programska reŠitev za obdelavo podatkov stati … · static traffic radar radar speed camera ad9,...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer študija: Organizacijska informatika

PROGRAMSKA REŠITEV ZA OBDELAVO PODATKOV STATI ČNEGA PROMETNEGA

RADARJA Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Borut Jakopin

Kranj, marec 2006

ZAHVALA Spoštovanemu mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkoviču se najlepše zahvaljujem za koristne nasvete in usmerjanje pri reševanju strokovnih problemov. Za pomoč se zahvaljujem tudi gospe mag. Inge Lenarčič ter vsem ostalim na Generalni policijski upravi, Policijski upravi Ljubljana ter Specializirani enoti za nadzor prometa in Policijskemu oddelku Ljubljana Polje, lektorici Katji Šušteršič, svoji družini ter vsem ostalim, ki so mi pomagali in me pri delu spodbujali.

Povzetek Programska rešitev za obdelavo podatkov statičnega prometnega radarja V nalogi je opisan razvoj programske rešitve za obdelavo podatkov statičnega radarja Radar speed Camera AD9 češkega proizvajalca podjetja Rahmet c. h. m a. s. Kunovice, ki ga za potrebe policije v Republiko Slovenijo (RS) uvaža slovensko podjetje Digitech d. o. o. Prenos podatkov iz radarja ter vsa obdelava podatkov se trenutno obdeluje ročno. Programska rešitev, narejena s programskih orodjem Microsoft Access, zagotavlja avtomatizacijo obdelave teh podatkov. Baza podatkov policije je simulirana, saj za potrebe diplomske naloge ni bilo mogoče uporabiti prave baze podatkov policije. Programska rešitev omogoča izpis vseh potrebnih podatkov na standardne policijske obrazce, s čimer je močno zmanjšana obremenitev policistov, posledično pa so seveda manjši tudi stroški. Ključne besede: promet, kontrola hitrosti, radar, programska rešitev, baza podatkov

Abstract Software solution for data processing of static traffic radar Diploma work describes the development of software solution for data processing of static traffic radar Radar Speed Camera AD9, made by Czech company Rahmet c. h. m a .s. Kunovice, which is imported to Republic of Slovenia by Slovene company Digitech d .o. o. for police needs. Data transfer from radar including all data processing is currently done manually. The software solution, made with Microsoft Access tool insures automatization of data processing. The police database is simulated since its impossible to use real police database in diploma work. This software solution enables readout of all necesarry data on standard police forms, which significantly reduces the load from police officers and also reduces costs. Key words: traffic, speed control, radar, software solution, database

KAZALO 1. Uvod ........................................................................................................................ 6 2. Zakonska podlaga in podatki o ukrepih in prometnih nesrečah....................... 8 2.1. Zakonska podlaga.............................................................................................. 8 2.2. Podatki o prometnih nesrečah........................................................................ 10 2.3. Prekoračitve hitrosti ........................................................................................ 11 2.4. Kršitve, zaznane s stacionarnim radarjem AD9........................................... 12 3. Radarji na policiji ................................................................................................ 13 3.1. Princip delovanja radarja AD9 ...................................................................... 14 3.2. Pravila za izbiro lokacije................................................................................. 15 3.3. Neprimerne lokacije ........................................................................................ 17 4. Orodje za prepoznavanje znakov (ANPR) ........................................................ 19 4.1. Princip delovanja ............................................................................................. 19 4.2. Uporaba sistema Digivis v programski rešitvi .............................................. 19 5. Posnetek obstoječega stanja................................................................................ 22 5.1. Trenutni in predvideni obseg dela.................................................................. 22 5.2. Trenutni način dela s statičnim radarjem AD9 ............................................ 22 6. SWOT analiza ..................................................................................................... 29 6.1. Prednosti SWOT analize ................................................................................. 29 6.2. Slabosti SWOT analize.................................................................................... 30 6.3. Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti programske rešitve............... 30 6.4. Kriti čni dejavniki uspeha................................................................................ 34 7. Rešitev problema.................................................................................................. 36 7.1. Osnove programske rešitve............................................................................. 36 7.2. Izgradnja programske rešitve......................................................................... 42 7.3. Ukazni gumbi in meniji ................................................................................... 51 8. Zaključek .............................................................................................................. 54 9. Literatura in viri .................................................................................................. 56

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Borut Jakopin: Programska rešitev za obdelavo podatkov statičnega prometnega radarja stran 6 od 59

1. UVOD Policija se v zadnjem času kot ena večjih organizacij v Sloveniji sooča s preobremenjenostjo zaposlenih, kar lahko vodi v njihovo nezadovoljstvo, pomanjkanje motivacije in s tem posledično v padec kakovosti dela. Razlogov za preobremenjenost je več, kot tri glavne pa lahko izpostavimo: povečanje problematike, stagnacija števila zaposlenih in zastarel način dela. Medtem ko na obseg problematike seveda ni mogoče neposredno vplivati, obseg števila zaposlenih pa je odvisen predvsem od finančnih zmožnosti, pa lahko obremenjenost zaposlenih zmanjšamo z uvajanjem različnih orodij, ki jim olajšajo in zmanjšajo rutinska oz. ponavljajoča se opravila. V zadnjih desetih letih se je na policiji na področju informatike (slednje velja le za operativno raven) spremenilo relativno malo. Razen redkih izjem so programska orodja v uporabi enaka, ogromno administrativnih opravil se še vedno opravlja ročno. Če je bila pred desetimi leti obremenjenost kljub temu razmeroma nizka, pa v današnjem času to ni več tako. Za izboljšave na tem področju je tako ogromno »manevrskega prostora«. Nakup zmogljivejše strojne opreme in sodobne programske opreme lahko nedvomno zmanjša obremenitve zaposlenih, skrajša čas nekaterih opravil in s tem dolgoročno zmanjša stroške organizaciji. To pa mora biti cilj vsake organizacije oz. podjetja. Cilj diplomskega dela je ustvariti oz. napisati programsko rešitev, ki bo odpravila ročno pisanje nekaterih obrazcev, ki so v uporabi na operativni ravni na policiji. Programska rešitev bi v dejanski uporabi sicer uporabljala podatke iz obstoječe baze podatkov MNZ, diplomska naloga pa uporablja simulirano bazo podatkov, narejeno v MS Accessu. Za povezavo programske rešitve s trenutno bazo podatkov MNZ bi bilo potrebno pridobiti dovoljenje MNZ oz. GPU, za izdelavo vmesnika pa dodeliti tudi zaposlene v UIT GPU. Ker pa bi uporaba pravih podatkov iz baz podatkov MNZ predstavljala kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS št. 86/2004), je v dogovoru z naročnikom (mag. Inge Lenarčič iz UIT GPU) v diplomski nalogi najbolj smotrno uporabiti simulirano bazo podatkov. V primeru, da bi programsko rešitev lahko uporabili na policiji, pa je povezava z bazo podatkov MNZ mogoča, oz. je vmesnik mogoče izdelati. Za lažjo povezavo programske rešitve z obstoječo bazo podatkov pa bi bilo potrebno počakati na prenos baze podatkov na nov sistem, programiran v programskem jeziku Java. Zasnova slednje sicer že obstaja, a le v testne namene. Programska rešitev je napisana izključno za en segment policijskega dela, to je za delo s statičnim merilnikom hitrosti (radarjem) AD9, ki je v uporabo prišel leta 2005. Namen programske rešitve je razbremeniti zaposlene v SENP, saj trenutno delo z radarjem AD9 v celoti poteka ročno. S povezavo z bazo podatkov MNZ programska rešitev odpravi ročno iskanje podatkov v bazah, z nekaj preprostimi ukazi pa te podatke natisne na obrazec, s čimer se močno skrajša čas postopka. Čeprav je bistvo diplomske naloge sama programska rešitev, pa smo v diplomski nalogi predlagali tudi nekatere rešitve za skrajšanje časa pridobivanja podatkov iz



radarja AD9, saj se tudi to trenutno opravlja ročno. Predlagana rešitev je zgolj teoretična, praktična uporaba pa je odvisna od odobrenih sredstev, zahtevala pa bi tudi sodelovanje zaposlenih v UIT GPU in logistični službi oz. SOP. V prvem delu diplomske naloge je predstavljenih nekaj podatkov s področja dela policije in SENP in zakonska podlaga ter njena razlaga, na kratko je razloženo delovanje statičnega radarja AD9 in potrebne programske opreme ANPR. Sledi bolj podroben opis trenutnega stanja in predlagane izboljšave oz. rešitve, nato opis programske rešitve ter njena razlaga, na koncu pa sledijo še zaključki, do katerih smo prišli pri izdelavi programske rešitve.



2. ZAKONSKA PODLAGA IN PODATKI O UKREPIH IN PROMETNIH NESREČAH

Podatki so uporabljeni iz tabel STAI evidenc MNZ zaradi lažjega razumevanja obsega dela, ki ga opravlja SENP, ter prikaza kršitev cestnoprometnih predpisov (prekoračitev hitrosti) in prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Statistika je izmerjena za posamezno lokacijo ter za območje celotne RS v obdobju od 01. 01. 2005 do 22. 10. 2005. 2.1. ZAKONSKA PODLAGA

Neprilagojena hitrost (30. člen ZVCP-1-UPB2) (1) Voznik sme voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko

ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje. (2) Hitrost in način vožnje mora prilagoditi svojim sposobnostim, lastnostim in

stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem.

Prekoračitev hitrosti (32. člen ZVCP-1-UPB2) (7) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno

hitrost na cesti v naselju, se kaznuje za prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 10 km/h, z 10.000 tolarjev;

b) če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20 km/h, s 30.000 tolarjev. Enako se kaznuje voznik, ki do vključno 10 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 1 kazenska točka;

c) če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h, s 60.000 tolarjev. Enako

se kaznuje voznik, ki nad 10 do vključno 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;

d) če prekorači hitrost za več kot 30 km/h, z najmanj 120.000 tolarjev. Enako

se kaznuje voznik, ki za več kot 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi najmanj 5 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.



(8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se izreče vozniku motornega vozila, ki v naselju prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50 km/h ali v območju za pešce, v območju umirjenega prometa oziroma v območju omejene hitrosti za več kot 30 km/h, poleg globe, določene v prejšnjem odstavku tudi 18 kazenskih točk.

(9) Voznik, ki preseže s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost

na cesti zunaj naselja, razen na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 20 km/h, z 10.000 tolarjev; b) če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h, z 20.000 tolarjev.

Vozniku motornega vozila se izreče tudi 1 kazenska točka;

c) če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40 km/h, s 40.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;

d) če prekorači hitrost za več kot 40 km/h, z najmanj 60.000 tolarjev. Vozniku

motornega vozila se izreče tudi najmanj 5 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(10) Voznik, ki preseže s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno

hitrost na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z globo:

a) če prekorači hitrost do vključno 20 km/h, z 10.000 tolarjev; b) če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30 km/h, z 20.000 tolarjev;

c) če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40 km/h, s 30.000 tolarjev.

Vozniku motornega vozila se izreče tudi 1 kazenska točka;

d) če prekorači hitrost nad 40 km/h do vključno 50 km/h, s 40.000 tolarjev. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;

e) če prekorači hitrost za več kot 50 km/h, z najmanj 60.000 tolarjev. Vozniku

motornega vozila se izreče tudi najmanj 5 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila.

