prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja ... · prostora se tako ukvarjajo tudi:...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Eva Prelog
PROSTOR JUŽNE OBVOZNICE: ŠTUDIJA URBANEGA RAZVOJA NASELJA RAZVANJE
Diplomsko delo
Maribor, september 2010
I
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Arhitektura
PROSTOR JUŽNE OBVOZNICE: ŠTUDIJA URBANEGA RAZVOJA NASELJA
RAZVANJE
Študent: Eva PRELOG
Študijski program: univerzitetni, Arhitektura
Mentor: doc. Uroš Lobnik, univ. dipl. inž. arh.
Somentorica: asist. Vanja Skalicky, univ. dipl. inž. arh.
Maribor, september 2010
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. Urošu Lobniku,
univ. dipl. inž. arh., za strokovno svetovanje,
vodenje in potrpežljivost pri nastajanju
diplomskega dela.
Hvala tudi staršem, ki so mi omogočili študij,
Roku za odganjanje računalniških tegob ter
Matevžu za spodbudo.
IV
PROSTOR JUŽNE OBVOZNICE: ŠTUDIJA URBANEGA RAZVOJA NASELJA RAZVANJE
Ključne besede: arhitektura, urbani razvoj, Razvanje, grajeni rob, strnjeno naselje,
vrstne hiše
UDK: 711.585(043.2)
Povzetek
Trasa nove južne obvoznice v Mariboru vpliva na urbane in naravne danosti prostora.
Locirana je na območju med naravnim robom Pohorja ter južnim robom mesta. Prostor
ob obvoznici je zato potrebno skrbno ter premišljeno načrtovati. Del tega območja je
tudi naselja Razvanje.
Diplomsko delo zato analizira in sintetizira urbano sliko naselja Razvanje ter uvaja
smernice, ki bi doprinesle h kvalitetnejšemu urbanemu razvoju. Za ugodno bivanje pa ni
pomemben le prostor, v katerem se gibljemo, temveč tudi sama bivalna celica, v kateri
domujemo. V sklopu tega obravnavamo tudi možnosti tipologij vrstnih hiš na robu
naselja.
V
THE PLACE OF THE SOUTHERN BYPASS: THE STUDY OF THE URBAN DEVELOPMENT OF
THE SETTLEMENT RAZVANJE
Key words: architecture, urban development, Razvanje, build‐up outskirt, build‐up
area, row houses
UDK: 711.585(043.2)
Abstract
The place of the new southern bypass in Maribor is very important as it affects the
urban and the natural characteristics of the area. It is located between the hill Pohorje
and the south edge of the town Maribor. Therefore, the surrounding area of the bypass
should be planed thoughtfully and carefully. A part of this area is also the settlement
Razvanje.
In this diploma thesis the urban picture of the settlement Razvanje is analyzed and
synthesized. The thesis also provides guidelines, which would contribute to a better
quality of the urban development. For comfortable residing not only the area in which
we live matters but also the housing cell. Therefore, different typology possibilities of
row houses on the outskirts of the settlement are presented.
VI
KAZALO
1 UVOD .................................................................................................................. 1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ................................................................................. 1
1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ............................................................... 1
1.3 UPORABLJENE METODE DELA ........................................................................... 2
2 IZHODIŠČA .......................................................................................................... 3
2.1 URBANISTIČNO NAČRTOVANJE ........................................................................ 3
2.2 URBANI RAZVOJ ................................................................................................ 3
2.3 NASELJA ............................................................................................................ 4
3 NASELJE RAZVANJE ............................................................................................. 6
3.1 SPLOŠNO O RAZVANJU ..................................................................................... 6
3.2 NARAVNE DANOSTI .......................................................................................... 8
3.2.1 MED DRAVSKIM POLJEM IN POHORJEM ...................................................... 8
3.2.2 KLIMATSKE ZNAČILNOSTI ........................................................................... 10
3.2.3 HIDROGRAFSKE ZNAČILNOSTI .................................................................... 11
3.3 ANTROPOGENE DANOSTI ............................................................................... 13
3.3.1 DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ..................................................................... 13
3.3.2 NAMENSKA RABA PROSTORA ..................................................................... 14
3.4 ANALITIČNE KARTE ......................................................................................... 17
4 URBANISTIČNO‐ARHITEKTURNA DELAVNICA MARIBOR JUG ............................. 36
4.1 SPLOŠNO O DELAVNICI ................................................................................... 36
4.2 TRASA JUŽNE OBVOZNICE ............................................................................... 36
4.3 ZELENI SISTEM POTI IN POVEZAV .................................................................... 41
4.4 PROMETNA UREDITEV .................................................................................... 44
5 PROJEKTNI DEL ................................................................................................. 46
5.1 PRIMERI .......................................................................................................... 47
VII
5.1.1 Tegnestuen Vandkunsten: Fuglsankpark , Danska, 1980 ........................... 48
5.1.2 Van Sambeek & Van Veen: Witbrant Oost, Tilburg, 2002‐2005 ................ 49
5.1.3 Jörn Utzon: Kingohusene, Elsinore, Danska, 1956 ...................................... 50
5.2 VARIANTE TLORISNIH REŠITEV ........................................................................ 51
6 SKLEP ................................................................................................................ 68
7 VIRI IN LITERATURA .......................................................................................... 69
7.1 SEZNAM VIROV ............................................................................................... 69
7.2 SEZNAM LITERATURE ...................................................................................... 69
8 SEZNAMI ........................................................................................................... 71
8.1 SEZNAM GRAFIKONOV ................................................................................... 71
8.2 SEZNAM KART ................................................................................................. 71
8.3 SEZNAM SHEM ................................................................................................ 71
8.4 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 72
8.5 SEZNAM TABEL ............................................................................................... 73
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 1
1 UVOD
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Ključno urbanistično vprašanje Maribora je zagotovo južni rob mesta, ki ga zaokrožuje
Pohorsko hribovje – ena največjih naravnih danosti tega območja. Trasa nove mariborske
južne obvoznice poteka po pomembnem stičišču na robu mesta na eni strani ter robu
Pohorja na drugi in tako intenzivno posega v prostor, zato je še posebej pomembno
izkoristiti razvojne potenciale območja ob obvoznici. Negativen vpliv obvoznice je z
vizijami potrebno znižati na minimum ter ga izkoristiti, tako da kvalitete prostora še bolj
pridejo do izraza in so z novo infrastrukturo tako tudi bolj dostopne širši javnosti.
Vzpostaviti je torej potrebno simbiozo med urbanim in naravnim.
Vplivi južne obvoznice se dotikajo tudi obmestnega naselja Razvanje ob jugovzhodnem
delu Pohorja, ki s svojo lego, gozdovi, kmetijskimi zemljišči ter individualnimi hišami daje
podobo mirnega suburbanega naselja. Problem diplomskega dela tako predstavlja južna
obvoznica, ki posega v prostor.
1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA
Namen diplomskega dela je analizirati obstoječo urbano sliko naselja Razvanje s ciljem
študije variant urbanega razvoja glede na analize spoznanj, ki so nastale pri urbanistično‐
arhitekturni delavnici Maribor‐jug. V diplomskem delu preučujemo potenciale
urbanističnega razvoja naselja Razvanje. Kot obmestje mesta Maribor ima naselje
Razvanje potenciale za kvalitetno bivalno okolje. Da bi dosegli kvalitetno zasnovo
grajenega roba naselja, smo izdelali variantne predloge zasnov stanovanjske enklave nizke
gostote.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 2
Z diplomskim delom želimo poglobiti in pridobiti znanje o analiziranju določenih situacij,
ugotoviti, kaj so kvalitete in pomanjkljivosti usmerjanja urbanega razvoja ter poglobiti
znanje o prostorskem načrtovanju. Z vključitvijo projektivnega dela tlorisnih variant pa
želimo pokazati, da naselje lahko tvorijo različne tipologije na enakih izhodiščnih
parcelacijah, in da je tudi to ključnega pomena pri ustvarjanju kvalitetnega bivalnega
okolja.
1.3 UPORABLJENE METODE DELA
Diplomsko delo smo izdelali s sočasno uporabo različnih metod: deskriptivne metode,
komparativne metode ter metode analize in sinteze. Tako smo proučili dejstva in odnose,
le‐te primerjali in odkrivali podobnosti in razlike ter posamezne dele proučili na nivoju
razčlenjevanja in jih obravnavali glede na druge oz. glede na celoto (analiza) ter na nivoju
združevanja smiselnih sestavin celote povezanih delov (sinteza).
Najprej smo preštudirali območje, knjižne vire ter ostalo pisno in slikovno gradivo
(elektronski viri, spletni viri, obisk razstav). Zatem smo obiskali obstoječe soseske, ki smo
jih s pridobljenim znanjem znali smotrno ovrednotiti, analizirati, sintetizirati in primerjati.
