Projekt financiran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Italija – Slovenija 2007-2013, s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz državnih skladov.

Tipo di documentoVrsta dokumenta

RapportoPoročilo

Numero documentoŠtevilka dokumenta

1

ComponenteKomponenta

WP6

AttivitàAktivnost

6.1

ResponsabileOdgovornost

Tržaška pristaniška uprava

Livello di disseminazioneObseg diseminacije rezultatov

Partnerji SAFEPORT

CircolazionePregled

Konzorcij SAFEPORT

Data di scadenza dell’attivitàDatum zaključka aktivnosti

VersioneVerzija

0.4

Informazioni sul documento

Podatki o dokumentu

Autori

Izdelovalci

Cristiano Guida (SQS)

Giovanni Guidolin (SQS)

Sergio Nardini (APT)

Rivisitazioni del documento

Revizije dokumenta

VersioneVerzija

DataDatum

Breve descrizioneStatus

Dettagli sulle modificheOpis sprememb

0.1 15. 10. 2012Prima bozzaPrva verzija

-

0.2 8/11/2012 Vmesno poročiloDopolnjeno s komentarji in podatki, ki so jih posredovali partnerji

0.3 14. 12. 2012 V odobritevPodrobnosti o drugačnem organizacijskem ustroju partnerjev

0.4Od 4.02.2013 do 30.05.2013

V odobritevSkupna revizija na osnovi medpartnerskih odnosov

2

Uvod...........................................................................................4

Od beleženja podatkov do ustreznih preprečevalnih ukrepov: pot do skupne metodologije.................................................................................5

6.1 Namen posega .......................................................................11

6.1.1 Opredelitev orodja za zbiranje obstoječih podatkov.......................13

6.2 Preverjanje normativov in načinov njihovega izvajanja.....................14

6.2.1 Normativ, ki se izvaja v primeru nezgode v beneškem pristanišču.....14

6.2.2 Normativ v primeru nezgode v tržaškem pristanišču.......................15

6.2.3 Normativ v primeru nezgode v koprskem pristanišču......................17

6.3 Opis sistemov za detekcijo nezgod v posameznih pristaniščih..............20

6.3.1 Sistemi za detekcijo nezgod v beneškem pristanišču......................20

6.3.2 Sistemi za detekcijo nezgod v tržaškem pristanišču.......................26

6.3.3 Sistemi za detekcijo nezgod v koprskem pristanišču.......................33

6.3.4 Sistemi za detekcijo nezgod v pristanišču San Giorgio di Nogaro........36

6.3.5 Sistemi za detekcijo nezgod v pristanišču v Chioggi........................37

6.3.6 Sistemi za detekcijo nezgod v pristanišču v Tržiču.........................37

6.4Zbiranje podatkov o nezgodah v vsakem posameznem pristanišču.........39

6.4.1 Predhodna obdelava na osnovi zbranih podatkov...........................40

6.4.2 Povzetek razpoložljivih letnih podatkov o nezgodah za vsako podjetje................................................................................................41

6.4.3 Osnovna primerjava med pristanišči na osnovi zbranih podatkov.......44

6.4.4 Širjenje palete podatkov o pojavu nezgod...................................48

6.4.5 Povzetek podatkov, ki izvirajo iz naših signalacijskih modelov..........48

6.5Podobnosti in razlike med posameznimi pristanišči...........................50

6.6Primerjava sistemov za statistično analizo nezgod............................55

6.6.1 Sistemi za statistično analizo nezgod v beneškem pristanišču...........55

6.6.2 Sistemi za statistično analizo nezgod v tržaškem pristanišču............56

6.6.3 Sistemi za statistično analizo nezgod v koprskem pristanišču............57

6.6.4 Sistemi za statistično analizo nezgod v pristanišču San Giorgio di Nogaro................................................................................................58

6.6.5 Sistemi za statistično analizo nezgod v tržiškem pristanišču.............59

6.7Končne ugotovitve o doslej uporabljenih statističnih metodologijah......60

3

Uvod

To poročilo je nastalo v sklopu projekta, financiranega s strani Evropske skupnosti v

okviru Programa čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007-2013, poimenovanega

»Safeport - pristanišče in obvladovanje industrijskih in okoljskih tveganj v pristanišču«.

Partnerske luke so: Ravenna, Chioggia, Benetke (lead partner), San Giorgio di Nogaro,

Tržič, Trst in Koper (Luka Koper), ki jih zastopajo trije italijanski pravni subjekti,

ustanovljeni v skladu z zakonom št. 84/1994 s kasnejšimi spremembami in dopolnili

(zakon za reformiranje zakonodaje na pristaniškem področju) - pristaniške uprave iz

Ravenne, Benetk in Trsta, ki so jim na osnovi zgoraj omenjenega zakona dodeljena

pooblastila za izdajanje pravilnikov in odločb; dve Posebni podjetji iz pristanišč Chioggia

in Tržič; en konzorcij (Consorzio per lo Sviluppo Industriale nella Zona dell’Aussa –

Corno - Konzorcij za industrijski razvoj območja Aussa-Corno), uprava Luke Koper in

Univerza na Primorskem, ki potrjujeta čezmejni značaj projekta.

Kot je navedeno v Prijavnici, so pri tem delovnem sklopu »Homogeniranje podatkov o

nezgodah na delu na pristaniščem področju« soudeležene sledeče luke: Chioggia, Benetke,

San Giorgio di Nogaro, Tržič, Trst in Koper.

Pristanišče v Ravenni ima vlogo opazovalca, Univerza na Primorskem pa se posega št. 6

projekta Safeport ne udeležuje.

4

Od beleženja podatkov do ustreznih preprečevalnih ukrepov: pot do skupne metodologije

Za učinkovito preprečevanje nezgod na delu je treba najprej dobro poznati delovno okolje,

v katerem poteka raziskava, in opredeliti najpogostejše in za zdravje najnevarnejše faktorje

tveganja.

Beleženje in statistična obdelava podatkov o nezgodi oziroma nesreči (tudi če ni povzročila

poškodb) imata namen naknadno opredeliti in opisati faktorje tveganja, ki se po pogostosti

in pomembnosti ponavljajo v določenem kontekstu (in v določenem časovnem razdobju)

ter zagon virtuoznega postopka analize vzrokov in uvedba blažilnih ukrepov za

preprečevanje in zaščito, prilagojenih ciljem raziskave (idealni namen naj bi bil zero

accident/zero incident).

Ponavljanje postopka je ključni element učinkovite preprečevalne dejavnosti. Isto velja za

sprejetje ukrepov, ki bi blažili oz. omejili nevarnost nesreč in nezgod,1 če tveganja ni

mogoče do kraja odpraviti2.

V zvezi s projektom Safeport je treba tudi upoštevati, da je za pojem varnost (safety)

značilna visoka stopnja kompleksnosti. Ta zadeva bodisi pestrost (različne proizvodne

danosti na pristaniškem območju oz. v raznih pristaniških sistemih) kot tudi spremenljivost

(spreminjanje določenega proizvodnega subjekta skozi čas; spremembe

proizvodov/storitev ali postopkov).

Za pristanišča v sklopu partnerstva je opaziti, da je območje z geografskega stališča

različno (morsko-obalno, lagunsko/rečno-morsko, pristanišče ob kanalu), zajema različna

operativna okolja (pomol A, dok B, terminal D itd.), kjer sobiva več akterjev, ki so morda

1Npr. z vklju � itvijo tehni �nega/tehnološkega napredka v delovni postopek.2Nevarnost na pristaniškem podro �ju je npr. mogo �e do kraja odpraviti, �e izgine dolo �ena zvrstblaga - npr. na kemijskem podro �ju - ker se je obalna industrija preusmerila drugam, na drugopanogo ali druga ciljna tržiš �a.

5

med seboj v konkurenci in uživajo podporo javnih subjektov, pristojnih za programiranje,

regulacijo in nadzor.

Ti sistemi vplivajo na številne logistične verige, zaradi katerih lahko vse severnojadranske

partnerje dejansko označimo kot vsenamenska pristanišča, skozi katera potekajo

blagovni tokovi tekočih in trdnih razsutih tovorov kot tudi enovitih tovorov (Ro-Ro,

zabojniki, menjalni kesoni itd.) in raznih tovorov, ki jim gre včasih dodati tudi potnike,

dodaten vir tveganja pa predstavljajo turistično-rekreacijske funkcije, ribolov in

ladjedelniške storitve (na večji ali manjši ravni).

Vir: pristanišča iz partnerstva - v metričnih tonah, razen v primeru različne navedbe.

Pristanišča so torej podjetja, ki obravnavajo več proizvodov (in več storitev), kjer se je

skozi čas nakopičilo več stopenj načinov ravnanja, praks in navad (ne moremo govoriti o

one best way, temveč o vrsti evolucijsko-kompetitivnih sprememb).

Delo v pristaniščih so nekoč opravljale ekipe delavcev, ki so potrebovale veliko fizične

moči in obremenljivosti, sčasoma pa so se vse bolj uveljavili stroji (mehanizacija), ki jih

nadzorujejo druge aparature za nadzor dejavnosti (informatizacija in avtomatizacija),

povezane v omrežje (uporabna telematika), in ki jih vodijo ljudje, katerih sposobnosti,

znanje in usposobitve so različni kot pa v preteklosti.

Interakcija med človekom in strojem, med kopnim in morjem (cesto in železnico v primeru

pristanišč, povezanih z železniškim omrežjem) večkrat nudi povod za nezgode, npr. zaradi

pomankljivega vzdrževanja, zapletenosti delovnega cikla, raztresenosti...

6

Pri tem ne gre pozabiti, da so še prisotne nekatere »stare« dejavnosti, ki zahtevajo fizično

moč in odpornost (npr. pritrditev in sprostitev kontejnerjev na ladji ali skladiščenje vreče

kave).

Namen prve faze DS6, ki temelji na analizi (aktivnost 6.1), je priprava osnovne podatkovne

baze o nezgodah v pristaniščih (v obdobju 2009-2011); podatke bo treba homogenizirati,

na osnovi le-teh pa bodo nastali določeni sintetični kazalniki,3 iz katerih bi izhajale

morebitne pomanjkljivosti in simptomi; na osnovi tega bi lahko bolje sledili pojavu nezgod

v določenem proizvodnem/pristaniškem sistemu na osnovi teženj, ki so jih zabeležili

drugi.4(infrastrukture in/ali pristaniški sistemi) in oblikovati osnovne predloge za

preprečevanje (aktivnost 6.2.).

