prouČitev tehnologije in ekonomiČnostithe farm from the haloze area. the aim of the diploma thesis...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Gregor SKLEDAR

PROUČITEV TEHNOLOGIJE IN EKONOMIČNOSTI

PRIREJE MLEKA NA PRIMERU KMETIJE Z

OBMOČJA HALOZ

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2018

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

ŽIVINOREJA

Gregor SKLEDAR

PROUČITEV TEHNOLOGIJE IN EKONOMIČNOSTI

PRIREJE MLEKA NA PRIMERU KMETIJE Z

OBMOČJA HALOZ

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2018

III Skledar G. Proučitev tehnologije in ekonomičnosti prireje mleka na primeru kmetije z območja Haloz

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: red. prof. dr. Dejan ŠKORJANC

Mentor: doc. dr. Marjan JANŽEKOVIČ

Somentor: doc. dr. Jernej PRIŠENK

Lektorica: Majda Klemenčič, prof.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 28. 09. 2018

IV Skledar G. Proučitev tehnologije in ekonomičnosti prireje mleka na primeru kmetije z območja Haloz


Proučitev tehnologije in ekonomičnosti prireje mleka na primeru kmetije z območja

Haloz

UDK: 636.2:637.1(043.2)=163.6

Cilji diplomske naloge so bili optimizirati krmni obrok za krave molznice, izboljšati

tehnologijo reje krav molznic, analizirati ekonomičnost prireje mleka in analizirati

dejavnike, ki imajo morebiten izrazit pozitiven/negativen vpliv na ekonomske parametre na

primeru kmetije.

Ključne besede: mleko / tehnologija reje krav molznic / krmni obrok / kalkulacije skupnih

stroškov.

OP: VII, 29 s., 8 pregl., 3 sl., 25 ref.

The examination of the technology and economic viability of milk production: the case of

the farm from the Haloze area. The aim of the diploma thesis was to optimize feed formula

for dairy cows, to improve dairy farming technology and to analyze the economy of milk

production and to analyze factors that have a potentially positive / negative impact on

economic parameters in the case of the farm.

Key words: Milk / dairy farming technology / feed ration / calculation of total costs.

OP: VII, 29 P., 8 Tab., 3 Fig., 25 Ref.

V Skledar G. Proučitev tehnologije in ekonomičnosti prireje mleka na primeru kmetije z območja Haloz


Kazalo vsebine

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 Delovne hipoteze .......................................................................................................... 1

2 PREGLED LITERATURE ........................................................................................... 2

2.1 Pregled literature s področja prireje mleka .................................................................. 2

2.2 Načini prireje mleka ..................................................................................................... 3

2.2.1 Reja privezanih krav ............................................................................................. 4

2.2.2 Reja neprivezanih krav ......................................................................................... 5

2.2.3. Molža ................................................................................................................... 6

2.3 Prehrana krav molznic.................................................................................................. 6

2.4 Ekonomika kmetijske proizvodnje s poudarkom na prireji mleka............................... 7

3 MATERIAL IN METODE ............................................................................................ 9

3.1 Material ........................................................................................................................ 9

3.1.1 Opis kmetije .......................................................................................................... 9

3.1.2 Hlev .................................................................................................................... 10

3.1.3 Govedoreja ......................................................................................................... 12

3.2 Metode dela ................................................................................................................ 13

3.2.1 Pridobivanje podatkov ........................................................................................ 13

3.2.2 Kalkulacije .......................................................................................................... 14

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ..................................................................................... 16

VI Skledar G. Proučitev tehnologije in ekonomičnosti prireje mleka na primeru kmetije z območja Haloz


4.1 Rezultat tehnološko-ekonomskega modela za oceno ekonomike rastlinske

proizvodnje ................................................................................................................. 16

4.2 Rezultat tehnološko-ekonomskega modela za oceno ekonomike živinorejske

proizvodnje ................................................................................................................. 21

5 SKLEPI ........................................................................................................................ 26

5.1 Sprejem oziroma zavrnitev zastavljenih hipotez........................................................ 26

5.2 Uspešnost realizacije zadanih ciljev........................................................................... 27

6 LITERATURA ............................................................................................................ 29

VII Skledar G. Proučitev tehnologije in ekonomičnosti prireje mleka na primeru kmetije z območja Haloz


Kazalo preglednic

Preglednica 1: Skupni stroški pridelave travne silaže ......................................................... 17

Preglednica 2: Koeficient ekonomičnosti travne silaže ...................................................... 17

Preglednica 3: Skupni stroški pridelave koruzne silaže ...................................................... 18

Preglednica 4: Koeficient ekonomičnosti koruzne silaže ................................................... 19

Preglednica 5: Skupni stroški pridelave sena ...................................................................... 19

Preglednica 6: Koeficient ekonomičnosti sena ................................................................... 20

Preglednica 7: Dnevni krmni obrok krav molznic na kmetiji Skledar ................................ 21

Preglednica 8: Simulacija kmetijske proizvodnje. .............................................................. 22

Kazalo slik

Slika 1: Mlekovodni sistem v hlevu (Skledar 2017) ........................................................... 11

Slika 2: Del opreme za molžo v mlekarnici (Skledar 2017)................................................ 12

Slika 3: Privezane krave med krmljenjem (Skledar 2017) .................................................. 13

Skledar G. Proučitev tehnologije in ekonomičnosti prireje mleka na primeru kmetije z območja Haloz.


1

1 UVOD

Slovenija je država, ki ima zelo ugodne podnebne razmer za sodobno kmetovanje. Vendar

pa ima zelo veliko kmetijskih površin na razgibanem reliefu zato je velika večina teh površin

travnikov in pašnikov, saj na območjih kot so na primer Haloze zaradi nagiba terena ni

mogoča kakšna druga raba kmetijskega zemljišča. Zato je posledično glavna kmetijska

panoga prav govedoreja, saj se na teh površinah pridela zadostne količine kvalitetne

voluminozne krme. Kljub ugodnim klimatskim razmeram pa ne moremo reči, da so vse

kmetije v Sloveniji v enakovrednem položaju. Saj je na strminah za enako proizvodnjo kot

v ravnini potrebnega veliko več časa in pa seveda dela. Zato je na takšnih kmetijah še toliko

bolj pomembno, da se izvede oceno ekonomike proizvodnje.

Cilji diplomske naloge:

optimizirati krmni obrok za krave molznice,

izpopolniti tehnologijo reje krav molznic,

analizirati ekonomičnost prireje mleka in analizirati dejavnike, ki imajo morebiten

izrazit pozitiven/negativen vpliv na ekonomske parametre.

1.1 Delovne hipoteze

V sklopu naloge bomo sprejeli oziroma ovrgli naša predvidevanja:

obstoječi krmni obrok za krave molznice je neoptimiran,

dosedanja tehnologija reje je pomanjkljiva,

predvidevamo izvedbo kalkulacij skupnih stroškov za analizo ekonomičnosti prireje

mleka na kmetiji,

identifikacija različnih dejavnikov, ki imajo negativen/pozitiven vpliv na

ekonomičnost prireje mleka.



2

2 PREGLED LITERATURE

2.1 Pregled literature s področja prireje mleka

Prireja kravjega mleka ostaja najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. K skupni

vrednosti kmetijske proizvodnje v zadnjih letih prispeva okoli 14 %, k vrednosti živinorejske

pa 31 %, kar jo uvršča na prvo mesto po pomembnosti panoge. Prireja mleka v Slovenji

vseskozi presega domačo uporabo. Odkupne cene mleka za rejce po vstopu v EU pretežno

sledijo spremembam na evropskem trgu. Kljub temu da so bila v prireji mleka v zadnjih letih

prisotna precejšnja nihanja na prihodkovni in stroškovni strani, je to eden stabilnejših

kmetijskih sektorjev in je zato možnost za razvoj ter obstoj kmetij večja (Moljk 2013).

