projekt organizacije gradbiŠ Ča za objekt: … · 2017-11-28 · inguiry, a dimensioning of...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Maja MEGLIČ

PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ZA

OBJEKT: »ADAPTACIJA OBJEKTA

TURNIŠČE« S TERMINSKIM PLANOM DEL

Diplomsko delo

Ptuj, avgust 2012

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ZA OBJEKT:

»ADAPTACIJA OBJEKTA TURNIŠČE« S TERMINSKIM PLANOM DEL

Študentka: Maja MEGLIČ

Študijski program: visokošolski, gradbeništvo

Smer: Operativno-konstrukcijska

Mentor: viš. pred. Metka ZAJC POGORELČNIK, univ. dipl. inž. grad.

Ptuj, avgust 2012

IV

ZAHVALA

Za pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega

dela se zahvaljujem

mentorici viš. pred. Metki Zajc Pogorelčnik,

univ. dipl. inž. grad.,

in podjetju CP Ptuj, d. d. .

Hvala tudi Bogdanu in staršem za spodbude in

prigovarjanja.

V

PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ZA OBJEKT:

»ADAPTACIJA OBJEKTA TURNIŠČE« S TERMINSKIM

PLANOM DEL

Ključne besede: gradbeništvo, gradbena dela, organizacija gradbišča, terminski plan UDK: 69.05 (043.2)

Povzetek

V diplomski nalogi je izdelan projekt organizacije gradbišča za objekt »Adaptacija

objekta v Turnišču«. Vsebina diplomske naloge zajema proučitev pogojev gradnje,

dimenzioniranje začasnih objektov, tehnično poročilo, projekt betona. Podana je shema

organizacije gradbišča, potek vseh del za izgradnjo objekta pa je prikazan s terminskim

planom v mrežni tehniki planiranja.

VI

THE ORGANIZATION OF THE PROJECT: “THE ADAPTATION

OF THE BUILDING TURNIŠČE”, WITH TERM PLAN OF

PROGRES WORK

Key words: civil engineering, building works, organization of building site, time plan

UDK: 69.05 (043.2)

Abstract

This diploma thesis presents the organizational project of the construction site for the

adaptation of the building Turnišče. The diploma thesis contents to ladle preliminary

inguiry, a dimensioning of temporary construction, a technical report, a concrete

project. The scheme of organization is representeted and the course of all labour for

building the facility is shown by the time plan in network planning technique.

VII

VSEBINA

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................................. 1

1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA .................................................................. 3

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ............................................................................. 3

1.4 METODE RAZISKOVANJA ................................................................................... 3

2 IZHODIŠČA IN CILJI .......................................................................................... 4

3 PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ...................................................... 6

3.1 PROUČITEV POGOJEV GRADITVE ........................................................................ 6

3.1.1 Proučitev gradbene pogodbe ....................................................................... 6

3.1.2 Proučitev projektne dokumentacije ............................................................. 9

3.1.3 Proučitev organizacijskih možnosti na lokaciji bodočega gradbišča ...... 12

3.1.4 Proučitev projekta organizacije tehnološkega procesa grajenja ............. 15

3.1.5 Proučitev razpoložljivih delovnih sredstev in možnosti njihove nabave .. 18

3.2 STATIČNI PLANI ............................................................................................... 19

3.2.1 Statični plan delovne sile ........................................................................... 19

3.2.2 Statični plan mehanizacije ........................................................................ 22

3.2.3 Statični plan materialov ............................................................................. 24

3.3 DIMENZIONIRANJE ZAČASNIH OBJEKTOV IN INŠTALACIJ NA GRADBIŠČU ......... 26

3.3.1 Dimenzioniranje kapacitet proizvodnih delavnic ..................................... 26

3.3.2 Dimenzioniranje skladišč in deponij ......................................................... 26

3.3.3 Dimenzioniranje gradbiščnih prometnic in transportnih sredstev .......... 31

3.3.4 Dimenzioniranje kapacitet začasnih inštalacij na gradbišču .................. 33

3.3.5 Dimenzijoniranje kapacitet začasnih objektov gradbišča ........................ 38

3.3.6 Zavarovanje gradbišča .............................................................................. 40

3.4 PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ............................................................... 44

3.4.1 Organizacijska shema gradbišča ............................................................... 44

3.4.2 Priloge k organizacijski shemi gradbišča ................................................. 45

3.4.3 Varnostne in protipožarne zahteve ............................................................ 47

VIII

3.5 TEHNIČNO POROČILO K PROJEKTU ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ........................ 54

3.6 PREDRAČUN PRIPRAVLJALNIH DEL .................................................................. 61

3.7 PROJEKT BETONA............................................................................................. 62

3.7.1 Splošno ....................................................................................................... 62

3.7.2 Opis objekta ................................................................................................ 63

3.7.3 Betonske mešanice in tehnične zahteve .................................................... 64

3.7.4 Vgrajevanje betonske mešanice ................................................................ 67

3.7.5 Kontrola betona ......................................................................................... 70

3.7.6 Plan odvzema betonskih preizkušancev .................................................... 72

4 TERMINSKI PLAN NAPREDOVANJA DEL ................................................. 73

4.1 MREŽNE TEHNIKE TERMINSKEGA PLANIRANJA ................................................ 74

4.1.1 Splošno o mrežnih tehnikah planiranja ................................................... 74

4.1.2 Analiza strukture ....................................................................................... 74

4.1.3 Analiza časa ............................................................................................... 76

4.1.4 Optimizacija ............................................................................................... 82

4.1.5 Termiranje ................................................................................................. 83

5 ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 85

6 UPORABLJENA LITERATURA ...................................................................... 86

7 PRILOGE .............................................................................................................. 88

7.1 SEZNAM TABEL ................................................................................................ 88

7.2 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 89

7.3 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 90

7.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS...................................................................................... 90

7.5 OSTALE PRILOGE ............................................................................................. 90

IX

UPORABLJENI SIMBOLI PO ABECEDNEM REDU

A obravnavana aktivnost

A-1 predhodna aktivnost

A+1 naslednja aktivnost

cos Φ fazni premik

d svetli premer cevi

EF najzgodnejši konec aktivnosti

ES najzgodnejši začetek aktivnosti

F potrebna velikost skladiščnega prostora

h ura

k koeficient neenakomernosti porabe materiala

ki koeficient istočasnosti obratovanje motorjev

ko koeficient obremenjenosti motorjev

kh koeficient rezervne urne porabe

kg kilogram

km kilometer

kom komadi

kW kilovat

L skupni čas gradnje

LF najpoznejši konec aktivnosti

LS najpoznejši začetek aktivnosti

m meter

ma najverjetnejši čas trajanja aktivnosti

m2 kvadratni meter

X

m3 kubični meter

Pef potrebna (efektivna) moč gradbišča

Pi inštalirana moč motorja

Ptr potrebna moč transformatorja

Nu norma ure za enoto mere določene aktivnosti

n število dni rezerve materiala

nh število delovnih ur na dan

Šd število delavcev v izmeni

Šs število strojev v izmeni

Q planirana količina aktivnosti v enoti mere, tudi potrebna količina materiala

Qmaks,h rezervna urna poraba v m3/h

Qmaks,d izračunana maksimalna dnevna poraba vode v m3/dan

q posebna obremenitev površine skladišča

Rn neodvisna časovna rezerva

Rp prosta časovna rezerva

Rs skupna časovna rezerva

r najmanjši radij krivin

Snu strojna norma ura za enoto mere določene aktivnosti

T število dni dela z materialom

T(A) čas trajanja aktivnosti v dnevih

Tp pričakovani čas trajanja aktivnosti

t dolžina delavnika v urah

t tona

V volt

v hitrost

XI

zmin minimalne zaloge

α koeficient neenakomernosti dobave materiala

β manipulativni koeficient

UPORABLJENE KRATICE

AB armirani beton

CPM critical path method

GNG Gradbene norme giposs

ISO International Standard Organisation

KV kvalificirani delavec

MAG gladka mrežna armatura

MPM metra potential method

NK nekvalificirani delavec.

PK polkvalificirani delavec

PU priučeni delavec

PZI projekt za izvedbo

SIST Slovenski inštitut za standardizacijo

VK visokokvalificirani delavec.

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

Gradbeni objekti so običajno unikatni, dela se pogosto izvajajo na prostem in so zato

neposredno odvisna od vremenskih razmer. Pri gradnji objektov sodeluje tudi veliko

število kooperantov za razna obrtniška in inštalacijska dela. V večini primerov je način

gradnje in rok izgradnje objekta določen, kar predstavlja dodatno zahtevo za dobro

organizacijo del.

Na osnovi javnega razpisa, objavljenega na portalu javnih naročil, številka objave

JN5204/2011 z dne 19. 5. 2011, je bilo za adaptacijo objekta Šolskega centra Ptuj,

Turnišče pri Ptuju izbrano podjetje CP Ptuj, d. d., kot najugodnejši ponudnik.

Naročnik1 gradnje je Šolski center Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj, ki ga zastopa

direktor Branko Kumer, univ. dipl. inž.. Investicijo delno financira Evropska unija iz

Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Investicija se

izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za

obdobje 2007–2013.

Cestno podjetje Ptuj, d. d. ima dolgoletne izkušnje na področju nizkih gradenj. Med večje

referenčne objekte spadata izgradnja hitre ceste Hajdina (Draženci)-Ptuj; I. faza in

avtocesta Slivnica-Draženci sklop B in C. Z letom 2010 je začelo podjetje dejavnost širiti

tudi na visoko gradnjo. S svojimi zmogljivostmi (podjetje ima veliko lastne mehanizacije,

1 Gradbena pogodba št. 361/1-2011z dne 19.08.2011

2

gramoz črpa iz lastne gramoznice) in na osnovi dela predanih ljudi je sposobno izpeljati

kakršen koli projekt.

V projektu organizacije gradbišča za prej omenjeni projekt so prikazana vsa tista

pripravljalna dela, ki jih je potrebno izvesti pred pričetkom gradnje objekta, da bi lahko le-

ta potekala brez zastojev in varno ter skladno s projektom organizacije tehnološkega

procesa in projektno dokumentacijo za izvedbo. Projekt organizacije vsebuje naslednje

elemente2:

� naslovno stran,

� splošni del,

� opis objekta,

� tehnično poročilo k projektu organizacije gradbišča,

� organizacijsko shemo ureditve gradbišča,

� priloge k organizacijski shemi ureditve gradbišča,

� predračun pripravljalnih del,

� terminski plan izvedbe pripravljalnih in zaključnih del,

� varnostne in protipožarne zahteve.

2 M. Pšunder, U. Klanšek, N. Šuman, Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor 2008

3

1.2 Namen in cilj diplomskega dela

Namen in cilj diplomskega dela je izdelati uporaben projekt organizacije gradbišča

»Adaptacija objekta Turnišče« z vsemi potrebnimi prilogami, spiski, opisi, slikami in

načrti. Le-ta mora zagotavljati hitro, varno in ekonomično gradnjo.

Za potrebe izvedbe investicije je potrebno izdelati tudi terminski plan napredovanja del v

izbrani tehniki planiranja, ki se bo glede na vrsto objekta pokazala kot najprimernejša.

1.3 Predpostavke in omejitve

Diplomsko delo bo zajemalo proučitev pogojev graditve objekta z analizo in upoštevanjem

vseh posebnosti, vezanih na gradbeno pogodbo, projektno dokumentacijo, lokacijske

pogoje, tehnologijo izvedbe del in organizacijske posebnosti.

Za projekt bo izdelana shema ureditve gradbišča, tehnično poročilo k projektu ureditve

gradbišča, popis in kalkulacija pripravljalnih del ter terminski plan napredovanja del.

1.4 Metode raziskovanja

Pri raziskovanju in analizi bom uporabljala dejanske predpise, norme3 in najnovejšo

zakonodajo s področja gradenj. Kjer ne bo danih predpisov, bom upoštevala interne norme4

in predpise, ali pa se bom zanašala na lastne izkušnje, nasvete sodelavcev in mentorja.

3 GNG Gradbene norme GIPOS, Tretja izdaja, SOZD ZGP GIPOSS

4 Interne gradbene norme Cestnega podjetja Ptuj, d. d.

4

2 IZHODIŠČA IN CILJI

Namen diplomske naloge je izdelati projekt organizacije gradbišča za objekt: »Adaptacija

objekta Turnišče« s terminskim planom in vsemi pripadajočimi prilogami.

Pri gradnji objekta bodo sodelovali:

• Naročnik: Šolski center Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj, ki ga zastopa

direktor Branko Kumer, univ. dipl. inž..

• Izvajalec: Cestno podjetje Ptuj, d. d., Zagrebška cesta 49a, 2250 Ptuj, ki ga zastopa

izvršni direktor Martin Turk, univ. dipl. ekon..

• Nadzor: Milana, gradbeništvo, inženiring in storitve, d. o. o., Korbunova ulica 31a,

2000 Maribor.

Dovoljenje za gradnjo št.: 351-63/2010-9 (04064) z dne 4.6.2010 je izdala UE Ptuj.

Vso projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje TMD INVEST, d. o. o., Prešernova 30,

2250 Ptuj.

Opis objekta

Naročnik objekta se je odločil za adaptacijo objekta Turnišče, ki se sedaj uporablja za del

praktičnega pouka s področja kmetijstva. Obstoječi objekt je zgrajen v obliki črke »L«.

Ker je temeljenje obstoječega objekta neustrezno in pri adaptaciji ne bi zadostovalo

predpisom, se je naročnik odločil, da se izvede rušitev celotnega objekta in na istem mestu

v približno enakih dimenzijah zgradi nov objekt.

Zrušil se bo objekt dolžine cca 69 m in širine 9 m. Novi objekt bo dimenzij 70 m x 9,15 m,

v delu na južni strani pa bo razširjen na 11,85 m v dolžini 26,50 m. Na meji novega in

5

starega objekta se bo pred rušitvijo izvedla nosilna prečna stena, ki bo služila kot nosilna

konstrukcija za strešno konstrukcijo dela, ki se v tej fazi ne bo odstranila.

Obstoječi objekt je klasične izvedbe, prav tako bo klasične izvedbe tudi novi objekt z AB

vezmi, nosilci in ploščo ter pozidan z opeko. V pritličju objekta bodo naslednji prostori:

dve delavnici za cvetličarno, prodajni prostor, skladišče, delavnica za kmetijske stroje,

hladilnica za sadje in zelenjavo, prostor za predelavo mesa, prostor za predelavo in sušenje

sadja, žganjekuha, kisarna, garderobe, sanitarije, prostor za čistila, hodniki in stopnišča,

vetrolov, kurilnica, deponija za goriva ter nadstrešek za kmetijske stroje. V mansardi

objekta so predvidene predavalnice, sejna soba, kabineti za izvajalce, sanitarije, hodniki in

stopnišča.

Adaptacija objekta Turnišče se bo izvajala na zemljišču parc. št. 3311, 3307/3, 3307/2 in

3307/04, vse k.o. Ptuj in sicer na naslovu Zagrebška cesta 86, Ptuj.

Obstoječi objekt je priključen na potrebne komunalne in energetske vode, prav tako pa bo

na le te priključen tudi nov objekt.

Dostop in odvoz do objekta bo potekal iz Zagrebške ceste na Ptuju, iz katere se v smeri

proti severovzhodu odcepi cesta proti objektu Turnišče. Dovozne ceste do objekta so

asfaltirane.

6

3 PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA

3.1 Proučitev pogojev graditve

3.1.1 Proučitev gradbene pogodbe

V gradbeni pogodbi je potrebno proučiti2:

- obseg pogodbenih del,

- rok izgradnje objekta,

- pogodbene obveznosti investitorja in izvajalca.

Gradbena pogodba1 je bila sklenjena med investitorjem Šolski center Ptuj, Volkmerjeva

cesta 19, Ptuj in izvajalcem CP Ptuj, d. d., Zagrebška cesta 49a, Ptuj, dne 19.08.2011.

Predmet pogodbe je: »Adaptacija objekta Turnišče«. Izvajalec bo pogodbena dela izvedel

po načelu »ključ v roke«, kar pomeni, da je izključen morebiten vpliv sprememb nabavnih

cen materiala in del.

Naročnik bo izvajalca uvedel v delo najkasneje v roku 5 delovnih dni po podpisu pogodbe.

Izvajalec se zaveže z deli, ki so predmet pogodbe, pričeti v roku 3 delovnih dni po uvedbi

v delo, in jih končati najpozneje do 31.08.2012. Z deli mora tako izvajalec pričeti

najkasneje z 1.9.2011.


Maribor 2008

1 Gradbena pogodba št. 361/1-2011 z dne 19.08.2011

7

Vzroki, zaradi katerih se lahko zahteva podaljšanje roka, so5:

- če naročnik ne izpolni svojih obveznosti,

- če se spremeni tehnična dokumentacija na željo investitorja,

- ukrepi, določeni z akti pristojnih organov,

- kadar zunanje temperature ne ustrezajo temperaturam za vgradnjo določenih

materialov,

- če se podatki o raznih komunalnih napeljavah na terenu, na katerem se izvajajo

pogodbena dela, ne ujemajo s podatki, podanimi v tehnični dokumentaciji.

Naročnik se zaveže:

� predati naročniku pravnomočno gradbeno dovoljenje,

� predati projektno dokumentacijo PZI v treh izvodih,

� prijaviti gradbišče pristojnemu inšpektoratu za delo še pred pričetkom del,

� prijaviti pričetek del pristojni inšpekciji za delo, itd.

Izvajalec se zaveže izvesti dela v skladu:

� s projektno dokumentacijo PZI št. 16017-09-K/GK, ki jo je izdelal TMD invest,

d.o.o., Ptuj,

� s ponudbo izvajalca št. L000378, z dne 20. 7. 2011,

� z razpisno dokumentacijo in njenimi prilogami,

� z gradbenim dovoljenjem št. 351-63/2010-9 (04064) z dne 4. 6. 2010,

� predpisi, standardi in ostalo pozitivno zakonodajo, ki je predvidena za tovrstne

objekte,

5 Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 102/2004

8

� v skladu z navodili za informiranje in obveščanje javnosti o kohezijskem in

strukturnih skladih v programskem obdobju 2007-2013 – označevanje z oglasnimi

deskami in razlagalnimi tablami.

