapacitet zakupljenih vodov v lasti javnih gospo-darskih družb, kot so ELES, elektro-distribucijska podjetja, DARS in Slovenske železnice.

2. Izvedba privatizacije Telekoma Slovenije, d. d.

Ministrstvo za gospodarstvo namerava v letu 2006 pripraviti logistično in vsebinsko podporo odpro-daje državnega deleža v Telekomu Slovenije, d. d., v skladu s strategijo, ki jo bo sprejela vlada. V to sodijo izbori svetovalcev in investicijske banke za izpeljavo odprodaje državnega deleža ter koordi-nacijske aktivnosti.

POV EZ A NA SLOV ENIJA

Za povečanje stopnje konkurence bosta v letu 2006 pripravljena razpisa za podelitev frekvenc za širokopasovni brezžični dostop in za mobilno telefonijo tretje generacije.

www.mg.gov.si

28 29

PODZAKONSKI AKTI VLADE

Št.

Status indatumobjave vUr. l. RS

Naslov predpisa ter EU predpisi, s katerimi se ta predpis usklajujePredvid.postopekobravnave

Prvapredložitev vobravnavo navladi

Skrajni rokobravnave navladi

Skrajni roksprejema

14. +Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti EVA: 2006-2111-0025 16.05.2006 25.05.2006 25.05.2006

15. +

Uredba o izvajanju Uredbe Sveta (ES) o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanjeEVA: 2006-2111-0008 23.05.2006 01.06.2006 01.06.2006

16. +Uredba o arbitraži v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicamiEVA: 2006-2111-0018 20.06.2006 29.06.2006 30.06.2006

17. +Uredba o organizaciji, upravljanju in delovanju predstavništev slovenskega gospodarstva v tujiniEVA: 2006-2111-0012 20.06.2006 29.06.2006 30.06.2006

18. +Uredba o izvajanju javne službe svetovanja potrošnikomEVA: 2006-2111-0013 18.07.2006 27.07.2006 31.07.2006

19. +

Uredba o spremembi uredbe o določitvi in načinu obračunavanja posebnega nadomestila za izvrševanje gospodarske javne službe oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov EVA: 2006-2111-0029 19.09.2006 28.09.2006 30.09.2006

20. +Uredba o pogojih, kriterijih in merilih za dodeljevanje sredstev za izvajanje programa ukrepov EVA: 2006-2111-0026 17.10.2006 26.10.2006 30.10.2006

21. +Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in mojstrskih nazivov ter obrti podobnih dejavnostiEVA 2006-2111-0053 05.12.2006 14.12.2006 15.12.2006

22. +Uredba o izvajanju Uredb Sveta (ES) o modelu in znamki SkupnostiEVA: 2006-2111-0016 05.12.2006 14.12.2006 15.12.2006

23. +Uredba o podrobnejših pogojih, merilih in vrstah razvojnih spodbud za turizemEVA: 2006-2111-0032 05.12.2006 14.12.2006 15.12.2006

24. +Uredba o pristojbinah Urada Republike Slovenije za intelektualno lastninoEVA: 2006-2111-0015 05.12.2006 14.12.2006 15.12.2006

25. +

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energijeEVA 2006-2111-0040 05.12.2006 14.12.2006 15.12.2006

Št.

Status indatumobjave vUr. l. RS

Naslov predpisa ter EU predpisi, s katerimi se ta predpis usklajujePredvid.postopekobravnave

Prvapredložitev vobravnavo navladi

Skrajni rokobravnave navladi

Skrajni roksprejema

1. +Uredba o zneskih nadomestil za privatno ali drugo lastno reproduciranjeEVA: 2006-2111-0031 14.02.2006 23.02.2006 25.02.2006

2. +Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnega sistema za prodajo električne energije tarifnim odjemalcemEVA: 2005-2111-0096 21.03.2006 30.03.2006 30.03.2006

3. +Sklep o spremembi in dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije EVA: 2006-2111-0062 21.03.2006 30.03.2006 30.03.2006

4. +Uredba o določanju plačila za sanacijo posledic rudarskih delEVA: 2005-2111-0052 21.03.2006 30.03.2006 30.03.2006

5. +

Uredba o kazalnikih, vsebini programa prestrukturiranja in vodenju evidenc o dodeljenih državnih pomočeh gospodarskim družbam v težavahEVA: 2005-2111-0019