Od sredine 1990-ih so v govedoreji tekli intenzivni procesi koncentracije in specializacije

reje, ki so se izrazili v zmanjševanju števila rejcev, povečevanju povprečne velikosti črede

na gospodarstvo, rasti mlečnosti krav in povečevanju kakovosti mleka. Ti procesi so se

nadaljevali tudi v letu 2016. Prireja mleka v Sloveniji znaša okoli 650.000 ton v laktacijskem

letu, s prirejo pa se ukvarja okoli 6.000 rejcev. Število molznih krav je bilo po podatkih

statistike konec leta 2016 okoli 108.000, kar je nekaj manj kot v prejšnjem obdobju.

Povprečna mlečnost znaša okrog 6.000 kg na kravo. Že dobro desetletje del mleka odkupijo

neposredno tuje mlekarne (večinoma italijanske, v zadnjih letih pa manjšo količino tudi

hrvaške). Ta prodaja se je v zadnjih letih opazno povečevala in leta 2015 presegla 200 tisoč

ton (214 tisoč ton). Leta 2016 se je ta količina nekoliko zmanjšala in je znašala 211 tisoč ton

mleka, delež odkupljenega mleka za tuje mlekarne pa je znašal 36,7 %. Samooskrba z

mlekom je v Sloveniji 131 %, poraba mleka za prehrano pa je v letu 2016 bila 215,1 kg

mleka na prebivalca. Odkupne cene mleka večinoma sledijo spremembam na evropskem in

globalnem trgu.



3

Leta 2016 so se odkupne cene surovega mleka znižale v večini držav članic EU, trend dviga

odkupnih cen pa se je začel v letu 2017. V letu 2016 so bile razmere za prirejo mleka glede

na ekonomiko zelo neugodne. Ob pomembnem znižanju povprečne odkupne cene mleka so

se po ocenah na podlagi modelnih kalkulacij v povprečju nekoliko znižali tudi stroški prireje

mleka, vendar je bilo njihovo znižanje zelo majhno –2 % (Ministrstvo za kmetijstvo

gozdarstvo in prehrano 2018).

Mlečni sektor pomembno prispeva h kmetijskemu dohodku v mnogih državah članicah v

Evropski uniji. Trg mleka in mlečnih izdelkov v EU ureja Organizacija za skupni trg za

mleko in mlečne izdelke (Kempen in sod. 2011).

Z 2015 je bil ukinjen sistem mlečnih kvot, ki je več kot 30 let omejeval prirejo mleka v EU.

Z dne 1. 1. 2015 se je v Sloveniji uveljavila obveznost pisnega sklepanja pogodb v mlečni

verigi. Pisno sklepanje pogodb v sektorju mleka je zavezujoče med proizvajalcem mleka,

odkupovalcem mleka in mlekarno, ki mleko predela. Pogodbe med proizvajalcem mleka in

prvim odkupovalcem mleka (zadruga, mlekarna ali druga pravna oseba, ki od proizvajalcev

mleka kot prvi člen v verig odkupi mleko), katerih predmet je odkup surovega mleka, morajo

biti sklenjene za najmanj 12 mesecev. Ta določba je bila predpisana z nacionalno Uredbo

o izvajanju uredbe (EU) o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov glede

pogodbenih razmerij v sektorju mleka -Ur. l. RS št; 81/2014 (Ministrstvo za kmetijstvo

gozdarstvo in prehrano 2018).

2.2 Načini prireje mleka

Kmetije, ki so usmerjene v prirejo mleka, se srečujejo z zahtevnimi postopki dela. Osnovni

cilj vsakega rejca je, da s svojim delom na kmetijskih površinah za pridelovanje krme priredi

čim več mleka, s prodajo le-tega pa pokriva stroške prireje, potrebna investicijska

vzdrževanja, investicije v opremo, zgradbe in stroje. Cena mleka seveda spodbuja rejce k

razmišljanju, kako prirejo mleka povečati; pa ne samo, kako ga več namolsti, ampak tudi

kako to storiti najceneje. Govedorejske kmetije živijo od razlike med prihodkom in stroški

prirejenega ter namolzenega litra mleka. Na koncu šteje dnevna količina namolzenega

mleka, ki ga zagotavlja obstoječa čreda po čim nižji lastni ceni (Kmetijsko gozdarska

zbornica 2018).



4

2.2.1 Reja privezanih krav

Za rejo privezanih krav je značilno, da so združene vse funkcije živali (počitek, molža,

iztrebljanje in zauživanje) tam, kjer so privezane. Krave ne menjajo mesta za počitek ter za

zauživanje krme (Povšar 2011).

Prednosti in slabosti reje privezanih krav

Volčina (1994) navaja naslednje prednosti reje privezanih krav:

enostavna posamična kontrola krav in pregled nad živalmi,

možnost posamičnega in kontroliranega krmljenja,

med živalmi ne prihaja do asocialnih pojavov,

manjša površina hleva na žival kot pri nevezani reji,

hlevu je večji mir (Cizej 1991).

Slabosti pa so (Volčina 1994):

težave pri leganju in vstajanju,

večja nevarnost poškodb nog in seskov,

omejeno gibanje in manj možnosti za komfortno obnašanje,

ugotavljanje pojatev je težje kot pri živalih v nevezani reji,

molža v hlevu je napornejša in zamudnejša kot v molzišču,

higiena pri molži je otežena,

socialni kontakt med živalmi je majhen in možnost za medsebojno nego živali je

zmanjšana,

gradnja in oprema hleva sta dražji.

Bartussek in sod. (1996) ugotavljajo, da v hlevih s privezano rejo potrebe živali po socialnih

stikih in zadostnemu gibanju niso potešene. Rist (1993) navaja, da se je privezana reja krav

molznic razvijala iz nastlanega dolgega stojišča z nizkimi jaslimi in v večini primerov z

gumijasto podlago. Tak sistem se je razvil predvsem zaradi delovno-gospodarskega in

ekonomskega razloga.



5

2.2.2 Reja neprivezanih krav

Rist (1993) navaja, da je sistem neprivezane reje krav molznic prišel iz ZDA v Evropo v

petdesetih letih. Značilnost te reje je, da se krave v hlevu prosto gibajo in molža poteka v

ločenem prostoru.

Prednosti in slabosti neprivezane reje

Bartussek in sod. (1996) navajajo naslednje prednosti:

v hlevu z neprivezano rejo lahko živali bolje zadovoljijo svoje vedenjske potrebe,

redkeje prihaja do motenj v obnašanju,

poškodbe, ki nastopajo zaradi načina uhlevljanja, so v hlevih z neprivezano rejo

redkejše,

leganje in vstajanje živali ni oteženo, če so ležalni boksi dovolj veliki in udobni,

delo v hlevu je olajšano,

pri delu se zgodi manj nesreč,

plodnost krav v hlevu z neprivezano rejo lahko bistveno izboljšamo,

ugotavljanje pojatev je učinkovitejše,

pomoč pri porodih je enostavnejša,

manj je poškodb vimena in seskov,

manjša pogostost pojava bolezni vimena,

kakovost mleka je boljša zaradi manj obolenj vimena.

Slabosti pa so naslednje (Bartussek in sod. 1996):

zaradi prostega gibanja živali sta oskrba črede in vodenja črede težavnejša,

živali so pogosto umazane,

pri preveč drsečih tleh živali ne upajo izražati svojih vedenjskih navad,

pogostejše so poškodbe nog in parkljev,

potrebna je večja površina hleva na žival kot pri privezani reji.