Sledilo je oblikovanje smernic urbanega razvoja naselja Razvanje ter projektni del
tipoloških variant.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 3
2 IZHODIŠČA
2.1 URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
Urbanistično načrtovanje združuje dva pojma: načrtovanje in urbanizem. Proces
načrtovanja v urbanizmu tako pomeni, da z nekimi tehnikami, ki so dogovorjene na
podlagi norm, dogovorov, izkušenj, določimo rabo zemljišč ter organiziramo dejavnosti v
prostoru. Cilj urbanističnega planiranja pa je, da uskladimo naravne in ustvarjene danosti
z različnimi interesi uporabnikov. Poleg inženirsko‐tehničnih komponent moramo
upoštevati še okoljevarstvene, gospodarske, socialne, pravne in druge. Z načrtovanjem
prostora se tako ukvarjajo tudi: urbana geografija, urbana ekonomika, pravne vede,
urbana sociologija, urbana psihologija, umetnostna zgodovina, ekologija, okoljevarstvo,
varstvo kulturne dediščine in drugi. Diplomsko delo se zaradi obsežnosti teme ne ukvarja z
vsemi naštetimi segmenti.
2.2 URBANI RAZVOJ
Urbani razvoj mora biti skrbno načrtovan. Obstoječe območje mora biti znanstveno in
strokovno interdisciplinarno obravnavano.
Pomemben del metodike sestoji iz inventarizacije, analize in vrednotenja prostora,
kreativnega oblikovanja variant ter sinteze plana oz. projekta. Inventarizacija, analiza ter
vrednotenje v urbanističnem planiranju zajemajo zlasti prostorske danosti ob upoštevanju
razvojnih potreb po prostoru ter njegove (okoljske) nosilne sposobnosti (Pogačnik, 1999).
Vrednotimo naravne in antropogene danosti v prostoru. Po interdisciplinarni
inventarizaciji in analizi zberemo podatke, jih preučimo, diskutiramo, izločamo,
združujemo, primerjamo in vrednotimo. Postopek prinese rezultate o prostoru: kakšne so
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 4
omejitve, kaj so kvalitete in pomanjkljivosti prostora, kje je potencial, kaj je potrebno
odpraviti, katere funkcije potrebuje in kje, kam naj se širi, bodisi na mikro ali makro ravni.
2.3 NASELJA
Naselja so manjše naselbinske celote, zgrajene iz manjših ali večjih skupin stavb, vključno
z ureditvijo prostora. Poznamo tista, ki zadržujejo tipe ljudi z nekimi skupnimi dejavniki in
so namenjena izključno neki dejavnosti, npr. počitniška, turistična, zdraviliška, rudarska,
univerzitetna, industrijska, začasna delavska in druga.
Glavni obliki naselja sta mestno naselje oz. mesto in ruralno naselje oz. podeželje. Mestno
naselje je večje, večfunkcionalno, ne živi pa od lastnega zemljišča, tako kot podeželje, ki se
hrani s podeželskimi dejavnostmi.
Pojavlja se trend živeti v obmestju – naselju blizu mesta, kjer je količina prometa, hrupa,
grajenega okolja in drugih dejavnikov nižja in marsikomu predstavlja najkvalitetnejši
prostor za bivanje. Ljudje so z mestom še vedno povezani, vsakodnevno migrirajo tja na
delo, v šolo, po opravkih, obenem pa so od njega oddaljeni. Nekateri nudijo storitve,
oskrbo, proizvodnjo, kulturne dejavnosti tudi znotraj obmestnega naselja, kar je ključnega
pomena za funkcioniranje naselja, saj le‐to težko deluje brez vsakršne oskrbe in le kot
pusto spalno naselje, kjer se nič ne dogaja.
Shema 2‐1: Shema odnosov med mestom in obmestjem
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 5
Obmestja od mest ločujejo vmesne odprte površine, ki so običajno kmetijske. Zeleni
sistemi prebivalcem obmestij omogočajo kvalitetno bivanje ter naravne rekreacijske
površine, ki jih je v mestu manj ali jih ni. Obmestja so tudi območja intenzivnejših stikov
med ruralnim in urbanim območjem. Eno takih obmestij je tudi naselje Razvanje, kar
prikazuje spodnja shema.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 6
3 NASELJE RAZVANJE
3.1 SPLOŠNO O RAZVANJU
"Prijetno bivalno okolje domačinom in prijazno zatočišče vsem, ki jih pot pripelje k nam, je
naš moto." (Krajevna skupnost Razvanje)
Obmestno naselje Razvanje leži na jugovzhodu Maribora, loči ju zeleni pas travnikov in
njiv, ki naselju kljub bližini mesta omogoča bivanjsko kvaliteto. Je najmanjša krajevna
skupnost v mariborski občini, meji na mestne četrti Radvanje, Tabor in Tezno ter na
občino Hoče‐Slivnica, razteza pa se na 5,5 km2 in po letošnjih podatkih šteje 1417
prebivalcev.
Shema 3‐1: Shema odnosov mesto ‐ obmestje na našem primeru Maribor – Razvanje
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 7
Vpeto je med dve pokrajinski enoti: Dravsko polje in Pohorje. Za boljšo predstavitev same
lege kraja smo v poglavju o naravnih danostih opisali ti dve enoti.
Slika 3‐1: Lega naselja Razvanje glede na Maribor (vir: www.geopedia.si, 4.6.2010)
Karta 3‐1: Stik dveh pokrajinskih enot (vir: Paskolo, 2008)
Materialni viri pričajo, da je območje bilo poseljeno že pred 4000 leti. Strateška lega je
omogočila poselitve na pohorskem grebenu med Razvanjem in Radvanjem, o čemer priča
prazgodovinsko gradišče Poštela. Kilometer dolg nasip odkriva temelje štirinajstih hiš in
svetišča, ki naj bi izvirali iz 4. stoletja pred našim štetjem. Prvič se Razvanje v pisnih virih
omenja še prej kot Maribor leta 985. Spomenik v kraju je tudi približno 900 let stara
cerkev.
Slika 3‐2: Naselje Razvanje (vir: http://www.vecer.com/clanek2009111805487023, 1.9.2010)
Razvanje je bilo nekoč idilična podpohorska kmečka vasica. Hitre spremembe, ki obsegajo
čas osamosvojitve, so povzročile spremembe v industriji in gospodarstvu ter posledično v
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 8
sestavi in težnjah prebivalstva. Vse to prinaša nove zahteve in spremembe tudi v prostor.
Ljudje na eni strani odhajajo iz podeželskih območij oziroma opuščajo kmečki način
življenja, nekaj časa živijo v mestnih naseljih, ko si – morda naslednja generacija –
ponovno zaželijo stika z naravo in se posledično selijo na območje, ki pa že ima nekatere
značilnosti urbanega prostora. To je t.i. proces suburbanizacije, ki je v zadnjem času v
veliki meri prisoten tudi v Sloveniji (Paskolo, 2008).
3.2 NARAVNE DANOSTI
Delimo jih na tri bistvene sestavine biosfere: tla, vodo in zrak, ter na spremljajoče, z njimi
povezane programe. Vede oz. znanstvena in strokovna področja, ki te danosti proučujejo
so: geografija, geologija, seizmologija, hidrologija, meteorologija, pedologija, agronomija,
gozdarstvo, varstvo okolja, urbana ekologija, biologija, krajinska arhitektura (Pogačnik,
1999).
Pri geomorfoloških danosti je pomemben relief in nadmorska višina, kar prikazujemo z
izohipsami. Pomembna je tudi razgibanost terena in njegova oblikovanost.
Z reliefom in nadmorsko višino je povezana tudi osončenost, ki je za bivanje ključna.
Odvisna je od geografske širine, letnega in dnevnega časa, stopnje oblačnosti, megle,
dima, smoga ter vrste površine, od katere se odbija. Insolacijo oz. čas direktnega
sončnega obsevanja v urbanih delih zmanjšujejo visoke zgradbe, industrija pa tudi drevje.
3.2.1 MED DRAVSKIM POLJEM IN POHORJEM
Položaj glede na kulturno krajino določa značilnosti lege in vpliva naselja v odnosu na
krajino, ki jo je človek bolj ali manj zavestno izoblikoval‐ (Fister, 1993).
Razvanje leži na stiku dveh različnih geografskih enot, predalpskega hribovja in
panonskega polja. Prehaja iz pobočja v ravnino in obratno, kar sooblikuje naselje.
Pokrajinska enota Dravsko polje je več kot 50 km dolga ravan. Med Slovenskimi goricami
na severu, Pohorjem na zahodu in Halozami na jugu se v obliki mogočnega prodnega
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 9
vršaja počasi znižuje z 270 m nadmorske višine pri Mariboru in 200 m nadmorske višine
na vzhodnem delu. Območje se zaradi različnih debelin prodnih in peščenih usedlin ter
kakovosti prsti funkcijsko spreminja že na krajših razdaljah. Na robovih teras Dravskega
polja so naslonjena naselja in ceste. Območje je posuto s številnimi gramoznimi jamami,
saj so prod izkoriščali za gradnjo, marsikje pa so z odlaganjem odpadkov v jame onesnažili
dragoceno podtalno pitno vodo. V zahodnem delu Dravskega polja, kjer ob obronkih leži
tudi Razvanje, je pokrajina dvignjena nad številne struge potokov, ki so pritekli s Pohorja
in nanesli debele sloje gline, ilovice in peska, zato tudi številen delež opekarn na tem
območju v preteklosti. Od Peker do Zgornje in Spodnje Polskave se na razdalji 18 km zvrsti
13 potokov s Pohorja, veliko je tudi vodnih jarkov. Značilni so številni ponikovalniki oz.
zbiralniki vode, preden le‐ta ponikne, ki se uporabljajo kot ribniki, eden takih je tudi v
Razvanju.