Zaradi odsotnosti specifičnih normativov in obstoja različnih pojmovanj glede

upoštevanja, beleženja, obdelave in opisa pojava »nezgoda v pristanišču« predlagamo, da

bi sledili statističnemu pristopu, ki bi omogočil temeljitejšo in bolj poglobljeno primerjavo

vsakega pristanišča s preostalimi pristanišči na osnovi zgoraj omenjene metodologije

operativnega raziskovanja (glej opombo št. 4).

3� Norma UNI 11230 – marec 2007 predlaga npr. uporabo štirih kazalnikov o kakovosti varnosti nadelovnem mestu: srednji � asovni obseg, pogostost, incidenca in teža.

4Na statisti �no- metodološki ravni bomo v posegu 6.2 dolo � ili eno samo referen �no pristaniš �e, vkaterem bomo analizirali razpoložljive podatke o nezgodah in pripravili indeks, ki ga bomo primerjaliz indeksi ostalih pristaniš � . Dolo � ili bomo eno od spremenljivk, prisotnih v naši podatkovni bazi, kiomogo �ajo opis nezgode, njenih razlogov in okoliš � in. Izbrali bomo nazivno spremenljivko, to jespremenljivko, razdeljeno na razli �ne moduse; v nasprotnem primeru (npr. pri t. i. »odprtih«vprašanjih) bomo rekonstruirali razli �ne moduse in poskrbeli, da bo spremenljivka pridobilanazivnost. Za vsak modus obravnavane spremenljivke bomo izra �unali indeks za predhodnodolo �eno pristaniš �e tako, da bomo namesto skupnega števila nezgod, na podlagi katerih smozasnovali indeks, omejili samo na nezgode, ki so se pripetile v referen �nem pristaniš �u. Postopekbomo ponovili za vsa ostala pristaniš �a. Tako bomo dobili dva razli �na indeksa: eden se bo nanašal na referen �no pristaniš �e, drugi pa navsa ostala pristaniš �a. Kazalniki, ki jih bomo opredelili v tem postopku, so � ista in standardiziranaštevila, zato jih je mogo �e zlahka primerjati. Dva pravkar opredeljena indeksa bomo primerjali naosnovi statisti �nega testa: tako bomo lahko preverili, �e se dve pridobljeni vrednosti bistvenorazlikujeta. Izid testa bo lahko pozitiven ali negativen. � e se obe vrednosti ne razlikujeta preve � -ali pa �e sta vrednosti mo �no razli �ni, vendar je kazalnik obravnavanega pristaniš �a manjši odpreostalih - test ne bo izpostavil posebnih problemov, zaradi katerih bi bilo potrebno pose �i. Vnasprotnem primeru - �e test izpostavi objektivne razlike in je vrednost indeksa ve �ja od skupnegaindeksa vseh ostalih pristaniš � - imamo opravka s problemom na podro �ju varnosti. Treba bo torejizoblikovati dolo �en poseg in pove �ati prepre �evalne ukrepe na tistem podro �ju. Seznam možnihukrepov je mogo �e najti npr. v dokumentu »Cause e circostanze degli incidenti sul lavoro nella UE2008 (ESAW)« - Vzroki in okoliš � ine nesre � na delu v ES 2008 (ESAW) v 1. poglavju 2. dela»Using ESAW data in the development of preventive measures«.

7

Zgoraj navedeno že samo po sebi predstavlja pomenljiv rezultat, če upoštevamo dejstvo, da

je v Italiji pojav nezgod v pristaniščih trenutno statistično vključen (in torej zvodenel) v

širšem kontekstu nezgod v prometu.5.

Glede prihodnosti, in sicer tudi po koncu projekta Safeport, nameravamo z aktivnostima

6.3 in 6.4 zasnovati orodje, katerega namen je zbrati in obdelovati podatke o nezgodah, ki

bi tudi s pomočjo sintetičnih kazalnikov, ki jih predlagajo normativi, omogočili

pridobivanje podrobnejših podatkov in odkrivanje morebitnih vrzeli in/ali problemov v

zvezi s preprečevanjem nezgod, ki so prisotni v posameznih pristaniščih.

Skupna metodologija detekcije bo torej posvečena pristaniškemu delu6 in bo kot nezgodo

definirala odsotnost delavca, katere vzrok je nasilnega značaja in ki povzroča vsaj en dan

odsotnosti z delovnega mesta poleg dneva, ko se je delavec poškodoval.

Izrecni namen je torej pridobiti drugi sklop podatkov, poleg tistega, ki bo nastal v

okviru aktivnosti 6.1, ki naj bi sčasoma rasel, pridobil vse večjo pomembnost in

izboljšal preprečevanje nezgod.

Da bi to čim bolje uresničili, bi morali vnaprej določiti stopnje pomembnosti (stopnje -

cilj), pri katerih bi bilo treba poseči s preventivnimi ukrepi.

Zgoraj omenjeno predstavlja morda prvo omejitev, ker skoraj pri vseh lukah, ki

sodelujejo pri projektu Safeport - z izjemo operaterja in upravitelja Luka Koper -

opredelitev ciljev preventivne dejavnosti in morebitnih ukrepov ni v pristojnosti

pristaniških uprav, konzorcija Consorzio Industriale Aussa – Corno ali posebnih podjetij

(kar se dogaja pri slovenskem upravnem zavodu) temveč so predmet »delitve«

odgovornosti zasebnega operaterja, ki upravlja promet in ki je na osnovi trenutno

veljavnih zakonov pristojen za preprečevanje nezgod in varnost.7.

5Glej letne statistike zavoda INAIL.6V Italiji bodo obravnavani operativni uslužbenci podjetij, ki izvajajo pristaniške storitve in postopkein nudijo delovno silo v skladu s 16.-17.-18. � lenom zakona 84/1994 s kasnejšimi spremembami indopolnili; v Sloveniji bomo postopali v skladu z razdelitvijo: uslužbenci Luke Koper/zunanjisodelavci – podizvajalci.7V Italiji veljajo predpisi zakonodajnega odloka št. 81/2008 s kasnejšimi spremembami in dopolnili(Enotno besedilo o varnosti in zdravju na delovnih mestih), zakonodajnih odlokov 271 in 272/1999na osnovi sistema pooblastil za varnost v vsakem proizvodnem obratu; izjema sta imenovanjeodgovornega Službe za prepre �evanje nezgod in varnost in sestava Izjave o oceni tveganja, zakatera delodajalec ne more izdajati pooblastil.

8

Z drugimi besedami: bo lahko orodje, ki bo nastalo v sklopu projekta Safeport, koristilo

zasebnim italijanskim operaterjem, ki ga bodo lahko koriščali in na njegovi osnovi

sprejeli ustrezne ukrepe na področju preprečevanja nezgod in varnosti?

V sklopu tega procesa je treba izpostaviti pomembnost skupnega kodificiranja vsake

spremenljivke (aktivnost 6.4), ker bi v primeru, da bi v aktivnosti 6.3 opredelili premajhno

število modusov, opisali pojav nezgod na preveč omejen način in ne bi zajeli pomembnih

podprimerov.

V tem kontekstu moramo omeniti tudi dejanske možnosti posega na področju

preprečevanja, h katerim lahko stremijo italijanski partnerji projekta Safeport na osnovi

razpoložljivih virov in porazdelitvi pristojnosti/pooblastil: temeljiti mora na dejavnosith

določene pristaniške uprave ali posebnega podjetja ali industrijskega konzorcija, pri

čemer lahko poseg temelji na nadzoru (24. čl., pododst. 2 bis zakona 84/1994 s

kasnejšimi spremembami in dopolnili), informiranju in izobraževanju, skupaj ali

ločeno,8 tja do prispevka pri reformah sektorske zakonodaje in raznih stopnjah uprave

območja9?

Aktivnost 6.5 bo predstavljala dopolnitev DS 6 s tehnično-informatskega vidika, torej po

partnerski analizi in sintezi, in naj bi sovpadala z zagonom predstavitve rezultata (in

pridobljenega orodja) javnosti, to je bodisi uslužbencem s pristaniškega področja (z

namenom izboljšanja sistema detekcije nezgod in njihovega preprečevanja) kot drugim

subjektom (ustanovam itd.).

Ta kratek pregled DS 6 bi zaključili z ugotovitvijo, da je na področju preprečevanja nezgod

in zaščite sodelovanje med severnojadranskimi pristanišči koristnejše od konkurence;

vsekakor pa je nedvomno, da bodo zainteresirani pristaniški in logistični operaterji,

8Naj pri tem pomislimo npr. na dejavnost Izobraževalnega centra za logisti �ne in intermodalnevede (Centro di Formazione Logistica e Intermodale) v Benetkah ali Pomorskega in pristaniškegakulturnega inštituta (Istituto di Cultura Marittimo e Portuale) v Trstu oz. na ustrezne inštitute vSloveniji.9Prijavnica projekta Safeport se odkrito nanaša na tovrstni poseg s strani zveze NAPA (Združenjapristaniš � severnega Jadrana), glej AF Safeport.

9

ki se bodo odločili za pridobitev tega orodja, oblikovanega v skladu projekta, morali

le-to aktivno koriščati.

10

6.1 Namen posega

Pristanišča, vključena v partnerstvo, imajo različni organizacijski ustroj in različen pristop

do nadzora in preprečevanja nezgod na področju varnosti na delu in detekcije nezgod, kot

je podrobneje opisano v tem dokumentu, ki je ugotovil obstoj (ali neobstoj) sistema za

detekcijo in obravnavo nezgod v pristaniščih na osnovi zbiranja podatkov o obstoju oz.

neobstoju kodificiranih statističnih postopkov.

Po pregledu pravilnikov, uredb ali drugih odločb, ki veljajo v partnerskih pristaniščih, smo

lahko ugotovili, če v tržaški in beneški pristaniški upravi in Luki Koper d.d. res obstajajo

sistematski postopki za detekcijo in obravnavo nezgod.

