programi profesionalnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju

PROGRAMI PROFESIONALNEGAUSPOSABLJANJAza strokovne delavce v vzgoji in izobraževanjuza šolsko leto 2014/15

Center za pedagoško izobraževanjeLjubljana 2014

PR PR US

Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete je bil ustanovljen 1978. leta z namenom, da skrbi za pedagoško izobraževanje in izpopolnjevanje (bodočih) učiteljev, ki ga usklajuje in povezuje s prakso. Os-novno vodilo je bilo ves čas razvijanje in uveljavljanje sodobnih – aktivnih oblik dela, ki izhajajo iz izkušenj

in ki naj bi jih udeleženci prenesli v vsakdanjo učno prakso.

Center za pedagoško izobraževanje deluje na področjih:- programi za izpopolnjevanje izobrazbe,

- programi za profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju,- koordinacija projektov (EU),

- mednarodno sodelovanje in organizacija konferenc.

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaCenter za pedagoško izobraževanje (CPI FF UL)

p.p. 580, 1001 Ljubljana

tel.: (01) 241 1049 (01) 241 1048 (01) 241 1046faks: (01) 241 1047

e-naslov: [email protected]

Predstojnica:dr. Meta Lah

Tajnica Filozofske fakultete:dr. Renata Kranjčec

Strokovni delavci:Urška GrudenMihaela Hojker

Luka Hrovat

PROGRAMI PROFESIONALNEGA USPOSABLJANJA

ZA STROKOVNE DELAVCE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ZA ŠOLSKO LETO 2014/15

Ljubljana 2014

Naslov: Programi profesionalnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2014/15

Uredništvo: Urška Gruden, Mihaela Hojker, Luka Hrovat

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2014.

Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Izdal: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Za založbo: red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Datum izida: 2014

1. natis

Naklada: 1200 izvodov

Tisk: Birografika Bori d. o. o., Ljubljana

Publikacija je brezplačna.

ISSN 1855-928X

3

KAZALOSPLOŠNE INFORMACIJE IN NOVOSTI PRI IZVEDBI SEMINARJEV ........................... 7

POSODOBITVENI PROGRAMI ....................................................................................... 8ANGLEŠČINA .................................................................................................................. 8

Novosti stroke za profesorje angleščine .................................................................. 8BIBLIOTEKARSTVO ........................................................................................................ 9

E-branje, e-knjiga, e-bralniki ................................................................................ 9ETNOLOGIJA ................................................................................................................. 10

Srečevanja s kulturami in načini življenja ........................................................... 10FILOZOFIJA ................................................................................................................... 11

Etična refleksija in kognitivna znanost ................................................................ 11KLASIČNI JEZIKI .......................................................................................................... 12

Poučevanje latinščine in grščine: sodobni izzivi in pristopi ................................. 12MENTORSTVO ............................................................................................................... 13

Evalvacija praktičnega usposabljanja mentorjev v delovnih organizacijah ........... 13Mentorstvo študentom na praktičnem usposabljanju v knjižnicah ........................ 15Usposabljanje mentorjev višješolskim študentom na praktičnem usposabljanju ... 17

PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE ......................................................................... 19Motivacijske značilnosti ranljivih skupin ............................................................. 19Dvig odpornosti učencev in učiteljev na stresne (krizne) dogodke ....................... 20Trema in anksioznost (strah) pri učencih in učiteljih ........................................... 21

PLESNE DEJAVNOSTI ................................................................................................... 22Plesne dejavnosti – starinski in družabni plesi .................................................... 22

PSIHOLOGIJA ................................................................................................................ 23Sodelovalno učenje v osnovni šoli ........................................................................ 23

ROMANISTIKA .............................................................................................................. 24Francoski pisatelji in njihova mladost: branje, pisanje in prevajanje pri pouku francoščine kot tujega jezika ................................................................................ 24Ustvarjanje interaktivnih dejavnosti in gradiv za pouk španščine s podporo IKT ..... 25

SLOVENŠČINA .............................................................................................................. 26Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi ............................... 26Novejši tokovi v slovenistiki – književnost v teoriji in šolski praksi ..................... 27

SLOVENŠČINA KOT TUJI/DRUGI JEZIK ...................................................................... 28Gradiva za poučevanje slovenščine kot J2 ........................................................... 28Poučevanje slovenščine in preverjanje znanja pri učencih OŠ in SŠ, ki jim slovenščina ni prvi jezik ............................................................................ 29

TUJI JEZIKI ................................................................................................................... 30Prevajanje in lektoriranje na prepihu................................................................... 30Zgodnje usvajanje in učenje tujega jezika ............................................................ 32

4

ZGODOVINA .................................................................................................................. 33Izbrane zgodovinske vsebine iz maturitetnih tem ................................................. 33

PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE IZOBRAZBE ...................................................... 34Pedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah .. 34Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol ............................................................................................. 37Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK) ........................... 39Osnove visokošolske didaktike ............................................................................ 41

PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE ..................................................................... 42

IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ............................................................................................. 43

PRIJAVNICA .................................................................................................................. 44

5

Spoštovane udeleženke in udeleženci seminarjev, delavnic in programov izpopolnjevanja Filozofske fakultete!

Za šolsko leto 2014/15 smo v skladu s Pravilnikom o nadaljnjem izobraževanju in usposa-bljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ur.l. RS, št. 64/04) za vas pripravili nove izobraževalne programe.

Zanimive seminarje lahko najdete med Posodobitvenimi programi, ki jih je potrdil Pro-gramski svet in jih sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

V tem študijskem letu bomo izvedli naslednje programe za izpopolnjevanje: »Pedagoško-an-dragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah«, »Program za pridobi-tev pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol«, »Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK)« in »Osnove visokošolske didaktike (OVD)«.

V kolikor želite opraviti izpit iz tujega jezika in prejeti spričevalo, ki izkazuje vaše znanje, lahko pri nas izbirate med dvaindvajsetimi tujimi jeziki.

Če bi želeli prejemati obvestila o naših seminarjih, to sporočite na elektronski naslov: [email protected].

Prav tako vas vabimo k ogledu spletne strani Centra za pedagoško izobraževanje na do-mači strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani http://www.ff.uni-lj.si, kjer boste na-šli vse programe, ki jih predstavljamo v tej knjižici.

V zadnjem delu je priložena tudi prijavnica, ki jo lahko glede na potrebe razmnožite, seve-da pa jo najdete na naših spletnih straneh (http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/CPI/Prijavnica-psd.pdf).

Za vsa dodatna pojasnila nas lahko pokličete na tel.: 01 241 10 48, 01 241 10 49 ali 01 241 10 46.

Veselimo se vaše udeležbe na naših programih.

Center za pedagoško izobraževanje

Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

7

SPLOŠNE INFORMACIJE IN NOVOSTI PRI IZVEDBI SEMINARJEV

Prijavnice z vašimi podatki (naslov šole, obvezna davčna številka,…) sprejemamo na na-slov: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta, p.p. 580, 1001 Ljubljana. Poskenirano prijavnico nam lahko pošljete tudi na elektronski naslov [email protected].

Rok za prijavo je naveden pri vsakem seminarju posebej.

Če se na program prijavi več udeležencev, kot je predvideno, bomo praviloma upošteva-li vrstni red prispelih prijav do zapolnitve prostih mest.

Kotizacija ne zajema stroškov bivanja, prehrane, prevoza in morebitnih drugih stroškov seminarja.

Rok za odjavo od posameznega seminarja je 8 dni pred izpeljavo seminarja v pisni obliki. Če se posamezni udeleženec ne odjavi pravočasno, kotizacije ne moremo povr-niti oziroma mu bomo kotizacijo, kljub neudeležbi, zaračunali.

Višina kotizacije je navedena za vsak seminar posebej, prva cena velja za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vpisani v razvid Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in so na izobraževanje napoteni s strani vodstva zavoda (soglasje ravnatelja/ ravnateljice); druga pa za vse ostale.

POMEMBNO: Vsi udeleženci morajo po končanem seminarju izpolniti evalvacijski list v sistemu MIZŠ Katis/Poris* (povezava: http://lim1.mss.edus.si/katis/default.aspx). Če posamezen udeleženec evalvacijskega lista ne izpolni v roku, ki je naveden v obvestilu za seminar, ni upravičen do potrdila.

*OPOMBA: Za dostop do sistema Katis/Poris priporočamo brskalnik Internet Explorer.

