programa za rabota na nbrm za 2008 godina za rabota na nbrm za 2008 g… · efekti vrz ekonomskata...

NARODNA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Programa za rabota na Narodna banka na Republika Makedonija

za 2008godina

---------

2

Voved: Programata za rabota na Narodnata banka za 2008 godina ve}e vtora godina poa|a od funkcionalniot priod. Ova zna~i deka aktivnostite na Narodnata banka na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Narodnata banka) vo 2008 godina, se kompozit od ~etirite funkcionalni oblasti {to gi pokrivaat zada~ite na sovremenoto centralno bankarstvo: monetarno istraùvawe i statistika, centralnobankarski i trezorski operacii, finansiski sistem i op{to rakovodstvo. Kolegijalnost pri odlu~uvaweto za site merki e etabliran princip {to ovozmoùva primenata na funkcionalniot priod da dovede do efikasni i efektivni rezultati.

Narodnata banka aktivno go poddrùva sproveduvaweto na reformite vo dràvata i, vo taa nasoka, pokraj zaokruùvawe na aktivnostite zapo~nati vo izminatite godini, vo 2008 godina so aktivnostite }e se opfatat i sosema novi proekti. Celite na funkcionalniot priod se da se namalat nepotrebnite proceduri, da se racionaliziraaat rabotnite zada~i, da se podobri upravuvaweto so ~ovekovite resursi, kako i da se podobri koordinacijata pome|u organizaciskite edninici. No nivniot opfat se gleda i od toa {to ovozmoùvaat i ispolnuvawe na obvrskite na Narodnata banka, koi proizleguvaat od procesot na priklu~uvawe na Republika Makedonija kon Evropskata unija.

Vo oblasta na monetarnoto istraùvawe i statistika, vo 2008 godina se o~ekuva kone~noto izgotvuvawe na modelot za proekcija na inflacijata, koj vo slednite godini }e ima centralno mesto vo oblasta na makroekonomskite predviduvawa na Narodnata banka, so {to Narodnata banka ja sledi praktikata na sovremenite centralni banki za proekcija na inflacijata zasnovana vrz makroekonomski fundamenti i procenka na vlijanijata od me|unarodnoto opkruùvawe, kako osnova za donesuvawe odluki na monetarnata politika. Ostanatite istraùva~ki aktivnosti se naso~eni kon procenka na proizvodniot jaz, procenka na potencijalnite makroekonomski efekti od razvojot na finansiskite pazari, kako i efektite od natamo{nata liberalizacijata na kapitalnite transakcii. Voedno, zaradi sledewe na procesot na evrointegracija, }e se posveti vnimanie i na sogleduvaweto na dinamikata na procesot na postepena konvergencija na makedonskata ekonomija kon Evropskata unija. Vo segmentot na statistikata, se predviduva i voveduvawe internet-aplikacija za dostavuvawe podatoci od strana na bankite za pobaruvawata i obvrskite po komercijalnoto rabotewe so stranstvo, za evidentnite smetki na rezidentite vo stranstvo i za stranskite investicii. Vrz osnova na rezultatite od anketnoto istraùvawe za privatnite transferi, kako edna od najbitnite stavki na vkupniot platen bilans, }e se izvr{i negova revizija. Informaciite za monetarnite dvièwa }e se izgotvuvaat na mese~na osnova, a i natamu }e se razviva finansiskata statistika vo nasoka na izgotvuvawe matrica za tekovite na pari~nite sredstva vo ekonomijata.

3

Vo oblasta na centralnobankarskite i trezorskite operacii, vo tekot na 2008 godina se planira natamo{no podobruvawe na instrumentalnata ramka za sproveduvawe na monetarnata politika, kako i podgotovka za usvojuvawe soodvetna metodologija za presmetuvawe na MKDONIA, prose~nata ponderirana kamatna stapka od sklu~enite transakcii preku no} me|u referentnite banki. Se planira da se prodolì so razvojot na institucionalniot kapacitet za diverzifikacija na instrumentite vo koi se plasiraat deviznite rezervi na Republika Makedonija, kako i so sledeweto na portfolio-investiciite na nerezidentite. Pokraj izdavaweto kovani pari od deset i pedeset denari, se planira i unapreduvawe na sistemot na pakuvawe i evidentirawe na kni`ni i kovani pari, kako i formirawe analiti~ki centar za falsifikuvani banknoti vo trezorot na Narodnata banka.

Vo oblasta na finansiskiot sistem e predvideno da se revidira podzakonskata regulativa, vo soglasnost so noviot Zakon za bankite, koja }e ovozmoì po{iroka primena na principite na konsolidirana supervizija, zgolemuvawe na efikasnosta pri donesuvaweto korektivni merki, definirawe na limitite na izloènost koi poteknuvaat od portfolioto na bankarskite aktivnosti i portfolioto za trguvawe, revidirawe na metodologiite za utvrduvawe na povrzanite lica i za upravuvawe so likvidnosniot rizik. Se predviduva i zamena na postojniot Krediten register so nov, a }e se intenziviraat i zapo~natite aktivnosti za primena na Novata kapitalna spogodba BAZEL II. Vo tekot na 2008 godina se o~ekuva nova misija FSAP (Financial Sector Assesment Program), ~ija cel }e bide ocenka na nivoto na finansiskiot sistem vo celina. Reformski promeni se i sproveduvaweto na noviot sistem za profilot na rizi~nost na bankite i sledewe na rezultatite od negovata primena, unapreduvaweto na vonterenskata analiza i pokazatelite za rano predupreduvawe, kako i kone~nata izrabotka na supervizorskite strategii za site banki poedine~no. Migracijata na MIPS na nova hardverska i softverska platforma i voveduvaweto na novite funkcionalnosti (MIPS2), kako i prilagoduvaweto kon noviot sistem na pla}awe me|u centralnite banki od zemjite-~lenki na EU (TARGET2) se aktivnosti koi }e ja zasilat platnata infrastruktura i }e ovozmoàt namaluvawe na tro{ocite na raboteweto.

Vo oblasta na op{toto rakovodstvo, se o~ekuva da se donese noviot Zakon za Narodnata banka na Republika Makedonija i da se zapo~ne aktivnosti za negovo sproveduvawe preku podzakonski akti. Pokraj ovaa aktivnost, se o~ekuva i izgotvuvawe i voveduvawe vo rabota na aplikacijata za Centralniot registar na klasificirani informacii i negovite podregistri, sproveduvawe softver za upravuvawe so ~ovekovite resursi, prodolùvawe so izrabotkata na integriran smetkovodstven sistem i unapreduvawe na procesot na upravuvawe so aktivata i pasivata na Narodnata banka. Predvideni se i optimizacija i razvoj na smetkovodstvenite aplikativni re{enija, migracija na aplikaciite na noviot sistem serveri, vospostavuvawe telekomunikaciska vrska me|u objektite na Narodnata banka, izgotvuvawe novi pravilnici za javnite nabavki, kako i izgotvuvawe proektno re{enie za informati~ka podr{ka na postapkite i procedurite za javnite nabavki koi se sproveduvaat vo Narodnata banka.

4

Visokiot procent na ostvaruvawe na Programata za rabota za 2007 godina, kako i postojanoto zgolemuvawe na investiciite vo kapacitetite na ovaa u{te poambiciozna Programa, se pokazatel za uspe{nata realizacija na celite i zada~ite na Narodnata banka i vo 2008 godina.

I. MONETARNO ISTRA@UVAWE I STATISTIKA

1. Natamo{en razvoj i izgotvuvawe na prvata verzija na modelot za proekcija na inflacijata, negovo testirawe i sproveduvawe

Osnovna cel na ovoj srednoro~en proekt e izrabotka na model za potrebite

na monetarnata politika. Najgolem del od aktivnostite vo vrska so modelot, koi se predvideni za 2008 godina, pretstavuvaat prodolènie na aktivnostite od 2007 godina. Modelot, vo 2008 godina, postojano }e se razviva i }e se testira. Kone~nata verzija }e gi otslikuva glavnite kanali na transmisija na monetarnata politika i }e se koristi za sozdavawe na t.n. „dopolnitelna proekcija“ („shadow forecast“), odnosno proekcii na inflacijata za internite potrebi na Narodnata banka, koi prvi~no }e se koristat samo za informirawe na rakovodstvoto. Proekcijata na inflacijata se o~ekuva da prerasne vo operativno i efektivno sredstvo za vodewe na monetarnata politika i za komunikacija so javnosta po uspe{no testirawe, vo period od najmalku edna godina. Sproveduvaweto na modelot, isto taka, }e vodi kon promena na formata i sodrìnata na izve{taite koi gi izdava Direkcijata za istraùvawe. Izve{taite }e bidat fokusirani na proekcijata na inflacijata vo naredniot period, so ocenka na vlijanieto na razli~nite kanali na monetarna transmisija vrz proekcijata, imaj}i gi predvid rizicite na proektiranite kategorii. Na toj na~in, modelot }e pridonese za ekonomski naso~eno i kvantificirano donesuvawe odluki vo domenot na monetarnata politika, {to vo krajna linija, }e go zgolemi kapacitetot na centralnata banka vo procesot na odlu~uvawe i ispolnuvawe na osnovnata cel, - cenovnata stabilnost.

2. Preocenka na osnovnite pokazateli vrz koi se temeli postojnata monetarna strategija i reìmot na devizen kurs

Celta na ovoj proekt e da se obezbedi sistematiziran pregled na site

zna~ajni pokazateli vrz koi se temeli postojnata monetarna strategija i reìmot na devizen kurs i istovremeno identifikuvawe na mo`nite promeni kaj niv. Ovaa aktivnost bi opfatila preocenka na prenosnite kanali na monetarnata politika, so primarna cel - da se sogledaat eventualnite promeni kaj transmisiskiot kanal preku kamatnite stapki i kreditite, potoa pokazateli za dvièweto na realniot efektiven devizen kurs, ocenka na ramnote`niot realen devizen kurs, pokazateli za izloènosta na rizikot na devizen kurs na ekonomijata, pokazateli za nivoto na deviznite rezervi, indeksot za pritisoci na devizniot pazar.

