1

PRVI AKCIJSKI PROGRAM ZA IZVAJANJE

TERITORIALNE AGENDE EVROPSKE UNIJE

(dogovorjen 23. novembra 2007 v Ponta Delgadi na Azorih)

................................................................................................................

Kazalo

Politična zaveza

1. Kontekst

2. Vodilna načela za izvajanje Teritorialne agende

3. Namen, časovni okvir in obseg Akcijskega programa

4. Smeri ukrepanja in aktivnosti

5. Izvajanje

Priloga

................................................................................................................

2

POLITIČNA ZAVEZA

Ministri Evropske unije, pristojni za prostorsko načrtovanje in razvoj, zbrani na seji o

teritorialni koheziji v okviru neformalnega srečanja ministrov za teritorialno kohezijo in

regionalno politiko v Ponta Delgadi na Azorih, 23. in 24. novembra 2007 v organizaciji

portugalskega predsedstva Sveta EU, s tem sprejemamo Prvi akcijski program za izvajanje

Teritorialne agende Evropske unije.

S tem sporazumom se zavezujemo, da bomo v skladu s svojimi sredstvi in pristojnostmi

izvajali cilje in prednostne naloge Teritorialne agende na evropski, nacionalni, regionalni

in lokalni ravni, da bomo spodbujali strukturiran, vendar prožen proces sodelovanja med

nami in Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Evropsko investicijsko banko,

Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Odborom regij, drugimi zainteresiranimi stranmi

in s sosednjimi državami. S tem bomo okrepili tudi dopolnjevanje med Leipziško listino o

trajnostnih evropskih mestih in Teritorialno agendo Evropske unije.

Prvi akcijski program predstavlja korak naprej v procesu, ki se je na osnovi izkušenj ESDP

in CEMAT začel leta 2004 v Rotterdamu in je maja 2007 v Leipzigu pod okriljem nemškega

predsedstva Sveta Evropske unije privedel do sprejetja Teritorialne agende Evropske unije.

S sprejetjem Prvega akcijskega programa potrjujemo svojo zavezanost nadaljevanju tega

sodelovanja in njegovemu oblikovanju v strukturiran proces.

Prvi akcijski program je oblikovan za izvajanje v obdobju 2007-2011 tako v kontekstu

sedanjega neformalnega sodelovanja na področju teritorialne kohezije med državami

članicami in institucijami Evropske skupnosti kot tudi glede na okvir, določen s Pogodbo, ki

spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Lizbonska

pogodba), ki teritorialno kohezijo obravnava kot tretjo razsežnost kohezijske politike.

Prvi akcijski program ima pet vodilnih načel: (i) solidarnost med regijami in ozemlji, (ii)

večnivojsko upravljanje, (iii) integracija politik, (iv) sodelovanje v teritorialnih zadevah in

(v) subsidiarnost. Ta vodilna načela naj bi pomenila spobude za politično delovanje in

orientacijo pri posameznem in skupnem izvajanju Teritorialne agende.

3

Izvajanje Teritorialne agende na področjih, ki so v naši pristojnosti

V Prvem akcijskem programu določamo aktivnosti, katerih cilj je spodbujanje integracije

teritorialnih prednostnih nalog Teritorialne agende v nacionalnih, regionalnih in lokalnih

politikah teritorialnega razvoja, izboljšana koordinacija med teritorialnimi in urbanimi

politikami, podpiranje evropske prostorske raznolikosti in presojanje, kako je Teritorialna

agenda upoštevana pri izvajanju nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih

programov, kakor tudi v nacionalnih programih reform za uresničevanje ciljev Lizbonske

strategije.

Vplivanje na ključne dosjeje EU

V Prvem akcijskem programu se zavezujemo, da bomo sodelovali in aktivno prispevali k

razpravi o ključnih evropskih razvojnih vprašanjih in tako zagotavljali ustrezno upoštevanje

prostorske razsežnosti pri presojanju sedanjih politik in pri oblikovanju prihodnjih politik

Evropske unije. V ta namen bomo obravnavali ključne dosjeje EU, ki se bodo pojavljali do

leta 2011, in sicer izziv podnebnih sprememb, Lizbonsko agendo, strategijo EU za

trajnostni razvoj, politiko razvoja podeželja EU, prometno politiko in kohezijsko politiko,

pri čemer bomo upoštevali prihodnjo revizijo proračuna EU. Spodbujali bomo širjenje

informacij in razprave o teh ključnih temah na primernih forumih z ustreznimi institucijami

in nosilci interesov na evropski ravni in na ravni držav članic.