Opozorilo pri prijavi: Na prijavnici za Posodobitvene seminarje mora biti obvezno na-vedena davčna številka posameznika in podpis odgovorne osebe inštitucije, s kate-rim dovoljuje udeležbo na seminarju. Udeleženci, ki niso napoteni na izobraževanje s strani odgovorne osebe vzgojno-izobraževalnega zavoda oz. delodajalca, se obravnavajo kot udeleženci izven VIZ in zato plačajo višjo kotizacijo.

8

POSODOBITVENI PROGRAMIANGLEŠČINA

Novosti stroke za profesorje angleščine

Št. točk: 0,5Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, F: 01 241 10 47, E: [email protected]Št. ur: 8Št. udeležencev: 30

Ciljna skupina: profesorice in profesorji angleščine na srednjih šolah, ki učijo v pro-gramih za splošno maturo; vsi profesorji tujih jezikov, ki si žele posodobiti in obnoviti svoje znanje (obvezno aktivno znanje angleščine)

Cilji: posodabljanje znanja, pridobljenega na dodiplomskem študiju, in sicer na podro-čju jezikoslovja, literarne teorije, sodobnih metod pouka tujega jezika in pouka književ-nosti; razvijanje komunikativne kompetence; razvijanje kritične pismenosti; pridobiva-nje znanja in razvijanje jezikovnih zmožnosti, ki so potrebni za uspešno opravljen matu-ritetni izpit iz angleščine; razvijanje oblik dela, ki so primerne za vizualne, kinestetične in avditivne učence; ohranjanje stika z matičnim oddelkom, sodelovanje in izmenjava znanj ter izkušenj med raziskovalci in praktiki iz vse Slovenije.

Predavatelji in teme: • Osma inteligenca - speča Trnuljčica – Mojca Belak• Ameriška literatura in njen družbeno-politični kontekst – Lilijana Burcar• Kaj (z)morem in moram z naklonskimi glagoli pri učenju angleščine – Gašper Ilc• From as a substitute for out of and off: How do we know which one to choose? –

Frančiška Lipovec• The Art of Nonconversation – Mirjana Želježič

Pogoji udeležbe: udeleženke in udeleženci morajo pred seminarjem pregledati veljavni Učni načrt za gimnazije in veljavni Predmetni izpitni katalog za angleščino, priporoča-mo tudi, da se seznanijo s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom (v slovenskem prevodu ali v angleščini).

Obveznosti udeležencev: prisotnost in aktivno sodelovanje pri vseh osmih urah seminarja

Rok prijave Čas izpeljave Kraj izpeljave

10. 10. 2014 25. 10. 2014 Ljubljana

Kotizacija: 11,06 € (z DDV) za udeležence iz VIZ 22,12 € (z DDV) za druge udeležence izven VIZ

9

BIBLIOTEKARSTVO

E-branje, e-knjiga, e-bralniki


Ciljna skupina: šolski knjižničarji

Cilji: • Spoznati značilnosti branja e-knjige• Analizirati razlike med branjem tiskanega teksta in elektronskega teksta• Spoznati e-bralnike in njihovo vlogo v šolski knjižnici• Seznaniti se s primerom dobre prakse uvajanja elektronskih medijev pri pouku branja • Aplicirati pridobljena spoznanja v prakso šolskega knjižničarja

Predavatelji in teme: • Značilnosti in veščine e-branja – Vlasta Zabukovec• Razlika med branjem tiskanega teksta in e-teksta – Vlasta Zabukovec• E-knjižnica: urejena zbirka e-knjig v šolski knjižnici – Mateja Ločniškar Fidler• Uporaba elektronskih nosilcev pri spodbujanju branja – Gregor Škrlj

Pogoji udeležbe: šolski knjižničarji

Obveznosti udeležencev: aktivna udeležba

Rok prijave Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave

20. 2. 2015 28. 2. 2015 Ljubljana

Kotizacija: 22,07 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 44,14 € za druge udeležence izven VIZ

10

ETNOLOGIJA

Srečevanja s kulturami in načini življenja

Št. točk: 1Koordinator: Urška Gruden T: 01 241 10 48, F: 01 241 10 47, E: [email protected]Št. ur: 16Št. udeležencev: 30

Ciljna skupina: osnovnošolski učitelji predmetov Družba 4 in Družba 5, osnovnošol-ski učitelji izbirnih predmetov Etnologija – srečevanja s kulturami in načini življenja ter Etnologija – sodobnosti z razsežnostmi dediščine in učitelji drugih osnovnošolskih predmetov

Cilji: seznanjanje z novostmi na področju raziskovanja snovne in nesnovne kulturne dediščine ter prenos teh znanj v vzgojno-izobraževalni proces

Predavatelji in teme: • Nesnovna kulturna dediščina na Slovenskem – Janez Bogataj• Pripovedna dediščina in folkloristične raziskave – Mirjam Mencej• Spomini domačega kraja kot nesnovna kulturna dediščina – Vito Hazler• Nesnovna kulturna dediščina skozi spominske predmete – Mateja Habinc• Nesnovna kulturna dediščina skozi oblačilno kulturo – Bojan Knific• Dediščina iger v vzgojno-izobraževalnem procesu – Lea Kužnik• Dediščina ljudskega gledališkega ustvarjanja na Slovenskem – Ana Beno

Obveznosti udeležencev: kritična refleksija izvedenih predavanj


30. 4. 2015 16. 5. 2015 Ljubljana


11

FILOZOFIJA

Etična refleksija in kognitivna znanost


Ciljna skupina: učitelji/ice filozofije v gimnaziji

Cilji: Uporaba novih spoznanj na področju etike in kognitivne znanosti pri pouku filozo-fije, z uporabo kompetenčnega pristopa pri načrtovanju pouka

Predavatelji in teme: • Kritično mišljenje, kognitivna znanost in filozofija – Olga Markič• Sodobni tokovi etike in moralna refleksija – Borut Ošlaj• Mistična izkušnja, kognitivna znanost in filozofija – Sebastjan Voros• Romantična znanstvena revolucija – Jure SimonitiPri vseh temah iz didaktičnega vidika sodeluje tudi Marjan Šimenc.

Pogoji udeležbe: učitelj filozofije v gimnaziji

Obveznosti udeležencev: priprava učne ure, poročilo o učni uri


1. 3. 2015 14. 3. 2015 Ljubljana


12

KLASIČNI JEZIKI

Poučevanje latinščine in grščine: sodobni izzivi in pristopi


Ciljna skupina: gimnazijski in osnovnošolski učitelji latinščine in stare grščine

Cilji:• seznanitev z novimi didaktičnimi pristopi ter kritični premislek o obstoječih pri-

stopih na področju poučevanja latinske slovnice in književnosti• seznanitev z novimi odkritji in strokovnimi interpretacijami na področju antične

literature• kritični pretres filmov z antično tematiko, ki jih lahko učitelji vključijo v pouk

kulturno-civilizacijskih vsebin

Predavatelji in teme: • Drobci, boljši od celote. Nova odkritja Sapfinih pesmi• Pozna antika in srednji vek pri pouku klasičnih jezikov• Latinščina in stara grščina v razredu (delavnica)• Od Troje do Aleksandrije: druženje s hollywoodsko antiko pri pouku latinščine in

grščine

Obveznosti udeležencev: v okviru delavnice Latinščina in stara grščina v ra-zredu udeleženci vnaprej pripravijo kratek prispevek, vezan na lastno pra-kso poučevanja (podrobnejša navodila bodo udeležencem sporočena naknadno)


10. 10. 2014 24. 10. 2014 Ljubljana


13

MENTORSTVO

Mentorstvo študentom na praktičnem usposabljanju v knjižnicah


Ciljna skupina: zaposleni v knjižnicah

Cilji: Seznaniti in usposobiti mentorje v knjižnicah s sodobnimi teoretičnimi in prak-tičnimi znanji o mentorstvu v praktičnem usposabljanju študentom ter jih spodbuditi k iskanju lastnega mentorskega pristopa in h kritični strokovni refleksiji. Program uspo-sablja za kakovostno mentorstvo študentom v knjižnicah.