5

3. Unapreduvawe na tehnikite za procenka na potencijalnoto proizvodstvo i proizvodniot jaz za makedonskata ekonomija i nivna primena za potrebite na monetarnata politika

So unapreduvaweto na tehnikite za procenka na potencijalnoto

proizvodstvo, osobeno so koristeweto na proizvodnata funkcija za makedonskata ekonomija, celta e da se sogledaat potencijalite za ekonomski rast na zemjata. Imaj}i predvid deka ras~ekorot me|u potencijalnoto i fakti~koto proizvodstvo, t.n proizvoden jaz, e pokazatel za agregatnata pobaruva~ka vo zemjata, ocenkata na ovaa kategorija }e gi signalizira potencijalnite pritisoci vrz inflacijata. Procenkata na proizvodniot jaz za makedonskata ekonomija }e pretstavuva zna~jna pojdovna to~ka za izgotvuvawe na modelot za inflacija i osnova za prezemawe soodvetni merki na monetarnata politika, vo nasoka na odrùvawe na cenovnata stabilnost.

4. Ocenka na efektite od celosna liberalizacija na kapitalno - finansiskite transakcii vo Republika Makedonija

Vo 2008 godina se o~ekuva da zapo~ne vtorata etapa od postepenata

liberalizacija na kapitalnite transakcii so stranstvo. Vo ovoj kontekst, celta e da se izraboti analiza koja }e sodrì procenka na efektite od natamo{nata liberalizacija vrz monetarnata politika i reìmot na devizen kurs, preku izrabotka na razli~ni scenarija i simulacii. Voedno, }e se zemat predvid i potencijalnite efekti od liberalizacijata, koja sledi po zavr{uvaweto na vtorata faza (celosnata liberalizacija). Osnova za analizata se sporedbenite sogleduvawa od drugi zemji vo tranzicija koi gi pominale dvete posledni fazi od liberalizacija na kapitalno-finansiskata smetka.

5. Analiza na makroekonomskite efekti od berzanskoto rabotewe

Osnovna cel e izrabotka na analiza za potencijalnite makroekonomski

efekti od visokoto nivo na aktivnost na berzata i porastot na cenite na akciite, koi se karakteristi~ni za poslednite godini. Preku analizata }e se sogleda ulogata na berzata vo finansiraweto na pretprijatijata i dinamiziraweto na ekonomskiot razvoj, od edna strana, kako i u~estvoto i pridonesot na institucionalnite investitori za vkupnata berzanskata aktivnost, a od druga strana, sogleduvaweto na eventualnite likvidnosni efekti od zgolemeniot promet na berzata, vo uslovi na drasti~en porast na berzanskite ceni.

6. Sporedba na ostvaruvawata na makedonskata ekonomija so soodvetnite ostvaruvawa vo EU

Celta na ovaa aktivnost e da se vospostavi baza na podatoci i da se izraboti

sporedbena analiza za osnovnite makroekonomski ostvaruvawa na Republika Makedonija i EU. Imeno, kako del od aktivnostite za postepeno pribliùvawe

6

do EU, e neophodno redovno sledewe na makroekonomskite dvièwa vo EU, kako i sporedba na ostvaruvawata na makedonskata ekonomija so soodvetnite vo EU. Ova osobeno se odnesuva na ispolnuvaweto na mastrih{kite kriteriumi za vlez vo EMU, vo segmentite koi se vo nadle`nost na NBRM, kako i procenka na stepenot na cenovna konvergencija.

7. Analiza na makroekonomskite efekti od potro{uva~kata i investiciite na sektorot „naselenie“ vrz ekonomskata aktivnost, pazarot na nedvi`nosti i cenite vo doma{nata ekonomija

Celta na analizata e da se utvrdi zna~eweto na sektorot „naselenie“ za

zgolemuvawe na doma{nata potro{uva~ka i dinamizirawe na ekonomskata aktivnost, negovite aktivnosti na pazarot za nedvi`nosti, negoviot pridones vo transmisiskiot mehanizam na monetarnata politika i vo procesot na formirawe na cenite vo doma{nata ekonomija. Naselenieto, analizirano kako celina, pretstavuva zna~aen sektor ~ie odnesuvawe predizvikuva odredeni efekti vrz ekonomskata aktivnost, vrz oddelni makroekonomski agregati i vrz cenite vo doma{nata ekonomija. Sektorot „naselenie“ stanuva s¢ pozna~aen od makroekonomski aspekt, vo uslovi na zgolemeno kreditirawe od strana na bankite, {to pridonesuva za jaknewe na negoviot finansiski potencijal i mo`nosta za zgolemuvawe na potro{uva~kata. Ovaa analiza e uslovena od mo`nosta za pribirawe na zadovolitelni serii na podatoci za naselenieto, {to moè da vklu~i i potreba od konstrukcija na oddelni serii.

8. Vospostavuvawe baza na podatoci so najzna~ajnite makroekonomski pokazateli za oddelni stranski zemji.

Vospostavuvaweto konzistentna i navremeno aùrirana baza na podatoci za

glavnite makroekonomski pokazateli na oddelni stranski ekonomii pretstavuva osnovna cel na ovoj proekt, {to e osobeno zna~ajno vo uslovi na s¢ povisoka integriranost na doma{nata ekonomija vo svetskite tekovi. Ovaa grupa podatoci }e go otslikuva globalnoto i regionalnoto okruùvawe koe vlijae vrz funkcioniraweto na doma{nata ekonomija.

9. Izgotvuvawe na proektot za primena na tehnikata na panel-procenki

Ovaa tehnika ovozmoùva sproveduvawe na simultana ekonometriska

analiza za odredeni ekonomski varijabli po oddelni zemji, grupi na zemji ili grupi na banki, so {to se ovozmoùva sporeduvawe na rezultatite. Konkretno, ovaa tehnika bi bila osobeno korisna pri analizata na odredeni makroekonomski varijabli po oddelni zemji ili analizata na oddelni paneli na banki vo bankarskiot sistem na Republika Makedonija, grupirani spored goleminata (analiza na nivnata kreditna aktivnost ili nivnata kamatna politika).

10. Redovna godi{na preocenka na ekonometriskite ravenki za osnovnite makroekonomski varijabli za potrebite na koristenite ekonometriski modeli

7

So redovna preocenka na ekonometriskite ravenki za osnovnite

makroekonomski varijabli celta e da se sogledaat mo`nite promeni vo odnos na faktorite koi gi uslovuvaat ocenuvanite zavisni varijabli. Stanuva zbor za ekonometriskite ravenki za: izvoz, uvoz, potro{uva~ka, investicii i pobaruva~ka za pari. Ovaa aktivnost }e se sproveduva na godi{na osnova, vrz osnova na prethodno aùrirawe na vremenskite serii so poslednite raspolo`livi podatoci.

11. Izrabotka na redovni izve{ati i drugi redovni aktivnosti koi }e se sprovedat i vo 2008 godina

11.1. Sledewe na makrokoekonomskite dvièwa vo doma{nata ekonomija,

reginalnoto i me|unarodnoto okruùvawe

Redovnoto sledewe na makroekonomskite dvièwa vo doma{nata ekonomija,

kako i na dvièwata vo regionot i vo me|unarodni ramki, e neophoden preduslov za sogleduvawe na trendovite, procenka na idnite dvièwa i osnova za donesuvawe odluki vo sproveduvaweto na monetarnata politika. Sogleduvawata za makroekonomskite dvièwa se prikaùvaat vo redovnite izve{tai na Narodnata banka koi se predmet na javno objavuvawe: mese~ni informacii, kvartalni izve{tai (zaedno so Statisti~kiot prilog koj{to go izgotvuva Direkcija za statistika) i Godi{en izve{taj.

11.2. Redovno sproveduvawe na vospostavenite anketi

Zaradi dobivawe informacii za odredeni ekonomski varijabli direktno od

ekonomskite subjekti, Direkcijata za istraùvawe redovno sproveduva anketni istraùvawa. Stanuva zbor za tri vida anketi: anketa za inflaciskite o~ekuvawa, anketa za kreditnata aktivnost na bankite i anketa za izvozot i uvozot. Rezultatite od sprovedenite anketi pretstavuvaat zna~ajni pojdovni to~ki pri izgotvuvaweto na makroekonomskite proekcii.

11.3. Redovno sledewe na izvr{uvaweto na kvantitativnite targeti od postojniot aran`man so MMF i aktivna vlu~enost vo rabotata so misijata na MMF vo ramki na redovnite poseti za aran`manot

Redovnoto sledewe na izvr{uvaweto na kvantitativnite targeti od

postojniot aran`man so MMF e so cel navremeno da se sogledaat dvièwata, da se signaliziraat mo`nite otstapuvawa vo odnos na proektiranite dvièwa i da se prezemat soodvetni merki. Posetite na misijata na MMF redovno vklu~uvaat i diskusii vo odnos na ostvarenite dvièwa i na o~ekuvawata za sledniot period.

11.4. Revizija na makroekonomskite proekcii za makedonskata ekonomija.

Preku redovno sledewe na makroekonomskite proekcii za makedonskata

ekonomija i nivnata mo`na revizija, pri zna~itelni otstapuvawa vo odnos na prvi~nite pretpostavki, se sozdava osnova za donesuvawe odluki vo

8

sproveduvaweto na monetarnata politika. Stanuva zbor za sledewe i, po potreba, revizija na proekcijata za inflacijata, monetarnata proekcija, proekcijata na platniot bilans i proekcijata za BDP. Pritoa, e neophodno da se obezbedi nivnata konzistentnost.

12. Organizacija na seminari i konferencii na makroekonomski temi

12.1. Organizacija na regionalna/me|unarodna konferencija za

konkurentnosta na zemjite od regionot

Celta na konferencijata e razmena na iskustva vo odnos na faktorite koi

vlijaat vrz konkurentnosta na tranziciskite ekonomii, kako i strategiite za podobruvawe na konkurentnosta na ekonomiite i zabrzuvawe na nivniot ekonomski raste`. Temata na konferencijata e od isklu~itelno zna~ewe za makedonskata ekonomija. Na konferencijata }e se pokanat pretstavnici od centralnite banki na zemjite vo regionot, kako i pretstavnici na centralnite banki i nau~nite institucii od drugi zemji.