(11) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek drugega udeleženca cestnega

prometa, ki prekorači največjo dovoljeno hitrost, predpisano v tem členu. 32. člen ZVCP-1-UPB2 torej predpisuje kazni za prekoračitve hitrosti v naselju ali izven njega, pri čemer mora biti omejitev hitrosti predpisana s prometnim pravilom ali prometnim znakom.



Ker pa pri prometnih nesrečah ni mogoče izmeriti hitrosti udeleženih vozil, 30. člen ZVCP-1-UPB2 predpisuje, da morajo vsi udeleženci prilagoditi hitrost svojega vozila svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem, oziroma lahko vozijo s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladujejo in da ga lahko ustavijo pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakujejo. To v praksi pomeni, da lahko voznik vozi z neprilagojeno hitrostjo, tudi če vozi s hitrostjo, ki je manjša od omejitve hitrosti, pa zaradi različnih okoliščin ne more ustaviti svojega vozila pred oviro, ki jo v danih okoliščinah lahko pričakuje. Voznike se torej za vse prometne nesreče, katerih vzrok je hitrost, kaznuje po 30. členu ZVCP-1-UPB2, ne pa po 32.členu ZVCP-1-UPB2, saj jim pri prometni nesreči ni mogoče izmeriti hitrosti. 2.2. PODATKI O PROMETNIH NESREČAH

PROMETNE NESREČE POSLEDICE VZROKI PROMETNIH

NESREČ SMRT TP ŠKODA SKUPAJ MRTVI HTP LTP NEPOŠ. SKUPAJ

Nepravilna stran in smer vožnje 53 1088 2159 3300 69 197 1328 4338 5932

Nepravilno prehitevanje 1 285 493 779 1 47 361 1269 1678

Nepravilnosti na cesti 0 19 20 39 0 2 20 35 57

Nepravilnosti na tovoru 0 5 83 88 0 1 4 157 162

Nepravilnosti na vozilu 1 10 25 36 1 4 9 58 72

Nepravilnosti pešcev 6 111 14 131 6 25 93 147 271

Neprilagojena hitrost 81 2287 2775 5143 90 411 2919 5784 9204 Neupoštevanje pravil prednosti 32 1639 1854 3525 33 201 2129 5560 7923 Neustrezna varnostna razdalja 0 1076 1928 3004 0 11 1653 5688 7352

Premiki z vozilom 4 457 4685 5146 4 36 535 8917 9492

Ostalo 6 525 1274 1805 6 56 543 2335 2940

SKUPAJ 184 7502 15310 22996 210 991 9594 34288 45083

Tabela 1 - Podatki o prometnih nesrečah (Vir: GPU, 24. 10. 2005) LEGENDA: SMRT – prometne nesreče, v katerih je umrla vsaj ena oseba TP – prometne nesreče, v katerih je bila telesno poškodovana vsaj ena oseba ŠKODA – prometne nesreče, v katerih je bila povzročena samo materialna škoda MRTVI – število vseh umrlih oseb v prometnih nesrečah HTP – število vseh hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah LTP – število vseh lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah



NEPOŠ. – število nepoškodovanih oseb v prometnih nesrečah Največji delež hujših prometnih nesreč (44 odstotkov nesreč s smrtnim izidom in 30,5 odstotka nesreč telesnimi poškodbami) se torej zgodi zaradi neprilagojene hitrosti voznikov. 2.3. PREKORAČITVE HITROSTI

ČLEN ODSTAVEK TOČKA OP HP GLOBA OPOZORILA SKUPAJ

32 7 A 8 12 19.093 7.285 26.398

32 7 B 43 23.333 0 183 23.559

32 7 C 40 6.780 0 26 6.846

32 7 D 2.668 0 0 0 2.668

32 8 83 0 0 0 83

32 9 A 3 2 7.694 1.275 8.974

32 9 B 2 1.271 0 13 1.286

32 9 C 2 387 0 4 393

32 9 D 176 0 0 0 176

32 10 A 0 0 8.220 130 8.350

32 10 B 1 4 4.354 21 4.380

32 10 C 5 635 0 2 642

32 10 D 1 281 0 0 282

32 10 E 439 0 0 0 439

SKUPAJ 3.471 32.705 39.361 8.939 84.476

Tabela 2 - Podatki o prekoračitvah hitrosti (Vir: GPU, 24. 10. 2005) LEGENDA: OP – obdolžilni predlog Oddelku za prekrške okrajnega sodišča HP – odločba, ki jo izda prekrškovni organ (pristojna policijska enota) po hitrem postopku GLOBA – izrečena globa (plačilni nalog oz. globa, izterjana na kraju) Iz tabele je torej razvidno, da je bilo v obdobju od 01. 01. 2005 do 22. 10. 2005 na območju Republike Slovenije ugotovljenih 84.476 prekoračitev hitrosti. Globa je bila izrečena 39.361 voznikom, 32.705 voznikom je bila izdana odločba po hitrem postopku, zoper 3.471 voznikov pa je bil podan obdolžilni predlog Oddelku za prekrške na pristojnem okrajnem sodišču. Potrebno je tudi povedati, da je bil za 83 voznikov predlagan odvzem vozniškega dovoljenja oz. izrek 18 kazenskih točk za največje prekoračitve hitrosti (nad 50 km/h v naselju oziroma nad 30 km/h v območju za pešce, v območju umirjenega prometa oziroma v območju omejene hitrosti)



Meritve so bile izvedene z vsemi obstoječimi radarji, ki jih ima policija (stacionarni AD9, mobilni PROVIDA, avtomobilski stacionarni MULTANOVA F6 in GATSO ter ročna RIEGEL LR-235 in TRAFFI PATROL). 2.4. KRŠITVE, ZAZNANE S STACIONARNIM RADARJEM AD9

ČLEN

STACIONAŽA TIP KAZNI 32/10-A 32/10-B 32/10-E OSTALO

GLOBA 5.271 528 0 0

HP 0 0 0 5

OP 0 0 7 1

CESTA A1, ODSEK 0050, KM 02.600

(AVTOCESTA – GOLOVEC) SKUPAJ 5.271 528 7 6

Tabela 3 - Podatki o kršitvah, zaznanih z radarjem AD9 (Vir: GPU, 24. 10. 2005) LEGENDA: OP – obdolžilni predlog Oddelku za prekrške okrajnega sodišča HP – odločba, ki jo izda prekrškovni organ (pristojna policijska enota) po hitrem postopku GLOBA – izrečena globa (plačilni nalog oz. globa, izterjana na kraju) Edini stacionarni radar AD9, ki je trenutno v uporabi na slovenskih cestah, je nameščen na Avtocesti A1, odsek 0050, km oznaka 02.600 (vzhodna obvoznica, pred predorom Golovec). V letu 2005 je radar zaznal 5.812 kršitev, od katerih je bilo 5.806 prekoračitev hitrosti. Globa je bila izrečena 5.799 voznikom (gre za plačilni nalog, poslan skupaj s sliko po pošti), zoper 7 voznikov pa je bil podan obdolžilni predlog Oddelku za prekrške na pristojnem okrajnem sodišču. Stacionarni radar AD9 je zaznal tudi 6 ostalih kršitev voznikov, med katerimi jih je bilo 5 kaznovanih z odločbo po hitrem postopku, zoper enega pa je bil podan obdolžilni predlog Oddelku za prekrške na pristojnem okrajnem sodišču.



3. RADARJI NA POLICIJI Na policiji so za merjenje hitrosti na cestah v uporabi različni radarji, ki jih glede na način uporabe delimo v štiri kategorije:

a) stacionarni, b) mobilni, c) ročni, d) avtomobilski.

a) Stacionarni radarji

Značilnost stacionarnih radarjev je, da so postavljeni na fiksnih lokacijah, ki se praviloma ne menjajo. Praviloma zato, ker so oz. bodo na lokacijah postavljena le ohišja, med katerimi se bodo menjali radarji. Trenutno je v uporabi le en tak radar, in sicer statični radar tipa AD9, ki se nahaja na avtocesti A1 pred predorom Golovec na obrobju Ljubljane. V prihodnosti je predvidena postavitev ohišij na novih lokacijah, med katerimi se bodo menjali stacionarni radarji.

b) Mobilni radarji

Primer mobilnega radarja, ki je v uporabi na policiji, je sistem PROVIDA. Nameščen je v različnih civilnih vozilih, ki meritve opravljajo med vožnjo, ponavadi na avtocestah. Po opravljeni meritvi mora vozilo z nameščenim radarjem prehiteti in ustaviti izmerjeno vozilo.

c) Ročni radarji

Na policiji sta trenutno v uporabi ročna laserska merilnika znamke RIEGL LR-235 in TRAFFI PATROL. Oba delujeta na podlagi enakega principa, to je odboja laserskega snopa, razlika je le v velikosti. Veljavne meritve opravljata do razdalje 500 metrov, čeprav je domet lahko tudi do dvakrat daljši, a meritve na tako velikih razdaljah niso več najbolj točne.

d) Avtomobilski radarji

MULTANOVA F6 in GATSO sta tipična predstavnika avtomobilskih radarjev. Njihova značilnost je, da so vgrajeni v avtomobile, vendar ne morejo izvajati meritev med vožnjo, ampak le ustavljeni na različnih lokacijah. Poleg usposobljenega merilca je potrebna tudi dodatna policijska patrulja, ki ustavlja kršilce in izvaja postopke.



3.1. PRINCIP DELOVANJA RADARJA AD9 Radar speed Camera AD9 je izdelek češkega proizvajalca podjetja Rahmet c. h. ma. s. Kunovice, ki ga za potrebe policije v Republiko Slovenijo uvaža slovensko podjetje Digitech d. o. o.

Slika št. 1 - statični radar AD9 (Vir: http://www.digitech.si/, 03. 07. 2005) Statični radar AD9 se uporablja za merjenje in dokumentiranje hitrosti prihajajočega in odhajajočega prometa po principu dopplerjevega efekta. To pomeni, da radar AD9 seva oddajni signal in na podlagi oddanega in odbitega signala tvori dopplerjev signal, iz katerega izračuna hitrost merjenega vozila. Če je ta hitrost večja od prednastavljene spodnje meje, sproži kontrolni računalnik radarja digitalno kamero. Slika se nato shrani v interni pomnilnik naprave in vsebuje sliko izmerjenega vozila, smer vožnje ter čas in datum merjenja. Takoj zatem sistem pokaže fotografijo vozila. Tako se lahko vsakokrat sproti preverja kakovost fotografije, ki se uporablja v nadaljnjem postopku.



Slika št. 2 - fotografija izmerjenega vozila (Vir: Navodilo za uporabo radarja AD9 2003)

Za nadaljnjo obdelavo se slike prenesejo iz radarja na podatkovni medij ali preko računalniškega omrežja na osebni računalnik. Tu se lahko slike obdelujejo ter dolgoročno arhivirajo. Vsi potrebni parametri se v radar vnašajo preko na dotik občutljivega LCD zaslona, ki hkrati služi tudi kot nadzorni monitor. 3.2. PRAVILA ZA IZBIRO LOKACIJE Merjenje se lahko izvaja z leve ali desne strani ceste. Meri se lahko prihajajoči ali odhajajoči promet ali pa oboje naenkrat.