Dajanje prostorske/urbane razsežnosti sektorskim politikam

V Prvem akcijskem programu se zavezujemo, da bomo v skladu s svojimi sredstvi in

pristojnostmi sodelovali z oblikovalci sektorskih politik in s pristojnimi institucijami tako na

evropski ravni kot na ravni držav članic in tako spodbujali primerno upoštevanje prostorske

in urbane razsežnosti pri oblikovanju in izvajanju sektorskih politik.

Krepitev večnivojskega teritorialnega upravljanja v EU

V Prvem akcijskem programu potrjujemo svoje prepričanje, da je večnivojsko upravljanje

temeljno sredstvo za doseganje uravnoteženega prostorskega razvoja Evropske unije in

izjavljamo, da se bomo sestajali z izbranimi predstavniki interesnih skupin, z lokalnimi in

regionalnimi oblastmi glede izvajanja prednostnih nalog Teritorialne agende v njihovih

lastnih akcijskih programih in aktivnostih in da bomo v skladu s svojimi sredstvi in

4

pristojnostmi v svojih državah podpirali razvoj transparentnih procesov odločanja o

politikah, ki so teritorialno pomembne z vključevanjem javnih in zasebnih interesnih

skupin in nevladnih organizacij.

Izvajanje strategije komuniciranja in ozaveščanja o teritorialni koheziji

Razvili in izvajali bomo strategijo komunikacije in ozaveščanja tako na evropski ravni kot

tudi v lastnih državah z namenom, da bi izpostavili vlogo teritorialne kohezije pri izvajanju

lizbonske in gothenburške strategije za doseganje bolj konkurenčne in trajnostne Evrope.

Želimo primerno prispevati k potrebni razpravi o prihodnosti naše celine in spodbujati

nastanek skupne vizije o njenem prostoru.

Razumevanje stanja prostora, perspektiv, smeri razvoja in vplivov

V Prvem akcijskem programu priznavamo, da obstaja potreba po informacijah in

poznavanju stanja prostora, o perspektivah, smereh razvoja in vplivih teritorialnih politik v

Evropski uniji in v državah članicah, kakor tudi potreba po aplikativnih raziskavah in ciljno

usmerjenih študijah, ki predstavljajo osnovo za naše delovanje. Potrjujemo, da je

prispevek programa ESPON (Evropska prostorska opazovalna mreža) pomemben pri

zagotavljanju informacij, potrebnih za ta proces, in izražamo željo, da bi uporabili njegove

možnosti za spodbujanje tematskih ciljnih analiz v korist oblikovanja nacionalnih politik, in

tako podpiramo okrepljeno evropsko razsežnost v nacionalnih strategijah, da bi natančneje

spremljali in preučili rezultate delovne Skupine za teritorialno kohezijo in urbane zadeve

Odbora za koordinacijo skladov, ki jo je ustanovila Evropska komisija.

Koordinacija in spremljanje izvajanja Prvega akcijskega programa

Prvi akcijski program predstavlja korak naprej v procesu, ki gradi na ESDP in obvezujemo

se, da bomo v skladu s svojimi sredstvi in pristojnostmi zbirali in zagotavljali sredstva in

organizacijo, ki je potrebna za koordiniranje in spremljanje izvajanja Prvega akcijskega

programa, pri čemer od predsedujočih držav pričakujemo, da bodo vodile prizadevanja in

mobilizirale države članice, Evropsko komisijo, Evropski parlament, Evropsko investicijsko

banko, Evropski ekonomski in socialni odbor, Odbor regij in druge interesne skupine in

sosednje države za doseganje skupnih ciljev teritorialne kohezije, konkurenčnosti in

trajnosti Evropske celine.

5

1. KONTEKST

Teritorialna agenda Evropske unije

Ministri Evropske unije, pristojni za prostorsko načrtovanje in razvoj, smo na neformalnem

sestanku ministrov za urbani razvoj in teritorialno kohezijo, ki ga je 24. in 25. maja 2007 v

Leipzigu organiziralo nemško predsedstvo EU, sprejeli Teritorialno agendo Evropske unije

(TA) in Portugalski zaupali nalogo, da pripravi Prvi akcijski program (AP1) za njeno

izvajanje.

Ta sporazum predstavlja vrhunec procesa sodelovanja med ministri, katerega cilj je bil

oblikovati okvir skupne politike za reševanje teritorialnih zadev v Evropski skupnosti. V

juniju 2006 se je pričel dialog z glavnimi nosilci interesov, ki je tvoril široko osnovo za

soglasje glede TA.

TA prevzema in se na različne načine nanaša na številne druge pomembne dokumente

politik EU.