12.2. Organizacija na regionalen seminar za ekonometrija

So cel da se zajakne institucionalniot kapacitet, Direkcija za

istraùvawe vo 2008 godina }e organizira ednonedelen seminar za ekonometrija. Stanuva zbor za seminar za ekonometrisko modelirawe so koristewe na softverskiot paket „i-vjus“ (E-views), koj }e se odrì pod pokrovitelstvo na MMF, so istaknat profesor od SAD (kako prodolènie na seminarot koj be{e odràn vo Narodnata banka vo oktomvri 2005 godina i juli 2006 godina za istata problematika). Zna~ajno e da se istakne deka odrànite seminari imaa pozitivno vlijanie vrz podobruvawe na sposobnosta na vrabotenite vo Direkcijata za istraùvawe za ekonometriski analizi. Seminarot e od regionalen karakter, na koj }e se pokanat i pretstavnici od centralnite banki vo regionot, kako i pretstavnici na drugite direkcii od Narodnata banka.

13. Proekt za elektronska dostava na podatoci od strana na direktnite izvestuva~i

Vo nasoka na racionalizacija na raboteweto vo vrska so dostavuvaweto i

obrabotkata na podatoci, se planira otpo~nuvawe na proekt za elektronska dostava na podatoci od strana na direktnite izvestuva~i. Proektot podrazbira prezemawe aktivnosti koi zna~at ovozmoùvawe na izvestuva~ite, koi za svoeto rabotewe so nerezidentite izvestuvaat direktno na pra{alnici, da koristat internet-aplikacija za popolnuvawe na izve{taite. Ovoj proekt treba da gi opfati izve{tatite za pobaruvawata i obvrskite po komercijalno rabotewe so stranstvo (izve{taj KIPO), za evidentnite smetki na rezidentite vo stranstvo (izve{taj MI) i za stranskite direktni investicii (izve{taj DI). Ova, zaedno so zavr{uvaweto na proektot za elektronska dostava na podatoci od strana na bankite za platniot promet so stranstvo, }e obezbedi zamena na ra~noto

9

vnesuvawe podatoci, so {to }e se ostvari zna~ajna racionalizacija vo raboteweto na Direkcijata za statistika i pogolema efikasnost vo obrabotkata i prenosot na statisti~kite podatoci.

14. Revizija na podatocite vo platniot bilans vo delot na privatnite transferi

Vo tekot na 2007 godina, Narodnata banka angaìra nezavisna institucija

koja sprovede istraùvawe - anketa za privatnite transferi, zaradi podobruvawe na statistikata na platniot bilans vo delot na privatnite transferi. Rezultatite od ova anketno istraùvawe }e se koristat kako nov izvor na podatoci za procenka na prilivite vo vid na doznaki vo platniot bilans. Na toj na~in bi se zamenil postojniot izvor na podatoci za ovaa kategorija od bilansot na pla}awe.

15. Postavuvawe pravna ramka za zadolìtelno izvestuvawe na bankite i {tedilnicite za smetkovodstvenata sostojba i prometot na smetkite

Bankite i {tedilnicite dostavuvaat podatoci za smetkovodstvenata

sostojba na site smetki, tekovno, vrz osnova na Zakonot za bankite i Zakonot za Narodnata banka, kako i vrz osnova na dopisi dostaveni do bankite. Potrebno e da se donesat podzakonski akti vo vid na odluka i upatstvo so koi }e se definiraat formite i rokovite za zadolìtelno dostavuvawe na podatocite za smetkovodstvenata sostojba i za prometot na site smetki od strana na bankite i {tedilnicite. Ovie podatoci se koristat kako osnova za izgotvuvawe na monetarnite pregledi.

16. Izgotvuvawe i objavuvawe Pregled na aktivnite i pasivnite kamatni stapki po grupi na banki

Zaradi raspolagawe so pove}e informacii za kamatnata politika na

bankite, aktivnostite }e bidat naso~eni kon izgotvuvawe kamatni stapki na dadenite krediti i primenite depoziti (vkupni i novoodobreni) po grupi na banki (mali, sredni i golemi). So toa }e se ovozmoì pokvalitetna analiza na kamatnata politika na bankite, a so nivnoto objavuvawe }e se dadat na javnosta pove}e informacii vo vrska so dvièwata na kamatnite stapki na bankite.

17. Avtomatizirawe na procesot na obrabotka na podatocite i izgotvuvawe pregledi za kamatnite stapki na bankarskiot sektor

Zaradi olesnuvawe na procesot na obrabotka na podatocite i na

izgotvuvaweto pregledi za ponderiranite kamatni stapki na bankite, }e se prezemat aktivnosti za avtomatizirawe na procesot, so {to }e se ovozmoì pobrzo i pokvalitetno dobivawe na najrazli~ni pokazateli za kamatnata politika na bankite.

18. Izgotvuvawe redovni mese~ni informacii za monetarnite dvièwa

10

Po izgotvuvaweto i prikaùvaweto na monetarnite bilansi i pregledi, soglasno so me|unarodnite preporaki i standardi, se planira da se otpo~ne so redovno izgotvuvawe mese~ni informacii za monetarnite dvièwa. Na toj na~in, so kratok prikaz, pokraj dvièwata vo nadvore{notrgovskata razmena, bilansot na pla}awe i nadvore{nata zadolènost, bi se opfatile i dvièwata vo monetarnata sfera.

19. Voveduvawe nov na~in na pribirawe na podatocite za platniot promet so stranstvo od komercijalnite banki

Za da se skrati rokot na pribirawe i obrabotka na podatocite od platniot

promet so stranstvo, kako eden od osnovnite izvori za izgotvuvawe na platniot bilans, od po~etokot na 2008 godina se zapo~nuva so elektronsko dostavuvawe na ovie podatoci od strana na bankite. So ova se vr{i racionalizacija na raboteweto, preku zamena na ra~noto vnesuvawe na podatocite, so {to se sozdavaat uslovi za izgotvuvawe na podatocite za platniot bilans so pomalo zadocnuvawe (tekovno e 75 dena po istekot na mesecot za koj se izvestuva).

20. Izmena na postojniot aplikativen softver za zbirnite izve{tai za kreditni raboti

Kako rezultat na izmenata na Odlukata za na~inot na podnesuvawe na

izve{tai za sklu~eni kreditni raboti, potrebno e prilagoduvawe na aplikativniot softver za zbirnite izve{tai za kreditnite raboti.

21. Izrabotka na nov aplikativen softver za izgotvuvawe podatoci za nadvore{nata zadolènost

Zaradi unapreduvawe na statistikata vo Narodnata banka i za podobruvawe

na izgotvuvaweto izve{tai od postojnata informaciska baza, potrebno e da se zapo~ne so aktivnosti za izgotvuvawe nov aplikativen softver za izgotvuvawe podatoci za bruto i neto nadvore{niot dolg na Republika Makedonija, soglasno so Prira~nikot za statistika na nadvore{niot dolg.

22. Analiza na mo`nosta za voveduvawe limiti vo vrednosta na transakciite za koi treba da se izvestuva

Firmite se obvrzani da izvestuvaat za site transakcii nezavisno od nivnata

vrednost tekovno. Ova, vo golem broj slu~ai, pretstavuva golem tovar za obrabotka, a e so nezna~itelen efekt vrz vkupnata zbirna vrednost. So voveduvaweto limiti vo vrednosta na transakciite za koi treba da se izvestuva, zna~itelno bi se racionalizirala rabotata vo Direkcijata za statistika, vo delot na obrabotka na podatocite dobieni vrz osnova na pra{alnici. So toa, fokusot bi se stavil vrz pogolemata kontrola na kvalitetot na izvestuvaweto za transakciite so pogolemi vrednosti. Limiti vo vrednosta se planira da se vovedat za izvestuvaweto za stranskite direktni investicii, za pobaruvawata i obvrskite po komercijalnoto rabotewe so stranstvo (trgovski krediti), za evidentnite smetki na rezidentite vo stranstvo.

11

23. Analiza za harmonizirawe na statistikata na NBRM na barawata i regulativata na EU

Prodolùvawe na aktivnostite za usoglasuvawe i harmonizirawe na

statistikata na Narodnata banka na barawata i standardite na EU. Statisti~kite barawa na instituciite na EU (EUROSTAT i Evropskata centralna banka) se naso~eni kon detaqno dezagregirawe na raspolo`livite podatoci, osven po kategorii i instrumenti, i po zemji na nerezidenti. Potrebno e intervenirawe vo postojnite aplikativni re{enija vo pravec na zadovoluvawe na ovie barawa.

24. Prodolùvawe na aktivnostite za postepeno osloboduvawe od administriraweto koe go vr{i NBRM za zaemite na dràvata

Kako prodolènie na aktivnostite od 2007 godina, so koi administriraweto

na zaemite od Svetskata banka se prefrli vo Ministerstvoto za finansii, vo 2008 godina se planira prefrluvawe na administriraweto i na ostanatite zaemi koi tekovno gi administrira Narodnata banka. So toa, Narodnata banka bi se oslobodila od del od nesu{tinskite raboti koi tekovno gi izvr{uva.

25. Natamo{en razvoj na finansiskata statistika vo nasoka na izgotvuvawe na matrici za tekovi na pari~nite sredstva vo ekonomijata

Kako prodolènie na aktivnostite od 2007 godina, vo 2008 godina se planira

izgotvuvawe matrici za tekovite na pari~nite sredstva pome|u institucionalnite sektori vo ekonomijata (Flow of Funds), soglasno so Prira~nikot za monetarna i finansiska statistika na Me|unarodniot monetaren fond. Zaradi obezbeduvawe postepen i sistematski razvoj na finansiskata statistika, vo 2008 godina se planira izgotvuvawe bazi~na smetka na tekovite na pari~nite sredstva (Nivo 1, soglasno so Prira~nikot) i obezbeduvawe uslovi za izgotvuvawe na finansiskata smetka, kako sostaven del od sistemot na nacionalnite smetki (SNA 93) i bilansite na sostojbi (Nivo 2, soglasno so Prira~nikot).

26. Zamena na aplikativniot softver koj se koristi za poedine~na evidencija na kreditnite raboti so stranstvo

Vo nasoka na pobrzo i pokvalitetno raspolagawe so podatocite za

kreditnata zadolènost i kreditnoto pobaruvawe vo odnosite so stranstvo, potrebno e da se izvr{i zamena na postojniot aplikativen softver, koj tekovno se koristi za ovaa namena. So toa, bi se racionalizirala rabotata i bi se ovozmoìlo izgotvuvawe na najrazli~ni izve{tai za kreditnite transakcii so stranstvo za pokratko vreme.

