projektni teden 5 - sckr.si · kroŽek linux/c/arm ... ki je zajemal ogled ljubljane, ekskurzijo v...

2014/15

DAN USTVARJALNOSTIZBORNIK POVZETKOV

projektne naloge dijakov

projektni tedni

201514. 4. 2015

TehMeh3: Questionnaire Report

http://499.gvs.arnes.si/mic/mod/questionnaire/report.php?instance=27&sid=27&action=vall

1/4

Tehnik mehatronike 3

Prijavljeni ste kot Miran Kozmus (Odjava)

mic ► TehMeh3 ► Vprašalniki ► Vprasalnik_2 ► Questionnaire Report ► View All

Responses

View All Responses. Vsi sodelujoči. View Default order Responses: 21

Vprašalnik_2Obkroži odgovor, s katerim se najbolj strinjaš.

1. Delo v času projektnega tedna je drugačno kot v času rednega pouka. Ali ti je bil

drugačen način dela všeč?Response Average

Total

da

86%

18

delno

14%

3

Total

100% 21/21

2. Prosim, da utemeljiš svoj odgovor.

#Response

1zato, ker delamo praktično .

1vse je dobro razen izdelava poročila.

1delo je bolj razgibano.

1več imaš od praktičnega pouka. veš kam kaj sodi in dobiš občutek kako

delujejo stvari.1

delo v času projektnega tedna mi je zelo včeš, saj se razlikuje od

vsakdanjega pouka. je tudi veliko bolj poučno.

1všeč mi je zato, ker razbije monotonost pouka ter nam omogoča prakso

1ker se mi zdi bolj zanimivo kot redni pouk.

1delo je bilo zanimivo

1delo je bolj ekipno in zabavno, saj ne sedimo pri miru in ne poslušamo

kako profesor razlaga 45 minut.

1ker je bolj zanimivo

1všeč mi je projektno delo, zato ker smo razdeljeni po skupinah in imamo

vsak svojo zapolitev

View

Dodatne nastavitve Questions Preview

All responses (21)View All Responses

View Default orderAscending order Descending order Delete ALL Responses

Prenesi v tekstovnem

formatu

View By Response

SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA

ŠOLSKI CENTER KRANJKidričeva cesta 55 4000 KRANJhttp://www.sckr.si

UVODNIK ........................................................................................................4

PROJEKTNI TEDEN 5TABOR GORENJE ..........................................................................................6POMOČ UPORABNIKOM ...........................................................................7PNEVMATSKE ŠKARJE ................................................................................8MODELIRANJE NN OMREŽJA ..................................................................9NAČRTOVANJE TIV................................................................................... 10IR PREGRADA ............................................................................................. 11MERJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE ..................................................... 13PRIKLOP TRIFAZNEGA ASINHRONSKEGA MOTORJA ................. 13VZPOSTAVITEV BREZŽIČNEGA OMREŽJA ...................................... 16

ZAKLJUČNE NALOGE DIJAKOV 183D TISKALNIK............................................................................................. 19AVTOMOBILSKI AVDIO OJAČEVALNIK 2X100W ............................ 20DALJINSKI VKLOP RELEJA Z ANDROID APLIKACIJO .................. 20FOTOMONTAŽA ........................................................................................ 22GRAVITACIJSKA BATERIJA..................................................................... 23HIDRAVLIČNI CEPILNIK DRV .............................................................. 24IZDELAVA INTELIGENTNEGA AVDIO KONTROLERJA ................ 24KOLEDAR...................................................................................................... 25HIDRAVLIČNA DVIGALKA MOTORJA ............................................... 26MEHANIZEM ZA REGISTRSKO TABLICO .......................................... 27NAJDI ČAS .................................................................................................... 28RAČUNALNIŠKA IGRA BOMBERMAN ............................................... 29RAČUNALNIŠKA IGRA UNIČI ASTEROIDE ...................................... 30TESLOV TRANSFORMATOR ................................................................... 31PREDELAVA PICK-UP VOZILA .............................................................. 32ULTRAZVOČNI VLAŽILNIK PROSTORA ........................................... 33SOJENJE TEKME ......................................................................................... 34

Dan ustvarjalnosti 2015

NAPAJALNI PULT 380V/16A ................................................................... 34SISTEM ZA HITRO SPELJEVANJE ......................................................... 36KROŽEK LINUX/C/ARM .......................................................................... 36ELEKTRIČNI SKIRO ................................................................................... 37BUGGY........................................................................................................... 38

3

Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj

UVODNIKDanes na STŠ ŠC Kranj praznujemo in se veselimo vseh dosežkov naših dija-kov, ki se izobražujejo na področju elektrotehnike, računalništva in mehatronike.

Pripravili smo že tradicionalni Dan ustvarjalnosti 2015, kjer bodo naši dijaki:

• predstavili delo v Projektnih tednih (tabor Gorenje, Merjenje električne energije, IR pregrada, 3D tiskalnik, Pomoč uporabnikom, Priklop 3fAM, Brezžično omrežje, Eagle, Pnevmatske škarje, Modeliranje električnih omrežij in CMS),

• na sejmu predstavljali zaključne naloge, projekte in raziskovalne naloge, med njimi bomo nagradili 3 najboljše,

• predstavili mednarodno MEPI odpravo na Mauritius ter

• nastopili skupaj s profesorji na kulturni prireditvi, kjer bomo podelili nagrade najboljšim dijakom zaključnih letnikov.

Ponosna sem na učiteljski zbor in dijake, ki ustvarjajo tako na humanitar-nem kot kulturnem področju, so izvrstni v športu, splošnih predmetih in stroki.

Ker se ta teden počasi poslavljamo od letošnjih maturantov in dijakov zak-ljučnih letnikov ter seveda njihovih staršev, naj dijakom ob tej priložnosti zaželimo veliko uspeha na maturi in zaključnem izpitu, staršem se zahvalju-jemo za vso pomoč in podporo, vsem skupaj pa želimo vse dobro.

Saša Kocijančič, prof., ravnateljica STŠ ŠC Kranj

4

Dan ustvarjalnosti 2015

PROJEKTNI TEDEN

5

Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj

TABOR GORENJEProjektni teden: Elektrotehnik, Tehnik računalništva, Tehnik mehatronieke, 1. letnik

Avtor: Polonca Hafner Ferlan

Povzetek Prva skupina 13. 04. 2015- 15. 04. 2015 : 1.Ea (1/2), 1.Ma, 1.Mb. Druga skupina 16. 04. 2014- 18. 04. 2014: 1.Ea (1/2) 1.Ra, 1.Rb.

V okviru Interesnih dejavnosti so se dijaki 1. letnikov SSI programov SŠER ŠC Kranj udeležili tridnevnega naravoslovno-športnega tabora v CŠOD Gorenje. Program je bil voden z vodniki in inštruktorji CŠOD ter s profesorji iz šole. V dolini Sv. Janeza Krstnika smo obiskali kartuzijo v Žičah. Spoznali smo način samostanskega življenja in njegov vpliv na bližnjo in daljno okolico, kajti Žička kartuzija je najstarejša v srednji Evropi. V CŠOD Gorenje v osrčju Po-horja so dijaki opravili športni pohod, športno plezanje, delavnico zdravilnih rastlin in zdrave prehrane ter geografsko in topografsko orientacijo.