6

2.2.3. Molža

Molža krav molznic v večini primerov poteka dvakrat na dan. V intenzivnih sistemih prireje

mleka pa ni nič nenavadnega, da povečajo frekvenco molže na 3- ali celo 6-krat dnevno za

povečanje prireje mleka. V državah, kjer je manjši poudarek na prireji mleka na kravo, pa

molža enkrat dnevno ni nič čudnega zlasti na območjih, kjer se krave pasejo. S takšnim

sistemom molže se mlečnost zmanjša za približno 22 % odvisno seveda od stopnje laktacije

in pasme (Stelwagen in sod. 2013).

2.3 Prehrana krav molznic

Glavni del krme za domače živali predstavljajo rastline in ostanki predelovalne industrije,

rastlinskih pa tudi živalskih proizvodov. Snovi, ki jih žival zaužije s krmo, imenujemo

hranljive snovi oziroma hranila. Le te omogočajo življenje, rast, razvoj, prirejo. Na osnovi

opravljenih raziskav poznamo več kot 100 različnih hranljivih snovi, ki so živalim

pomembne za njihovo življenje in razmnoževanje (Orešnik in Kermauner 2009).

Za vzdrževanje osnovnih funkcij organizma, fizičnih aktivnosti, prirejo mleka, nalaganje

telesnih rezerv in razvoj ter rast plodu v maternici krave molznice potrebujejo krmo

(hranljive snovi v krmi) (Orešnik in Lavrenčič 2013).

Odlična kvaliteta voluminozne krme je ena izmed pomembnejših dejavnikov za uspešno rejo

krav molznic. Spikers in Potthast (2004) menita, da je za ekstremno mlečnost krav nad 35

kg na dan potrebna travna silaža nad 7 MJ NEL na kg sušine. Vendar je to pri običajnem

sušenju in spravilu krme s travinja nemogoče doseči. Tako so Verbič in sod. (2005)

ugotavljali kakovost voluminozne krme v Sloveniji za obdobje od 2000 do 2010.

Priporočene najmanjše vsebnosti za NEL za krave molznice (6,1, 6,5 in 5,5, MJ na kg sušine

za travne silaže, koruzne silaže in mrvo) je doseglo 28,5 % travnih silaž, 51,4 % koruznih

silaž in 16,1 % mrve. Ugotavljajo, da je tudi vsebnost suhe snovi v travni in koruzni silaži

neprimerna. Priporočene vsebnosti sušine (450 in 400 g na kg travne in koruzne silaže) je

preseglo 43,8 % travnih in 28,1 % koruznih silaž.



7

2.4 Ekonomika kmetijske proizvodnje s poudarkom na prireji mleka

Pod pojmom ekonomska upravičenost razumemo doseganje zastavljenih ciljev znotraj

izbrane panoge, prireje mleka v našem primeru. V kontekstu zastavljenih ciljev imamo v

mislih ugoden finančni rezultat, ki nam prek finančnih kazalnikov potrjuje rentabilnost

kmetijske pridelave. Naš cilj je tako usmerjen v dosego najvišjega pridelka ob manjših

stroških pridelave, kar nam bo na koncu prineslo največji možen dohodek ob hkratnem

ugodnem pokritju stroškov pridelave (Belec 2009).

Že na začetku je obvezen jasno zastavljen cilj. Cilji kmetije morajo biti postavljeni

kvantitativno, kar pomeni, da morajo biti v medsebojnem nasprotju: maksimiranje dobička

in zmanjševanje tujega kapitala. Veliko kmetij neučinkovito proizvaja, ker cilji niso pravilno

postavljeni, ne podpirajo jih dolgoročne odločitve (Kavčič 1996).

Na ekonomiko prireje mleka ima velik vpliv dolga življenjska doba. Jenko s sod. (2007)

navaja, da dosegamo najnižje stroške na tono prirejenega mleka pri reji vezanih krav, ki so

v reji vsaj šest laktacij. Krave rjave pasme imajo najdaljšo proizvodno dobo; število laktacij

je pri njih največje, dosežejo najvišjo starost ob izločitvi.

Med časom vstopa Slovenije v Evropsko unijo so se osnove mlečne industrije zamajale.

Pred tem je bila mlečna industrija zaščitena z državno pomočjo. Še dodatno je položaj

poslabšala svetovna gospodarska kriza v letu 2009. Učinki so se negativno odrazili pri

proizvajalcih mleka. Stroški prireje so porasli, odkupna cena mleka pa temu ni sledila.

Rejcem se je znižala rentabilnost poslovanja in povzročila likvidnostne težave kmetije

(Kastelic in Bajnec 2010).

Zniževanje cen mleka prisili rejce v pocenitev prireje. Ta je možna, čeprav ni enostavna. S

pocenitvijo se je treba ukvarjali po segmentih. Večje učinke lahko pričakujemo le na daljši

rok in v primeru, ko se investicijsko politiko razvoja kmetije vodi na premišljen način, na

tak, da z njim dosegamo čim nižjo lastno ceno prireje.



8

V prireji mleka stroške in prihodke določajo zunanji dejavniki (npr. gibanje stroškov krme

in gnojil), naravni pogoji (vremenske nevšečnosti in posledično nižji pridelek) in odločitve

politike (dvig mlečnih kvot in kasneje njihova odprava). Stroški krme dosegajo od 50 do 60

% vseh spremenljivih stroškov prireje mleka, zato je še kako pomembno, kako sestavimo

dnevni krmni obrok (Žgajnar in Kavčič 2009).

Med ključnimi dejavniki, ki omogočajo izboljšanje ekonomskega položaja na kmetiji, je

optimizacija krmnega obroka. Nepoznavanje krmnih vrednosti vodi v preskromno ali pa v

prekomerno prehrano, oboje pa povzroči škodo na kmetiji (Žgajnar in sod. 2007).

Janžekovič s sod. (1996) meni, da je pravilna prehrana krav v prireji mleka osnovni dejavnik

okolja, ki lahko zagotavlja visoko mlečnost, zdravje živali, normalno reprodukcijo in s tem

ustrezno mlečnost.

Rozman in Pažek (2007) navajata, da krmne obroke izračunamo z uporabo matematičnega

programiranja tako, da minimiziramo ciljno funkcijo stroškov krmnega obroka ob danih

omejitvah. Pri optimizacijskem modelu so upoštevane tudi nekatere dodatne omejitve, npr.

razmerje med Ca in P ipd. Obrok je potrebno sestaviti tako, da zadostimo potrebam krav po

hranljivih snoveh in da so stroški obroka minimalni. Omenjeni model je močno orodje, s

katerim izračunavamo tiste vrednosti posameznih spremenljivk, pri katerih je vrednost ciljne

funkcije maksimalna ali minimalna.

Izvedene so bile nekatere ekonomske analize tako na področju živinoreje kot na področju

rastlinske proizvodnje. Pažek in sod. (2007) so na ekonomski analizi reje krav dojilj

predstavili ekonomičnost oz. neekonomičnost različnih sistemov reje in prikazali možnost

učinkovite rabe simulacijskega modeliranja kot orodja, ki je lahko dobra podpora odločanju

v kmetijskem gospodarstvu.



9

3 MATERIAL IN METODE

3.1 Material

Raziskava in zbiranje podatkov sta potekala na domači kmetiji. Gre za čisto kmetijo, saj

nobeden od članov gospodinjstva nima drugega vira prihodka.

3.1.1 Opis kmetije

Kmetija Skledar se nahaja v severovzhodni Sloveniji, v zahodnih (gozdnatih) Halozah,

natančneje v vasi Čermožiše, ki spada v občino Žetale. Skupni obseg kmetijskih zemljišč je

41,46 hektarjev. Od tega je 4,45 ha v zakupu, ostale površine pa so v lasti kmetije.

Razporeditev zemljišč:

vinograd: 5 arov,

njive: 4,1 hektarjev,

trajni travniki: 17,21 hektarjev,

gozdovi: 20,1 hektarjev.