V gradbeni pogodbi so tudi podrobno določeni:

- obračun in plačila,

- garancije za kakovost del in izdelkov,

- primopredaja izvršenih del,

- pogodbena kazen,

- predstavniki po pogodbi,

- protikorupcijska klavzula,

- ter ostala določila (prekinitev pogodbe, morebitna poznejša dela,…)

V gradbeni pogodbi se kot obveznost, ki vpliva na organizacijo gradbišča, pojavlja

omejitev, da mora izvajalec in njegovi podizvajalci za vgrajene materiale, naprave in za

izvedena dela pred vgradnjo predložiti projektantu in nadzornemu organu naročnika vzorce

na vpogled in odobritev, ter izjave o skladnosti, certifikate in opraviti predpisane

preizkuse.

9

3.1.2 Proučitev projektne dokumentacije

S proučitvijo projektne dokumentacije za izvedbo del pridobimo največ informacij.

Povzetek6:

Splošno

Gradnja objekta obsega rušitev obstoječega objekta, kritega delno z opečno in delno z

azbestno kritino, ter izgradnjo pritličnega objekta z izkoriščeno mansardo.

Če razdelimo objekt v levi (daljši) in desni (krajši) krak, bo levi krak pritličja namenjen za

izvajanje živilskih dejavnosti (predelava mesa, sušenje sadja in zelenjave, kisarna in

žganjekuha) z garderobami, urejenimi sanitarijami za učence, sledijo učilnice za

cvetličarsko dejavnost s skladiščem in manjšim prodajnim prostorom. Tu bo tudi kurilnica,

ter centralni vhod s stopniščem. V nadstropju (mansardi) se uredijo učilnice, sejna soba,

sanitarije in hodnik.

V desnem krajšem kraku so prostori za zaposlene s pomožnimi prostori. Skrajni del

desnega kraka je namenjen za kmetijsko strojništvo. V nadstropju se uredijo kabineti,

hodnik in stopnišče.

Višinske kote, etažnost in gabariti

Novozgrajeni objekt je pritličen z mansardo, del nad kmetijskim strojništvom je odprt do

strešne konstrukcije. Kota pritličja se ne spreminja in znaša +/- 0.00=223,90. Tlak

mansarde je na koti +3,50 m. Višina objekta je 9 m.

Objekt se zgradi popolnoma na novo v enakih gabaritih s tem, da se daljši krak za 40 cm

razširi proti dvorišču in prizida se hodnik na dvoriščni strani. Velikost daljšega kraka je

69,8 m x 9,15 m. Prizidek hodnika je velikosti 2,7 m x 26,53 m. Krajši del, ki je velik

33,73 m x 9,00 m, pa je podaljšan z nadstrešnico v enakih gabaritih za 12 m tako, da je

krak sedaj dolžine 45,73 m.

6 Projekt PZI, št. 16017-09-K/GK, april 2010

10

Dovoz in dostop

Uporabijo se obstoječi dovozi do objekta z obstoječe dovozne ceste. Na JZ strani objekta je

dvorišče, ki se asfaltira. Na tej strani so tudi glavni vhodi v objekt za učence, zaposlene in

v prostore kmetijskega strojništva, tudi izhod iz požarnega stopnišča. Vhodi so še na SV

delu objekta in sicer za predelavo mesa, vhod za namestitev sušilne komore in vhod v

kurilnico in deponijo.

Dostop v mansardo je preko dveh stopnišč in požarnega stopnišča.

Parkirišča za zaposlene in obiskovalce so urejena na asfaltiranem dvorišču.

Konstrukcija

Temelji so armiranobetonski pasovni, širine 60 in 50 cm ter globine 80 cm na podložnem

betonu 10 cm. Stropna plošča je v armiranobetonski izvedbi, debeline 20 cm. V

armiranobetonski izvedbi so tudi stopnišča, debelina stopniščnih ramp in podestov je 15

cm. Strop v mansardi nad glavnim in požarnim stopniščem je armiranobetonska plošča.

Ostali stropovi v mansardi in poševnine so izvedene z mavčno kartonskimi ploščami, v

predavalnicah, kabinetih in evakuacijskih hodnikih so nameščene dvojne plošče (ognje

odporne).

Poševnine in stropovi so izolirani z 20 cm termoizolacijo. Na mejah požarnih sektorjev so

stene na podstrešju pozidane do strehe.

Stopnišča so ločena s požarnimi stenami oziroma vrati.

Ostrešje je izvedeno z jeklenimi okvirji in jeklenimi strešnimi legami, ter greben in žlota,

ostalo je leseno. Streha nad kmetijskim strojništvom je v celoti lesena in izvedbe v obliki

trapeznega vešala. Streha je dvokapnica, naklon 40° in podaljšana nad razširjenim delom –

nad hodnikom. Na strehi so izvedena okna v pasovih in vgrajena podstrešna okna ter

lopute za odvod dima in toplote.

Površinska obdelava

Tla so zalita s plavajočim estrihom, tlaki so obdelani in razvidni iz načrtov. Tla so

obdelana z materiali, ki so trdni, prožni in gladki, a nedrseči in se dajo enostavno čistiti. V

11

živilskem delu, kurilnici in sanitarijah je keramika. V deponiji goriva je oljeodporni

premaz, v prostoru kmetijskega strojništva pa protiprašni premaz. V mehanični delavnici

se v poglobljenem jašku naredi poglobitev za morebiti razlite tekočine. Robovi stopnic so

protidrsno obdelani.

Stene so ometane, zakitane in opleskane, razen v živilskem delu in sanitarijah, kjer so stene

obložene s keramiko. Na hodnikih se izvede pralni oplesk.

Strop – vidni beton se opleska z dispenzijsko barvo, prav tako strop in poševnine, ki so

obdelane s mavčno kartonskimi ploščami.

Fasada - predvidena je 15 cm izolacije in gladko zaribana ter obarvana z zaključnim

slojem. Zunanja fasada je v pasovih izdelana tudi iz lesenih lamel – sibirski macesen.

Inštalacije

Objekt bo priključen na električno in telekom omrežje.

Objekt bo ogrevan s centralno kurjavo radiatorsko na lahko kurilno olje.

Požarna varnost

Objekt je koncipiran tako, da je možna evakuacija dijakov in zaposlenih skozi več izhodov,

iz nadstropja je izhod preko glavnega in stranskih stopnišč. Iz pritličja je umik možen na

več mestih. Kurilnica ima izhod direktno na prosto.

Objekt je dostopen za interventna vozila in je opremljen s strelovodom ter notranjim in

zunanjim hidrantnim omrežjem. Namesti se ustrezno število gasilnikov, katerih pozicija je

razvidna iz Študije požarne varnosti, kjer so označeni tudi požarni sektorji in evakuacijske

poti. Izvede se varnostna razsvetljava, naprave za alarmiranje.

Objekt je razdeljen na več požarnih sektorjev, ki so med seboj ločeni s požarnimi vrati

oziroma stenami, ki so dimotesna in ognjeodporna EI30-SC ter opremljena s

samozapiralom.

12

Tabela 1: Indikatorji površine in prostornine

Zazidalna površina: 1.031,44 m2

Bruto tlorisna površina:

PRITLIČJE:

MANSARDA:

1.768,67 m2

1.031,44 m2

737,23 m2

Neto (uporabna) tlorisna površina:

PRITLIČJE:

MANSARDA:

1.528,46 m2

873,93 m2

654,78 m2

Bruto prostornina: 7.277,40 m3

Neto prostornina: 5.663,59 m3

3.1.3 Proučitev organizacijskih možnosti na lokaciji bodočega gradbišča

3.1.3.1 Topografske razmere

Dostop in dovoz do objekta bo potekal iz Zagrebške ceste na Ptuju, iz katere se v smeri

severozahodu odcepi cesta proti objektu Turnišče. Dovozne ceste do objekta so asfaltirane.

Adaptacija objekta Turnišče se bo izvajala na zemljiščih parc. št. 3311, 3307/3, 3307/2 in

3307/4, vse k.o. Ptuj in sicer na naslovu Zagrebška cesta 86, Ptuj.

Objekt se bo lociral v liniji severovzhodno in jugovzhodno z obodno steno obstoječega

objekta, ki se odstrani, tako, da ostanejo odmiki od sosednjih parcelnih mej na tej strani

nespremenjeni. Objekt se bo razširil le na dvorišče. Teren na mestu gradnje je raven.

13

Slika 1: Prikaz lokacije gradbišča

3.1.3.2 Geološko-geomehanske razmere

Ker je po geomehanskem poročilu temeljenje obstoječega objekta neustrezno in pri

adaptaciji ne bi zadostovalo predpisom, se je naročnik odločil, da izvede rušitev celotnega

objekta in na istem mestu v približno enakih dimenzijah zgradi nov objekt.

Temelna tla (na lokaciji novogradnje) gradijo peščeni melji rahlega sestava, prodno

peščene zemljine srednje gostega do gostega sestava, ki se pojavljajo v globini do 1,5 m

pod koto zunanje ureditve. Izvesti je potrebno sanacijo tal do proda peščenih zemljin v

debelini cca 30 do 50 cm pod koto temeljenja. Prodno peščena zemljina se uvalja do Me >

40 MPa.

3.1.3.3 Klimatsko-meterološke razmere7

Območje Podravja ima močne subpanonske značilnosti. Normalna povprečna letna

temperatura zraka znaša 10,7 °C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju

-2,9 °C, najvišja povprečna temperatura pa v juliju 26,3 °C. Zime so precej mrzle, pomladi

zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Povprečje letnih padavin je 1.047 mm, največ jih je

7 Agencija RS za okolje, dostopno na: http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi in podatki,

[26.10.2011]

14

v juniju, juliju in avgustu. Megle je zelo malo, pojavlja se ob naraščanju vlažnosti in

oblačnosti novembra in decembra.

Večjih težav z vremenom tako ne pričakujemo. Če se temperature spustijo pod -5°C, se

betoniranje ne bo izvajalo. Če bo snežna odeja višja od 5 cm, se bo z gradbenimi deli

prekinilo.

3.1.3.4 Prometne razmere

V bližini gradbišča poteka avtocesta, do samega gradbišča je urejena cestna povezava. Ta

nam omogoča povezavo z železokrivnico, betonarno, trajno deponijo in skladišči.

Zaradi neekonomičnosti se prevoza po železnici ne bomo posluževali.

Sedež podjetja CP Ptuj, d. d., oziroma izvajalca je od gradbišča oddaljeno cca 3 km, kar bo

omogočilo hitro dostavo materiala iz centralnega skladišča.

Slika 2: Prikaz prometnih povezav8

8 Prometno-informacijski center za državne ceste, dostopno na:

http://www.promet.si/portal/map/portal.aspx, [30.04.2012]

Hoče - Slivnica Ptuj

ZAGREB

Sedež izvajalca CP Ptuj, d.d.

GRADBIŠČE

15

3.1.3.5 Druge lokacijske razmere

Adaptacija objekta Turnišče (rušitev obstoječega in izgradnja novega objekta) se bo

izvajala znotraj območja Turnišče, na parc. št. 3311, 3307/2 in 3307/4, vse parcele se

nahajajo v katasterski občini Ptuj in sicer na naslovu Zagrebška cesta 86, Ptuj.

Sosednji objekti kot tudi objekt, ki se bo odstranil, so priključeni na potrebne komunalne in

energetske vode, tako da bo med izvajanjem projekta potrebno biti previden in pozoren na

obstoječe instalacije.

Obstoječi komunalni in energetski vodi so do objekta Turnišče izvedeni podzemno.

3.1.4 Proučitev projekta organizacije tehnološkega procesa grajenja

Projekt tehnološkega procesa grajenja obsega2:

- potrebno število in kvalifikacijsko strukturo delavcev, ki so potrebni za gradnjo

objekta,

- potrebno mehanizacijo in opremo,

- sistem najracionalnejšega transporta,

- razpored in organizacijo delovnih mest,

- predlog delovnih operacij in postopkov,

- potrebe delovnih časov za izvedbo posameznih delovnih postopkov, delovnih

operacij in delovnih procesov, s plani napredovanja del, plani delovne sile,

mehanizacije, opreme in materiala.

Podatki o potrebni strukturi in številu delavcev, o potrebni mehanizaciji, opremi ter ostali

podatki so razvidni iz statičnih planov.


Maribor 2008

16

3.1.4.1 Način izvedbe posameznih del

Priprava in organizacija gradbišča

Za gradbišče je potrebno najprej izdelati varnostni načrt in imenovati koordinatorja v fazi

izvedbe projekta. Nato je potrebno gradbišče ustrezno zavarovati s postavitvijo ustrezne

signalizacije, zakoličiti in zavarovati vso komunalno in energetsko infrastrukturo, namestiti

ustrezne pomožne prostore. Urediti je potrebno priklop elektrike do razdelilne omarice in

urediti priključitev na obstoječe vodovodno omrežje. Pred začetkom del je potrebno

opraviti pregled delovne opreme ter zagotoviti in ustrezno namestiti varovalno opremo.

Rušitev obstoječega objekta

Pred pričetkom rušenja objekta je potrebno vse instalacije izklopiti iz omrežja. Nato se

začne s postopnim odstranjevanjem materialov od zgoraj navzdol oziroma z notranje strani

objektov, kjer je potrebno demontirati ter odstraniti vso opremo, stavbno pohištvo.

Posebno pozornost je potrebno posvetiti odstranjevanju azbestne kritine. Rušenje zidov se

izvede strojno.

Zemeljska dela

Vsi izkopi se izvedejo po profilih, vpisanih kotah, naklonih in do globin po projektu.

Najprej je potrebno pričeti kopati na lokaciji, ki je najbolj oddaljena od gradbiščnih

prometnic, da ne pride do nepotrebnih zastojev. Izkop se izvede strojno z bagri, transport

izkopnega materiala pa s kamioni.

Betonska dela

Vsi vgrajeni betoni morajo biti ustrezne kakovosti kot narekuje projekt betonov. Transport

betonov se vrši s pomočjo avtomešalcev, vgrajevanje s pomočjo avtočrpalk.

Pred pričetkom betonskih del mora biti opaž in armatura popolnoma pripravljena in

pregledana ter prevzeta s strani nadzora.

Temelj objekta je AB temeljna plošča.

Tesarska dela

Za izvedbo tesarskih del bomo potrebovali klasične lesene opaže z vsemi veznimi

elementi, za večje obsege pa sistemske opaže, ki se bodo na gradbišče dovažali sproti iz

17

centralnega skladišča oziroma podjetja CP Ptuj, d.d.. Lokacija deponije opažev je vrisana

na prilogi: Organizacijska shema gradbišča.

Zidarska dela

Zidarska dela obsegajo izdelavo hidroizolacij, termoizolacij, ometavanja, zidanje vseh

obodnih in predelnih sten, zidov iz opeke ter ometavanje stenskih elementov. Na voljo

morajo biti zadostne količine malte in opečnih zidakov. Lokacija deponije malte in opeke

je razvidna iz priloge: Organizacijska shema gradbišča.

Materiali

Uporabili se bodo običajni gradbeni materiali kot so: opeka, beton, les, jeklo in gramozi.

Vsi materiali morajo imeti ustrezne dokumente o kakovosti. Betoniramo lahko v skladu s

projektom betona. Prav tako ne smemo zidati pod 0 °C. Material se dobavlja v skladu s

terminskim planom. Deponije za material morajo biti urejene, zavarovane pred

vremenskimi vplivi in razvidne iz Organizacijske sheme gradbišča.

Zunanja ureditev in zaključna dela

Izvede se zunanja kanalizacija in odvodnjavanje ter preplastitev obstoječe asfaltne ploščadi

s pleskanjem talnih obeležb (parkirna mesta). Pred predajo je potrebno objekt in okolico

očistiti (humuzirati zelene površine), izvesti rušitev in odvoz vseh začasnih objektov,

pospraviti ograje in odstraniti vso gradbiščno mehanizacijo.

Sistem najracionalnejšega transporta

Celoten transport gradbenega materiala bomo vršili s cestnimi prevoznimi sredstvi. Za

prevoz materiala na paletah bomo uporabljali tovorna vozila z nameščenim avtodvigalom.

Za transport svežega betona bomo uporabljali avtomešalec.

Notranji transport se bo vršil z dvigalom na tovornem vozilu in viličarjem. Vgrajevanje

betona na gradbišču se bo za vse konstrukcije izvajalo z avtočrpalko za beton.

Zemeljska in rušitvena dela se bodo izvajala z bagerjem, manjša dela z mini bagerjem.

Uporaba stolpnega žerjava ni predvidena.

18

Razpored in organizacija delovnih mest

V Organizacijski shemi gradbišča se prikaže, kje so locirana pisarniška delovna mesta,

skladišča, deponije materiala, gradbiščne in opozorilne table, postavitev gradbiščne ograje,

itd.

Plan napredovanja del

S terminskim planom oz. planom napredovanja del si določimo zaporedje oz. vrstni red

aktivnosti, čas izvršitve aktivnosti in usklajenost izvajanja del. Plan nam služi predvsem za

kontrolo pravočasne izvedbe del.

3.1.5 Proučitev razpoložljivih delovnih sredstev in možnosti njihove nabave

Delovna sredstva predstavlja mehanizacija, naprave, oprema, orodje in delovna sila.

Za gradnjo objekta so potrebna delovna sredstva razvidna iz statični planov. Največja

potreba po mehanizaciji je predvsem pri zemeljskih delih in transportu materiala.

Uporabljali bomo lastna in najeta delovna sredstva.

Obrtniška in inštalacijska dela se v celoti predajo kooperantom.

19

3.2 Statični plani

S temi plani želimo številčno prikazati količino in strukturo (vrsto) delovne sile,

mehanizacije in materialov, potrebnih za realizacijo planske naloge.

Podatke za izdelavo spremljajočih planov črpamo iz predračuna izvajalca9, sestavljenega iz

predračunskih postavk gradbenega objekta. Predračunske postavke so izdelane na podlagi

projektanskih popisov, GNG gradbenih normativov in na podlagi lastnih izkušenj

izvajalca.