- V kotu sevanja žarka +/- 10°, gledano z osi sonde, ne sme biti nobenih ovir, ki bi lahko motile radijski signal ali ga odbijale. Primer so drevesa, visoko grmovje, cestne svetilke, semaforji, informacijske table ipd. Takšno napako lahko odkrijemo z večkratnim merjenjem enega in istega vozila ali z merjenjem zaporedja vozil, ki spodleti. V tem primeru meritev na tem mestu ni mogoča.

- V primeru večpasovne ceste je priporočljivo radar namestiti čim bližje

voznemu pasu, na katerem bomo izvajali meritev, kar vodi do manjšega odstopanja od realne hitrosti

- V vidnem kotu fotoaparata oz. videokamere +/- 20° ne sme biti predmetov, ki

bi zakrivali pogled na merjena vozila. Prav tako ni dobro, če sonce sije direktno v leče fotoaparata oz. videokamere ali če sije v fotoaparat pod kotom, manjšim od 45°. V tem primeru lahko odboji svetlobe v objektivu onemogočijo razpoznavo voznika in/ali tablice vozila.



- Cestni odsek, na katerem se izvaja meritev, mora biti raven v smeri vožnje v dolžini, ki je odvisna od razdalje postavitve radarja pravokotno na cesto. Predpisane dolžine so razvidne iz tabele 4.

Pravokotna razdalja med Minimalna dolžina ravnega

radarjem in cesto odseka ceste 5 m 35 m 10 m 45 m 15 m 60 m

Tabela 4 - predpisane dolžine pri postavitvi radarja (Vir: Navodilo za uporabo radarja AD9 2003)

Za raven cestni odsek se šteje, da ima cesta krožni premer večji od 1600 metrov. Če je ta radij manjši, se cesta šteje za krivo in na njenem zunanjem robu ni dovoljeno opravljati meritev hitrosti. Merjenje hitrosti na notranji strani krivine (ko radar stoji na notranji strani krožnice) je uporabno do minimalnega premera 100 metrov po sledečem postopku:

Slika št. 3 - merjenje v ovinku (Vir: Navodilo za uporabo radarja AD9 2003) Upoštevati je potrebno največjo razdaljo D med centrom cestnega pasu, kjer se nahaja vozilo ob merjenju, in anteno. Največja razdalja D ne sme preseči 3 odstotkov krožničnega premera, kot kaže tabela št. 5. Postavitev radarja mora biti v ravni črti, dolgi minimalno 10 metrov.

Razdalja med radarjem D N

in vozilom 20 m 7 m 0,26 m 30 m 11,2 m 0,18 m 60 m 22,5 m 0,08 m

Tabela 5 - predpisane razdalje pri postavitvi radarja (Vir: Navodilo za uporabo radarja AD9 2003)



3.3. NEPRIMERNE LOKACIJE Mikrovalovi se lahko zaradi fizikalnih principov odbijajo od veliko različnih kovinskih ploskev. Zaradi tega lahko pride do odboja ali loma žarkov. To se lahko zgodi vsem radarskim sistemom, delujočim na principu mikrovalov. Razlikujemo med sledečimi odboji: a) Enostavni odboj

Do enostavnega odboja pride, ko so moteči predmeti postavljeni vzporedno s cesto, to so npr. ograja ob cesti, parkirani avtomobili ali avtobusi, varnostni otoki na sredini ceste ipd.

Slika št. 4 - enostavni odboj (Vir: Navodilo za uporabo radarja AD9 2003)

b) Dvojni odboj

Do dvojnega odboja pride, ko se radarski signal odbije z velike površine na merjenem vozilu v veliko odbojno površino drugega vozila. S te površine se signal ponovno odbije na prvo vozilo, nato pa naprej do radarja. Ta vrsta odboja povzroča nerealno visoke meritve hitrosti.

Slika št. 5 - dvojni odboj (Vir: Navodilo za uporabo radarja AD9 2003)



c) Odboj od trojnega ogledala (t. i. triple mirror)

T. i. triple mirror sestavlja odboj žarka od zaporednih pravokotnih odbojnih površin, ki so v mikrovalovni tehnologiji označene kot trojno ogledalo. Posebno v kotih „ogledal” lahko pride do odboja mikrovalov. Trojna ogledala povzročijo jeklene konstrukcije, kot so mostovi, kovinski gradbeni odri ipd. Tipična za triple mirror je izmerjena dvakratna hitrost vozila.

Slika št. 6 - triple mirror (Vir: Navodilo za uporabo radarja AD9 2003)



4. ORODJE ZA PREPOZNAVANJE ZNAKOV (ANPR) ANPR (Automatic Number Plate Recognition) je sistem z računalniško analizo slik, ki se uporablja za identifikacijo registrske številke vozila. Sisteme ANPR imenujemo tudi z naslednjimi izrazi: - Licence Plate Recognition – LPR, - Automatic Vehicle Identification – AVI, - Car Plate Recognition – CPR, - Car Plate Reader – CPR. Za potrebe diplomske naloge smo uporabili sistem DIGIVIS (Digital Vehicle Identification System), ki je komercialno ime sistema ANPR. Sistem DIGIVIS je v celoti plod razvoja in znanja podjetja Digitech, d. o. o. 4.1. PRINCIP DELOVANJA

Kontrolna točka je opremljena z videokamero, ki posname vozilo. Slika se digitalizira in s posebno programsko opremo se na sliki določi mesto registrske tablice. Programska oprema (OCR - Optical Caracter Recognition) nato prebere registrsko številko (ASCII), ki jo računalnik preveri v bazi podatkov. Po opravljenem preverjanju se izvede prednastavljena operacija (npr. dvig zapornice). Slika in vsi spremljajoči podatki (registrska številka, lastnik, datum, ura ...) se shranijo v računalniku in so dostopni za morebitno kasnejšo obdelavo.

DIGIVIS je mogoče uporabiti tudi za naslednje primere: - nadzor prehoda državne meje, - nadzor in avtomatizacija parkirišč, - varnostni nadzor letališč, - varovanje pomembnejših objektov, - avtomatizacija cestninskih točk, - varnostni nadzor cestnih odsekov, - meritev hitrosti na cestnih odsekih, - preprečevanje kraj vozil, - (pre)obremenjenost tovornih vozil, - analiza prometa. 4.2. UPORABA SISTEMA DIGIVIS V PROGRAMSKI REŠITVI V programski rešitvi se lahko sistem DIGIVIS uporabi na sledeč način: Radar AD9 posname sliko mimovozečega vozila, ki prekorači vnaprej nastavljeno hitrost.



Slika št. 7 – fotografija mimovozečega vozila (Vir: Navodilo za uporabo radarja AD9 2003)

Slika se shrani v pomnilnik radarja in preko omrežja pošlje v nadzorni center. Slika se zapiše na disk nadzornega računalnika, kjer jo grafični vmesnik pregleda ter z OCR ugotovi registrsko številko v ASCII.



Slika št. 8 - grafični vmesnik (Vir: Navodilo za uporabo radarja AD9 2003)

Podatki iz slike (registrska številka, izmerjena hitrost, datum in čas meritve in lokacija) se nato zapišejo v obrazec programskega prototipa.

Slika št. 9 – prenos podatkov v programsko rešitev Ko so podatki shranjeni v bazi podatkov, lahko s programsko rešitvijo pričnemo z obdelavo teh podatkov oz. izpisom podatkov na obrazec.



5. POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA 5.1. TRENUTNI IN PREDVIDENI OBSEG DELA Iz tabele št. 3 je razvidno, da je bilo v letu 2005 (analiza je narejena za obdobje od 01. 01. 2005 do 22. 10. 2005, torej zajema 295 dni) samo na lokaciji Golovec s statičnem radarjem ugotovljenih 5.806 prekoračitev hitrosti, torej povprečno okoli 20 na dan. GPU ima v prihodnosti namen kupiti še od 7 do 10 statičnih radarjev, ki bodo postavljeni na različnih lokacijah na območju celotne Republike Slovenije. To teoretično pomeni povečanje obsega dela od 7 do 10 krat, torej povprečno okoli 150 ugotovljenih prekoračitev hitrosti na dan. Tu je potrebno povedati, da je za ugotavljanje prekoračitev hitrosti s statičnim radarjem pristojna izključno ena enota policije – SENP. SENP spada v Sektor za promet na UUP GPU. Sedež enote je na Vodnikovi cesti 43/a v Ljubljani. SENP trenutno po sistemizaciji šteje 23 uniformiranih policistov: 3 iz vodstvenega kadra (komandir enote, dva pomočnika komandirja), 10 vodij patrulj in 10 uniformiranih policistov. Pristojni so za območje celotne Republike Slovenije, kar pomeni, da bodo v prihodnosti (pod pogojem, da ne bo kakšnih organizacijskih sprememb!) skrbeli za ugotavljanje kršitev na vseh osemnajstih predvidenih lokacijah za statični radar AD9. Poleg tega je delo s statičnim radarjem le ena od nalog SENP, tu je potrebno upoštevati še njihovo redno delo (ugotavljanje drugih kršitev cestnoprometnih predpisov, nadzor in kontrola avtocest in glavnih cest v RS ipd). Iz tega sledi, da se bo obseg dela povečal iz predvidenih 6.700 ukrepov letno na približno 54.000 ukrepov letno (če predvidevamo nakup sedmih novih statičnih radarjev AD9), od tega okoli 49.000 izdanih plačilnih nalogov, okoli 5.000 izdanih odločb po hitrem postopku in okoli 100 podanih obdolžilnih predlogov na pristojni Oddelek za prekrške okrajnega sodišča. 5.2. TRENUTNI NAČIN DELA S STATI ČNIM RADARJEM AD9 Delo s statičnim radarjem AD9 se trenutno opravlja enkrat dnevno, predvidoma vsak dan razen sobote in nedelje. Delo s statičnem radarjem obsega:

a) prevoz policistov na kraj meritev in nazaj v enoto, b) prevzem slik iz statičnega radarja na prenosni medij, c) nalaganje slik iz prenosnega medija na centralni računalnik v enoti, d) pregledovanje slik z grafičnim programom in tiskanje slik, e) preverjanje podatkov na slikah po evidencah MNZ in tiskanje preverjenih

podatkov,



f) preverjanje podatkov po drugih evidencah in ugotavljanje voznika (leasing, službena vozila ipd.),

g) pisanje izbranega spisa (plačilni nalog, predlog za hitri postopek, predlog za uvedbo postopka pri pristojnem Oddelku za prekrške okrajnega sodišča),

h) pošiljanje spisov po pošti, v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB1, Uradni list RS št. 22/2005).

a) Prevoz policistov na kraj meritev in nazaj v enoto

Prevoz opravlja patrulja SENP, ponavadi v sestavi dveh policistov. Če izhajamo iz tega, da patrulja začne svojo pot v enoti, prevzame slike na kraju meritev, nato pa se vrne v enoto, upoštevamo pa najhitrejšo pot (ki ni nujno najkrajša), potem izberemo sledečo traso (uporabljena karta Ljubljane Elektronskega telefonskega imenika Slovenija podjetja Telekom d. d. z uporabo izračuna poti): SENP – Celovška cesta – AC – predor Golovec (skupno število kilometrov: 14,46; porabljen čas: 8 minut in 41 sekund v optimalnih razmerah; dejanski čas je odvisen od stanja na cestah ter lahko traja tudi od 20 do 30 minut; vzamemo lahko povprečen čas 25 minut)

Slika št. 10 – trasa poti z opisom (Vir: ETIS 2005)



Iz tega sledi, da za prevoz na lokacijo in nazaj naredimo 29 kilometrov, porabimo pa približno 50 minut. b) Prevzem slik iz statičnega radarja na prenosni medij

Na samem kraju je potrebno radar izključiti ter s pomočjo električnega stikala spustiti radar po vodilu. Prenosni medij je potrebno priključiti na radar ter shranjene slike prenesti na medij. Čas prenosa je odvisen od števila slik, glede na tabelo št. 3 pa lahko vzamemo povprečje 20 slik. Če vzamemo povprečno velikost datoteke, navedene v tehničnih lastnostih proizvajalca radarja, ta znaša 700 kB, torej je potrebno prenesti 14 MB podatkov.