21.03.200603.01.2006 30.03.2006 30.03.2006

6. +

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežjaEVA 2005-2111-0132 21.03.2006 30.03.2006 01.04.2006

7. +

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energijeEVA: 2006-2111-0039 21.03.2006 30.03.2006 01.04.2006

8. +

Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranje trga z električno energijoEVA: 2006-2111-0038 21.03.2006 30.03.2006 01.04.2006

9. +

Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne uporabnikeEVA: 2006-2111-0003 28.03.2006 06.04.2006 06.04.2006

10. +Uredba o zagotavljanju zanesljivosti dobave zemeljskega plinaEVA 2006-2111-0037 04.04.2006 13.04.2006 19.04.2006

11. +Uredba o določitvi najvišjih cen prevoza potnikov po železnici v notranjem potniškem prometuEVA 2006-2111-0002 11.04.2006 20.04.2006 20.04.2006

12. +Uredba o oblikovanju cen učbenikovEVA 2006-2111-0004 11.04.2006 20.04.2006 20.04.2006

13. +Uredba o predhodni prijavi cen komunalnih storitevEVA: 2006-2111-0005 11.04.2006 20.04.2006 20.04.2006

PODZAKONSKI AKTI VLADE

www.mg.gov.si

30 31

Št.

Status indatumobjave vUr. l. RS

Naslov predpisater predpisi, ki nalagajo sprejetje tega predpisa in EU predpisi, s katerimi se ta predpis usklajuje

Predvid.postopekobravnave

Organi (ministrstva, organi v sestavi in vladne službe), s katerimi se predpis pred izdajo usklajuje

Skrajni rok začetka veljavnosti

14. +

Pravilnik o načinu predložitve letnih poročil gospodarskih družb in podjetnikov, o načinu objave letnih poročil in o načinu obveščanja registrskega sodišča o objavi letnih poročilEVA: 2006-2111-0045 28.08.2006

15. +Sklep o objavi prevoda Pravilnika za izvajanje Pogodbe o sodelovanju na področju patentov (PCT)EVA: 2006-2111-0010 01.09.2006

16. +

Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o radijskih frekvencah, ki se smejo uporabljati brez odločbe o dodelitvi radijskih frekvencEVA: 2005-2111-0112 22.10.2006

17. +Pravilnik o pogojih za izdajo energetskega dovoljenjaEVA: 2005-2111-0043 22.10.2006

18. +Pravilnik o obrazcih družbene pogodbeEVA: 2006-2111-0048 28.10.2006

19. +Odredba o pošiljanju obvestil o spremembi cenEVA: 2006-2111-0007 17.11.2006

20. +Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov nafte, kondenzatov in naravnih plinov ter o vodenju njihove evidence 21.11.2006

21. +

Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za opravljanje pregledov in tlačnih preizkusov tlačnih posod za tehnične plineEVA: 2005-2111-0118 21.11.2006

22. +Pravilnik o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin ter vodenju njihove evidenceEVA: 2005-2111-0055 22.11.2006

23. +Pravilnik o elektromagnetni združljivostiEVA: 2006-2111-0057 13.12.2006

24. +Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marinEVA: 2006-2111-0034 31.12.2006

25. +Pravilnik o vodenju evidence subjektov inovativnega okolja ter podpornega okoljaEVA: 2006-2111-0027 31.12.2006

26. +Pravilnik o mojstrskih izpitihEVA: 2006-2111-0054 12.01.2007

27. +Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registruEVA: 2006-2111-0055 12.01.2007

PODZAKONSKI AKTI MINISTRSTEV IN VLADNIH SLUŽB

Št.

Status indatumobjave vUr. l. RS

Naslov predpisater predpisi, ki nalagajo sprejetje tega predpisa in EU predpisi, s katerimi se ta predpis usklajuje

Predvid.postopekobravnave

Organi (ministrstva, organi v sestavi in vladne službe), s katerimi se predpis pred izdajo usklajuje

Skrajni rok začetka veljavnosti

1. *Pravilnik o opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikacijEVA: 2005-2111-0028 02.03.2006

2. *Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o kakovosti in načinu izvajanja univerzalnih poštnih storitevEVA: 2006-2111-0021 02.03.2006

3. *Pravilnik o spremembi pravilnika o osebni varovalni opremiEVA: 2006-2111-0058 02.03.2006