Pri izdelavi statičnih planov moramo biti pozorni, ker se nekatera dela v celoti oddajo

kooperantom (obrtniška in inštalaterska dela), zato potrebni material, oprema,

mehanizacija in delovna sila za izvedbo teh del niso upoštevana.

3.2.1 Statični plan delovne sile

S temi plani prikažemo skupne potrebe po številu delavcev, izražene v norma urah in

kvalifikacijski strukturi delavcev, ki so potrebni za pravočasno izgradnjo objekta.

Oznake v spodnjih tabeli pomenijo:

VK – visokokvalificirani delavec,

KV – kvalificirani delavec,

PK – polkvalificirani delavec,

PU – priučeni delavec,

NK – nekvalificirani delavec.

9 Predračun izvajalca (CP Ptuj, d. d.), št. L000378, izdelan v računalniškem programu

Softbase - kalkulacije.

20

Tabela 2: Statični plan delovne sile

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

h h h h h h h hPREDDELA

1. Postavitev in odstranitev ograje. INTERNI m 212 0,2 42,4

2.Postavitev in odstranitev vhodnihdvokrilnih vrat.

INTERNI kom 2 1 2

3.Montaža in demontaža gradbiščnihtabel

INTERNI kom 5 0,5 2,5

4.Postavitev in odstranitev grabiščnihkontejnerjev, tesarske lope, itd.

INTERNI kom 5 2 10

5.Postavitev, odstranitev in najemkemičnih WC-jev tip Dixi.


6.Postavitev, odstranitev in najemkesonov za odpadke.


7.Priprava in odstranitev gradbiščnihdeponij.

INTERNI m2 168 0,05 8,4

RUŠITVENA DELA

1. Ostranitev obstoječe strešne kritine GNG 3.953 m2 1.170 0,22 257,40 0,11 128,70

2.Rušenje obstoječe lesene strešne konstrukcije

GNG 3.954m

2 1.170 0,20 234,00 0,20 234,00

3. Rušenje opečnih in betonskih zidov INTERNI m3 356 0,80 56,96 0,09 25,63

4. Rušenje obstoječega tlaka INTERNI m2 750 0,80 120,00 0,09 54,00

5. Rušenje obstoječih temeljev INTERNI m3 136 0,09 9,79

GRADBENA DELAI. ZEMELJSKA DELA

1.Površinski strojni izkop zemljine III.ktg

INTERNI m

3 522 0,03 15,66 0,03 15,66

2.aStrojno izkop zemljine III. ktg., za pasovne temelje, globine 1,0 m

INTERNI m

3 479 0,05 23,95 0,05 23,95

2.bRočni izkop zemljine III.ktg., za pasovne temelje, globine 1,0 m

INTERNI m

3 205 1,30 266,50

3. Strojni odriv zemlje INTERNI m3 684 0,05 34,20

4. Planiranje in izravnava INTERNI m2 554 0,03 16,62 0,06 33,24

5.Nasip pod tlaki in talno ploščo z gramozom

INTERNI m

3 554 0,04 22,16 0,05 24,93

6. Zasip za temelji z gramozom INTERNI m3 463 0,10 46,30 0,10 46,30

II. BETONSKA DELA

1.Vgrajevanje betona v nearmirane konstrukcije C12/15

INTERNI m

3 164 0,60 98,40 0,60 98,40

2.Vgrajevanje betona v armirane konstrukcije C25/30

INTERNI m

3 585 1,00 585,00 1,00 585,00

3. Izdelava in montaža armature GNG 2.222 ton 68 21,00 1.428,00 21,00 1.428,00III. TESARSKA DELA

1.Opaževanje in razopaževanje pasovnih temeljev, talne plošče, stopnic, podestov, itd.

GNG 4.112m

22.888 0,58 1.675,04 0,30 866,40

IV. ZIDARSKA DELA

1. Izdelava horizontalne izolacije GNG 3.753 m2 1.080 0,24 259,20 0,24 259,20

2. Izdelava vertikalne izolacije GNG 3.762 m2 289 0,44 127,16 0,44 127,16

3. Izdelava izolacije v mokrih prostorih GNG 3.763 m2 226 0,61 137,86 0,61 137,86

4. Zidanje nosilnih opečnih zidov GNG 3.220 m3 542 1,30 704,60 2,90 1.571,80

5. Zidanje predelnih sten GNG 3.260 m2 275 0,30 82,50 0,80 220,00

6.Izdeklava grobega in finega ometa opečnih sten

GNG 3.641m

2 4.175 0,07 292,25 0,40 1.670,00

7.Izdeklava grobega in finega ometa betonskega stropa

GNG 3.620m

2 104 0,13 13,52 0,50 52,00

8. Izdelava estriha GNG 2.617 m2 1.296 0,60 777,60

SKUPAJ ur 6.463,08 6.728,12 1.428,00 267,70

Delavec KV armirač

Delavec VK strojnik

Delavec PK

Zap

. šte

v.

NO

RM

AT

IV

EN

OT

A M

ER

E

KO

LIČ

INA

Delavec KV betoner, zidar, tesar

OPIS POSTAVKE

21

V prikazanem statičnem planu delovne sile so iz predračuna zajete le večje postavke,

nekatere postavke so tudi združene (npr. postavka II/1-2 in III/1), zaradi enotne norma ure

in kvalifikacije delavcev.

Tabela 3: Prikaz potrebne kvalifikacijske strukture za izgradnjo objekta.

STRUKTURA DELAVCEV SKUPAJ (ur) ŠT. DELAVCEV

PK delavec 6.463 6

KV betoner, zidar, tesar 6.728 7

KV armirač 1.428 2

VK strojnik 268 1

SKUPAJ: 16

Na gradbišču bo prisoten tudi 1 odgovorni vodja gradbišča, 1 pomočnik vodje gradbišča

oziroma obračunski tehnik in 1 delovodja.

Struktura delavcev kooperantov, ki bodo opravili obrtniška in inštalacijska dela, ni zajeta.

V splošnem predvidimo na gradbišču glede na zaporedje aktivnosti naslednje število

delavcev:

- za rušenje objekta: 6 delavcev,

- za izgradnjo objekta: 10 delavcev,

- za krovskokleparska dela: 5 delavcev,

- za inštalacijska dela: 8 delavcev,

- za ostala obrtniška dela: 6 delavcev,

SKUPAJ: 35 delavcev

Na gradbišču je predvideno maksimalno 18 delavcev na dan. Predviden je 8 do 9 urni

delavnik, 5 do 6 dni na teden, v času betoniranja je predviden 10 urni delavnik.

Dvoizmensko ali nočno delo ni predvideno.

22

3.2.2 Statični plan mehanizacije

Tabela 4: Statični plan mehanizacije.

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

RUŠITVENA DELA

3. Rušenje opečnih in betonskih zidov m3 356 0,09 32,04

4. Rušenje obstoječega tlaka m2 750 0,09 67,50

5. Rušenje obstoječih temeljev m3 136 0,09 12,24


1.Površinski strojni izkop zemljine III.ktg m

3 522 0,03 15,66

Strojno izkop zemljine III. ktg., za pasovne temelje, globine 1,0 m m

3 479 0,05 23,95

Strojni odriv zemlje m3 1.001 0,05 50,05

3. Planiranje in izravnava m2 554 0,05 27,70 0,04 22,16

4.Nasip pod tlaki in talno ploščo z gramozom m

3 554 0,05 27,70

5. Zasip za temelji z gramozom m3 463 0,10 46,30

SKUPAJ mehanizacija 74,00 201,44 27,70 22,16

1.Vgrajevanje betona v nearmirane konstrukcije C12/15 m

3 164 7,00 23,43 40,00 4,10 6,00 27,33

2.Vgrajevanje betona v armirane konstrukcije C25/30 m

3 585 7,00 83,57 35,00 16,71 8,00 73,13

SKUPAJ mehanizacija 107,00 20,81 100,46

ur dela ur dela ur dela

II. BETONSKA DELAAvtomešalec

Črpalka za beton

Vibrator

Bager

ur dela

Zap

. šte

v.

OPIS POSTAVKE

EN

OT

A M

ER

E

KO

LIČ

INA

ur dela ur dela ur dela

Buldožer Valjar Greder

V prikazanem statičnem planu mehanizacije so zajete le večje postavke; za izvajanje del

bomo na gradbišču stalno imeli tudi običajno drobno mehanizacijo (gradbiščni mešalec,

motorno žago, krožno žago, itd.)

23

Tabela 5: Spisek glavne mehanizacije.

MEHANIZACIJA ENOTA MERE KOLIČINA

Buldožer kom 1

Bager kom 1

ICB kom 1

Valjar kom 1

Transportna vozila (kiperji) kom 3

Tovorno vozilo z avtodvigalom kom 1

Avtočrpalka za beton kom 1

Avtomešalec kom 3

Vibrator za beton kom 2

Motorna žaga kom 2

Krožna žaga kom 1

Vrtalni stroj kom 3

Pnevmatsko kladivo kom 2

Vibro plošča kom 1

Vibro nabijalo kom 1

24

3.2.3 Statični plan materialov

S statičnim planom materialov prikažemo skupne potrebe po glavnih materialih, izražene v

enotah mere. Pravočasna nabava je pogoj za nemoteno izvajanje del, zato morajo biti

materiali na gradbišču v ustreznih količinah že pred pričetkom uporabe. Minimalne zaloge

materiala lahko določimo:

zmin = p x t

zmin – minimalna zaloga

p – dnevna potrošnja

t – čas nabave v dnevih

Tabela 6: Statični plan materialov.

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J

PO E

NO

TI

SKU

PA

J


1.Nasip pod tlaki in talno ploščo z gramozom m

3 345 0,95 327,75

2. Zasip za temelji z gramozom m3 463 0,95 439,85

II. BETONSKA DELA

1.Vgrajevanje betona v nearmirane konstrukcije C12/15 m

3 164 1,00 164,00

2.Vgrajevanje betona v armirane konstrukcije C25/30 m

3 585 1,00 585,00

10.Izdelava in montaža armature (palice)

ton 20 1,03 20,09

11.Izdelava in montaža armature (mreža)

ton 48 1,03 49,70

III. TESARSKA DELA

1. Stenski opaž m2 887 1,00 887,00

2. Stropni opaž m2 823 1,00 823,00

3. Horizontalne in vertikalne vezi m2 1.178 1,00 1.178,00

IV. ZIDARSKA DELA

1. Izdelava horizontalne izolacije m2 1.080 1,00 1.080,00

2. Izdelava vertikalne izolacije m2 289 1,00 289,00

3.Zidanje opečnih zidov z votlo opeko 29x19x19 m

3 542 0,24 130,08 68,00 36.856,00

4.Zidanje opečnih zidov z votlo opeko 19x19x19 m

2 257 0,02 3,86 17,00 4.369,00

5. Izdeklava grobega in finega ometa m2 4.279 0,02 85,58

6. Izdelava estriha m2 1.296 0,04 51,84

SKUPAJ material 2.888,00 767,60 69,78 749,00 271,36 41.225,00 1.369,00

Bitumen

m3

Armatura Beton Gramoz Malta OpekaRavni opaž

kom

Zap

. šte

v.

OPIS POSTAVKE

EN

OT

A M

ER

E

KO

LIČ

INA

m2 t m

3m

3m

3

V prikazanem statičnem planu materialov so zajete le večje postavke.

25

Tabela 7: Spisek glavnih vgrajenih materialov.

VGRAJENI MATERIALI ENOTA MERE KOLIČINA

Gramoz m3 768

Armatura RA 400/500 Φ 12 mm in več kg 19.500

Armatura MAG 500/600 kg 48.250

Beton C 12/15 m3 164

Beton C 25/30 m3 585

Votla opeka 29x19x19 cm kom 36.856

Votla opeka 19x29x9 cm kom 4.369

Malta m3 271

Bitumenska lepenka (horizontalna izolacija) m2 1.080

Bitumenska lepenka (vertikalna izolacija) m2 289

Estrih m2 1.296

Fasada iz plošč kamene volne m2 805

Fasada iz lesenih lamel – sibirski macesen m2 419

Fasada iz ekstrudiranega polistirena m2 57

Tabela 8: Spisek potrebnega materiala za gradnjo

MATERIAL , POTREBEN ZA GRADNJO ENOTA MERE KOLIČINA

Stenski opaž m2 887

Stropni opaž m2 823

Horizontalne in vertikalne vezi m2 1.178

Fasadni odri m2 1.170

Lahki premični odri do višine 2m m2 1.380

26

3.3 Dimenzioniranje začasnih objektov in inštalacij na gradbišču

3.3.1 Dimenzioniranje kapacitet proizvodnih delavnic

Proizvodnih delavnic na objektu ne predvidimo. Racionalnejše je, da namesto njih

koristimo centralne proizvodne delavnice (betonarna, železokrivnica, tesarstvo,…)

glavnega izvajalca in njegovih podizvajalcev in dobaviteljev.

3.3.2 Dimenzioniranje skladišč in deponij

Na gradbišču je potrebno predvideti tako zaprte skladiščne prostore kot odprte deponije.

Velikost teh prostorov je odvisna od potrebne količine materiala in od časa dela, v katerem

se bo material porabil.

Dimenzioniranje skladiščnih prostorov in deponij se lahko izvede z uporabo naslednje

enačbe:

(3.1)

Označbe v enačbi (3.1) pomenijo2:

F – potrebna velikost skladiščnega prostora,

Q – skupna količina materiala,

t – število dni dela z materialom,

n – število dni rezerve materiala,

k – koeficient neenakomernosti porabe materiala,

α – koeficient neenakomernosti dobave materiala,

q – posebna obremenitev površine skladišča,

β – manipulativni koeficient.


Maribor 2008

27

Spodnje preglednice nam prikazujejo vrednosti posameznih koeficientov:

Tabela 9: Število dni rezerve materiala n.

VRSTA MATERIALA Avtomobilski transport

Do 50 km Nad 50 km

Cement, armatura, metalne konstrukcije 8-12 10-15

Les 12-15 15-20

Opeka, gramoz, kamen, pesek, betonski elementi 5-10 7-12

Tabela 10: Koeficienta neenakomernosti porabe in dobave materiala k in α.

VRSTA DELA k α

Manj pomembna dela ali dela manjšega obsega 1,10-1,15 1,10

Pomembna dela 1,15-1,20 1,15

Zelo pomembna dela ali dela velikega pomena 1,20-1,30 1,20

Tabela 11: Specifična obremenitev skladišča q.

VRSTA MATERIALA e.m. q [e.m./ m2] Višina skladišča [m]

Pesek, gramoz – strojna deponija m3 3,00-4,00 5,00-6,00

Pesek, gramoz – navadna deponija m3 1,50-2,00 1,50-2,00

Opeka 103 x kom 0,65-0,70 1,50

Cement v silosu t 7,00-12,00 6,00-10,00

Cement v vrečah t do 1,50 do 2,00

Obli les m3 1,30-2,00 2,00-3,00

Struženi les m3 1,20-1,80 2,00-3,00

Armatura t 1,60-1,80 2,20

Tabela 12: Manipulativni koeficient β.

VRSTA SKLADIŠČA β

Ogrevano skladišče 0,6-0,7

Neogrevano skladišče 0,5-0,7

Nadstrešnica ali lopa 0,5-0,6

Odprta deponija za les 0,4-0,5

Odprta deponija za kovinske izdelke 0,5-0,6

Odprta deponija za gradbeni material 0,6-0,7

28

Vsa skladišča se morajo na gradbišču locirati tako, da so transporti materiala do mesta

uporabe kar se da kratki.

Dimenzioniranje deponije za humus

Ker gre za rekonstrukcijo objekta razpoložljivega humusa ni. Humus bomo dovažali na

gradbišče iz najbližje deponije humusa in ga takoj vgradili v času zaključnih del. Humus je

potrebno po vgradnji zatraviti.

Dimenzioniranje deponije materiala za izkop in zasip

Zaradi neustreznih temeljev se objekt poruši, tako da je ves izkopni material za gradnjo

novega objeta neuporaben. Ves izkopni material se bo sproti odvažal na urejeno deponijo

izvajalca. Količina izkopanega materiala znaša 1.200 m3.

Za zasip za pasovni in točkovni temelj, temeljnimi ploščami se bo uporabil gramoz, ki ga

bomo dovažali sproti iz lastne gramoznice. Količina, ki jo bomo potrebovali, znaša

810 m3.

Na 1,00 m2 se lahko deponira 4,00 m3 materiala. Ker se namerava izkopni in zasipni

material sproti odvažati oz. dovažati, se predvidita dve manjši deponiji za material, dveh

nepravilnih štirikotnikov dimenzij cca 6,00 x 8,00 m (48,00 m2).

Lokacija deponij je podana na prilogi: Organizacijska shema gradbišča.

Dimenzioniranje deponije cevi za oder

Posebne deponije ne predvidimo. Oder se bo dovažal iz centralnega skladišča po potrebi in

se sproti montiral.

Dimenzioniranje deponije armature

Armatura RA 400/500 Φ 12 mm in več

(3.2)

29

Q = 19.500 kg

t = 20 dni

n = 8

k = 1,2

α = 1,2

q = 1,80 t/m2

β = 0,6

Armatura MAG 500/600

(3.3)

Q = 48.250 kg

t = 20 dni

n = 8

k = 1,2

α = 1,2

q = 1,80 t/m2

β = 0,6

Potrebna površina deponije armaturnih palic, glede na dolžino palice cca 6,0 m, znaša

10,40 m2, čemu zadostuje deponija dimenzij 7,00 m x 1,50 m (10,50 m2).

Potrebna površina deponije armaturnih mrež, glede na format mreže 6,0 m x 2,2 m, znaša

25,73 m2, čemu zadostuje deponija dimenzij 12,5 m x 2,3 m (28,75 m2).

Armaturo moramo zavarovati pred vremenskimi vplivi in jo ločeno deponirati. Armatura

mora imeti kontrolni listič, iz katerega so razvidni podatki o vrsti armature in količini.

Lokacija deponij je podana na prilogi: Organizacijska shema gradbišča.