Vse obdelovalne površine (21,31 ha) so v območju omejenih dejavnikov (OMD), od tega je

100 % v gorskih območjih. Zato je kmetovanje na teh površinah veliko bolj zahtevno kot na

ravninskem predelu. Vendar se s pomočjo sodobne strojne opreme in z dolgoletnimi

izkušnjami večino zemljišč obdeluje strojno. Kljub napredni tehnologiji in izjemni

izurjenosti za delo na strmih terenih pa se več kot 4 hektarje travnikov uspe pokositi le s

samohodno kosilnico, obračanje in spravilo v vznožje pa je ročno. Zato se za obdelavo teh

površin porabi veliko več časa in napora kot za ostale površine. Seveda je tudi pridelek na

teh travnikih veliko nižji, saj ni pogojev, da bi jih lahko gnojili. 4,9 hektarjev travnatih

površin se nahaja na območju Nature 2000, zato se na teh površinah izvajajo le tisti ukrepi,

ki so določeni za ta območja. Velik problem predstavlja razdrobljenost ter velika oddaljenost

obdelovalnih površin od kmetije. Nekatera zemljišča so oddaljena tudi do 8 kilometrov, zato



10

nastajajo veliki stroški pri transportu ter velika časovna izguba. Kmetija je vključena v

KOPOP, in sicer v program paše.

Na njivah je posejana le koruza, ki je namenjena za silažo. V kolobarju pa so na teh površinah

posejane travno deteljne mešanice (TDM). Prvi dve leti je v kolobarju TDM, nato dve leti

koruza. Vendar se vsako jesen po končanem siliranju na površinah, kjer bo posejana

spomladi koruza, opravi ozelenitev s setvijo mešanice ljuljke in inkarnatke. Le na manjši

njivi se prideluje krompir, stročnice ter ostale rastline za lastne potrebe, saj v domačem vrtu

primanjkuje prostora.

Zaradi premajhnih njivskih površin je potrebno suho koruzno zrnje ter ječmen kupiti, kar

predstavlja dodaten strošek v pridelovalni verigi. Vendar sta nujno potrebna za prehrano

goveda in prašičev. Za gnojenje njiv ter travnikov se uporablja le lastna organska gnojila, in

sicer: gnojevko, hlevski gnoj in kurnike; le-ti so na razpolago skozi vse leto, saj je na kmetiji

tudi piščančja farma s kapaciteto do 15.000 piščancev brojlerjev na turnus. Dokupi se le

kalcijev in žveplov granulat.

3.1.2 Hlev

Hlev krav molznic je vezane reje; molža poteka v samem hlevu, po katerem je speljan

mlekovodni sistem znamke Westfalia. Molža se opravlja s petimi molznimi enotami:

običajno se prične okrog 6. ure zjutraj in enako zvečer. Povprečno traja molža do ene ure,

lahko tudi do eno uro in pol, odvisno seveda od tega, koliko krav se molze in v katerem

stadiju laktacije so.

Za spremljanje proizvodnih lastnosti, reprodukcije in kakovosti mleka na ravni posameznih

molznic ter na ravni kmetij je obravnavana kmetija vključena v informacijski sistem

GOVEDO (http://www.govedo.si), ki je omogočena približno 4.000 rejcem goved v

Sloveniji. Drugi uporabniki (svetovalci, načrtovalci politike, lokalne skupnosti, rejske

organizacije, raziskovalci, študentje, dijaki, živilskopredelovalna industrija, …) lahko

dostopajo do podatkov o stanju in trendih pri prireji mleka na različnih ravneh.

http://www.govedo.si/pls/gss/!portal_pkg.startup



11

Povprečna mlečnost na kmetiji v standardni laktaciji (305 dni) znaša 7.016 kilogramov. V

povprečju v Sloveniji krave lisaste pasme dosegajo solidno mlečnost, in sicer povprečno

7.800 kg mleka v standardni laktaciji, posamezne molznice pa tudi do 9.900 kilogramov v

standardni laktaciji. Povprečna prireja na kmetiji je 165.000 kilogramov mleka v

laktacijskem letu, dnevno pa v poprečju 450 kilogramov mleka.

Slika 1: Mlekovodni sistem v hlevu (Skledar 2017)



12

Slika 2: Del opreme za molžo v mlekarnici (Skledar 2017)

3.1.3 Govedoreja

Reja krav molznic oziroma oddaja mleka je poglavitna dejavnost na obravnavani kmetiji,

zato se ji posveča največ časa in pozornosti. Redi se 35 glav goveda, od tega je 21 krav

molznic (60 %) ter 14 glav mladega ženskega goveda (40 %). V večjem hlevu s stojišči in

rešetkami, kjer so krave molznice ter nekaj telic, je 23 priveznih boksov. V manjšem hlevu,

kjer so teleta in mlajše telice, pa so boksi neprivezane reje, v njih je prostora za maksimalno

20 glav mlajšega goveda. Čredo sestavlja 54,3 % goveda lisaste pasme, 11,4 % črno-bele

pasme, ostalih 34,3 % pa je križank. Po navadi je v čredi 21 krav molznic, telic in telet pa

14-18. Vendar je v sedanjem obdobju razmerje nekoliko drugačno kot sicer, saj je sedanja

čreda v stadiju pomladitve. Sedaj je kar nekaj telic v stanju pred porodom, zato se bo to

razmerje med molznicami in mladim ženskim govedom kmalu spremenilo. Večina ženskih

telet ostane na kmetiji, bikce pa se proda 1-2 tedna po porodu, zato se telet, telic ali krav

načeloma ne kupuje, razen v izjemnih primerih, če ni dovolj podmladka v čredi; vendar je

to zelo redko.



13

Slika 3: Privezane krave med krmljenjem (Skledar 2017)

Vso voluminozno krmo, ki se jo poklada govedu, se pridela na lastnih obdelovalnih

površinah, dokupiti je potrebno le slamo. Kupuje pa se tudi koruzno in ječmenovo zrnje,

mineralno vitaminsko ter krmno mešanico (K 15). Kravam molznicam se krmi: travno in

koruzno silažo, mrvo, zdrobljeno koruzno in ječmenovo zrnje, močna krmila ter mineralno-

vitaminsko mešanico. V času, ko je na voljo sveža trava, pa se krave pasejo, v jesenskem

času pa dobijo tudi prilast. Mlado govedo (telice) pa se krmi s travno in koruzno silažo,

mrvo, slamo, zdrobljeno koruzno in ječmenovo zrnje, mineralno vitaminsko mešanico, v

sezoni sveže trave pa s pašo.

3.2 Metode dela

3.2.1 Pridobivanje podatkov

V diplomski nalogi so bile uporabljene različne metode dela, s katerimi smo zbrali podatke.

Pri analizi smo najprej zbrali obstoječe podatke s kmetije; pri tem sta bili uporabljeni dve

metodi, in sicer simulacijsko modeliranje za prirejo mleka in kalkulacija skupnih stroškov.



14

3.2.2 Kalkulacije

Stalni ali fiksni stroški se z obsegom proizvodnje ne spreminjajo. Najpogostejše kategorije

fiksnih stroškov so (Erjavec 1995):

stroški stalnega dela (bruto plače),

stroški mehanizacije (vzdrževanje, gorivo in mazivo, davki in zavarovanje,

pogodbene dajatve, …),

najemnine (zemlja, objekti, …),

splošni stroški (pošta, telefon, …),

stroški socialnega varstva,

analiza proizvodov.

Spremenljivi ali variabilni stroški se spreminjajo sorazmerno z obsegom proizvodnje.

Najpogostejši so:

surovine (krma, …),

najete storitve in delo (prevozi, …),

ročno delo,

strojne storitve.

Skupni prihodek ali vrednost proizvodnje [1] je preračunan kot zmnožek med količino

pridelka in njegovo prodajno ceno:

SP = Y*C,

kjer je:

SP – skupni prihodek (€),

Y – količina pridelka (kg, l …),

C – prodajna cena pridelka (€/kg, €/l …).