Pohorje je največje hribovje v severovzhodni Sloveniji. Na severu se spusti v Dravsko
dolino, na zahodu v Mislinjsko dolino, na jugu do Vitanjskega podolja ter Dravinjskih goric,
na vzhodu pa do Dravskega polja. Vzhodno Pohorje je v vrhnjih delih planotasto in
močvirno. Severna stran je strma, nad Rušami nerazčlenjena, jugovzhodno pa zložna,
zato je gozd bolj izkrčen, območje pa bolj poseljeno s posameznimi samotnimi kmetijami.
70% Pohorja prekriva gozd, nekaj je barij in močvirij. Zaradi klimatskih lastnosti in
geološke sestave pa je bogato z vodnimi viri, potoki, ki imajo hudourniški značaj. Sam
relief, gozdnatost, voda in klimatske značilnosti Pohorja so za človeka zelo ugodni. Lega
blizu Pohorja kot je ima naselje Razvanje je kvalitetna, saj že samo Pohorje nudi izrazite
doživljajske potenciale za prebivalce kot tudi za turiste.
Slika 3‐3: Pogled na Dravsko polje in Pohorje (vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:DravskoPolje1.jpg,
15.9.2010)
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 10
Pomemben akter geomorfoloških značilnosti je tudi nadmorska višina. Poleg inženirsko‐
tehničnih problemov, s katerimi se srečamo ob gradnji v strmini, je tam še nevarnost
erozije, oviranost peš prometa, ločevanje predelov. V ravnini pa se pojavljajo problemi,
ker je potrebno graditi umetne padce za kanalizacijo, orientacija v prostoru je manj
pregledna. Razvanje leži na prehodu iz nizkega v hribovit svet in sicer na nadmorski višini
303,2 m, z lego, ki omogoča poglede.
Karta 3‐2: Nema karta reliefa in plastnic na območju Razvanja (vir: www.geopedia.si, 15.9.2010)
3.2.2 KLIMATSKE ZNAČILNOSTI
Klimatske značilnosti so ena naravnih danosti, ki soustvarjajo ugodne bivanjske razmere in
sodoločajo pogoje za orientacijo objektov, velikost odprtin, odmike med objekti, zaščito
proti vetru.
Kot navaja Pogačnik glede na atmosferske pojave obsegajo zlasti obdobja trajanja
vegetacijske periode, trajanje snežne odeje, trajanje ledu, trajanje megle ali
zamegljenosti, lego glede na mikroklimo (tople, hladne lege, izpostavljene vetrovne lege,
mrazišča…), izpostavljenost makro‐ ali mikroklimi (ravnina, pobočje, dolina, greben,
vrtača, neporaščen svet, lega ob vodi…). Med meteorološkimi podatki pa so
najpomembnejši temperatura zraka v različnih obdobjih glede na dan, mesec, sezono in
ekstreme, padavine (dež in sneg), vlažnost zraka, oblačnost, insolacija, jakost, smer in
pogostnost vetrov, mikroklima, onesnaženje ozračja, globina zmrzovanja ter višina
inverzijske plasti.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 11
Okolica Maribor ter s tem tudi Razvanje sta vpeta med hriboviti in ravninski svet.
Značilnosti tega se kažejo tudi na klimi. Januarja se temperature na Pohorju gibljejo med
‐1 in ‐5°C, julija med 10 in 20°C. Jeseni so vselej toplejše od pomladi.
Dravska ravnina spada med ene najbolj osončenih pokrajin v Sloveniji. Na višjih območjih
je v hladni polovici leta več ur sončnega obsevanja kot v dolinah, medtem ko je v toplem
delu leta obratno. Tudi v letnem povprečju so višji deli bolj obsijani kot nižine. Take razlike
so pozimi posledica toplotnih obratov v kotlinah in dolinah, ki so povezani z nastopom
megle in nizke oblačnosti (Perko, Orožen Adamič, 1998).
Za Dravsko polje je značilna tudi izredna vetrovnost. V Mariboru so najmočnejši južni in
jugovzhodni vetrovi. Ti s deformirana oblika jugozahodne smeri, ki nastane zaradi umika
Pohorju (Perko, Orožen Adamič, 1998).
3.2.3 HIDROGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Zaradi nepropustne geološke sestave pohorskih kamnin je na območju Pohorja veliko
potokov. Ti so izrazito vodnati in imajo hudourniški značaj, ob močnih nevihtah lahko
povzročajo poplave. Številni so zato bili regulirani. Zaradi prodnate podlage Dravskega
polja veliko potokov takoj ponikne. To je lepo vidno tudi na analitičnih kartah na
prihodnjih straneh.
Razvanjski potok izvira na višini 960 m, leži ob zahodnem kraku poselitve, teče pa proti
vzhodu, kjer preide v ravninski svet in se upočasni. Leta 1954 so ga regulirali.
Slika 3‐4: Razvanjski potok (vir: http://www.flickr.com/photos/28786233@N03/3443821318, 15.9.2010)
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 12
Karta 3‐3: Vodni tokovi na območju Razvanja. (vir: Paskolo, 2008)
Meteorne vode se zbirajo v Razvanjskih ribnikih, kjer je omogočen tudi ribolov, vendar
območje kazi siva degradirana cona z industrijskim kompleksom.
Slika 3‐5: Razvanjski ribnik
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 13
3.3 ANTROPOGENE DANOSTI
3.3.1 DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Urbana demografija se ukvarja predvsem s populacijo ter spremembami populacije glede
števila, starosti, spola, izobrazbe, zaposlenosti, nacionalnosti prebivalcev, števila
gospodinjstev in značilnosti gospodinjstev, z migracijami idr. Demografske značilnosti so
tako odraz nekega časa v nekem prostoru in že suhoparni podatki lahko veliko povedo.
Prebivalstvo v naseljih se spreminja zaradi naravnega in mehanskega gibanja. Naravna
rast je posledica naravnega prirastka, to je presežka letne rodnosti (natalitete) nad
smrtnostjo (mortaliteto) (Pogačnik, 1999).
Pregled števila prebivalcev Razvanja nam kaže, da se je naselje od leta 1869 nenehno
povečevalo. V stoletju 1900 – 2000 se je prebivalstvo podvojilo, težnja povečevanja pa se
še vedno nadaljuje. Takšno stanje je povsem logična posledica političnih, družbenih in
gospodarskih razmer v regiji. S spreminjanjem značaja Maribora se je spreminjal tudi
značaj in vloga njegovih obmestnih naselij (Paskolo, 2008).
Grafikon 3‐1: Rast števila prebivalcev Razvanja (vir: Paskolo, 2008)
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 14
Tabela 3‐1: Število prebivalcev Razvanja od 1869 do 2010 (vir: Razvanje skozi čas…, MOM, Mestne četrti
in…, Krajevni leksikon 1980, www.maribor.si)
LETO ŠTEVILO
PREBIVALCEV
1869 532
1880 586
1890 673
1900 711
1910 656
1921 688
1931 769
1948 964
1953 1011
1961 1170
1971 1237
1999 1392
2000 1397
2001 1413
2002 1405
2003 1407
2004 1454
2005 1489
2006 1478
2007 1474
2008 1452
2009 1454
2010 1417
Veliko prebivalcev naselja Razvanje vsakodnevno migrira na delo v mesto Maribor.
Migrirajo tudi dijaki in študentje iz kraja. Dnevnim migracijam se pridružujejo še sezonske
pozimi in poleti, ko je smučarska in pohodniška sezona ter v kraj zaidejo turisti.
3.3.2 NAMENSKA RABA PROSTORA
Namenska raba prostora je razporejanje dejavnosti v prostoru. Osnovna porazdelitev
zemljišča na posamezne rabe je pomembna s stališča zagotavljanja potrebnih površin za
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 15
določene dejavnosti na lokalnem nivoju. Predvsem pa je potrebno opredeliti zemljišča za
javne rabe. Namenska raba je dejavno, operativno in nadzorno orodje prostorskega
načrta (Čerpes, Blecej, Koželj, 2008).
Ločimo grajena območja stanovanjske rabe, centralnih dejavnosti, površine za proizvodne
dejavnosti, območja javnih in poljavnih zelenih površin, rekreacijska zelena območja,
koridorji prometnih, energetskih, komunalnih ali drugih dejavnosti, prometne površine
ter področja za posebne namene kot so vojaške cone, zaščitena območja črpališč in
drugo, jedrski odlagališč ipd.