30

Dimenzioniranje deponije klasičnih opažev

(3.4)

Q = 2.900 m2

t = 27 dni

n = 8

k = 1,2

α = 1,2

q = 2,00 m3/m2

β = 0,5

Potrebna velikost deponije znaša 12,37 m2 čemur zadostuje deponija dimenzij 7,00 m x

2,00 m (14,00 m2). Lokacija deponij je podana v prilogi: Organizacijska shema gradbišča.

Dimenzioniranje deponije opeke

(3.5)

Q = 36.856 kos

t = 60 dni

n = 8

k = 1,2

α = 1,2

q = 700 kom/m2

β = 0,6

Potrebna površina deponije znaša 16,85 m2, čemur zadostuje deponija dimenzij 9,00 m x

2,00 m (18,00 m2).

31

Dimenzioniranje skladišča za maziva in goriva

Skladišče za maziva in goriva (bencin, motorno olje, ibitol, plinska jeklenka, itd.) mora biti

postavljeno na samem, pri tem mora biti poskrbljeno za požarno varnost. Skladišče bomo

zagotovili v tipskem zabojniku dimenzij 2,00 m x 2,40 m (4,80 m2).

Lokacija skladišča je podana na prilogi: Organizacijska shema gradbišča.

Dimenzioniranje tesarske lope

Tesarska lopa dimenzij 3,00 m x 2,50 m (7,50 m2) se naredi po potrebi, namenjena je za

krožno žago. Predvidena lokacija tesarske lope je podana na prilogi: Organizacijska shema

gradbišča.

Dimenzioniranje skladiščne barake

Skladiščna baraka bo namenjena shranjevanju drobnega delovnega orodja in bo dimenzije

6,00 m x 2,50 m (15,00 m2). Naloga skladišča je varovati orodja in manjšo opremo pred

krajo in vremenskimi neprilikami.

Lokacija skladišča je podana na prilogi: Organizacijska shema gradbišča.

3.3.3 Dimenzioniranje gradbiščnih prometnic in transportnih sredstev

GRADBIŠČNE PROMETNICE

Prometnice delimo na prometnice do gradbišča in prometnice po gradbišču. Služijo nam za

razne načine transporta materiala, polizdelkov, izdelkov, mehanizacije, opreme in

delavcev.

Ekonomično je predvideti ceste končnega pomena in ne le začasnega. Ceste končnega

pomena so že gradbeni objekt investitorja in je za takšno gradnjo potrebna tehnična

dokumentacija z gradbenim dovoljenjem. V primeru gradnje začasnih cestnih poti do

gradbišča je širina enosmernega voznega pasu enaka kot pri cestnih poteh na gradbišču.

Širina voznega pasu je odvisna od vrste in širine vozil.

32

Tabela 13: Širina voznega pasu na gradbišču.

VRATA VOZIL Širina vozil (m) Širina enosmernega

Lahka vozila - do 3,5 t 2,4 3,00

Težka vozila – nad 3,5t 2,65 3,5-4,0

Maksimalni vzpon ne sme presegati 15%, v primeru dvosmernega prometa pa morajo biti

predvidena izogibališča na takih mestih, da promet ni oviran.

Določiti je potrebno tudi največjo dovoljeno hitrost vožnje in najmanjši radij krivin, ki sta

odvisna od vrste vozil, prometne obremenitve ter vrste terena. Spodnja tabela prikazuje

največje hitrosti vožnje (v) in najmanjši radij krivin (r). Iz njih pa je razvidno, da nanje

poleg vrste vpliva tudi frekvenca prevozov.

Tabela 14: Največje dovoljene hitrosti vožnje (v) in najmanjši radij krivin (r) za poti na gradbišču

VRSTA VOZILA IN TERENI

ŠTEVILO VOZIL NA URO

100 15-100 15

v/r v/r v/r

Vozila s prikolico 20/30 15/30 15/30

Vozila brez prikolice 20/15 15/12 15/12

Tabela 15: Največje dovoljene hitrosti vožnje (v) in najmanjši radij krivin (r) za poti do gradbišča

VRSTA VOZILA IN TERENI

ŠTEVILO VOZIL NA URO

100 15-100 15

v/r v/r v/r

Lahka vozila – lahek teren 80/250 60/125 40/60

Težka vozila – srednje težek teren 60/125 40/60 30/30

Težka vozila – težek teren 40/60 20/40 20/20

Gradbiščne dovozne ceste morajo biti redno čiščene in vzdrževane in ne smejo v nobenem

trenutku biti založene z gradbenim materialom. Pred izvozom iz gradbišča je potrebno

urediti prostor, kjer se transportna vozila in gradbeni stroji očistijo, tako da ne

onesnažujejo javnih površin.

33

Dostop do našega gradbišča bo iz lokalne ceste, ki vodi mimo gradbišča. Do samega

gradbišča je že speljana obstoječa cesta, širine 3 m, kar bo zadostovalo, maksimalen vzpon

pa nikjer ne presega 8-10%. Največja dovoljena hitrost na taki cesti je 10 km/h.

TRANSPORTNA SREDSTVA

Transportna sredstva prav tako delimo na zunanja in notranja.

V našem primeru bomo za zunanji transport uporabljali cestna prevozna sredstva. Za

transport svežega betona bomo uporabljali avtomešalec s kapaciteto 9,00 m3. Za transport

razsutega materiala bomo uporabljali tovorna vozila nosilnosti 12 -15 ton. Za prevoz

materiala na paletah bomo uporabljali tovorna vozila z nameščenim avtodvigalom.

Notranji transport se bo vršil z dvigalom na tovornem vozilu in viličarjem. Vgrajevanje

betona na gradbišču se bo za vse konstrukcije izvajalo z avtočrpalko za beton.

Uporaba stolpnega žerjava ni predvidena.

3.3.4 Dimenzioniranje kapacitet začasnih inštalacij na gradbišču

PRESKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

Električna energija2 je potrebna na vsakem gradbišču za pogon mehanizacije in strojev, za

razsvetljavo in za komunikacijske zveze. Električno energijo lahko v splošnem zagotovimo

za potrebe gradbišča iz električnega omrežja in lastnih energetskih virov.

Za potrebe gradbišča je tako potrebno predvideti:

- vir električne energije in način priključka,

- vrsto transformatorja,

- inštalacijske vode s priključnimi mesti,

- gradbiščno nizko napetostno inštalacijo.


Maribor 2008

34

Na gradbišču je običajno potrebno za stroje zagotoviti trifazni tok z medfazno napetostjo

380V, za razsvetljavo enofazno napetost 220 V in enosmerno napetost 12 V ali 24 V za

komunikacijske naprave in prenosne svetilke.

Potrebno efektivno moč Pef (kW) za gradbišče izračunamo po naslednji enačbi:

(3.6)

kjer je:

Pef – potrebna (efektivna) moč gradbišča,

Pi – inštalirana moč motorja,

ko – koeficient obremenjenosti motorjev (ko < 1),

ki – koeficient istočasnosti obratovanja motorja,

n – koeficient izkoristka električne moči,

Potrebno moč transformatorske postaje Ptp (kVA) določimo z izrazom:

(3.7)

kjer označuje fazni zasuk.

Tabela 16: Koeficient k= ko ki / n in fazni zasuk cosΦ

ELEKTRIČNI PORABNIK k= ko ki / n

Mešalci za beton 0,60-0,70 0,68

Drobilci, vibracijska sita, kompresorji 0,55-0,75 0,65-0,75

Bagri 0,60-0,85 0,60-0,80

Žerjavi in dvigala 0,40-0,50 0,40-0,50

Stroji za kontinuirni transport 0,60 0,70

Gradbiščna razsvetljava 1,00 0,95

Na gradbišču je že obstoječe elektro–omrežje. Potrebna električna energija se bo iz

omrežja vodila do uporabnikov po gumijastih kablih, ki pa bodo zaradi varnosti montirani

na lesenih drogovih višine cca 4,50 m.

35

Priključek na obstoječe električno omrežje in priprava elektro omarice mora izvesti za to

usposobljeni delavec oziroma upravljalci voda. Električne napeljave in oprema morajo biti

zavarovane pred vremenskimi vplivi in imeti morajo zaščito pred prašnimi delci in vlago.

Vsi delavci so dolžni spoštovati in se držati vseh pravil, ki zagotavljajo varno delo in

preprečujejo možnosti poškodb oziroma smrti, ki bi lahko nastale pri stiku z električno

energijo.

Potrebno moč električnega toka na gradbišču prikazuje spodnja preglednica:

Tabela 17: Potrebna moč električnega toka.

OPREMA ŠTEVILO MOČ SKUPAJ

Vibrator za beton 2 3,50 kW 7,00 kW

Ročno orodje 7 1,00 kW 7,00 kW

Mešalec za beton, malto 1 4,00 kW 4,00 kW

Razsvetljava gradbišča 10,00 kW 15,00 kW

Ostalo 15,00 kW

SKUPAJ: 48,00 kW

(3.8)

Na našem gradbišču znaša potrebna priključna moč 45,51 kW, za kar zadostuje priklop na

obstoječe električno omrežje.

Lokacija elektro–omarice je razvidna iz priloge: Organizacijska shema gradbišča.

PRESKRBA Z VODO

V projektu organizacija gradbišča je potrebno predvideti oskrbovanje gradbišča s pitno in

tehnološko vodo. Način izvedbe preskrbe s pitno vodo se izvede s priključkom na že

obstoječi vodovod, s postavitvijo vodomernega jaška z uro. Za določitev količine potrebne

vode2 na gradbišču uporabimo vrednosti podane v tabeli.


Maribor 2008

36

Tabela 18: Specifična poraba vode.

VRSTA PORABE Enota mere Potrošnja (m3)

TEHNIČNA VODA

Priprava betona m3 0,120-0,200

Priprava malte m3 0,150-0,300

Zidanje m3 0,090

Ometavanje m2 0,022

Vlaženje betona m2 0,030

Gašenje apna t 0,450

Pranje agregata m3 1,000-3,000

Hidrosepariranje m3 0,500-4,000

Pranje mehanizacije kom 0,150-0,200

Pranje vozil kom 0,150-0,200

Pranje cestišč m2 0,400

Vlaženje opaža m2 0,005

PITNA VODA

Na gradbišču delavec/dan 0,030

V naselju delavec/dan 0,040

Tuširanje delavec/dan 0,070

Kopanje delavec/dan 0,120

Kuhanje delavec/dan 0,008

Pranje delavec/dan 0,020

Uporaba stranišča delavec/dan 0,007

Manjkajoče podatke za potrošnjo vode ocenimo in nato izračunamo najprej dnevno

potrošnjo in nato 50 % rezervno urno potrošnjo po enačbi:

(3.9)

Kjer je:

kh – koeficient rezervne urne porabe

Qmaks,h - rezervna urna poraba v m3/h

Qmaks,d - izračunana maksimalna dnevna poraba vode v m3/dan

nh – število delovnih ur na dan.

37

Cevni razvod na gradbišču je dimenzioniran v odvisnosti od pretoka in hitrosti pretoka po

enačbi:

(3.10)

Kjer so:

d – svetli premer gradbiščnega cevovoda v dm

v – hitrost pretoka vode v dm/s

Hitrost vode se giblje med 5,00 in 15,00 dm/s. Pritisk tehnološke vode na gradbišču mora

znašati 0,25 MPa, minimalni pritisk vode 2 m nad najvišjo točko objekta pa ne sme biti

nižja od 0,08MPa.

Tabela 19: Izračun količine vode za potrebe gradbišča.

TEHNIČNA VODA Enota mere Potrošnja (m3)

Zidanje m3/dan 4 x 0,09 0,36

Priprava malte m3/dan 1,2 x 0,30 0,36

Ometavanje m3/dan 3,0 x 0,02 0,60

Vlaženje betona m2/dan 300 x 0,03 9,00

Pranje mehanizacije kom/dan 3 x 0,20 0,60

Pranje vozil kom/dan 2 x 0,20 0,40

Pranje cestišč m2/dan 80 x 0,04 3,20

Vlaženje opaža m2 /dan 100 x 0,01 1,00

PITNA VODA

Na gradbišču del/dan 33 x 0,03 m3 0,99

Sanitarije del/dan 33 x 0,01 m3 0,33

SKUPAJ 15,52

Urna potrošnja vode po enačbi znaša:

(3.11)

38

Potrebni premer cevovoda vodovodnega priključka po enačbi znaša:

(3.12)

Vodovodni priključek se priklopi na javno vodovodno omrežje, ki ga izvede upravljalec

vodovoda. Razvod na gradbišču služi za potrebe zaposlenih po vodi in umivanju in potrebe

po tehnološki vodi. Lokacija vodovodnega priključka je podana v prilogi: Organizacijska

shema gradbišča.

ODVAJANJE ODPADNE VODE

Potrebno je predvideti tudi ustrezno odvajanje voda, da med gradnjo ne pride do zastojev

pri delih na objektu in transportu materiala. V primeru možnosti vdora vode v gradbeno

jamo je potrebno predvideti zaščito z zagatnimi stenami, izkopom jarkov, položitvijo

kanalizacije ali prečrpavanjem. Prav tako je potrebno predvideti odvodnjavanje vode iz

gradbiščnih prometnic in odvajanje sanitarne vode.

Odvod meteornih, drenažnih in čistih zalednih vod bo speljan v kanalizacijo. Za fekalne

vode se bo uporabil zaprt sistem s postavitvijo sanitarnih kontejnerjev, katere čisti in prazni

za to usposobljeno podjetje.

3.3.5 Dimenzijoniranje kapacitet začasnih objektov gradbišča

Začasni objekti na gradbišču morajo biti karseda enostavno sestavljivi in razstavljivi.

Običajno so to bivalni kontejnerji (tudi prikolice), montažno – demontažni objekti (leseni,

AB, kovinski,…), z dovoljenjem investitorja pa se lahko uporabijo obstoječi objekti na

gradbišču, lahko se organizirajo tudi v objektih, ki so namenjeni za porušitev.

Pisarna vodstva gradbišča in delovodsko pisarno je smotrno postaviti v bližini vhoda na

gradbišče. Število in velikost teh prostorov je odvisna od vrste in velikosti gradbenega

objekta, od organiziranosti gradbišča in od števila režijskih delavcev. Takšni prostori

vključujejo tudi prostor za prvo pomoč, prostor za nadzorne organe in laboratorijski

prostor.

39

Velikost začasnih objektov za pisarniške prostore gradbišča ter objektov za osebno higieno

delavcev se dimenzionira po normativih v preglednici:

Tabela 20: Normativi za velikost začasnih prostorov

Prostori za pisarniške delavce 3,00-3,25 m2/del

Garderobni prostori 0,75 m2/del

Prostori za malice in sestanke 3,50 m2/del

Prostori za osebno higieno 1 pipa / 6 delavcev

Sanitarije 1 WC / 25 delavcev

Potrebne dimenzije začasnih prostorov so izračunane na podlagi normativov2:

- Pisarniški prostor za odgovornega vodjo gradbišča, obračunskega tehnika in nadzor

mora znašati vsaj 13,50 m2, za kar je predviden tipski kontejner dim. 6,00 x 2,50 m,

- Pisarniški prostor za delovodjo gradbišča mora znašati min. 6,00 m2, za kar je

predviden tipski kontejner dim. 3,00 x 2,50 m,

- Garderobni prostor za 30 delavcev mora po normativih znašati min. 30 x 0,75 =

22,50 m2, za kar sta predvidena 2 tipska zabojnika, dim. 6,00 x 2,50 m.

- Na gradbišču postavimo 3 kemične WC z umivalnikom, ki jih vzdržuje

najemodajalec.

- Prostor za prehrano ni potreben, saj je za toplo malico poskrbljeno v bližnji

gostilni, oddaljeni cca 500 m.

Zaradi bližine sedeža izvajalca CP Ptuj, d.d., od gradbišča oddaljeno le cca 3 km, kje so na

voljo pisarniški prostori, urejene sanitarije s tuši, garderobe, bomo na gradbišču postavili le

en pisarniški prostor oziroma tipski kontejner dim. 6,00 x 2,50 m, ter en garderobni prostor

oziroma tipski zabojnik dim. 6,00 x 2,50 m.


Maribor 2008

40

3.3.6 Zavarovanje gradbišča

GRADBIŠČNA OGRAJA

Gradbišče mora biti zavarovano proti okolici ob vseh svojih mejah z gradbiščno ograjo.

Gradbišče zavarujemo s fiksno ograjo in sicer s kovinskimi panoji, višine 2 m oziroma s

PVC ograjo, prav tako višine 2 m. V ograji so vratne odprtine za dostop na gradbišče.

OPOZORILNE TABLE (ob vstopu na gradbišče)

- nezaposlenim vstop prepovedan,

- omejitev hitrosti 10 km/h,

- pozor, splošna nevarnost,

- opozorilo o visečih bremenih,

- obvezna uporaba zaščitnih sredstev, itd.

Po potrebi so na gradbišču tudi druga opozorila, ki morajo tudi biti usklajena s službo za

varstvo pri delu.

Odgovorni vodje del mora vse delavce seznaniti z nevarnimi mesti na gradbišču in jih

poučiti o načinu dela na takih mestih. Ta nevarna mesta pri izgradnji objekta Turnišče so:

- Dela pri odstranitvi azbestne kritine.

- Dela pri rušitvi objekta.

- Dela na strehi.

- Dela na višini pri izdelavi fasade in zidanju objekta.

- Dela na višini pri montaži instalacij in opreme.

- Dela z in ob gradbenih strojih.

41

Slika 3: Opozorilna tabla na gradbišču

Obstoječi objekt Turnišče je na delu objekta pokrit s ploščami, ki vsebujejo azbestna

vlakna. Zato bo pri odstranjevanju kritine, začasnem deponiranju in odvozu potrebno

upoštevati pravila pri odstranjevanju materialov, ki vsebujejo azbest.

Območje odstranjevanja mora biti označeno še z naslednjimi opozorilnimi znaki:

Slika 4: Opozorilni znaki pri odstranjevanju materialov, ki vsebujejo azbest

42

OZNAČITEV GRADBIŠČA – GRADBIŠČNA TABLA

Investitor mora gradbišče označiti z gradbiščno tablo pred začetkom del pri vseh gradnjah,

za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Gradbiščna tabla mora biti postavljena na

vidnem mestu ob vhodu na gradbišče. Gradbiščna tabla mora biti izdelana iz obstojnega

materiala in barv in tako, da so podatki na njej čitljivi in velikosti 1,50 m x 1,00 m.