Posebni podjetji za pristanišči v Tržiču in Chioggi ter Konzorcij za industrijski razvoj

območja Aussa-Corno nimata sistema za zbiranje in obdelavo nezgod poleg določil registra

nezgod zainteresiranih podjetij; pozitivni zaključek DS 6 projekta Safeport bi torej

zadovoljil potrebe teh pristanišč po orodju, ki bi omogočal detekcijo nezgod.

Pri partnerjih, ki razpolagajo s sistemom za zbiranje in obdelavo podatkov o nezgodah smo

lahko zbrali osnovne podatke, s katerimi nameravamo izdelati predhodno statistiko o

nezgodah v pristaniščih.

Po pripravi statistik na osnovi predhodno zbranih podatkov smo lahko izvedli osnovno

primerjavo med tremi pristanišči, vendar zaradi značaja trenutno razpoložljivih podatkov

nismo še mogli izvesti temeljite analize razlogov nezgod, ki je pomembna v namen

uvajanja preventivnih ukrepov, ki bi zmanjšali pogostost in pomembnost nezgod.

Izvajanje ukrepov za preprečevanje nezgod bo po našem mnenju pomembni rezultat

aktivnosti, ki so jih partnerji izvedli v sklopu DS 6. Te ukrepe pa bo mogoče oceniti šele po

11

izdelavi homogene metodologije za beleženje podatkov o nezgodah v vseh partnerskih

pristaniščih v pomembnem časovnem razdobju (glej uvod).

12

6.1.1 Opredelitev orodja za zbiranje obstoječih podatkov

Prvi korak, ki smo ga opravili za izvedbo primerjalne analize sistemov za detekcijo in

statistično analizo podatkov o nezgodah, je bila opredelitev orodij, ki jih ima vsak član

partnerstva na voljo za zbiranje podatkov, bodisi za ustanove kot za posamezno nezgodo.

Kot smo že omenili v predgovoru, so samo italijanska pristanišča, ki jih vodi pristaniška

uprava (z izjemo uprave pristanišča v Ravenni, ki ima samo vlogo opazovalca),10 in

koprska luka udejanili sisteme za detekcijo nezgod.

Najprej smo torej pregledali normative, ki veljajo v omenjenih pristaniščih, analizirali

izdane odloke in upravne postopke ter preverili način njihovega udejanjanja.

V tržaškem in beneškem pristanišču smo obravnavali veljavne odloke; z ustreznimi

pregledi smo se seznanili s praksami koprskega pristanišča.

Nato smo opisali razne sisteme za detekcijo nezgod, kar bo bolje razvidno iz naslednjih

paragrafov.

Da bi zasnovali osnovno statistično partnersko obdelavo (kazalniki kakovosti na področju

varnosti v skladu z normo UNI 7429:2007 – 11230 iz marca 2007) smo naposled zbrali vse

podatke o nezgodah, razpoložljive za vsako posamezno pristanišče. Pri tem je treba

poudariti, da so Chioggia, San Giorgio di Nogaro in Tržič pristanišča, kjer so edini način

zbiranja podatkov registri nezgod tamkajšnjih pristaniških podjetij, zato smo se tam

poslužili sodelovanja tamkajšnjih projektnih partnerjev: posebnih podjetij/industrijskega

konzorcija.

10Nadzor se v Ravenni vsekakor izvaja, tudi s pomo� jo krajevnega zavoda za zdravstvo.

13

6.2 Preverjanje normativov in načinov njihovega izvajanja

V nadaljevanju želimo predstaviti pregled norm in krajevnih praks, ki se udejanjajo v

primeru nezgode v tržaškem, koprskem in beneškem pristanišču, na osnovi odlokov, ki so

jih sprejele posamezne pristaniške uprave oz. upravna ustanova Luke Koper.

6.2.1 Normativ, ki se izvaja v primeru nezgode v beneškempristanišču

Odlok št. 167 z dne 7. novembra 2003, ki določa norme v primeru nesreče ali nezgode na

pristaniškem območju, je nastal iz potrebe po ažuriranju postopkov za neprestan nadzor

nezgodnega trenda na pristaniških območjih, in sicer tudi v statistične namene, na osnovi

novih kod evropskega projekta ESAW za beleženje vzrokov in okoliščin nezgod na

delovnem mestu.

V primeru nezgode na pristaniških območjih v Marittimi ali Margheri lahko pristaniško

podjetje zaprosi za poseg servis SUEM (bolnišnično prvo pomoč), ki deluje 24 ur dnevno,

ali rešilni avto pristaniške ambulante v urniku, ko le-ta deluje.

V primeru nezgode oz. dogodkov in nesreč, ki zahtevajo zaustavitev pristaniških dejavnosti

in storitev, morajo podjetja, opredeljena v 16. in 18. členu zakona št. 84/94 to sporočiti

Oddelku za varnost, nadzor in kontrolo (Area Sicurezza, Vigilanza e Controllo, SIC) in

izpolniti formular I, priložen zgoraj omenjenemu odloku. Po prejemu zdravniškega

poročila morajo podjetja, opredeljena v 16. in 18. členu oz. podjetja iz 16. člena brez

pooblastila oz. podjetja za storitve oz. podjetja iz 17. člena tega zakona posredovati tudi

formular iz priloge II.

Naj zadevo pojasnimo s primerom. Če je ponesrečenec uslužbenec terminala, bo formular I

in II izpolnil sam terminal. Če pa je uslužbenec podjetja brez pooblastila ali podjetja za

pristaniške storitve ali podjetja, ki nudi delovno silo za pristaniške dejavnosti, mora

14

formular I izpolniti terminal, pri katerem se je uslužbenec poškodoval, formular II pa

delodajalec ponesrečenca.

Poleg tega morajo vsa pristaniška podjetja, to je podjetja iz 16. člena brez pooblastila oz.

podjetja za storitve oz. podjetja iz 16. in 18. ter podjetja iz 17. člena zakona št. 84/94 do

februarja vsakega leta sporočiti podatke o nezgodah v prejšnjem letu in posredovati

formular iz priponke III.

6.2.2 Normativ v primeru nezgode v tržaškem pristanišču

Odlok št. 76/2001 predsednika tržaške pristaniške uprave je namenjena vsem subjektom,

pooblaščenim za delo na pristaniškem območju, in sicer: podjetjem, ki opravljajo

pristaniške storitve in/ali postopke (v skladu s 16. čl. zakona št. 84/1994), pooblaščeni

soizvajalci (terminalski operaterji – v skladu s 16. in 18. čl. zakona št. 84/1994 ali

koristniki državnih prostorov na pristaniškem območju), družbe za nudenje storitev splošne

koristi (v skladu s 6. čl., 1. alineja, črka c zakona št. 84/1994), družbe za nudenje začasnega

pristaniškega dela (v skladu s 17. čl. zakona št. 84/1994), pooblaščeni subjekti v skladu s

68. čl. Kodeksa o plovbi, osebje drugih javnih uprav, ki delujejo v pristanišču v različnih

vlogah itd.

Odločba št. 76/01 opredeljuje kot nesreče pri delu tiste poškodbe, ki so nastale zaradi

nasilnih faktorjev med opravljanjem dela in ki so povzročile delovno nesposobnost, ki se je

zavlekla onkraj preostalega dela dneva ali izmene, v kateri se je dogodek pripetil.

Vsi delodajalci morajo najkasneje na dan po nesreči sporočiti prek faksa (z ustrezno

prijavnico, priloženo odločbi št. 76/01) Službi za varnost in okolje tržaške pristaniške

uprave podatke o vsaki nesreči na delu, ki so jo utrpeli delavci in ki se je pripetila na

delovnem območju v njihovi pristojnosti ali med izvajanjem dejavnosti, ki so jih zadevne

družbe razvile, koordinirale ali vodile.

15

Delodajalci lahko za prijavo pooblastijo odgovorne Službe za preprečevanje nezgod in

varnost.

Nesrečo je priporočljivo čimprej prijaviti pristaniški oblasti; prijava mora biti zajeta med

postopke za ukrepanje v primeru nesreč v podjetju.

Podjetje mora prijaviti nesrečo bodisi, če je ponesrečenec njegov uslužbenec, bodisi, če je

zaposlen pri tretjih subjektih.

Odločba obvezuje k izpolnitvi raznih prijavnic glede na to, če gre za nesrečo, pri kateri je

soudeležena oseba, ki deluje v imenu podjetij, pooblaščencev ali subjektov, ki iz katerega

koli razloga delujejo na pristaniškem območju, ali za nesrečo, ki je povzročila gmotno ali

okoljsko škodo.

Služba za varnost in okolje tržaške pristaniške uprave sproži upravno preiskavo, katere

namen je ugotoviti neupoštevanje normativov, ki veljajo na pristaniškem področju, v

sodelovanju s pristojnimi oblastmi.

Poleg tega je vsako podjetje primorano posredovati Službi za varnost in okolje tržaške

pristaniške uprave poročilo z letnimi podatki o nesrečah in z informacijami o posameznih

nesrečah. Poročilo za vsako leto je treba predložiti najkasneje do marca naslednjega leta.

Sporočanje letnih podatkov o nesrečah je predpostavka za obnovo vsakega pooblastila ali

dovoljenja s strani tržaške pristaniške uprave.

16

6.2.3 Normativ v primeru nezgode v koprskem pristanišču

V Sloveniji spadajo nesreče na delu v območje veljavnosti Zakona o varnosti in zdravju na

delu, UL RS št. 43/2011) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, UL RS

št. 96/2012).

Delodajalec mora inšpektoratu prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma

nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni,

kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. Nezgoda se prijavi v

posebnih obrazcih.

Nezgoda pri delu je nepredviden ali nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali

delovišču, ki se pripeti med izvajanjem del ali zaradi izvajanega dela ter ki poškoduje

delavca. Slovenska zakonodaja obravnava poleg nezgod pri delu tudi poklicne bolezni, ki

so opredeljene v aktu nižje stopnje.

Odgovorni za varnost in zdravje pri delu ima nalogo, da nadzoruje nezgode pri delu,

odkrije njihove vzroke in pripravi poročila za delodajalca s predlogi in izboljševalnimi

ukrepi.

Delodajalec hrani dokumentacijo o nezgodah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih

pojavih, poklicnih boleznih in boleznih, povezanih z delom, ter o njihovih povzročiteljih.