Posamezni cilji: udeleženci razumejo pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja ter pridobijo znanja o kompetencah mentorja v praktičnem usposabljanju v knjižnicah ter o značilnostih učinkovitega in neučinkovitega mentorja, razumejo pomen mentor-stva, njegove oblike in funkcije ter spoznajo razvojne stopnje mentorskega odnosa ter značilnosti uspešnega in neuspešnega mentorstva v praktičnem usposabljanju v knji-žnicah, razumejo pomen komunikacije, njene oblike in vrste mentorjev glede na način komuniciranja v praktičnem usposabljanju. Spoznajo pomen povratnega informiranja ter medsebojnega poslušanja v praktičnem usposabljanju, udeleženci se usposobijo za načrtovanje priprave na mentorstvo študentu v knjižnici, seznanijo se s formalnimi osnovami mentorstva ter pridobijo konkretna znanja o izpeljavi mentorstva. Razumejo vloge in naloge mentorja ter pomen kompetenc študentov, pomen evalvacije, njenih vrst in načinov v praktičnem usposabljanju v knjižnicah. Seznanijo se z možnimi načini samoevalvacije in z ugotovitvami primerjalne raziskave o mentorstvu v Avstraliji in Sloveniji. Končna evalvacija pridobljenih znanj udeležencev na osnovi skupinskih in individualnih pisnih izdelkov.

Predavateljici in teme: doc. dr. Monika Govekar Okoliš in dr. Renata Kranjčec• Pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja v praktičnem usposabljanju• Kompetence mentorja v praktičnem usposabljanju ter značilnosti učinkovitega in

neučinkovitega mentorja• Opredelitev mentorstva, oblike in funkcije mentorstva v praktičnem usposabljanju• Razvojne stopnje v mentorskem odnosu ter značilnosti uspešnega in neuspešnega

mentorstva v praktičnem usposabljanju• Komunikacija, oblike komunikacije in vrste mentorjev glede na način komunicira-

nja v praktičnem usposabljanju• Povratno informiranje v praktičnem usposabljanju ter medsebojno poslušanje• Načrtovanje priprave ter formalne osnove za mentorstvo študentu v knjižnici• Praktična izpeljava mentorstva, vloge in naloge mentorja ter kompetence študen-

tov praktikantov v knjižnicah

14

• Evalvacija praktičnega usposabljanja, vrste in načini evalvacije ter samoevalvaci-ja mentorja v knjižnicah

• Predstavitev primerjalne raziskave o mentorstvu Avstralija – Slovenija – Primož Južnič

Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje na usposabljanju


18. 9. 2014 25. in 26. 9. ter 4. 10. 2014 Ljubljana


15

Usposabljanje mentorjev višješolskim študentom na praktičnem usposabljanju


Ciljna skupina: zaposleni v delovnih organizacijah, ki sprejemajo na praktično usposa-bljanje višješolske študente

Cilji: seznaniti in usposobiti mentorje s sodobnimi teoretičnimi in praktičnimi znanji o mentorstvu v praktičnem usposabljanju višješolskim študentom ter jih spodbuditi k iska-nju lastnega mentorskega pristopa in h kritični strokovni refleksiji. Program usposablja za kakovostno mentorstvo višješolskim študentom v različnih delovnih organizacijah.

Posamezni cilji: udeleženci spoznajo in razumejo pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja ter pridobijo znanja o kompetencah mentorja v praktičnem uspo-sabljanju višješolskim študentom ter o značilnostih učinkovitega in neučinkovitega mentorja, razumejo pomen mentorstva, njegove oblike in funkcije ter spoznajo razvoj-ne stopnje mentorskega odnosa in značilnosti uspešnega in neuspešnega mentorstva v praktičnem usposabljanju višješolskim študentom, razumejo pomen komunikacije, njene oblike in vrste mentorjev glede na način komuniciranja v praktičnem uspo-sabljanju, spoznajo pomen povratnega informiranja ter medsebojnega poslušanja v praktičnem usposabljanju, udeleženci se usposobijo za načrtovanje priprave na men-torstvo višješolskim študentom v delovni organizaciji, s formalnimi osnovami mentor-stva ter pridobijo konkretna znanja o tem, kako izpeljati mentorstvo, razumejo vloge in naloge mentorja ter pomen kompetenc višješolskim študentom ter pomen eval-vacije, njenih vrst in načinov v praktičnem usposabljanju višješolskim študentom v delovnih organizacijah, seznanijo se z možnimi načini samoevalvacije, spoznajo primere dobrih praks in končno evalvacijo pridobljenih znanj udeležencev na osnovi skupinskih in individualnih pisnih izdelkov.

Predavateljici in teme: doc. dr. Monika Govekar Okoliš in dr. Renata Kranjčec• Pomen mentorja, vloge, vrste in naloge mentorja v praktičnem usposabljanju• Kompetence mentorja v praktičnem usposabljanju ter značilnosti učinkovitega in

neučinkovitega mentorja• Opredelitev mentorstva, oblike in funkcije mentorstva v praktičnem usposabljanju• Razvojne stopnje v mentorskem odnosu ter značilnosti uspešnega in neuspešnega

mentorstva v praktičnem usposabljanju• Komunikacija, oblike komunikacije in vrste mentorjev glede na način komunicira-

nja Povratno informiranje v praktičnem usposabljanju ter medsebojno poslušanje• Načrtovanje priprave ter formalne osnove za mentorstvo višješolskim študentom• Praktična izpeljava mentorstva, vloge in naloge mentorja ter kompetence višješol-

skim študentom praktikantom v delovnih organizacijah

16

• Evalvacija praktičnega usposabljanja, vrste in načini evalvacije ter samoevalvaci-ja mentorja višješolskim študentom

• Predstavitev mentorstva in primerov dobrih praks

Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje na usposabljanju


5. 11. 2014 14., 15. in 29. 11. 2014 Ljubljana


17

Evalvacija praktičnega usposabljanja mentorjev v delovnih organizacijah


Ciljna skupina: mentorji na praktičnem usposabljanju študentov v delovnih organizacijah

Glavni cilj: seznaniti in usposobiti mentorje v delovnih organizacijah s sodobnimi te-oretičnimi in praktičnimi znanji o evalvaciji v praktičnem usposabljanju študentom ter jih spodbuditi k iskanju lastnega evalvacijskega mentorskega pristopa in h kritični strokovni refleksiji. Program usposablja za kakovostno evalvacijo mentorstva študentom v delovnih organizacijah.

Posamezni cilji: udeleženci razumejo pomen evalvacije mentorstva v delovni organiza-ciji, utrdijo znanja o subjektih evalvacije, vrstah ter načinih evalviranja v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah, znajo analizirati in evalvirati uporabljene obli-ke, metode in tehnike izobraževanja ter usposabljanja praktikantov, znajo evalvirati praktikanta po dogovorjeni ocenjevalni lestvici oz. opisno po doseženih kompetencah, znajo evalvirati celoten mentorski proces ter pogoje izvedbe praktičnega usposabljanja praktikanta v delovni organizaciji, razumejo pomen samoevalvacije in jo znajo izpelja-ti, poznajo učinke mentorstva v praktičnem usposabljanju ter se seznanijo z možnimi načini dobre evalvacije iz primerov dobrih praks, končna evalvacija pridobljenih znanj udeležencev na osnovi skupinskih in individualnih pisnih izdelkov.