Na gradbiščni tabli morajo biti po vrsti napisani naslednji podatki10

1. podatki o vrsti objekta glede na namen in o vrsti gradnje, kot je navedeno v

gradbenem dovoljenju,

2. številka gradbenega dovoljenja ter datum izdaje gradbenega dovoljenja in

naziv organa, ki ga je izdal,

3. podatki o investitorju,

4. podatki o projektantih in podatek o odgovornem projektantu oziroma če je

odgovornih projektantov več, podatek o odgovornem vodji projekta za

pridobitev gradbenega dovoljenja ter projekta za izvedbo,

5. podatke o izvajalcih in podatek o odgovornem vodji del oziroma če je

odgovornih vodij več, podatek o odgovornem vodji gradbišča in

6. podatek o nadzorniku in podatki o odgovornem nadzorniku.

Pri gradnji zahtevnega objekta morajo biti na gradbiščni tabli tudi podatki o revidentu in

podatki o odgovornem vodji revidiranja.

Prav tako morajo biti tudi podatki o koordinatorju za varnost in zdravje pri delu na

gradbišču, če gre za zahtevne objekte.

Podatki o pristojnih službah za varstvo kulturne dediščine, če gre za varovane objekte in

arheološka območja.

Lahko tudi logotip investitorja in/ali izvajalca.

Tudi logotip pristojnega državnega organa, občine ali Evropske skupnosti, če se gradnja

sofinancira iz njihovih sredstev.

10 Pravilnik o gradbiščih, Uradni list RS, št. 55/2008

43

Slika 5: Gradbiščna tabla

Gradbiščna tabla mora ostati na gradbišču tako dolgo, dokler ni za objekt izdano uporabno

dovoljenje.

44

3.4 Projekt organizacije gradbišča

Projekt organizacije gradbišča se lahko izdela kot idejni ali kot izvedbeni projekt. Razlika

med idejnim in izvedbenim projektom je v stopnji natančnosti izvedbe. Idejni projekt

izvedejo projektanti v fazi projektiranja objekta z varnostnim načrtom, medtem ko

izvedbeni projekt izdelajo v pripravi dela gradbeno podjetje, ki je s strani investitorja

izbrano za gradnjo objekta.

Projekt organizacije gradbišča izdelamo na podlagi poprejšnjih proučevanj možnosti

graditve ter na podlagi dimenzioniranja začasnih objektov in instalacij za potrebe

gradbišča. Projekt predstavlja grafično in predračunsko predstavitev del za pripravljalna

dela na gradbišču, ki jih je potrebno izvesti pred pričetkom gradnje, da bo gradnja lahko

potekala brez zastojev, varno, ekonomično ter v skladu s tehnično in tehnološko

dokumentacijo. Dobro je, da pri pripravi sodeluje bodoči vodja gradbišča.

3.4.1 Organizacijska shema gradbišča

Organizacijska shema gradbišča je eden izmed najbolj pomembnih delov projekta

organizacije gradbišča. Na našem gradbišču se bodo nahajali naslednji objekti:

Tabela 21: Tabela gradbiščnih objektov

1. pisarna vodstva gradbišča, 1 kom dim. 6,00 x 2,50

2. garderobe, 1 kom dim. 6,00 x 2,50

3. tesarska lopa, 1 kom dim. 3,00 x 2,50

4. skladišče 1 kom dim. 6,00 x 2,50

5. skladišče vnetljivih snovi, 1 kom dim. 2,00 x 2,40

6. kemični WC z umivalnikom 3 kom dim. 1,20 x 1,10

7. deponija izkopnega in zasipnega materiala 2 kom dim. 6,00 x 8,00

8. deponija armature 2 kom dim. 7,00 x 1,50 dim. 12,50 x 2,30

9. deponija opeke, 1 kom dim. 9,00 x 2,00

10. deponija klasičnih opažev, 1 kom dim. 7,00 x 2,00

11. elektro omarica, 1 kom

12. vodovodni priključek, 1 kom

13. gradbiščna tabla, 1 kom

14. opozorilna tabla, 4 kom

45

15. vhod na gradbišča, 2 kom

16. gradbiščna ograja, 212m

17. obstoječa ograja. 46 m

Organizacijska shema ureditve gradbišča je prikazana na prilogi: Organizacijska shema

gradbišča.

3.4.2 Priloge k organizacijski shemi gradbišča

V organizacijski shemi ureditve gradbišča ne moremo izrisati vseh podrobnosti, zato so

potrebne priloge. Obseg in natančnost prilog je odvisna od zahtevnosti ureditvene sheme

gradbišča.

CP Ptuj, d. d., se poslužuje najetih WC. Najemodajalec je obenem tudi vzdrževalec WC na

gradbišču. Primer kemičnega WC:

WC kabina Dixi Standard11, opremljena tudi z umivalnikom za roke. Dimenzije: 1,20 m x 1,10 m x 2,20 m Teža: 80 kg

Slika 6: Gradbiščne sanitarije

(organizacijska shema gradbišča, oznaka: 6)

11 ADCO & DIXI varovanje okolja, d. o. o., Meljska cesta 103, 2000 MARIBOR,

dostopno na: http://www.dixi-wc.si/, [26.10.2011]

46

CP Ptuj, d. d., ima lastne kontejnerje za pisarniške prostore, skladišča, itd.

Primer kontejnerjev:

Dimenzije (dolžina x širina x višina): 3,00 m x 2,50 m x 2,50 m

Teža: 1000 kg

Slika 7: Primer manjših kontejnerjev – pisarna delovodja, skladišče vnetljivih snovi

Dimenzije (dolžina x širina x višina): 6,00 m x 2,50 m x 2,50 m

Teža: 2000 kg

Slika 8: Primer večjih kontejnerjev – pisarna vodstva gradbišča, garderobe, skladišča

(organizacijska shema gradbišča, oznaka: 1, 2, 4)

47

3.4.3 Varnostne in protipožarne zahteve

Varnostne zahteve:

SPLOŠNE ZAHTEVE

Da bo delo potekalo varno in nemoteno, moramo upoštevati več pravilnikov in

navodil6,12,13,14,15. Pred pričetkom gradnje moramo upoštevati sledeče:

- Pred samim začetkom dela na gradbišču mora naročnik ali nadzornik projekta

zagotoviti izdelavo varnostnega načrta.

- Naročnik projekta in/ali nadzornik projekta mora v vseh fazah načrtovanja in

priprave projekta upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu iz Zakona

o varnosti in zdravja pri delu.

- Delodajalci morajo upoštevati navodila koordinatorja za varnost in zdravje pri delu,

- Delodajalec mora delavcem zagotoviti vse potrebne informacije o varnosti in

zdravju na gradbišču in o tveganjih za varnost in zdravje pri posameznih delih.

- Gradbišče mora biti ves čas gradnje urejeno tako, da je omogočeno neovirano in

varno izvajanje vseh del, da ne obstajajo nevarnosti za nastanek poškodb in

zdravstvenih okvar delavcev in drugih oseb.

- Vsi prehodi in dostopi na gradbišču morajo biti prosti, dovolj široki, redno očiščeni

in vzdrževani ter ustrezno osvetljeni. Iz tal ali stropa štrleče pokončne palice in

druge ovire morajo biti zakrivljene ali zaščitene in označene, da ne more priti do

poškodb delavcev. Gradbiščni red mora biti izobešen na vidni mestih.


12 Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/2007

13 Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih,

Uradni list RS, št. 83/2005

14 Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 43/2011

15 Delovna navodila (po ISO 9001 in ISO 14001) podjeta CP Ptuj, d. d.

48

Slika 9: Gradbiščni red

49

RUŠENJE OBJEKTA

Pri rušenju objekta moramo upoštevati naslednje:

- Pred pričetkom rušitvenih del mora biti izključena električna napetost in

izpraznjene vse druge instalacije, rezevoarji in drugi prostori.

- Dela lahko izvajajo le delavci, ki so prejeli pisna navodila za varno delo in so

usposobljeni za to delo. Delo se mora izvajati neposredno in pod stalnim nadzorom

vodje rušitvenih del.

- Ročno rušenje objekta je potrebno izvajati postopno od zgoraj navzdol.

- V primeru strojnega rušenj (bager goseničar), mora biti stroj oddaljen najmanj za

1,5-krat večjo razdaljo, kot znaša višina objekta oziroma dela, ki se ruši.

- Za preprečitev prahu v okolico se uporablja vodni curek.

Predpisi16 in dela pri odstranitvi azbestne kritine:

- Območje odstranitve mora biti označeno z opozorilnimi znaki (dostop

nepooblaščenim osebam prepovedan, pozor azbestna vlakna, prepovedano kajenje).

- Na območje odstranjevanja strehe imajo vstop samo osebe, ki so usposobljene za

delo s snovmi, ki vsebujejo azbest. Uporabljati morajo predpisano osebno

varovalno opremo (varovanje dihal z ustreznimi filtri, itd.).

- Azbestne plošče se morajo pri odstranjevanju odvijačiti in transportirati na tla tako,

da se ne bodo razletele in ne bo dodatnega sproščanja azbesta v zrak.

- Kot varovalni ukrep za preprečitev padca delavcev se lahko uporabi fasadni oder,

lahko pa se dela izvajajo s pomočjo dvižnih košar.

- Pri odstranjevanju strehe se za transport materiala uporabi tovorni avtomobil z

avtodvigalom. Prenos do transporta se vrši ročno.

16 Uredba o ravnanju z odpadki in Uredba z ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest, Ur.

list RS, št. 34/2008.

50

- Plošče morajo biti zložene na palete in povite s folijo, da se prepreči možnost

sproščanja azbesta v okolico.

- Odvoz in zbiranje takih odpadkov vrši pooblaščeni odstranjevalec in zbiralec

odpadkov.

ZEMELJSKA DELA

Pri delu v gradbenih jamah je potrebno upoštevati naslednje varnostne ukrepe:

- Uporabiti ustrezne oporne konstrukcije ali nasipe.

- Preprečiti nevarnost za padce človeka, materialov ali predmetov ali poplavljanje.

- Zagotoviti zadostno prezračevanje na delovišču.

- Omogočiti delavcem, da se umaknejo na varno območje v primeru požara ali vdora

vode ali materiala.

TESARSKA DELA

Pri tesarskih delih moramo upoštevati naslednje:

- Po vsaki uporabi pregledati gradbeni les, ga očistiti žebljev, ostankov okovja in ga

varno zložiti.

- Rampe in poševni dohodi ne smejo biti ožji od 60 cm in nagnjeni za več kot 40%.

- Na višini 1m od tal mora biti nameščena varnostna ograja in zavarovana morajo biti

vsa delovna mesta na višini.

- Letve, široke vsaj 45 cm, za dostop na odre morajo segati najmanj 75 cm čez

naslonjen pod.

BETONSKA DELA

Za varno izvedbo betonskih del moramo upoštevati sledeče zahteve:

51

- Z betoniranjem, zidanjem obokov in drugimi deli je dovoljeno začeti šele, ko je

strokovna oseba preverila, da je nosilni oder in opaž izdelan po projektu, zavarovan

z varnostno ograjo.

- Pred začetkom del na odru je potrebno vse ostre vrhove in robove, ki spajajo

posamezne dele (žeblji, spone, žice in drugo) in štrlijo iz opaža in drugih delov

lesene konstrukcije nosilnega odra, zakriviti ali pokriti.

- Ob betoniranju s pomočjo črpalke morata transportno cev za beton na mestu izliva

betona držati dva delavca.

DELOVNI ODRI

Upoštevati moramo sledeče:

- Zidarski odri morajo biti ustrezno načrtovani, postavljeni in vzdrževani, da se ne

zrušijo ali nehote premaknejo.

- Delovni odri, prehodi in dostopi na zidarske odre morajo biti postavljeni,

dimenzionirani, zavarovani in uporabljeni tako, da ljudje ne morejo pasti z njih in

niso izpostavljeni padajočim predmetom.

- Zidarske odre mora pregledati vodja posameznih del.

- Premični zidarski odri morajo biti zavarovani pred nehotenimi premiki.

DELOVNA OPREMA

- Vsa delovna oprema in delovni stroji, ki se nahajajo na gradbišču, morajo biti

pregledani, preizkušeni in biti brezhibni, ter morajo imeti predložena poročila o

pregledu in preizkusu. Vsa poročila se hranijo pri odgovornem vodji gradbišča oz.

v knjigi ukrepov za varno delo na gradbišču.

- Delodajalec mora za pravilno in strokovno postavljanje in vzdrževanje delovne

opreme na gradbišču ter za demontiranje in prevoz na drugo gradbišče določiti

odgovorno osebo.

52

NEVARNE SNOVI

Za vse nevarne snovi, ki se nahajajo na gradbišču, je potrebno, da ima izvajalec, ki jo

pripelje na gradbišče, zraven tudi varnostni list nevarne snovi. Vsak izvajalec jih mora

dovažati vsak dan sproti oziroma jih po končanem delu namestiti v skladiščih nevarnih

snovi. Ob vhodu v skladišče morajo biti vidni napisi oziroma varnostni znaki:

- prepovedano kajenje in uporaba odprtega ognja,

- nevarnost požara,

- nepooblaščenim vstop prepovedan,

- pozor nevarne snovi.

Z nevarnimi snovmi lahko delajo le osebe, ki so za delo z nevarnimi snovmi posebej

usposobljeni na osnovi Zakona o kemikalijah.

Na lokaciji se bodo nahajale naslednje nevarne snovi: motorna olja, bencin, opažno olje,

ibitol, tehnični plin, bitumen, barve.

Pri razsutju ali razlitju manjše količine nevarne snovi je potrebno:

- Mesto razlitja nevarne snovi zavarovati oziroma preprečiti možnost nastanka

požara ali nadaljnjega razlitja. Pazimo, da ne pride do razlitja v kanalizacijsko

omrežje oziroma do onesnaženja širše okolice.

- Mesto razlitja nevarne snovi posipamo z absorbcijskim materialom. Pustimo

absorbcijski material, da začne delovati. Snov z adsorbcijskim materialom

poberemo v 200 l sode in te nato zapremo in odložimo v ekološki kotiček. Tako

nastale odpadke odvaža dobavitelj absorbcijskih sredstev ali pooblaščena

institucija.

V primeru razlitja večje količine nevarne snovi, razlitje večje količine na neutrjenem

terenu ali izlitje v kanalizacijske jaške, mora odgovorni vodja obvestiti še odgovornega

predstavnika vodstva za kakovost, okolje in vzdrževanje, vodjo organizacijske enote in

občinski center za obveščanje (če je nevarna snov iztekla v kanalizacijski jašek). Ob prijavi

53

mora navesti ime in priimek osebe, ki prijavlja razlitje, kje je prišlo do razlitja, nevarna

snov, ki se je razlila in kakšne so približne ocenjene količine razlitih nevarnih snovi.

Protipožarne zahteve

Delavci se morajo držati določil požarnega reda za gradbišče, ki je sestavni del

varnostnega načrta. Izobešen mora biti na vidnem mestu.

Da se prepreči požar, je potrebno upoštevati sledeče zahteve:

- Vsi delavci morajo biti seznanjeni z ukrepi za preprečevanje in gašenje požara.

- Vodja gradbišča mora določiti osebo, ki bo sposobna in zadolžena za protipožarno

varnost in ki bo skrbela za brezhibnost protipožarnih sredstev.

- Če delavec opazi, da izbruhne požar, mora takoj pričeti z gašenjem, če to lahko

stori brez nevarnosti zase ali za druge.

- V primeru nastanka oziroma javljanja požara, se naj ravna po strokovnih navodilih

oziroma po navodilih požarnega reda gradbišča.

- Za gašenje požarov so nameščeni gasilni aparati na vidnih mestih in vedno

dostopni.

- Po končanem delu je potrebno pregledati gradbišče in izklopiti vse porabnike

električne energije razen tistih, ki so v funkciji stalnega delovanja.

- Vzdrževati je potrebno red in čistočo!

54

3.5 Tehnično poročilo k projektu organizacije gradbišča

Tehnično poročilo k projektu organizacije gradbišča je namenjeno tekstualni obrazložitvi

pripravljalnih del na gradbišču, še posebej podrobno tista dela, ki niso razvidna iz sheme

organizacije gradbišča.

SPLOŠNO

Postavitev gradbiščne ograje, vrat

Gradbiščna ograja bo iz PVC mreže, višine 2 m. Gradbiščno ograjo je potrebno postaviti

kot narekuje priloga: Organizacijska shema gradbišča.

Gradbišče se zavaruje z gradbiščnimi vrati višine 2 x 6 m, ki so dvokrilna.

Postavitev gradbiščne table, opozorilne table in začasnih prometnih znakov

Gradbiščna tabla, opozorilne table in prometni znaki morajo biti postavljeni takoj in na

vidnem mestu kot je razvidno iz priloge: Organizacijska shema gradbišča.

Kaj mora vsebovati gradbiščna in opozorilna tabla je razvidno iz poglavja 3.3.6

Zavarovanje gradbišča.

Transportne poti

Na gradbišču je potrebno pri izvedbi pripravljalnih del najprej pripraviti dostop do

gradbišča, ga ustrezno zavarovati in nato še izvesti notranje gradbiščne prometnice.

Vse transportne poti je potrebno vzdrževati sproti. Preprečiti je potrebno nanašanje

materiala na zunanje prometnice, v primeru onesnaženja je treba sproti le-te očistiti.

Viri gradbenih materialov

- Vsi opaži so zagotovljeni iz podjetja CP Ptuj, d. d..

- Vsa drobna mehanizacija, začasni objekti (kontejnerji), vibratorji za beton so na

volju v podjetju CP Ptuj, d. d..

- Material za zasip in temelje je na voljo iz gramoznice Pleterje – CP Ptuj, d. d..

- Vsa potrebna armatura se nabavi pri podjetju Stavbar IGM, d. o. o., Hoče.

55

- Asfaltna mešanica se bo dobavila iz Tovarne asfalta Kidričevo, d. o. o., Kidričevo.