S specifično organizacijo dela šola uresničuje predvsem program, kate-rega cilji, dejavnosti in vsebine iz katalogov znanj so vezani na drugačno izvedbo (npr. terensko delo in športne dejavnosti) in za katerega je zlasti pomembno medpredmetno povezovanje in prepletanje znanja različnih predmetnih področij ter vpetost v naravni in družbeni prostor, tj. povezava z okoljem, v katerem tabor poteka. Najpomembnejše pa je razvijanje social-nih spretnosti, medsebojno sodelovanje, delo v skupini, kjer naj bi se krepi-la vzajemnost med dijaki in profesorji. 21. maja 2015 bomo v šolski galeriji Iskra razstavili fotografije s tabora. Na taboru smo se imeli ‟fajn".

6

CŠOD Gorenje (foto: Danica Volčanšek)

Dan ustvarjalnosti 2015 7

POMOČ UPORABNIKOMProjektni teden: Tehnik računalništva, 2. letnik

Avtor: Aleš Ovsenek

Povzetek Dijaki 2.Ra, 2.Rb in 2.Šr so v okviru projektnega tedna - Pomoč uporabnikom izdelovali video navodila (ang.: video tutorial) za izbrane brezplačne in pre-izkusne programe, katerih namen je pomoč uporabnikom pri delu z izbra-nim programom. Delo je potekalo v parih.

Dijaki so namestili izbrani program, ga preučili do mere, da so s programom lahko izdelali preprost izdelek, ki je vključeval večino funkcij, ki jih program nudi. Video, ki so ga dijaki morali izdelati, je vseboval prikaz izdelave izdelka s pojasnili v obliki oblačkov ali podnapisov v videu. Da so lahko izdelali ome-njeni video, so si dijaki pomagali z različnimi programi za zajem zaslonske slike, ki jim je omogočal snemanje dela na računalniku.

V 2.Ra in 2.Rb razredu smo določili skupino dijakov, katerih naloga je bila posneti in izdelati video predstavitev poteka celotnega projektnega tedna, ki je zajemal ogled Ljubljane, ekskurzijo v Belo krajino, predavanje s temo Spletno nasilje in delo v šoli – Pomoč uporabnikom. Za snemanje so dija-ki uporabil svoje mobilne telefone, končni izdelek pa so oblikovali v šoli z ustreznim brezplačnim programom, ki so ga izbrali sami.

Ob zaključku dela v šoli so dijaki predstavili svoje izdelke sošolcem in učite-ljem, ki so podali pohvale in komentarje k izdelanim izdelkom.

Srednja tehniška šola || Šolski center Kranj8

PNEVMATSKE ŠKARJEProjektni teden: Tehnik mehatronike, 3. letnik

Avtor: Primož Kurent

Povzetek

Učna situacija je bila sestavljena tako, da so dijaki dobili vpogled in izkušnje pri reševanju konkretnih primerov iz prakse. To, kar jih čaka potem, ko se zaposlijo oz. gredo svojo strokovno pot po končanem izobraževanju.

Cilj naloge je bil, da dijaki sami v skupini na podlagi delujočega modela pnevmatskih škarij, izdelajo tehnično dokumentacijo izdelka (Navodila za uporabo in vzdrževanje), ki omogoča tehnično izobraženemu kadru samos-tojno sestavo in programiranje pnevmatskih škarij v delujočo napravo iz razstavljenih, posameznih komponent.

Delo je bilo skupinsko po osem do devet dijakov. Dijaki so najprej določili vodjo skupine in si razdelili posamezne zadolžitve ter jih potem sami izpelja-li pod vodstvom mentorja.

Vsaka skupina je prejela delujoče pnevmatske škarje, ki jih je razstavila. Pro-gram se je izbrisal. Po potrditvi ustrezne demontaže izdelka so dijaki pričeli s ponovnim sestavljanjem naprave in programiranjem. Tekom izobraževalne-ga procesa so si pridobili toliko znanja, da so delo lahko samostojno opravili.

Ko je izdelek deloval v skladu s pričakovanji, je bilo potrebno napisati doku-


mentacijo; Navodila za uporabo in vzdrževanje, Poročilo o delu ter izdelati predstavitev.

Dijaki so se pri izvedbi naloge naučili projektnega in timskega dela, snovanja tehnične dokumentacije, ročnih spretnosti, programiranja, logičnega in teh-ničnega razmišljanja, samostojnega študija literature in javnega nastopanja.

Menimo, da je tovrstni način dela nujno potreben, da dijaki pridobijo ustre-zne strokovne kompetence, ki jih bodo uspešno uporabljali pri strokovnem delu v praksi.

MODELIRANJE NN OMREŽJAProjektni teden: Elektrotehnik PTI

Avtor: Robert Šifrer

Povzetek Projektno delo je drugačen način pedagoškega dela z dijaki, ki dopolnjuje in nadgrajuje običajno delo v okviru šolskega urnika. Dijaki na tak način gene-ralizirajo in medsebojno povezujejo znanja, spretnosti in veščine, usvojene pri rednem pouku. Hkrati pa dobivajo nove informacije zunaj šole. Razvijajo ustvarjalne sposobnosti, poglabljajo in utrjujejo uporabo znanja s področja tehnike, tehnologije, organizacije dela, ekonomike, ergonomije, ekologije, informatike, računalništva, jezikov.

Letos sem 6 dijakov (smer elektrotehnik PTI, elektroenergetik PTI) vodil na strokovno ekskurzijo v Elektro Gorenjske, kjer so jim 4 strokovnjaki v pogovoru in ob vprašanjih razlagali svoje delo, tehniko in tehnologijo. Nas-lednji dan smo posvetili računalniškemu programu za modeliranje omrežij. Najprej smo naredil 6 vaj, nato pa je vsak dobil svoje vhodne podatke in samostojno izrisal omrežje in določil R in X vodov ter s tem tudi primerne preseke vodnikov. Tako je spoznaval dimenzioniranje kablov glede na padec napetosti. V sredo jih je učiteljica elektrotehnike Alenka Jelovčan vodila sko-zi temeljne enačbe, ki so jih vpisali v prezentacijo. Nato pa jim je pomagal dokumentacijo urediti informatik Tomo Grahek. Slovnično in retorično jih je vodila učiteljica slovenščine Maja Teran in nato jim je pomagala pri angleški prezentaciji in nastopu še učiteljica angleščine Maja Damijan. Pri pripravi tehniške dokumentacije in javne predstavitve pa so poleg njih sodelovale tudi učiteljice slovenščine in tujega jezika kot somentorice.