Posamezne rabe so lahko tudi kompatibilne in tako v praksi velikokrat pride do mešanih
rab. V mestih se pri grajenih območjih to velikokrat pokaže, ko parter stavbe predstavlja
javno funkcijo, storitvenega značaja, po vertikali pa so locirane stanovanjske enote.
Seveda mora za mešano rabo biti primerna lokacija ter oprema infrastrukture, da lahko
omogoča delovanje obeh delov kot celote. Podobno kot delujejo parterji stavb v mestih
ali večstanovanjskih soseskah višje gostote, je to v manjših naseljih z gradnjo nižje gostote
kot npr. v Razvanju značilno, da se prebivalci ukvarjajo z storitveno ali oskrbno
dejavnostjo kar na domu.
Vse rabe pa niso kompatibilne, nekatere dejavnosti že po same po sebi ne funkcionirajo
na istem mestu. Nekatere dejavnosti lahko neugodno delujejo druga na drugo, tako da ne
deluje niti prva niti druga raba. Poleg nezdružljivosti posameznih rab, je lahko vzrok, da
različnih rab ne mešamo, tudi nedostopnost območja ali kak tretji faktor.
Obstajajo tudi prostori, ki so primerni za vsako rabo, in prostori, kjer se rabe nenehno
menjujejo, a se nobena ne more ustaliti, ker je prostor s svojo okolico kot tak neprimeren.
Vsaka raba, kompatibilna ali ne, pa se lahko razčleni in strukturira na manjše podenote.
Po Čerpes, Blejec, Koželj, 2008 smo prevzeli tableto, ki prikazuje delitev rabe površin
urbaniziranih območij.
Teorijo smo prenesli na naselje Razvanje in tako tudi s pomočjo spodnje tabele obdelali
določene sklope, ki so značilnejši za obravnavan primer.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 16
Tabela 3‐2: Razdeljevanje rabe urbaniziranih območij (povzeto po Čerpes, Blejec, Koželj, 2008)
raven II podrobne
rabe prostora
raven III osnovne rabe urbaniziranih
površin
raven IV podrobne rabe urbaniziranih površin
stanovanjske površine
razpršene stanovanjske
izključno stanovanjske
prevladujoče stanovanjske
mešane stanovanjske
površine za storitve in oskrbo
izključno storitve in oskrbe
mešane storitve in oskrbe
površine za oskrbo z javnimi
dobrinami
pretežno pozidane
javna uprava, šola, socialna služba, zdravstvo, kultura, cerkev,zgradbe in naprave za šport, pošta, gasilci, zapori,
zaklonišče…
pretežno nepozidane športne naprave, igrišča
mešane
površine za proizvodnjo
obrtne
mešane obrtne
industrijske
zelene površine
javni parki in krajinske ureditve
parkovne ureditve, športne površine, igrišča, šotorišča, odprta kopališča, prostori za piknik, pokopališča
zasebni vrtovi parkovna ureditev, zelenjavni vrt,
sadovnjak
prometne in transportne površine
motorni promet avtoceste, glavne ceste, mejna črta ceste, linije in postajališča javnega potniškega
prometa…
mirujoči promet javna parkirišča, druga parkirišča, javne
parkirne hiše, druge garaže
peš in kolesarski promet površine za peš in kolesarski promet,
površine za umirjanje prometa
zračni prometa letališče, športno letališče, heliodrom
pomorski promet pristanišče, marina
površine za naprave
komunalne, energetske oskrbe ter
zvez
vodovod in kanalizacija različne naprave vodovodnega in
kanalizacijskega omrežja
energetska oskrba plinska, toplovodna, električna oskrba
zveze različne telekomunikacijske zveze
odlagališča, predelave komunalnih odpadkov
površine za posebne namene
druga odlagališča
druge površine območja za potrebe obrambe
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 17
3.4 ANALITIČNE KARTE
V sklopu diplomskega dela smo izdelali analitične karte, ki prikazujejo trenutno situacijo v
obmestnem naselju Razvanje. Karte zajemajo že opisane naravne in ustvarjene danosti s
podrazdelki:
ANALITIČNA KARTA I: OBMOČJE OBDELAVE,
ANALITIČNA KARTA II: GRAJENO,
ANALITIČNA KARTA III: MORFOLOGIJA VZORCEV ZAZIDAVE,
ANALITIČNA KARTA IV: CENTRALNE DEJAVNOSTI,
ANALITIČNA KARTA V: PROMETNA INFRASTRUKTURA,
ANALITIČNA KARTA VI: MOTORNI PROMET,
ANALITIČNA KARTA VII: JAVNI POTNIŠKI PROMET,
ANALITIČNA KARTA VIII: POTI ZA KOLESARJENJE IN POHODNIŠTVO,
ANALITIČNA KARTA IX: KULTURNA DEDIŠČINA,
ANALITIČNA KARTA X: ZELENE POVRŠINE,
ANALITIČNA KARTA XI: DELITEV ZELENIH POVRŠIN,
ANALITIČNA KARTA XII: NAMENSKA RABA,
ANALITIČNA KARTA XIII: ROB.
Poleg analitičnih kart sta pomembni še:
MENTALNA KARTA in
STRUKTURNA KARTA.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 18
ANALITIČNA KARTA I: OBMOČJE OBDELAVE
‐obstoječe stanje‐
Karta prikazuje območje naselja Razvanje, ki smo ga v obravnavo. Na zahodu je vpeto v
Pohorje, nato se spušča v Dravsko polje in meji na Tržaške cesto na vzhodu. Severno
območje obdelave omejuje kompleks Betnavskega gradu in s tem posnema meje naselja,
enako posnema meje na južnem delu.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 19
ANALITIČNA KARTA II: GRAJENO
‐obstoječe stanje‐
Karta prikazuje grajeno urbanizirano območje. Vidna je razvejanost naselja Razvanje.
Zahodni krak poteka v smeri toka Razvanjskega potoka in se nekoliko nadaljuje tudi po
preseku prometnice. Vzporedno južneje poteka še en krajši krak zazidave. Vertikalno
nanju poteka vzporedna veja grajenega območja in se nadaljuje proti severu do potoka.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 20
ANALITIČNA KARTA III: MORFOLOGIJA VZORCEV ZAZIDAVE
‐obstoječe stanje‐
Grajeni del naselja sestavljajo prostostoječe stavbe, večinoma enodružinske hiše, ob
ribniku je prisoten kompleks industrije, okolico pa sestavljajo daljše linijske enote ter večji
kompleksi hal, večinoma trgovskega in industrijskega programa.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 21
ANALITIČNA KARTA IV: CENTRALNE DEJAVNOSTI
‐obstoječe stanje‐
Izpostavljene so centralne funkcije urbane gradnje. Pomembnejše dejavnosti so izpisane,
ostale označene so večinoma storitve, trgovina ali gostinstvo.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 22
ANALITIČNA KARTA V: PROMETNA INFRASTRUKTURA
‐obstoječe stanje‐
Prometno infrastrukturo sestavlja mreža cest ter železniška proga na vzhodni strani izven
naselja. Le‐ta je nekoč napajala industrijo, danes pa bi prostor okoli nje bilo potencialno
izkoristiti za park'n'ride – parkiraj in se pelji sistem ter tako s parkiranjem na robu
omogočiti, da bo center z reducirano količino jeklenih konjičkov lažje zadihal.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 23
ANALITIČNA KARTA VI: MOTORNI PROMET
‐obstoječe stanje‐
Primarna Tržaška dvopasovnica poteka v smeri sever‐jug. Je odmaknjena od sekundarne
ceste v naselju. Le‐ta povezuje ne le Razvanje z Mariborom, temveč tudi Hoče, Slivnico…,
čeprav so dostopi v tja tudi s Tržaške. Avtomobili predvsem v času dnevnih migracij divjajo
skozi Razvanje, povzročajo gnečo ter znižujejo kvaliteto bivalnega okolja.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 24
ANALITIČNA KARTA VII: JAVNI POTNIŠKI PROMET
‐obstoječe stanje‐
Mariborska mestna avtobusna linija ustavi na treh postajališčih: Transom, Razvanje GD
pri gasilskem domu in Gostišče Lebe, kjer je obračališče. Medkrajevni avtobusni promet
skozi Razvanje ne pelje, trasa poteka v bližini po Tržaški cesti, kjer ima postajališče ob
izhodu na Papeško cesto.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 25
ANALITIČNA KARTA VIII: POTI ZA KOLESARJENJE IN POHODNIŠTVO
‐obstoječe stanje‐
Kolesarska steza v Razvanje ni speljana. Zaradi tranzita in ugodne lege bi jo bilo potrebno
vzpostaviti. Gorske kolesarske in pohodniške poti so na Pohorje dostopne s severa. Viden
je primanjkljaj kolesarskih stez in pešpoti na Pohorje, do Betnavskega gradu in parka ter
po samem naselju.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 26
ANALITIČNA KARTA IX: KULTURNA DEDIŠČINA
‐obstoječe stanje‐
Območje je spomeniško zelo bogato. Spomeniki kulturne dediščine na tem območju so:
‐ sakralni:
1 – kapelica iz 1. polovice 19 stoletja;
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 27
2 – kapelica s členjeno fasado in poslikanimi nišami s srede 19. stoletja;
3 – cerkev sv. Mihaela iz 13. stoletja s prezbiterijem iz prve polovice 16. stoletja ter