- Ves beton se bo dobavil pri podjetju Žiher, d.o.o., Gorišnica.

- Opeka se nabavi pri podjetju Rimljan, d. o. o., Ptuj.

- Ves ostali material se bo dobavljal iz centralnega skladišča CP Ptuj, d. d., Ptuj.

Deponije

Njihova lokacija je razvidna iz priloge: Organizacijska shema ureditve gradbišča.

Gradbiščni priključki

Vsi potrebni priključki se nahajajo na samem gradbišču. Elektrika bo razpeljana po

gradbišču preko tipskih električnih razdelilcev. Priklop na obstoječi vodovod in elektriko

mora izvesti za to usposobljena oseba. Ker gre za rekonstrukcijo objekta, mora izvajalec

poskrbeti za pravilno priključitev objekta na obstoječi vodovod in elektriko.

Osvetlitev gradbišča

Predviden je delovni čas od 7.00 do 17.00, zato dodatna osvetlitev gradbišča ni potrebna.

Potrebna električna moč na gradbišču

Kot je razvidno iz dimenzioniranja kapacitet začasnih inštalacij na gradbišču (poglavje

3.3.4) znaša potrebna priključna moč 45,51 kW.

Lokacija elektro–omarice je razvidna iz priloge: Organizacijska shema gradbišča.

Delo preko zime

Delo preko zime (decembra, januar) ni predvideno.

56

Nadzor kvalitete izvajanja del

Po Zakonu o graditvi objektov5 mora investitor določiti nadzornika in to najpozneje z

dnem, ko se začne s pripravljalnimi deli na gradbišču.

Obseg opravljanja del odgovornega nadzorstva:

- Nadzor nadzoruje ali se v projekt izvedenih del za izvedbo sproti vnašajo

spremembe in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo, in ali se s tem strinja investitor

in projektant.

- Če nadzor med gradnjo ugotovi neskladje s projektom za izvedbo in gradbenimi

predpisi ali pa, da kakovost vgrajenih gradbenih in drugih proizvodov, inštalacij,

tehnoloških naprav in opreme ter uporabljenih postopkov ni dokazana z ustreznimi

dokumenti, mora o tem takoj obvestiti gradbenega inšpektorja in investitorja,

ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi brez odlašanja vpisati v

gradbeni dnevnik.

- Če odgovorni nadzornik ugotovi, da izvajalec krši dogovorjene roke izgradnje,

mora o tem obvestiti investitorja ter ugotovitve in predloge, kako nastalo stanje

izboljšati vpisati v gradbeni dnevnik.

- Odgovorni nazorni mora svoje vsakodnevne ugotovitve sproti vpisovati v gradbeni

dnevnik. S podpisom gradbenega dnevnika odgovorni nadzornik potrjuje, da so

podatki oziroma vpisi, vneseni v gradbeni dnevnik, resnični.

Nadzor nad kvaliteto izvajanja del bo vršilo podjetje MILANA, gradbeništvo, inženiring in

storitve, d. o. o., Maribor.


57

Gradbiščna dokumentacija10

Izvajalec mora voditi dnevnik o izvajanju del, ki ga sestavlja gradbeni dnevnik in knjiga

obračunskih izmer.

Gradbeni dnevnik sestavljajo uvodni list in dnevni listi. V uvodni list se vpišejo splošni

podatki o objektu in udeleženci pri gradnji objekta. Dnevni listi predstavljajo dnevna

poročila. V dnevni list se vpisujejo podatki v zvezi z izvajanjem del in vsi pomembni

podatki o gradnji oziroma izvajanju del, vanj se vpisujejo in vrisujejo tudi spremembe in

dopolnitve projekta za izvedbo, besedilni in grafični podatki, ki pojasnjujejo izvedbene

detalje. Gradbeni dnevnik je treba začeti voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na parceli

ali z uvedbo izvajalca v delo. Vodi se v dvojniku, izvirno napisan izvod hrani investitor,

kopijo pa izvajalec (najmanj 10 let, če ni za posamezne vrste objektov s posebnimi predpisi

določeno drugače). Podpisujejo ga najprej delavec, ki je pooblaščen za sestavo gradbenega

dnevnika, nato odgovorni vodja del in nazadnje odgovorni nadzorni.

Knjigo obračunskih izmer sestavljajo: uvodni list, seznam vloženih listov, obračunski list,

obračunske priloge in obračunjski načrt. Vsaka predračunska postavka iz projekta za

izvedbo mora biti posebej prikazana na samostojnem obračunskem listu. Na vsakem listu

oziroma po vsakem prikazu izračunov obračunkega obdobja ga podpisujejo najprej

pooblaščeni sestavljalec izvajalca, nato odgovorni vodja del in nazadnje odgovorni

nadzorni. S podpisom nadzornika se šteje, da so količine podpisanih del izvedene.

Vpisujejo se izmere in izračuni obsega izvršenih del v posameznem obračunskem obdobju,

ter skice sprememb in odstopanj od projekta za izvedbo, z navedbo mer (dimenzij) in

podatkov o spremembah pri uporabi gradbenih proizvodov, inštalacij, opreme in drugega

materiala ter spremembe projektov za izvedbo določenih detajlov. Izvajalec mora vse

spremembe tudi posebej označiti v ustreznih tehničnih risbah projekta za izvedbo del. Za

nepredvidena in dodatna dela, ki niso zajeta v pogodbenem izračunu se obračunski list po

enakem postopku kot predračunske postavke dodajajo na koncu knjige obračunskih izmer.

Zaključena knjiga obračunskih izmer se izroči naročniku oziroma investitorju, ki jo mora

hraniti najmanj 10 let, če ni s predpisi določeno drugače.

10 Pravilnik o gradbiščih, Uradni list RS, št. 55/2008

58

Skladišče vnetljivih snovi

Skladišče vnetljivih snovi bo izvedeno s tipskim kontejnerjem dimenzij 2,00 x 2,40 m.

Namenjeno bo za skladiščenje vnetljivih tekočin (nafta, razrečila, barve, laki, olja,…) in

skladiščenju vseh vrst tehničnih plinov v jeklenkah.

Zraven skladišča mora biti tudi gasilni aparat. Za lokacijo glej prilogo: Organizacijska

shema gradbišča.

Prva pomoč17

Vodstvo gradbišča mora zagotoviti, da je na gradbišču zmeraj prisoten vsaj en delavec, ki

je usposobljen za izvajanje prve pomoči.

Glede na število delavcev je predvidena ena omarica s prvo pomočjo, ki se mora nahajati v

pisarni vodstva gradbišča. Vodstvo gradbišča mora preveriti ali omarica vsebuje vse

potrebno.

Tabela 22: Vsebina omarice za prvo pomoč

1. povoj za prvo pomoč vrste 1, 5 kosov

2. povoj za prvo pomoč vrste 2, 2 kosa

3. krep povoj 8 cm x 5 m, 5 kosov

4. krep povoj 10 cm x 5 m, 2 kosa

5. povoj iz mula 6 cm x 4 m, 5 kosov

6. obliž z blazinico 10 x 4 cm, 5 kosov

7. obliž z blazinico 10 x 8 cm, 5 kosov

8. sanitetna vata 100g, 1 kos

9. trikotna ruta, 5 kosov

10. lepilni trak 2 cm x 1 m, 1 kos

11. lepilni trak 2 cm x 5 m, 1 kos

12. sterilni zloženec 5 x 5 cm –16 sl, 5 kosov

13. sterilni zloženec 10 x 10 cm, 5 kosov

14. vpojna sterilna gaza 0,4m, 1 kos

15. vpojna sterilna gaza 0,8m, 1 kos

17 Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu, Ur. list

RS, št. 136/2006.

59

16. varnostne sponke, 5 kosov

17. škarje z zaobljeno konico, 1 kos

18. prvi povoj za opekline (aluplast) kompresa 50 x 60 cm, 1 kos

19. komprese za opekline (aluplast) 5 x 9 cm, 10 kosov

20. rokavice iz lateksa, 5 kosov

21. priročnik o prvi pomoči, 1 kos

22. pribor za zapisovanje podatkov o porabljenem materialu. 1 kos

Omarica za prvo pomoč mora imeti na zunanji strani znak rdečega križa, na njej oziroma

ob njej pa morajo biti napisani naslednji podatki:

- telefonska številka centra za obveščanje – 112,

- naslov in telefonska številka najbližjega zdravstvenega doma,

- ime in delovno mesto delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoči.

Požarna varnost

Za požarno varnost je poskrbljeno z gasilnima aparatoma, ki se postavita zraven pisarne

vodstva gradbišča.

V primeru požara je potrebno:

- poklicati na številko 112, ter povedati ime, priimek in telefonsko številko klicatelja,

kaj se je zgodilo, kje in kaj gori, ter ali so ljudje v nevarnosti,

- poizkušati lokazirati požar,

- nuditi prvo pomoč poškodovanim.

Pri manjših opeklinah je potrebno pustiti teči mrzlo vodo preko opekline, pri večjih

opeklinah se položi sterilna gaza na opeklino in se takoj pokliče zdravniško pomoč. Pri

zastrupitvi z dimom ali plinom je potrebno poškodovancu omogočiti vdihovanje svežega

zraka ali kisika.

Nezavestne poškodovance se obrne na bok zaradi zadušitve.

60

Načrt ravnanja z odpadki na gradbišču

Za ločevanje odpadkov se na gradbišču postavita dva zabojnika. Odvoz odpadkov bodo

vršili pooblaščeni zbiralci za določene vrste odpadkov.

Za preprečitev prahu v okolico se pri rušenju objekta uporablja vodni curek. Prašni

material se odstranjuje z objekta po popolnoma pokritih koritih ali ceveh tako, da je

preprečeno širjenje prahu.

Azbestne plošče se morajo pri odstranjevanju odvijačiti in transportirati na tla tako, da se

ne bodo razletele in ne bo dodatnega sproščanja azbesta v zrak.

Pri odvozu azbestnih odpadkov je potrebno poskrbeti za pravilno pakiranje strešnih plošč.

(plošče je potrebno zložiti na palete in poviti s folijo, da se prepreči sproščanja azbesta v

okolico). Odvoz in zbiranje takih odpadkov vrši pooblaščeni odstranjevalec in zbiralec

odpadkov.

SEZNAM POTREBNEGA MATERIALA, IZDELKOV, MEHANIZACIJE,

OPREME IN DELAVCEV

Podrobno obdelano in prikazano v poglavju 3.2 Statični plani.

SEZNAM UPRAVLJALCEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

- Gradbeni in komunalni odpadki: Čisto mesto Ptuj, Podjetje za gospodarjenje z

odpadki, d.o.o., Dornavska cesta 26, 2250 Ptuj, (02)7809020.

- Komunalne, odpadne in padavinske vode ter vodovod: Komunalno podjetje Ptuj,

d.d., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, (02)7875111.

- Električni vodi in naprave: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,

(02)2200115.

GRADBIŠČE

Podrobno obdelano in prikazano v poglavju 3.4 Projekt organizacije gradbišča.

61

3.6 Predračun pripravljalnih del

Tabela 23: Predračun pripravljalnih in zaključnih del

1. Izdelava varnostnega načrta za gradbišče. kom 1 1.200,00 1.200,00

2. Postavitev in odstranitev PVC ograje. m 212 3,00 636,00

3.Postavitev in odstranitev vhodnih dvokrilnihvrat.

kom 2 75,00 150,00

4.Dobava, montaža in demontaža napisnegradbiščne table

kom 1 180,00 180,00

5.Montaža in demontaža opozorilnih tabel inznakov

kom 3 50,00 150,00

6.Zakoličba in zavarovanje vseh instalacijobstoječe komunalne in energetskeinfrastrukture v sodelovanju z upravljalci.

pavšal 1 1.200,00 1.200,00

7.Postavitev in odstranitev grabiščnihkontejnerjev velikosti 6 m x 2,5 m

kom 3 150,00 450,00

8. Najem in čiščenje kemičnih WC-jev tip Dixi. kom/mes 3/12 70,00 2.160,00

9. Postavitev in odstranitev tesarske lope. kom 1 150,00 150,00

10.Postavitev in odstranitev skladišča nevarnihsnovi.

kom 1 150,00 150,00

11.Najem, postavitev in odstranitev kesona zaodpadke.

kom/mes 1/12 300,00 3.600,00

12. Priprava in odstranitev gradbiščnih deponij. m2 168 0,80 134,40

13.Priklop elektrike do razdelilne omarice. Priklopizvede upravljalec.

kos 1 1.050,00 1.050,00

14.Priklop na obstoječi vodovodni priključek.Priklop izvede upravljalec.

kos 1 560,00 560,00

15. Vzdrževanje gradbiščnih transportnih poti. m 175 4,00 700,00

16.Nabava ustrezne opreme za nudenje prvepomoči – omarica.

pavšal 1 211,48 211,48

17.Namestitev ustreznega števila gasilnikov nagradbišču.

kom 2 120,15 240,30

18. Čiščenje površin po končanih delih. pavšal 1 150,00 150,00

13.072,18

EM KoličinaCena na enoto

v EURSkupaj v EUR

SKUPAJ:

OPIS POSTAVKEZap. št.

Pripravljalna dela znašajo 0,01% neto pogodbene vrednosti celotnega objekta. Na tako

male stroške pripravljalnih del vpliva predvsem dobra komunalna opremljenost in bližina

sedeža podjetja.

62

3.7 Projekt betona

VSEBINA:

- splošno,

- opis objekta,

- betonske mešanice in tehnične zahteve,

- vgrajevanje betonske mešanice,

- kontrola betona

- plan odvzema betonskih preizkušancev.

3.7.1 Splošno

Projekt betona ter program odvzema potrebnih preizkušancev je izdelan za objekt:

»Adaptacija objekta Turnišča«, v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za beton in

armiran betonih18 in v skladu s standardi 19.

Beton za izgradnjo objekta se bo dobavljal iz betonarne:

- Glavna betonarna: Betonarna GRADIS SB 500, ŽIHER, d. o. o., Moškanjci 1 g,

2272 Gorišnica. Certifikat notranje kontrole proizvodnje, REG2-0008-01-CPD-39-

B z dne 13.03.2008

- Rezervna betonarna: tipa STETTER, Stavbar IGM d.o.o., Miklavška cesta 40, 2311

Hoče. Certifikat notranje kontrole proizvodnje, REG2-0008-01-CPD-18-B z dne

21.03.2011.

18 Pravilnik o tehničnih normativih za beton in armiran beton, Ur. list SFRJ, št. 11/1987.

19 Standard SIST EN 206 – 1 in standart SIST 1026.

63

Kontrolo svežega betona in odvzem vzorcev na mestu vgrajevanja bo izvajalo:

- Cestno podjetje Ptuj, d. d., Zagrebška cesta 49 a, 2250 Ptuj.

Kontrolo osnovnih materialov in proizvodnje betona se bo izvajalo v laboratoriju naslednje

betonarne:

- Tipa STETTER, Stavbar IGM d.o.o., Miklavška cesta 40, 2311 Hoče, pod

nadzorom Inštituta IRMA Ljubljana. Certifikat notranje kontrole proizvodnje,

REG2-0008-01-CPD-18-B z dne 21.03.2011.

Vse potrebne recepture, oziroma sestave betonskih mešanic za betone določajo proizvajalci

betonskih mešanic na osnovi predhodnih preiskav svežega in strjenega betona, v skladu s

SIST EN 206-1 in SIST 1026.

3.7.2 Opis objekta

Objekt je zasnovan kot armirano betonska konstrukcija iz armirano betonskih pasovnih

temeljev. Stopnišča v objektu so klasična armirano betonska. Nosilne stene so pozidane z

nosilnimi zidovi debeline 30 cm. Ves konstruktiven beton je marke C 25/30.

Tabela 24: Vrsta betona

NAMEN UPORABE BETONA9 VRSTA BETONA

AB pasovni temelj (postavka II/4) C 25/30-XC2-PV, II-C1 – Dmax=32mm

AB stropna plošča nad pritličjem (postavka

II/6, II/7)

C 25/30-XC2-PV, II-C1 – Dmax=32mm

AB nosilce, AB vertikalne vezi, AB

horizontalne vezi, AB stopnišča, AB stebri

(postavka II/8, II/9, II/10, II/11)

C 25/30-XC2-PV, II-C1 – Dmax=32mm

9 Predračun izvajalca (CP Ptuj, d. d.), št. L000378, izdelan v računalniškem programu

Softbase – kalkulacije.

64

3.7.3 Betonske mešanice in tehnične zahteve

AB pasovni temelji (postavka II/4)

Oznaka partije P1

Betonarna Glavna: GRADIS SB 500, ŽIHER d.o.o.

Rezervna: STETTER, Stavbar IGM d.o.o.

Oznaka recepture (glavna betonarna) 6GČ302 – C 25 / 30 – XC2-PV I-Dmax= 32mm

Oznaka recepture (rezervna betonarna) 5 – C 25/30-XC2-PV, II-C1 – Dmax=32mm

Razred tlačne trdnosti C 25/30

Največje zrno agregata 32 mm

Konsistenca betona S3 (10 cm – 15 cm)

Dodatne zahteve po kvaliteti betona -

Dodatek betonu Po recepturi

Količina betona 288,00 m3

Zunanji transport Avto mešalci

Notranji transport Po koritu do mesta vgrajevanja, betonska črpalka

Število dni vgrajevanja -

Število preizkušancev 1/dan oz. min 9 x TT,

Predvideni čas transporta 25 minut

Vgrajevanje betona Z vibracijsko iglo

Negovanje betona Mokra nega in pokrivanje s PVC folijo

Vsebnost mikropor -

Konsistenca betona s posedom stožca Na 20 m3

65

AB stropna plošča nad pritličjem (postavka II/6, II/7)

Oznaka partije P2











Zunanji transport Avtomešalci







Vsebnost mikropor -


66

AB nosilci, AB vertikalne vezi, AB horizontalne vezi, AB stopnišča, AB stebri

(postavka II/8, II/9, II/10, II/11)

Oznaka partije P2











Zunanji transport Avtomešalci







Vsebnost mikropor -


67

3.7.4 Vgrajevanje betonske mešanice

Dejavnost pred betoniranjem

En dan pred betoniranjem mora biti izdelan dnevni plan betoniranja in predložen

nadzornemu organu investitorja v potrditev. Pripravljena in prevzeta morata biti opaž s

podporno konstrukcijo in armatura.