Leipziška listina o trajnostnem razvoju evropskih mest

Leipziška listina je nadgradnja procesa sodelovanja za krepitev urbanega razvoja v

evropskem kontekstu. Z Leipziško listino so ministri sprejeli sporazum o skupnih načelih in

strategijah za integralen pristop k politiki urbanega razvoja in o potrebi po delovanju v

socialno in ekonomsko ogroženih urbanih območjih kot tudi v mestih nasploh. Medsebojno

dopolnjevanje Leipziške listine in Teritorialne agende je obravnavano v Prvem akcijskem

programu.

Lizbonska strategija

Cilj Lizbonske strategije je izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, vzporedno

z jasno zavezanostjo evropskemu socialnemu modelu in upravljanju s pritiski na okolje in

konflikti. Lizbonska strategija poudarja splošne cilje rasti in zaposlovanja, pri čemer v

širokem obsegu in na različnih področjih določa številne ukrepe in specifične cilje.

6

Čeprav teritorialna kohezija doslej ni bila izrecno vključena v ciljih lizbonske strategije,

njeno vrednotenje poudarja pomembnost prostorskega pristopa in vlogo regionalne in

lokalne upravne ravni pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev lizbonske strategije.

Koordiniran večnivojski pristop in sicer na evropski, nacionalni in regionalno-lokalni ravni,

usklajen z načelom subsidiarnosti, je ključen dejavnik uspeha teritorialnega upravljanja, in

je osrednja in povezovalna vsebina pri izvajanju Teritorialne agende.

Gothenburška strategija

Gothenburška strategija določa številne ključne okoljske cilje in ciljne datume, tako

politične kot zakonodajne. Med poglavitne prednostne naloge sodijo podnebne

spremembe, trajnostni promet, zdravje ljudi in gospodarjenje z naravnimi viri. Ta

področja so najpomembnejša za teritorialne izzive in prednostne naloge, ki jih določa

Teritorialna agenda.

Strateške smernice Skupnosti 2007-2013

Cilj glavnih prednostnih nalog Strateških smernic Skupnosti je tesna usklajenost kohezijskih

politik EU s cilji Lizbonske strategije. Poudarjajo pomembnost teritorialne kohezije in

teritorialnega sodelovanja, še posebej glede dostopnosti, prispevka mestnih območij k rasti

in zaposlovanju, potrebe po gospodarski diverzifikaciji podeželja in vloge

medregionalnega, transnacionalnega in čezmejnega sodelovanja.

Strateške smernice za razvoj podeželja 2007-2013

V skladu s Strateškimi smernicami za razvoj podeželja morajo politike razvoja podeželja

dopolnjevati druge politike, tako na primer kohezijsko politiko in politiko zaposlovanja,

hkrati pa morajo igrati pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju podeželja in doseganju

bolj uravnoteženega teritorialnega modela Evropske unije.

Kohezijska politika in mesta

Uradno sporočilo Komisije Svetu in Parlamentu “Kohezijska politika in mesta: prispevek

mest k rasti in delovnim mestom v regijah” (COM (2006) 385,13.07.06) poudarja, da se v

mestih koncentrirajo tako potrebe kot priložnosti. Čeprav so mesta privlačna za naložbe in

delovna mesta in spodbujajo inovacije, podjetništvo in ekonomijo znanja, se soočajo s

7

pomembnimi problemi rasti globalnega gospodarstva: brezposelnost, migracije, socialno

izključenost, vedno večje razlike znotraj mest. Potrebne so nove oblike teritorialnega

upravljanja, ki bi spodbujale boljši integralen pristop in prožno sodelovanje na različnih

teritorialnih ravneh.

Prispevek Četrtega poročila o ekonomski in socialni koheziji

Četrto poročilo o ekonomski in socialni koheziji (2007) poudarja pozitiven prispevek

kohezijske politike k enakomerni splošni konvergenci. Vendar pa so še vedno pomembna

neskladja med državami in regijami kot posledica dveh poglavitnih dejavnikov: (i) širitev

Evropske unije in (ii) splošni trend h koncentraciji rasti v najbolj dinamičnih območjih

različnih držav članic. Glede socialne kohezije Četrto poročilo opozarja, da doslej še ni bil

dosežen napredek, ki ga je kot splošni cilj za stopnjo zaposlenosti in raven izobrazbe

določila Lizbonska strategija.

Glede teritorialne kohezije Četrto poročilo poudarja pomen bolj uravnotežene

razporeditve BDP-ja, tako da se sredstva za malenkost manj koncentrirajo v tradicionalno

osrednjih regijah in da se spodbuja nastanek novih centrov rasti v drugih in bolj obrobnih

predelih ozemlja Evropske unije. Neuravnoteženo stanje znotraj regij, trend širjenja

predmestij in selitve s podeželja so še vedno pomembni problemi na velikem delu ozemlja

Evropske unije. Za boljšo teritorialno kohezijo in za oblikovanje trajnostnega modela

razvoja, skladnega z lizbonsko in gothenburško strategijo, je bistvenega pomena boljša

koordinacija različnih programov in orodij politike in novih oblik upravljanja ozemelj.