Slika št. 11 – tehnične lastnosti AD9 (Vir: http://www.digitech.si/, 03. 07. 2005)

Čas prenosa torej izračunamo po sledeči formuli, upoštevajoč standard prenosa USB 1.1, to je 12 Mbps: Število slik * velikost datoteke*8 / hitrost prenosa (v Mbps) 20 * 0.7 MB * 8/12 Mbps = 9.33 sekund. Čas prenosa slik lahko torej zanemarimo, razen če upoštevamo dejstvo, da se ob nakupu novih radarjev prenos ne opravlja več dnevno, ali pa povečamo kakovost slike.



c) Nalaganje slik iz prenosnega medija na centralni računalnik v enoti

Glede na ugotovitve pri prenosu slik iz radarja na prenosni medij lahko tudi tu čas prenosa zanemarimo.

d) Pregledovanje slik z grafičnim programom in tiskanje slik

Slike je nato potrebno pregledati, ali so uporabne (vidna registrska tablica, izločitev slik, na katerih so vozila s tujo registracijo; do popolne integracije v Schengenski informacijski sistem - SIS se slike tujih vozil izločajo). Uporabne slike je nato potrebno natisniti, saj se uporabijo kot priloga v postopku zoper kršitelja. Če vzamemo povprečen čas pregledovanja in tiskanja eno minuto na sliko, je za pregled slik potrebno približno 20 minut ob predpostavki, da jih pregledujemo le za en dan.

e) Preverjanje podatkov na slikah po evidencah MNZ in tiskanje preverjenih podatkov

Podatke z vsake slike je nato potrebno preveriti v evidencah MNZ. Preverjanje obsega:

• ugotovitev lastnika vozila glede na registrsko številko,

Slika št. 12 - baza vozil MNZ (Vir: baze podatkov MNZ 2005)



• ugotovitev drugih podatkov lastnika (naslov, datum rojstva, kraj rojstva, državljanstvo in ostali podatki, potrebni za izbrani spis).

Slika št. 13 - baza oseb MNZ (Vir: baze podatkov MNZ 2005) Za ugotovitev in tiskanje vseh podatkov lastnika vozila, ki jih potrebujemo za izdelavo spisa, so potrebne v povprečju 3 minute (glede na preverjanje v različnih evidencah, zasedenost terminala, tip uporabljenega tiskalnika ipd.). Za obdelavo podatkov za en dan (20 slik) je torej potrebno približno 60 minut.

f) Preverjanje podatkov po drugih evidencah in ugotavljanje voznika (leasing, službena vozila ipd.) V primeru da je lastnik vozila podjetje (službena vozila, leasing ipd.), je potrebno poklicati na sedež podjetja, kjer je odgovorna oseba v skladu z 233. in 236. členom ZVCP-1-UPB2 policiji dolžna posredovati podatke o vozilu in uporabniku vozila. V primeru da tega ne stori, ali da ni mogoče ugotoviti storilca prekrška, se za prekršek kaznuje lastnik vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Čas ugotavljanja in preverjanja teh podatkov je zelo težko določiti, saj je v veliki meri odvisen od sodelovanja podjetja, ki je lastnik vozila. Glede na izkušnje SENP je okoli 10 odstotkov vozil last podjetij, v katerih je potrebno ugotavljati voznike. Povprečen čas pridobitve teh podatkov znaša med 10 in 30 minutami. Za potrebe diplomske naloge bomo torej uporabili povprečen čas 20 minut. Iz tega izhaja, da je potrebno v podjetjih ugotavljati podatke za povprečno dve vozili dnevno, torej skupaj povprečno 40 minut.



g) Pisanje izbranega spisa (plačilni nalog, predlog za hitri postopek, predlog za uvedbo postopka pri pristojnem Oddelku za prekrške okrajnega sodišča)

Glede na člen storjene kršitve, je potrebno napisati enega od treh spisov:

• obvestilo o prekršku in plačilni nalog, • opis dejanja in dokaze za uvedbo hitrega postopka na pristojni policijski

enoti ter izdaja odločbe, • predlog za uvedbo postopka pri pristojnem Oddelku za prekrške

okrajnega sodišča. Čas pisanja obvestila o prekršku s prepisovanjem podatkov iz prej natisnjenega izpisa iz evidenc traja v povprečju od 3 do 5 minut (povprečje 4 minute) Čas pisanja opisa dejanja in dokazov za uvedbo hitrega postopka na pristojni policijski enoti traja v povprečju 10 minut. V primeru da je zoper kršitelja uveden predlog za uvedbo hitrega postopka, mu je potrebno po pošti poslati obvestilo, da se izjasni o okoliščinah kršitve, za kar je v skladu z 2. odstavkom 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB2, Uradni list RS št. 55/2005) določen rok 5 dni. Če se kršitelj (pisno) izjasni o okoliščinah, je potrebno njegovo izjavo upoštevati v sami odločbi. Čas pisanja odločbe brez izjave tako traja povprečno 15, z izjavo pa od 20 do 30 minut (odvisno od obsega izjave in ostalih okoliščin, kot je npr. predlog za plačilo globe v obrokih). O okoliščinah se izjasni v povprečju okoli 50 odstotkov kršiteljev, zato lahko vzamemo povprečen čas 20 minut. Končni čas pisanja skupaj s predlogom pa tako znaša okoli 30 minut. Čas pisanja predloga za uvedbo postopka pri pristojnem Oddelku za prekrške okrajnega sodišča pa traja v povprečju 15 minut. Glede na število ukrepov s statičnim radarjem AD9, ki so navedeni v tabeli št 3, je okoli 90 odstotkov kršiteljev kaznovanih s plačilnim nalogom, okoli 10 odstotkov pa z odločbo po hitrem postopku. Odstotek podanih predlogov za uvedbo postopka pri pristojnem Oddelku za prekrške okrajnega sodišča je zanemarljiv. Če vzamemo 20 slik dnevno, lahko iz tega sklepamo, da je dnevno potrebno napisati 18 plačilnih nalogov in 2 predloga ter 2 odločbi po hitrem postopku: 18 * 4 min + 2 * 30 min = 132 min Za pisanje spisov zoper kršitelje je samo na lokaciji Golovec potrebno povprečno 132 minut, torej nekaj več kot dve uri.

h) Pošiljanje spisov po pošti, v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB1, Uradni list RS št. 22/2005)



Pošiljanje spisov kršiteljem oz. pristojnim organom je potrebno opraviti v vsakem primeru, zato izračun je izračun porabljenega časa za potrebe diplomske naloge nepotreben.

5.3. IZRAČUN PORABLJENEGA ČASA: a) prevoz policistov na kraj meritev in nazaj v enoto................................... 50 minut b) prevzem slik iz statičnega radarja na prenosni medij........................ zanemarljivo c) nalaganje slik na centralni računalnik v enoti................................... zanemarljivo d) pregledovanje in tiskanje slik..…………………..................................... 20 minut e) preverjanje podatkov na slikah po evidencah MNZ in tiskanje preverjenih

podatkov…............................................................................................... 60 minut f) preverjanje podatkov po drugih evidencah in ugotavljanje voznika (leasing,

službena vozila ipd.)................................................................................. 40 minut g) pisanje izbranega spisa (plačilni nalog, predlog za hitri postopek, predlog za

uvedbo postopka pri pristojnem Oddelku za prekrške okrajnega sodišča)……………………………………………………………...… 132 minut

SKUPAJ............................................................. 302 minute oz. 5 ur in 2 minuti Za skupno obdelavo podatkov skupaj s pisanjem spisov je torej samo za lokacijo Golovec potrebnih nekaj več kot 5 ur. Če upoštevamo še dejstvo, da bodo ostale lokacije za statične radarje AD9 razporejene po celi Sloveniji, se bo ta čas še drastično povečal, predvsem na račun prevoza na lokacije in nazaj v enoto.



6. SWOT ANALIZA Kot navaja Gillespie (1996), je SWOT analiza proces preučevanja odlik, slabosti, priložnosti in nevarnosti, s katerimi se sooča podjetje. Cilj analize je izboljšanje odločanja in razvijanje ustrezne strategije. SWOT analiza med seboj povezuje analizo okolja in analizo podjetja. Prva (notranja) nam daje informacije o priložnostih in nevarnostih, druga (zunanja) pa o prednostih in slabostih (Kovač, 2001, prosojnica št. 180). Nastanek SWOT analize ni povsem jasen oziroma dokumentiran. Večina avtorjev je začela uporabljati ta termin pred približno desetimi leti, in sicer predvsem v zvezi s strateškim načrtovanjem in pri analizi zunanjih in notranjih dejavnikov. Njena uporabnost je razvidna že iz samega akronima SWOT, tj. začetnih črk naslednjih pomembnih parametrov analize: • S – Strenghts (prednosti), ki predstavljajo notranje sposobnosti, s katerimi

podjetje razpolaga v primerjavi s konkurenco. Prednost je vsaka sposobnost podjetja, s katero lahko doseže določene cilje.

• W – Weaknesses (slabosti), ki zmanjšujejo konkurenčno sposobnost podjetja

in možnost za uspešno izvajanje poslov. Slabosti so tiste aktivnosti podjetja, ki lahko ovirajo ali zadržujejo doseganje opredeljenih ciljev.

• O – Opportunities (priložnosti), ki jih v podjetju vidijo kot kombinacijo

okoliščin, časa in prostora, ki bi lahko dale, če so usklajene z ustreznimi aktivnostmi podjetja, dobre rezultate v korist podjetja. Priložnosti so razmere v zunanjem okolju. Z njihovo pravilno in natančno uporabo ima podjetje možnosti, do doseže svoje cilje.

• T – Threats (nevarnosti), ki jih za podjetje predstavljajo dogodki, za katere

obstaja velika nevarnost, da se bodo zgodili, in če bi se zgodili, bi škodili uspešnosti poslovanja podjetja. Kot navaja Bell (1988), so nevarnosti tisti dejavniki v okolju, ki lahko ogrozijo doseganje želenih ciljev in na katere podjetje nima velikega vpliva.