zakristije iz 18. stoletja, oltarji so delo konjiške delavnice iz druge četrtine 18. stoletja;
‐ vrtnoarhitekturni:
4 – park gradu Betnava je renesančni vrt s 16 vzorčenimi razdelki, obdan z vodnim jarkom,
okolica je urejena z drevoredi, pašniki in gaji;
5 – nasad eksot Ipavčevo obsega del angleškega parka ter javorov drevored
‐ stavbni:
6 – baročni dvorec Betnava s parkom na prostoru rimske vile, preurejen iz renesančnega
gradu, poudarjeni so robni rizaliti in osrednje jedro s stopniščem, kar poudarjajo tlorisi in
oprema;
7 – dvor Razvanje je enonadstropna stavba oblike L, naslednica srednjeveškega dvora iz
12. stoletja, je podeželski dvor s pomoli in verandami, zgrajen v historicističnem slogu;
8 – Rankovičeva vila iz prvih tridesetih 20. stoletja s obsežnim vrtom odlikuje
modernistično zasnovano pročelje v kombinaciji opečnih zidakov in naravnega kamna;
‐ arheološki:
9 – prazgodovinska naselbina spodnje Radvanje, kjer so bili odkriti keramični odlomki iz
obdobja kulture žarnih grobišč;
10 – grobišče Poštela, pripaa gradišču, gomile s halštatskimi in antičnimi individualnimi
žgnimi grobovi;
11 – gradišče Poštela je najpomembnejša železodobna naselbina v tem delu Slovenije, s
prečnimi nasipi sta ločena dva dela, kontinuiteta sega še v antično dobo;
12 – arheološko najdišče Poštela je utrjena železodobna naslebina;
13 – gomilno grobišče;
14 – utrjena kopa in gomila;
15 – Kosova gomila je kvadratno oblikovana rimska gomila;
16 – gomilno grobišče Pivola;
17 – arheološko najdišče iz rimskih časov;
18 – villa rustica Pri kapelci iz 2. do 4. stoletja;
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 28
19 – villa rustica v Bohovi je obsežen stanovanjsko‐gospodarsko‐obrtniški kompleks iz
predmarkomanskega obdobja (2. stoletje);
20 – arheološko najdišče Betnava je celota ville rustice, so ostanki antičnih stavb,
mozaikov, marmorni kamni, zaklad rimskih srebrnih novce in ostaline trase rimske ceste;
20 – arheološko najdišče Betnava je celota ville rustice, so ostanki antičnih stavb,
‐ memorialni:
21 – spominski park Ledina – avtentično prizorišče streljanja talcev, ki so jih Nemci v
začetku leta 1945 pripeljali iz mariborskih zaporov, obelisk so postavili leta 1955.
Slika 3‐6: Cerkev sv. Mihaela (vir: http://www.pgd‐razvanje.si/portal/nas‐kraj, 6.9.2010)
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 29
ANALITIČNA KARTA X: ZELENE POVRŠINE
‐obstoječe stanje‐
Prikazan je odnos med gozdom in ostalimi zelenimi površinami, ki se zajedajo v Pohorje.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 30
ANALITIČNA KARTA XI: DELITEV ZELENIH POVRŠIN
‐obstoječe stanje‐
Prikazani so odnosi med zelenimi površinami in delno tudi njihova parcelacija. Struktura je
dokaj mozaična in pestra. Prevladujejo gozdne površine in površine njiv in travnikov. Njive
in travniki so na vzhodnem delu in počasi prehajajo v trajne travnike, proti zahodu po
vznožju Pohorja najdemo sadovnjake in vinograde, saj je lega zato primernejša.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 31
ANALITIČNA KARTA XII: NAMENSKA RABA
‐obstoječe stanje‐
Prikazana je raba površin. Grajeno strukturo obdajajo zelene površine: gozd na zahodu,
njive in travniki na vzhodu, vmesni del pa so ostale zelene površine, ki se zajedajo med
zeleno površino.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 32
ANALITIČNA KARTA XIII: ROB
‐obstoječe stanje‐
Pohorje definira mehek naravni rob, ki ga čuti celo naselje. Grajeni robovi zaradi razvejane
strukture naselja niso točno definirani. Najbolj se čuti le severni rob ter rob na Razvanjski
cesti s smeri Betnava proti Razvanju, kjer je gradnja vzporedna s komunikacijo
enostransko na zahodni strani ceste, druga stran pa je odprta za agrarne površine.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 33
MENTALNA KARTA
‐obstoječe stanje‐
Prikazana je strnjena zazidava ter ločno od nje posamična gradnja. Gozdi rob predstavlja
Pohorje. Pogledi pa so kvalitetni tako na Pohorje kot tudi v smeri vzdolž Dravskega polja in
ob ribniku. Vozlišča so v strnjeni zazidavi.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 34
STRUKTURNA KARTA
‐obstoječe stanje‐
Prikazani so tokovi oz. utrip v naselju, ki se nahajajo ob centralnih dejavnosti. V prostoru
smo zasledili pomanjkanje odnosa med ribnikom, ki predstavlja kvaliteto, vendar zaradi
industrijskega kompleksa deluje paradoksalno. Pomanjkanje začutimo tudi med naseljem
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 35
in Pohorjem in sicer zaradi premajhnega števila medsebojnih povezav s kolesarskimi in
pešpotmi.
Slika 3‐7: Pogled na Razvanjski potok, za njim industrijsko območje
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 36
4 URBANISTIČNO‐ARHITEKTURNA DELAVNICA MARIBOR JUG
4.1 SPLOŠNO O DELAVNICI
Mednarodno urbanistično‐arhitekturno delavnico Maribor‐jug so jeseni 2009 organizirali
Mestna občina Maribor in Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Maribor, Center za urbani
razvoj Katedre za arhitekturo in prostor.
Obravnavala je potenciale prostorskega razvoja mesta na južnem delu mesta med
Pohorjem na jugu in urbanim robom na severu ter Tržaško cesto na vzhodu in Pekrsko
gorco na zahodu.
Pri vprašanju o razvoju mesta na jugu so sodelovale skupine treh fakultet: Fakultete za
arhitekturo v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo v Pescari ter Fakultete za gradbeništvo
Univerze v Mariboru in predstavila šest kompleksnih projektnih rešitev.
V diplomskem delu obravnavamo projekt skupine Fakultete za gradbeništvo Univerze v
Mariboru.
4.2 TRASA JUŽNE OBVOZNICE
Mesto Maribor in naselje Razvanje danes ločuje in povezuje zelena poteza na kateri leži
kulturno pomemben objekt Betnavski grad. Razvanje je tako z odprto zeleno površino
ločeno od mesta in kot obmestna struktura stoji zase v zelenem sistemu. Območje
predstavlja tudi rekreacijsko točko sprehajalcev, ki pa ni dodobra izkoriščena, o čemer več
v nadaljevanju.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 37
V to še nedotaknjeno območje bo strogo posegla južna obvoznica. Trase smo pozicionirali
na urbanistično‐arhitekturni delavnici Maribor‐jug kot skupina Fakultete za gradbeništvo,
Univerze v Mariboru, in sicer pod vodstvom doc. Uroša Lobnika, udia.
Shema 4‐1: Prikaz območja južne obvoznice z dvema variantama tras
Prišli smo do sledečih rešitev:
Skupina vrednoti razvoj mesta glede na predvideno traso Južne obvoznice do Kardeljeve
ceste, odmika traso od Betnavskega s pokritjem preko predlaganega območja Alpskega
parka, ki povezuje Razvanje, poslovno nakupovalno središče, Betnavski grad in južni
stanovanjski rob pod Pohorjem. Južna obvoznica se priključi na Tržaško cesto na križišču s
Papeško cesto ter nadaljuje potek ceste skozi območje poslovno nakupovalne cone z
ustreznim odmikom od železniških tirov. Predlog vzpostavlja zaključeno sodobno
poslovno‐nakupovalno središče s prometno glavo, na katero je vezana večja parkirna
površina, zamišljena kot »parkiraj in pelji«. Rešitev odpira možnost, da se predvidena
cesta skozi poslovno‐trgovsko cono zasnuje tudi kot segment južne obvoznice, ki se izogne
naselju Razvanje ter zajetnemu delu kmetijskih površin. Razvanje je navezano na Tržaško
cesto na jugu z novo obvozno cesto, kar ponuja možnost prekinitve cestne povezave z
mestom skozi Razvanje in posledično zviševanje bivalne kvalitete z izjemnimi potenciali za
širitve naselja proti vzhodu in navezovanjem na Alpski park
(http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=765, 16.9. 2010)
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 38
Slika 4‐1: Prikaz priključkov na obstoječo prometno shemo – varianta 1 (vir: Urbanistično‐arhitekturna
delavnica Maribor‐jug, skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru)
Prikazani so primeri prerezov, ki smo jih oblikovali na delavnici.