Lizbonska pogodba

Pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske

skupnosti je bila sprejeta 18. oktobra v Lizboni in naj bi bila podpisana 13. decembra. Kdaj

bo pogodba stopila v veljavo, je odvisno od zaključka ratifikacijskega procesa v državah

članicah.

Nova pogodba vključuje teritorialno kohezijo kot tretjo razsežnost kohezijske politike.

Teritorialna kohezija bo v deljeni pristojnosti Evropske unije in držav članic.

8

2. VODILNA NAČELA ZA IZVAJANJE TERITORIALNE AGENDE

Sprejetih je bilo pet vodilnih načel kot spodbude za politično delovanje na vseh odgovornih

ravneh in usmerjanje posameznega in skupnega izvajanja Teritorialne agende, kot

prispevek k nastanku kulturno, socialno, okoljsko in ekonomsko trajnostne Evrope:

1. solidarnost med regijami in ozemlji

2. večnivojsko upravljanje

3. integracija politik

4. sodelovanje v teritorialnih zadevah

5. subsidiarnost.

Solidarnost med regijami in teritoriji je v skladu s členoma 3 in 8 Teritorialne agende.

Sprejetje tega načela utrjuje solidarnost med državami in regijami in je izraz zavezanosti

kohezivnemu in integralnemu pristopu, ki se prilagaja prostorski raznolikosti, ko gre za

vplivanje in odločanje o prednostnih nalogah in financiranju teritorialnih in urbanih

razvojnih politik, tako na ravni Evropske unije kot tudi na nacionalni, regionalni in lokalni

ravni.

Večnivojsko upravljanje je v skladu s členoma 5 in 17 Teritorialne agende. Sprejetje tega

načela je izraz zavezanosti do strukturiranja primernih komunikacijskih poti, udeležbe in

sodelovanja, ki bodo pripomogli k temu, da bodo presoja, načrtovanje in upravljanje

ozemelj postalo popolnoma demokratičen, transparenten in učinkovit proces.

Integracija politik je v skladu s členi 10, 11, 23 in 27 Teritorialne agende. Sprejetje tega

načela je izraz našega priznavanja posebnih odgovornosti oblikovalcev sektorskih politik in

pripravljenosti do sodelovanja z njimi in vplivanja na njihove odločitve, da bi pri izvajanju

tematskih politik namenili več pozornosti teritorialnim in urbanim dejavnikom. Namen je

boljše usklajevanje specifičnih tematskih aktivnosti, poenostavitev njihove koordinacije in

zmanjševanje nezaželenih zunanjih učinkov.

Sodelovanje v teritorialnih zadevah je v skladu s členom 35 Teritorialne agende. S

sprejetjem tega načela se priznava pomembnost razvoja in podpore pobudam za

medregionalno, transnacionalno in čezmejno sodelovanje, ki dejavno spodbujajo

teritorialno integracijo. Pri teritorialnem sodelovanju morata biti upoštevani prostorska in

9

urbana razsežnost ekonomskega in socialnega razvoja, vključene morajo biti sosednje

države EU in sicer v okviru programov EU za evropsko teritorialno sodelovanje (cilj 3).

Subsidiarnost je v skladu s členoma 30 in 33 Teritorialne agende. Sprejetje tega načela

izraža, da je polno in učinkovito doseganje ciljev Teritorialne agende najbolje izvajati na

osnovi institucionalnih ureditev znotraj vsake države članice, z intenzivnim vključevanjem

nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti in interesnih skupin in preko dialoga z Evropsko

komisijo in drugimi evropskimi institucijami.

10

3. NAMEN, ČASOVNI OKVIR IN OBSEG AKCIJSKEGA PROGRAMA

Poglavitni namen Prvega akcijskega programa (AP1) je zagotoviti okvir za izvajanje

Teritorialne agende, ki daje ministrom, evropskim institucijam in vsem drugim

zainteresiranim stranem strukturirano in vendar prožno izhodišče za spodbujanje razprave

in vplivanje na odločitve glede evropskih razvojnih vprašanj, da bi bilo zagotovljeno

primerno upoštevanje teritorialne dimenzije pri presoji sedanjih politik in oblikovanju

prihodnjih politik Evropske unije in ob upoštevanju prihodnje revizije proračuna EU.