6.1. PREDNOSTI SWOT ANALIZE SWOT analiza z enostavno in razumljivo strukturo omogoča vrednotenje sposobnosti podjetja in analizo okolja, v katerem podjetje posluje. Podjetje lahko z njeno uporabo opredeli svoje prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti iz okolja. SWOT analiza ima zelo široko področje uporabe. Kot navaja Giles (1989), ima SWOT analiza predvsem naslednje značilnosti:



• Enostavnost in razumljivost

SWOT analiza s svojo enostavnostjo in razumljivostjo zagotavlja dobro osnovo za analizo podjetja. Pri določanju in vrednotenju posameznih trditev niso potrebna posebna upravljalska in druga znanja ter poznavanje informacijskih sistemov (so pa zaželena in včasih tudi nujna, saj prispevajo k boljši objektivnosti SWOT analize).

• Fleksibilnost

Model lahko uporabljamo brez večjih informacijskih sistemov, je pa dovolj fleksibilen, da lahko vključimo vse informacijske sisteme, ki so nam na voljo in so zaradi boljše objektivnosti tudi potrebni.

• Široka uporabnost

SWOT analiza omogoča, da lahko vrednotimo kvantitativne in kvalitativne informacije, znana in manj znana dejstva, kar je značilno za proces strateškega načrtovanja. Glavni namen SWOT analize je, da dobimo jasno, natančno in relativno kratko poročilo o stanju v podjetju in na trgu v primerjavi s konkurenco. SWOT analiza naj bi vsebovala tudi življenjske cikle glavnih izdelkov in tržnih segmentov, ki so pomembni za prihodnost podjetja. Ugotoviti moramo, katere slabosti je potrebno odpraviti, katere priložnosti je treba spremeniti v prednosti, kje je podjetje boljše od konkurence, kje je lahko boljše in kaj je potrebno, da bomo vse skupaj lahko dosegli.

6.2. SLABOSTI SWOT ANALIZE Tudi SWOT analiza ima nekatere slabosti in pomanjkljivosti. Zaradi svoje enostavnosti prihaja do različnih interpretacij posameznih trditev, njena uporabnost pa je odvisna od objektivnosti virov informacij. Priložnosti se lahko hitro spremenijo v nevarnosti in obratno, saj so časovno in prostorsko opredeljene. Oseba izpolnjuje SWOT matriko na osnovi subjektivnih kriterijev, lastnih stališč, spoznanj in izkušenj. Vse to pa je odvisno od tega, kako dolgo je oseba v podjetju, kako dobro pozna podjetje in njegovo okolje, s kakšnimi informacijami razpolaga in kakšno je njeno splošno mnenje od podjetju. Temu se lahko izognemo s timskim delom izpolnjevanja večjega števila SWOT matrik, ki jih izpolnjujejo različni ljudje na različnih funkcijah in področjih. 6.3. PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOST I

PROGRAMSKE REŠITVE Pri opredeljevanju prednosti in slabosti je potrebno skrbno vrednotenje posameznih trditev. Nekatere prednosti so bolj pomembne od ostalih in jih je potrebno z



ustreznimi strategijami obdržati oziroma še povečati. Podobno velja za slabosti; nekatere lahko hitro odpravimo, druge zahtevajo nekaj več časa. Obstajajo tudi takšne, ki usodno vplivajo na podjetje in se jim ne moremo izogniti. Kot navaja Pučko (1996), se ocenjevanje prednosti in slabosti izvede na naslednja dva načina: • subjektivno ocenjevanje profila sestavin podjetja glede na njihov prispevek k

doseženi poslovni uspešnosti,

• točkovno ocenjevanje prednosti in slabosti posameznih podstruktur in njihovih sestavin temelji na videz na bolj objektivnem načinu ocenjevanja. Zbir točk s tehtanjem prevedemo na skupno oceno.

Ocena posamezne strukture je rezultat posamezne strukture in jo upoštevamo na koncu ob izdelavi profila prednosti in slabosti podjetja z vidika struktur in njihovega vpliva na uspešnost poslovanja podjetja. Struktura SWOT analize:

NOTRANJE ANALIZE ZUNANJE ANALIZE

PREDNOSTI: PRILOŽNOSTI:

Katere so prednosti našega modela? Zakaj je boljši od drugih modelov? Ali so te prednosti izkoriščene? Ali so te prednosti zaščitene?

Katere okoliščine oz. razmere, ki so na voljo, dajo pogoje za priložnosti ?

SLABOSTI: NEVARNOSTI:

Katere so slabosti našega modela? Zakaj je slabši od drugih modelov?

Kateri dejavniki v okolju lahko ogrozijo dosego želenega cilja?

Glede na obstoječe stanje v SENP smo prišli do naslednjih ugotovitev:

NOTRANJE ANALIZE ZUNANJE ANALIZE

PREDNOSTI: PRILOŽNOSTI:

- bistveno hitrejši postopek - manj napak pri postopkih - ažurnost - manj administrativnega dela - zmanjšanje tekočih stroškov

- uporaba programske rešitve na drugih področjih dela



SLABOSTI: NEVARNOSTI:

- slabo poznavanje IS - nepripravljenost na spremembe - začetni stroški

- hitre spremembe zakonodaje - morebitni stroški zaradi uporabe

zunanjih komunikacijskih vodov - napake ali odpovedi na komunikacijskih

vodih zaradi zunanjih ali človeških dejavnikov

PREDNOSTI Bistveno hitrejši postopek Z uvedbo programske rešitve bi se čas postopka predvidoma zmanjšal od 30 do 50 odstotkov, v enostavnih primerih (plačilni nalogi) pa tudi več. Čas postopka se zmanjša predvsem na račun elektronskega prenosa slik na centralni računalnik, nekaj pa tudi zaradi samodejnega pregledovanja in tiskanja podatkov na obrazce. Manj napak pri postopkih Avtomatizacija postopka pomeni, da se skoraj v popolnosti odpravi ročno administrativno delo (prepisovanje podatkov iz evidenc MNZ ipd). Ker so podatki vzeti direktno iz evidenc MNZ, se napake zaradi človeškega faktorja v postopku bistveno zmanjšajo. Ažurnost Ker je postopek bistveno hitrejši, to pomeni tudi zmanjšanje morebitnih zaostankov in s tem bolj ažurno urejanje in shranjevanje podatkov. Manj administrativnega dela Administrativno delo bo predvidoma skoraj v celoti odpravljeno, kar pomeni večjo prisotnost policistov na terenu in več časa za operativne zadeve oz. opravila. Zmanjšanje tekočih stroškov Elektronski prenos slik iz radarja v centralni računalnik bo omogočal znižanje tekočih stroškov, saj ne bo več potrebe po ročnem prenosu slik in prevozov na lokacije radarjev, razen v primeru odpovedi sistema oz. morebitnih motenj na komunikacijskih omrežjih. SLABOSTI Slabo poznavanje IS Kljub temu da je uporaba programske rešitve relativno preprosta, pa določen del uslužbencev zelo slabo (ali pa sploh ne) pozna informacijske sisteme. Taki uslužbenci bodo počasi ali pa z napakami uporabljali programsko rešitev kljub morebitnim izobraževanjem.



Nepripravljenost na spremembe Vsaka sprememba v organizaciji povzroči hoteno ali nehoteno upiranje nekaterih zaposlenih, saj so navajeni na obstoječi sistem in bodo morali spremeniti sicer »rutinski« način dela. Začetni stroški Nakup nove strojne in programske opreme, dodatno izobraževanje kadrov ter izgradnja ali najem komunikacijskega voda ima lahko za posledico relativno visoke začetne stroške, kar lahko negativno vpliva na oceno programske rešitve pri vodstvenih delavcih. PRILOŽNOSTI Uporaba programske rešitve na drugih področjih dela Z nekaj prilagoditvami bi bilo mogoče programsko rešitev uporabiti na drugih področjih dela, povezanih s prometom in v drugih enotah policije. Možnost uporabe je tudi na področju administrativnega dela. Tu je mišljena morebitna elektronska obdelava shranjenih podatkov in prenos v baze MNZ (vsak postopek mora biti vnešen v bazo MNZ oz. FIO) NEVARNOSTI Hitre spremembe zakonodaje Programska rešitev je sicer zasnovana tako, da ob morebitnih spremembah zakonodaje poseg v programsko kodo ni potreben, kljub temu pa so spremembe v programski rešitvi potrebne. Dokler vse spremembe v programski rešitvi ne bi bile prilagojene zakonskim spremembam, delo ne bi bilo mogoče, saj bi pri izpisih prišlo do napak. Morebitni stroški zaradi uporabe zunanjih komunikacijskih vodov V primeru najema komunikacijskega voda za prenos podatkov iz radarja lahko podjetje, ki daje vod v najem, dvigne tekoče stroške na raven, ko najem ne bi bil več smotrn ali mogoč, zaradi česar bi bilo potrebno najti alternativno rešitev, zaradi odpovedi najema pa bi lahko prišlo do zaostankov pri delu z radarjem. Napake ali odpovedi na komunikacijskih vodih zaradi zunanjih ali človeških dejavnikov Tudi različne napake na komunikacijskih vodih, ki so lahko posledica zunanjih (vremenske razmere, nesreče ipd) ali človeških faktorjev (namerni ali nenamerni posegi v komunikacijski vod), lahko povzročijo motnje ali celo prekinitve komunikacije med radarjem in centralnim računalnikom v SENP.



6.4. KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA Ali bo programska rešitev sprejeta oz. integrirana v informacijski sistem policije je odvisno od številnih dejavnikov. Pri uvedbi programske rešitve se lahko pojavijo nekateri problemi, ki bodo negativno vplivali na njen uspeh. V nadaljevanju so našteti ključni dejavniki, ki lahko vplivajo na integracijo programske rešitve.

• Denar

Začetni stroški morajo biti dovolj nizki, da ne bodo že v začetku odvrnili vodilnih od programske rešitve. Pri vpeljavi programske rešitve je potrebno najti pot, ki bo omogočala tudi relativno nizke tekoče stroške oz. stroške vzdrževanja.

• Pripravljenost vodilnih Programsko rešitev je torej potrebno zasnovati tako, da bo skrajšala čas postopka in zmanjšala stroške glede na obstoječe stanje. Le v tem primeru bodo vodilni v podjetju dovolj zainteresirani, da bodo sprejeli programsko rešitev.

• Znanje ljudi Glede na to da je za integracijo programske rešitve v informacijski sistem policije potrebno izdelati vmesnik med programsko rešitvijo in bazo podatkov MNZ, mora biti vmesnik torej mogoče izdelati, zaposleni v UIT pa morajo imeti dovolj znanja, da vmesnik izdelajo.

• Zakonske omejitve

Programska rešitev mora biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti. Tu gre predvsem za varnost osebnih podatkov, torej je potrebno preprečiti dostop nepooblaščenim osebam. V primeru da bo dostop urejen nivojsko, je potrebno v skladu s podzakonskimi akti dodati oz. urediti dostopna gesla.

Kot navaja Werber (2002, Organizacija, letnik 35(2), strani 82-87), pa so nekateri ključni dejavniki, ki vplivajo na uspeh informacijskega sistema naslednji: - primernost programske in strojne opreme, - enostavnost uporabe in vzdrževanja, - možnost prilagajanja, - možnost pridobivanja informacij, - možnost oblikovanja in sintetiziranja informacij, - čas, potreben za pridobitev informacij, - varnost in zanesljivost IS, - podpora uporabnikov, - uvajanje in izobraževanje.