V Luki Koper velja notranji pravilnik, ki določa postopek za prijavo in preiskovanje

nezgod na delu in nevarnih pojavov, notranji odlok št. 121 z naslovom PRIJAVA IN

RAZISKAVA POŠKODBE PRI DELU. Poškodovana oseba mora nemudoma prijaviti

dogodek neposredni nadrejeni osebi; slednja mora prek telefona opozoriti pristojnega za

varnost in zdravje na delovnem mestu, odgovornega za terminal, v katerem se je pripetila

nezgoda, in varnostni urad; slednji v primeru potrebe nemudoma opozori reševalne enote

17

prek telefonske številke 112 (policija). V primeru hudih ali smrtnih nesreč je treba obvestiti

inšpektorja za delo.

Isto velja tudi za nezgode, pri katerih so soudeleženi delavci, zaposleni pri zunanjih

izvajalcih, ki so neposredno ali posredno vezani na delovne postopke v pristanišču.

Za vsako nezgodo pri delu mora vodja delovnih postopkov pripraviti zapisnik o nezgodi na

delu in ga poslati odgovornemu za varnost in zdravje na delovnem mestu, pristojnemu za

terminal, kjer se je pripetila nezgoda. Slednji mora raziskati okoliščine, ki so privedle do

nezgode, in zapisati svoje mnenje o vzrokih nezgode.

Izjave soudeležencev pri nezgodi pri delu in očividcev ponavadi navede odgovorni za

varnost in zdravje na delovnem mestu. Iz vsebine izjav morajo izhajati predvsem sledeči

elementi: opis dogodka, opis delovnega postopka, v sklopu katerega se je nezgoda

pripetila, opis nezgode, vzrok nezgode, drugi pomembni podatki.

Urad za varnost in zdravje Luke Koper na osnovi prejetih dokumentov izpolni obrazec, ki

ga predvideva državna zakonodaja.

V primeru hudih nezgod oz. nezgod, zaradi katerih je delavec nezmožen za delo več kot tri

delovne dni, je potrebno prek faksa pismeno obvestiti Inšpektorat za delo.

Zgoraj omenjeni obrazec se uporablja tudi v sledečih fazah postopka v primeru nezgode, ki

jo potrdi tudi osebni zdravnik. Obrazec po izpolnitvi služi statistični obravnavi podatkov o

nezgodah pri delu in za uveljavljanje pravic delavcev.

Naloga Urada za varnost in zdravje pri delu je posredovati dokumentacijo pristojnim

inštitucijam ali osebam ter vpisati dogodek v register nezgod pri delu.

Če se je nezgoda pripetila na ladji ali v sklopu dela na ladji, je potrebno obvestiti tudi

Pomorsko inšpekcijo.

Urad za varnost in zdravje pri delu vodi notranjo evidenco vseh nezgod pri delu, ne glede

na morebitno povzročeno nezmožnost opravljanja dela. Iz tako zbranih podatkov je18

mogoče izpeljati pogostost morebitnih nezgod, ugotoviti, katere nezgode se večkrat

dogajajo, in načrtovati izboljševalne ukrepe skupaj s terminali.

19

6.3 Opis sistemov za detekcijo nezgod v posameznih pristaniščih

To poglavje je namenjeno predstavitvi sistemov za detekcijo nezgod, ki so v rabi v vsakem

pristanišču. Pregled temelji na prijavnicah, ki so nam jih posredovali člani partnerstva, ki

imajo sistem za detekcijo nezgod, in sicer Koper, Trst in Benetke, oziroma ki so jih na našo

prošnjo poslala podjetja, ki imajo sedež v pristaniščih San Giorgio di Nogaro, Chioggia in

Tržič, pod vodstvom posameznih Posebnih podjetjih oz. industrijskega konzorcija.

6.3.1 Sistemi za detekcijo nezgod v beneškem pristanišču

Odlok št. 167 z dne 7. novembra 2003 beneške Pristaniške uprave določa, da morajo

pristaniška podjetja v primeru nezgode pri delu oz. dogodkov in/ali nesreč, ki zahtevajo

zaustavitev pristaniških postopkov in storitev, izpolniti dva različna obrazca:

prvega je treba izpolniti in takoj posredovati Oddelku za varnost Pristaniške uprave,

v namen prijave nezgode/dogodka/nesreče;

drugega je treba izpolniti in nemudoma posredovati Oddelku za varnost Pristaniške

uprave takoj, ko podjetje prejme zdravniško poročilo.

Pristaniška podjetja morajo Oddelku za varnost Pristaniške uprave do februarja vsakega

leta posredovati oceno letnega trenda nezgod na osnovi nezgod, ki so se pripetile njihovim

uslužbencem pri opravljanju pristaniških dejavnosti v beneškem pristanišču; pri tem se

morajo poslužiti tretjega obrazca.

Oglejmo si zgradbo obrazcev.

Prvi obrazec, priložen odločbi št. 167 z dne 7. novembra 2003, je razdeljen na tri polja:

prvo se nanaša na osebo, ki izpolnjuje obrazec za prijavo nezgode;

drugo zadeva prijavo nezgode;

tretje je namenjeno prijavi dogodka/nesreče.

20

V prvo polje mora oseba, ki izpolnjuje prijavnico, vpisati svoje osebne podatke, in sicer:

ime in priimek, funkcijo v sklopu podjetja, v katerem dela, ime in telefonsko številko tega

podjetja.

V drugo polje mora izpolnjevalec prijaviti nezgodo in vpisati osebne podatke

ponesrečenca, to je priimek, ime in ime delodajalca ponesrečene osebe.

Poleg tega mora vpisati nekatere podatke o nezgodi: datum, uro, kraj, vrsto

dejavnosti/postopka, ki jo/ga je ponesrečenec opravljaj v trenutku nezgode, dejavnosti, ki

so se prekinile zaradi nezgode in vrsta poškodbe, ki jo je ponesrečenec utrpel.

Če je prišlo do dogodka in/ali nezgode, ki povzročila zaustavitev pristaniških dejavnosti,

mora izpolnjevalec v tretje polje vpisati nekatere podatke o dogodku: datum, uro, kraj,

vrsto dogodka, prizadeta območja in prekinjene dejavnosti.

Drugi obrazec, priložen odločbi št. 167 z dne 7. novembra 2003, nosi naslov »Informativni

obrazec o nezgodi pri delu«; sem mora izpolnjevalec vstaviti nekatere podrobne

informacije o nezgodi, večinoma v skladu z normativi ESAW.

Najprej je treba vpisati ime delodajalca, ime družbe in ime odgovornega službe za

preprečevanje nezgod in varnost.

Sledijo podatki o ponesrečencu: ime in priimek, narodnost (z navedbo podatka, če gre za

Italijana ali tujca), kraj in datum rojstva, naloge, delovni status (odvisni delavec, družbenik

ali začasni delavec).

Nazadnje je treba vpisati nekaj podatkov o nezgodi: datum, kraj, terminalsko območje, kjer

se je pripetila nezgoda, kateri postopki so tedaj potekali, katero dejavnost je ponesrečenec

opravljal v trenutku nezgode.

21

Sledijo že ustaljena polja za opis vrste poškodbe in poškodovanega dela telesa, pri čemer je

mišljena najhujša poškodba.

Pri opredelitvi vrste poškodbe je mogoče izbrati med sledečimi postavkami:

Pri opredelitvi poškodovanega dela telesa je mogoče izbrati med sledečimi postavkami:

V nadaljevanju je treba navesti pripomočke za osebno zaščito, ki jih je delavec imel na sebi

v trenutku nezgode; izbrati je mogoče med sledečimi postavkami:

22

Sledi polje o podatku, če je bila potrebna pomoč zdravnika iz pristaniške ambulante; v tem

primeru je treba navesti, če je bil zdravniški poseg izveden na pomolu, na ladji ali drugje.

Nato je treba navesti število dni začasne delovne nesposobnosti.

Nazadnje je treba navesti vzrok nezgode oz. odstopa od normalne aktivnosti; mogoče je

izbrati med sledečimi postavkami:

23

V tretjem obrazcu iz priloge k odločbi št. 167 z dne 7. novembra 2003 z naslovom

»Posredovanje podatkov o nezgodah za leto…«, mora podjetje posredovati letno poročilo o

nezgodah, ki so se pripetile njihovim zaposlenim sodelavcem med opravljanjem

pristaniških dejavnosti.

24

Vsako podjetje mora poleg svojega imena navesti tudi število ur dela, investiranih v

pristaniške dejavnosti, število delavcev v kadru, pristojnih za pristaniško delo, število

nezgod, porazdelitev le-teh glede na delovno območje (na krovu, pod krovom, drugo),

število delovnih nezgod z več kot 30 dni prognoze ter število dni dela, izgubljenih zaradi

nezgode.

Število ur dela ter podatki o delavcih in nezgodah se nanašajo na operativne uslužbence, ne

pa na sodelavce, zaposlene izključno v upravi. Električarji, vzdrževalci, mehaniki, tesarji,

opremljevalci se v statistične namene ne upoštevajo, ker ne opravljajo pristaniških

dejavnosti, temveč vzdrževalne posege.

Število nezgod in število zaradi nezgode izgubljenih delovnih dni zajema nezgode z vsaj 1

dnevom odsotnosti, ne zajema pa nezgod, ki so se pripetile med potjo na delo.

Pri številu delovnih nezgod z več kot 30-dnevno prognozo je treba navesti število nezgod,

pri katerih skupno trajanje (vključno s številom dni, navedenim v prvem potrdilu, in s

številom dni, navedenih na morebitnih naknadnih potrdilih) presega 30 dni.

Pri številu delovnih dni, izgubljenih zaradi poškodbe, je treba navesti skupno število

izgubljenih dni, to je rezultat seštevka dni, navedenih na prvem potrdilu, in dni, navedenih

na morebitnih naknadnih potrdilih, v zadevnem letu.

Podjetje mora poleg tega opredeliti, če navedeno število nezgod v zadevnem letu zajema še

nezaključene nezgode, in v trenutku zaključka nezgode sporočiti preostale izgubljene

delovne dni v sledečem letu oz. v sledečih letih.

Storitvena podjetja in podjetja, opredeljena v 17. členu, morajo navesti porazdelitev števila

nezgod za vsak terminal in ime terminala, pri katerem se je nezgoda pripetila.