4. *Pravilnik o varnosti strojevEVA: 2005-2111-0125 02.03.2006

5. +

Seznam slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti opreme, zaščitnih sistemov in naprav za potencialno eksplozivne atmosfere z zahtevami Pravilnika o protieksplozijski zaščitiEVA: 2005-2111-0080 21.04.2006

6. +Pravilnik o postopku s prijavami in zahtevami za mednarodno registracijo znamkEVA: 2006-2111-0009 01.06.2006

7. +

Sklep o objavi prevoda Skupnega pravilnika na podlagi akta Haaškega sporazuma iz leta 1999, akta iz leta 1960 in akta iz leta 1934EVA: 2006-2111-0011 01.06.2006

8. +

Pravilnik o ravnanju s poštnimi pošiljkami, ki vsebujejo prepovedano vsebinoEVA: 2005-2111-0032

22.07.2006

9. +

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnostEVA: 2006-2111-0035 28.07.2006

10. +Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in načinu vodenja registra sobodajalcevEVA: 2006-2111-0033 28.07.2006

11. +Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega sveta izvedencevEVA: 2006-2111-0047 27.08.2006

12. +Pravilnik o overovitvi in vodenju knjige sklepov enoosebne družbe z omejeno odgovornostjoEVA: 2006-2111-0046 27.08.2006

13. +Pravilnik o načinu in postopku vpisa ter vodenja podatkov o podjetnikih v Poslovnem registru SlovenijeEVA: 2006-2111-0044 28.08.2006

PODZAKONSKI AKTI MINISTRSTEV IN VLADNIH SLUŽB

Opomba: Obstaja verjetnost, da bo pri posameznih pravnih aktih prišlo do nekaterih sprememb navedenih datumov.

www.mg.gov.si

32 33

RAST

www.mg.gov.si

34

Slovenija je na novem razvojnem razpotju, ko je treba razmišljati o prihodnosti, preiti od besed k dejanjem in ukrepati zdaj! Alarmanten pokaza-telj, ki potrjuje to trditev, je dejstvo, da je Slovenija po kazalcih globalne konkurenčnosti našega go-spodarstva med najslabšimi v EU in svetu. Treba je še pravočasno pospešiti naš razvoj in dohiteti najrazvitejše članice EU.

Slovenija je na gospodarskem področju razvojno zaspala, česar se zavedamo vsi. Napočil je čas, ko je nujno spregovoriti o celovitih spremembah, če želimo Slovenijo prebuditi iz spanca in uresničiti sanje, da bi bilo naše gospodarstvo v prihodnje bolj konkurenčno in prilagodljivo ter kot tako usmerjeno v dobro vseh državljanov.

Vlada RS si je v Strategiji razvoja Slovenije kot prvo prioritetno področje določila razvoj konkurenčnega gospodarstva, s katerim želi povečati blaginjo vseh državljank in državljanov.

Trajnostni razvoj, opredeljen v Strategiji gospo-darskega razvoja Slovenije, pomeni uravnoteženo izboljšanje gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti blaginje vseh posameznikov ter vključuje tudi regionalno in prostorsko skladen razvoj.

Eden od pomembnih korakov v tej smeri je soočenje več pogledov o tem, po kateri poti naj se Slovenija razvija in iz katerih je treba izluščiti in

nato sprejeti najboljše rešitve v dobro vseh, in ki pomenijo osnovo za potrebne spremembe zakono-daje in oblikovanje ukrepov, nujnih za doseganje zastavljenga cilja, večje konkurenčnosti.

Ministrstvo za gospodarstvo ima v Strategiji pomembno izvajalsko vlogo, usmeritve Strategije in njene ukrepe pa povzema v svojem razvojnem programu za leto 2006 in predvsem za obdobje na-slednje finančne perspektive 2007-2013.

V želji in iskanju izboljšav smo si zastavili različne razvojne smernice in cilje.

Z liberalizacijo trga dela želimo zagotoviti, da bodo podjetja samoiniciativno odprla čim več de-lovnih mest. S krepitvijo izobraževanja skozi vse življenje, olajševanjem mobilnosti delovne sile med območji in med zaposlitvami ter s spodbujanjem fleksiblinih oblik zaposlovanja bi radi omogočili, da si bo čim več ljudi zagotavljalo sredstva za življenje z lastno aktivnostjo v kakovostni zapo-slitvi. To bo dolgoročno izboljševalo dohodkovni položaj zaposlenih.