Strojna in programska oprema morata torej podpirati programsko rešitev, ta pa mora biti enostavna za uporabo in vzdrževanje, glede na zakonske spremembe mora omogočati spremembe brez posega v programsko kodo, omogočati mora obdelavo in delo s podatki, delo z njo mora biti hitro, zasnovana in varovana mora biti pred morebitnimi zlorabami. Prav tako je pomembno, da se pred integracijo opravijo različna izobraževanja in predstavitve, s čimer dosežemo podporo med uporabniki programske rešitve.



7. REŠITEV PROBLEMA Glede na dejstvo da se na policiji predvideva nakup še najmanj sedmih statičnih radarjev AD9, je popolnoma jasno, da SENP sama bo zmogla obdelati vseh kršitev hitrosti, še posebej ker sistemizacija ne predvideva dodatnega kadra v tej enoti (zaradi pridružitve Slovenije Schengenskemu sporazumu leta 2007 je večina novih kadrov predvidena na delovna mesta na mejne policijske postaje). Kako torej rešiti problem preobremenjenosti SENP, ki se bo pojavil ob nakupu novih radarjev? Rešitev mora omogočati:

• avtomatizacijo rutinskih postopkov (ročno preverjanje v bazah podatkov, prepisovanje podatkov ipd.),

• skrajšanje časa za postopke, kjer popolna avtomatizacija ni možna, • dovolj enostaven proces, da zanj ni potrebno obsežnejše dodatno

izobraževanje kadrov, • zmanjšanje stroškov, ki bi se (oziroma se bodo) pojavili ob nakupu novih

radarjev.

7.1. OSNOVE PROGRAMSKE REŠITVE Predlagana programska rešitev odpravlja probleme, zaradi katerih bo oziroma bi lahko prišlo do preobremenjenosti SENP. Seveda bo za njeno uvedbo potrebno nekaj korenitih sprememb, kar ima za posledico tudi začetne stroške (ki pa niso previsoki). V nadaljevanju bodo stroški za vzdrževanje in uporabo programske rešitve nedvomno veliko manjši, kot bi bili z uporabo sedanjega načina dela. Sprememba sedanjega stanja bi za uvedbo nove programske rešitve potekala po naslednjih korakih:

a) nakup dovolj zmogljivega računalnika, b) nakup orodja za prepoznavanje znakov (ANPR), c) povezava radarjev s centralnim računalnikom v SENP, d) nalaganje programske opreme na računalnik, e) povezovanje programske rešitve z dejansko bazo podatkov MNZ in

povezovanje programske rešitve s sistemom ANPR, f) testiranje, g) usposabljanje kadrov za delo z novo programsko rešitvijo in ANPR, h) vzdrževanje in posodabljanje strojne in programske opreme ter odprava

morebitnih napak.



a) Nakup dovolj zmogljivega računalnika

Računalnik naj bo dovolj zmogljiv, da bi ga bilo mogoče uporabiti kot terminal za uporabo baz podatkov MNZ, hkrati pa bi omogočal delo s predlagano programsko rešitvijo, orodjem za prepoznavanje znakov, na njem pa bi bilo mogoče hraniti veliko količino slik (arhiv).

Specifikacija računalnika je sicer odvisna od odobrenega zneska s strani SOP GPU, vsekakor pa je minimalna potrebna specifikacija:

• 512 MB pomnilnika, • procesor 2.4 GHz, • trdi disk 200-300 GB, za shranjevanje arhiva slik, • mrežna kartica za širokopasovno povezavo z radarji AD9 in povezavo z bazo

podatkov MNZ, • ustrezen monitor, po možnosti vsaj 17” LCD, ki bi omogočal bolj udobno

delo, • ustrezen tiskalnik, ki naj zaradi velikega števila izpisov omogoča poceni

vzdrževanje, omogoča naj natančen izpis (potrebno bo tiskanje na prednastavljene obrazce MNZ) ter dovolj hitro tiskanje.

Ostala strojna oprema je odvisna od razpoložljivega denarja.

b) Nakup orodja za prepoznavanje znakov (ANPR)

Ker podjetje Digitech za policijo dobavlja statične radarje AD9, bi bilo najbolj smotrno uporabiti njihov program DIGIVIS, saj je narejen posebej za njihove proizvode (kamere, radarje ipd.) in omogoča vse, kar potrebujemo za implementacijo programske rešitve.

c) Povezava radarjev s centralnim računalnikom v SENP

Morda celo največji vzrok za predvideno preobremenjenost SENP bo postavitev statičnih radarjev na 18 različnih lokacijah po vsej Sloveniji, zato je potrebno ročen prenos slik z lokacij radarjev poenostaviti. Ker imajo statični radarji že vmesnik, preko katerega se lahko prenašajo slike na prenosne medije, se lahko ta vmesnik uporabi tudi za prenos slik po kablu. Tu pa sta možni spodaj zapisani rešitvi.

• Izgradnja lastnega komunikacijskega voda za prenos podatkov

S finančnega vidika ta rešitev verjetno ni možna, saj je povezana z zelo visokimi začetnimi stroški. Za izgradnjo lastnega sistema bi bilo potrebno tudi veliko časa, potrebno je upoštevati tudi pridobitev različnih soglasij, dovoljenj.



… • Najem sistema vzdrževalcev cest ali drugih podjetij

Glede na to da je večina novih lokacij za statične radarje predvidena na avtocestah in to predvsem na t. i. »rizičnih odsekih«, kot so predori, je bolj smotrna uporaba oz. najem obstoječih komunikacijskih vodov drugih podjetij. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d. ima na avtocestah v RS vzpostavljen sistem kamer, preko katerih nadzoruje razmere na cestah in varnost na izpostavljenih odsekih.

Slika št. 14 - sistem kamer DARS (Vir: http://www.dars.si/)

V primeru izbora lokacij na drugih mestih (naselja ali na drugih cestah izven naselja) pa bo potrebno najti drugačno rešitev (morebitni sistemi drugih vzdrževalcev cest ali uporaba komunikacijskih vodov drugih podjetij ipd., kot je sistem kamer Javne razsvetljave v Ljubljani). Ker se bodo lokacije določale sproti ob nakupu radarjev, žal trenutno ni mogoče predvideti rešitev za take primere.

d) Nalaganje programske opreme na računalnik

Sestavo strojne opreme in nalaganje programske opreme bo izvedel UIT GPU, ki bo skrbel tudi za vzdrževanje strojne in programske opreme ter odpravljal morebitne napake na strojni in programski opremi.



e) Povezovanje programske rešitve z dejansko bazo podatkov MNZ in povezovanje programske rešitve s sistemom ANPR

Kot je navedeno že v uvodu, je programska rešitev narejena s programom Microsoft Access, vključno s simulirano bazo podatkov oseb in vozil. V praksi sta omenjeni bazi podatkov del baze podatkov MNZ, zato bo programsko rešitev potrebno povezati z informacijskim sistemom MNZ, tako da bo omogočena uporaba podatkov iz baze podatkov MNZ v programski rešitvi. Podatki, ki morajo biti dostopni za uporabo v programski rešitvi:

• podatki o lastniku (ime, priimek, EMŠO in datum rojstva, kraj rojstva, naslov, podatki o vozniškem dovoljenju),

Slika št. 15 - prenos podatkov o lastniku vozila



• podatki o vozilu (lastnik vozila, registrska številka, drugi podatki o vozilu).

Slika št. 16 - prenos podatkov o vozilu Za povezavo bo poskrbel UIT GPU.

f) Testiranje

Testiranje opravi UIT GPU v sodelovanju s SENP. Obseg testiranja:

• testiranje strojne opreme, • testiranje komunikacije med radarji in nadzornim računalnikom, • testiranje programske opreme, • testiranje programske rešitve, • testiranje povezave programske rešitve z bazo podatkov MNZ,



• testiranje izpisov.

g) Usposabljanje kadrov za delo z novo programsko rešitvijo in ANPR

Usposabljanje delavcev SENP opravi UIT GPU v sodelovanju z vodjo enote SENP (za delavce, ki so trenutno zaposleni v SENP). Za nove delavce, ki bodo delovna mesta zasedli po uvedbi programske rešitve, pa bi lahko izobraževanje izvedli kar delavci, ki so izobraževanje že zaključili, saj je programska rešitev relativno preprosta za uporabo.

h) Vzdrževanje in posodabljanje strojne in programske opreme ter odprava

morebitnih napak

Vzdrževanje in posodabljanje strojne in programske opreme opravi UIT GPU v sodelovanju s SUP GPU. Poleg predvidenih napak in vzdrževanja (mehanske okvare, nove verzije programske opreme ipd.), ki jih opravlja UIT GPU je sodelovanje SUP GPU potrebno predvsem ob zakonskih spremembah, ob čemer je potrebno v programski rešitvi spremeniti določene parametre, kot so npr. tolerance pri meritvah, sprememba členov v zakonih in podobno. Kot kaže slika št. 17, poseg v programsko kodo ni potreben, saj je sama programska rešitev zasnovana tako, da omogoča spremembo teh parametrov.

Slika št. 17 - sprememba členov v programski rešitvi



7.2. IZGRADNJA PROGRAMSKE REŠITVE Namen programske rešitve je torej avtomatizirati postopek iskanja podatkov in ročnega prepisovanja na izbrane obrazce. Programska rešitev podatke poišče v izbranih bazah podatkov (osebe, vozila) ter jih natisne na obrazec. S tem se močno skrajša čas postopka obdelave od prejema radarske slike do končnega izpisa podatkov. Ker za potrebo diplomske naloge ni bilo mogoče uporabiti prave baze podatkov MNZ, je programska rešitev zasnovana tako, da nekatere tabele »simulirajo« bazo podatkov MNZ. V praksi bodo te baze nepotrebne, saj se bodo podatki prepisovali iz baze podatkov MNZ, ki vse te podatke že vsebuje (osebe, vozila, šifrant pošt …). Podatki v simuliranih bazah podatkov so izmišljeni, saj pravih podatkov zaradi morebitnih kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS št. 86/2004) ni bilo mogoče uporabiti. Druge tabele, kot sta seznama členov in varnostnih razlik (toleranc), pa bosta uporabljena tudi v praksi. Programska rešitev je izdelana s programskih orodjem Microsoft Access in Microsoft Visual Basic 6.0. Pri izdelavi programske rešitve smo se ravnali po navodilih, kot jih navajajo Bott, E., Woody, L. (2001), Craig, E., Buchanan, T., Pajer, U. (1999) in Werber, B. (2002). Izgradnja programske rešitve je potekala po naslednjih korakih:

a) ustvarjanje tabel, b) povezovanje med tabelami oz. izgradnja relacij, c) ustvarjanje osnovnih obrazcev, d) ustvarjanje poizvedb, e) ustvarjanje kompleksnih obrazcev, f) dodajanje ukaznih gumbov, g) izgradnja menijev in povezovanje obrazcev, h) izgradnja izpisov, i) estetsko oblikovanje obrazcev, j) testiranje programske rešitve.

a) Ustvarjanje tabel

Programska rešitev vsebuje osem tabel. Najprej je bilo potrebno ustvariti t. i. »osnovne« tabele: Šifrant pošt, Oseba, Vozilo, Lokacija, Zakon in Toleranca. Zadnji dve tabeli dobivata podatke iz ostalih in sta bili ustvarjeni zadnji. To sta Slika in Izpis.