27. Revizija na podzakonskata regulativa za poedine~no evidentirawe na kreditnite raboti so stranstvo

12

Vo nasoka na racionalizacija na raboteweto i poednostavuvawe na izvestuvaweto, }e se izvr{i revidirawe na postojniot na~in za poedine~no evidentirawe na kreditnite raboti so stranstvo. Revidiraweto }e opfati poednostavuvawe na obrazecot so koj se izvestuva za ovie transakcii, {to podrazbira promena na upatstvata za evidentirawe na ovie transakcii. Isto taka, }e se razgleda mo`nosta za ukinuvawe na prethodnoto evidentirawe na kreditnite transakcii so stranstvo, so {to }e se ukine uslovenosta od raspolagawe so sredstvata na subjektite od prethodnata evidencija vo Narodnata banka. Ovoj proces treba da se odviva naporedno so sozdavaweto na noviot aplikativen softver za podine~na evidencija na kreditnite raboti.

28. Procenka na podatocite od Pregledot za me|unarodnata investiciska pozicija na kvartalna osnova

Po prvi~noto izgotvuvawe na Pregledot na me|unarodnata investiciska

pozicija na Republika Makedonija na godi{na osnova, aktivnostite vo 2008 godina }e bidat naso~eni kon procenka na podatocite za me|unarodna investiciska pozicija na kvartalna osnova. So ova }e se zgolemi analiti~kata vrednost na ovoj Pregled, so {to }e se raspolaga so ponavremeno proceneti podatoci za me|unarodnata investiciska pozicija na Republika Makedonija. II. CENTRALNOBANKARSKI I TREZORSKI OPERACII

29. Podobruvawe na instrumentalnata ramka za sproveduvawe na monetarnata politika

Podobruvawe na efikasnosta na monetarnite instrumenti, soglasno so promenite vo ekonomijata, kako i prilagoduvawe kon operativnata ramka na ECB.

30. Prilagoduvawe na regulativata za zadol`itelna rezerva so noviot konten plan

Usoglasuvawe na smetkite opfateni vo osnovata za zadol`itelna rezerva so

smetkite predvideni so noviot konten plan koj }e otpo~ne da se primenuva na 01.01.2009 godina.

31. Zbogatuvawe na informaciite za monetarnite instrumenti

Podobruvawe na transparentnosta na Narodnata banka vo vrska so

primenata na monetarnite instrumenti.

13

32. Izgotvuvawe publikacija za instrumentite na monetarnata politika vo Republika Makedonija vo izminatite petnaeset godini.

Sogleduvawe na zna~eweto i karakteristikite na poodelnite instrumenti niz tranziciskiot pat na monetarnata politika vo Republika Makedonija i sporedba na sega{nata postavenost na instrumentalnata ramka so onaa vo zemjite vo tranzicija i vo evrozonata.

33. Presmetuvawe i objavuvawe na me|ubankarska kamatna stapka MKDONIA (Macedonian Denar Overnight Index Average)

Stimulirawe na razvojot na me|ubankarskiot pazar na depoziti preku

objavuvawe na prose~nata ponderirana kamatna stapka od sklu~enite transakcii preku no} pome|u referentnite banki - MKDONIA.

34. Izgotvuvawe dneven izve{taj za dvièwata na finansiskite pazari

Pro{iruvawe na informativnata grupa za transakciite na finansiskite

pazari zaradi podobruvawe na likvidnosnoto planirawe, zgolemuvawe na efikasnosta na monetarnite intervencii i zaradi ovozmoùvawe efikasno odlu~uvawe pri upravuvawe so likvidnosta od strana na pazarnite u~esnici.

35. Unapreduvawe na procesot na upravuvawe so rizicite pri plasirawe na deviznite rezervi

Podobruvawe na informaciskata grupa neophodna za postojano sledewe na

izloènosta na deviznite rezervi kon pooddelni pazarni rizici, kako i obezbeduvawe informacii za vrednuvawe na rezultatite od raboteweto.

36. Razvoj na institucionalniot kapacitet za diverzifikacija na instrumentite vo koi se plasiraat deviznite rezervi na Republika Makedonija

Efikasno upravuvawe so deviznite rezervi preku natamo{no

diverzificirawe na instrumentite vo koi se plasiraat deviznite rezervi.

37. Sproveduvawe na proektot za voveduvawe primarni dileri na pazarot na dràvni hartii od vrednost

Realizacija na aktivnostite za razvoj na pazarot na dràvni hartii od

vrednost, od strana na Narodnata banka, kako agent na dràvata pri sproveduvaweto na aukciite na dràvni hartii od vrednost;

38. Sledewe na portfolio-investiciite na nerezidentite

14

Analiza na vlijanieto na portfolio-investiciite na nerezidentite vrz ponudata i pobaruva~kata na devizi na devizniot pazar;

39. Obezbeduvawe za{tita na li~nite podatoci

Ispolnuvawe na barawata predvideni so Zakonot za za{tita na li~nite

podatoci.

40. Formirawe analiti~ki centar za otkrivawe na falsifikuvani banknoti

Formirawe analiti~ki centar vo Narodnata banka za otkrivawe

falsifikati na doma{ni i stranski kni`ni i kovani pari zaradi pribliùvawe i usoglasuvawe so standardite na centralnite banki od zemjite-~lenki na Evropskata unija. Ovaa zada~a pretstavuva prodolùvawe na aktivnostite zapo~nati vo 2007 godina. Vo analiti~kiot centar }e se prenesat merkite i aktivnostite za otkrivawe na falsifikatite na evra i drugi stranski valuti, koi dosega se ostvaruvaat vo MVR. Formiraweto na centarot treba da se regulira so pravilnikot za organizacija na Narodnata banka kako del od Direkcijata za trezorsko rabotewe.

41. Unapreduvawe na sistemot za pakuvawe i evidentirawe na kni`nite i kovanite pari vo trezorot na Narodnata banka

Unapreduvawe na sistemot za pakuvawe i evidentirawe na kni`nite i

kovanite pari so primena na novi iskustva, promena na postoe~kite i sproveduvawe na praktiki koi se koristat vo drugi zemji vo domenot na pakuvaweto na gotovinata. Za pogolema za{tita, bezbednost i transport na gotovinata, }e se vr{i so soodvetno zape~atuvawe so upotreba na mehanizmi koi istovremeno se barkodno ozna~eni so podatoci za sodrìnata. So toa, Narodnata banka }e se pribliì kon standardite koi gi primenuvaat zemjite-~lenki na Evropskata unija vo domenot na pakuvawe na gotovinata.

42. Utvrduvawe alternativni formi na distribucijata na kni`nite i kovanite pari

Vo Narodnata banka }e se sogledaat mo`nostite i }e se utvrdat

alternativni formi za distribucijata na kni`nite i kovanite pari, za da se obezbedi pogolema racionalnost, efikasnost i bezbednost vo izvr{uvaweto na ovaa funkcija. Voedno, }e se sogleda mo`nosta za pogolemo vklu~uvawe na delovnite banki vo obrabotkata i distribucijata na gotovinata i za podobruvawe na uslugite na klientite koi }e se opsluùvaat so gotovina, kako komercijalni aktivnosti , a Narodnata banka }e ja zadrì odgovornosta za snabduvaweto so kni`ni i kovani pari, vo pogled na emisijata na parite.

43. Izdavawe novi apoeni na kovani pari od 10 i 50 denari

Zapo~natite aktivnosti za izdavaweto novi apoeni na kovani pari od 10 i 50

denari, prodolùvaat i vo 2008 godina. Narodnata banka samostojno }e go vr{i

15

kovaweto na navedenite moneti, imaj}i predvid deka raspolaga so soodvetna oprema za kovawe moneti.

44. Izgotvuvawe novi izdanija od oblasta na numizmati~kata muzejska dejnost na Narodnata banka

Popularizacija i podignuvawe na nivoto na edukacija na po{irokata javnost

za numizmati~koto kulturno nasledstvo na Makedonija i negova soodvetna promocija, objavuvawe na nau~nite istraùvawa od oblasta na anti~kata makedonska monetarna istorija i numizmatika i trudovi od oblasta na konzervacijata na moneti.

III. FINANSISKI SISTEM

45. Revidirawe na podzakonskata regulativa vo soglasnost so noviot Zakon za bankite

45.1 Regulativa za obemot i sodrìnata na konsolidiranata supervizija

Zakonot za bankite obezbeduva zna~ajno unapreduvawe na na~inot na

regulirawe na bankarskite grupi, nivnoto rabotewe i supervizijata. Isto taka, Zakonot za bankite dava osnova za po{iroka primena na principite na konsolidiranata supervizija, vo soglasnost so standardite sodràni vo evropskite direktivi, osobeno Evropskata direktiva 2006/48 za osnovawe i rabotewe na kreditnite institucii. Zaradi edinstvena primena na principite na konsolidiranata supervizija, podzakonskiot akt ima za cel podetaqno da se propi{at opfatot na bankarskata grupa, odnosite me|u oddelnite ~lenki na grupata, na~inot na vospostavuvawe sistem za upravuvawe so rizicite na nivo na celata grupa, mo`nite isklu~oci, kako i na~inot na izvestuvawe za supervizorski celi.

45.2 Zgolemuvawe na efikasnosta pri izrekuvawe korektivni merki od strana na Narodnata banka kon banka so konstatirani neurednosti i nezakonitosti, kako i zgolemuvawe na efikasnosta pri izlez na banka od bankarskiot sistem

So Zakonot za bankite se postignuva zna~ajno zgolemuvawe na efikasnosta vo izrekuvaweto korektivni merki i vo sproveduvaweto izlezna strategija na banka od bankarskiot sistem vo Republika Makedonija. Zakonot ovozmoùva pro{iruvawe na mehanizmite na izrekuvawe korektivni merki, kako i na vidot korektivni merki koi moàt da se prezemat. So ogled na sloènosta na sproveduvaweto na postapkata na administracija na banka, vo Zakonot za banki e dadena pravna osnova za nejzino podetaqno propi{uvawe i definirawe na procedurite koi Narodnata banka }e gi

16

primenuva pri sproveduvaweto na planot za rehabilitacija na bankata i prenosot na sredstvata i obvrskite na bankata vo druga banka.