Nadaljnja ambicija Prvega akcijskega programa je ministrom omogočiti strukturo za

oblikovanje skupnih teritorialnih pobud in priporočil, nadgrajevanje ESDP in Vodilnih načel

CEMAT in osredotočanje na teritorialne prednostne naloge in izzive, ki jih je določila

Teritorialna agenda, in katerih delovanje naj bi vplivalo na oblikovanje politik tako na

ravni Evropske unije kot na ravni držav članic.

Prvi akcijski program povezuje prednostne teritorialne naloge, izzive in aktivnosti, ki so

omenjene v Teritorialni agendi, s ciljno usmerjenimi aktivnostmi, katerih izvajanje je

vezano na določene institucionalne izvajalce in zainteresirane strani v vmesnem časovnem

obdobju (2007-2011).

Načrt Prvega akcijskega programa upošteva revizijo Teritorialne agende v prvi polovici leta

2011 (člen 45 TA).

Prav tako je upoštevan časovni načrt za razprave in odločitve glede pomembnih ključnih

tem EU v skladu z odločitvijo ministrov, da bodo svoja skupna prizadevanja usmerili na

“spodbujanje vseevropske razprave o ključnih temah EU s prostorskega vidika” (41. člen

TA).

Zaradi njihovega teritorialnega vpliva in časovnega načrta razprav in odločitev je v Prvem

akcijskem programu posebne pozornosti deležna skupina ključnih tem EU:

- razprava o Lizbonskem procesu po letu 2010;

- vmesni pregled kohezijske politike, ki bo opravljen leta 2010 in razprava o

kohezijski politiki po letu 2013;

- prometna politika po letu 2010;

- vmesni pregled politike razvoja podeželja EU, ki bo opravljen leta 2010;

- preoblikovanje Strategije trajnostnega razvoja EU (SDS) v letu 2011;

11

Druge teme Evropske unije, ki so tudi omenjene v Teritorialni agendi, bomo spremljali v

okviru Prvega akcijskega programa in po potrebi sprejeli posebne ukrepe:

- “Modra knjiga” o integralni pomorski politiki Evropske unije;

- 7. okoljski akcijski program Evropske unije;

- politika raziskav in inovacij;

- sosedska politika.

Druge teme Evropske unije, ki niso omenjene v Teritorialni agendi, so prav tako pomembne

za njeno izvajanje in sicer sklop 1 skupne kmetijske politike, kulturna politika in politika

zaposlovanja ter socialnih zadev. Upoštevane bodo v Prvem akcijskem programu in na

njihovih področjih bodo po potrebi sprejeti posebni ukrepi.

Teritorialni učinki podnebnih sprememb opravičujejo vključevanje te teme v Prvi akcijski

program, s čimer je poudarjena pomembnost prostorsko utemeljenega pristopa in uporabe

orodij politike trajnostnega prostorskega razvoja pri določanju in izvajanju stroškovno

učinkovitih ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb in za prilagoditev nanje.

Prvi akcijski program obravnava potrebo po spodbujanju izvajanja Teritorialne agende z

primernim, dobro premišljenim in pravočasnim obveščanjem in poznavanjem stanja

prostora, procesov in trendov, povezanih z uporabo teritorialnih virov in s teritorialno

kohezijo v Evropski uniji.

Prvi akcijski program se osredotoča predvsem na teritorialna vprašanja. Vendar pa

upošteva dejstvo, da politika integralnega urbanega razvoja in politika teritorialne

kohezije tudi prispevata k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Integracija politik

prostorskega in urbanega razvoja prav tako izhaja iz potrebe po oblikovanju in izvajanju

novih oblik partnerstva med mestom in podeželjem, kakor tudi novih oblik večnivojskega

teritorialnega upravljanja.

Prvi akcijski program obravnava izvajanje Teritorialne agende na področju pristojnosti

ministrov na ravni Evropske unije in na ravni držav članic, da bi bil dosežen cilj integracije

političnih prednostnih nalog Teritorialne agende in teritorialnih vidikov Strateških smernic

Skupnosti za kohezijsko politiko v obdobju 2007-2013 v nacionalne, regionalne in lokalne

razvojne politike.

12

V prvem akcijskem programu je priznana potreba, da se zagotovi ustrezno upoštevanje

teritorialne in urbane razsežnosti, ko evropske institucije presojajo sedanje politike in

oblikujejo nove, ter da se spodbuja boljše teritorialneo utemeljene sektorske politike.