Predavateljici in teme: doc. dr. Monika Govekar Okoliš in dr. Renata Kranjčec• Opredelitev evalvacije v mentorstvu na praktičnem usposabljanju praktikantov in

dosedanje izkušnje mentorjev z evalvacijo• Opredelitev subjektov evalvacije, vrst in načinov evalviranja v praktičnem uspo-

sabljanju v delovnih organizacijah• Evalvacija uporabljenih oblik in metod ter tehnik izobraževanja ter usposabljanja

praktikantov• Načini evalvacije praktikantov in upoštevanje doseženih kompetenc na praktič-

nem usposabljanju• Evalvacija celotnega mentorskega procesa ter pogojev izvedbe praktičnega uspo-

sabljanja v delovni organizaciji• Pomen in izvedba samoevalvacije mentorstva na praktičnem usposabljanju v de-

lovni organizaciji• Učinki mentorstva v praktičnem usposabljanju za praktikanta, mentorja, delovno

organizacijo, izobraževalno institucijo ter družbo• Predstavitev evalvacij mentorstva in primerov dobrih praks v delovnih organizacijah

Pogoji udeležbe: opravljeno vsaj eno mentorstvo študentu na praktičnem usposabljanju

18

Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje na usposabljanju (individualno delo, skupinsko delo …)


5. 1. 2015 16. in 23. 1. 2015 Ljubljana


19

PEDAGOŠKO-DIDAKTIČNE VSEBINE

Motivacijske značilnosti ranljivih skupin


Ciljna skupina: program je namenjen strokovnim delavcem in učiteljev v programu »Osnovna šola za odrasle (OŠO)«. Program je namenjen tudi vsem drugim strokovnja-kom in učiteljem, ki delujejo na področju izobraževanja odraslih

Cilji: • spoznali dejavnike motivacije za učenje• spoznali najpogostejše ovire odraslih v programu OŠO in mehanizme, ki jih sprožajo• spoznali tehnike spodbujanja motivacije, učinkovite komunikacije in izboljševanja

zbranosti udeležencev OŠO • spoznali načine, na katere lahko učitelj izboljša procese učenja

Predavatelji in teme: • Glavni dejavniki motivacije – Marko Radovan• Značilnosti izobraževanja ranljivih skupin – Marko Radovan• Vloga učitelja v izobraževanju ranljivih skupin odraslih – Marko Radovan, Dani-

jela Makovec• Načrtovanje učenja s postavljanjem ciljev – Marko Radovan, Danijela Makovec• Načela uspešne komunikacije in razvijanje avtoritete učitelja – Marko Radovan,

Danijela Makovec• Strategije spodbujanja motivacije odraslih za učenje – Marko Radovan, Danijela

Makovec

Obveznosti udeležencev: aktivno delo na delavnici, sodelovanje v skupini in diskusijah


22. 1. 2015 29. in 30. 1. 2015 Ljubljana


20

Dvig odpornosti učencev in učiteljev na stresne (krizne) dogodke


Ciljna skupina: učitelji osnovnih šol, šolski svetovalni delavci

Cilji: • spoznati pojem odpornosti oz. prožnosti (ang. resilience) na stresne (krizne) dogodke• spoznati vpliv osebnosti, okolja in genetike na odpornost• spoznati, zakaj se prožni učitelji in učenci lažje soočajo s težavami• spoznati strategije dvigovanja odpornosti pri učiteljih in učencih • spoznati vaje/delavnice, ki povečujejo odpornost na krizne dogodke pri učencih in

nekatere izkusiti na delavnici• spoznati možnosti ukrepanja po kriznem dogodku

Predavateljica in teme: dr. Andreja Lavrič• Odpornost oz. prožnost na stresne (krizne) dogodke – zakaj se prožni učitelji in

učenci lažje soočajo s težavami?• Strategije dvigovanja odpornosti pri učiteljih in učencih• Vaje/delavnice za povečevanje odpornosti učencev na krizne dogodke• Ukrepanja po kriznem dogodku



5. 3. 2015 18. 3. 2015 Ljubljana


21

Trema in anksioznost (strah) pri učencih in učiteljih


Ciljna skupina: učitelji osnovnih in srednjih šol, šolski svetovalni delavci

Cilji: • spoznati pojme trema, anksioznost, strah in vzroke zanje• spoznati stimulativno in zaviralno tremo in njene znake• spoznati ukrepe za zmanjševanje treme pri učiteljih in učencih• spoznati konkretne strategije soočanja pred in med poukom ter jih doživeti na

delavnici• spoznati tehnike sproščanja in nekatere izkusiti na delavnici• soočiti se s seboj in prejeti povratno informacijo o svoji tremi in strahu

Predavateljica in teme: dr. Andreja Lavrič• Trema in anksioznost• Ukrepi za zmanjševanje treme pri učiteljih in učencih• Strategije soočanja pred in med poukom• Tehnike sproščanja (dihalne tehnike, mišična progresivna relaksacija, vizualiza-

cija idr.)



4. 1. 2015 15. 1. 2015 Ljubljana


22

PLESNE DEJAVNOSTI

Plesne dejavnosti – starinski in družabni plesi


Ciljna skupina: pedagogi športne vzgoje, glasbeni in plesni pedagogi, vzgojitelji in drugi pedagogi (medpredmetne povezave)

Cilji: • seznanjenje z metodami vadbe različnih zvrsti plesa, od starinskih plesov do stan-

dardnih družabnih plesov• utrjevanje neverbalne telesne komunikacije in spoznavanje novih družabnih ple-

snih iger• spoznavanje in praktično utrjevanje operativnih ciljev izbirnega predmeta starin-

ski in družabni plesi (vsebina učnega načrta)• odpiranje možnosti za nove medpredmetne povezave

Predavatelji in teme:• Vadba različnih zvrsti družabnih plesov in priprava šolskega nastopa – Meta Zagorc• Ustvarjanje z gibom in družabno plesne igre - Meta Zagorc• Učenje starinskih plesov in pomnjenje lažjih koreografij – Lidija Podlesnik

Tomášiková• Zgodovinski pregled plesne umetnosti in pravil obnašanja – Lidija Podlesnik

Tomášiková

Obveznosti udeležencev: opravljena refleksija (600 besed)


8. 10. 2014 18. in 19. 10. 2014 Maribor

Opomba: ustrezna oprema – oblačila za neovirano gibanje in mehka obutev


23

PSIHOLOGIJA

Sodelovalno učenje v osnovni šoli


Ciljna skupina: učitelji/ce osnovnih šol

Cilji: seznaniti udeležence z s teorijo in metodami sodelovalnega učenja na tak način, da jih bodo lahko uspešno uporabljali pri pouku

Predavatelji in teme: • Strukturni pristop k sodelovalnemu učenju – Cirila Peklaj• Delo v skupinah – Cirila Peklaj• Skupinska soodvisnost in posameznikova odgovornost – Cirila Peklaj• Strukture pri sodelovalnem učenju – Cirila Peklaj• Učenje sodelovalnih veščin – Cirila Peklaj• Izkušnje s sodelovalnim učenjem pri pouku – Zdenka Vidmar, Mira Sevšek• Nastop – izvedba učne ure z uporabo metod sodelovalnega učenja, refleksija in

analiza nastopa – Cirila Peklaj, Zdenka Vidmar, Mira Sevšek

Pogoji udeležbe: učitelji/ce razrednega in predmetnega pouka v OŠ

Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje v vseh delih seminarja, izvedba kolegi-alne hospitacije in nastopa, ki mu sledi analiza


1. 9. 2014 6., 27. 9. ter 25. 10. 2014 Ljubljana, v primeru naro-čila šole se izvaja na šoli


24

ROMANISTIKA

Francoski pisatelji in njihova mladost: branje, pisanje in prevajanje pri pouku francoščine kot tujega jezika


Ciljna skupina: srednješolski učitelji francoščine

Cilji: seznanjanje z novostmi na področju predmeta in programske enote poučevanja, ki zagotavljajo metodično-didaktično usposobljenost za vpeljevanje novosti v vzgojno-iz-obraževalno prakso, da bo na osnovi pridobljenih znanj omogočena smiselna aplikacija spoznanj v prakso za naslednje vsebine: prikaz novih didaktičnih možnosti za pouk francoščine kot tujega jezika na področju literature. Predlagana je obravnava del na temo otroštva: Jean-Paul Sartre, Les Mots (1964), Nathalie Sarraute, Enfance (1983), Amélie Nothomb, Métaphysique des tubes (2000).Uvajanje pisanja v francoščini ob upoštevanju literarne predloge: delavnica za učitelje bo usmerjena v kreativno pisanje pri pouku francoščine kot tujega jezika, predvsem k didaktičnemu pristopu, ki vodi dijaka k jezikovni produkciji,z vplivom na motivacijo za pisanje pri učenju tujega je-zika in metodami razvijanja kreativnega pisanja. Učitelji bodo s pisanjem preko lastne izkušnje usvojili tehnike ustvarjalnega pisanja, ki jih bodo kasneje lahko uporabili pri delu z dijaki. Predlagane predloge, ki jih bomo uporabili kot izhodišče za pisanje, bodo uporabne tudi za delo v razredu. Prevajanje kot pristop v poučevanju jezika je po novem v Skupnem jezikovnem okviru definirano tudi kot mediacija. Na seminarju bomo skušali razložiti, do kakšne mere je prevajanje pri pouku tujega jezika smiselno in koristno. Obravnavane teme bodo: razlikovanje med prevajanjem v razredu in profesionalnim prevajanjem, seznanjanje s prevajalskimi strategijami, ki se jih lahko poslužujemo pri delu v razredu, izdelava dvojezičnega glosarja kot pomoč pri razumevanju in prevajanju.