45.3. Definirawe na limitite na izloènost

Noviot Zakon za bankite, sledej}i ja Evropskata direktiva 2006/48, go voveduva terminot “izloènst“, kako zbir na izloènosta na bankata kon poedine~no lice, bez razlika dali taa izloènost poteknuva od portfolioto na bankarskite aktivnosti ili od portfolioto za trguvawe na bankata. Za taa cel, potrebna e zamena na postojnata Odluka za limitite na kreditna izloènost so Odluka za limitite na izloènost. Pokraj Evropskata direktiva 2006/48, vo koja se vospostaveni osnovnite limiti na izloènost i e definiran na~inot na nivnoto utvrduvawe, vo izrabotkata na ovaa Odluka }e se sledi i Direktivata 2006/49, koja go definira tretmanot na izloènosta koja{to proizleguva od portfolioto za trguvawe na bankite, kako i Bazelskiot princip 10, koj{to se odnesuva na limitite na izloènost.

45.4 Revidirawe na metodologijata za utvrduvawe povrzani lica Metodologijata za utvrduvawe povrzani lica }e se revidira soglasno so definiciite za povrzani lica sodràni vo noviot Zakonot za bankite. Celta na ovaa metodologija e podetaqno da se utvrdat uslovite pod koi dve lica se smetaat za povrzani, kako i slu~aite koga edno lice se smeta za lice koe{to e povrzano so bankata. I vo ovoj slu~aj, pojdovna osnova za ovaa metodologija se evropskite standardi vo ovoj domen.

45.5 Revidirawe na metodologijata za upravuvawe so likvidnosniot rizik Metodologijata za upravuvawe so likvidnosniot rizik, propi{ana od strana na Narodnata banka, se sostoi od Odlukata za upravuvawe so likvidnosniot rizik i Supervizorskiot cirkular br. 6 za upravuvawe so likvidnosniot rizik. Vrz osnova na postojnite aktivnosti na Evropskiot komitet na bankarski supervizori i na Bazelskiot komitet za bankarska supervizija za unapreduvawe na procesot na upravuvawe so likvidnosniot rizik, Direkcijata za finansiska stabilnost, bankarska regulativa i metodologii }e izvr{i soodvetni izmeni na postojnata metodologija. Voedno, ovaa aktivnost pretstavuva i sostaven element na aktivnostite povrzani so sproveduvaweto na Novata kapitalna spogodba. Realizacijata na ovaa aktivnost pretpostavuva i obezbeduvawe tehni~ka pomo{ organizirana od strana na Holandskata centralna banka.

46. Zamena na postojniot so nov Krediten registar vo Narodnata banka

Kreditniot registar pretstavuva eden od instrumentite za zgolemuvawe na

finansiskata disciplina i namaluvawe na asimetri~nosta na informaciite. Ovoj registar pretstavuva baza na podatoci za kreditnata izloènost na bankite i {tedilnicite kon nivnite komitenti. Postojanoto unapreduvawe na Kreditniot registar koe se vr{i od strana na Direkcijata za finansiska stabilnost, bankarska regulativa i metodologii, preku pro{iruvawe na

17

opfatot na podatoci sodràni vo registarot, e od osobeno zna~ewe kako za bankite, taka i za sproveduvaweto na supervizorskata funkcija na Narodnata banka. Vo tekot na 2008 godina se planira sozdavawe nov Krediten registar, izgotven po primerot na registrite koi gi vodat centralnite banki od Evropskata unija.

47. Nova kapitalna spogodba (BAZEL II)

Vo tekot na 2008 godina }e se intenziviraat zapo~natite aktivnosti za

primena na Novata kapitalna spogodba, poznata kako BAZEL II. Vo taa nasoka, posebno vnimanie }e se posveti na: - analizata na osnovnite aspekti na operativniot rizik, negovata priroda, osnovnite na~ela i principi za upravuvawe so ovoj rizik. Na ovoj na~in se obezbeduva primena na delot od prviot stolb na Bazel II, koj se odnesuva na utvrduvawe na potrebniot kapital za pokrivawe na operativniot rizik; - izrabotka na metodologijata za upravuvawe so rizikot na kamatni stapki koj proizleguva od portfolioto na bankarski aktivnosti na bankite. Pokraj vospostavuvaweto sistem za upravuvawe so ovoj rizik, so metodologijata }e se propi{e izve{tajna forma za vremenskiot raspon na promenata na kamatnite stapki koi gi primenuvaat bankite na stranata na aktivata i pasivata.

48. Aktivnosti na Narodnata banka na Republika Makedonija vo spre~uvaweto na pereweto pari

Soglasno so Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od

kaznivo delo, Narodnata banka e supervizorski organ nadleèn za kontrola na sistemite na bankite, {tedilnicite, menuva~nicite i davatelite na uslugi brz transfer na pari za spre~uvawe na pereweto pari. Vo taa nasoka e potrebno postojano unapreduvawe na efikasnosta vo sproveduvaweto na ovie kontroli, sledewe na me|unarodnata praktika i iskustvo, kako i sledewe i primena na standardite za spre~uvawe na pereweto pari, propi{ani od strana na Bazelskiot komitet za bankarska supervizija i FATF (Financial Action Task Force). Voedno, vo prvata polovina na 2008 godina, najgolem del od aktivnostite na Direkcijata za bankarska regulativa, vo ovoj domen, }e bidat naso~eni kon aktivno u~estvo vo aktivnostite povrzani so zavr{uvaweto na Izve{tajot na Sovetot na Evropa (Moneyval). Imeno, vo tekot na 2007 godina, tim na Sovetot na Evropa izvr{i ocenka na usoglasenosta na sistemot za spre~uvawe na pereweto pari i finansiraweto na terorizmot vo Republika Makedonija, so preporakite 40+9 na FATF. Vrz osnova na ovaa ocenka, vo tek e izrabotka na finalen Izve{taj koj }e bide razgledan od strana na Sovetot na Evropa, vo tekot na mart 2008 godina. Kako del od timot vo Republika Makedonija koj be{e aktivno vklu~en vo ocenkata i analizata na momentalnite sostojbi vo zemjata, vraboten vo Direkcijata za bankarska regulativa }e u~estvuva vo t.n. odbrana na finalniot Izve{taj. Isto taka, pretstavnik na Narodnata banka od Direkcija za finansiska stabilnost, bankarska regulativa i metodologii e ~len i }e prodolì aktivno da u~estvuva vo rabotata na Nacionalnoto telo za spre~uvawe na pereweto pari i borba protiv finansiraweto na terorizmot, kako koordinativno telo za usoglasuvawe na aktivnostite na site institucii vo zemjata koi se vklu~eni vo ovoj proces.

18

49. Izgotvuvawe Supervizorski cirkular za razli~nite vidovi finansiski derivati

Zaradi uspe{na i soodvetna primena na novata podzakonska regulativa za utvrduvawe na adekvatnosta na kapitalot, koja gi vklu~uva i pazarnite rizici, Direkcijata za bankarska regulativa }e izgotvi supervizorski cirkular vo koj }e se prikaàt razli~nite vidovi finansiski derivati koi postojat vo svetot. Vsu{nost ovoj cirkular }e ima za cel da se zgolemi nivoto na poznavawa za ovoj vid sloèni finansiski instrumenti, pred s¢ kaj vrabotenite vo Direkcijata za vonterenska supervizija i licencirawe i Direkcijata za terenska supervizija, Direkcijata za finansiska stabilnost, bankarska regulativa i metodologii, kako i na bankarskiot sistem vo celina.

50. U~estvo vo izrabotkata na zakoni od finansiskata sfera

Soglasno so prezemenite obvrski na Vladata na Republika Makedonija, so aran`manite so MMF i Svetskata banka, kako i kon Evropskata komisija, vo tekot na 2008 godina }e treba da bidat usvoeni pove}e zakoni od finansiskata sfera, kako {to se: zakon so koj }e se regulira raboteweto na t.n. finansiski konglomerati; zakon za finansiski kolateral i drugo. Direkcijata za finansiska stabilnost, bankarska regulativa i metodologii moè aktivno da u~estvuva vo izrabotkata na ovie zakoni.

51. Ocenka na usoglasenosta so „Bazelskite principi za efektivna bankarska supervizija“

Ovaa ocenka se temeli vrz analizata na celokupnata bankarska regulativa i

supervizorskite proceduri i praktiki, so cel da se utvrdi nivoto na usoglasenost na bankarskata supervizija na Narodnata banka so Bazelskite principi za efektivna bankarska supervizija (izdadeni od strana na Bazelskiot komitet za bankarska supervizija vo oktomvri, 2006 godina). Voedno, zaradi postignuvawe celosna usoglasenost na bankarskata supervizija na Narodnata banka so sekoj poedine~en bazelski princip, }e se identifikuvaat i eventualnite merki i aktivnosti koi treba da bidat prezemeni od strana na Narodnata banka. Ovaa aktivnost e del od podgotvitelnite aktivnosti za najavenata misija na FSAP vo 2008 godina, kade eden od su{tinskite segmenti e tokmu ovaa analiza.

52. Organizirawe prezentacii za oddelni aspekti i novini vo bankarskata regulativa

So ogled na zna~ajnite novini vo bankarskata regulativa vo Republika

Makedonija, kako i so ogled na postojanoto unapreduvawe na me|unarodnite standardi vo ovaa oblast, od osobeno zna~ewe e navremenoto zapoznavawe i obuka na supervizorite i bankarskata industrija. Za taa cel, Direkcijata za finansiska stabilnost, bankarska regulativa i metodologii }e organizira nekolku prezentacii, i toa:

- Prezentacija na novata Odluka za metodologijata za utvrduvawe na adekvatnosta na kapitalot;

19

- Prezentacija na izmenite vo Bazelskite principi za efikasna bankarska supervizija, zaedno so rezultatite od izvr{enata ocenka za usoglasenosta na bankarskata regulativa i supervizija vo RM;

- Prezentacii na oddelnite elementi na Novata kapitalna spogodba, osobeno onie delovi koi se planira da bidat sprovedeni vo 2008 godina.

53. Sozdavawe upravuva~ki alatki vo sproveduvaweto na supervizorskata i

regulatornata funkcija

Celta na ovaa aktivnost e vospostavuvawe formalen proces na obuka na vrabotenite za primena na novite supervizorski proceduri, soglasno so Planot za razvoj na supervizijata orientirana kon rizicite, kako i vospostavuvawe proces na evaluacija i akreditacija na site izvr{iteli na regulatornata i supervizorskata funkcija vo zavisnost od rabotnoto mesto, odnosno nivnata pozicija. Isto taka, sostaven del na ovaa aktivnost, {to voedno pretstavuva i zadolìtelen element na sovremenite upravuva~ki alatki vo domenot na sproveduvawe na supervizorskata i regulatornata funkcija, e i buxetiraweto na vremenskite i ~ovekovite resursi vo dvete direkcii.