25

V namen zbiranja podatkov o nezgodah se podjetja razdelijo v sledeče skupine:

Pristaniška podjetja, ki delujejo za tretje subjekte;

Pristaniška podjetja, ki delujejo v lastnem imenu;

Podjetja za pristaniške storitve;

Podjetje v smislu 17. člena

Pri statistični primerjavi trenda nezgod v posameznih letih se upoštevajo pristaniška

podjetja, ki delujejo za tretje subjekte, podjetja za pristaniške storitve in podjetja v smislu

17. člena, ker so podatki o podjetjih, ki delujejo v lastnem imenu, borni in malo

pomenljivi.

6.3.2 Sistemi za detekcijo nezgod v tržaškem pristanišču

Obrazec za prijavo nezgod na pristaniškem območju predstavlja prilogo k odločbi št.

76/2001 tržaške Pristaniške uprave, posredovati pa ga je treba na sam dan nezgode oz.

najkasneje prvi delovni dan po nezgodi. Sestavljajo ga tri polja:

1. v prvo polje je treba vpisati podatek, če je ponesrečenec odvisni delavec ali ne;

2. v drugo je treba vstaviti podatke o izpolnjevalcu obrazca;

3. v tretje je treba vpisati nekatere podatke o ponesrečencu; na voljo je več polj,

namenjenih izčrpnemu opisu nezgode.

V polje, namenjeno izpolnjevalcu, mora oseba, ki izpolnjuje prijavnico, vpisati svoje

osebne podatke, in sicer ime in priimek, poimenovanje družbe, ki ji pripada, in svojo

funkcijo.

V tretji in najzajetnejši del obrazca je treba vstaviti ključne informacije o okoliščinah

nezgode in prizadetem delavcu.

Navesti je treba dan, uro in kraj nezgode in pojasniti, če se je nezgoda pripetila lastnemu

sodelavcu ali sodelavcu drugega podjetja.

26

V obeh primerih je treba navesti ime družbe, za katero je ponesrečenec delal, njegovo

funkcijo in dejavnost, ki jo je izvajal v trenutku nezgode.

Sledi prazno polje, kamor je treba zapisati kratek opis nezgode, seznam poškodb,

zabeleženih v trenutku nezgode ob izdaji začetne prognoze.

Eventualno je mogoče navesti informacije o postopkih in/ali varnostnih načrtih, izvedenih

po nezgodi, o ukrepih nudenja pomoči, o javnih službah za nudenje pomoči, ki so posegle,

o sprejetih ukrepih in o morebitnih razlogih, zaradi česar nezgode niso sporočili v

predvidenem časovnem razdobju.

Odločba št. 76/2001 predvideva poleg takojšnje izpolnitve prijavnice tudi, da mora vsako

podjetje posredovati Pristaniški upravi dve poročili na leto: eno skupno s podatki o vseh

nezgodah, drugo pa posvečeno posameznim nezgodam.

V prvem poročilu mora podjetje za vsako leto vpisati svoje poimenovanje oz. firmo, pravni

sedež, naslov, ime delodajalca in ime odgovornega za službo za preprečevanje nezgod in

varnost.

V nadaljevanju mora podjetje izpolniti letno poročilo s skupnimi podatki o vseh nezgodah

in navesti:

podatke o povprečnih enotah, delujočih na pristaniškem območju (srednje število

uslužbencev, obvezanih do zavarovanja pri zavodu INAIL v zadevnem letu);

skupno število ur dela na pristaniškem območju;

skupno število nezgod na pristaniškem območju (skupno število nezgod v

pristanišču, ki so imele kot posledico vsaj en dan odsotnosti z dela poleg dneva

nezgode), vključno z nezgodami s smrtnim izidom;

število nezgod s smrtnim izidom na pristaniškem območju;

skupno število dni nesposobnosti za delo na pristaniškem območju (pojmovano kot

27

skupno število koledarskih dni, ki so jih delavci izgubili zaradi nezgode od prvega

dela odsotnosti z izjemo dneva, ko se je nezgoda pripetila).

Podatke o prejšnjih statističnih indeksih je treba vpisati tako, da se delavci, ki delujejo v

sklopu podjetja, razdelijo v sledeče kategorije:

Delavci, ki imajo upravne uradniške naloge v pristanišču (zaposleni v upravi ali v

uradih z rednim delovnim razmerjem, vključno z vodjami, družbeniki, lastniki,

sodelavci itd.);

Delavci, ki imajo operativne uradniške naloge v pristanišču (upravni uradniki,

neposredno soudeleženi pri vodenju in operativnih nalogah v pristanišču z rednim

delovnim razmerjem, vključno z vodjami, družbeniki, lastniki, sodelavci itd.);

Delavci, ki izvajajo operativne dejavnosti ročno ali s pomočjo delovnih orodij in

opreme;

Delavci, zaposlenih pri zadrugah (odvisni delavci ali člani pristaniške zadruge, ki

izvajajo operativne dejavnosti neposredno, s koordinacijo in nadzorom

odgovornega; v to kategorijo so zajeti tudi delavci s časovno omejenim delovnim

razmerjem, urejenim v skladu s 17. člena zakona 84/94).

V primeru, da nekatere osebe izvajajo mešano dejavnost, se pri klasifikaciji upošteva

prevladujoča dejavnost.

Drugo poročilo, ki ga mora vsako podjetje posredovati Pristaniški upravi, je povzetek

posameznih nezgod, ki so se pripetile na območjih v njegovi pristojnosti v teku leta.

Podjetje mora za vsako nezgodo, ki se je pripetila njegovim delavcem ali delavcem, ki se

jih poslužuje, vendar so formalno zaposleni pri tretjih subjektih, navesti sledeče podatke:

28

datum nezgode;

datum povratka na delo;

dnevi odsotnosti zaradi ponovnega poslabšanja zdravstvenega stanja;

funkcija;

kraj;

dejavnost, ki jo ponesrečenec izvaja;

v imenu (polje je namenjeno zadrugam, katerih člani/delavci opravljajo dejavnosti

pri pristaniškem podjetju in v njegovem imenu; v primeru nezgode je navedba

imena tega podjetja obvezna);

okoliščine nezgode (opredelitev načina, kako se je nezgoda pripetila);

povzročitelj nezgode (opredelitev elementa, ki je povzročil nezgodo in škodo);

vrsta poškodbe (opredelitev tipa poškodbe);

lokacija poškodbe (opredelitev poškodovanega dela telesa).

Klasifikacija posameznih polj je temeljila na šifrah, ki so jih v ta namen izoblikovali v

tržaškem pristanišču in ki jih navajamo v nadaljevanju.

Polje o funkciji ponesrečenca nudi sledeče možnosti:

A) Upravni uslužbenecB) Operativni uslužbenec C) Delavec

Kraj:

10) Ceste in pristaniška prometna območja11) Železniške proge20) Skladišče, hala, nadstrešek 21) Uradi22) Delavnice in tehnični prostori30) Operativna območja31) Pomol

29

33) Pristaniški industrijski obrat40) Ladja41) Druga ladijska prevozna sredstva50) Začasna ali premična gradbišča60) Skladišče in obrat z naftnimi derivati in kemikalijami v prostem stanju ali zdrugimi podobnimi proizvodi

Za izvajano dejavnost:

00 Upravno-vodstvene dejavnosti 10 Pretovor blaga na skladišče ali trg (na tovornjak, vagone itd.) 11 Pretovor blaga v namenski terminal 20 Natovarjanje in raztovarjanje razsutih tovorov 21 Natovarjanje in raztovarjanje žit 22 Natovarjanje in raztovarjanje živih živali 23 Natovarjanje in raztovarjanje zabojnikov 24 Natovarjanje in raztovarjanje celuloze, papirja, bombaža 25 Natovarjanje in raztovarjanje lesa 26 Natovarjanje in raztovarjanje ro-ro 27 Natovarjanje in raztovarjanje kovin, različnih od železa 28 Natovarjanje in raztovarjanje naftnih derivatov 29 Natovarjanje in raztovarjanje drugih tovorov 30 Prevozne storitve 40 Industrijske dejavnosti 50 Dejavnosti, vezane na pristaniške storitve 60 Popravilo, preoblikovanje in vzdrževanje ladij 70 Nepristaniške dejavnosti (popravilo vozil, struktur in napeljav) 80 Dejavnosti v premičnih gradbiščih 99 Drugo

Za okoliščine nezgode:

• 11 padec na ravnem• 12 padec z višine, v globino• 13 padec med vzponom ali spustom• 14 zdrs, spotaknitev• 21 udarec, ki ga je prejel od...• 22 udarec med uporabo...• 23 udarec ob...• 24 zasut, prekrit s/z...• 31 zagozden, strt med...• 33 ujet v..., priklopljen na...• 34 je stopil na...• 36 pik...

• 37 ugriz...• 41 izpostavljen prahu, malim delcem• 42 je vdihnil• 43 je zaužil• 44 v stiku z• 5 0 m e d i z v e d b o p o s t o p k a ,

manipuliranjem...• 51 med dviganjem s tal• 52 med dvigom in prenosom• 53 med uporabo mehanskih orodij• 54 med vožnjo• 99 drugo.

Za agens nezgode:

00 Stroji za obdelavo in avtomatski pretovor blaga

30

01 Delovni stroji (bagri, rovokopači itd.) 03 Stroji za predelavo 09 Drugi stroji 10 Dvižni vozički 11 Ročne dvižne in prenosne naprave 12 Pristaniščna in ladijska dvižna oprema (vozila z dvigali, pristaniški žerjavi,

dvigala itd.) 14 Specializirane dvižne naprave 15 Kontejnerska dvigala 16 Druge dvižne mehanske naprave 17 Cestna vozila 18 Pristaniška vozila (pristaniška vlečna vozila in priklopniki) 19 Tračnična vozila 20 Sistemi za distribucijo tekočin, plina, stisnjenega zraka itd. 30 Mehanska dvižna in premična oprema 31 Ročna dvižna in premična oprema 32 Dvižne vrvi, verige, kavlji itd. 33 Vrvi, verige, kavlji itd. za pritrjevanje zabojnikov 39 Druga oprema, ročno in mehansko delovno orodje 40 Pakiran tovor, tovor v paletah 41 Razsuti tovor 42 Zabojniki 43 Eksplozija ali požar 44 Prah 45 Plin, pare, dim 46 Električni udarec, sevanje 47 Fragmenti, trske, brizgi 48 Tesarska oprema, strukture in mehanski elementi 49 Drugi materiali ali snovi 50 Delovne in prehodne površine 51 Fiksne in prenosne stopnice ter mostički 52 Gradbeni in dodatni elementi stavb in ladij 53 Vremenski dejavniki 59 Drugi okoljski elementi 60 Osebe 61 Živali 62 Rastline 70 Rezervoarji, posode 99 Drugi dejavniki.