15

Lastna cena predstavlja strošek na enoto proizvoda. Izračunana je kot količnik med skupnimi

stroški in količino pridelka.

LC = SS/Y

kjer je:

LC – lastna cena proizvoda (€/enoto),

SS – skupni stroški na enoto (€),

Y – količina pridelka (kg, l …).

Finančni rezultat predstavlja razliko med skupnim prihodkom in skupnimi stroški

proizvodnje.

FR = SP – SS

kjer je:

FR – finančni rezultat proizvodnje (€),

SP - skupni prihodek proizvodnje (€),

SS – skupni stroški proizvodnje (€).

Koeficient ekonomičnosti predstavlja razmerje med skupno vrednostjo proizvodnje in

skupnimi stroški.

Ke = SP/SS

kjer je:

Ke – koeficient ekonomičnosti,

SP - skupni prihodek (€),

SS – skupni stroški proizvodnje (€).



16

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

Prvi del rezultatov predstavlja obstoječe stanje na kmetiji z vključenimi dejanskimi

vhodnimi podatki, pridobljenimi na kmetiji. S pomočjo računalniškega programa Microsoft

Office Excel smo izračunali sledeče ekonomske parametre:

skupni stroški,

skupni prihodki,

lastna cena,

lastna cena s subvencijo,

finančni rezultat,

koeficient ekonomičnosti.

Za izračun smo uporabili obstoječe podatke s kmetije.

4.1 Rezultat tehnološko-ekonomskega modela za oceno ekonomike rastlinske

proizvodnje

Na analizirani kmetiji se pridelujejo travna in koruzna silaža ter seno. Za vsako posamezno

kulturo smo izdelali kalkulacije skupnih stroškov. Krma za živali predstavlja največji

strošek, zato smo naredili kalkulacijo skupnih stroškov za posamezno kulturo, ki se prideluje

na kmetiji.



17

Preglednica 1: Skupni stroški pridelave travne silaže.

Travna silaža

EUR %

Material

Seme

Gnojila

Zaščitna sredstva

274,42 1,6

3.018,52 18,0

0 0,0

Domače strojne storitve 7.589,78 45,2

Najete strojne storitve 0 0,0

Ročno delo 5.899,60 35,2

Preneseni fiksni stroški (zavarovanje posevka, zdravstveno

zavarovanje, …)

0 0,0

Stroški skupaj 16.782,31 100

V preglednici 1 so predstavljeni skupni stroški pridelave travne silaže. Največji strošek

predstavljajo domače strojne storitve v višini 45,2 %, nato sledi ročno delo v višini 35,2 %.

Ročno delo zajema grabljanje, čiščenje in pripravo prostora v koritastem silosu ter

pokrivanje silosa (PVC folija z UV zaščito, zaščitne mreže ter vreče za zatesnitev folije).

Preglednica 2: Koeficient ekonomičnosti travne silaže.

Lastna cena (L.C.) = 0,93 EUR/kg

L.C. z up. subvencijo = 0,07 EUR/kg

Skupni prihodek= 15.440,43 EUR

Finančni rezultat = -1.341,88 EUR

Koeficient ekonomičnosti= 0,9

Travna silaža se prideluje na 11,21 ha, pri čemer je predviden pridelek 18.028 kg/ha. Za



18

travno silažo je predvideno direktno plačilo v višini 295,70 eur/ha. Koeficient ekonomičnosti

znaša 0,9, kar pomeni, da je pridelava ekonomsko neupravičena. Finančni rezultat je tako v

tem primeru negativen (-1.341,88 €).

Preglednica 3: Skupni stroški pridelave koruzne silaže.

Koruzna silaža

EUR %

Material

Seme

Gnojila

Zaščitna sredstva

328,20 15,0

780,00 35,7

97,860 4,5

Domače strojne storitve 462,45 21,1

Najete strojne storitve 270,00 12,3

Ročno delo 249,57 11,4

Preneseni fiksni stroški (zavarovanje posevka, zdravstveno

zavarovanje, …)

0 0,0


V preglednici 3 so predstavljeni skupni stroški pridelave koruzne silaže. Največji strošek

predstavljajo gnojila, in sicer v višini 35,6 %, vendar ta podatek kljub izračunu na nek način

ne drži, saj gnojil za pridelavo ne kupujemo, ker je na kmetiji tudi reja piščancev brojlerjev,

katerih gnoj se skupaj s hlevskim gnojem uporabi za osnovno gnojenje njiv, na katerih je

posejana koruza. Tako bi lahko rekli, da je pridelava koruzne silaže na obravnavani kmetiji

na nek način »navidezno« nerentabilna.



19

Preglednica 4: Koeficient ekonomičnosti koruzne silaže.

Lastna cena (L.C.) =

0,03 EUR/kg

L.C. z up. subvencijo =

0,01 EUR/kg

Skupni prihodek =

1.718,55 EUR

Finančni rezultat =

-469,53 EUR

Koeficient ekonomičnosti=

0,8

Koruzna silaža se v kolobarju predeluje na 1,5 ha površine; na tej površini je predviden

pridelek 85.000 kg/ha, predvideno je direktno plačilo v višini 295,70 eur/ha. Koeficient

ekonomičnosti za koruzno silažo znaša 0,8, kar pomeni, da je glede na dobljene izračune

finančni rezultat negativen (-469,53 €), čeprav je, kot smo že omenili, ta podatek na nek

način navidezen.

Preglednica 5: Skupni stroški pridelave sena.

Seno

EUR % od skupnih stroškov

Material

Seme

Gnojila

Zaščitna sredstva

0 0,0

459,60 7,5

0,0 0,0

Domače strojne storitve 3.667,09 60,1

Najete strojne storitve 0 0,0

Ročno delo 1.970,46 32,4

Preneseni fiksni stroški (razna zavarovanja) 0 0,0


Iz preglednice 5 je mogoče razbrati stroške pridelave sena na omenjeni kmetiji. In sicer je



20

razvidno, da največji strošek, kar 60,1 %, predstavljajo domače strojne storitve, saj je za

samo sušenje sena potrebno opraviti več strojnih ur, da se dobi želeno sušino sena.

Seveda pa je zraven veliko strojnih ur za samo spravilo sena opravljenih tudi ogromno

število ur ročnega dela, saj je več kot polovica površin namenjenih pridelavi sena na takšnih

strminah, da je strojno spravilo le delno izvedljivo ali celo nemogoče. Zato posledično ta

podatek, da predstavlja ročno delo 32,3 % stroškov pridelave sena, ne preseneča tako zelo.

Preglednica 6: Koeficient ekonomičnosti sena.

Lastna cena (L.C.) = 0,97 EUR/kg

L.C. z up. subvencijo = 0,13 EUR/kg

Skupni prihodek = 4.825,80 EUR

Finančni rezultat = -1.271,35 EUR

Koeficient ekonomičnosti= 0,8

Seno oziroma mrva se prideluje na 7,66 ha, predviden pridelek znaša 6.300 kg/ha; iz tega

sledi, da je koeficient ekonomičnosti 0.8 in posledično finančni rezultat, ki je negativen,

prinaša za omenjeno pridelavo kar 1.271, 35 € izgub na letni ravni.



21

4.2 Rezultat tehnološko-ekonomskega modela za oceno ekonomike živinorejske

proizvodnje

S pomočjo programa smo simulirali ekonomičnost prireje mleka. Pri prireji mleka

predstavlja največji strošek krmni obrok. V preglednici 7 je predstavljen obstoječi dnevni

krmni obrok za krave molznice.

Preglednica 7: Dnevni krmni obrok krav molznic na kmetiji Skledar.