Transport

Transport betona bo izveden s transportnimi avto-mešalci. Transportne razdalje ne bodo

presegale 20 km. Predviden čas prevoza je do 30 minut. Sveža betonska mešanica mora

biti vgrajena v opaž v roku do dveh ur od trenutka dodajanja vode mešanici na betonarni.

Glede na predvideno hitrost vgrajevanja (kapaciteta betonske črpalke, delovna sila) je

potrebno določiti potrebno število avtomešalcev za kontinuirano dobavo.

Vgrajevanje betona

Pred vgrajevanjem betona je potrebno preveriti lastnosti svežega betona. Vsak

avtomešalec, ki na gradbišče dostavlja beton, mora imeti izpolnjen spremni list v skladu s

standardom SIST EN 206-1 in SIST 1026.

Pri vgrajevanju betona v opaž je potrebno upoštevati naslednje:.

• Pripravljeni opaž mora zagotavljati:

- da na njegovih površinah ni nečistoče ter odvečne vezne armature,

- da je ustrezno premazan z opažnim sredstvom, ki ne sme škodovati betona, oziroma

dovoljuje potrebne kasnejše posega na betonsko površino,

- da je zagotovljeno tesnjenje po posameznih stikih.

• Vgrajevanje betona se izvaja v slojih, ki niso višji od 70 cm, pri čemer je potrebno

paziti, da je višina prostega pada betona največ 1,5 m. Pri vgrajevanju v več slojih

je potrebno paziti, da spodnji sloj še omogoča spojitev ter delno revibracijo ob

68

vibriranju zgornjega sloja. Transportiranje betona z vibracijsko iglo ob zgoščevanju

le tega ni dovoljeno, pri čemer je potrebno paziti, da se beton ob vibriranju ne

razprostre za več kot 1,5 m od mesta vgrajevanja.

• Ob vgrajevanju betona se za zgoščevanje uporabljajo vibracijske igle ustreznega

premera (odvisno od medsebojnega razmika armaturnih palic), ki se uporabljajo za

zgoščevanje po globini. Površinska obdelava se lahko izvede z ročnim

zaglajevanjem površine ali z vibracijsko letvijo.

• Posedi betonov (konsistence) so podani na posameznih recepturah. V primeru

prenizke stopnje konsistence betonske mešanice, se na licu mesta lahko doda super

plastifikator (Cementol Zeta – TKK Srpenica), vendar le v primeru, da ni pretekla

1,5 ure od časa zamešanja betona. Skladno s standardom SIST 1026:2004 mora

dodajanje super plastifikatorja na gradbišču odobriti proizvajalec betona. V

primeru dodajanja kemijskega dodatka – super plastifikatorja na gradbišču je

potrebno skladno s SIST 1026:2004 na dobavnico in delovni list dokumentirati

naslednje podatke:

- Stopnja konsistence betona pred in po dodajanju kemijskega dodatka, (pri

aeriranih betonih pa tudi vsebnost mikropor po dodajanju), vrsta in količina

dodanega super plastifikatorja, ocenjena količina betona v mešalniku ter čas

dodajanja super plastifikatorja.

- Običajno se doda maksimalno 1 % kemijskega dodatka (Zeta cementol –

proizvod TKK Srpenica) na težo cementa, kar običajno pomeni 2 – 3 litre

dodatka na 1 m3 svežega betona, vendar je potrebno paziti, da skupna

količina dodatka ne preseže največje dovoljene količine dodatka, ki jo

predpiše proizvajalec kemijskega dodatka.

- Po dodajanju je potrebno kemijski dodatek ustrezno vmešati in sicer s

povečano hitrostjo vrtenja bobna najmanj 1 min/m3.

• Razopaževanje konstrukcijskih elementov je odvisna od pomembnosti le teh in od

zunanje temperature, kar pomeni, da se upoštevajo naslednji kriteriji (če s

projektom konstrukcije to ni drugače predpisano):

69

- Odstranjevaje opaža pri trdnosti, ki ni manjša od 30 % predpisanega razreda

tlačne trdnosti za stene in vertikalne dele opaža gred.

- Odstranjevaje opaža pri trdnosti, ki ni manjša od 70% od predpisanega

razreda tlačne trdnosti za plošče, to je 6 do 8 dni po betoniranju.

- Če je element obtežen, je potrebno pri odstranitvi opaža dokazati doseganje

razreda tlačne trdnosti, ki je določen s projektom konstrukcije.

• Odvzem ter število tehnoloških kock glede na projektne zahteve in terminski plan

poda odgovorni vodja del pri najavi betoniranja.

Nega betona

Svež beton je potrebno neposredno po betoniranju zaščititi pred:

• prehitrim izsuševanjem,

• prehitrim ohlajanjem površine,

• padavinami in tekočo vodo,

• visokimi temperaturami pri izvajanju betonerskih del v poletnem obdobju in

nizkimi temperaturami pri vgrajevanju betona v zimskem obdobju.

Minimalni čas negovanja znaša sedem dni, oziroma tako dolgo, da beton doseže vsaj 60 %

končne zahtevane trdnosti. Glede na posebnost gradnje objekta, je potrebno posebej skrbno

ščititi vse plošče. Pred pretiranim izsuševanjem naj bodo zaščitene tako, da bodo prekrite s

PVC folijo. Na svež beton enako škodljivo kot sonce deluje tudi prepih, zato je zaščita

potrebna tudi v primeru vetrovnega vremena.

Ukrepi pri betoniranju v hladnem vremenu:

- predhodno ogrevanje osnovnih materialov na betonarni: temperatura

svežega betona v času dostave na kraj vgrajevanja ne sme biti nižja od

+5°C.

- organizirati vgradnjo betona v času najvišjih dnevnih temperatur in tako, da

ne pride do neposrednih zastojev in ohladitev betona v avtomešalcih,

- predvideti »zimske sestave« betonov z dodatnimi brezklornimi kemijskimi

dodatki,

70

- po koncu betoniranja zaščititi proste površine betona s folijo najpozneje 1

uro po vgraditvi.

Ukrepi v slučaju nenapovedanega dežja:

- uporabi se plastična folija za zaščitno prekritje v primeru dežja,

- čakajoče mešalce se še lahko uporabi, če se beton v njih še da spraviti na

pravo konsistenco z dodajanjem do 2% superplastifikatorja, sicer se ne sme

uporabiti,

- po koncu dežja se prekrivna folija previdno odstrani, da voda kontrolirano

odteče.

3.7.5 Kontrola betona

Kontrolo vgrajenega betona bo odvzemal izvajalec po potrjenem programu. Tekočo

kontrolo kvalitete osnovnih materialov za beton bo izvajal laboratorij ob betoniranju s

svojim kadrom in opremo (preiskave lastnosti svežega betona in lastnosti strjenega

betona). Tehnolog za betone bo prisoten pri betonažah, odvzemal bo vzorce in opravljal

preiskave svežega betona. Imenovan bo z vpisom v dnevnik. Vzorci bodo shranjeni in

negovani na gradbišču v kontejnerju (ogrevan) v posebnem zaboju navlaženo žagovino vse

do odvoza v laboratorij.

Vsako prispelo pošiljko betona je potrebno evidentirati v gradbeni dnevnik, beton vizualno

pregledati in enkrat dnevno meriti konsistenco po metodi posedanja. Če ugotovljena

konsistenca ne ustreza predpisani, oziroma naročeni konsistenci, takšnega betona ni

dovoljeno vgrajevati.

Odvzem sveže betonske mase za izdelavo preizkušanca se evidentira v posebnem dnevniku

Knjiga kontrole betonov. V njej je potrebno vpisovati datum odvzema, konstruktivni

element, marko betona, številko dobavnice, konsistenco betona in morebitne posebne

lastnosti.

71

Kontrola sestavin betona

Agregat – vse preiskave, ki jih določa Odredba o obveznem atestiranju frakcioniranega

kamenega agregata za beton in asfalt (SIST EN 12620, SIST EN 13242).

Cement – pri vsaki dnevni dobavi je potrebno preiskati cement v skladu s standardom SIST

197-1:2002.

Dodatki betonu – vsi dodatki morajo biti preiskani v skladu s standardi SIST EN 937-2

2001, SIST EN 934-4: 2001 in SIST EN 934-6:2001.

Kontrola svežega in otrdelega betona

Kontrolira se v skladu s SIST EN 206-1 in SIST 1026, ter pripadajočimi standardi.

Temperatura betona – mora zadostiti standardom SIST EN 206-1 in SIST 1026, potrebno

je upoštevati tudi ukrepe pri nizkih ali visokih temperaturah.

Konsistenca betona se preiskuje po metodi z merjenjem poseda stožca višine 30 cm, po

SIST EN 1250-2. Na gradbišču se izvajajo v okviru tekoče kontrole merjenje konsistence

na 20 m3 betona oziroma 1 x na dan.

Vsebnost por v svežem betonu – ugotavlja se s porozimetrom po SIST EN 12350-7.

Marka betona (MB) je normirana tlačna trdnost, ki služi za predpisovanje in kontrolo

kakovosti strjenega betona v pogledu njegove trdnosti in temelji na karakteristični tlačni

trdnosti pri starosti 28 dni, določeni na kocki s stranico 20 cm.

Dosežena tlačna trdnost vgrajenega betona se bo dokazovala skladno z določili po partijah.

Partije so sestavljene v skladu z operativnim planom napredovanja del.

Končno oceno kakovosti za betone bo podala IRMA, d. o. o., Inštitut za raziskavo

materialov in aplikacije Ljubljana. Na podlagi končne ocene kakovosti betona v

konstrukciji se dokažeta varnost in obstojnost konstrukcije ali pa se zahteva naknadni

dokaz o kakovosti vgrajenih betonov (odvzem valjev iz konstrukcije).

72

3.7.6 Plan odvzema betonskih preizkušancev

Tabela 25: Plan odvzema betonskih mešanic za objekt Turnišče pri Ptuju

Partija RTT,

receptura betona Postavka in popis del

Konstrukcijski element Količina betona (m3)

Število vzorcev oz. preiskav

P Tlačna trdnost

vodotesnost OSMO OMO/UT Ocena

RTT(*)

1 C25/30

II/4 AB pasovni temelji 288,00 m3 1/D oz. min

- - - 1

ŽIHER 6GČ302 9 kom kriterij

2 C25/30

II/6, II/7 AB stropna plošča

159,00 m3 1/D oz. min

- - - 1

ŽIHER 6GČ302 nad pritličjem 6 kom kriterij

4

C25/30 II/8, II/9,

II/10, II/11

AB nosilci, AB vertikalne vezi, AB horizontalne vezi,

AB stopnišča, AB stebri 128,00 m3

1/D oz. min

- - -

1

ŽIHER 6GČ302 6 kom kriterij

Legenda:

1/D, 3/D, 1/P – odvzem ene, treh kock na dan, oziroma najmanj 3, 6, 9 za konstrukcijski element, glede na potek dela

VDT, OSMO – odvzamejo se trije vzorci – kocke

OMO/UT – odvzamejo se tri prizme 10/10/40 cm

* - ocena razreda tlačne trdnosti po partijah ( čl. 46, BAB 87 )

RTT – razred tlačne trdnost

73

4 TERMINSKI PLAN NAPREDOVANJA DEL

Poznamo več vrst terminskega planiranja:

- gantogramska tehnika,

- ciklogramska tehnika,

- ortogonalna tehnika in

- mrežna tehnika.

Različne tehnike se uporabljajo za različna področja. V primerih tehnološke zapletenosti

dela, ki narekuje veliko soodvisnost v realizaciji aktivnosti, je primerno izbrati mrežne

tehnike, v primerih tehnološke stabilnosti dela gantogramsko tehniko, v primerih

ponavljajočih se tehnoloških procesov pa ciklogramsko tehniko. Ortogonalna tehnika

planiranja je primerna le za izdelavo terminskih planov izrazito razvlečenih objektov.

V tem diplomskem delu je izdelan terminski plan napredovanja del za objekt: »Objekt

Adaptacija objekta v Turniščah«. Z mentorico sva se odločili za mrežno tehniko

terminskega planiranja. Izdelala bom strukturni mrežni diagram s kvadrati aktivnosti v

časovni povezavi konec – začetek in modificiran gantogram. Prednost izbrane tehnike je v

tem, da lahko ugotovimo in pregledno (grafično) tudi prikažemo tista dela oz. aktivnosti,

od katerih je odvisen rok izgradnje objekta. Takšna dela oz. aktivnosti imenujemo kritična

dela oz. aktivnosti, njihovo pot pa kritična pot. Ostale prednosti se kažejo tudi v široki in

množični uporabi, zanesljivosti v pogledu merljivosti in točnih rezultatih, možnosti

ugotavljanja rezervnih časov za nekritične aktivnosti, možnosti optimizacije ter možnosti

uporabe računalnikov.

Terminski plan napredovanja del objekta bom izdelala z računalniškim programom

Mikrosoft Project 2007.

74

4.1 Mrežne tehnike terminskega planiranja

4.1.1 Splošno o mrežnih tehnikah planiranja

Za potrebe operativnega terminskega planiranja uporabljamo:

- CPM (Critical Path Method) ali metoda puščičnega diagrama, (puščice

predstavljajo aktivnosti).

- MPM (Metra Potential Metod) ali metoda mrežnega diagrama s kvadrati

aktivnosti, (kvadrati predstavljajo aktivnosti).

Rezultat obeh metod je terminski plan v grafični obliki mrežnega diagrama s kritično potjo.

Uporabila bom metodo mrežnega diagrama s kvadrati aktivnosti. Pri izdelavi bom sledila

naslednjemu redosledu:

- I. faza: analiza strukture,

- II. faza: analiza časa,

- III. faza: optimizacija,

- IV. faza: terminiranje.

4.1.2 Analiza strukture

Izbor aktivnosti

Bolj kot želimo podroben terminski plan, bolj razčlenimo aktivnosti, ki jih želimo planirati.

Za izdelavo detajlnih terminskih planov so aktivnosti delovni procesi ali delovne operacije,

za izdelavo okvirnih terminskih planov pa so to etaže objektov ali pa faze investicijskega

procesa.

Vrstni red izvajanja aktivnosti

Pri določanju vrstnega reda izvajanja aktivnosti lahko nastopijo trije slučaji:

- aktivnosti si sledijo druga za drugo, kar pomeni, da se mora prva aktivnost

zaključiti, da se lahko prične naslednja,

75

- aktivnosti se prekrivajo, kar pomeni, da se druga aktivnost že lahko prične,

čeprav predhodna aktivnost še traja,

- aktivnosti potekajo vzporedno oziroma hkrati.

Tabela 26: Primer liste aktivnosti za objekt »Adaptacija objekta Turnišče«.

Št. akt. AKTIVNOSTIPredhodna aktivnost

Naslednja akativnost

1. Pripravljalna dela / 2

2. Rušenje strehe 1 3

3. Rušenje pritličja, temeljev 2 4,5

4. Široki izkop zemlje 3 6,7

5. Strojni izkop zemlje za temelje in odriv zemlje 3 6,7

6. Posteljica, zasip za temelji, komprimiranje 4,5 10

7. Opaž temeljev 4,5 10

8. Opaž vseh elementov pritličja 10 11

9. Opaž vseh elementov mansarde 11 12

10. Betoniranje temeljev 6,7 8

11. Betoniranje vseh elementov pritličjae 8 9,13

12. Betoniranje vseh elementov mansarde 9,13 14

13. Zidanje zidov pritličja 11 12

14. Zidanje zidov mansarde 12 15,16

15. Estrihi in ometi vseh zidov 14 20

16. Obrtniška dela 14 20

17. Inštalacije 5 20

18. Zunanja kanalizacija in odvodnjavanje 5 19

19. Ureditev parkirišča, dovozne ceste, zelenic 18 20

20. Zaključna dela 15,16,17,19 21

21. Tehnični pregled 20 /

76

1 2 3 4

6

5 10 8 11 9

7 12 14 15

13

16

17

18 19 20 21

Slika 10: Primer strukturnega mrežnega diagrama za objekt »Adaptacija objekta Turnišče«, ki

prikazuje vrstni red izvajanja aktivnosti.

4.1.3 Analiza časa

Po končani analizi strukture določimo vsaki aktivnosti čas trajanja oziroma čas izvršitve. V

gradbeništvu se pri tem poslužujemo ustreznih norm. Čas, ki je potreben za izvajanje neke

aktivnosti lahko skrajšamo z večjim številom delavcev ali s podaljšanim delovnikom ali

večizmenskim delom.

Ko izvajamo časovno analizo moramo upoštevati naslednje parametre:

• izbor velikosti časovne aktivnosti (ure, dnevi, tedni,…),

• ugotavljanje časa trajanja aktivnosti:

- deterministični (kadar imamo znano količino dela in delovne sile ali strojev

ter normative porabe časa),

- stohastični način (kadar nimamo na razpolago normativov, ugotavljamo čas

trajanja s pomočjo intuicije),

• časovna analiza mrežnih diagramov:

- izračun najzgodnejšega in najkasnejšega začetka in konca aktivnosti,

izračun časovnih rezerv,

- ugotavljanje kritičnih aktivnosti in kritičnih poti.

• časovno usklajevanje mrežnih diagramov s predvidenim časom grajenja.

77

Deterministično lahko izračunamo čas trajanja aktivnosti s pomočjo sledečih enačb20:

(4.1)

(4.2)

Označbe v enačbah pomenijo:

T – čas trajanja aktivnosti (v dnevih)

Q – planirana količina aktivnosti (v enoti mere)

Nu – norma ure za enoto aktivnosti

Snu – strojna norma ure za enoto aktivnosti

Šd – število delavcev

Šs – število strojev

t – dolžina delavnika v urah na delovni dan

V enačbah so količine v števcu podane, v imenovalcu pa nam je prepuščena izbira števila

delavcev, števila strojev ter tudi dolžina delavnika v urah na delovni dan.