54. Izve{taj za finansiskata stabilnost

Osnovnata cel na ovoj izve{taj e da dade ocenka na nivoto na otpornost na

finansiskiot sistem, so poseben akcent na bankarskiot sistem, pri {to se identifikuvaat osnovnite sistemski rizici, ~ija materijalizacija moè da predizvika seriozni poremetuvawa vo funkcioniraweto na finansiskiot sistem i da go popre~i efikasnoto finansisko posreduvawe. Po izrabotkata na prviot Izve{taj za finansiskata stabilnost, (vo 2007 godina), ovaa aktivnost stana del od redovnite aktivnosti na Narodnata banka. So sproveduvaweto na ovaa aktivnost, preku identifikuvawe na mo`nite rizici za finansiskite posrednici, pred s¢ za bankite, Narodnata banka pridonesuva za promovirawe na finansiskata stabilnost vo zemjata.

55. Razvoj na ekonometriski model za procenka na dvièweto na kvalitetot na kreditnata izloènost na bankite

Razvojot na ovoj model }e zna~i nadopolnuvawe na analizata na kreditniot rizik na bankite, preku analiza na promenite na kvalitetot na kreditnata izloènost kon pravnite lica.

56. Analiza na pazarot na nedvi`nosti

Osnovna cel na ovaa aktivnost e sledewe na dvièweto na cenite na pazarot

na nedvi`nosti i ocenka na potencijalnoto vlijanie vrz ekonomskata sostojba na sektorot „naselenie“. Istovremeno, analizata na dvièweto na cenite na nedvi`nostite e od osobeno zna~ewe za ocenka na vrednosta na vospostavenoto obezbeduvawe (vo forma na nedvièn imot) za kreditnata izloènost i ocenka

20

na potencijalniot rizik za bankite vo slu~aj na nepovolni dvièwa na pazarot na nedvi`nosti (namaluvawe na cenite na nedvièn imot).

57. Presmetka i objavuvawe na pokazatelite za finansiskata stabilnost

Pokazatelite za finansiskata stabilnost se presmetuvaat i se objavuvaat so

cel da se oceni tekovnata finansiska stabilnost i sigurnost na depozitnite institucii, nedepozitnite finansiski institucii, finansiskite pazari, pretprijatijata, naselenieto i pazarot na nedvi`nosti. Ovie pokazateli se propi{ani od strana na MMF so Vodi~ot za indikatorite za finansiska stabilnost, so cel tie da se presmetuvaat i da se objavuvaat vo site zemji na edinstven na~in. Pokazatelite za finansiska stabilnost se podeleni vo dve grupi: dvanaeset pokazateli koi pripa|aat na t.n. osnovna lista i dvaeset i sedum pokazateli od dopolnitelnata lista.

58. Sledewe i analiza na dvièwata vo bankarskiot sistem

Direkcijata za finansiska stabilnost, bankarska regulativa i metodologii

e odgovorna za sozbirawe i analiza na podatocite za bankarskiot sistem. Osnovnata cel na ovaa analiza e sledewe na strukturata, aktivnostite, ostvaruvawata i profilot na rizi~nost na bankite i identifikuvawe na sistemskite rizici.

59. U~estvo vo podgotovkata na internite softverski aplikacii, koi gi koristat Direkcijata za bankarska regulativa i Direkcijata za supervizija, usoglaseni so novata smetkovodstvena ramka

Po donesuvaweto na novata smetkovodstvena ramka za bankite vo septemvri

2007 godina, vo ramkite na Narodnata banka }e sledi intenziven proces na revidirawe i usoglasuvawe na internite aplikacii so noviot konten plan i drugata smetkovodstvena regulativa. Direkcija za finansiska stabilnost, bankarska regulativa i metodologii, Direkcijata za vonterenska supervizija i licencirawe i Direkcijata za terenska supervizija, zaedno so Direkcijata za IT }e gi revidiraat internite aplikacii preku koi se sledi finansiskata sostojba na pooddelni banki i bankarskiot sistem vo celina. Paralelno na ova, }e sledi usoglasuvawe na ovie aplikacii i so novata podzakonska regulativa i soodvetnite upatstva koi proizleguvaat od noviot Zakon za bankite.

60. Sproveduvawe na noviot sistem za ocenka na profilot na rizi~nost na bankite i sledewe na rezultatite od negovata primena

Metodologija za ocenka na rizicite na koi se izloèni bankite, koja be{e

razviena vo tekot na 2006 i 2007 godina, }e po~ne prakti~no da se sproveduva na po~etokot na 2008 godina. Primenata na ovoj sistem pretstavuva osnova za sproveduvawe na konceptot na supervizija orientirana kon rizicite. Inaku, metodologijata be{e testirana na tri banki vo tekot na 2007 godina. Vo tekot na prakti~noto sproveduvawe }e se vr{i analiza i }e se sledat rezultatite od nejzinata primena.

21

61. Natamo{no unapreduvawe na kapacitetot za primena na novata metodologija za ocenka na profilot na rizi~nost na bankite i Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve{tai

Primenata na novata metodologija kako neminovnost bara ponatamo{no

gradewe na kapacitetot na ~ovekovite resursi. Za taa cel, vo tekot na idniot period }e se sprovedat niza obuki koi }e bidat naso~eni kon gradewe na supervizorskiot kapacitet na Narodnata banka, so poseben akcent na rizicite koi Narodnata banka gi identifikuva{e vo ramkite na metodologijata.

62. Unapreduvawe na aktivnostite povrzani so vonterenskata analiza i pokazatelite za rano predupreduvawe

Unapreduvaweto na aktivnostite povrzani so vonterenskata analiza i

pokazatelite za rano predupreduvawe }e go zajaknat supervizorskiot kapacitet za sledewe i kontrola na raboteweto na bankite.

63. Natamo{no unapreduvawe na kapacitetot za celosno razbirawe i primena na novata metodologija za ocenka na profilot na rizik na bankite i Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve{tai

Primenata na novata metodologija bara ponatamo{no gradewe na

kapacitetot na ~ovekovite resursi. Za taa cel, vo tekot na idniot period }e se sprovedat niza obuki koi }e bidat naso~eni kon gradewe na supervizorskiot kapacitet na Narodnata banka, so poseben akcent na rizicite koi Narodnata banka gi identifikuva{e vo ramkite na metodologijata.

64. Izrabotkata na supervizorska strategija za sekoja poedine~na banka

Vo ramkite na aktivnostite za unapreduvawe na vonterenskoto sledewe na

bankite, vo tekot na 2008 godina }e zapo~ne izrabotka na supervizorskite strategii za sekoja poedine~na banka, na redovna osnova, kako osnova za prezemawe na supervizorskite aktivnosti od strana na Narodnata banka.

65. Zgolemuvawe na aùrnosta i to~nosta na podatocite za prometot na menuva~kiot pazar

Zgolemuvawe na aùrnosta i to~nosta na podatocite za prometot na

menuva~kiot pazar treba da obezbedi pokvalitetni informacii za del od deviznite tekovi na dràvata, potrebni pri donesuvaweto odluki od oblasta na monetarnata i deviznata politika. Ovoj proekt be{e planiran vo programata za

22

rabota na Narodnata banka za 2007 godina, me|utoa ne moè{e da se realizira, pred s¢ poradi toa {to ne e donesena novata Odluka va vr{ewe na menuva~ki raboti koja e uslovena od donesuvaweto na Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za devizno rabotewe.

66. Zgolemuvawe na aùrnosta i to~nosta na podatocite za poedine~nite transakcii brz transfer na pari

Mese~nite izve{tai za poedine~nite transakcii brz transfer na pari, vo

momentov, se dostavuvaat elektronski preku elektronska po{ta, pri {to logi~kata kontrola (spored ve}e definirani kriteriumi) se vr{i po dobivaweto na podatocite. Poradi toa {to so Zakonot za izmeni na Zakonot za vr{ewe na uslugi brz transfer na pari, koj{to se donese godinava, Narodnata banka izdava soglasnost za vr{ewe na uslugi brz transfer na pari i na bankite, brojot na davatelite na usluga brz transfer na pari koi se obvrzani da dostavuvaat izve{tai za transakciite brz transfer na pari se zgolemi, a so toa se zgolemi i brojot na poedine~nite transakcii za koi se izvestuva na mese~na osnova (okolu 30.000 transakcii na mese~na osnova vo nasoka na zgolemuvawe). Dostavuvaweto na poedine~nite transakcii brz transfer na pari po elektronski pat, preku elektronska po{ta, poradi golemiot broj na transakcii i logi~ki gre{ki vo podatocite, pri vnesuvaweto na podatocite od strana na davatelite na usluga, ja ote`nuva tekovnata rabota pri priemot i spu{taweto na podatocite vo aplikacijata.

67. Sproveduvawe na zavr{nite aktivnosti od SVIFTNET FIN faza 2

SVIFT e me|unarodna bankarska mreà vo koja u~estvuvaat site zna~ajni

banki i drugi finansiski institucii vo svetot. Mreàta ovozmoùva siguren prenos na finansiski elektronski dokumenti. So ogled na nejzinoto zna~ewe, a so cel da se ostane vo tek so site izmeni vo tehnologijata, SVIFT pristapi kon promena na svojata mreà koja }e predizvika promeni i vo sistemite na site u~esnici, me|u koi i Narodnata banka na Republika Makedonija, koja mora da gi izvr{i ovie promeni za da prodolì da ja koristi mreàta na SVIFT. Do ovoj moment se zavr{eni site planirani aktivnosti na Narodnata banka na Republika Makedonija i ostanuvaat da se izvr{at samo zavr{nite aktivnosti od SVIVTNET FIN faza 2, planirani za juni 2008 godina.

68. Migracija na MIPS na nova hardverska i softverska platforma i voveduvawe dopolnitelni funkcionalnosti (MIPS 2)

Makedonskiot interbankarski platen sistem - MIPS pretstavuva sistem za

bruto-poramnuvawe vo realno vreme (RTGS - Real Time Gross Settlement System). Preku ovoj sistem se obrabotuvaat golemite i itnite pla}awa vo doma{niot platen promet, vo makedonski denari. Sledej}i gi barawata za zgolemuvawe na brzinata na poramnuvawe na transakciite, zgolemuvaj}i ja dostapnosta i voveduvaweto dopolnitelni funcionalnosti na MIPS, Narodnata banka na Republika Makedonija }e izvr{i celosna promena na hardverskata i softverskata platforma na MIPS sledej}i gi najnovite tehnolo{ki re{enija.