Komponenta Količina

(kg/kravo)

Cena

(eur/kg)

Stroški

(€/žival)

Travna silaža 25,1 0,07 1,75

Koruzna silaža 12,0 0,01 0,12

Seno 1,5 0,13 0,19

Krmna mešanica (K 15) 2,47 0,27 0,66

Mineralno-vitaminska mešanica 0,08 0,81 0,06

Soda bikarbona 0,05 0,48 0,02

Skupaj 41,2 2,82

Za izračun dnevnega krmnega obroka smo uporabili obstoječe podatke na nivoju kmetije.

Obrok temelji na povprečni dnevni mlečnosti 20 kg. Kot je razvidno iz preglednice 7, znaša

strošek krmnega obroka za eno žival 2,82 € na dan, kar na dan predstavlja 59,22 € za 21 krav

molznic. Pri izračunu smo upoštevali, da je voluminozna krma pridelana doma, zato smo

uporabili njihovo lastno ceno. Za mineralno-vitaminsko mešanico ter sodo bikarbono smo

upoštevali maloprodajno ceno, pri krmni mešanici pa je zajeta veleprodajna cena.

22 Skledar G.. Proučitev tehnologije in ekonomičnosti prireje mleka na primeru kmetije iz območja Haloz


Preglednica 8: Simulacija kmetijske proizvodnje.

Preglednica se nadaljuje na naslednji strani.

Skupni

prihodek

= SP

Lastna

cena

= LC

Finančni

rezultat

= FR

Prelomna

točka

proizvodnje

= PTP

Koeficient

ekonomičnosti

= Ke

Obstoječe stanje

=/0,31€/7016kg/21 krav/

51722,19 0,34 3321,37 156131,69 1,07

Simulacija (1)

= /0,35€/7000kg/20 krav/

51540,00 0,35 5143,74 132560,74 1,11

Simulacija (2)

= /0,35€/7000kg/25 krav/

68175,00 0,34 11755,93 161197,36 1,21

Simulacija (3)

= /0,35€/7000kg/30 krav/

81810,00 0,33 15368,11 189833,97 1,23

Simulacija (4)

= /0,35€/7500kg/20 krav/

57900,00 0,32 11503,74 132560,74 1,25

Simulacija (5)

= /0,35€/7500kg/25 krav/

72375,00 0,31 15955,93 161197,36 1,28

Simulacija (6)

= /0,35€/7500kg/30 krav/

86850,00 0,31 20408,11 189833,97 1,31

Simulacija (7)

= /0,35€/8000kg/20 krav/

61260,00 0,30 14863,74 132560,74 1,32

Simulacija (8)

= /0,35€/8000kg/25 krav/

76575,00 0,29 20155,93 161197,36 1,36

Simulacija (9)

= /0,35€/8000kg/30 krav/

91890,00 0,29 25448,11 189833,97 1,38

Simulacija (10)

= /0,30€/7000kg/20 krav/

47820,00 0,35 1423,74 154654,20 1,03

Simulacija (11)

= /0,30€/7000kg/25 krav/

59775,00 0,34 3355,93 188063,58 1,06

Simulacija (12)

= /0,30€/7000kg/30 krav/

71730,00 0,33 5288,11 221472,97 1,08

Simulacija (13)

= /0,30€/7500kg/20 krav/

50700,00 0,32 4303,74 154654,20 1,09

Simulacija (14)

= /0,30€/7500kg/25 krav/

63375,00 0,31 6955,93 188063,58 1,12

Simulacija (15)

= /0,30€/7500kg/30 krav/

76050,00 0,31 9608,11 221472,97 1,14

Simulacija (16)

= /0,30€/8000kg/20 krav/

53580,00 0,30 7183,74 154654,20 1,15

Simulacija (17)

= /0,30€/8000kg/25 krav/

66975,00 0,29 10555,93 188063,58 1,19

Simulacija (18)

= /0,30€/8000kg/30 krav/

80370,00 0,29 13928,11 221472,97 1,21



23

Skupni

prihodek

= SP

Lastna

cena

= LC

Finančni

rezultat

= FR

Prelomna

točka

proizvodnje

= PTP

Koeficient

ekonomičnosti

= Ke

Simulacija (19)

= /0,25€/7000kg/20 krav/

41100,00 0,35 -5296,26 185585,04 0,89

Simulacija (20)

= /0,25€/7000kg/25 krav/

51375,00 0,34 -5044,07 225676,30 0,91

Simulacija (21)

= /0,25€/7000kg/30 krav/

61650,00 0,33 -4791,89 265767,56 0,93

Simulacija (22)

= /0,25€/7500kg/20 krav/

43500,00 0,32 -2896,26 185585,04 0,94

Simulacija (23)

= /0,25€/7500kg/25 krav/

54375,00 0,31 -2044,07 225676,30 0,96

Simulacija (24)

= /0,25€/7500kg/30 krav/

65250,00 0,31 -1191,89 265767,56 0,98

Simulacija (25)

= /0,25€/8000kg/20 krav/

45900,00 0,30 -496,26 185585,04 0,99

Simulacija (26)

= /0,25€/8000kg/25 krav/

57375,00 0,29 955,93 225676,30 1,02

Simulacija (27)

= /0,25€/8000kg/30 krav/

68850,00 0,29 2408,11 265767,56 1,04

Simulacija (28)

= /0,20€/7000kg/20 krav/

34380,00 0,35 -

12016,26

231981,30 0,74

Simulacija (29)

= /0,20€/7000kg/25 krav/

42975,00 0,34 -

13444,07

282095,37 0,76

Simulacija (30)

= /0,20€/7000kg/30 krav/

51570,00 0,33 -

14871,89

332209,45 0,78

Simulacija (31)

= /0,20€/7500kg/20 krav/

36300,00 0,32 -

10096,26

231981,30 0,78

Simulacija (32)

= /0,20€/7500kg/25 krav/

45375,00 0,31 -

11044,07

282095,37 0,80

Simulacija (33)

= /0,20€/7500kg/30 krav/

54450,00 0,31 -

11991,89

332209,45 0,82

Simulacija (34)

= /0,20€/8000kg/20 krav/

38220,00 0,30 -8176,26 231981,30 0,82

Simulacija (35)

= /0,20€/8000kg/25 krav/

47775,00 0,29 -8644,07 282095,37 0,85

Simulacija (36)

= /0,20€/8000kg/30 krav/

57330,00 0,29 -9111,89 332209,45 0,86

Legenda:

NEGATIVNI FINANČNI REZULTAT

POZITIVNI FINANČNI REZULTATI



24

Iz zgornje preglednice so razvidni naslednji podatki, in sicer; v skrajno levem stolpcu so

navedeni spreminjajoči se parametri, uporabljeni v posamezni simulaciji. Torej, v vsaki od

simulacij smo spremenili enega od teh treh parametrov: odkupno ceno mleka, povprečno

mlečnost krav molznic v čredi ali pa število krav molznic oz. velikost črede. Vsi ostali,

podatki kot so na primer stroški pridelave krme, stroški dokupljene krme, stroški dela, skupni

stroški, v glavnem vsi ostali osnovni podatki, potrebni za dobljen končni rezultat posamezne

kalkulacije, pa ostajajo vseskozi nespremenjeni.

Trenutno stanje na obravnavani kmetiji je navedeno prvi vrstici tabele, obarvani modro, in

sicer je takšno: molzemo 21 krav molznic, katerih povprečna mlečnost je 7.016 kg mleka v

standardni laktaciji ter upoštevana trenutna odkupna cena mleka, ki znaša 0,31 €/kg. Ti trije

podatki se kasneje v vsaki od simulacij spreminjajo in so naključno določeni, saj smo s tem

želeli priti do ugotovitve, kakšni bodo skupni prihodek = SP, lastna cena = LC, finančni

rezultat = FR, prelomna točka proizvodnje = PTP ter koeficient ekonomičnosti = Ke ob

morebitnem znižanju oz. zvišanju mlečnosti, odkupne cene ali število krav molznic v

prihodnosti oziroma kakšni so minimalni pogoji, da bo prireja mleka na obravnavani kmetiji

še rentabilna.