Med samo izgradnjo se je zasnova tabel večkrat spremenila glede na potrebe podatkov v sami programski rešitvi. Nekatera polja so bila dodana naknadno, nekatera izbrisana ali spremenjena. Slika št. 18 prikazuje tabelo »Zakon« v končni obliki, po vseh narejenih spremembah.



Slika št. 18 – tabela »Zakon« b) Povezovanje med tabelami oz. izgradnja relacij

Med tako narejenimi tabelami je potrebno zgraditi relacije, oz. tabele medsebojno povezati, in s tem omogočiti iskanje podatkov. Tako kot pri izgradnji tabel je bilo potrebno zasnovo relacij večkrat spremeniti, odstraniti ali dodati relacije.

Slika št. 19 - relacije



c) Ustvarjanje osnovnih obrazcev

Osnovni obrazci za vnos podatkov se zelo razlikujejo od končne oblike. Na sliki št. 20 je prikazana sprememba obrazca »Vozilo« v začetni obliki.

Slika št. 20 - osnovni obrazec »Vozilo«

Slika št. 21 pa prikazuje obrazec »Vozilo« v končni obliki, kot je uporabljena v končani programski rešitvi.

Slika št. 21 – končni obrazec »Vozilo«



d) Ustvarjanje poizvedb

Obrazci »Plačilni nalog«, »Hitri postopek« in »Predlog OS« so ustvarjeni na poizvedbah, ki podatke zajemajo iz večine tabel. Slika št. 22 prikazuje poizvedbo »Slika_poizvedba«, na podlagi katere so ustvarjeni zgoraj omenjeni obrazci.

Slika št. 22 – poizvedba »Slika_poizvedba«

e) Ustvarjanje kompleksnih obrazcev

Izgradnja kompleksnih obrazcev je bila narejena v več fazah, saj je bilo potrebno sestaviti osnovne obrazce, jih povezati s podobrazci, dodati polja za izračun nekaterih parametrov, napisati programsko kodo za nekatera polja ter vse oblikovati v celoto. Slika št. 23 prikazuje obrazec »Izpis« z dvema podobrazcema v vnosni in načrtni obliki.



Slika št. 23 – obrazec »Izpis« v vnosni in načrtni obliki Dodatna polja za izračun podatkov in polja za povezovanje obrazcev v končni obliki niso vidna, saj so tudi v načrtni obliki »skriti« za podobrazcem, tako da ne motijo estetskega videza obrazca.

Obrazec »Izpis« je t. i. srce programske rešitve: glede na podatke iz tabel izpiše podatke o vozilu, vozniku in lokaciji, izračuna podatke o hitrosti in prekoračitvi, upoštevajoč varnostne razlike (tolerance) ter samodejno določi člen, ki ga je voznik kršil.

Dejanska prekoračitev hitrosti se izračuna po naslednji formuli:

Izmerjena hitrost – omejitev hitrosti = razlika Razlika – varnostna razlika= dejanska prekoračitev

Slika št. 24 – izračun prekoračitve (polje »razlika«)

Varnostno razliko pa je z upoštevanjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 90/2005) potrebno izračunati glede na prekoračitev hitrosti: če ta znaša do 100 km/h, je potrebno dejansko prekoračitev hitrosti zmanjšati za 5 km/h, nad 100 km/h pa za 7 km/h.

V programski rešitvi se varnostna razlika določi s programsko kodo glede na izmerjeno hitrost voznika.



Slika št. 25 – programska koda za izračun varnostne razlike (tolerance)

Kako pa določiti, kateri člen, odstavek in točko je kršil voznik? Potrebno je upoštevati dva parametra: dejansko prekoračitev, izračunano po zgornji formuli, in vrsto ceste, na kateri je bila kršitev zaznana.

Za prvi parameter sta v tabeli »Zakon« določena dva polja: »Hmin«, ki določa minimalno prekoračitev hitrosti za izbrani člen/odstavek/točko, ter »Hmax«, ki določa maksimalno prekoračitev.

Za drugi parameter je v tabeli »Zakon« določeno polje »Vrsta2«, ki določa, na kateri cesti velja člen/odstavek/točka. Vrsta ceste je lahko naselje (»MU«), cesta izven naselja (»IN«) ali avtocesta (»AC«), kot določa Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB2, Uradni list RS, št. 97/2005)

V tabeli lokacije pa je določeno polje »Vrsta«, ki določa, na kateri cesti je postavljen radar. Parametri so enaki kot v polju Vrsta2 v tabeli »Zakon«.

Ko sta torej izpolnjena oba parametra (vrsta ceste na lokaciji je enaka vrsti ceste v zakonu, dejanska prekoračitev pa je vmes med minimalno in maksimalno prekoračitvijo, kot jo določa zakon), smo našli pravi člen.

V programski kodi izračun oz. določitev člena izgleda na sledeč način:

Slika št. 26 – programska koda za iskanje člena

Oba zgornja izračuna sta vezana na ukazni gumb »Najdi člen«, ki najprej naredi vsa vmesna polja vidna, opravi izračun, nato pa polje ponovno skrije.



Slika št. 27 – programska koda za iskanje člena

Po določitvi kršenega člena je potrebno zapis shraniti, ob shranitvi pa se glede na tip izrečene kazni omogoči eden izmed ukaznih gumbov za izpis na primeren obrazec.

Slika št. 28 – programska koda za omogočanje gumbov



f) Dodajanje ukaznih gumbov

Po izgradnji vseh obrazcev jim je bilo potrebno dodati še ukazne gumbe ter v lastnostih obrazca izključiti privzete gumbe za krmarjenje in izbirnike zapisov.

Slika št. 29 – izključitev privzetih nastavitev

V poglavju št. 7.3 je tudi natančneje razložen pomen vseh ukaznih gumbov.

g) Izgradnja menijev in povezovanje obrazcev

Tako zgrajene obrazce med seboj povežemo z ukaznimi gumbi, Access sam pa tudi napiše programsko kodo za povezavo na želen obrazec (slika št. 32).

Slika št. 30 – povezovanje obrazcev



Nato je potrebno zgraditi še glavni meni, ga oblikovati in povezati z ostalimi obrazci.

Slika št. 31 – glavni meni h) Izgradnja izpisov

Glede na tip kazni obstajata dve vrsti izpisov.

• Izpis na plačilni nalog

Ker je plačilni nalog predtiskan obrazec (oznaka JV/PROM-1), je potrebno obrazec izpis na plačilni nalog narediti prazen oz. bel, z izpisnimi polji, postavljenimi na točno določena mesta. Obrazec JV/PROM-1 je sicer v formatu A4, zato težav pri tiskanju nanj ne bi smelo biti. V primeru spremembe obrazca JV/PROM-1 bo potrebno spremeniti oz. dopolniti programsko rešitev z novimi podatki. Slika št. 34 prikazuje oblikovanje obrazca »Izpis«, slika št. 35 pa prikaz izpisa na obrazec JV/PROM-1. Na obrazcu »Izpis« sta vidna ukazna gumba za tiskanje in zapiranje obrazca, vendar je programska koda napisana tako, da sta oba ukazna gumba nastavljena na »nevidno« med tiskanjem, tako da na izpisanem obrazcu nista vidna.

• Izpis Predloga za hitri postopek ali Predloga za uvedbo postopka na

pristojnem okrajnem sodišču, Oddelku za prekrške.

Za zgornja dva izpisa ni predtiskanega obrazca, zahteva pa podobne podatke kot predtiskan obrazec JV/PROM-1. Izpis je enak za oba tipa kazni



(Odločba za hitri postopek, Predlog za uvedbo obdolžilnega predloga). Obrazec je narejen po obrazcu, ki je trenutno v uporabi na večini policijskih enot na območju Policijske uprave Ljubljana. Potrebno je še dodati, da je za oba zgornja tipa kazni potrebno napisati še tako imenovani »opis dogodka«, kjer je potrebno navesti dejstva, ugotovljena pri kršitvi. Ker je vsak opis dogodkov individualen, ga ni mogoče napisati s prednastavljenim obrazcem, kjer bi samo vpisovali podatke. Slika št. 36 prikazuje izgradnjo obrazca za hitri postopek/obdolžilni predlog in primer izpisa. Tako kot pri točki a) sta ukazna gumba za tiskanje in zapiranje obrazca na izpisu nevidna.

Oba primera izpisov se nahajata tudi v prilogi diplomske naloge.

i) Estetsko oblikovanje obrazcev

Obrazce in meni je potrebno še estetsko oblikovati, smiselno razporediti ukazne gumbe ter dodati logotip naročnika, izbrati enotno pisavo, izbrati primerno barvo pisave, poravnati vrstice ipd.

j) Testiranje programske rešitve

Končano programsko rešitev je potrebno še testirati z naključnimi vnosi, preveriti zaščito polj pred napačnimi vnosi, onemogočiti in zakleniti polja, ki niso namenjena vnosu/spreminjanju podatkov, preveriti, ali programska rešitev opravlja predvideno nalogo, narediti nekaj izpisov in preveriti izpisna polja ter izključiti privzete drsnike, gumbe za spreminjanje velikosti obrazcev in gumbe za zapiranje obrazcev.

Na koncu v meniju Tools � Startup onemogočimo »programski« pogled aplikacije ter za privzeti obrazec aplikacije določimo obrazec »Glavni meni«.

7.3. UKAZNI GUMBI IN MENIJI a) Ukazni gumbi

V programski rešitvi so uporabljeni opisni in ikonski ukazni gumbi. Medtem ko so opisni ukazni gumbi, ki imajo individualen pomen za vsak obrazec posebej, razloženi v svojem opisu, je pomen ukaznih gumbov, ki se pojavljajo v vseh obrazcih, sledeč:

- shrani trenutni zapis v bazo podatkov,

- zapri trenutni obrazec,

- izhod iz aplikacije,



- skok na prvi zapis,

- skok na zadnji zapis,

- skok na prejšnji zapis,

- skok na naslednji zapis. b) Glavni meni

Glavni meni je sestavljen iz treh delov. - Program

Ukazni gumb »Odpri« v polju Program odpre srce programa – vpis podatkov, prenesenih iz slike radarja. Ukazni gumb »Izpis podatkov« se omogoči šele, ko se podatke s pritiskom na ukazni gumb »Shrani zapis« shrani v bazo, šele nato se odpre obrazec za izpis oz. ugotovitev podatkov.

Slika št. 32 – izpis podatkov Vsa polja so zaklenjena: podatki se prenesejo s slike in ostalih povezanih tabel, medtem ko se podatki o členu samodejno izpišejo s pritiskom na ukazni gumb »Najdi člen«. S tem se omogoči tudi ukazni gumb »Shrani zapis«, po shranitvi podatkov pa še eden od treh ukaznih gumbov: • Plačilni nalog, • Hitri postopek, • Predlog OS.



Ukazni gumb se omogoči glede na tip kazni – če je za kršitev predvidena samo globa, se bo po shranitvi omogočil ukazni gumb »Plačilni nalog«, kar odpre obrazec za izpis podatkov na plačilni nalog. Enako velja za ostala ukazna gumba.