Primer prereza 1 predstavlja popolnoma vkopan del obvoznice, kjer le‐te ni čutiti,
omogočeni so nemoteni prehodi.
Primer prereza 2 predstavlja del obvoznice, ko je le‐ta delno vkopana. Še vedno omogoča
prehode, vendar ti ne potekajo skladno reliefom tako kot v primeru 1.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 39
Primer prereza 3 predstavlja del, kjer obvoznica ni vkopana. Da bi omogočili prehode ljudi
in povezavo med urbanim ter naravnim, smo vzpostavili nadhode in podhode.
Slika 4‐2: Primer prereza 1 (vir: Urbanistično‐arhitekturna delavnica Maribor – jug, skupina Fakultete za
gradbeništvo Univerze v Mariboru)
Slika 4‐3: Primer prereza 2 (vir: Urbanistično‐arhitekturna delavnica Maribor – jug, skupina Fakultete za
gradbeništvo Univerze v Mariboru)
Slika 4‐4: Primer prereza 3 (vir: Urbanistično‐arhitekturna delavnica Maribor – jug, skupina Fakultete za
gradbeništvo Univerze v Mariboru)
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 40
Slika 4‐5: Prikaz priključkov na obstoječo prometno shemo – varianta 2 (vir: Urbanistično‐arhitekturna
delavnica Maribor – jug, skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru)
Varianti predlog št. 2 se združi s Tržaško cesto južneje in s tem veliko bolj kot varianta ena
posega v ruralni prostor naselja Razvanje. S tako rešitvijo smo želeli pokazati tudi to, da se
dolžina obvoznice poveča, kar pa poveča tudi stroške, podaljša gradnjo itd.
Glede na prvo varianto smo v urbanistično‐arhitekturni delavnici Maribor‐jug kot odgovor
na nastalo situacijo poskušali najti najkvalitetnejši urbani razvoj naselja Razvanje, tako da
bi vplivi obvoznice bili čimmanjši, kvalitete celotnega naselja pa bi se znatno izboljšale.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 41
4.3 ZELENI SISTEM POTI IN POVEZAV
Da bi čimbolje eliminirali vplive, ki jih prinese južna obvoznica, smo alpski park locirali
med tri enote: Betnavski grad, naselje Razvanje in Pohorje. Povezali smo jih tako, da smo
obvoznico delno vkopali, omogočali prehode in vzpostavili zeleni sistem povezav, ki vodijo
kamorkoli.
Alpski park, ki dobi ime po predalpskem hribovju Pohorju, tako postane zeleni sistem
pešpoti, kolesarskih poti, prostorov za rekreacijo, igro, tudi učnih poti. Je nek začetek
pohorske enklave in točka, ki povezuje vse ostale. Simbolizira torej Pohorje. ki pravtako
povezuje vse elemente, ki ga obdajajo.
Shema 4‐2: Alpski park s potmi in povezavami
Obenem s tem omogočamo še povezave v širše prostoru, ki bi se lahko omogočile s
sistemom kolesarskih poti:
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 42
Pekrska gorca – Pekrski potok – Papeško polje – Betnavski park – Betnavski grad –
arheološko najdišče Ledina ‐ Razvanjski ribniki – Razvanje – območje cerkvice sv. Mihaela
– botanični park – Hoški ribniki – grad Homoš
Shema 4‐3: Širše prostorske povezave v zelenem sistemu
Če pogledamo na nivo naselja Razvanje, vidimo, da smo tudi tu razvili zeleni sistem oz.
takoimenovane zelene cone, ki se med seboj povezujejo z zelenimi prsti. Tako smo
načrtovali zelene cone med stanovanjsko zazidavo ob novih stavbnih površinah in
ohranjali zelene deleže ob že zazidanih, vzpostavljamo tudi zelene cone ob javnih
objektih, ki lahko postanejo rekreacijske površine, ter zelene cone namenjene
povezovanju elementov v naselju in naselja z elementi, ki ga obdajajo.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 43
Shema 4‐4: Zelene cone
Javne zelene cone naselja so prikazane v spodnji tabeli.
Tabela 4‐1: Javnih zelenih con naselja Razvanje
oznaka lokacija funkcija
1 ob ribniku sprehajalne poti, počitek,
sproščanje
2 poteza od ribnika mimo javnih dejavnosti
do večstanovanjske cone na jugu
povezovalni element, sprehajalne
poti, vzdrževanje zelenega
sistema ob javnem programu
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 44
3 v stanovanjski soseski sprehajalne poti, igrišča za
otroke, povezovalni elemnt
4 ob šolskem objektu za šolske namene, rekreacija
5 med obstoječo stanovanjsko gradnjo ohranjanje zelenega prsta
6 med Krožno cesto in bivšo šolo povezovalni element, sprehajalne
poti, kolesarske poti
4.4 PROMETNA UREDITEV
Močno potezo, kjer danes skozi mirno naselje drvijo kolone avtomobilov iz Maribora proti
Hočam in Slivnici, smo prekinili in promet usmerili na južno obvoznico in Tržaško cesto.
Cesta postane območje umirjanja prometa. Zelene površine, ki vodijo proti Betnavskemu
gradu in predalpskemu parku tako postanejo še kvalitetnejše, saj se lahko brezskrbno
navezujejo tudi na Pohorje.
Shema 4‐5: Ukinjanje prometa
Naselje se napaja iz dveh krakov, ki sta z rondoji navezana na Tržaško cesto. Južni se
naselju priključi na spodnjem robu novozgrajenega dela, odkoder se potem lahko
odcepimo tudi proti Pivoli. Severni pa pelje v centralni del naselja.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 45
Shema 4‐6:Prikaz dostopov
Razvejano naselje smo širili navznoter tez zapolnjevali prostore, ki omogočajo bivanje
med že obstoječimi strukturami. S tem bi preprečili še večje nenadzorovano širjenje ob
krakih – prometnicah naselja. Spodnja slika prikazuje rdeče cone širitve, rumene cone
zapolnjevanja ter rjavo cono prestrukturiranja. Naselje smo premrežili z zelenimi prsti, ki
so navezani na alpski park ter športno cono.
Shema 4‐7 Cone širjenja, zapolnjevanja in prestrukturiranja
Shema 4‐8: Zeleni prsti
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 46
5 PROJEKTNI DEL
Pregledali smo cone širitve, prestrukturiranja in zapolnjevanja v naselju Razvanje. Ugotovili smo njihove lastnosti in
pomanjkljivosti, določili obsežnost samega območja ter definirali tip pozidave.
Tabela 5‐1: Opis con
oznaka raba prostora obsežnost tip pozidave
1 stanovanjska 47,2 ha nizka strnjena pozidava vrstnih hiš širitev
2 turistična (hotel z
bungalovi) 10,7 ha
prostostoječ objekt v lomljeni lameli
in prostostoječa nizka gradnja v
gručah
prestrukturiranje
3 turistična (kamp, gostišče) 25,6 ha prostostoječa gradnja zapolnjevanje
4 stanovanjska (upokojenski
dom, varovana stanovanja) 10,7 ha gradnja v obliki lamel
5 trgovski objekt 2,5 ha prostostoječ objekt širitev
6 zdravstveni dom 3,3 ha nizka lomljena lamela širitev
7 šola 21,5 ha lomljena lamela zapolnjevanje
8 stanovanjska 30,4 ha prostostoječi objekti zapolnjevanje
9 stanovanjska 5 ha nizka strnjena pozidava zapolnjevanje
10 stanovanjska 81,7 ha večstanovanjske nizka zazidava
lomljenih lamel in meandrov
širitev
11 stanovanjska z javnim
programom 3,5 ha lamela
širitev
12 stanovanjska 44,8 ha nizka strnjena zazidava vrstnih hiš širitev
Shema 4‐9: Prikaz con
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 47
V projektnem delu smo obravnavali cone naselja in glede na dobre razvojne potenciale za
vzpostavitev kvalitetne stanovanjske soseske izbrali cono 1. Ta leži ob Razvanjskem
ribniku.
Izbrano območje je kvalitetno predvsem zaradi svoje lege ob ribniku in predalpskem
parku. Zasnovana je bila stanovanjska soseska vrstnih hiš na L. Orientacija bivalnih enot je
sever‐jug, z atrijskimi deli pa izkorišča poglede na Pohorje ali/in ribnik.
Ker soseska sestoji iz enakih gabaritov, smo se odločili, da preučimo možne variante
tipologij na parcelah enake velikosti ter preverimo, kaj posamezne variante prinesejo.