Za vodilno temo projektnega dela smo izbrali računalniško načrtovanje


električnega NN omrežja v programu Power World Simulator 18. Po svojih podatkih je vsak dijak samostojno tudi izdelal omrežje, simuliral pretoke moči in pregledal ter popravil izračune padcev napetosti, dokler omrežje ni bilo optimalno. Že dan prej jim je razvojnik v EG pokazal modeliranje v pro-

fesionalnem programu Gredos. Dobljene rezultate so dijaki ovrednotili in dokumentirali v ustrezni tehniški dokumentaciji.

Že med potekom in ob koncu projektnega dela so se dijaki pripravljali na javni nastop, v katerem predstavijo dosežke oz. rezultate svojega dela so-šolcem, kolegom, učiteljem, staršem in strokovni javnosti v slovenskem in tujem jeziku. Po zaključku projektnega tedna smo z dijaki in učitelji izvedli tudi evalvacijo opravljenega dela, ki nam služi kot povratna informacija o organizaciji in izvedbi načrtovanega projektnega dela ter kot vodilo za boljše načrtovanje projektnega dela v prihodnje.

NAČRTOVANJE TIVProjektni teden: Elektrikar, Elektronik, 3. letnik

Avtor: Žiga Lausegger

PovzetekNa projektnem tednu smo delali v programu EAGLE in ostalimi orodji, ki jih ponuja operacijski sistem ArchLinux. Dijaki so najprej v aplikaciji EAGLE sprojektirali elektronski shemi dveh različic krmilnega vezja za unipolarne koračne motorje - bolj enostavna različica je bila izvedena zgolj s tranzistor-


ji, medtem ko smo v bolj kompleksno različico dodali še optične spojnike.

Na podlagi sheme so dijaki sprojektirali PCB, pripravili projektno dokumen-tacijo in izvozili gerber datoteke, namenjene proizvajalcem tiskanih vezij. Dijaki so opravili tudi 2D in 3D kontrolo gerber datotek, pripravili 3D STEP model, na podlagi katerega lahko elektronskim vezjem zmodeliramo tesno

prilegajoče ohišje in slednjega preprosto natisnemo s 3D printerjem. Pred naročanjem PCB pri proizvajalcih boljša podjetja najprej na rezkarjih izdela-jo prototipno vezje, s čimer zagotovijo, da ne bodo naročili nedelujočih PCB. Da bi se izognili taki zgrešeni investiciji, so dijaki na podlagi gerber datotek pripravili tudi g-kodo, primerno za nalaganje v rezkarje, in simulirali rezkanje PCB. Na koncu smo pregledane datoteke oddali proizvajalcu in dobili tudi končni produkt - PCB.

IR PREGRADAProjektni teden: Elektrotehnik, 2. letnik

Avtor: Klemen Gregorc

Povzetek Projektno delo je drugačen način pedagoškega dela z dijaki, ki dopolnjuje in nadgrajuje običajno delo v okviru šolskega urnika. Dijaki na tak način gene-ralizirajo in medsebojno povezujejo znanja, spretnosti in veščine, usvojene pri rednem pouku. Razvijajo ustvarjalne sposobnosti, poglabljajo in utrju-jejo uporabo znanja s področja tehnike, tehnologije, organizacije dela, eko-


nomike, ergonomije, ekologije, informatike, računalništva, in industrijskega oblikovanja.

Letos smo v okviru projektnega tedna dijakom drugega letnika izobraže-valnega programa Elektrotehnik pripravili različne učne situacije, ki so bile glavno vodilo pri delu v okviru projektnega tedna. Dijake smo razdelili v tri manjše skupine, ki so jih spremljali strokovni učitelji mentorji. Pri pripravi tehniške dokumentacije in javne predstavitve pa so poleg njih sodelova-le tudi učiteljice slovenščine in tujega jezika kot somentorice. Za vodilno temo projektnega dela smo izbrali računalniško načrtovanje elektronskega tiskanega vezja IR oddajnika in sprejemnika v programu Eagle. Načrtovano tiskano vezje je vsak dijak samostojno tudi izdelal, priključil na ustrezno napajalno napetost ter preizkusil njegovo delovanje. Z uporabo različnih

merilnih instrumentov so dijaki nato izmerili parametre delovanja vezja, ki so jih primerjali s predhodno teoretično izračunanimi vrednostmi. Dobljene rezultate so ovrednotili in dokumentirali v ustrezni tehniški dokumentaciji.

Že med potekom in ob koncu projektnega dela so se dijaki pripravljali na javni nastop, v katerem bodo predstavili dosežke oz. rezultate svojega dela sošolcem, kolegom, učiteljem, staršem in strokovni javnosti v slovenskem ali tujem jeziku. Po zaključku projektnega tedna smo z dijaki in učitelji izvedli tudi evalvacijo opravljenega dela, ki nam služi kot povratna informacija o organizaciji in izvedbi načrtovanega projektnega dela ter kot vodilo za boljše načrtovanje projektnega dela v prihodnje.


MERJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJEProjektni teden: Elektrikar, Operater mehatronike, Računalnkar, 1. letnik

Pripravil: Robert Bertoncelj

PovzetekDijaki 1.Re, 1.Rf in 1.Ee so v okviru projektnega tedna – Merjenje električne energije – napravili analizo porabe električne energije na svojih domovih. Pri tem so za osnovo domače porabe električne energije uporabili izstavlje-no mesečno položnico za plačilo električne energije.

Pri analizi porabe so ugotavljali največje porabnike električne energije. Po-sebna pozornost je bila namenjena dvotarifnim števcem, ki merijo energijo v cenejšem obdobju (nočni čas ) in dražjem obdobju ( čas med delavnikom od 6. do 22. ure ). Pri analizi porabe in ostalih ponudnikov električne ener-gije v Sloveniji so priporočili trenutno najprimernejšega ponudnika električ-ne energije. Izdelali so power point prezentacijo s tabelami in grafi.

Drugi del naloge v okviru projekta je bila poraba električne energije električ-nih svetil.

Kot osnovno električno svetilo so uporabili žarnico, ki je bila do nedavnega nepogrešljiva. Ugotoviti so morali, katera so tista svetila, ki so trenutno ak-tualna oziroma najbolj ekonomična v smislu življenske dobe in porabe elek-trične energije ter cenovno primerljiva.

Tudi tu so izdelali power point prezentacijo z vsemi pripadajočimi tabelami in grafi.

Ob zaključku dela v šoli so dijaki predstavili svoje izdelke sošolcem in učite-ljem, ki so podali pohvale in komentarje k izdelani nalogi.

PRIKLOP TRIFAZNEGA ASINHRONSKEGA MOTORJAProjektni teden: Elektrikar, Elekktronik, 2. letnik

Pripravil: Aleš Bregar

Povzetek Zgoraj omenjeno naslovno temo smo razdelili na več področij, kjer je bil di-jakom v pomoč mentor, ki jih je usmerjal pri njihovem raziskovalnem delu.


Področja so: Priklop na omrežje, Kontaktor, Predtokovna zaščita, Asinhron-ski motor, Angleški jezik v stroki, Oblikovanje in lektoriranje predstavitve.

Po uvodni predstavitvi v prisotnosti anglistke in slavistke so dijaki dobili na-potke za delo in električne sheme. Delo je potekalo samostojno.