- Podatki

V polju »Podatki« v glavnem meniju je šest ukaznih gumbov, in sicer:

• Šifrant pošt (odpre obrazec za vnos/spremembo krajev s pripadajočimi poštnimi številkami),

• Lokacije (odpre obrazec za vnos/spremembo lokacij, kjer so postavljeni radarji),

• Členi (odpre obrazec za vnos/spremembo členov za prekoračitev hitrosti),

• Tolerance (odpre obrazec za vnos/spremembo varnostnih razlik oziroma t. i. toleranc),

• Osebe (odpre obrazec za vnos/spremembo podatkov oseb), • Vozila (odpre obrazec za vnos (spremembo podatkov o vozilih) vozil).

- Info

V polju »Info« v glavnem meniju je ukazni gumb »Odpri«, ki odpre podatke o avtorju in diplomski nalogi.

Slika št. 33 - info



8. ZAKLJU ČEK Programska rešitev je bila izdelana kot primer, kako je mogoče z relativno majhnimi stroški poenostaviti in avtomatizirati določena rutinska in ponavljajoča se opravila, s katerimi se dnevno srečujejo policisti SENP oz. policisti vseh enot, skupaj z administracijskim delom v policijskih enotah. Policistom oz. uporabnikom omogoča, da v zelo kratkem času z nekaj enostavnimi ukazi podatke iz radarja oz. slike prenesejo v programsko rešitev, v bazi podatkov poiščejo ustrezne podatke o kršitelju in vozilu, programska rešitev pa sama določi člen kršitve ter kazen zanjo, natisne pa tudi obrazec, ki je potreben za nadaljnji postopek. Potrebno je izpostaviti še eno prednost takega poslovanja pred ročnim – pri direktnem izpisovanju podatkov iz baz podatkov MNZ se zelo zmanjša oz. celo izključi možnost človeških napak, ki se pojavijo pri ročnem pisanju obrazcev. Vsaka človeška napaka seveda pomeni več časa in denarja za opravljen postopek, pri avtomatskem izpisu pa tega seveda ni. Kljub temu da je programska rešitev napisana le za kršitve 32. člena ZVCP-1-UPB2 oz. za kršitev prekoračitve hitrosti, je po potrebi mogoče program prilagoditi tudi za celoten Zakon o varnosti cestnega prometa ter s tem policistom in administrativnim delavcem prihraniti veliko časa (in seveda stroškov) pri pisanju obrazcev. S prilagoditvijo programske rešitve se torej odpira možnost njene uporabe na drugih področjih dela ali v drugih enotah (Policijskih postajah s splošnim delovnim področjem). Glede na to da so vsi podatki, obdelani s programsko rešitvijo, shranjeni v elektronski obliki, se odpira nova možnost uporabe programske rešitve v administraciji enot policije. Vnos podatkov iz plačilnih nalogov ali drugih obrazcev se v celoti opravlja ročno, s prilagoditvijo vmesnika med bazami MNZ in programsko rešitvijo pa bi se lahko podatki obdelali oz. prenesli v bazo MNZ elektronsko. Največji problem pri uvedbi programske rešitve se lahko pojavi s hitrimi spremembami zakonodaje. Ob vsaki spremembi je potrebno program prilagoditi spremembam (v programski rešitvi spremembe členov, omejitve hitrosti ali varnostne razlike oz. tolerance). V primeru takih sprememb je potrebno programsko rešitev prilagoditi spremembam v vseh enotah, ki ta program uporabljajo. Programska rešitev je sicer zasnovana tako, da poseg v programsko kodo ni potreben, zato spremembo v dogovoru z UIT GPU lahko opravijo kar vodje lokalnih informacijskih sistemov v posameznih enotah, s čimer se prihranijo čas in stroški vzdrževanja. S prehodom baze podatkov MNZ na programski jezik Java in nakupom nove tehnologije oz. nove opreme se odpirajo nove možnosti – lažje povezovanje programske rešitve z bazo podatkov, možnost uporabe prenosnih računalnikov in



tiskalnikov v policijskih vozilih ter s tem takojšnje preverjanje in izpis podatkov, ne da bi bilo treba opravljati dodatno delo v enotah ipd. Vse to omogoča večjo racionalizacijo dela policije in s tem zagotavlja večjo prisotnost policistov na terenu.



9. LITERATURA IN VIRI Bell, L., M. (1988) Strategy and cases, Elsevier, New York Bott, E., Woody, L. (2001) Special edition Using Microsoft Office XP, Ind. Que, Indianapolis Craig, E., Buchanan, T., Pajer, U. (1999) Naučite se sami Access 2000 v 24 urah, Desk, Izola Giles, H., Burgess (1989) Industrial Organization, Prentice Hall, New York Gillespie, A. (1996) Advanced business studies through diagrams, Oxford University Press Kovač, J. (2002) Zapiski predavanj: Osnove organizacije in managementa Pučko, D. (1996) Strateško upravljanje, Ekonomska fakulteta, Ljubljana Rahmet C. H. Ma. s. Kunovice, Digitech d. o. o. (2003) Navodila za uporabo statičnega radarja AD9 Werber, B. (2002) Osnove programiranja Visual basic 6.0 na primerih, Založba moderna organizacija, Kranj Werber, B. (2002) Ključni dejavniki uspeha informacijskih sistemov v malih podjetjih v Sloveniji, Organizacija, letnik 35(2), strani 82-87 Spletna stran policije: http://www.policija.si , 19. 11. 2005, (podatki o prometnih nesrečah in ukrepih policije, podatki o SENP) Spletna stran Družbe za avtoceste v RS d. d.: http://www.dars.si/index.php?id=165&news_id=406, 20. 11. 2005, (podatki o sistemu kamer na avtocestah v RS) Spletne strani Uradnega lista RS: Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo), (ZVCP-1-UPB1), http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200551&dhid=76239, 03. 07. 2005, Uradni list RS, št. 51/2005, (Zakonska podlaga) Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo), (ZVCP-1-UPB2), http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200597&dhid=78717, 19. 11. 2005, (Uradni list RS, št. 97/2005), (Zakonska podlaga)



Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200225&dhid=40999, 03. 07. 2005, Uradni list RS, št. 22/2002, (Zakonska podlaga za merilnike hitrosti) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200590&dhid=78300, 19. 11. 2005, Uradni list RS, št. 90/2005, (Zakonska podlaga za varnostne razlike) Zakon o prekrških (uradno prečiščeno besedilo), (ZP-1-UPB2), http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200555&dhid=76589, 19. 11. 2005, Uradni list RS, št. 55/2005, (Zakonska podlaga) Zakon o varstvu osebnih podatkov, (ZVOP-1), http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200486&dhid=71244, 03. 07. 2005, Uradni list RS št. 86/2004, (Zakonska podlaga) Zakon o splošnem upravnem postopku (uradno prečiščeno besedilo), (ZUP-UPB1), http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200522&dhid=74640, 03. 07. 2005, Uradni list RS, št. 22/2005, (Zakonska podlaga) Spletna stran podjetja Digitech d. o. o.: Statični radar AD9: Digitech d. o. o., http://www.digitech.si/, 03. 07. 2005, (podatki o radarju) Programsko orodje za prepoznavanje registrskih številk: Digitech d. o. o., http://www.anpr.info/si/anpr.htm , 03. 07. 2005, (podatki o ANPR)



PRILOGE Priloga 1: Izpisan predtiskan obrazec JV/PROM-1 Priloga 2: Natiskan obrazec za hitri postopek/obdolžilni predlog KAZALO SLIK Slika št. 1 - statični radar AD9 ................................................................................. 14 Slika št. 2 - fotografija izmerjenega vozila............................................................... 15 Slika št. 3 - merjenje v ovinku.................................................................................. 16 Slika št. 4 - enostavni odboj...................................................................................... 17 Slika št. 5 - dvojni odboj............................................................................................ 17 Slika št. 6 - triple mirror........................................................................................... 18 Slika št. 7 - fotografija mimovozečega vozila........................................................... 20 Slika št. 8 - grafični vmesnik.................................................................................... 21 Slika št. 9 - prenos podatkov v programsko rešitev................................................. 21 Slika št. 10 - trasa poti z opisom.............................................................................. 23 Slika št. 11 - tehnične lastnosti AD9....................................................................... 24 Slika št. 12 - baza vozil MNZ.................................................................................... 25 Slika št. 13 - baza oseb MNZ.................................................................................... 26 Slika št. 14 - sistem kamer DARS............................................................................. 38 Slika št. 15 - prenos podatkov o lastniku vozila....................................................... 39 Slika št. 16 - prenos podatkov o vozilu..................................................................... 40 Slika št. 17 - sprememba členov v programski rešitvi.............................................. 41 Slika št. 18 - tabela »Zakon«................................................................................... 43 Slika št. 19 - relacije.................................................................................................. 43 Slika št. 20 - osnovni obrazec »Vozilo«.................................................................... 44 Slika št. 21 - končni obrazec »Vozilo«..................................................................... 44 Slika št. 22 - poizvedba »Slika_poizvedba«.............................................................. 45 Slika št. 23 - obrazec »Izpis« v vnosni in načrtni obliki .......................................... 46 Slika št. 24 - izračun prekoračitve (polje »razlika«)................................................ 46 Slika št. 25 - programska koda za izračun varnostne razlike (tolerance)............... 47 Slika št. 26 - programska koda za iskanje člena..................................................... 47 Slika št. 27 - programska koda za iskanje člena...................................................... 48 Slika št. 29 - izključitev privzetih nastavitev............................................................. 49 Slika št. 30 - povezovanje obrazcev........................................................................... 49 Slika št. 31 - glavni meni........................................................................................... 50 Slika št. 32 - izpis podatkov....................................................................................... 52 Slika št. 33 - info....................................................................................................... 53 KAZALO TABEL: Tabela 1 - Podatki o prometnih nesrečah ................................................................ 10 Tabela 2 - Podatki o prekoračitvah hitrosti ............................................................. 11 Tabela 3 - Podatki o kršitvah, zaznanih z radarjem AD9........................................ 12



Tabela 4 - predpisane dolžine pri postavitvi radarja............................................... 16 Tabela 5 - predpisane razdalje pri postavitvi radarja ............................................. 16 POJMOVNIK: ANPR (Automatic number plate recognition): Samodejno prepoznavanje registrskih

tablic FIO (Fonetični indeks oseb): Baza podatkov, v kateri so shranjeni vsi ukrepi, ki jih

je izvedla policija STAI (Statistični indeks oseb): Del baze podatkov MNZ, v kateri so shranjeni

podatki o kršitvah oseb KRATICE IN AKRONIMI: MNZ: Ministrstvo za notranje zadeve GPU: Generalna policijska uprava SUP: Služba uniformirane policije SOP: Služba za operativno podporo UIT: Urad za informatiko in telekomunikacije SENP: Specializirana enota za nadzor prometa PU: Policijska uprava PP: Policijska postaja PO: Policijski oddelek EMŠO: Enotna matična številka občana HP: Odločba, ki jo izda prekrškovni organ (pristojna policijska enota) po

hitrem postopku OP: Obdolžilni predlog, podan pristojnemu Oddelku za prekrške na

okrajnem sodišču LTP: Lahka telesna poškodba HTP: Huda telesna poškodba

programska reŠitev za obdelavo podatkov stati … · static traffic radar radar speed camera ad9,...

Documents