13

4. SMERI UKREPANJA IN AKTIVNOSTI

Da bi bili omenjeni nameni uresničeni v časovnem okviru 2007-2011, je Prvi akcijski

program določil pet smeri ukrepanja (lines of action = LA):

LA1 izvajati Teritorialno agendo na področjih pristojnosti ministrov na ravni Evropske

unije in na ravni držav članic;

LA2 vplivati na ključne teme EU in dajati sektorskim politikam teritorialno/urbano

razsežnost;

LA3 krepiti večnivojsko teritorialno upravljanje v Evropski uniji in državah članicah;

LA4 primerjati in presojati stanje prostora, perspektive, usmeritve in vplive politik v

Evropski uniji in v državah članicah z vidika teritorialne kohezije in trajnostnega

prostorskega razvoja;

LA5 koordinirati in nadzorovati izvajanje Prvega akcijskega programa, presojati in

pregledovati Teritorialno agendo in Prvi akcijski program in razviti komunikacijsko

strategijo in strategijo ozaveščanja o teritorialni koheziji in trajnostnem razvoju

prostora.

LA1 (izvajati Teritorialno agendo na področjih pristojnosti ministrov na ravni Evropske

unije in na ravni držav članic) se neposredno nanaša na teritorialne prednostne naloge, ki

so omenjene v Delu III Teritorialne agende:

(i) policentričen razvoj in inovacije z mrežnim povezovanjem urbanih regij in mest;

(ii) nove oblike partnerstva in teritorialnega upravljanja med urbanimi in

podeželskimi območji;

(iii) regionalni konkurenčni in inovacijski grozdi;

(iv) krepitev in širitev transevropskih omrežij;

(v) transevropsko obvladovanje tveganj, vključujoč vplive podnebnih sprememb;

(vi) krepitev ekoloških struktur in kulturnih virov kot potencialov za razvoj.

Poleg neposredne vključenosti ministrov je namen te smeri ukrepanja tudi ta, da

predstavlja spodbudo drugim zadevnim institucijam in zainteresiranim stranem, da se

pridružijo tem prizadevanjem.

LA2 (vplivati na ključne teme EU in dajati sektorskim politikam teritorialno/urbano

razsežnost) vključuje dejavnosti iz IV. dela Teritorialne agende. Poleg tega se z uporabo

strateškega integralnega prostorsko razvojnega pristopa nanaša na zadeve, ki so omenjene

v členih 3 in 10 Teritorialne agende in na vse večji teritorialni vpliv politik Skupnosti. Z

14

vidika teritorialne kohezije in z upoštevanjem prihodnje revizije proračuna EU (2008-

2009), so poglavitne in ključne teme EU Lizbonska agenda, Strategija trajnostnega razvoja

EU, skupna kmetijska politika (pregled zdravstvenega stanja politike razvoja podeželja in

skupne kmetijske politike, ki bo v letu 2008), prometna politika, pomembno vprašanje

podnebnih sprememb in seveda, kohezijska politika.

LA3 (krepiti večnivojsko teritorialno upravljanje na ravni Evropske unije in držav članic)

sledi pogledom iz členov 4 in 5 Teritorialne agende in priznava, da obstaja pripravljenost

za intenzivno in prožno sodelovanje, tako horizontalno kot vertikalno, vključujoč tako

javne kot zasebne izvajalce in interesne skupine za prostorski razvoj, ki nadaljuje uspešen

dialog med zainteresiranimi stranmi, ki se je začel v letu 2006.

LA4 (primerjati in ocenjevati stanje prostora, perspektive, usmeritve in vplive politik v

Evropski uniji in v državah članicah z vidika teritorialne kohezije in trajnostnega razvoja

prostora) predstavlja odziv na potrebo po trdnih informacijah, znanju in dokazih o

teritorialni dinamiki z evropske perspektive in spodbuja sodelovanje z ustreznimi

obstoječimi organizacijami in institucijami na tem področju, kar bi omogočilo širšo

dostopnost teh informacij in znanj.

LA5 (koordinirati in nadzorovati izvajanje Prvega akcijskega programa, presojati in

pregledovati Teritorialno agendo in Prvi akcijski program in razviti komunikacijsko

strategijo in strategijo ozaveščanja o teritorialni koheziji in trajnostnem prostorskem

razvoju) predstavlja odziv na potrebo po prerazporeditvi sredstev in zagotavljanju

odgovornosti, da bi naslednja predsedstva lažje izvajala Prvi akcijski program, pri čemer so

dopustne nujne prilagoditve, a brez izgube splošne usklajenosti. Ta smer ukrepanja se

neposredno nanaša tudi na potrebo po spodbujanju javnih in zasebnih interesnih skupin, da

bi se vključile v širšo razpravo o teritorialni koheziji Evropske unije, kot je to izraženo v

členu 44 Teritorialne agende.