Tako lahko iz podatkov trenutne proizvodnje izvemo, da je na analizirani kmetiji trenutni

skupni prihodek = 51.722,19 €, lastna cena = 0,34 €/kg mleka, finančni rezultat = 3.321,37

€ (ostanek denarja po pokritju vseh stroškov oz. dejanski čisti zaslužek v enem letu),

prelomna točka proizvodnje = 156.131,69 kg ter koeficient ekonomičnosti, ki znaša = 1,07.

Ker je koeficient nad 1,0, to pomeni, da proizvodnja v trenutnem obsegu ter pod sedanjimi

pogoji zadošča za minimalen letni zaslužek, ki znaša 3.321,37 €. Zato smo vse vrstice s

pozitivnim finančnim rezultatom obarvali zeleno, kar pomeni, da je le pri teh koeficient

ekonomičnosti enak oz. višji od 1,0. Vse ostale vrstice pa smo obarvali rdeče, saj imajo

negativni finančni rezultat, kar pomeni, da ne prinašajo dobička, temveč izgube, saj je

koeficient ekonomičnosti manjši od 1,0.

Na primer: simulacija št. 9 nam dokazuje, da bi na obravnavani kmetiji pod pogoji, enakimi

sedanjim, vendar s povečanjem črede na 30 krav molznic in z zvišanjem mlečnosti na 8.000

kg mleka v standardni laktaciji ter ob morebitni odkupni ceni 0,35 €/kg mleka, dosegli



25

koeficient ekonomičnosti 1,38, kar pomeni, da bi lahko s takšno prirejo na letni ravni dosegli

pozitiven finančni rezultat, ki bi znašal 25.448,11 € dobička.

Ravno nasprotni primer pa bi bil recimo simulacija št. 30; v tem primeru smo dokazali, da

bi kljub povečanju črede na 30 krav molznic in s povprečno mlečnostjo 7.000 kg mleka v

standardni laktaciji ter v primeru znižanja odkupne cene mleka na 0,20 €/kg prišli do zelo

kritične situacije na kmetiji, saj bi s takšno prirejo dosegli koeficient ekonomičnosti 0,78,

kar pa bi kot posledica nastale situacije pomenilo precej negativen finančni rezultat, ki bi

znašal 14.871,89 € izgub v enem letu. Tako smo s pomočjo te simulacije ugotovili, da bi s

takšno oziroma podobno prirejo mleka kaj kmalu morali narediti konec prireji mleka na

analizirani kmetiji, saj bi v nasprotnem primeru nastale prevelike izgube, ki bi lahko privedle

celo do propada celotne kmetije.

Ob znižanju odkupne cene mleka na 0,25 €/kg je za pozitiven finančni rezultat obvezen

pogoj povprečna mlečnost v standardni laktaciji cca. 8.000 kg in vsaj 25 krav molznic.

V primeru, da bi odkupna cena padla na 0,20 €/kg mleka, pa na omenjeni kmetiji pod pogoji,

kakršni so sedaj, ne bi bilo smiselno oziroma rentabilno vztrajati pri prireji mleka, saj obseg

obdelovalnih površin dopušča rejo največ 30 glav krav molznic, kar pa bi celo ob povprečni

mlečnosti, višji od 8.000 kg mleka v standardni laktaciji, bilo premalo za pozitiven finančni

rezultat.



26

5 SKLEPI

5.1 Sprejem oziroma zavrnitev zastavljenih hipotez

Ena izmed hipotez je bila, da obstoječi krmni obrok za krave molznice na

obravnavani kmetiji ni optimiziran. Dosedanji krmni obrok krav molznic ni bil nikoli

posebej preračunan, ker se nikoli ni analiziralo kakovosti voluminozne krme, kar

posledično pomeni, da tak obrok nikakor ni optimiziran, zato smo to hipotezo

sprejeli. S pomočjo Weendske analize koruzne in travne silaže, ki smo jo opravili na

kmetijskem inštitutu LKS (Landwirtschaftliche Kommunikations- und

Servicegesellschaft GmbH) v kraju Lichtenwalde na vzhodu Nemčije, smo dobili

rezultate o kakovosti osnovnih surovin ter na podlagi le-teh naredili optimizacijo

krmnega obroka za krave molznice.

Naslednja hipoteza je bila povezana s tehnologijo reje krav molznic, in sicer, da je ta

bila do sedaj pomanjkljiva. Za takšno predvidevanje smo se odločili, ker se na

omenjeni kmetiji nikoli ni opravila kakršnakoli analiza ekonomičnosti prireje mleka

in ker smo predvidevali, da obstoječi krmni obrok ni optimiziran. Da bi ugotovili, če

je dosedanja tehnologija reje krav molznic zadovoljiva oziroma ekonomsko

upravičena, smo opravili analizo ekonomičnosti prireje mleka s pomočjo

raziskovalno podprte metode kalkulacij skupnih stroškov. Pri sami analizi

trenutnega stanja smo ugotovili, da so v dosedanji tehnologiji reje krav molznic pri

posameznih parametrih manjše pomanjkljivosti, ki pa vseeno nimajo tako velikega

vpliva na samo ekonomičnost, saj smo na podlagi analize ter dobljenih rezultatov

ugotovili, da je koeficient ekonomičnosti 1.07, kar pomeni, da je dosedanja

tehnologija reje krav molznic na analizirani kmetiji ekonomsko upravičena. Na

podlagi tega podatka smo ugotovili, da lahko to hipotezo ovržemo, saj je z vidika

ekonomičnosti zadovoljiva.



27

Med hipotezami je bila tudi ta, da smo predvidevali izvedbo kalkulacij skupnih

stroškov za optimiziranje krmnega obroka, ki smo jo brez kakršnihkoli dilem sprejeli,

saj smo s pomočjo raziskovalno podprte metode kalkulacij skupnih stroškov pri sami

izvedbi analize ter sestavi krmnega obroka dejansko uporabili.

Kot zadnja hipoteza je bila ta, da bomo opravili identifikacijo različnih dejavnikov,

ki imajo negativen/pozitiven vpliv na ekonomičnost prireje mleka. Tudi to hipotezo

smo potrdili, saj smo na podlagi opravljene analize ekonomske upravičenosti reje

krav molznic, opravljene s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov, ugotovili ter

natančno identificirali posamezne dejavnike, ki imajo pozitiven oziroma negativen

vpliv na ekonomičnost prireje mleka na obravnavani kmetiji.

5.2 Uspešnost realizacije zadanih ciljev

Cilj je bil, da bomo optimizirali krmni obrok za krave molznice, ki smo ga v celoti

izpolnili, saj smo na podlagi opravljene Weendske analize koruzne in travne silaže

(priloga 1 in priloga 2) sestavili popoln ter optimiziran krmni obrok za krave

molznice na kmetiji Skledar.

Cilj je bil tudi, da bomo izboljšali tehnologijo reje krav molznic. Ta cilj je bil med

najbolj kompleksnimi, saj smo morali najprej narediti vse analize v sami tehnologiji

ter ekonomičnosti. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da je dosedanja

tehnologija reje krav molznic zadovoljiva. Kar pa ne pomeni, da se je ne da še

dodatno izboljšati. Med dejavniki, ki bi pozitivno vplivali na ekonomičnost ter samo

tehnologijo je večina takšnih, da za samo izvedbo zahtevajo večje časovno obdobje

zato se bodo njihovi rezultati pokazali šele v prihodnosti. Edini dejavnik, ki smo ga

lahko takoj izvedeli pri izboljšavi tehnologije je bil ta, da smo optimizirali krmni

obrok krav molznic in s tem pripomogli k bolj smotrni porabi krme na kmetiji. Torej

smo tudi ta cilj uspešno izpeljali.