Namen:

Dijaki so se pri izvedbi projektnega tedna seznanili in naučili:

• projektnega dela (aktivnosti, viri, čas),

• timskega sodelovanja,

• snovanja tehnične dokumentacije,

• ročnih spretnosti,

• parametriranja,

• logičnega, tehničnega razmišljanja,

• samostojnega študija iz literature,

• javnega nastopanja.

Navodila za uspešno izvedbo projekta:

• Dijaki so opravili delo samostojno, po predhodni predstavitvi mentorja, z razlago posameznih ključnih elementov, predstavitvi sheme, ki jo je prejel dijak.

• Dijaki je pregledal predano shemo, pregledal izvedbeno ploščo in se v primeru nejasnosti dogovoril začetek dela z mentorjem.

• Mentor je preveril, ali je zagotovljeno varno delo in material.

• Sledilo je sestavljanje naprave.

• Mentor je preveril, ali je naprava ustrezno sestavljena in deluje tako, kot to zahteva stroka.

• Po uspešnem zagonu naprave je bilo potrebno izdelati tehnično doku-mentacijo izdelka, navodila za uporabo in vzdrževanje ter napisati eno stran A4 povzetka v angleškem jeziku.

• Izdelati in izvesti je potrebno predstavitev na dnevu ustvarjalnosti 21. 5.


2015. Dolžina predstavitve bo 20 minut.

• Dokumentacijo se bo poslala predhodno v pregled profesoricam sloven-skega in angleškega jezika do 5. 5. 2015.

Priporočila za dijake med izvedbo:

• Tekom izvedbe projektnega tedna je potrebno zbirati informacije (slike, zapisi, filmčki, načrti …), da se potem lahko izdela tehnična dokumenta-cija.

• Dokumentacija mora biti izdelana v skladu s standardi in normami za dokumentacijo in mora vsebovati toliko informacij, da lahko tehnično izobražen kader (beri sošolec), ki ni obiskoval projektnega tedna, sestavi vajo v delujočo, funkcionalno celoto.

• Pri predstavitvi se uporablja sodobna informacijska, komunikacijska teh-nologija (PowerPoint, Word, internet …).

S projektnim tednom so dijaki zelo zadovoljni, še posebno z praktičnim de-lom. To se odraža tudi v tem, da je bila udeležba skoraj 100%, pri izvedbi pa je bilo čutiti pripravljenost za praktično delo.

Pri izvedbi praktičnega dela sem bil tudi zadovoljen z predhodnim teoretič-nim znanjem in korelacijo med predmeti.

V letošnjem letu so dijaki 2. letnika izdelovali praktično vajo 3. letnika in so me presenetili, da so v tako kratkem času sprejeli teoretično znanje in vsi uspešno zaključili praktično vajo s preizkusom.


V začetku so še vedno imeli problem s timskim delom, ko pa sem jih razpo-redil, je delo normalno steklo.

Ekskurzija je po mojem mnenju v času projektnega tedna obvezna. Dijaki spoznajo temo projektnega tedna v realnem svetu in lahko primerjajo nači-ne izvedbe.

V letošnjem letu so me dijaki pozitivno presenetili s pripravo predstavitve (glede na prejšnja leta) in so se samostojno organizirali in dogovorili o svo-jem delu.

VZPOSTAVITEV BREZŽIČNEGA OMREŽJAProjektni teden: Računalnikar, 2. letnik

Pripravil: Miha Baloh

Povzetek V ponedeljek in torek, 13. in 14. aprila, smo na STŠ Kranj izvedli projektno nalogo. Pri projektni nalogo so sodelovali:

• oddelek SPI programa – 2.Re,

• vodja projekta – Miha Baloh,

• strokovni učitelji – Alenka Potočnik Zadrgal in Roman Rehberger,

• jezikoslovni učitelji – Meta Arnež in Maja Teran.

Predpriprava

Projektna naloga je bila skrbno načrtovana in preizkušena. Dijaki so imeli že potrebno predznanje, da so lahko nalogo uspešno samostojno izvedli. Delo je potekalo po skupinah. Skupine so bile enakovredno zasnovane, na podlagi znanja pri predmetu Računalniška omrežja in komunikacije (v nada-ljevanju: RKO).

Izvedba

Dijaki so pred izvedbo in začetkom dela dobili potrebna navodila, skice in delovne liste. Delo se je pričelo z razdelitvijo in popisom potrebne opreme in končalo z izdelavo PPT predstavitve.


Cilji

Pri projektni nalogi so bili zastavljeni in uspešno doseženi naslednji cilji:

• delo po skupinah,

• izdelava UTP kabla,

• uporaba usmerjevalnika Linksys,

• vzpostavitev žičnega omrežja,

• vzpostavitev brezžičnega omrežja,

• izdelava predstavitve.

Cilje smo preverjali strokovni učitelji z neprestano prisotnostjo in nadzorom dela. V primeru, da posamezen cilj ni bil dosežen, skupina ni mogla nadalje-vati svojega dela.

Poglavitni cilj »postavitev in dokumentiranje lastnega omrežja« je bil dose-žen v vseh skupinah.

Oprema

Pri projektni nalogi smo uporabili naslednjo opremo:

• usmerjevalniki Linksys,

• orodje za izdelavo UTP kablov (klešče RJ-45, testerji UTP kablov)

• UTP kabel (konektroji RJ-45, pokrovi RJ-45)

Rezultati evalvacije

Kot učitelju in vodji projektne naloge so mi bili zelo pomembni rezultati ankete, saj sem na ta način prejel povratno informacijo mojega dela in dija-kovih izkušenj.

Veseli me, da je pri večini vprašanj večina dijakov (3/4) odgovorila s pozitiv-nim odgovorom. Projektno delo se jim je zdelo zanimivo. Uporabili so zna-nje, ki so ga že imeli. Preizkusili so se pri praktičnem delu. Pouk v takšni ob-liki jim je bil všeč. To seveda zelo ustreza dijakom poklicnega izobraževanja.


ZAKLJUČNE NALOGE DIJAKOV


3D TISKALNIKAvtorja: Bor Vreček, 4.Ma; Jure Jelovčan, 4.Ma

PovzetekKo sva si izbrala izdelek za zaključno nalogo, si je bilo najprej potrebno za-misliti, kako ga bova izpeljala. V programu za modeliranje sva skonstruirala model 3D tiskalnika, kakršnega sva si izbrala.