31

Glede na vrsto poškodbe:

• 11 rana• 12 udarnina, odrgnina• 13 izpah, zvin, natrganje• 14 zlom• 15 amputacija• 21 poškodbe mišic, poškodbe zaradi

napora• 22 poškodba zaradi bioloških dejavnikov• 23 poškodbe zaradi rakotvornih

dejavnikov

• 24 poškodba zaradi drugih dejavnikov• 31 opekline zaradi toplote• 32 opeklina zaradi stika z jedkimi

snovmi• 33 električni udar• 34 zastrupitev• 35 vnetje• 50 hude večkratne poškodbe

Glede na lokacijo poškodbe:

• 10 lobanja• 11 oči• 12 obraz• 13 vrat• 20 prsni koš in prsnica• 22 notranji organi• 23 hrbtenica, hrbet• 24 medenica in trebuh

• 29 ramena• 30 roke, nadlaket, komolec, zapestje• 33 roke, vključno s prsti• 40 noge, bok, stegna,• 41 kolena in gležnji• 42 noge, vključno s prsti• 50 več enako hudo prizadetih mest

32

6.3.3 Sistemi za detekcijo nezgod v koprskem pristanišču

Obrazec za prijavo nezgod v koprskem pristanišču upošteva brez večjih odstopov evropske

normative, ki izhajajo iz metologije ESAW, deli pa se na sledeče dele:

informacije o delodajalcu;

informacije o ponesrečencu;

informacije o nezgodi;

informacije o osebi, ki je nezgodo prijavila.

V prvem delu mora izpolnjevalec vpisati ime in naslov delodajalca poleg treh različnih

šifer: dveh desetmestnih registrirnih številk in petmestne šifre, ki opredeljuje gospodarsko

dejavnost delodajalca v skladu s klasifikacijo NACE, rev. 1).

Nato je treba navesti velikost podjetja na osnovi podrobnejše razdelitve (razpolovitve)

klasifikacije ESAW, v obliki dvomestne šifre.

V drugem delu je treba vpisati naslednje podatke o ponesrečencu: ime, priimek, spol,

narodnost (v skladu s klasifikacijo ESAW), davčno številko, delovni status (na osnovi

posebne enoštevilčne kode), vrsto pogodbe (za omejen/neomejen čas), vrsto delovnega

časa (celodnevni, poldnevni), poklic žrtve (v skladu z ESAW klasifikacijo z dvomestnimi

kodami) in navedbo, koliko ur je ponesrečenec delal pred nezgodo.

Tretji del vsebuje povzetek podatkov o nezgodi in zajema: datum prijave nezgode

odgovornemu službe za preprečevanje nezgod in varnost, dan in uro nezgode, delovno

mesto (s podrobnejšo verzijo klasifikacije ESAW, v skladu z resolucijo ILO, z

enoštevilčno šifro), težo nezgode (lahka/težka/smrtna/kolektivna) in kraj (naslov).

V nadaljevanju navajamo postavke, klasificirane v skladu z normativo ESAW:

33

34

vrsta poškodbe (3-mestno število);

poškodovani del telesa (2-mestno število);

vrsta lokacije (3-mestno število);

vrsta dela (2-mestno število);

specifična fizična aktivnost (2-mestno število);

odstop (2-mestno število);

stik - način nastanka poškodbe (2-mestno število);

dejanski agens (4-mestno število).

Sledi kratek opis nezgode in navedba, če je prišlo do uporabe pripomočkov za prvo pomoč.

Sledi polje, kamor je treba vstaviti število delovnih dni, izgubljenih zaradi poškodbe (do 3

dni oz. 4 dni ali več), ter ime odgovornega za notranjo preiskavo.

V zadnji del formularja je treba vstaviti ime in priimek osebe, ki je prijavila nezgodo, in

njeno funkcijo.

35

6.3.4 Sistemi za detekcijo nezgod v pristanišču San Giorgiodi Nogaro

Pristaniška podjetja v pristanišču Porto Nogaro ne razpolagajo s specifičnimi sistemi za

detekcijo nezgod poleg tistih, predvidenih v registru nezgod. Informacije v zvezi s

potekom nezgod smo rekonstruirali na osnovi obrazcev za detekcijo, ki smo jih zasnovali

nalašč v sklopu projekta na osnovi modela ESAW. Dodatne podatke, ki dopolnjujejo tiste,

vpisane v register nezgod, smo prejeli na podlagi ustrezne prošnje.

Vstavljene podatke lahko razdelimo takole:

podatki o ponesrečencu;

podatki o podjetju;

podatki o nezgodi;

Med podatki o ponesrečencu najdemo sledeče informacije: poklic (na osnovi dvoštevilčne

kode ISCO-88), starost, spol, državljanstvo in strokovni status.

Glede podjetja so zabeležene: gospodarska dejavnost ponesrečenčevega delodajalca (na

osnovi štirištevilčne kode NACE, Rev. 1), velikost in krajevna enota podjetja.

Pri podatkih o nesreči so zabeleženi: datum, ura, dan v tednu in lokacija (na osnovi

klasifikacije NUTS) nezgode. Zabeleženi so še: število primera (zaporedno celo število, ki

mu sledi letnica nezgode) in število delovnih dni, v katerih je ponesrečenec izostal od dela

zaradi nezgode.

Pri opisu dogodka je treba zabeležiti: vrsto poškodbe (klasificirane v skladu z dvoštevilčno

verzijo lestvice ESAW o »vrstah poškodbe«), poškodovani del telesa (opredeljen na osnovi

nove dvoštevilčne verzije klasifikacije poškodovanih delov telesa ILO), delovno mesto

(trajno ali priložnostno), opredelitev kraja, fizično aktivnost, ki jo je poškodovana oseba

izvajala v trenutku nezgode, dejanski povzročitelj poškodbe, odstop tega agensa in stik

(način nastanka poškodbe) z agensom.

36

6.3.5 Sistemi za detekcijo nezgod v pristanišču v Chioggi

V pristanišču v Chioggi nismo zabeležili obstoja ustreznega formularja za beleženje

nezgod. Kljub temu so nam pristojne oblasti nudile podatke o registru nezgod za vsako

podjetje, ki deluje v pristanišču.

Podatki, ki jih je mogoče razbrati iz registra nezgod vsakega podjetja so sledeči:

Ime odgovornega za varnost;

Ime in priimek ponesrečenega delavca;

Naloge ponesrečenca;

Datum nezgode;

Kraj nezgode;

Kratek opis dogodkov.

Za drugi dve podjetji, ki delujeta v Chioggi, smo zabeležili:

datum nezgode;

datum povratka na delo;

priimek in ime ponesrečenca;

starost ponesrečenca;

oddelek in strokovna usposobitev ponesrečenca;

opis vzrokov in okoliščin nezgode;

vrsta poškodbe in poškodovani del telesa;

število izgubljenih delovnih dni.

6.3.6 Sistemi za detekcijo nezgod v pristanišču v Tržiču

37

V pristanišču v Tržiču ni ustreznega formularja za beleženje nezgod. Kljub temu smo

pridobili podatke o registru nezgod za vsako podjetje, ki deluje v pristanišču.

Podatki, zabeleženi v registrih nezgod podjetij, ki delujejo v tržiškem pristanišču, so

sledeči:

Datum nezgode;

Datum povratka na delo;

Priimek in ime ponesrečenca;

Starost ponesrečenca;

Oddelek in strokovna usposobitev ponesrečenca;

Opis vzrokov in okoliščin nezgode;

Vrsta poškodbe in poškodovani del telesa;

Število izgubljenih delovnih dni.

38

6.4 Zbiranje podatkov o nezgodah v vsakem posameznempristanišču

V nadaljevanju bomo predstavili podatke o nezgodah, ki smo jih prejeli od posameznih

članov partnerstva, na osnovi letnih poročil o nezgodah, ki so jih predložila posamezna

podjetja.

Partnerje smo najprej zaprosili za osnovne podatke, potrebne za izračun kazalnikov

kakovosti za varnost, ki jih določa Norma UNI 7429:2007 (11230 – marec 2007), ki bi

morali teoretsko biti na razpolago za vsako podjetje, ki deluje na območju v svoji

pristojnosti, in za vsako posamezno leto.

Zbrali smo podatke v zvezi s sledečimi elementi:

Število delavcev (A), aritmetična srednja vrednost števila delavcev, zaposlenih od

1. januarja do 31. decembra vsakega leta;

Letno število ur dela (N), to je skupno število ur dela, opravljenih v teku leta;

Število nezgod (I), to je število nezgod, ki so jih prijavili gospodarski subjekti, ki

delajo v pristaniščih, v katerih obstajajo posebni normativi o nezgodah11 (Koper,

Trst, Benetke12) oz. število nezgod, prevzeto iz registra nezgod podjetij, ki delujejo

v pristaniščih, ki so sedež posebnih podjetij ali industrijskih konzorcijev;

Dnevi odsotnosti (K), to je skupno število dni odsotnosti od dela zaradi omenjenih

nezgod.

11Stopnja I odgovarja številu nezgod, ki so imele kot posledico ve � kot 3 dni odsotnosti z dela:podatke, ki so jih posredovali partnerji, smo torej obdelali. V »zgodovinski« podatkovni bazi (od leta2009 do leta 2011) smo torej upoštevali Normo UNI. Treba pa je upoštevati, da so v ciljnipodatkovni bazi projektni partnerji sklenili zabeležiti vse nezgode, ki so imele kot posledico en danizostanka od dela poleg dneva, ko se je pripetila nezgoda: stopnja I bo torej prilagojena tej projektnizna � ilnosti, ki pripomore k boljšemu sledenju pojava nezgod. 12Sistem beleženja v beneškem pristaniš �u obravnava npr. število nezgod, ki povzro �ajo vsaj 1dan odsotnosti.