23

69. Izrabotka na Procedurite za za~uvuvawe podatoci od sistemite za poramnuvawe i revidirawe na Planot za kontinuitet vo raboteweto (BCP)

Po voveduvaweto na rezervnite sistemi na oddale~ena lokacija, }e nastane

potreba od revidirawe na procedurite i planovite so vklu~uvawe na novite procesi.

70. Prisposobuvawe kon noviot sistem na pla}awe pome|u centralnite banki od zemjite-~lenki na EU, nare~en TARGET2

Na krajot na 2007 godina, centralnite banki na zemjite-~lenki na EU }e

po~nat da migriraat od postojniot sistem na pla}awe kon Target2. So toa, postepeno }e bide napu{ten sega{niot sistem i site pla}awa }e se obrabotuvaat preku edinstvenata platforma (Single Shared Platform) na TARGET2. Prilagoduvaweto na Narodnata banka kon TARGET2 e neophodno, ne samo od aspekt na pogodnostite koi gi nudi ovoj sistem tuku, i od aspekt na tro{ocite koi }e bidat zna~itelno pogolemi dokolku prilagoduvaweto ne se izvr{i.

71. Avtomatizacija na aktivnostite vo „bek ofis“ povrzani so voveduvaweto na sistemot TARGET2

Postojnoto re{enie na aplikacijata na PUB nudi obrabotka na site

pla}awa kon stranstvo pri {to, svift-porakite avtomatski se generiraat i se prosleduvaat kon sistemot svift. Vo momentot, porakite se formatirani spored sega{nite barawa na korespondentskite stranski banki, {to ovozmo`uva minimalni tro{oci na obrabotka. Voveduvaweto nov sistem od strana na korespondentskite banki, odnosno od centralnite banki na zemjite-~lenki na EU, neminovno bara na{e prilagoduvawe na aplikativnoto re{enie so cel transakciskite tro{oci da se svedat na minimum.

72. Sproveduvawe na nadzornata funkcija na NBRM vo domenot na platnite sistemi, soglasno so evropskata praktika

Funkcijata na nadzor (nadgleduvawe) na platnite sistemi, soglasno so

noviot Zakon za platen promet, e definirana kako funkcija na Narodnata banka na Republika Makedonija, soglasno so evropskiot pristap na poimawe na ovaa funkcija. Od toj aspekt, celta na ovoj proekt e kompatibilen pristap na rabota na Otsekot za nadgleduvawe na platnite sistemi so sli~nite organizaciski delovi na Centralnite banki vo EU i najdobrite praktiki na svetsko nivo.

IV. OP[TO RAKOVODSTVO

24

73. Usoglasuvawe na podzakonskata regulativa so Noviot zakon za NBRM

Se o~ekuva donesuvawe na nov Zakon za Narodnata banka na Republika

Makedonija. So stapuvawe vo sila na Zakonot, treba da se usoglasi celokupnata podzakonska regulativa koja proizleguva od nego, a koja e vo nadle`nost na Sovetot na Narodnata banka ili na guvernerot me|u koi:

- Statutot na Narodnata banka;

- Delovnikot za rabota na Sovetot na Narodnata banka:

- Interni akti za organizacijata i raboteweto na Narodnata banka:

- Drugi akti.

74. Redovni aktivnosti za aùrirawe na Nacionalnata programa za

pribliùvawe na nacionalnoto zakonodavstvo kon zakonodavstvoto na EU (NPAA), Pretpristapnata ekonomska programa na Republika Makedonija (PEP), Nacionalniot razvoen plan (NRP), Pridones kon izve{tajot na EK za napredokot na RM i drugi izve{tai. Osven aùrirawe na dokumentite, aktivnostite vklu~uvaat i redovno sledewe na direktivite na EU, kako i na dinamikata i na~inot na ispolnuvawe na prezemenite obvrski vo nadle`nost na NBRM. Redovno aùrirawe na Akcioniot plan na Vladata na RM za evropsko partnerstvo (APEP), na Nacionalnata programa za pribliùvawe na nacionalnoto zakonodavstvo kon zakonodavstvoto na EU (NPAA) i drugi sli~ni izve{tai, kako i sledewe na dinamikata i na~inot na ispolnuvawe na prezemenite obvrski koi se vo domenot na bankarstvoto

Usoglasuvawe na makedonskoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU i ispolnuvawe na obvrskite na Narodnata banka koi proizleguvaat od procesot na priklu~uvawe na Republika Makedonija kon Evropskata unija. Osnovnata cel na ovaa aktivnost e davawe ekspertski pridones vo evropskite integrativni procesi, vo koi u~estvuvaat site institucii vo Republika Makedonija, vklu~itelno i Narodnata banka.

75. U~estvo vo misijata FSAP na MMF i Svetskata banka.

Vo tekot na 2008 godina se o~ekuva nova misija FSAP (Financial Sector Assesment Program) od strana na Svetskata banka i MMF, so koja }e se aùriraat naodite od prvata misija od ovoj vid, koja se sprovede vo 2003 godina vo Republika Makedonija.

25

Osnovna cel na ovaa misija e da se oceni nivoto na stabilnost na finansiskiot sistem vo celina, imaj}i go predvid makroekonomskoto opkruùvawe, trendovite vo pooddelnite segmenti od finansiskiot sistem i kapacitetot na regulatornite i supervizorski reìmi. Pojdovna osnova vo ovie ocenki, voobi~aeno, se publikuvanite izve{tai na centralnite banki za finansiskata stabilnost i objavenite pokazateli za finansiskata stabilnost.

76. Aktivnosti povrzani so primenata na Pravilnikot za za{tita na li~nite podatoci

Za{titata na li~nite podatoci kako osnovni slobodi i prava na gra|anite, a

osobeno pravata na privatnost vo vrska so obrabotkata na li~ni podatoci.

77. Aktivnosti povrzani so primenata na Pravilnikot za klasificirani informacii

Zakonito koristewe na klasificiranite informacii i onevozmoùvawe na

sekakov vid nezakonski pristap do informaciite.

78. Izgotvuvawe i voveduvawe vo rabota na aplikacijata za zbirki na li~nite podatoci

Ispolnuvawe na zakonskata obvrska za poefikasno i poednostavno vodewe i

sledewe na zbirkite za za{tita na li~nite podatoci.

79. Izgotvuvawe i voveduvawe vo rabota na aplikacijata za Centralniot registar na klasificirani informacii i za negovite podregistri vo Narodnata banka

Ispolnuvawe na zakonskata obvrska za poefikasno i poednostavno vodewe i

sledewe na klasificiranite informacii.

80. Izrabotka na zbirka propisi od oblasta na raboteweto na Narodnata banka

Dostapnost na aktite do vrabotenite i poefikasno sledewe na izmenite i

dopolnuvawata na propisite.

81. Sproveduvawe na softver (veb-aplikacija) za upravuvawe so ~ovekovite resursi vo Narodnata banka

Vospostavuvawe na edinstven globalen i integriran informaciski sistem

za upravuvawe so ~ovekovite resursi vo Narodnata banka, so {to }e se obezbedi li~nite podatoci na sekoj vraboten da bidat za{titeni soglasno so Zakonot za za{tita na li~ni podatoci, a istovremeno }e se izvr{i modernizacija na postoe~kata mati~na evidencija za vrabotenite i }e se ovozmoì sproveduvawe na site procesi i mehanizmi vo upravuvaweto so ~ovekovite resursi kako

26

osnovna funkcija na Otsekot za upravuvawe so ~ove~ki resursi vo Narodnata banka. Korisnici na aplikacijata za HRM se site vrabotenite vo Narodnata banka, po kategorii na korisnici.

82. Klasifikacija na rabotnite mesta

Unificirawe i optimalizirawe na karakteristikite za rabotnite mesta vo

postoe~kata sistematizacija vo Narodnata banka.

83. Aktivnosti vo vrska so primena na Pravilnikot za stru~no usovr{uvawe

Podobruvawe na na~inot na vodewe na postapkata za stru~no usovr{uvawe i

dooformuvawe na stru~noto obrazovanie na vrabotenite vo Narodnata banka. Ovozmoùvawe soodvetno stru~no usovr{uvawe soglasno so individualnite i organizaciskite potrebi na vrabotenite i organizaciskite edinici vo Narodnata banka.

84. Voveduvawe na proces za evaluacija na uspe{nosta vo raboteweto na vrabotenite vo Narodnata banka so sproveduvawe na Pravilnikot za ocenka na uspe{nosta vo raboteweto

Da se ovozmoì sledewe na kvalitetot i obemot na izvr{enata rabota na

vrabotenite, so {to }e se koristat objektivnite pokazateli za pravewe podobri procenki vo oblasta na unapreduvawe na vrabotenite, nagraduvawe, sankcionirawe i razvoj na kariera na vrabotenite. Motivira~kite faktori i merkite koi }e moè da se prezemaat, soglasno so Pravilnikot za evaluacija na uspe{nosta vo odnos na postignatite rezultati vo postapkite za ocenuvawe, se o~ekuva da se deluva na motivacijata i stimulacijata na vrabotenite vo pravec na poefikasno izvr{uvawe na rabotnite zada~i.

85. Aùrirawe na Planot za obezbeduvawe na kontinuitet vo raboteweto na Direkcijata za centralnobankarski operacii i devizni rezervi

Obezbeduvawe na neprekinatost vo raboteweto na doma{nite finansiski

pazari i upravuvaweto so deviznite rezervi.

86. Organizirawe me|unarodna konferencija od domenot na finansiskata stabilnost

Organizirawe me|unarodna konferencija ili rabotilnica od domenot na

finansiskata stabilnost, koja }e opfati pove}e temi: metodi i tehniki za analiza na finansiskata stabilnost, vklu~uvaj}i go i iskustvoto na centralnite banki vo dizajnirawe i primena na makrostres-test analizi, iskustvoto na centralnite banki vo podgotovkata na plan za vonredni situacii (pri naru{ena finansiska stabilnost); iskustvo i problemi vo pribiraweto

27

podatoci za analiza na finansiskata stabilnost i kvalitetot na pribranite podatoci; {emi za osiguruvawe na depoziti.