Hiše bodo še vedno v vrsti, druga ob drugi z vzhodno in zahodno stranico, parkiranje je še
zmerom omogočeno v parkirnih žepih, poskrbljeno je za odpadke, ki so skrbno locirani.
Naš namen je bil ukvarjati se izključno s tlorisno zasnovo v različnih možnih tipologijah.
5.1 PRIMERI
Pregledali smo obstoječe gradivo ter obiskali sledeče soseske vrstni hiš:
‐ Fulsangpark, arhitekti Tegnestuen Vandkunsten, Danska, 1981‐1983, 1994‐1995;
‐ Dianas Have, arhitekti Tegnestuen Vandkunsten, Danska, 1995‐1996;
‐ Hedelyngen, arhitekti Tegnestuen Vandkunsten, Danska, 1980‐1981;
‐ Trudeslund, arhitekti Tegnestuen Vandkunste, Danska, 1984‐1986.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 48
5.1.1 Tegnestuen Vandkunsten: Fuglsankpark , Danska, 1980
Slika 5‐1: Soseska Fuglsankpark (vir: http://www.vandkunsten.com/uk/Projects/housing/low‐dense/1‐1‐
35.g, 28.3.2010)
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 49
5.1.2 Van Sambeek & Van Veen: Witbrant Oost, Tilburg, 2002‐2005
Slika 5‐2: Primeri različnih tiplogij tlorisov
Slika 5‐3: Fotografija soseske (vir: www.mimoa.eu, 28.3.2010)
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 50
5.1.3 Jörn Utzon: Kingohusene, Elsinore, Danska, 1956
Slika 5‐4:Naselje z ribnikom – enako kot Razvanje. (vir:
http://www.arch.mcgill.ca/prof/schoenauer/arch529/lecture04/htl4.htm, 28.3.2010)
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 51
5.2 VARIANTE TLORISNIH REŠITEV
Na prihodnjih straneh sledijo tlorisne zasnove, pri katerih smo se skušali držati sledečih
točk:
‐ parcelacija 13x15m;
‐ osončenost bivalnih prostorov;
‐ dostopnost na vrt;
‐ variabilnost notranjih prostorov, tako da bivalni del lahko postane tudi soba za
goste;
‐ ekonomična gradnja z čimmanjšim številom mokrih jeder;
‐ omogočanje vertikalnih poudarkov za orientacijo v prostoru s vzpostavitvijo
večetažnih objektov;
‐ parkiranje v parkirnih žepih, pri nekaterih variantah tudi ob sami hiši na parceli;
‐ variabilnost glede števila otroških sob;
‐ ločevanje odprtih notranjih ambientov s kvalitetami kot so kamin in podobno
‐ ločevanje spalnega in bivalnega dela;
‐ večja površina bivalnega dela kot spalnega;
‐ omogočanje pogledov;
‐ hitra dostopnost do sob:;
‐ drugo.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 52
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV HIŠA TIP 1|1
Površina vrta: 61,7 m² = 31,6 % 1| vetrolov 2| sanitarije Površina stavbišča: 133,3 m² = 68,4 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
Faktor zazidave: FZ = 68,4 % 4| otroška soba 5| otroška soba
6| hodnik 7| kopalnica
Bivalni prostori: 42,6 % 8| spalnica 9| garderoba
Spalni prostori: 39,1 %
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 53
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV
Površina vrta: 55,9 m² = 28,7 % 1| vetrolov 2| sanitarije HIŠA TIP 1|2
Površina stavbišča: 139,1 m² = 71,3 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
Faktor zazidave: FZ = 71,3 % 4| otroška soba 5| otroška soba
6| hodnik 7| kopalnica
Bivalni prostori: 59,8 % 8| spalnica 9| garderoba
Spalni prostori: 40,2 %
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 54
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV
Površina vrta: 61,8 m² = 31,7 % 1| vetrolov 2| utility HIŠA TIP 1|3
Površina stavbišča: 133,2 m² = 68,3 % 3| sanitarije 4|bivalni prostor / soba za goste
Faktor zazidave: FZ = 68,3 % 5| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
6| otroška soba 7| otroška soba
Bivalni prostori: 63,7 % 8| hodnik 9| kopalnica
Spalni prostori: 36,3 % 10| spalnica
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 55
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV
Površina vrta: 47,4 m² = 24,5 % 1| vetrolov 2| sanitarije HIŠA TIP 1|4
Površina stavbišča: 148,6 m² = 76,2 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
Faktor zazidave: FZ = 76,2 % 4| hodnik 5| otroška soba
6| otroška soba 7| otroška soba
Bivalni prostori: 51,8 % 8| kopalnica 9| spalnica
Spalni prostori: 48,2 % 10| garderoba
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 56
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV |TLORIS NADSTROPJA
Površina vrta: 56,7 m² = 29,1 % 1| vetrolov 2| sanitarije 10| galerija HIŠA TIP 1|5
Površina stavbišča: 138,3 m² = 70,9 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 11| hodnik
Faktor zazidave: FZ = 70,9 % 4| bivalna soba/soba za goste 12| otroška soba
5| hodnik 6| otroška soba 13| kopalnica
Bivalni prostori: 40,9 % 7| kopalnica 8| spalnica 14| otroška soba
Spalni prostori: 59,1 % 9| garderoba 15| otroška soba
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 57
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV
Površina vrta: 64,0 m² = 32,8 % 1| vetrolov 2| utility HIŠA TIP 1|6
Površina stavbišča: 131,1 m² = 67,2 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
Faktor zazidave: FZ = 67, % 4| hodnik 5| spalnica
6| kopalnica 7| otroška soba
Bivalni prostori: 60,3 % 8| otroška soba
Spalni prostori: 39,6 %
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 58
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV |VARIANTNA REŠITEV
Površina vrta: 73,2 m² = 37,5 % 1| vetrolov 2| sanitarije HIŠA TIP 2|1
Površina stavbišča: 121,8 m² = 62,5 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
Faktor zazidave: FZ = 62,5 % 4| otroška soba 5| hodnik
6| otroška soba 7| spalnica
Bivalni prostori: 50,2 % (varianta 63,0%) 8| spalnica 9| garderoba
Spalni prostori: 49,8 % (varianta 37 %) 10| garderoba
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 59
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV |TLORIS NADSTROPJA
Površina vrta: 62,0 m² = 31,8 % 1| vetrolov 2| sanitarije 9| hodnik HIŠA TIP 2|2
Površina stavbišča: 133,0 m² = 68,2 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 10| otroška soba
Faktor zazidave: FZ = 68,2 % 4| bivalna soba/soba za goste 11| garderoba
5| hodnik 6| kopalnica 12| otroška soba
Bivalni prostori: 56,9 % 7| spalnica 8| garderoba 13| kopalnica
Spalni prostori: 43,1 %
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 60
|VARIANTNA REŠITEV HIŠA TIP 2|2
14| garderoba
15| otroška soba
16| otroška soba
17| kopalnica
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 61
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV
Površina vrta: 70,6 m² = 36,2 % 1| vetrolov 2| sanitarije HIŠA TIP 3|1
Površina stavbišča: 124,4 m² = 63,8 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
Faktor zazidave: FZ = 63,8 % 4| hodnik 5| otroška soba
6| otroška soba 7| spalnica
Bivalni prostori: 56,1 % 8| kopalnica
Spalni prostori: 43,9 %
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 62
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV
Površina vrta: 58,4 m² = 29,9 % 1| vetrolov 2| sanitarije HIŠA TIP 3|2
Površina stavbišča: 136,6 m² = 70,1 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
Faktor zazidave: FZ = 70,1 % 4| hodnik 5| kopalnica
6| otroška soba 7| spalnica
Bivalni prostori: 55,6 % 8| otroška soba
Spalni prostori: 44,4 %
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 63
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV
Površina vrta: 84,9 m² = 43,5 % 1| vetrolov HIŠA TIP 3|3
Površina stavbišča: 110,1m² = 56,5 % 2| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
Faktor zazidave: FZ = 56,5 % 3| hodnik 4| utility
5| hodnik 6| otroška soba
Bivalni prostori: 67,2 % 7| kopalnica 8| spalnica
Spalni prostori: 32,8 %
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 64
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV
Površina vrta: 58,5 m² = 30,0 % 1| vetrolov HIŠA TIP 4|1
Površina stavbišča: 136,5 m² = 70,0 % 2| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
Faktor zazidave: FZ = 70,0 % 3| bivalna soba 4| otroška soba
5| kopalnica 6| utility
Bivalni prostori: 73,5 % 7| spalnica 8| sanitarije
Spalni prostori: 26,5 %
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 65
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV |TLORIS NADSTROPJA
Površina vrta: 93,8 m² = 48,1 % 1| vetrolov 2| utility 9| galerija HIŠA TIP 5|1
Površina stavbišča: 97,9 m² = 50,2 % 3|sanitarije 10| otroška soba
Faktor zazidave: FZ = 50,2 % 4| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 11| otroška soba
5| garderoba 6| spalnica 12| kopalnica
Bivalni prostori: 54,0 % 7| kopalnica 8| garderoba
Spalni prostori: 46,0 %
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 66
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV | VARIANTNA REŠITEV
Površina vrta: 51,1 m² = 26,2 % 1| vetrolov 2| utility 9| galerija HIŠA TIP 6|1
Površina stavbišča: 143,9 m² = 73,8 % 3|sanitarije 10| otroška soba
Faktor zazidave: FZ = 73,8 % 4| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 11| otroška soba
5| garderoba 6| spalnica 12| kopalnica
Bivalni prostori: 62,2 % (varianta 72,3%) 7| kopalnica 8| garderoba
Spalni prostori: 37,8 % (varianta 27,7%)
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 67
|TLORIS PRITLIČJA RAZPOREDITEV PROSTOROV
Površina vrta: 74,2 m² = 38,1 % 1| vetrolov 2| hodnik HIŠA TIP 6|2
Površina stavbišča: 120,8 m² = 61,9 % 3| dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico
Faktor zazidave: FZ = 61,9 % 4| hodnik 5| sanitarije
6| otroška soba 7|kopalnica
Bivalni prostori: 67,9 % (varianta 72,3%) 8| spalnica
Spalni prostori: 32,1 % (varianta 27,7%)
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 68
6 SKLEP
Trasa južne obvoznice prinaša nove hitre povezave na različne konce mesta. Obenem
jemlje prostor na robu med urbanim in naravnim – med mestom in Pohorjem. S svojo
trasa pa vpliva tudi na naselje Razvanje, ki ga je zato treba široko obdelati, analizirati ter
preučiti. Nato pa iz posega izkoristiti najboljše možnosti, da pridobimo na kvalitetah v
prostoru.