Seveda moramo paziti, da predvidimo pri določanju časov trajanja aktivnosti tolikšno

število delavcev in strojev, kot je za izvajanje posamezne aktivnosti normalno oz.

izvedljivo.

20 M.Pšunder, Operativno planiranje, Fakulteta za gradbeništvo, maribor 2009

78

Tabela 27: Prikaz izračuna časov trajanja aktivnosti za betonska dela, (št. aktivnosti 10,11,12)

Nor

ma

ure

(Nu)

Št. d

elav

cev

(Šd)

Nor

ma

ure

(Nu)

Št. d

elav

cev

(Šd)

Nor

ma

ure

(Nu)

Št. d

elav

cev

(Šd)

Nor

ma

ure

(Nu)

Št. d

elav

cev

(Šd)

Nor

ma

ure

(Nu)

Št. d

elav

cev

(Šd)

BETONSKA DELA

Vgrajevanje betona v nearmirane konstrukcije C12/15, (pasovni temelji, pod talno ploščo) m

3 164 0,07 6 0,07 4 10 0,23

Vgrajevanje betona v armirane konstrukcije C25/30 (AB pasovni temelji, talna plošča) m

3 288 0,25 6 0,25 4 10 1,44

Vgrajevanje betona v armirane konstrukcije C25/30 (AB stebrov, horizontalnih vezi, stopnice, podesti) m

3 145 0,25 6 0,25 4 10 0,73

Vgrajevanje betona v armirane konstrukcije C25/30 (AB stropna plošča nad stopniščem, nad pritličjem, stebri, horizontalne vezi m

3

113 0,25 6 0,25 4 10 0,57

Izdelava in montaža armature ton 68 21,00 6 21,00 2,00 10 35,70Tekom

opaževanja

1,00

1,00

ROČNO DELO

TR

AJA

NJE

AK

TIV

NO

STI

(d

nevi

)

Delavec PKDelavec KV

betoner, zidar, tesar

Delavec KV armirač

Delavec VK strojnik

Delavec NK

Del

ovni

čas

(t)

Tra

janj

e ak

tivn

osti

(T

)

Betoniranje vseh elementov mansarde

Betoniranje temeljev

Betoniranje vseh elementov pritličja

2,00

Ozn

aka

akt

ivno

sti

OPIS POSTAVKE

EN

OT

A M

ER

E

KO

LIČ

INA

(Q

)

11

12

10

79

Tabela 28: Primer liste aktivnosti s časi trajanja aktivnosti za objekt: »Adaptacija objekta Turnišče«.

Št. akt. AKTIVNOSTIPredhodna aktivnost

Naslednja akativnost Trajanje

1. Pripravljalna dela / 2 2

2. Rušenje strehe 1 3 18

3. Rušenje pritličja, temeljev 2 4,5 20

4. Široki izkop zemlje 3 6,7 2

5. Strojni izkop zemlje za temelje in odriv zemlje 3 6,7 16

6. Posteljica, zasip za temelji, komprimiranje 4,5 10 8

7. Opaž temeljev 4,5 10 14

8. Opaž vseh elementov pritličja 10 11 27

9. Opaž vseh elementov mansarde 11 12 14

10. Betoniranje temeljev 6,7 8 2

11. Betoniranje vseh elementov pritličjae 8 9,13 1

12. Betoniranje vseh elementov mansarde 9,13 14 1

13. Zidanje zidov pritličja 11 12 30

14. Zidanje zidov mansarde 12 15,16 15

15. Estrihi in ometi vseh zidov 14 20 35

16. Obrtniška dela 14 20 70

17. Inštalacije 5 20 90

18. Zunanja kanalizacija in odvodnjavanje 5 19 27

19. Ureditev parkirišča, dovozne ceste, zelenic 18 20 10

20. Zaključna dela 15,16,17,19 21 7

21. Tehnični pregled 20 /

80

Časovna analiza mrežnih diagramov

Možne so naslednje povezave:

- časovna povezava začetek – začetek (SS ali start – start),

- časovna povezava konec – konec (FF ali finish – finish),

- kombinirane časovne povezave,

- časovna povezava začetek – konec (SF ali start – finish),

- časovna povezava konec – začetek (FS ali finish – start).

Aktivnosti prikazujemo s pomočjo kvadratov, v katere vpisujemo vse časovne podatke o

aktivnostih in podatke o rezervnih časih.

Tabela 29: Obrazec za izračun časovno razvitega mrežnega diagrama

Št. akt. Rs T(A)

ES Rp EF

LS Rn LF

Pri čemer pomenijo oznake:

Št. akt. – zaporedna številka aktivnosti

ES – najzgodnejši začetek aktivnosti

EF – najzgodnejši konec aktivnosti

LS – najpoznejši začetek aktivnosti

LF – najpoznejši konec aktivnosti

Rs – skupne časovne rezerve

Rp – proste časovne rezerve

Rn – neodvisne časovne rezerve

T(A) – trajanje aktivnosti

81

Pregled enačb za izvršitev časovne analize pri polni odvisnosti med aktivnostmi s

časovno povezavo konec – začetek (F – S) in izračuna rezerv:

ES(A) = max EF(A-1)

EF(A) = ES(A) + T(A)

LF(A) = min LS(A+1)

LS(A) = LF(A) – T(A)

Izpolniti moramo pogoj: ES (St) = LS (St) = 0

Časovne rezerve izračunamo tako:

Rs = LF(A) – EF(A)

Rp = min ES(A+1) – EF(A)

Rn = max 0, min ES(A+1) – max LF(A-1) – T(A)

Oznake v zgornjih enačbah pomenijo:

A – obravnavana aktivnost

A-1 – predhodna aktivnost

A+1 – naslednja aktivnost

St – začetna aktivnost mrežnega diagrama

Ci – zaključna enačba mrežnega diagrama

L – skupni čas trajanja planirane naloge

T – trajanje aktivnosti

V prilogi je podan časovno razviti mrežni diagram s kvadrati aktivnosti s časovno

povezavo konec – začetek, za objekt: »Adaptacija objekta Turnišče«.

82

4.1.4 Optimizacija

Z optimizacijo želimo doseči končni cilj – znižanje stroškov pri doseganju pogodbenih

rokov. Za njo se odločimo le v primerih ko ne dosežemo enakomernosti zaposlitve

kapacitet (mehanizacije) in ko to čas gradnje dopušča.

Optimizacija sredstev za gradnjo

Optimizacijo uporabe sredstev lahko izvedemo z limitiranjem kapacitet ali izravnavo

kapacitet.

LIMITIRANJE KAPACITET

V primerih, ko z izračunom mrežnega diagrama v posameznih časovnih intervalih

predvidimo večje kapacitete sredstev (predvsem delavcev in strojev), kot so na razpolago,

moramo potrebne kapacitete uskladiti z razpoložljivimi.

IZRAVNAVA KAPACITET

V primerih, ko z izračunom mrežnega diagrama predvidimo v posameznih časovnih

intervalih prekinjeno uporabo kapacitet (delavcev ali strojev) ali pa večjo neenakomernost

njihove zaposlitve, moramo mrežni diagram z izravnavo kapacitet optimirati.

V našem primeru smo upoštevali razpoložljive kapacitete (delovno silo in stroje).

Nismo pa upoštevali enakomernosti uporabe kapacitet, kar pa bomo usklajevali tekom

gradnje, glede na izvajanje še drugih vzporednih objektov. Pri tem nam bo tudi v pomoč

vpogled v časovne rezerve, ki nam omogočajo, da se lahko nekritične aktivnosti opravijo

prej ali pozneje (glej v prilogi časovno razviti mrežni diagram).

Prav tako smo predvideli prekinitev del v zimskem času (december in januar), kar pomeni

da morajo delavci tekom leta nabrati nad ure oziroma se jim bo delovno razmerje prekinilo

(delavcem za določen čas).

V zimskem času uporabimo nekatere stroje in delno tudi delovno silo (predvsem strojnike)

za izvajanje zimske službe.

83

4.1.5 Termiranje

Ko imamo izračunane mrežne diagrame, izrišemo terminske plane v obliki modificiranega

gantograma, modificiranega ciklograma ali v obliki časovno razvitega mrežnega diagrama.

Vse terminske plane lahko izdelamo ročno ali s pomočjo računalnika20.

MODIFICIRAN GANTOGRAM

So najpogostejši in hkrati najpreglednejši način prikazovanja mrežnih diagramov. Na

horizontalo nanašamo časovno enoto (največkrat v koledarskih dneh), na vertikalo pa

aktivnosti.

Za razliko gantogram in modificiran gantogram, nam gantogram izdelan z gantogramsko

tehniko prikazuje kako si aktivnosti časovno sledijo, koliko časa je za posamezno aktivnost

na razpolago, kako se nekatere od aktivnosti prekrivajo in kakšen je čas za izvršitev

aktivnosti. Ne prikazuje pa medsebojnih odvisnosti med aktivnostmi, ne nakazuje

rezervnih časov posameznih aktivnosti in ne določa kritične poti, kar je njegova slabost.

Modificiran gantogram izdelan s pomočjo mrežnih tehnik pa nam prikazuje tudi rezervne

čase aktivnosti in kritično pot.

MODIFICIRAN CIKLOGRAM

Ciklograme najpogosteje uporabljamo za ponavljajoče se aktivnosti oziroma so

nenadomestljivi, kadar gre za planiranje verižnega načina proizvodnje ali gradnje.

Aktivnosti nanašamo v obliki daljic.

ČASOVNO RAZVITI MREŽNI DIAGRAM

Razvili so se zato, da bi mrežnim diagramom dali tudi časovno komponento. Pod

terminsko skalo koledarskih in delovnih dni izvajalca nanašamo kot aktivnosti puščice ali

kvadrate. Oba načina prikazujeta, katere aktivnosti se izvajajo istočasno in katere

nekritične aktivnosti se lahko premikajo v dopustnih mejah rezervnih časov zaradi boljše

izrabe delovnih in strojnih kapacitet.

20 M.Pšunder, Operativno planiranje, Fakulteta za gradbeništvo, maribor 2009

84

V prilogi je podan časovno razviti mrežni diagram s kvadrati aktivnosti s časovno

povezavo konec – začetek, za objekt: »Adaptacija objekta Turnišče«. Predpogoj za

izdelavo časovne analize mrežnega diagrama je lista aktivnosti (tabela 28) in strukturni

mrežni diagram, ki nakazuje tehnološki vrstni red izvajanja aktivnosti (slika 10).

Sledil je postopek časovne analize v naslednjem redosledu:

1. Izračun najzgodnejših začetkov (ES) ter koncev (EF) aktivnosti; (desno – naprej).

2. Izračun najpoznejših koncev (LF) ter začetkov (LS) aktivnosti (levo - nazaj).

3. Izračun rezervnih časov (Rs, Rp, Rn).

4. Ugotovitev kritičnih aktivnosti in kritičnih poti.

Na razpolago sem imela 246 delovnih dni (sobote niso zajete).

Na podlagi izračunanega časa trajanja posamezne aktivnosti (tabela 27 in 28) in postopka

časovne analize (glej v prilogi časovno razviti mrežni diagram) bi potrebovala 223

delovnih dni (8 urni delavnik, brez delovnih sobot). Z delom bi tako končali še 23 dni pred

rokom.

Ker pa moramo predvidet, da je delo decembra in januarja zaradi zimskih razmer, zimske

službe oteženo (izvzamemo december in januar) in tako upoštevamo samo 209 delovnih

dni in 14 dni (skupaj 235 dni), ki jih nadomestimo z delovnimi sobotami ali povečanim

delovnikom. Glede na kritično pot izvajanja del je najprimernejši čas za uvedbo delovnih

sobot v mesecih od marca do julija.

Na podlagi slednjega je v prilogi izdelan tudi modificiran gantogram oz. plan napredovanja

del za objekt: »Adaptacija objekta Turnišče«.

85

5 ZAKLJUČEK

V diplomski nalogi sem predvidela in upoštevala vse potrebne pogoje, ki so nujni za

pravilno in kakovostno gradnjo. Prikazala sem uporabo terminskega plana izgradnje

objekta z vsemi pripadajočimi izračuni po mrežni tehniki planiranja. Čeprav nam terminski

plan prikazuje optimalno pot gradnje objekta, pa se tega ponavadi izvajalci težko držijo.

Vzroki zato so predvsem v vremenskih razmerah, nepravilno pripravljenih načrtih,

neusklajenosti med izmerami posameznih del v popisu in dejanskem stanju, pomanjkanju

sposobne delovne sile, itd. V zadnjem času na rok izgradnje vpliva tudi finančna kriza.

86

6 UPORABLJENA LITERATURA

1. Gradbena pogodba št. 361/1-2011 z dne 19.08.2011

2. M. Pšunder, U. Klanšek, N. Šuman, Organizacija grajenja, Fakulteta za

gradbeništvo, Maribor 2008

3. GNG Gradbene norme GIPOS, Tretja izdaja, SOZD ZGP GIPOSS

4. Interne gradbene norme Cestnega podjetja Ptuj d.d.

5. Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 102/2004

6. Projekt PZI, št. 16017-09-K/GK, april 2010

7. Agencija RS za okolje, dostopno na: http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi in

podatki, [26.10.2011]

8. Prometno-informacijski center za državne ceste, dostopno na:

http://www.promet.si/portal/map/portal.aspx, [30.04.2012]

9. Predračun izvajalca (CP Ptuj d.d.) št. L000378, izdelan v računalniškem programu

Softbase - kalkulacije.

10. Pravilnik o gradbiščih, Uradni list RS, št. 55/2008

11. ADCO & DIXI varovanje okolja, d. o. o., Meljska cesta 103, 2000 MARIBOR,

dostopno na: http://www.dixi-wc.si/, [26.10.2011]

12. Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/2007

13. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih

gradbiščih, Uradni list RS, št. 83/2005

14. Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 43/2011

15. Delovna navodila (v skladu s ISO 9001 in ISO 14001) podjetja CP Ptuj, d. d.

87

16. Uredba o ravnanju z odpadki in Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest,

Uradni list RS, št. 34/2008.

17. Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu,

Ur. List RS, št. 136/2006.

18. Pravilnik o tehničnih normativih za beton in armiran beton, Ur. list SFRJ, št.

11/1987.

19. Standard SIST EN 206 – 1 in standard SIST 1026.

20. M. Pšunder, Operativno planiranje, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor 2009

88

7 PRILOGE

7.1 Seznam tabel

Tabela 1: Indikatorji površine in prostornine 12

Tabela 2: Statični plan delovne sile 20

Tabela 3: Prikaz potrebne kvalifikacijske strukture za izgradnjo objekta. 21

Tabela 4: Statični plan mehanizacije. 22

Tabela 5: Spisek glavne mehanizacije. 23

Tabela 6: Statični plan materialov. 24

Tabela 7: Spisek glavnih vgrajenih materialov. 25

Tabela 8: Spisek potrebnega materiala za gradnjo 25

Tabela 9: Število dni rezerve materiala n. 27

Tabela 10: Koeficienta neenakomernosti porabe in dobave materiala k in α. 27

Tabela 11: Specifična obremenitev skladišča q. 27

Tabela 12: Manipulativni koeficient β. 27

Tabela 13: Širina voznega pasu na gradbišču. 32

Tabela 14: Največje dovoljene hitrosti vožnje (v) in najmanjši radij krivin (r) za poti na gradbišču 32

Tabela 15: Največje dovoljene hitrosti vožnje (v) in najmanjši radij krivin (r) za poti do gradbišča 32

Tabela 16: Koeficient k= ko ki / n in fazni zasuk cosΦ 34

Tabela 17: Potrebna moč električnega toka. 35

Tabela 18: Specifična poraba vode. 36

Tabela 19: Izračun količine vode za potrebe gradbišča. 37

Tabela 20: Normativi za velikost začasnih prostorov 39

Tabela 21: Tabela gradbiščnih objektov 44

Tabela 22: Vsebina omarice za prvo pomoč 58

89

Tabela 23: Predračun pripravljalnih in zaključnih del 61

Tabela 24: Vrsta betona 63

Tabela 25: Plan odvzema betonskih mešanic za objekt Turnišče pri Ptuju 72

Tabela 26: Primer liste aktivnosti za objekt »Adaptacija objekta Turnišče«. 75

Tabela 27: Prikaz izračuna časov trajanja aktivnosti za betonska dela, (št. aktivnosti 10,11,12) 78

Tabela 28: Primer liste aktivnosti s časi trajanja aktivnosti za objekt: »Adaptacija objekta Turnišče«. 79

Tabela 29: Obrazec za izračun časovno razvitega mrežnega diagrama 80

7.2 Seznam slik

Slika 1: Prikaz lokacije gradbišča 13

Slika 2: Prikaz prometnih povezav 14

Slika 3: Opozorilna tabla na gradbišču 41

Slika 4: Opozorilni znaki pri odstranjevanju materialov, ki vsebujejo azbest 41

Slika 5: Gradbiščna tabla 43

Slika 6: Gradbiščne sanitarije 45

Slika 7: Primer manjših kontejnerjev – pisarna delovodja, skladišče vnetljivih snovi 46

Slika 8: Primer večjih kontejnerjev – pisarna vodstva gradbišča, garderobe, skladišča 46

Slika 9: Gradbiščni red 48

Slika 10: Primer strukturnega mrežnega diagrama za objekt »Adaptacija objekta Turnišče«, ki prikazuje

vrstni red izvajanja aktivnosti. 76

90

7.3 Naslov študenta

Maja MEGLIČ

SPUHLJA 65a

2250 Ptuj

7.4 Kratek življenjepis

Rojena: 01.05.1980 v Ptuju

Šolanje: 1987-1995; Osnovna šola Destrnik

1995-1999; Ekonomska šola na Ptuju

1999; Fakulteta za gradbeništvo Maribor

7.5 Ostale priloge

ORGANIZACIJSKA SHEMA GRADBIŠČA

ČASOVNO RAZVITI MREŽNI IAGRAM

TERMINSKI PLAN NAPREDOVANJA DEL

NAČRT OBJEKTA

Izjava o istovetnosti tiskane in elektronke verzije diplomskega dela

projekt organizacije gradbiŠ Ča za objekt: … · 2017-11-28 · inguiry, a dimensioning of...

Documents