87. Izrabotka na integriran smetkovodstven sistem

Smetkovodstvenata evidencija vo Narodnata banka se odviva segmentirano,

vo pove}e organizaciski delovi, so razli~ni vidovi softverska i organizaciska poddr{ka i razli~na struktura na bazite na podatoci. Celta e postavuvawe integriran smetkovodstven sistem koj }e se zasnova vrz edinstveni {ifrarnici za celata Narodna banka, edinstven konten plan, edinstvena baza na knigovodstvenata evidencija i edinstvena primena na smetkovodstvenite politiki. Integriraniot smetkovodstven sistem treba zna~itelno da go unapredi raboteweto, da go napravi poefikasno, poproduktivno, podobro organizirano, so lesen pristap do povrzanite dokumenti, da ovozmo`i pogolema avtomatiziranost vo evidentiraweto na transakciite i da ovozmo`i lesno koristewe na razli~nite vidovi na informacii za site vidovi potrebi.

88. Aktivnosti za unapreduvawe na finansiskoto izvestuvawe na Narodnata banka

Aktivno sledewe i razvoj na finansiskoto izvestuvawe na Narodnata banka

vo soglasnost so Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe i soglasno so potrebite na centralnite banki.

89. Unapreduvawe na procesot na upravuvawe so aktivata i pasivata na Narodnata banka

Za da gi optimizira svoite prihodi i rashodi Narodnata banka }e go unapredi procesot na upravuvawe so svojata aktiva i pasiva.

90. Optimizacija i razvoj na smetkovodstvenite aplikativni re{enija

Optimizacija na vospostavenite novi smetkovodstveni aplikativni re{enija i ponatamo{en razvoj spored potrebite.

91. Izrabotka na proceduri za avtomatizirano likvidirawe na smetkovodstvenite dokumenti

Smetkovodstvenata dokumentacija vo Narodnata banka proizleguva od

nejzinite operativni aktivnosti i od izvr{uvaweto na osnovnite funkici. So unificirawe na na~inot na likvidacija na smetkovodstvenite dokumenti e reguliran celokupniot tek na vleznata dokumentacija na Narodnata banka, kako i kontrolata pri nejzinoto arhivirawe. Pri sproveduvaweto na na~inite za upravuvawe so dokumentite (Document managment) e potrebno da se razraboti sistem na avtomatizirano likvidirawe na smetkovodstvenite dokumenti, vrz osnova na Pravilnikot za likvidacija na smetkovodstveni dokumenti.

92. Zamena na rabotnite stanici (personalni kompjuteri) so novi

28

Vo Narodnata banka na Republika Makedonija postojat okolu 380 rabotni

stanici. Vo tekot na 2007 godina, 76 rabotni stanici se zamenija so novi, a vo tekot na 2008 godina treba da se zamenat u{te 260. So toa, zaedno so postoe~kite rabotni stanici koi se so dovolen kapacitet, }e se otvori mo`nost kaj site vraboteni za instalirawe na site aplikacii koi se potrebni i }e se sozdade preduslov za voveduvawe na sistemot za upravuvawe so dokumenti.

93. Migracija na aplikaciite na noviot sistem od serveri i obemen diskoven kapacitet

Aplikaciite na Narodnata banka na Republika Makedonija se napraveni za

da rabotat na starata tehnologija koja dosega ja imavme. Za da moè da prodolàt da rabotat na noviot sistem (obemen diskoven kapacitet i serverite koi se o~ekuvaat da bidat instalirani do krajot na 2007 godina), treba da bidat zna~ajno preraboteni. Prerabotkata }e se odviva vo fazi, vo zavisnost od raspolo`livite kapaciteti na Direkcijata za IT.

94. Vospostavuvawe opti~ka linija za povrzuvawe pome|u objektite na Narodnata banka

Glavnata i rezervnata lokacija na Narodnata banka e potrebno da se povrzat

so brza telekomunikaciska vrska (opti~ka vrska), so cel da se iskoristat kapacitetite na noviot sistem (koj treba da se vovede do krajot na 2007 godina). So vospostavuvaweto na ovaa vrska, }e se otvori mo`nost za ~uvawe na site podatoci na dve mesta vo realno vreme, so {to }e se namalat rizicite od otkaùvawe na edna lokacija. Pokraj toa, NBRM }e vovede vtora lokacija vo Skopje za redovno rabotewe („AKA banka“), koja treba da se povrze so glavnata lokacija i so rezervnata lokacija.

95. Voveduvawe nova oprema na rezervnata lokacija (serveri, rabotni stanici, telekomunikaciska oprema) i instalacija na aplikacii za prodolùvawe na kontinuitetot na rabotewe

Postavuvawe oprema za da moè rezervnata lokacija da odgovori na novite

barawa za kontinuitet vo raboteweto.

96. Vospostavuvawe infrastruktura za upravuvawe so dokumenti

Ovaa infrastruktura e potrebno da se obezbedi za da se ovozmoì polesna

sorabotka pome|u vrabotenite vo Narodnata banka i elektronsko dvièwe na dokumentite.

97. Zamena na sistemot za elektronsko potpi{uvawe i enkripcija

29

So elektronskoto potpi{uvawe na dokumentite se postignuva nivno izedna~uvawe so dokumentite potpi{ani na hartija i se ovozmoùva elektronski protok na informaciite. Pokraj toa, za da se postigne pogolema sigurnost, moè da se koristi kodirawe. Za dvete nameni (potpi{uvawe i kodirawe) e potrebno korisnikot da ima sertifikat. Vo ovoj moment, za ovaa namena, Narodnata banka go koristi sistemot na Entrast, ~ie odrùvawe e mnogu skapo. Isto taka, vo ovoj sistem se pla}a za sekoj izdaden sertifikat, {to sozdava tro{oci. So voveduvaweto nov sistem se o~ekuva da se postigne pogolema efikasnost i sigurnost na ovoj sistem.

98. Voveduvawe Sistem za poddr{ka na korisnicite („Help Desk“) za IT-uslugi

Pri koristeweto na IT-uslugite se javuvaat problemi koi{to treba da se

re{at brzo i efikasno. Pritoa, korisnikot treba da ima edno mesto kade {to }e moè da se javi i da mu se re{i problemot. Za taa cel, vo tekot na 2008 godina }e vovedeme Sistem za poddr{ka na korisnicite na IT-uslugite. Sistemot }e bide namenet za vnatre{nite korisnici (vrabotenite vo Narodnata banka) za site IT-uslugi i za nadvore{ni korisnici (bankite, {tedilnicite itn., a vo idnina i menuva~nicite, firmite koi izvestuvaat za statistika itn.), samo za koristeweto na aplikaciite na Narodnata banka. So toa }e se postigne centralizirano sobirawe na prijavenite problemi, a so toa se o~ekuva podobruvawe na kvalitetot na rabotata i sledewe na vremeto za odziv na prijavenite problemi.

99. Voveduvawe Sistem za sledewe na potro{enoto vreme na vrabotenite („Time Management System“) vo Direkcijata za IT.

So voveduvaweto na ovoj sistem, }e se ovozmoì polesno planirawe i

rakovodewe na proektite i sledewe na izvr{uvaweto na tekovnite operacii, a so toa se o~ekuva da ima podobro iskoristuvawe na ~ove~kite resursi.

100. Voveduvawe digitalni potpisi na site podatoci koi gi dostavuvaat nadvore{nite institucii (banki, {tedilnici, itn.)

So voveduvaweto potpis na site podatoci, }e se postigne zgolemuvawe na

sigurnosta na podatocite i }e se onevozmoì odrekuvawe od niv, po dostavuvaweto vo Narodnata banka.

101. Izrabotka na aplikacija za izdadenite digitalni sertifikati

Avtomatizirawe na procesot na izdavawe digitalni sertifikati, so {to }e

se zgolemi efikasnosta na pravnite i organizaciono-kadrovskite raboti vo ovoj del.

102. Izrabotka na Plan za javni nabavki za 2009 godina

30

Utvrduvawe na vkupnite potrebi za nabavki za 2009 godina po vidovi na

stoki, uslugi i raboti vrz osnova na planiranite sredstva vo Finansiskiot plan i Planot za investicii vo osnovni sredstva. Planot za javni nabavki gi sodrì: o~ekuvaniot po~etok na postapkata, procenetata vrednost na dogovorot i vidot na postapkata po koja se vr{i nabavkata.

103. Izgotvuvawe novi pravilnici za javnite nabavki

Usoglasuvawe na aktite za javni nabavki vo Narodnata banka so noviot

Zakon za javni nabavki i podzakonski akti. Pritoa vo 2008 godina }e se izgotvat posebni akti i proceduri za javni nabavki, a po potreba }e se usoglasi i organizacijata na nadle`nata slu`ba vo Narodnata banka.

104. Izgotvuvawe na proektno re{enie za informati~ka podr{ka na postapkite i procedurite za javni nabavki koi se sproveduvaat vo Narodnata banka.

Poefikasno, poracionalno i potransparentno izvr{uvawe na planiranite

nabavki vo slu`bata i ostanatite organizaciski edinici.

105. Aùrirawe na Registarot na ponuduva~i

Zgolemuvawe na mo`nosta za pobrz kontakt so ponuduva~ite i unapreduvawe

na postapkite za nabavka.

106. Izrabotka na Plan za arhivski znaci za 2009 godina

Sreduvawe na arhivskoto rabotewe vo Narodnata banka i dobivawe

soglasnost od Dràvniot arhiv na RM za rabota vo 2009 godina.

107. Sreduvawe na arhivskata gra|a od trajna vrednost i sproveduvawe popis i opis na arhivskata gra|a od trajna vrednost

Sreduvawe na arhivskata gra|a od trajna vrednost i predavawe na popisnite

listi na Dràvniot arhiv na RM.

108. Unapreduvawe na arhivskoto i kancelariskoto rabotewe vo Narodnata banka i izgotvuvawe IT-aplikacija

Unapreduvawe na arhivskoto i kancelarisko rabotewe vo Narodnata banka

vo celina, po~nuvaj}i od priemot, distribucijata i obrabotkata od oddelna organizaciska edinica kako i smestuvaweto, opredeluvaweto na gra|a od trajna vrednost i drugo.

31

Nositeli: Organizaciskite edinici na Narodnata banka. Rok: Tekovno, vo 2008 godina. Status: ]e se raboti neprekinato vo 2008 godina.

programa za rabota na nbrm za 2008 godina za rabota na nbrm za 2008 g… · efekti vrz ekonomskata...

Documents