Predavatelji in teme: • Literarna dela na temo otroštva pri pouku francoščine kot tujega jezika – Florence

Gacoin Marks• Ustvarjalno pisanje pri pouku francoščine kot tujega jezika – Sonia Vaupot• Prevajanje kot didaktična praksa pri pouku tujega jezika – Mojca Schlamberger Brezar

Obveznosti udeležencev: aktivno sodelovanje

Rok prijave Predvideni čas izpeljave Kraj izpeljave7. 11. 2014 29. 11. 2014 Ljubljana


25

Ustvarjanje interaktivnih dejavnosti in gradiv za pouk španščine s podporo IKT


Ciljna skupina: učitelji in učiteljice španščine v OŠ in SŠ

Cilji: zasnova in izdelava spletne učne poti ali dejavnosti s pomočjo IKT ter izvedba pouka s to učno potjo ali dejavnostjo

Predavatelji in teme: • Analiza uporabe IKT pri učencih – Saša Podgoršek• Vloga učitelja pri pouku z IKT – Saša Podgoršek• Predstavitev in analiza primerov iz prakse – Veronika Vizjak• Zasnova in izdelava interaktivnih dejavnosti ali spletne učne poti – Saša Podgor-

šek, Veronika Vizjak• Preizkus izdelanih gradiv pri pouku, refleksija pouka z vidika učitelja in učenca –

Saša Podgoršek, Veronika Vizjak

Pogoji udeležbe: zaželena lastna spletna učilnica

Obveznosti udeležencev: napisati kratko učno pripravo, izdelati interaktivno učno de-javnost ali spletno učno pot, izvesti pouk z njo in napisati kratko refleksijo pouka v forumu


1. 3. 2015 13. 3. 2015 Ljubljana

Kotizacija: 24,47 € za zaposlene v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja 48,94€ za druge udeležence izven VIZ

26

SLOVENŠČINA

Novejši tokovi v slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi


Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine

Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika s strokovnimi novostmi oz. novimi teoretič-

nimi spoznanji• seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi didaktičnimi pristopi pri pouku• seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami povezave novih strokovnih,

teoretičnih spoznanj s področja jezikoslovja z didaktičnimi pristopi izobraževal-nega procesa

Predavatelji in teme: • Pereči vidiki sodobne slovenske jezikovne politike – Marko Stabej• Metadiskurzivni elementi v slovenskem jeziku – Irena Orel• Pomen glasoslovja za javno govorno nastopanje – Hotimir Tivadar • Sporazumevanje preko e-pošte za šolsko rabo – Mojca Nidorfer Šiškovič

Obveznosti udeležencev: interaktivno sodelovanje udeležencev


10. 3. 2015 20. 3. 2015 Ljubljana


27

Novejši tokovi v slovenistiki – književnost v teoriji in šolski praksi


Ciljna skupina: osnovnošolski in srednješolski učitelji slovenščine

Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika s strokovnimi novostmi oz. novimi teoretič-

nimi spoznanji • seznaniti učitelje slovenskega jezika z novimi didaktičnimi pristopi pri pouku• seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami povezave novih strokovnih,

teoretičnih spoznanj s področja jezikoslovja z didaktičnimi pristopi izobraževal-nega procesa

Predavatelji in teme: • Nova pisarija (wikiji, plonkanje, citiranje ipd.) – Miran Hladnik• Problemsko-ustvarjalni pouk književnosti v gimnazijah – Alenka Žbogar• Interpretacija literarnega besedila – Alojzija Zupan Sosič• Literatura in fikcija: primer Smolnikar – Aleš Bjelčevič

Obveznosti udeležencev: interaktivno sodelovanje udeležencev


30. 3. 2015 10. 4. 2015 Ljubljana


28

SLOVENŠČINA KOT TUJI/DRUGI JEZIK

Gradiva za poučevanje slovenščine kot J2


Ciljna skupina: učitelji slovenščine v OŠ in SŠ

Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika z gradivi, ki so na voljo za poučevanje slo-

venščine kot J2• seznaniti učitelje slovenskega jezika z didaktičnimi pristopi pri uporabi gradiva za

pouk slovenščine kot J2• opremiti učitelje s potrebnimi didaktičnimi znanji za uporabo didaktičnega pripo-

močka Slika jezika (slikovno gradivo za poučevanje slovenščine)

Predavatelji in teme: • Gradiva za poučevanje slovenščine – Nataša Pirih Svetina• Delo s slikovnim gradivom Slika jezika – Mihaela Knez

Obveznosti udeležencev: zbirna mapa izdelkov


1. 10. 2014 10. in 11. 10. 2014 Ljubljana


29

Poučevanje slovenščine in preverjanje znanja pri učencih OŠ in SŠ, ki jim slovenščina ni prvi jezik


Ciljna skupina: učitelji slovenščine v OŠ in SŠ

Cilji: • seznaniti učitelje slovenskega jezika z didaktičnimi pristopi pri pouku slovenščine

kot J2• seznaniti učitelje z različnimi oblikami in metodami prilagoditve pouka slovenšči-

ne kot J1 govorcem slovenščine kot J2• seznaniti učitelje slovenščine z novostmi na področju preverjanja znanja

slovenščine

Predavatelji in teme: • Uporabniki slovenščine kot J2 v slovenskem šolskem sistemu – Nataša Pirih

Svetina• Poučevanje slovenščine kot J2 v OŠ in SŠ – Mihaela Knez• Preverjanje znanja slovenščine kot J2 – Ina Ferbežar

Obveznosti udeležencev: zbirna mapa izdelkov


15. 9. 2014 26. in 27. 9. 2014 Ljubljana


30

TUJI JEZIKI

Prevajanje in lektoriranje na prepihu


Ciljna skupina: gimnazijski profesorji tujih jezikov in slovenščine

Cilji: • Uvajanje novosti v didaktičnih pristopih• Uvajanje strokovnih novosti

Prevod in lektura v izobraževalnem procesu služita kot temeljni sredstvi opismenje-vanja in sta obenem izrazito podvržena ideologiji posamezne dobe, imata pomembno družbeno funkcijo, pa tudi visoko argumentativno vrednost. Po eni strani želimo opo-zoriti na nenevtralni prenos diskurznih praks iz enega jezika v drugega in v slovarske opise, po drugi pa predstaviti sodobne prevajalske in slovenistične tehnologije ter jih vplesti v izobraževalno shemo. Na izobraževanju bomo predstavili znanje in veščine ter priročnike in orodja, ki jih prevajalci in lektorji pri svojem delu potrebujejo ter opozorili na pasti, ki nanje pri tem prežijo. Prikazali bomo vpliv družbeno-političnega in ideolo-škega konteksta na končne prevodne oz. slovarske odločitve, s čimer bodo udeleženci bolje opremljeni za izbiro najprimernejšega učnega pripomočka in kritično sprejemanje vsebine v njem. S pedagoškimi delavnicami bomo udeležence nato še usposobili za kompetentno in kritično uporabo najsodobnejših jezikovnih (leksikografskih in korpu-snih) virov, ki so neprecenljiv vir informacij o realni jezikovni rabi. Predstavili bomo tudi prevajalska orodja (strojni prevajalniki), ki postajajo vse pogostejši pripomoček pri prevajalskem delu.