Narejen je po vzoru delta robota. Nato sva se lotila nakupa delov, potrebnih za uresničitev najinih idej. Najprej sva naročila mikroprocesor Arduino Mega 2560 in se naučila delati z njim. Potem sva naročila vodila in ležaje, po kate-rih se izvrši linearno gibanje. Pričela pa sva tudi z rezkanjem elementov, ki se jih ne da kupiti. To so nosilci, držalo orodja, nosilci motorja, vse rezkano iz aluminija, poleg tega pa še sklep iz medenine. Potrebno je bilo naroči-ti še elektronske komponente, kot so koračni motorji ter gonilnike zanje, RAMPS 1.4 plato, ekstruder, grelno podlago, podajalnik ter končna stikala. Ko sva prejela vse naročene dele, sva pričela s sestavljanjem in vezanjem komponent, kar nama je vzelo kar nekaj časa. Sedaj nama manjkajo še zad-nje podrobnosti, ko pa bodo izpopolnjene, se bova lotila programiranja. Programirala bova v programih Slic3r, kjer je za tiskanje poljubnega modela ustvarjena G-koda, in pa Repetier Host, v katerem so določeni vsi parametri tiskalnika ter G-kodo posreduje mikroprocesorju.


AVTOMOBILSKI AVDIO OJAČEVALNIK 2X100WAvtor: Matic Kaker, 2.Mi

PovzetekNadgradnja avdio sistema v avtomobilu je danes zelo zanimiva zadeva, saj vse več, predvsem mladih, ljudi želi imeti v svojem avtu čim bolj čist, jasen in dovolj glasen zvok. V okviru projekta zaključne naloge izdelano vezje predstavlja stereo avdio ojačevalnik z izhodno močjo 2x100W. Kot glavni avdio gonilnik je v vezju uporabljeno integrirano vezje z oznako TDA7250, izhodno moč pa zagotavljata končni ojačevalni stopnji s paroma močno-stnih izhodnih tranzistorjev z oznako TIP142 in TIP147. Glede na opravljene meritve karakteristik delovanja elektronskega vezja omenjenim želenim lastnostim dobrega avdio ojačevalnika ustreza tudi izdelana naprava.

DALJINSKI VKLOP RELEJA Z ANDROID APLIKACIJOAvtor: Boštjan Čegovnik, PT

PovzetekCilj naloge je bila izdelava aplikacije za vklop releja na daljavo. Za krmilnik sem izbral Arduino model YUN. Krmilnik omogoča povezavo z internetom in je neke vrste hibrid med strežnikom in krmilnikom. Sestavljen je iz dveh glavnih komponent: ATmega32u4 mikrokrmilnika, skrbi za upravljanje z vho-di in izhodi ter Atheros procesorja AR9331 z operacijskim sistemom Linux


-OpenWrt in deluje kot strežnik. Android aplikacija se poveže na strežnik, ki je postavljen na Arduinu, ta prebere kakšen je naslov, na katerega se je aplikacija povezala, ter temu primerno vklopi oziroma izklopi rele. Področje uporabe je zelo široko, na primer vklop električne peči, vklop luči, odpiranje garaže ali pa odklepanje vhodnih vrat v stanovanjski hiši, namesto releja bi lahko uporabil tudi tranzistor v primeru manjših napetosti.


FOTOMONTAŽAAvtor: Žan Jelovčan Pečnik, 2.Ri

PovzetekFotomontaža je konceptno združevanje slikovnega materiala v kompozicijski izdelek, ki ima nek namen in učinek. Uporablja se v umetniške in oblikoval-ske namene. Za slednje je fotomontaža rutina.

Vendar montaža ni samo postopek, je tudi orodje. Ko nastane v mislih ideja, se izdela koncept. Fotografija je pripomoček, montaža je orodje.

Za svojo fotomontažo sem uporabil prenosno poizkusno različico programa Adobe Photoshop CC. To različico sem izbral, ker omogoča lažje poseganje po želenih orodij. Omogoča tudi urejanje fotografij, ki so v RAW formatu.

V nalogi sem predstavil potek svoje fotomontaže, kako sem iz več različnih slik sestavil eno, s čisto drugačnim sporočilom.


GRAVITACIJSKA BATERIJAAvtor: Juš Pavlovski, 3.Ma

Povzetek

Pri četrti izpitni enoti poklicne mature mature sem se odločil za izdelavo gravitacijske baterije na sončne celice. To pomeni, da električno energijo namesto v baterije in akumulatorje pretvorimo v potencialno in jo, ko jo rabimo, pretvorimo nazaj v električno. To sem izvedel s sistemom, ki sem si ga zamislil in predstavil mentorju. Princip delovanja je tak, da sončne celice poganjajo vodno črpalko, ki vodo prečrpa iz spodnjega v zgornji rezervoar. Voda, ki je v rezervoarju, ima tako večjo potencialno energijo kot črpalka. Zraven črpalke se nahaja generator (vodna turbina), ki nam proizvaja elek-trično energijo, ko ni sonca. Generator upravljamo preko ventila.

Te naloge sem se lotil predvsem zato, ker sem opazil problem pri shranje-vanju sončne energije, ki je na voljo le takrat, ko sije sonce, in jo uporabniki v večini primerov ravno takrat ne potrebujejo in tudi zaradi tega, ker me je zanimalo, kako bi tak sistem, ki sem ga zasledil sam, kot koncept deloval v praksi. Prednosti tega tipa baterije sta tudi, da se shranjena energija s ča-som ne zmanjša in da je ni treba tako pogosto menjati, saj z leti ne izgublja na kapaciteti.

Podoben, nekoliko večji sistem bi lahko uporabil za shranjevanje energije na različnih vikendih in objektih, ki nimajo električne napeljave. S tem bi bil s količino shranjene energije omejen samo z velikostjo rezervoarja.


HIDRAVLIČNI CEPILNIK DRVAvtor: Klemen Razinger, Matic Lukan, 4.Ma

PovzetekZa tovrsten projekt sva se odločila, ker se nama je zdelo smiselno, da je izdelek na koncu funkcionalen. Najprej sva pri sosedu natančno pregledala cepilnik, iz katerega sva povzela glavne mere. Ogrodje sva narisala v pro-gramu solidworks. Potem sva kupila material za ogrodje, ki ga je bilo pot-rebno utrezno obdelati. Dele sva nato razrezala in jih zvarila po načrtu. Pri podjetju Rosi tech sva naročila črpalko,ventile, cilinder in filter. Na CNC stroj sva zrezkala vodila in nanje pritrdila cepilno sekiro. Cilinder bo prenesel obremenitve do 20 ton, rezervoar pa bo sprejel do 30 l olja. Vsa konstrukcija cilindra bo zložljiva za lažje shranjevanje ob neuporabi. Transportiranje je možno s standardnim tritočkovnim vpetjem na traktorju.

IZDELAVA INTELIGENTNEGA AVDIO KONTROLERJAAvtor: Bogataj Lenart, 4.Ea

PovzetekZaključni izdelek za poklicno maturo z imenom avdio vmesnik sem izdelal z namenom, da bi v raznih gostinskih objektih in lokalih olajšal delo natakar-jem, ki ga imajo z upravljanjem zvoka, npr. v zunanjih in notranjih prostorih.

Glavna prednost avdio vmesnika je ta, da so viri zvoka npr. radio, predva-jalnik zgoščenk, računalnik, televizor zbrani v tej napravi. Posledično lahko izbiramo, kateri izvir zvoka se bo predvajal v določenem prostoru, krmilimo pa lahko tudi jakost le-tega. Preko Rasppbery Pi imamo možnost poslušanja glasbe v živo ali iz lastne zbirke. Bistvena zahteva je bila, da bo vmesnik eno-staven za uporabo, saj ga bodo uporabljali ljudje, katerim ta tehnologija ni blizu. Pri nalogi mi je bila v veliko pomoč knjiga Akustika, internet in znanje, pridobljeno v šoli.