Prizadevali si bomo za razvoj podjetništvu prijaznejšega okolja, predvsem na področju malih in srednjih podjetij ter za povečanje vloge malih in srednjih podjetij v zborničnem registru ter za spremembo predpisov, da bo ustanavljanje podjetij preprostejše, učinkovitejše in predvsem cenejše.

Ker izvoz ostaja spodbujevalec vzdržne in dinamične gospodarske rasti tudi po vstopu v EU, ministrstvo razvija in dograjuje ukrepe, usmerjene predvsem v hitrejšo in učinkovitejšo internacio-nalizacijo malih in srednjih podjetij in v razvoj podporne infrastrukture.

Prav tako so pomembni ukrepi, namenjeni kre-pitvi konkurenčnih sposobnosti slovenskih po-djetij s povečanjem neposrednih vhodnih in izho-dnih investicij.

Ukrepi za krepitev ključnih faktorjev uspeha podjetij so zastavljeni tako, da: • spodbujajo promocijo podjetništva kot

družbene kulture, • spodbujajo posamezne ciljne skupine

podjetništva, • promovirajo povezovanje znanstveno-

raziskovalnega okolja z gospodarstvom za doseganje večjih sinergijskih učinkov,

• spodbujajo inovativnost in uvajanje visokih tehnologij ter razvoj in prilagoditev novih oblik projektnega in lastniškega financiranja podjetij. Pri tem igrata pomembno vlogo tudi podporni instituciji s svojimi aktivno-stmi na področju učinkovite podpore prek pospeševalne mreže za malo gospodarstvo in pri razvoju finančnih inštrumentov.

USTVARJALNA, USPEŠNA IN UVELJAVLJENA SLOVENIJAPrav tako se izvajajo aktivnosti spodbujanja inter-nacionalizacije podjetij, povezovanja in mreženja podjetij, programi za povečevanje produktivnosti, zagotavljanje ugodnejših prostorskih in tehničnih pogojev za nastajanje in delovanje podjetij v zgo-dnjih fazah razvoja, programi za oblikovanje ino-vativnega okolja: izvajajo se ukrepi v okviru prve prednostne naloge EPD, za izboljšanje dostopa podjetij do kakovostnih informacij in storitev, za-gotavljanje finančnih instrumentov za spodbujanje investicij ter razvoj novih finančnih instrumentov. Pri tem ministrstvo izvaja smernice Lizbonske strategije za področje konkurenčnosti in rasti.

Nujno je treba omejiti vpliv politike na delo-vanje slovenskih podjetij in uresničiti umik države iz vloge lastnika oz. proizvajalca. Zato se zavze-mamo za postopen umik države iz gospodarstva.

Ministrstvo pa posebno skrb namenja tudi pri-vatizaciji družb v lasti Slovenske industrije jekla in drugega premoženja, primernega za prodajo ter ustreznemu dokončanju dela v rudnikih, ki so v za-piranju.

Direktorat za elektronske komunikacije in pošto je za temeljni prednostni programski nalogi določil zagotavljanje konkurence na trgih elektron-skih komunikacij in razvoj fiksnih širokopasovnih omrežij. Nalogi bosta realizirani z uvedbo pre-nosljivosti številk, z analizo relevantnih trgov in določitvijo ustreznih ukrepov, s preprečitvijo

uporabe ukrepov za vezavo naročnikov na opera-terja za pretirano dolgo obdobje, z dokončanjem in sprejemom podzakonskih aktov Zakona o elek-tronskih komunikacijah, z izdelavo strategije pri-vatizacije Telekoma Slovenije, z nadgradnjo stra-tegije razvoja širokopasovnih omrežij, uporabo instrumenta strukturnih skladov za razvoj ru-ralnih področij ter povezavo javnih institucij in z uporabo drugih lastnih sredstev za pospeševanje razvoja širokopasovnih omrežij.

Čeprav je Slovenija formalno odprla večino trga z električno energijo in trga z zemeljskim plinom, je pri dejanski liberalizaciji med državami EU, ki ta trg počasneje odpirajo. Zato Ministrstvo za go-spodarstvo kot prednostno nalogo na področju energetike pripravlja ukrepe, ki bodo preprečili monopolni položaj nekaterih ponudnikov na trgu električne energije, pozneje pa tudi razvojno na-ravnano privatizacijo. Pomembna naloga je tudi spodbujanje investicij v nove proizvodne zmoglji-vosti.