Predavatelji in teme: • Dolgo življenje socialističnih prevodov: cenzurirani prevodi v osnovnošolskih uč-

benikih – Nike Kocijančič Pokorn• Strojno prevajanje in popravljanje strojnih prevodov pri pouku in v profesionalnem

prevajalskem okolju – Darja Fišer• Pogled na jezikovne priročnike skozi uporabniško izkušnjo – Vojko Gorjanc• Sodobne in aplikativne slovenistične tehnologije in koncepti – Damjan Popič

Pogoji udeležbe: osnovna računalniška pismenost (okolje Windows, urejevalnik bese-dil MS Word, spletni brskalnik Mozilla Firefox)

Obveznosti udeležencev: uspešno opravljeno praktično delo na delavnicah in poročilo o izvedbi načrtovanih dejavnosti pri pouku

31


17. 10. 2014 8. in 22. 11. 2014 Ljubljana


32

Zgodnje usvajanje in učenje tujega jezika


Ciljna skupina: učitelji in učiteljice nemščine, francoščine, italijanščine in španščine v OŠ

Cilji: predstaviti teoretične in praktične osnove poučevanja tujih jezikov na zgodnji stopnji z vidika najnovejših didaktičnih pristopov

Predavatelji in teme: • Celostni pristopi zgodnjega učenja in poučevanja TJ – Brigita Kosevski Puljić• Mnogotere inteligentnosti in zgodnje učenje TJ – Marjana Šifrar Kalan• Igre pri zg. učenju TJ – Meta Lah• Pesmi in rime pri zgodnjem učenju TJ – Darja Mertelj• Pravljica in lutka pri zgodnjem učenju TJ – Andreja Retelj• Predstavitev učne ure – Ana Fon

Pogoji udeležbe: učitelji in učiteljice TJ v OŠ

Obveznosti udeležencev:


5. 1. 2015 16. in 17. 1. 2015 Ljubljana


33

ZGODOVINA

Izbrane zgodovinske vsebine iz maturitetnih tem


Ciljna skupina: gimnazijski učitelji in osnovnošolski učitelji zgodovine

Cilji: • posodobitev strokovno-maturitetnega znanja in sicer seznanitev z novostmi na po-

dročju obče in narodne zgodovine za profesorje/profesorice zgodovine v gimnazi-jah in drugih srednjih šolah

• poglobitev izbranih zgodovinskih vsebin iz različnih maturitetnih tem za splošno maturo iz zgodovine

• poglobitev izbranih zgodovinskih vsebin za osnovnošolske učitelje;• izboljšanje samoevalvacije in evalvacije priprave dijakov na maturo iz zgodovine,

s poudarkom na vsebinski pripravi

Predavatelji in teme: • Slovenska izkušnja z volitvami – Bojan Balkovec• Ženske kot oblikovalke politike in socialne politike na prelomu 19/20. stoletja –

Irena Selišnik• Karel Veliki in njegov čas – Janez Mlinar• Atenska demokracija v Periklovem času – Alenka Cedilnik • Evalvacija mature in izbranih vsebin iz maturitetnih tem – Danijela Trškan


27. 3. 2015 3. 4. 2015 Ljubljana


34

PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE IZOBRAZBEPedagoško-andragoška izobrazba za strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah

1. Cilji programaGlavni cilj programa je omogočiti strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, da pridobijo pedagoško-andragoško usposobljenost, ki jim bo omogočala kakovostno vzgoj-no-izobraževalno delo v osnovnih in srednjih šolah.

2. Način izvajanja programaŠtudijski program za izpopolnjevanje obsega 60 kreditnih točk (KT) oziroma 600-660 kon-taktnih ur in traja eno študijsko leto s pričetkom 26. septembra 2014. Program se praviloma izvaja kot izredni študij, ob koncu tedna (v petek popoldne in v soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor ima univerzitetno, visoko strokovno ali višješolsko izobrazbo oziroma zaključen prvo ali drugostopenjski bolonjski študij.

Predvideno število vpisnih mest je do 90. Glede na število prijav se lahko oblikujejo dodatne skupine. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program oziroma kriteriji za sofinanciranje s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Opozorilo: Pred vpisom v program svetujemo, da se o ustreznosti izobrazbe za zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja posvetujete na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v Službi za razvoj kadrov v šolstvu (tel.: 01 400 57 19 ali [email protected]).

4. StroškiŠolnina za š.l. 2014/15 znaša 1.585,00 €. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo pogojno sofinanciralo program za udeležence, ki so zaposleni v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, vpisanih v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov MIZŠ, in za opravljanje dela po ZOFVI potrebujejo pedagoško andragoško izobrazbo ter so na izobraževanje napoteni s strani delodajalca. Šolnina za te udeležence bo znašala 795,00 €, če bo zadostno število udeležencev iz šolstva in bo za ta namen na razpolago še dovolj finančnih sredstev na proračunski postavki. Sredstva za sofinanciranje programa bodo odobrena po pričetku izvedbe.

5. PrijaveRok za pisne prijave z dokazili je 18. september 2014. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis.ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_PAI.asp#. Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavljena na naslov Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis PAI«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), v kolikor se ime in/ali priimek na diplomi

35

razlikuje od imena in/ali priimka na prijavnici, napotitev na program za izpopolnje-vanje za zaposlene v šolstvu – obrazec je objavljen na spletni strani Filozofske fakulte-te: http://www.ff.uni-lj.si/1/Dejavnosti-FF/Center-za-pedagosko-izobrazevanje/Progra-mi-za-izpopolnjevanje/Pedagosko-andragoska-izobrazba-za-strokovne-delavc.aspx

6. Dodatne informacijePredstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete. In-formativni dan bo potekal v četrtek, 11.9.2014, ob 17. uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani (predavalnica 34). Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 ali pišete na [email protected] .

7. Predmetnik programa za izpopolnjevanje glede na izobrazbo udeležencev oz. delovno področje

SKUPNI PEDAGOŠKO PSIHOLOŠKI PREDMETI

1. s

klop

Psihologija za učitelje (7 KT)

Didaktika (5 KT)

Pedagogika - teorija vzgoje in andragogika (6 KT)Opazovalna praksa

(pri enem od skupnih predmetov)

(2 KT)

/ /

ENOPREDMETNA IZOBRAZBA

DVOPREDMETNA IZOBRAZBA

IZOBRAŽEVALCI ODRASLIH

2. s

klop

Specialna didaktika(5-12 KT)

Specialna didaktika 1(5-10 KT)

Specialna didaktika(5-10 KT)

Specialna didaktika 2(5-10 KT)

Andragoška didaktika(5 ECTS)

Pedagoška praksa(10 KT)

Pedagoška praksa 1 (6 KT) Pedagoška praksa (6 KT)Pedagoška praksa 2 (6 KT) Andragoška praksa (6 KT)

3. s

klop

IZBIRNI PREDMETI (6-19 KT):Angleščina za učitelje (3 KT)

Raziskovanje učnega procesa (4 KT) Slovenščina za učitelje (4 KT)

Učenci z učnimi težavami (3KT)Uravnavanje motečega vedenja (3 KT)

Andragoška didaktika* (5 KT)

4. s

klop ZAKLJUČNA APLIKATIVNA NALOGA (skupaj 6 KT):

izdelava naloge (25.000-30.000 znakov - 3 KT)praktični del (3 KT)

SKUPAJ 60 ECTS

*Andragoško didaktiko lahko izberejo samo udeleženci, ki je niso izbrali že znotraj specialne didaktike (t.i. izobraževalci odraslih)

36

OPOMBA: Udeleženci programa opravljajo specialno didaktiko glede na strokovno po-dročje predhodno pridobljene izobrazbe. Udeleženci z izobrazbo iz strokovnih področjih, kjer ne obstaja specialna didaktika, obiskujejo specialno didaktiko glede na širše strokov-no področje, torej specialno didaktiko družboslovja (npr. ekonomisti, pravniki…) ali spe-cialno didaktiko naravoslovja (npr. agronomi, farmacevti, zdravniki, inženirji…). Udele-ženci z zaključenimi enopredmetnimi študijskimi programi opravljajo specialno didaktiko svojega strokovnega področja, prakso pri tej specialni didaktiki v obsegu 10 KT (5 tednov) in 1 teden opazovalne prakse pri kateremkoli skupnem predmetu (2 KT). V primeru, da se želijo ukvarjati z izobraževanjem odraslih, pa lahko opravljajo specialno didaktiko in prakso svojega strokovnega področja za dvopredmetne (3 tedne oz. 6 KT) ter Andragoško didaktiko in Andragoško prakso (3 tedne oz. 6 KT). Udeleženci z zaključenimi dvopred-metnimi študijskimi programi, ki želijo pridobiti pedagoško usposobljenost pri obeh pred-metih, izberejo specialni didaktiki obeh strokovnih področij (v kolikor je to mogoče – gl. spodaj) ter prakso pri obeh predmetih (v obsegu 2 krat 3 tedne oz. 2 krat 6 KT).

Specialne didaktike glede na strokovna področja:

• andragogike,

• angleščine,

• biologije,

• družboslovja,

• filozofije,

• fizike,

• francoščine,

• geografije,

• glasbene vzgoje,

• italijanščine,

• kemije,

• grščine,

• latinščine,

• likovne didaktike,

• matematike,

• naravoslovja,

• nemščine,

• psihologije,

• slovenščine,

• sociologije,

• španščine,

• teologije,

• umetnostne zgodovine

• in zgodovine.