KOLEDARAvtor: Robert Mavec, 4.Ra

PovzetekZa nalogo sem si izbral izdelavo programa v enem od programov za namizno založništvo. Naloga je bila sestavljena iz več delov. V prvem delu opisujem urejanje in pripravo fotografij, v drugem uporabo aplikacije – dodatka za izdelavo koledarja - in v tretjem oblikovanje koledarja in postopek priprave za tisk. Zanimiv se mi je zdel tudi izvoz končane datoteke koledarja v swf format. Gre za animacijo, ki omogoča spletno listanje.

Kot dodatek za izdelavo koledarja sem uporabil aplikacijo Calendar Wizard. Aplikacija je brezplačna, odprtokodna in spisana v javascript-u. Omogoča različne nastavitve, predvsem velja omeniti, da omogoča vnos slovenskih praznikov.


HIDRAVLIČNA DVIGALKA MOTORJAAvtor: Mati Ponikvar, 4.Mb

PovzetekZa 4. izpitno enoto poklicne mature sem si izbral izdelovanje hidravlične dvigovalke avtomobilskega motorja. To idejo sem dobil predvsem po konča-nem predmetu PNH v tretjem letniku, kjer smo izvedeli nekaj osnov o hi-dravliki. Prav tako pa sem izdelal dvigalo zaradi potrebe po njem. Dvigalo se je uporabilo pri projektu Caddy Pick up, ki ga izdelujeta Nik Piber in Primož Jagodic. Tako se bomo sedaj lahko lotili večjih projektov zamenjav motojev v naših avtomobilih. Dvigalo je brez težav dvignilo 150- kilogramski VW mo-tor. Prav tako lahko drži težo treh povprečno težkih moških (80kg). Mislim, da je dvigalka odličen primer izdelovanja uporabnih priprav doma, potrebno je samo predznanje v kovinarstvu. Dvigalo se uporablja večinoma pri meha-nikih, in sicer za dvigovanje motorjev oziroma česar koli težjega.


MEHANIZEM ZA REGISTRSKO TABLICOAvtor: Jan Tavčar, 4.Ma

PovzetekZa izdelek sem se odločil predvsem zaradi previsokih kazni na slovenskih cestah. Na spletu sem naročil motorček in vezje ter narisal začetni načrt. Načrt smo kasneje nekoliko izpopolnili in pričeli z izdelavo kovinskega ohiš-ja. Sistem je sestavljen iz dveh delov – škatle za motorček in vetrne zaščite. Ohišje je narejeno iz 2 mm debelega železa, povezava med servo motorjem ter ohišjem za tablico je narejena iz 1,5 mm debele jeklene žice. Vse skupaj sem sestavil ter preveril delovanje. Nato sem se lotil brušenja in barvanja. Izbral sem črno barvo, da je ohišje čim manj opazno. Na koncu sem naredil še nosilec za stikalo ter speljal elektriko od zadnjega sedeža, kjer je čip, do stikala. Celoten sistem sem preizkusil, a ni bilo nobenih napak. Zanimanja za tak sistem je s strani motoristov vedno več.


NAJDI ČASAvtor: Rok Hudobivnik, 4.Rb

PovzetekNamen zaključne naloge je bil izdelati spletno aplikacijo za ustvarjanje do-godkov, katerih datum ni določen in je lahko fleksibilen glede na prosti čas povabljenih gostov. Zato nalogo sem se odločil zato, ker sem bil v preteklem letu vpleten v več dogodkov, na katere posamezniki niso mogli priti zaradi različnih razlogov. Z nalogo sem se pobližje spoznal z objektnim programi-ranje PHP, uporabo različnih programskih ogrodij, Googlovim programskim vmesnikom ter upravljanjem s spletnim strežnikom Apache.

Lumen je brezplačno ter odprtokodno PHP programsko ogrodje, zgrajeno na osnovah komponent, ki so del večjega programskega ogrodja Laravel. Ena izmed najbolj očitnih prednosti tega mikro programskega ogrodja je hitrost, čeprav lahko vključimo tudi dodatne knjižnice in pripomočke iz Laravel-a. Nekatere izmed glavnih lastnosti so usmerjanje, vključevanje dodatnih knjižnic, enotno dedovanje podobe spletne strani, upravljanje s podatkov-nimi bazami, migracija podatkov in umeščanje ukazov na časovni razpored. Lumen je namenjen manjšim projektom ter streženju podatkov prek pro-gramskega vmesnika. Na primer, če del aplikacije, ki jo poganja Laravel, dobi v povprečju veliko več zahtev kot ostali deli aplikacije, bi za ta del uporabili Lumen.


RAČUNALNIŠKA IGRA BOMBERMANAvtor: Boštjan Pintar 4.Rb

PovzetekAplikacija je izdelana v programskem jeziku C# in v orodju Monogame. Za urejanje slik je uporabljeno orodje Paint.NET. Igra omogoča igranje ene ose-be ali dveh. Vključena je tudi izbira različnih map � predlog.

V enoigralnem načinu mora igralec pobiti vse pošasti. Če se ga pošast do-takne ali pa če ga ujame eksplozija bombe, je igre konec. Igralec ima na voljo samo bombe. Določeni elementi na mapi so uničljivi. Če jih uporabnik uniči, lahko dobi nadgradnjo. Igra vsebuje sledeče nadgradnje: večja eksplo-zija, več bomb in večja hitrost igralca.

Dvoigralni način je zelo podoben enoigralnemu načinu. Igralca se morata pobiti. Vsak igralec se pojavni na svojem mestu. Nadgradnje so omogočene, zato jih vsak nabere čim več in pri tem poskuša ujeti nasprotnika v eksplozi-ji.


RAČUNALNIŠKA IGRA UNIČI ASTEROIDEAvtor: Maks Hafner 4.Rb

PovzetekAplikacija je sprogramirana v programskem jeziku C#. Uporabljena so orodja Monogame, XNA in Inkscape za vektorsko grafiko.

Igra ima tri težavnostne nivoje in je časovno omejena. Ob igranju se sešte-vajo točke po različnih algoritmih glede na težavnost.

Cilj igre je, da v določenem času uničimo čim več asteroidov in s tem dose-žemo čim več točk.


TESLOV TRANSFORMATORAvtor: Tilen Pogačnik, 4.Ea

PovzetekKot zaključno nalogo sem se odločil izdelati Teslov transformator. Je eden ključnih izumov, ki so pripomogli k razvoju brezžičnega prenosa električne energije. Izdelek je namenjen prikazu delovanja Teslovega transformatorja, sestavnih delov itd. Za vzbujanje je izbrana visokonapetostna kaskada manj-šega toka, primarni in sekundarni navitji pa sta izdelani iz 5 mm in 0,15 mm debele bakrene žice. Sam načrt Teslovega transformatroja z lahkoto najede-mo na internetu, a je dokaj težka izvedba, saj si nekaterih delov preprosto skoraj ne moreš priskrbeti, če ne zaradi cene, pa zaradi redkosti oz. uniče-nosti.