Na področju turizma so možnosti za slovenski turizem na ponudbeni strani predvsem spodbujanje povezovanja podjetij, oblikovanje novih in tržno zanimivih integralnih turističnih proizvodov, in-vestiranje v razvoj kakovostnih turističnih in gostinskih storitev, poudarjanje raznolikosti po-nudbe, povečanje stopnje specializacije in širjenje turistične ponudbe v prostoru, ki omogoča procese turistične dekoncentracije.

Naš temeljni cilj je popeljati slovensko gospodar-stvo v sam vrh najbolj konkurenčnih in učinkovitih gospodarstev v Evropi. Brez pospešene gospodarske rasti, ki bo vsaj za red večja od povprečne stopnje v Evropski uniji, pa to nikakor ne bo mogoče.

Zavedati se moramo, da večja gospodarska rast ni končni cilj. Želimo povečati blaginjo prav vseh državljank in državljanov. Želimo, da Slovenija po-stane odprta družba, privlačna za tuje investitorje, predvsem pa družba polna ustvarjalnih in uspešnih ljudi z željo po uveljavitvi.

www.mg.gov.si

36 37

Ministrstvo za gospodarstvo Kotnikova 5, 1000 Ljubljana telefon: 01/ 478 33 11 telefaks: 01/ 478 10 31 e-pošta: gp.mg@gov.si

Minister: mag. Andrej Vizjak tel.: 01/ 478 36 21 telefaks: 01/ 478 35 22 e-pošta: gp.mg@gov.si

Andrej Vizjak je rojen 6. avgusta 1964 v Brežicah. Po končani gimnaziji v Brežicah je študiral na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Uni-verze v Ljubljani, kjer je nadaljeval tudi podi-plomski študij in pridobil naziv magister elektro-tehnike.

Njegova prva zaposlitev je bila v tovarni Litostroj v Ljubljani. Nato je kot mladi raziskovalec delal na Inštitutu Jožef Štefan. Tam je sodeloval pri razvojno raziskovalnih projektih s področja računalniške avtomatizacije industrijskih procesov za potrebe Tovarne celuloze in papirja Videm Krško. Leta 1994 se je kot inšpektor za delo zaposlil na Inšpektoratu RS za delo v enoti Krško. V letu 2000 je bil državni sekretar za področje zaposlovanja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Mag. Andrej Vizjak je bil na volitvah v državni zbor leta 2000 izvoljen za poslanca in bil vodja poslanske skupine SDS. Želja po aktivnem sooblikovanju boljših razmer v domači občini in uveljavitev občine Brežice in regije Posavje v slovenskem prostoru so ključni razlogi, da je leta 2002 sodeloval tudi na lokalnih volitvah in bil izvoljen za župana Občine Brežice. 3. decembra 2004 je bil imenovan za ministra za gospodarstvo.

Državna sekretarka:mag. Andrijana Starina Kosem tel.: 01/ 478 32 60 telefaks: 01/ 478 32 62 e-pošta: gp.mg@gov.si

Andrijana Starina Kosem je rojena 6. avgusta 1963 v Ljubljani. Študirala je na Ekonomski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je diplomirala leta 1989, leta 2000 je končala tudi magistrski študij s področja finančnega managementa (MBA). V času študija je bila zaposlena v domačem podjetju. Po diplomi se je zaposlila v Tovarni papirja in celuloze Videm Krško. Tam se je takoj po zaključku pripravniške dobe priključila angleški svetovalni skupini podjetja Knox D'Arcy International, ki je kot pogodbena partnerka izvajala projekte racionalizacije, organizacije in vodenja v podjetju. Od leta 1994 dalje je kot samostojna komercialistka delala v zunanji trgovini. V času od leta 1994 do leta 1997 je uspešno vodila sanacijo podjetja Ipoz Trbovlje. Leta 1997 je bila imenovana za direktorico

podjetja Rog iz Ljubljane. Svojo poslovno pot je leta 2000 nadaljevala kot soustanoviteljica in direktorica podjetja Euro Bike. To podjetje je kasneje po neposredni pogodbi o privatizaciji kupilo podjetje Unis Lasta v Sarajevu, ki ga je kot direktorica uspešno vodila od leta 2002 dalje.