37

Program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe za predava-telje višjih strokovnih šol

1. Cilji programaGlavni cilj programa je usposobiti predavatelje višjih strokovnih šol za kakovostno izo-braževalno delo, ob upoštevanju sodobnih dognanj pedagoške psihologije, visokošolske didaktike, andragogike, poklicne pedagogike in specifičnosti danega poklicnega podro-čja. Pridobljena pedagoško-andragoška izobrazba po tem programu ne ustreza za delo v osnovni in srednji šoli.

Program upošteva specifičnost izobraževalnega dela na višješolski stopnji, pa tudi spe-cifičnost položaja predavateljev višjih strokovnih šol, ki imajo običajno že dolgoletne strokovne izkušnje s svojega poklicnega področja in mnogi tudi delujejo kot predavatelji le manjši del svojega delovnega časa.

2. Način izvajanja programaŠtudijski program za izpopolnjevanje obsega 30 kreditnih točk (KT) oziroma 185 kon-taktnih ur in traja razširjen semester. Program se praviloma izvaja kot izredni študij, ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela praviloma potekajo v prostorih fakultete v Ljubljani.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor je končal:• katerega koli od študijskih programov druge stopnje po bolonjski prenovi• katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih strokovnih študijskih programov.

Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci, ki so končali izobraževanje v tujini.

Predvideno število vpisnih mest na izvedbo je 16. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program oziroma kriteriji za sofinanciranje s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kar je napotitev s strani zavoda, vpisanega v razvid iz-vajalcev javnoveljavnih programov. Kot datum prijave se bo upošteval datum prispetja veljavne prijave, t.j. natisnjene in podpisane prijavnice z vsemi prilogami.

4. StroškiŠolnina za š.l. 2014/15 znaša 900,00 €. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo predvidoma sofinanciralo eno izvedbo programa za udeležence, ki so napoteni v program s strani višjih strokovnih šol, vpisanih v razvid izvajalcev javnoveljavnih pro-gramov MIZŠ. Šolnina za te udeležence bo v primeru sofinanciranja znašala 548,80 €.

5. PrijaveRazpis za vpis v program bo objavljen naknadno predvidoma za letni semester 2015 na spletni FF: http://www.ff.uni-lj.si/1/Dejavnosti-FF/Center-za-pedagosko-izobrazevanje/Programi-za-izpopolnjevanje/Pedagosko-andragoska-izobrazba-za-predavatelje-vis.aspx

6. Dodatne informacijePredstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 48 ali pišete na [email protected] .

38

7. Predmetnik programa za izpopolnjevanje

zap.št. predmet Kreditne točke

1 Poučevanje za aktivno učenje 6

2 Izobraževanje odraslih, ključni pristopi in metode 5

3 Preverjanje in ocenjevanje znanja 4

4 Povezava teorije in prakse v načrtovanju in izvajanju izobraževanja 4

5 Teorija in metode poklicnega in strokovnega izobraževanja 4

6 Raziskovalno-aplikativna naloga 7

SKUPAJ 30

39

Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK)

1. Cilji programaCilj programa je, da udeležence seznani z delom v šolski knjižnici in jih usposobi za delovna opravila v šolskih knjižnicah, to je knjižnicah osnovnih, srednjih in strokovnih šol, glasbenih šol, zavodov za usposabljanje mladine in dijaških domov. Program ne usposobi za izvajanje predmeta Informacijsko opismenjevanje, za katerega je po veljav-nih predpisih potrebna univerzitetna izobrazba bibliotekarske smeri.

2. Način izvajanja programaŠtudijski program za izpopolnjevanje obsega 43 kreditnih točk (KT) oziroma 268 kon-taktnih ur in traja razširjeni semester predvidoma od novembra 2014 do junija 2015. Program se izvaja kot izredni študij, predvidoma ob koncu tedna (v petek popoldne in soboto), izjemoma pa tudi med tednom. Organizirane oblike pedagoškega dela pravilo-ma potekajo v prostorih fakultete (Aškerčeva cesta 2, Ljubljana).

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV Študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (ŠPIK) se lahko vpiše, kdor ima izobrazbo pridobljeno po študijskem programu druge stopnje oziroma izobrazbo pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, in izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje o stopnji in smeri izobrazbe za učitelja oz. svetovalnega delavca v vzgoji in izobraževanju. Pod enakimi pogoji se lahko vpisujejo tudi udeleženci, ki so končali izobraževanje v tujini.

Predvideno število vpisnih mest je 30. Prednost pri vpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom s področja vzgoje in izobraževanja. Če je teh kandidatov več kot je razpisanih mest, se upošteva kriterij daljše dobe zaposlitve na področju vzgoje in izo-braževanja (v šolski knjižnici).

4. StroškiŠolnina za š.l. 2014/15 znaša 779,33 €. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo predvidoma sofinanciralo program za udeležence, ki so zaposleni v zavodih na po-dročju vzgoje in izobraževanja, vpisanih v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov MIZŠ, in so na izobraževanje napoteni s strani delodajalca. Šolnina za te udeležence bo v primeru sofinanciranja MIZŠ znašala 389,66 €, če bo zadostno število udeležencev iz šolstva in bo za ta namen na razpolago še dovolj finančnih sredstev na proračunski postavki. Sredstva za sofinanciranje programa bodo odobrena po pričetku izvedbe.

5. PrijaveRok za pisne prijave z dokazili je 10. oktober 2014. Za prijavo je potrebno najprej izpolniti in oddati elektronsko prijavnico, ki je dosegljiva na povezavi: https://vis.ff.uni-lj.si/razpis_vnos_0_SPIK.asp#. Prijava bo šteta kot veljavna, ko bo natisnjena in podpisana prijavnica skupaj z vsemi potrebnimi prilogami v roku dostavlje-na na naslov Filozofska fakulteta UL, Center za pedagoško izobraževanje, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana s pripisom »Prijava na razpis ŠPIK«. Priloge so: overjena fotokopija diplome (razen diplomanti FF UL, ki lahko priložijo neoverjeno fotokopijo), ustrezno

40

potrdilo o spremembi imena oz. priimka (fotokopija), v kolikor se ime in/ali priimek na diplomi razlikuje od imena in/ali priimka na prijavnici, napotitev na program za izpopolnjevanje – obrazec je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete: http://www.ff.uni-lj.si/1/Dejavnosti-FF/Center-za-pedagosko-izobrazevanje/Programi-za-iz-popolnjevanje/Studijski-program-za-izpopolnjevanje-iz-biblioteka.aspx in fotokopija potrdila o opravljenem strokovnem izpitu s področja vzgoje in izobraževanja.

6. PriznavanjeUdeležencem se lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospe-cifičnim kompetencam, določenim s programom. Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo kot merilo za izbiro ob omejitvi vpisa ali kot opravljena študijska obveznost. Udeleženec, ki prosi za oprostitev obveznosti, mora predložiti ori-ginale dokazil o opravljenem izobraževanju, pridobljenem znanju in praksi.

7. Dodatne informacijePredstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 49 ali pišete na [email protected] .


Zap. št. Učna enota Kontaktne ure skupaj

KT

Osnovni predmeti:

1 Avtomatizacija knjižnic 16 3

2 Informacijski viri in storitve 20 5

3 Izgradnja knjižničnih zbirk 32 6

4 Književnost za bibliotekarje in založnike 16 3

5 Obdelava knjižničnega gradiva 40 6

6 Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic 40 6

Specialni predmeti:

7 Izobraževanje uporabnikov v šolski knjižnici 72 8

8 Uporabniki informacijskih virov in storitev 16 3

9 Upravljanje knjižnic 16 3

SKUPAJ 268 43

41

Osnove visokošolske didaktike

1. Cilji programaCilj programa je omogočiti visokošolskim asistentom in učiteljem pridobitev in izpopol-nitev znanja za uspešno visokošolsko poučevanje, ki podpira kakovostno učenje študen-tov. Udeleženci pridobijo zmožnosti, ki so potrebne za uspešno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje visokošolskega izobraževalnega procesa na svojem strokovnem področju.