PREDELAVA PICK-UP VOZILAAvtor: Primož Jagodic in Nik Piber, 4.Ma

PovzetekZa četrto izpitno enoto poklicne mature sva izbrala predelavo pick-up vo-zila. Uporabila sva vozilo Volkswagen Caddy prve generacije s 1600 cm³ di-zelskim motorjem. Na idejo sva prišla, ko sva si ogledala srečanje starodob-nih vozil v Avstriji, kjer sva se še posebej navdušila za Volkswagen Caddy, ki je v Sloveniji zelo redko vozilo. Tako sva avgusta 2014 kupila 25 let staro vo-zilo, ki sva ga kasneje začela obnavljati. Tekom projekta sva uporabila mnoga znanja, pridobljena v času srednješolskega izobraževanja, kot npr. varjenje, napeljevanje električne inštalacije, hidravliko, preoblikovanje kovinskih in nekovinskih materialov itd. Na vozilu je bila sanirana vsa rja, zamenjane vse komponente podvozja, na novo napeljana električna inštalacija, celotna kabina je na novo izolirana z najnovejšimi materiali, ki jih je možno dobiti na trgu itd. V vozilo je vloženo okoli 1000 ur dela in nekaj več kot 3000 €.


ULTRAZVOČNI VLAŽILNIK PROSTORAAvtorja: Matej Eržen in Mitja Sajovic , 4.Mb

PovzetekV okviru zaključne naloge za poklicno maturo izdelan avtomatiziran ultra-zvočni vlažilnik prostora lahko uporabimo v zdravstvene namene za vzposta-vljanje primerne stopnje hladne vlažnosti v bivalnih prostorih, s čimer posledično zmanjšamo elektrostatično naelektrenost v zraku, kar vpliva na zmanjšanje dihalnih težav zaradi suhega zraka. Z dodajanjem eteričnih olj v zalogovnik z vodo pa poleg zdravega ozračja lahko ustvarimo tudi prijetno aromatično bivalno okolje. Napravo seveda lahko uporabimo za primerno vlaženje v rastlinjakih ali v proizvodnih prostorih v živilski industriji.

Glavna sestavna elementa avtomatiziranega vlažilnika sta tristopenjski ul-trazvočni vlažilnik in programirljiv krmilnik Easy 719 DC-RC. Ostali vgrajeni elementi avtomatizacije naprave služijo predvsem za varno, natančno in

zanesljivo delovanje sistema. Pred uporabo naprave je potrebno vgrajen zalogovnik najprej napolniti z vodo. Po priključitvi sistema na električno omrežje in sprožitvi delovanja programirljiv krmilnik s pomočjo črpalke in merjenja nivoja vode poskrbi za prečrpavanje vode v drugo posodo, v kateri se nahaja ultrazvočni vlažilnik. Ko se v tej drugi posodi ustvari ustrezna ko-ličina hladne vodne megle, jo vgrajeni ventilator izpiha iz naprave v prostor. Uporabnik lahko vse faze delovanja naprave spremlja tudi preko zaslona oz. prikazovalnika, vgrajenega na krmilniku, in se po potrebi odziva na njegova sporočila.


SOJENJE TEKMEAvtor: Vid Čufar, 4.Ra

PovzetekV zaključni nalogi sem predstavil izdelavo aktivne spletne strani, ki omogoča sojenje tekem balvanskega športnega plezanja, izračunava točke tekmoval-cev in prikaz rezultatov. Za izdelavo sem uporabljal programske jezike HTML, PHP, MySQL in Javascript. Kodo sem pisal v programu Notepad++. V nalogi sem predstavil probleme, s katerimi sem se srečeval, rešitve in možnosti izboljšave.

Izpostavil bi postavitev elementov za boljšo preglednost in organiziranost spletne strani. Zanimiva je tudi rešitev algoritma Izračun točk in zapis le-teh v podatkovno bazo.

NAPAJALNI PULT 380V/16AAvtor: Imer Osmani 4.Ea

PovzetekZa zaključno nalogo sem se odločil, da naredim napajalni pult za preizku-šanje trifaznih elektro motorjev, kot so: asihronski, sihronski in enosmerni usmernik od 0 V do 30 V. Ohišje sem izdelal sam in vanj vgradil ustrezne varovalke (C16: L1, L2, L3, B10: enosmerni tokokrog). Napajalni pult ima tri tipke, zelena pomeni vklop, rdeča izklop in črna pa menjavo faz - vrtenje motorja v obe smeri. Enosmerni usmernik je namenjen za priklop manj-ših enosmernih porabnikov. Ima ima izhod od 0 V do 30 V pri največjem


toku 1,5A. Načrt sam narisal sam v tretjem letniku pri praktičnem pouku.

POLNILNIK AKUMULATORJEV V ECS TEHNOLOGIJIAvtor: Škrabec Blaž, 4.Ea

PovzetekECS® je patentirana metoda za polnjenje akumulatorskih baterij. Ime je kra-tica metode dela - Electrode-Specific Charging System in je najnaprednejša tehnologija polnjenja akumulatorjev, ki je prinesla veliko novega na tem področju . ECS mogoča hitro in varno polnjenje in podaljšanje življenjske dobe akumulatorjev. Uporabimo jo lahko za vse vrste in kemijske sisteme akumulatorjev. Izdelano vezje (naloga) omogoča minimalni polnilni čas 15 minut pri NiCd in NiMH ter 30 minut pri Pb in 60 minut pri LiIon baterijah.

Z zaporednim polnjenjem večina baterij doseže zgornjo tehnično kapacite-to, ki je lahko za 10 in več % nad nazivno kapaciteto. Število polnjenj se lah-ko poveča celo za desetkrat v primerjavi z najboljšo alternativno metodo.


SISTEM ZA HITRO SPELJEVANJE Avtor: Aleš Zupanc, 4.Ea

PovzetekNaloga vključuje dokumentacijo več kot leto dni trajajočega razvojnega projekta načrtovanja, projektiranja vezij, programiranja, testiranja, od-pravljanja napak, izdelave ter vgradnje sistema za hitro speljevanje dirkal-nikov - dragsterjev. V nalogi sem na kratko predstavil problematiko starta dirkalnikov dragsterjev. Podrobno sem opisal uporabljene elektronske ele-mente, načrtovanje tiskanih vezij s programskim CAD/CAM orodjem EAGLE in razvoj programa, ki je potreben za delovanje mikrokontrolerja ATmega 328-MMH. Program sem razvil v programu BASCOM-AVR. V zadnjih treh mesecih sem tudi izpopolnil prvo verzijo sistema. Druga izboljšana verzija iz-delanega vgrajenega sistema, ki je podrobno opisana v tej nalogi, na dirkal-niku deluje brezhibno in pripomore k zares odličnem startu ter vrhunskim uvrstitvam dirkača – mojega očeta.