S strukturno, mentalno ter z vsemi analitičnimi kartami smo želeli pokazati kakšen je
prostor naselja Razvanje danes ter definirali in analizirali kaj bo po projektu iz delavnice
Maribor‐jug prinesla trasa južne obvoznice.
Ker pa za kvalitetno bivalno okolje ni pomemben le zunanji prostor in okolica, ki nas
obdaja, smo celotno delo zaključili s tlorisnimi zasnovami za nizko strnjeno zazidavo
vrstnih hiš ob Razvanjskem ribniku ter pri tem ugotovili, da na eno parcelo lahko lociramo
večje število različnih tlorisnih zasnov z variabilnimi dejavniki, ki pa vsi omogočajo
kvalitete v prostoru bivalne celice – vrstne hiše.
Skupaj s skrbnim prostorskim načrtovanjem in načrtovanjem tlorisne zasnove tako lahko
pridobimo kvaliteti in izkoristimo potenciale, ki so nam dani.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 69
7 VIRI IN LITERATURA
7.1 SEZNAM VIROV
http://geopedia.si/(22.9.2010)
http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=274(22.9.2010)
http://www.vecer.com/clanek2009111805487023 (22.9.2010)
http://www.veolia‐transport.si/tmpl/ExtensionPage.aspx?id=39578&epslanguage=ML
(22.9.2010)
7.2 SEZNAM LITERATURE
- Čerpes, I., Blejec G., Koželj J. 2008. Urbanistično načrtovanje: raba prostora,
tipolotija, stanovanjske gradnje, promet, parcelacija. Ljubljana. Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
- Enciklopedija Slovenije. Knj. 9. 1995. Ljubljana, Mladinska knjiga.
- Fister, P. 1993. Glosar arhitekturne tipologije. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in
prostor. Zavod za prostorsko planiranje.
- Koželj, J. 2009. Tipologija večstanovanjskih stavb. Ptujska Gora.In obs medicus.
- Neufert, E. 2002. Projektiranje v stavbarstvu. Ljubljana. Tehniška založba Slovenije.
- Pak, M. 1969. Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja. Geografski
zbornik, 9.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 70
- Paskolo, Š. 2008. Prostorske razvojne možnosti naselja Razvanje v Mariboru.
Diplomsko delo.
- Pogačnik, A. 1999. Urbanistično planiranje. Univerzitetni učbenik. Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
- Slovenija: pokrajine in ljudje. 1998. Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana,
Mladinska knjiga.
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 71
8 SEZNAMI
8.1 SEZNAM GRAFIKONOV
Grafikon 3‐1: Rast števila prebivalcev Razvanja (vir: Paskolo, 2008) .................................. 13
8.2 SEZNAM KART
Karta 3‐1: Stik dveh pokrajinskih enot (vir: Paskolo, 2008) ................................................... 7
Karta 3‐2: Nema karta reliefa in plastnic na območju Razvanja (vir: www.geopedia.si,
15.9.2010) .................................................................................................................... 10
Karta 3‐3: Vodni tokovi na območju Razvanja. (vir: Paskolo, 2008).................................... 12
8.3 SEZNAM SHEM
Shema 2‐1: Shema odnosov med mestom in obmestjem .................................................... 4
Shema 3‐1: Shema odnosov mesto ‐ obmestje na našem primeru Maribor – Razvanje ...... 6
Shema 4‐1: Prikaz območja južne obvoznice z dvema variantama tras ............................. 37
Shema 4‐2: Alpski park s potmi in povezavami ................................................................... 41
Shema 4‐3: Širše prostorske povezave v zelenem sistemu ................................................. 42
Shema 4‐4: Zelene cone ...................................................................................................... 43
Shema 4‐5: Ukinjanje prometa ............................................................................................ 44
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 72
Shema 4‐6:Prikaz dostopov ................................................................................................. 45
Shema 4‐7 Cone širjenja, zapolnjevanja in prestrukturiranja ............................................. 45
Shema 4‐8: Zeleni prsti ....................................................................................................... 45
Shema 4‐9: Prikaz con…………………………………………………………………………………………………...46
8.4 SEZNAM SLIK
Slika 3‐1: Lega naselja Razvanje glede na Maribor (vir: www.geopedia.si, 4.6.2010) .......... 7
Slika 3‐2: Naselje Razvanje (vir: http://www.vecer.com/clanek2009111805487023,
1.9.2010) ....................................................................................................................... 7
Slika 3‐3: Pogled na Dravsko polje in Pohorje (vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:DravskoPolje1.jpg, 15.9.2010) ................................ 9
Slika 3‐4: Razvanjski potok (vir:
http://www.flickr.com/photos/28786233@N03/3443821318, 15.9.2010) .............. 11
Slika 3‐5: Razvanjski ribnik .................................................................................................. 12
Slika 3‐6: Cerkev sv. Mihaela (vir: http://www.pgd‐razvanje.si/portal/nas‐kraj, 6.9.2010)
..................................................................................................................................... 28
Slika 3‐7: Pogled na Razvanjski potok, za njim industrijsko območje ................................. 35
Slika 4‐2: Prikaz priključkov na obstoječo prometno shemo – varianta 1 (vir: Urbanistično‐
arhitekturna delavnica Maribor‐jug, skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v
Mariboru) .................................................................................................................... 38
Slika 4‐3: Primer prereza 1 (vir: Urbanistično‐arhitekturna delavnica Maribor – jug,
skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru) .......................................... 39
Prelog, E.: Prostor južne obvoznice: Študija urbanega razvoja naselja Razvanje Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Arhitektura 2010. 73
Slika 4‐4: Primer prereza 2 (vir: Urbanistično‐arhitekturna delavnica Maribor – jug,
skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru)........................................... 39
Slika 4‐5: Primer prereza 3 (vir: Urbanistično‐arhitekturna delavnica Maribor – jug,
skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru)........................................... 39
Slika 4‐6: Prikaz priključkov na obstoječo prometno shemo – varianta 2 (vir: Urbanistično‐
arhitekturna delavnica Maribor – jug, skupina Fakultete za gradbeništvo Univerze v
Mariboru) ..................................................................................................................... 40
Slika 5‐1: Soseska Fuglsankpark (vir:
http://www.vandkunsten.com/uk/Projects/housing/low‐dense/1‐1‐35.g, 28.3.2010)
..................................................................................................................................... 48
Slika 5‐2: Primeri različnih tiplogij tlorisov .......................................................................... 49
Slika 5‐3: Fotografija soseske (vir: www.mimoa.eu, 28.3.2010) ......................................... 49
Slika 5‐4:Naselje z ribnikom – enako kot Razvanje. (vir:
http://www.arch.mcgill.ca/prof/schoenauer/arch529/lecture04/htl4.htm, 28.3.2010)
..................................................................................................................................... 50
8.5 SEZNAM TABEL
Tabela 3‐1: Število prebivalcev Razvanja od 1869 do 2010 (vir: Razvanje skozi čas…, MOM,
Mestne četrti in…, Krajevni leksikon 1980, www.maribor.si) ..................................... 14
Tabela 3‐2: Razdeljevanje rabe urbaniziranih območij (povzeto po Čerpes, Blejec, Koželj,
2008) ............................................................................................................................ 16
Tabela 4‐1: Javnih zelenih con naselja Razvanje ................................................................ 43
Tabela 5‐1: Opis con ............................................................................................................ 46