Kot svetovalka je sodelovala tudi pri različnih drugih poslovnih projektih (Termit Domžale; Rudnik Metala, Valjevo; Orbico, Sarajevo; Lostar, Radeče). Leta 2002 je pridobila tudi licenco za stečajno upraviteljico. V obdobju od leta 2002 do leta 2004 je kot samostojna stečajna upraviteljica izpeljala dva stečaja, v treh pa je sodelovala kot sve-tovalka. Za državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarstvo je bila imenovana 3. decembra 2004.

Osebna izkaznica Ministrstva za gospodarstvo Kabinet ministraVodja: Martin Bratanič tel.: 01/ 478 35 11 telefaks: 01/ 478 35 22 e-pošta: gp.mg@gov.si

Služba za odnose z javnostmi:Vodja: Patricija Šašek tel.: 01/ 478 32 72 telefaks.: 01/ 478 37 09 e-pošta: patricija.sasek@gov.si

Stanka Ritonja tel.: 01/ 478 35 05 telefaks: 01/ 478 37 09 e-pošta: stanka.ritonja@gov.si

Lejla Kogej tel.: 01/ 478 36 04 telefaks: 01/ 478 37 09 e-pošta: lejla.kogej@gov.si

Generalni sekretar: Janez Šinkovec tel.: 01/ 478 35 55 telefaks: 01/ 478 35 44 e-pošta: gp.mg@gov.si

DIREKTORATI

Direktorat za podjetništvo in konkurenčnostGeneralni direktor:dr. Andrej Kitanovski Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 478 32 00 telefaks: 01/ 478 32 62 e-pošta: gp.mg@gov.si

Direktorat za ekonomske odnose s tujinoV. d. generalne direktorice:Monika JakšeKotnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 478 35 21 telefaks: 01/ 478 36 11 e-pošta: gp.mg@gov.si

Direktorat za notranji trgGeneralni direktor: mag. Peter Puhan Kotnikova 5, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 478 37 17 telefaks: 01/ 478 36 22 e-pošta: gp.mg@gov.si

Direktorat za turizemGeneralni direktor:mag. Marjan Hribar Kotnikova 5, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 478 32 00 telefaks: 01/ 433 12 20 e-pošta: gp.mg@gov.si

Direktorat za energijoGeneralni direktor: mag. Djordje ŽebeljanDunajska 48, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 478 71 67 telefaks: 01/ 478 71 82 e-pošta: gp.mg@gov.si Enota v MariboruVetrinjska ulica 2 tel.: 02/ 220 05 60 telefaks: 02/ 252 11 89

Direktorat za elektronske komunikacijeGeneralni direktor:mag. Matjaž Janša Kotnikova 5, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 478 32 88 e-pošta: gp.mg@gov.si

www.mg.gov.si

38 39

ORGANI V SESTAVI

Urad RS za varstvo konkurence Direktor: mag. Andrej Plahutnik Kotnikova 28/VII, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 478 35 97 telefaks: 01/ 478 36 08 www.uvk.gov.si e-pošta: andrej.plahutnik@gov.si

Urad za varstvo konkurence opravlja naloge na področju pravil o konkurenci in vodi postopke na podlagi predpisov s področja konkurenčnega prava.

Urad RS za varstvo potrošnikov Direktor: Aleš Grbec Kotnikova 28, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 478 36 18 telefaks: 01/ 478 34 40 www.sigov.si/uvp e-pošta: ales.grbec@gov.si

Urad za varstvo potrošnikov opravlja strokovne in upravne naloge, ki se nanašajo na pripravo in izvajanje programa varstva potrošnikov v državnih organih, strokovnih organizacijah in nevladnih or-ganizacijah.

Tržni inšpektorat RS V. d. glavne tržne inšpektorice: Andrejka Grlić Parmova 33, 1000 Ljubljana telefon: 01/ 280 87 00 telefaks: 01/ 280 87 40 www2.gov.si/mg/tirs/tirs.nsf e-pošta: tirs.info@gov.si

Tržni inšpektorat RS opravlja neposredni nadzor nad izvrševanjem zakonov in podzakonskih pre-dpisov s področja varstva potrošnikov ter prometa blaga in storitev na domačem trgu, za katere je pri-stojen.