KROŽEK LINUX/C/ARMAvtor: Žiga Lausegger

PovzetekNa krožku Linux/C/ARM si ogledamo, kako v operacijskem sistemu Arch Linux lahko brezplačno programiramo NXP mikrokrmilnike z vgrajenimi ARM mikroprocesorji. Gre za trenutno najbolj razširjeni, zmogljivi in varčni mikroprocesor, ki bi ga moral znati programirati vsak elektronik - trend na-mreč kaže v prid digitalni in ne analogni elektroniki. Ogromno ljubiteljev se ponaša z znanjem programiranja mikrokrmilnikov, kar je zmotno, saj večina zgolj uporablja gonilnike oz. funkcije visokonivojskih jezikov (C++, Python), ki so jih zanje v nizkonivojskih jezikih C in ARM assembly predhodno napi-sali inženirji. Tako se ljubitelji nevede zgolj učijo uporabe visokonivojskih programskih jezikov (C++, Python), medtem ko programiranje mikrokrmil-nikov zanje ostane uganka. Na krožku Linux/C/ARM se vsega skupaj lotimo sistematično in po vrsti. Najprej dober del ur namenimo namestitvi in spo-znavanju operacijskega sistema Arch Linux, v katerem delamo. Udeleženci spoznajo vse podrobnosti o izrazih, kot so bios, bootloader, fstab, initram, initcpio ... Ko udeleženci pripravijo operacijski sistem za nadaljnje delo, se začne učenje osnov nizkonivojskega programskega jezika C, v katerem na-pišemo oz. zreproduciramo nekaj pogosto uporabljenih Linux aplikacij. Ko tudi C programski jezik ne predstavlja več ovir, se lotimo prebiranja mikro-


krmilniške dokumentacije in pisanja lastnih gonilnikov za ključne elemente mikrokrmilnika. Tu se udeleženci naučijo tudi razhroščevanja in pravilnega izdajanja programske opreme preko orodja GitHub. Po želji se poglobimo tudi v ARM mikroprocesor.

Krožek je primeren za dijake tehniških šol, gimnazijce, študente in druge, ki se želijo naučiti pravilnega programiranja mikrokrmilnikov. Krožek zahteva dobro znanje angleškega jezika! Priporočen je nakup svojega vgrajenega sistema LPC4088 Quickstart board in programatorja LPC-Link 2, na katerih udeleženci lahko trenirajo doma. Priporočena je tudi uporaba lastnega prenosnega računalnika, na katerega udeleženci namestijo svež operacijski sistem - podatki na računalniku so izgubljeni.

ELEKTRIČNI SKIROAvtor: Jošt Močnik, 4.Mb

PovzetekŽe dolgo sem si želel naredi nekaj, kar bi mi olajšalo premagovanje krajših razdalj. Poglobil sem se o dodelavi pogonskega sklopa za namestitev na ski-ro. Verižni prenos moči je speljan na zadnje kolo skiroja. Uporabil sem DC brezkrtačni motor, ki omogoča doseganje hitrosti do 15 km/h. Za potrebe motorja sem vgradil 5 Ah baterijo, ki sem ji dodal krmilnik hitrosti z mehkim zagonom. Krmilnik ima vgrajene tudi dodatne funkcije, ki so potrebne za


varno rabo in daljšo življenjsko dobo motorja.

BUGGYAvtorja: Rok Tavčar in Klemen Bohinc, 3.Me

PovzetekŽe na začetku tretjega letnika sva začela razmišljati o najinem zaključnem izdelku. Imela sva veliko idej vendar je na koncu prevladala ideja, da bi sama izdelala svoj avto. Oktobra sva že pričela z risanjem projekta in zbiranjem idej ter posameznih delov. Vse od novembra pa do aprila sva varila ogrodje avtomobila. Kupila sva karamboliran ATV 4 - kolesnik z 250 ccm motorjem, ki ima tudi vzvratno prestavo. Zadnjo gred skupaj z verižnim prenosom ter zavoro sva morala podaljšati z distančnikom, ki sva jih sama naredila v šoli. Distančnika sva privarila na konceh gredi. Za večjo ojačitev gredi sva upora-bila ležaje, ki so direktno pritrjeni na ogrodje. Zaradi vsega tega sva morala dodatno podaljšati zadnji del avtomobila. Avtomobil ima vzmetenje samo spredaj in je zato vožnja trša. Volanski mehanizem sva zamenjala z volansko letvijo iz VW pola. Zavorni sistem je na zadnji gredi ter na obeh sprednjih kolesih. Avto sva opremila s smerniki in lučmi ter varnostnim pasom. Avto je varen in hiter, vendar ni primeren za vožnjo po glavnih in regionalnih ce-stah. Buggy-a nameravava še prebarvati.


DAN USTVARJALNOSTIZBORNIK POVZETKOV

projektne naloge dijakov

projektni tedni

201514. 4. 2015

TehMeh3: Questionnaire Report

http://499.gvs.arnes.si/mic/mod/questionnaire/report.php?instance=27&sid=27&action=vall

1/4

Tehnik mehatronike 3

Prijavljeni ste kot Miran Kozmus (Odjava)

mic ► TehMeh3 ► Vprašalniki ► Vprasalnik_2 ► Questionnaire Report ► View All

Responses

View All Responses. Vsi sodelujoči. View Default order Responses: 21

Vprašalnik_2Obkroži odgovor, s katerim se najbolj strinjaš.

1. Delo v času projektnega tedna je drugačno kot v času rednega pouka. Ali ti je bil

drugačen način dela všeč?Response Average

Total

da

86%

18

delno

14%

3

Total

100% 21/21

2. Prosim, da utemeljiš svoj odgovor.

#Response

1zato, ker delamo praktično .

1vse je dobro razen izdelava poročila.

1delo je bolj razgibano.

1več imaš od praktičnega pouka. veš kam kaj sodi in dobiš občutek kako

delujejo stvari.1

delo v času projektnega tedna mi je zelo včeš, saj se razlikuje od

vsakdanjega pouka. je tudi veliko bolj poučno.

1všeč mi je zato, ker razbije monotonost pouka ter nam omogoča prakso

1ker se mi zdi bolj zanimivo kot redni pouk.

1delo je bilo zanimivo

1delo je bolj ekipno in zabavno, saj ne sedimo pri miru in ne poslušamo

kako profesor razlaga 45 minut.

1ker je bolj zanimivo

1všeč mi je projektno delo, zato ker smo razdeljeni po skupinah in imamo

vsak svojo zapolitev

View

Dodatne nastavitve Questions Preview

All responses (21)View All Responses

View Default orderAscending order Descending order Delete ALL Responses

Prenesi v tekstovnem

formatu

View By Response

SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA

ŠOLSKI CENTER KRANJKidričeva cesta 55 4000 KRANJhttp://www.sckr.si

projektni teden 5 - sckr.si · kroŽek linux/c/arm ... ki je zajemal ogled ljubljane, ekskurzijo v...

Documents