V okviru vsake smeri ukrepanja so bile za izvajanje Teritorialne agende v obdobju 2007-

2011 izbrane naslednje aktivnosti:

15

LA 1 Izvajati Teritorialno agendo na področjih pristojnosti ministrov na ravni Evropske unije in na ravni držav članic

aktivnost 1.1

Pripraviti in spodbujati politične možnosti za koordinacijo med prostorskim in urbanim

razvojem z vidika Teritorialne agende in Leipziške listine tako na ravni EU kot na ravni

držav članic

aktivnost 1.2

Poročati o integraciji teritorialnih prednostnih nalog in izzivov Teritorialne agende v politike,

programe in načrte prostorskega razvoja tako na ravni držav članic kot na čezmejni in

transnacionalni ravni

aktivnost 1.3

Presojati upoštevanje teritorialnih prednostnih nalog in izzivov Teritorialne agende pri

izvajanju NSRO in operativnih programov

LA 2 Vplivati na ključne teme EU in dajati sektorskim politikam teritorialno/urbano razsežnost

aktivnost 2.1

Sodelovati z EK pri uporabi dejavnosti tematskih delovnih skupin za teritorialno kohezijo in

urbane zadeve (TCUM) za analiziranje ključnih tem, politik in zakonodaje na ravni držav

članic in na ravni EU z vidika Teritorialne agende in Leipziške listine

aktivnost 2.2

Preučiti teritorialne vplive določenih sektorskih politik skupaj z oblikovalci teh politik in

skupaj analizirati uvajanje presoje prostorskih vplivov v proces priprave politik

aktivnost 2.3

Analizirati ključne teme, politike in zakonodajo z vidika regij s posebnimi prostorskimi

omejitvami

aktivnost 2.4

Pripraviti in spodbujati prispevke ministrov k razpravi o najpomembnejših ključnih temah

EU z vidika trajnostnega prostorskega razvoja in teritorialne kohezije

LA 3 Krepiti večnivojsko teritorialno upravljanje v Evropski uniji in državah članicah

aktivnost 3.1

Oblikovati in izvajati strategijo za spodbujanje transparentnih procesov odločanja v

administraciji in z javnimi in zasebnimi nosilci interesov, kakor tudi z nevladnimi

organizacijah na področju teritorialnih politik na ravni EU kot na ravni držav članic

aktivnost 3.2

Sestajati se z izbranimi interesnimi skupinami glede njihove pripravljenosti za izvajanja

teritorialnih prednostnih nalog TA v njihovih lastnih akcijskih programih in pobudah

LA 4 Primerjati in ocenjevati stanje prostora, perspektive, usmeritve in vplive politik v Evropski uniji in v državah članicah z vidika teritorialne

aktivnost 4.1

Ob upoštevanju institucionalnega okvira in načinov upravljanja uporabljati program ESPON

2013 pri razvijanju čvrste platforme znanja o stanju prostora, perspektivah, usmeritvah in

vplivih politik v EU in v državah članicah z vidika teritorialne kohezije in trajnostnega

razvoja prostora

16

kohezije in trajnostnega razvoja prostora

aktivnost 4.2

Ob upoštevanju institucionalnega okvira in načinov upravljanja uporabljati program ESPON

2013 in druge evropske mednarodne teritorialne in urbane mreže ter institucije, vključno z

Odborom OECD za politiko teritorialnega razvoja, za podporo pri nadzoru in presoji

teritorialnega razvoja in kohezije od leta 2008 naprej

aktivnost 4.3

Posodobiti poročilo o “Teritorialnem stanju in perspektivah EU” (TSP) pred vmesnim

pregledom TA v letu 2011

LA 5 Koordinirati in nadzorovati izvajanje Prvega akcijskega programa, presojati in pregledovati Teritorialno agendo in Prvi akcijski program in razviti strategijo komunicfiranja in ozaveščanja o teritorialni koheziji in trajnostnem razvoju prostora

aktivnost 5.1

Koordinirati, spremljati in presojati izvajanje AP1

aktivnost 5.2

Oblikovati in izvajati strategijo komuniciranja in ozaveščanja o teritorialni koheziji in

trajnostnem razvoju prostora

aktivnost 5.3

Ovrednotiti in pregledati TA v letu 2011

Izvajanje teh aktivnosti naj bi namreč prispevalo k:

- boljši koordiniranosti prostorskih politik držav članic z uvajanjem evropske

razsežnosti in določanjem ter izvajanjem skupnih prednostnih nalog;

- boljši usklajenosti politik Evropske unije in politik prostorskega razvoja znotraj

držav članic zaradi vplivanja na oblikovanje politik Evropske unije z vidika

teritorialne kohezije;

- boljšemu razumevanju prostorskega sistema in teritorialnih smeri razvoja na ravni

Evropske unije;

- boljši vertikalni in horizontalni koordinaciji in k udeležbi javnega in zasebnega

sektorja za bolj odzivno teritorialno upravljanje.