Urad RS za intelektualno lastnino Direktorica: dr. Biserka Strel Kotnikova 6, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 478 31 33 telefaks: 01/ 478 31 10 www.uil-sipo.si e-pošta: sipo@uil-sipo.si

Urad za intelektualno lastnino je pristojen za opra-vljanje nalog s področja intelektualne lastnine, ki vključuje področje avtorskega prava in prava indu-strijske lastnine. Poleg teh upravnih nalog je pri-stojen za pripravo zakonodaje s področja intelek-tualne lastnine.

Urad zagotavlja tudi informacijske storitve. Pri uradu deluje poravnalni svet za reševanje sporov med delodajalci in delojemalci v zvezi s pravicami industrijske lastnine, ustvarjenimi v delovnem raz-merju.

Inšpektorat RS za elektronske komunikacije, elektronsko podpisovanje in pošto Glavni inšpektor: Peter Mraz Tržaška 21, 1508 Ljubljana tel.: 01/ 478 83 63 telefaks: 01/ 478 83 67 e-pošta: peter.mraz@gov.si

Inšpektorat RS za elektronske komunikacije, elek-tronsko podpisovanje in pošto je neodvisno delujoč organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo in opravlja neposredni nadzor nad izvrševanjem zakonov in podzakonskih predpisov s področja elektronskih komunikacij in pošte, pri tem pa se njegove pristojnosti na področju elektronskih ko-munikacij in pošte dopolnjujejo s pristojnostmi, ki jih imajo glede nadzora na obeh področjih pooblaščene osebe Agencije za pošto in elek-tronske komunikacije RS (APEK). Inšpektorat opravlja tudi naloge inšpekcijskega nadzora v sk-ladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis.

OSEBNA IZKAZNICA MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO

Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo Po pooblastilu ministra glavni inšpektor:mag. Jože Dimnik Dunajska 48, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 478 71 67 telefaks: 01/ 478 71 82 e-pošta: joze.dimnik@gov.si

Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov in splošnih aktov, ki urejajo elektroener-getiko, termoenergetiko in rudarstvo.

IZVAJALSKE INSTITUCIJE

Zavod RS za blagovne rezerveDirektor: Sašo JevšnikDunajska 106, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 589 73 00 telefaks: 01/ 589 73 47

Zavod RS za blagovne rezerve je javni gospodarski zavod, ki izvaja dejavnost oblikovanja in uporabe državnih blagovnih rezerv.

Zavod RS za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov - ZORD Direktor: Anton GrabeljšekGospodinjska ulica 8, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 51 88 910 telefaks: 01/ 51 88 911 www.zord.org e-pošta: a.grabeljsek@zord.org

Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov je javni gospodarski zavod, ki izvaja dejavnost oblikovanja obveznih re-zerv nafte in naftnih derivatov, tako da se do leta 2005 doseže količina rezerv, ki ustreza devetde-setdnevni povprečni porabi v preteklem letu.

Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije - JAPTIV. d. direktorja: mag. Vili HribernikWTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 589 18 70 telefaks: 01/ 589 18 77 e-pošta: japti@japti.si www.pcmg.si

Poslanstvo JAPTI je razširjati učinkovito podporno okolje za pospešen razvoj podjetništva, obrti in samozaposlovanja v Sloveniji ter promocija podjetniške kulture. Dejavnosti JAPTI izhajajo iz predpostavke, da podjetniki za uspešen razvoj potrebujejo pomoč pri: dostopu do informacij in svetovalnih storitev, do trga; do kvalitetnih sodelavcev; do različnih oblik financiranja; do pro-stora in pri krajšanju upravnih in drugih postopkov pri ustanavljanju podjetij ter širitvi poslovanja.

www.mg.gov.si

40 41

Slovenska turistična organizacijaDirektorica: mag. Barbara GunčarDunajska 156, 1000 Ljubljana tel.: 01/589 18 40 telefaks: 01/589 18 41 www.slovenia-tourism.si e-pošta: info@slovenia-tourism.si

Slovenska turistična organizacija (STO) je krovna nacionalna turistična organizacija za načrtovanje in izvajanje promocije države kot turistične destinacije v tujini in v Sloveniji ter za pospeševanje razvoja obstoječih in novih pro-duktov na nacionalni ravni, za vzpostavljanje in-tegralne turistične informacijske infrastrukture ter za koordinacijo državnih, regionalnih in lokalnih turističnih programov nacionalnega pomena. STO je profesionalna marketinška institucija na državni ravni, ki razvija in uporablja vse sodobne metode, orodja in aktivnosti globalnega trženja slovenske turistične ponudbe. Na ta način STO prispeva tudi k splošnemu ugledu Slovenije v tujini.