39

Po bilateralnih srečanjih, ki so potekala od maja do konca julija 2012, je postalo jasno, da

bodo razpoložljivi podatki, ki se nanašajo na eno samo referenčno leto, premalo številni in

ne bodo omogočili izdelavo statistično pomenljivega vzorca.

Partnerje smo torej zaprosili, naj posredujejo podatke o širšem časovnem razdobju, in sicer

za obdobje 3 let (kar predvideva tudi UNI 7249:2007).

Na prošnjo so se odzvale pristojne oblasti iz pristanišč Chioggia, Benetke, Trst, Koper, San

Giorgio di Nogaro in Tržič, in posredovale podatke, ki so omogočile osnovni pregled

stanja na področju nezgod v severnojadranskih pristaniščih.

Opozarjamo, da ima pristaniška uprava iz Ravenne v DS 6 samo vlogo opazovalca.

6.4.1 Predhodna obdelava na osnovi zbranih podatkov

Na osnovi zbranih podatkov smo lahko opredelili 4 kazalnike kakovosti na področju

varnosti v skladu z Normo UNI:

1) indeks incidence (FI), ki opredeljuje število nezgod, ki so se pripetile v enem letu,

vsakih 1000 delavcev;

2) indeks pogostosti (IF), ki določa število nezgod na milijon ur dela v določenem

obdobju in/ali v določenem oddelku ali na določeni stopnji podjetja;

3) indeks teže (IG), to je skupno število dni odsotnosti z dela zaradi nezgod glede na

skupno število ur dela, na 1000 ur dela.

Na osnovi podatkov, ki so nam na razpolago, smo lahko izračunali srednje trajanje (DM)

vsake nezgode na osnovi primerjave med skupnim številom izgubljenih delovnih dni na

leto in skupnim številom nezgod na leto v podjetju.

Sintezo kazalnikov kakovosti na področju varnosti in formul za izračun smo navedli v

spodnji razpredelnici.

40

6.4.2 Povzetek razpoložljivih letnih podatkov o nezgodah zavsako podjetje

V nadaljevanju bomo predstavili kratek povzetek letnih poročil o nezgodah za vsako

posamezno podjetje, ki smo jih doslej prejeli od posameznih članov partnerstva.

Podatki, ki so nam na razpolago, so sledeči:

Vsi podatki, potrebni za izračun kazalnikov na področju kakovosti, za pristanišča v

Benetkah, Trstu, San Giorgiu in Tržiču od leta 2009 do leta 2011. Podatke za

Trst iz leta 2011 je še treba shraniti v informatski obliki.

Koprsko pristanišče je posredovalo podatke o številu delavcev, številu nezgod v

obravnavanem triletju, manjkajo pa podatki o številu izgubljenih dni dela zaradi

nezgod v letu 2009.

V nadaljevanju predstavljamo tabelo s povzetkom letnih podatkov o nezgodah za

posamezna podjetja, ki smo jih prejeli do sedaj (z zvezdico so označeni nepopolni podatki

oz. podatki, ki še niso obdelani v informatski obliki).

41

Nato smo zasnovali začetno statistično podatkovno bazo in v njej zabeležili podatke iz

pristanišč v Chioggi, Benetkah, Trstu, Kopru in San Giorgiu.

Tu je ekranska podoba:

42

Na osnovi te podatkovne baze je mogoče v kratkem času določiti vrednosti za posamezno

pristanišče in delovno leto ter tako dobiti pregled nad stanjem glede nezgod, prijavljenih v

posameznih pristaniščih ali povzetih iz registrov nezgod teh pristanišč.

43

6.4.3 Osnovna primerjava med pristanišči na osnovi zbranihpodatkov

Iz zbranih podatkov in izračuna indeksov smo oblikovali primerjalne tabele in grafikone;13.

13vsekakor se podatki o tržaškem pristaniš �u nanašajo na celotno paleto javnih in zasebnihsubjektov, ki so na osnovi trenutno veljavnega odloka o nezgodah in nesre �ah (prepre �enihnesre �ah) izpolnili in oddali formular za detektiranje posamezne nezgode in letno poro � ilo (npr. vladjedelnicah to velja za vpisane v register v skladu s 68 � l . Kodeksa o plovbi itd.)

44

Na osnovi teh podatkov lahko določimo indekse o kakovosti na področju varnosti v

pristaniščih in pridobimo informacije o vsakem indeksu za vsako pristanišče / na leto, kar

izhaja iz sledečega histograma.

45

Prav tako lahko pridobimo informacije o spremembah referenčnih indeksov za določeno

pristanišče, npr. za Benetke, v teku let.

46

47

6.4.4 Širjenje palete podatkov o pojavu nezgod

Cilj je ureditev homogene podatkovne baze, deljene med partnerji (aktivnosti 6.3 in 6.4) ter

obogatene z vsemi ustreznimi informacijami in - kjer je to mogoče - z zgodovinskimi

podatki.

Na ta način bomo lahko opravili statistično analizo o vrstah nezgod, a tudi upoštevali

učinek, ki ga lahko imajo razne nezgodne spremenljivke, ki izhajajo iz modulov (npr. del

telesa in ura), na indekse kakovosti na področju varnosti.

Samo tedaj bo mogoče opraviti poglobljeno analizo o pomenljivosti spremenljivk, o

njihovem vplivu, o načinu njihove porazdelitve; samo tako bo mogoče opredeliti tiste

elemente, na katere se bo treba osredotočiti za izvedbo učinkovite preventivne dejavnosti

(aktivnost 6.2).

Prav tako bo mogoče pripraviti statistični model, ki se bo učinkovito prilagajal podatkom

in bo omogočal ne le globlje poznavanje mehanizmov, ki določajo pojav nezgod na delu,

ampak bo tudi nudil verodostojne napovedi o razvoju pojava skozi čas (aktivnosti 6.3 in

6.4).

6.4.5 Povzetek podatkov, ki izvirajo iz naših signalacijskihmodelov

V nadaljevanju bomo predstavili seznam podatkov, ki izhajajo iz razpoložljivih

formularjev za prijavo posameznih nezgod:

Podatki o nezgodah, ki so se pripetile v beneškem pristanišču od leta 2009 do leta

2011, obsegajo datum nezgode, ime, funkcijo in podjetje ponesrečenca, ime

odgovornega za službo za preprečevanje nezgod in varnost, kraj in vzrok nezgode

ter vrsto poškodbe.

48

Podatki o nezgodah, ki so se pripetile v tržaškem pristanišču od leta 2009 do leta

2011, obsegajo kraj in datum nezgode, trajanje odsotnosti in datum povratka

ponesrečenca, njegovo funkcijo in dejavnost, vrsto dela (samostojno ali za tretje

osebe), opis dogajanja, vrsto, povzročitelja in lokacijo poškodbe. Podatki so žal še

nepopolni in zadevajo samo 68. člen. Prizadevali si bomo, da jih bomo zbrali v čim

krajšem času.

Podatki o nezgodah, ki so se pripetile v koprskem pristanišču od leta 2009 do leta

2011, obsegajo datum poškodbe, organizacijsko enoto podjetja, lokacijo, indeks

teže nezgode, področje nezgode (varnost, okolje, morje), klasifikacijo nezgode na

osnovi razdelitve med poškodbami stvari in ljudi ter kratek opis.

Podatki o nezgodah, ki so se pripetile v pristanišču San Giorgio di Nogarood leta

2009 do leta 2011, so povzeti iz registra nezgod in rekonstruirani na osnovi direktiv

ESAW na ustrezni prijavnici.

Podatki o nezgodah, ki so se pripetile v pristaniščih Tržič in Chioggia od leta 2009

do leta 2011, izhajajo neposredno iz registra nezgod vsakega podjetja, ki tam

deluje.

49

6.5 Podobnosti in razlike med posameznimi pristanišči

Za boljšo opredelitev podobnosti in razlik med prijavnimi moduli, ki so v rabi v

posameznih pristaniščih, bomo v nadaljevanju predstavili tabele s podatki, ki izhajajo iz

posameznih prijavnih obrazcev ali registrov, ki so nam jih posredovali člani partnerstva, ki

so se odzvali na našo pobudo.

V naslednji tabeli smo zbrali podatke o izpolnjevalcu obrazca:

Opazimo lahko, da skoraj vsi člani partnerstva sledijo istemu modelu pri registraciji

podatkov o izpolnjevalcu obrazca.

Na naslednji tabeli smo navedli polja, ki so zastopana na predelu formularja, ki je

namenjen vpisu podatkov o ponesrečencu.

50

Iz analize razpoložljivih podatkov izhaja, da v koprskem in tržaškem pristanišču ne

beležijo datuma in občine rojstva ponesrečenca, v Benetkah in Trstu pa navidezno manjka

omembna spola in starosti ponesrečenca (v obeh pristaniščih je spol mogoče sklepati iz

imena ponesrečenca, v Benetkah pa je starost razvidna iz rojstnega datuma).

Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da se samo v koprskem pristanišču beležijo nekateri

podatki o pogodbenem statusu ponesrečenca.

V beneškem pristanišču se podatki o spolu, delovnem urniku, vrsti pogodbe in davčni

številki lahko razberejo iz informacij, ki jih je že vstavilo podjetje na obrazcih »Podatki o

delavcu« in »Podatki o delovnem razmerju« v Formularju o pristaniškem delu v

telematskem sistemu LogIS (Port Community System).

51

V naslednji tabeli so predstavljeni podatki o podjetju, pri katerem je ponesrečenec delal.

Samo v pristaniščih v Kopru in S. Giorgiu sta v ocenjevalnem formularju omenjena sedež

in razsežnost podjetja, ki mu ponesrečenec pripada.

V beneškem pristanišču se podatki o občini, pravnem sedežu, občini pripadnosti krajevne

enote, statistični kodi podjetja in številu uslužbencev lahko razberejo iz informacij, ki jih je

že vstavilo podjetje na obrazcih »Podatki o podjetju« in »Seznam uslužbencev« v

Formularju o pristaniškem delu v telematskem sistemu LogIS.

Na koncu smo strnili podatke o nezgodi.