2. Način izvajanja programaŠtudijski program za izpopolnjevanje obsega 10 kreditnih točk (KT) in se praviloma izvaja v enem semestru (v strnjenih časovnih blokih). Program temelji na aktivnih me-todah v povezavi s praktičnimi izkušnjami. Izvajanje se delno prilagaja strokovnem področju udeleženca.

Program je namenjen že zaposlenim (neodvisno od oblike zaposlitve) visokošolskim sodelavcem in učiteljem. Vseskozi se izvaja kot prepletanje pedagoške, andragoške, psihološke in didaktične teorije ter njihove učne oziroma poklicne prakse. Pri vseh predmetih je zlasti v vaje vključeno izkušenjsko in kolegialno učenje na praktičnih primerih. Tako je praktični del izobraževanja vključen pri vseh predmetih v obliki mini nastopov z video povratno informacijo, kolegialnih hospitacij, analize primerov iz lastne pedagoške prakse in pri izvedbi empiričnega dela seminarske naloge.

3. Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisaV program za izpopolnjevanje se lahko vpiše, kdor je končal:• katerega koli od študijskih programov druge stopnje po bolonjski prenovi• katerega koli od univerzitetnih ali visokošolskih študijskih programov

in ima status (stalnega ali pogodbenega) asistenta ali učitelja na kateri od slovenskih univerz ali visokih šol.

Predvideno število vpisnih mest za eno izvedbo programa za izpopolnjevanje je 16. Merilo za izbiro ob omejitvi vpisa je datum prijave v program oziroma kriteriji za sofi-nanciranje s strani financerja.

4. PriznavanjeUdeležencem se lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospeci-fičnim kompetencam, določenim s programom za izpopolnjevanje. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem.

5. Dodatne informacijePredstavitveni zbornik programa je objavljen na spletni strani Filozofske fakultete Uni-verze v Ljubljani. Za vsa morebitna vprašanja lahko pokličete na tel. 01 241 10 46 ali pišete na [email protected].

42


PREDMETI P S V DO KT

Poučevanje za aktiven študij 20 10 10 2 4

Samostojen študij in e-učenje 14 8 8 2 3

Ocenjevanje znanja in evalvacija 14 8 8 2 3

SKUPAJ 48 26 26 8 10

Preglednica: Predmetnik študijskega programa – preglednica učnih enot po predava-njih (P), seminarjih (S), vajah (V), druge oblike (DO) in kreditnih točkah (KT)

PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINECenter za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani lahko pri-pravi in izvede po vaših potrebah individualno prilagojene programe.

Za dodatne informacije se obrnite na elektronski naslov [email protected] ali pa nas pokličite po telefonu 01 241 10 49.

43

IZPITI IZ TUJIH JEZIKOVIzpiti iz tujih jezikov so namenjeni kandidatom in kandidatkam z vsaj osnovnim zna-njem tujega jezika, ki potrebujejo potrdilo o znanju tujega jezika za zasebne ali uradne namene (npr. za vpis na podiplomski študij, za razpis na delovno mesto, za pridobitev štipendije, za študij v tujini, za izpolnjevanje meril za napredovanje ipd.). Kandidati in kandidatke na Filozofski fakulteti opravljajo le izpit, medtem ko se jezikovno izobražu-jejo lahko kjerkoli.

SEZNAM JEZIKOVKandidati in kandidatke lahko pri nas opravljajo izpite iz 22 tujih jezikov: anglešči-na, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina, portugalščina, hrvaščina, srbščina, makedonščina, madžarščina, ruščina, japonščina, kitajščina, češčina, slovaščina, polj-ščina, arabščina, švedščina, grščina, stara grščina, latinščina in esperanto.

KAKO SE PRIPRAVITI NA IZPIT?Kandidati in kandidatke lahko pristopijo k izpitu brez posebne priprave (ni jim npr. treba opraviti posebnega pripravljalnega tečaja). Na izpit se kandidati in kandidatke lahko pripravijo tudi tako, da berejo tekste v ciljnem jeziku, ponovijo slovnico, napišejo sestavek, poslušajo avtentična besedila v ciljnem jeziku ipd.

Podrobnejše napotke o vsebini izpita in o pripravi nanj dobijo kandidati in kandidatke pri posameznem izpraševalcu oz. izpraševalki v času govorilnih ur, lahko pa mu/ji vpra-šanja posredujete tudi po elektronski pošti.

KAKO PRISTOPITI K IZPITU?Kandidati in kandidatke naj se pred opravljanjem izpita v času uradnih ur (11.00 - 13.00, sreda tudi 11.00 - 15.00) zglasijo na CPI-ju (soba 508, nadstr. 5), kjer dobijo navodila za plačevanje obveznosti. Kontaktna oseba za izpite iz tujih jezikov je Luka Hrovat ([email protected], tel.: 01/241 1046).

PLAČEVANJE OBVEZNOSTICena opravljanja izpita iz znanja tujega jezika je 123,02 EUR. Na podlagi potrdila o plačilu, kandidat/ka na CPI-ju prejme dva izvoda obrazca (»Spričevalo o znanju tujega jezika«) za opravljanje izpita iz tujega jezika. V kolikor vam izpit plača delodajalec oz. druga pravna oseba, nam morate predhodno dostaviti originalno naročilnico. Kasnejših reklamacij ne upoštevamo.

KDAJ LAHKO OPRAVLJATE IZPIT?Predpisanih rokov za opravljanje izpita iz znanja tujih jezikov ni. Kandidat ali kandidat-ka v času govorilnih ur kontaktira izbranega izpraševalca za posamezni tuj jezik in se z njim dogovori za izpitni rok.

SEZNAM IZPRAŠEVALCEV:http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Dejavnosti/CPI/IzpitiIzTuihJezikov/IzpitiIzTujihJezikov.html

44

Naslov programa:__________________________________________________________

Čas in kraj izpeljave programa________________________________________________

Ime in priimek udeleženca/ke:________________________________________________

Rojstni datum: ____________________________________________________________

Davčna številka udeleženca (obvezno!): _________________________________________

Elektronski naslov:_________________________________________________________

Naziv in naslov delodajalca (ulica in pošta) ter telefonska številka v službi:

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

Izobrazba:____________________ Delovno mesto:____________________

Kotizacijo za udeležence, zaposlene v vzgojno izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javnovel-javne programe, in imajo soglasje odgovorne osebe zavoda, delno sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.Potrditev, da je udeleženec/udeleženka zaposlen/a na vzgojno izobraževalnem zavodu, vpisa-nem v razvid MIZŠ, in napoten/a na izobraževanje s strani zavoda:

podpis odgovorne osebe: _______________________ žig

Kotizacijo za seminar (ustrezno obkrožite):• bom plačal/a sam/a• bo plačal delodajalec; če je delodajalec davčni zavezanec, navedite davčno številko:_______

podpis odgovorne osebe: _______________________ žig

Ob prijavi pošljite tudi naročilnico vašega zavoda oz. podjetja, ki je podlaga za izstavitev računa.

Pomembno:Pisne odjave sprejemamo najkasneje 8 dni pred izpeljavo programa na naslov Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje, p.p. 580, 1001 Ljubljana, po elektronski pošti na naslov [email protected]. V nasprotnem primeru že plačane kotizacije ne bomo mogli vrniti oziroma vam bomo koti-zacijo, kljub neudeležbi, zaračunali.

Center za pedagoško izobraževanjeAškerčeva 2, 100 Ljubljana

PRIJAVNICA

PROGRAMI PROFESIONALNEGAUSPOSABLJANJAZA STROKOVNE DELAVCE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJUZA ŠOLSKO LETO 2014/15

Center za pedagoško izobraževanjeLjubljana 2014

PRPRPR PR PR PR ZA STROKOVNE ZA STROKOVNE ZA STROKOVNE USUSUS

Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete je bil ustanovljen 1978. leta z namenom, da skrbi za pedagoško izobraževanje in izpopolnjevanje (bodočih) učiteljev, ki ga usklajuje in povezuje s prakso. Os-novno vodilo je bilo ves čas razvijanje in uveljavljanje sodobnih – aktivnih oblik dela, ki izhajajo iz izkušenj

in ki naj bi jih udeleženci prenesli v vsakdanjo učno prakso.

Center za pedagoško izobraževanje deluje na področjih:- programi za izpopolnjevanje izobrazbe,

- programi za profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju,- koordinacija projektov (EU),

- mednarodno sodelovanje in organizacija konferenc.

programi profesionalnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju

Documents