Slovenski podjetniški skladDirektor: Boris PfeiferTrubarjeva 11, 2000 Maribor tel.: 02/ 234 12 60 telefaks: 02/ 234 12 82 www.podjetniskisklad.si e-pošta: boris.pfeifer@podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški sklad je osrednja javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena z namenom izboljšanja dostopa do finančnih virov za mala in srednje velika podjetja.

Na osnovi Zakona o javnih skladih je ta sklad ustanovila Vlada Republike Slovenije kot javni finančni sklad. Na osnovi Zakona o podpornem okolju za podjetništvo se je Sklad preoblikoval v Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, skrajšano ime Slovenski podjetniški sklad.

V okviru dejavnosti se izvajajo aktivnosti urejanja gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje, finančni zakup (leasing), drugo kredi-tiranje, drugo finančno posredništvo.

SIST - Slovenski inštitut za standardizacijoDirektorica: mag. Marjetka Strle VidaliŠmartinska 140, 1000 Ljubljana telefon: 01/ 478 30 13 telefaks: 01/ 478 30 94 www.sist.si

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je slovenski nacionalni organ za standarde, ki je odgovoren za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje nacionalnega sistema standardizacije na področju elektrotehnike, informacijske tehnologije, telekomunikacij, splošnem področju ter za zastopanje nacionalnih interesov v mednarodnih organizacijah za standardizacijo (ISO, IEC) in evropskih organizacijah za standardizacijo (CEN, CENELEC, ETSI).

SIST je ustanovila Republika Slovenija za trajno opravljanje dejavnosti slovenske nacionalne stan-dardizacije v javnem interesu in opravljanje lastne dejavnosti v interesu odjemalcev. Sekretariat SIST, ki ga vodi direktor, je strokovno-administrativna služba, ki nudi strokovno-tehnično podporo or-ganom, tehničnim delovnim telesom in izvaja trženje proizvodov in storitev.

OSEBNA IZKAZNICA MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO

SA - Slovenska akreditacijaDirektor: dr. Boštjan GodecŠmartinska 140, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 478 30 80 telefaks: 01/ 478 30 85 www.gov.si/sa

Slovenska akreditacija (SA) je javni zavod, ki na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo, v RS opravlja naloge nacionalne kreditacijske službe v skladu z Zakonom o akreditaciji in s Sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska akreditacija. SA deluje kot neodvisna služba, ki izvaja postopke akreditiranja tako, da so podeljene akreditacije in akreditirane dejavnosti, priznane kot usposobljene in zanesljive na državni in mednarodni ravni.

Agencija za pošto in elektronske komunika-cije RSDirektor: mag. Tomaž SimoničStegne 7, 1000 Ljubljana tel: 01/ 583 63 00 telefaks: 01/ 511 11 01 e-pošta: tomaz.simonic@apek.si

Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije je ustanovljena kot neodvisni organ, ki ureja in nadzira trg elektronskih komu-nikacij, upravlja in nadzira radiofrekvenčni spekter v Republiki Sloveniji, opravlja naloge na področju radijskih in televizijskih dejavnosti ter ureja in nadzira trg poštnih storitev. Na področju elektron-skih komunikacij zagotavlja Agencija pogoje za učinkovito konkurenco ter upravlja radiofrekvenčni in številski prostor. Cilj Agencije so sodobne in ce-novno dostopne e-komunikacijske storitve, ki za-dovoljujejo potrebe uporabnikov. Na področju radiodifuzije upravlja Agencija radiofrekvenčni spekter in izvaja nadzor programskih vsebin na način, ki zagotavlja pluralnost radiodifuznih me-dijev in vsebin.

Na področju pošte zagotavlja Agencija po-goje za učinkovito konkurenco in s tem omogoča učinkovitost, konkurenco in sodelovanje med izvajalci poštnih storitev. Cilj Agencije so kako-vostne, zanesljive in cenovno dostopne poštne storitve za vse uporabnike.

www.mg.gov.si

42 43