28

Zadnji med cilji pa je bil, da bomo analizirali ekonomičnost prireje mleka in

dejavnike, ki imajo morebiten izrazit pozitiven/negativen vpliv na ekonomske

parametre. Tudi ta cilj smo povsem izpolnili, saj smo s pomočjo kalkulacij skupnih

stroškov naredili celovito analizo ekonomičnosti prireje mleka na kmetiji. Na

podlagi rezultatov smo ugotovili ter tudi definirali dejavnike, ki imajo velik vpliv na

ekonomske parametre. Med omenjenimi so s koeficientom ekonomičnosti pod 1,0

izraziteje izstopale kalkulacije pridelave voluminozne krme, pri katerih imajo

največji vpliv na negativni finančni rezultat domače strojne storitve ter ročno delo,

ki ga opravljajo sami. Z izpolnitvijo tega cilja smo prišli do ugotovitve, da smo

izpeljali vse zastavljene cilje, ki smo si jih zastavili pred začetkom realizacije

poskusa na kmetiji Skledar.



29

6 LITERATURA

1. Bartussek H., Tritthart M., Wurtz H., Zortea E. 1999. Gradnja govejih hlevov.

Slovenj Gradec, Kmetijska založba:183.

2. Belec M. 2009. Ekonomska upravičenost pridelave maka. Diplomsko delo,

Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 34.

3. Cizej D. 1999: Govedoreja, Maribor, Obzorja: 247.

4. Erjavec E. 1995. Agrarna politika in ekonomika. Domžale, Biotehniška fakulteta.

5. Janžekovič M., Volk M. Strelec V., Zgubič E., Repič P. 1996. Krmna baza na

kmetijah usmerjenih v intenzivno mlečno proizvodnjo V: Zbornik predavanj .

Posvetovanje o prehrani domačih živalih » Zadravčevi- Erjavčevi dnevi ». Murska

Sobota, Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije: 223-226.

6. Jenko J., Moljk B., Perpar T. 2007. Analiza dolgoživosti krav molznic in njen vpliv

na ekonomiko prireje mleka. V: Zbornik predavanj 16. mednarodno znanstveno

posvetovanje o prehrani domačih živali »Zadravčevi-Erjavčevi dnevi«. Murska

Sobota, Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije: 372-380.

7. Kavčič S. 1996. Ekonomika kmetijskega gospodarstva. Domžale, Univerza v

Ljubljani, Biotehniška fakulteta.

8. Kastelic B., Bojnec Š. 2010. Spremembe na trgu mleka in v slovenski mlečni

industriji V(ur: Črtomir R. In Kavčič S.) 5. Konferenca DAES »Sodobni izzivi

menedžmenta v agroživilstvu« Ljubljana. Društvo agrarnih ekonomistov

Slovenije: 216-223.

https://dk.um.si/Iskanje.php?type=napredno&lang=slv&stl0=Avtor&niz0=Damijan+Belec

https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=12110&lang=slv



30

9. Kempen M., Witzke P., Peret Dominguez I., Jansson T., Sckokai P. 2011.

Economic and environmental impacts of milk quota reform in Europe, J. Pol.

Model., 33. 1: 29-52.

10. Kmetijsko gozdarska zbornica 2018 (elektronski vir)

(http://www.kgzs.si/Portals/0/Strokovna%20gradiva/koncni%20tehnoloski%20list

%20krmljenje%20molznic07022017%20koncni_w.pdf) (20. 03. 2018).

11. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (elektronski vir)

http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/mleko_mle

cni_proizvodi_in_mlecne_kvote/ (26. 06. 2018).

12. Moljk B. 2015. Govedoreja in prašičereja, 2012. Ljubljana, Kmečki glas. 32:10.

13. Orešnik A., Kermauner A. 2009. Osnove prehrane živali. Slovenj Gradec,

Kmetijska založba: 179.

14. Orešnik A., Lavrenčič A. 2013. Krave molznice, prehrana, zdravstveno varstvo in

reprodukcija. Ljubljana, Kmečki glas.

15. Pažek K., Rozman Č., Borec A. 2007. Aplikacija simulacijskih in večkriterijskih

odločitvenih modelov za podpro odločanju na kmetijah z omejenimi dejavniki za

kmetijsko pridelavo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo: 10-12.

16. Povšnar, I. 2011. Primerjava vezane in proste reje krav molznic na kmetijskem

obratu Cerklje. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 4-8.

17. Rist M. 1993. Živalim prilagojena reja hlevov za govedo, prašiče in kokoši.

Ljubljana, Kmečki glas, str. 129.

http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/mleko_mlecni_proizvodi_in_mlecne_kvote/

http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/kmetijstvo/kmetijski_trgi/mleko_mlecni_proizvodi_in_mlecne_kvote/



31

18. Rozman Č., Pažek K. 2007. Študijsko gradivo za predmet Management v

kmetijstvu. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo.

19. Spiekers H., Potthast V. 2004. Erfolgreiche Milchvieh-futterung. Frankurt am

Main, DLG-Verlags: 448.

20. Stelwagen K., Phyn C.V.C., Davis S.K., Guinard-Flament J., Pomies D., Roche

J.R., Kay j.k. 2013. Invited review: Reduced milking frequncy: Milk production

and nanagement implications. J. of Fairy Sci., 96 (6): 3401-3413.

21. Volčina J.1994. Obnašanje krav v hlevu s prosto rejo in molziščem Variotandem,

Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.

22. Žgajnar J., Kavčič S. 2009. Ekonomsko optimiranje dnevnih obrokov za krave

molznice. V: Zbornik predavanj 18. Mednarodno znanstveno posvetovanje o

prehrani domačih živali »Zadravčevi-Erjavčevi dnevi«, Murska Sobota:

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska

Sobota, 39-48.

23. Žgajnar J., Kermauner A., Kavčič S. 2007. Model za ocenjevanje prehranskih

potreb prežvekovalcev in optimiranje krmnih obrokov. V: 4. Konferenca DAES«

Slovensko kmetijstvo in podeželje v Evropi, ki se širi in spreminja (Ur. Kavčič S.).

Ljubljana, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije: 279-288.

ZAHVALA

Najprej bi se zahvalil mentorju doc. dr. Marjanu Janžekoviču in somentorju doc. dr. Jerneju

Prišenku za strokovno pomoč in nasvete pri realizaciji diplomskega dela. Za pomoč pri

izpeljavi Weendske analize pa bi se zahvalil viš. pred. Tadeju Virku, mag. kmet. Ter

predsedniku komisije red. prof. dr. Dejanu Škorjancu za pregled dela.

Prof. Majdi Klemenčič bi se zahvalil za lektorski pregled naloge.

Zahvalil bi se tudi vsem prijateljem in sošolcem, ki so mi tako ali drugače pomagali v času

študija.

Posebna zahvala pa je namenjena mojim staršem, ki so mi omogočili študij, me vseskozi

vzpodbujali na vseh področjih in me tudi finančno podpirali. Zahvala gre celotni družini za

potrpežljivost in vso pomoč, saj so mi bili vedno na razpolago; še posebej pa bi se rad

zahvalil bratu Stanku, ki je dal pomemben pečat mojemu študiju in mi vseskozi stal ob strani.

Najlepša hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej, ki ste mi na kakršenkoli način pomagali

priti do zaključka mojega študija.

PRILOGE

Prologa 1: Weendska analiza travne silaže (Skledar 2017)

Prologa 2: Weendska analiza koruzne silaže (Skledar 2017)

prouČitev tehnologije in ekonomiČnostithe farm from the haloze area. the aim of the diploma thesis...

Documents