52

V pristaniščih v Kopru, Trstu in S. Giorgiu beležijo datum, sončno uro in kraj nezgode. V

pristaniščih v Benetkah, Trstu in S. Giorgiu menda manjkajo beležke o: natančni uri

nezgode, zabeležene z ulomki, podatku, če se je nezgoda pripetila med potjo na delo, in

številu delavcev, prisotnih v trenutku nesreče.

V beneškem pristanišču se podatki o krajevni enoti, delovnem mestu in tipu lokacije lahko

razberejo iz informacij, ki jih je že vstavilo podjetje na obrazcih »Podatki o podjetju« in

»Podatki o nezgodi« v sistemu LogIS. V kratkem je predviden začetek proizvodnje nove

verzije Formularja o pristaniškem delu, katerega obrazec »Podrobnosti o nezgodi« bo

vseboval tudi navedbo ure z ulomkom.

V beneškem pristanišču je predvideno polje za vpis imena odgovornega Službe za

preprečevanje nezgod in varnost; poleg tega je treba navesti, če se je nezgoda pripetila na

terminalskem območju in če je posegel zdravnik iz pristaniške ambulante.

V koprskem pristanišču so na voljo nekateri podatki o pogodbenem statusu ponesrečenca;

poleg tega se tu navaja teža nezgode.

V pristaniščih v Kopru in San Giorgiu natančno sledijo metodologije ESAW za opis

dogodka. V tržaškem pristanišču je predviden precej podroben opis nezgode, manjka pa

izrecno sklicevanje na metode ESAW, ki jih je sicer možno razbrati iz besedila.

V beneškem pristanišču so kode za opredelitev vrste poškodbe, dela telesa in odstopa

prevzete iz kod ESAW, pri čemer so obravnavane le kode, vezane na pristaniško delo.

V koprskem pristanišču sta zabeležena ime odgovornega za preiskavo na delu in datum, ko

je bil obveščen odgovorni za varnost.

53

V pristanišču v Benetkah navajajo pripomočke za osebno zaščito, ki jih je delavec imel na

sebi v trenutku nezgode; prav tako zabeležijo, če so poklicali zdravnika iz pristaniške

ambulante.

V tržaškem pristanišču so na voljo informacije o postopkih in varnostnih načrtih,

soudeleženih pri nezgodi, o ukrepih nudenja pomoči, o javnih službah za nudenje pomoči,

ki so posegle, o sprejetih ukrepih in o razlogih, zaradi česar nezgode niso sporočili v

predvidenem časovnem razdobju.

54

6.6 Primerjava sistemov za statistično analizo nezgod

Naslednje poglavje temelji na primerjavi sistemov za statistično analizo nezgod, ki jih

posamezni člani partnerstva uporabljajo pri sporočanju podatkov o trendih nezgod v

vsakem pristanišču, bodisi na leto kot na druga razdobja.

6.6.1 Sistemi za statistično analizo nezgod v beneškempristanišču

Za učinkovitejšo statistično analizo nezgod v beneškem pristanišču bomo podjetja razdelili

na 4 skupine:

Pristaniška podjetja, ki delujejo za tretje subjekte;

Pristaniška podjetja, ki delujejo v lastnem imenu;

Podjetja za pristaniške storitve;

Podjetje v smislu 17. člena

Na osnovi podatkov, ki izhajajo iz letnih poročil o nezgodah v vsakem podjetju, se

izoblikujejo 4 indeksi kakovosti (Srednje trajanje, Indeks pogostosti Inail, Indeks

pogostosti, Indeks teže), najprej za vsako podjetje, potem za vsako kategorijo podjetij,

naposled pa za vsa podjetja, ki delujejo v beneškem pristanišču.

Podatki služijo tudi za izdelavo grafikonov, ki ponazarjajo trende v beneškem pristanišču

(2000-2011) o nezgodah, urah dela in indeksih nezgod v kategorijah pristaniških podjetij,

ki delajo v imenu tretjih subjektov, podjetij za pristaniške storitve, podjetja v smislu 17.

člena in pri vseh podjetjih.

V nadaljevanju navajamo kot primer grafikon trenda nezgod za vsako vrsto podjetij:

55

Prisotna je tudi statistična analiza po letih v zvezi z lokacijo nezgode, odvijanjem nezgode

in vrsto poškodbe. V nadaljevanju navajamo kot primer enega od krožnih grafov, ki

prikazuje nezgode po vrsti poškodbe v letu 2011:

6.6.2 Sistemi za statistično analizo nezgod v tržaškempristanišču

Za zagon statistične analize nezgod v tržaškem pristanišču bomo podjetja razdelili na 4

skupine:

pristaniško delo;

popravilo, vzdrževanje, predelava, rušenje in priprava (RMTDA);

Tržaška pristaniška uprava;

Drugo.

56

Kot smo že videli v primeru Benetk, tudi tu se iz podatkov, ki izhajajo iz letnih poročil o

nezgodah v vsakem podjetju, izoblikujejo 4 indeksi kakovosti (Srednje trajanje, Indeks

pogostosti Inail, Indeks pogostosti, Indeks teže), najprej za vsako podjetje, potem za vsako

kategorijo podjetij, naposled pa za vsa podjetja, ki delujejo v tržaškem pristanišču.

Na voljo so tudi sintetične tabele, ki razvrščajo vse nezgode glede na agens, način, značaj,

kraj in sedež nezgode.

V nadaljevanju navajamo kot primer krožni graf s sintezo nezgod iz leta 2010 glede na

poškodovani del telesa.

6.6.3 Sistemi za statistično analizo nezgod v koprskempristanišču

V namen statistične analize podatkov o nezgodah smo vsa podjetja, ki delujejo v Luki

Koper razdelili takole:

Luka Koper d.d.;

Sklop hčerinskih podjetij;

57

Pristojne oblasti koprskega pristanišča so na osnovi letnih poročil vsakega posameznega

podjetja zbrale podatke o:

Številu delavcev;

Številu nezgod;

Število opravljenih ur dela;

Število opravljenih dni dela;

Skupni znesek denarnih povračil za nezgode.

Na osnovi teh podatkov je mogoče sklepati samo dva indeksa kakovosti na področju

varnosti, in sicer Srednje trajanje in Indeks pogostosti Inail za vsako podjetje, potem za

vsako kategorijo podjetij, naposled pa za vsa podjetja, ki delujejo v koprskem pristanišču.

Na voljo so tudi sintetične tabele, ki razvrščajo vse nezgode glede na vrsto delovnega

mesta, kraj in vzrok nezgode.

6.6.4 Sistemi za statistično analizo nezgod v pristanišču SanGiorgio di Nogaro

Obe pristaniški podjetji, ki delujejo v pristanišču San Giorgio di Nogaro, sta na našo

prošnjo posredovali 4 indekse kakovosti na področju varnosti (Srednje trajanje, Indeks

pogostosti Inail, Indeks pogostosti in Indeks teže) v obliki sintetičnih tabel, kjer so vse

nezgode razporejene glede na vzrok, poškodovani del telesa in vrsto poškodbe.

58

6.6.5 Sistemi za statistično analizo nezgod v tržiškempristanišču

Uprave, ki delujejo v tržiškem pristanišču, so nam na našo prošnjo posredovale podatke o

nezgodah, ki so se pripetile v njihovih podjetjih od leta 2009 do leta 2011 in poleg

številčnih podatkov, ki omogočajo izračun indeksov kakovosti na področju varnosti,

navedle tudi povzetek stanja na področju nezgod v njihovem pristanišču glede na vrsto

nezgode in poškodovanega dela telesa.

Statistična analiza je pojasnila, koliko nezgod se je pripetilo na ladjah in koliko na kopnem,

vključno s podrobno porazdelitvijo glede na težo nezgode (1-30 dni, 31-100 dni, več kot

100 dni, smrtna nezgoda).

59

6.7 Končne ugotovitve o doslej uporabljenih statističnihmetodologijah

Razpoložljivi podatki, pridobljeni na osnovi tovrstne statistične analize, zajemajo le

skupno število nezgod, ki so se pripetile iz istega razloga, ne obstaja pa možnost

poglobljene analize med povezavami med značilnostmi nezgod in posameznimi indeksi

kakovosti na področju varnosti.

Naš cilj je torej ureditev podatkovne baze, kjer bi bili za vsako podjetje in vsako nezgodo

navedeni podatki, ki so potrebni za izračun kazalnikov kakovosti na področju varnosti z

namenom opredelitve vpliva, ki ga imajo značilnosti posamezne nezgode na omenjene

kazalnike.

Zastavili smo si cilj razširiti obstoječo podatkovno bazo in jo dopolniti z natančnejšimi

podatki, povzetimi iz formularjev za prijavo nezgod vsakega partnerja.

Prednosti tega postopka so očitne: brez podrobnosti o nezgodah podatkovna baza omogoča

le »zgodovinski« in »statični« pregled problema, ne omogoča pa napovedi in izvajanja

preprečevalnih ukrepov.

Prava statistična dejavnost (oziroma naš končni cilj) bo vstaviti v obstoječi sistem podatke

o vsaki posamezni nezgodi in oblikovati model, ki bi izčrpno opisal odziv indeksov glede

na spremenljivke in s tem omogočil prediktivno oceno trendov na področju nezgod.

Za vzpostavitev pomenljivega statističnega vzorca, ki bi omogočal poglobljeno analizo

pojava nezgod v severnojadranskih pristaniščih, so potrebne sledeče minimalne zahteve:

• opredelitev dejavnosti

• poklic ponesrečenca

• starost in spol žrtve

• vrsta poškodbe

60

• poškodovani del telesa

• geografska lokacija in lokacija delovnega mesta

• datum in ura nezgode

• analiza vzrokov

Na ta način bomo lahko obogatili svojo že aktivno podatkovno bazo z manjkajočimi

informacijami ter ugotovili, katera polja na osnutku enotne prijavnice lahko stopijo v

uporabo in na katerih področjih so še vidne vrzeli v posameznih pristaniščih.

Nato bi lahko sprožili fazo, namenjeno preučevanju pomembnosti posameznih postavk iz

enotne prijavnice za nezgode.

Bogatejši nabor podatkov bo omogočil tudi oceno pomembnosti posameznih postavk

prijavnice za nezgode, kar bo lahko imelo kot posledico spremembe polj na prijavnici.

61