Prej navedene aktivnosti so podrobneje opisane v posebni Prilogi, ki je del tega Akcijskega

programa.

17

5. IZVAJANJE

Odgovornost za izvajanje aktivnosti

Večina aktivnosti iz Prvega akcijskega programa ima tako politično kot tudi tehnično

razsežnost. Nekatere aktivnosti so predvsem politične narave, nekatere pa predvsem

tehnične narave.

Politično razsežnost bodo izvajali:

(a) minister predsedujoče države;

(b) ministri držav članic (členi od 38 do 46 TA);

(c) evropske institucije (členi od 39 do 31);

(d) Evropska komisija in države članice Evropske unije v tesnem medsebojnem

sodelovanju (členi od 32 do 35);

(e) ministri na področju svojih pristojnosti (člena 36 in 37);

(f) ministri v dialogu z nosilci interesov (člena 42 in 44).

Tehnično razsežnost bo zagotavljala mreža kontaktnih točk za teritorialno kohezijo (NTCP),

izvajale pa:

(a) predsedujoča država;

(b) države članice skupaj ali v organiziranih podskupinah glede na izbrane teme ali

interesna področja;

(c) institucije Evropske unije, same ali v sodelovanju s predsedujočo državo in/ali z

državami članicami;

(d) druge zainteresirane strani, same ali v sodelovanju s predsedujočo državo in/ali z

državami članicami.

Tehnična razsežnost je nujna, da se:

- zagotovi neposredno podporo za posebne politične aktivnosti;

- zagotovi splošne tehnične podpore ministrom pri izvajanju Teritorialne agende;

- koordinira in spremlja izvajanje Prvega akcijskega programa.

Za koordinacijo politične in tehnične razsežnosti so primarno odgovorni tisti, ki skrbijo za

izvajanje vsake posamezne aktivnosti, subsidiarno pa je odgovorna predsedujoča država.

Odgovornost za izvajanje aktivnosti je navedena v ustreznih predlogah (glej Prilogo).

18

Predloge za aktivnosti so orodja za podporo pri koordinaciji, izvajanju in presojanju Prvega

akcijskega programa. Njihova vsebina je okvirna in naj bi jo predsedujoča država, ki skrbi

za izvajanje Prvega akcijskega programa, redno posodaljala in prilagajala v dialogu s

tistimi, ki so odgovorni za izvajanje teh aktivnosti.

Poleg splošnih predlog, ki opisujejo in podpirajo izvajanje aktivnosti iz 4. poglavja, se

lahko pripravi tudi predloge, ki opisujejo in podpirajo posebne podaktivnosti znotraj

posameznih aktivnosti.

Pred pripravo nove predloge mora biti vedno sprejet sporazum med predsedujočo državo in

tistimi, ki so odgovorni za izvajanje te posebne aktivnosti ali podaktivnosti. Naloga vsakega

predsedstva je spodbujati države članice in nosilce interesov, da prevzamejo odgovornost

za izvajanje aktivnosti ali da pri tem izvajanju sodelujejo.

Koordinacija izvajanja Prvega akcijskega programa

Ministri Evropske unije, pristojni za prostorsko načrtovanje in razvoj, so skupaj politično

odgovorni za izvajanje Prvega akcijskega programa. Zato bodo delovali skupaj, tako na

neformalnih srečanjih ministrov kot tudi z drugimi sredstvi, in sodelovali z institucijami

Evropske unije in drugimi nosilci interesov.

Operativna odgovornost za koordiniranje in izvajanje Prvega akcijskega programa je v

rokah posameznega predsedstva. Poleg naloge koordiniranja celotnega procesa izvajanja

lahko vsaka predsedujoča država prevzame odgovornost za nekatere programske

aktivnosti.

Koordinacija izvajanja Prvega akcijskega programa je najpomembnejša in najnujnejša

naloga in je prednostna pri določanju programa posameznega predsedstva. Od

predsedujoče države terja tako politično kot tudi tehnično delovanje.

Koordinacija izvajanja Prvega akcijskega programa vključuje tesno sodelovanje med

predsedujočo državo in:

- državami članicami, ki so odgovorne za izvajanje posebnih aktivnosti, podaktivnosti

ali nalog znotraj aktivnosti;

19

- institucijami Evropske unije in drugimi nosilci interesov, bodisi v okviru formalnih

sporazumov z ministri ali na lastno pobudo v referenčnem okviru Teritorialne

agende.

Upravljanje izvajanja Prvega akcijskega programa

Izvajanje Prvega akcijskega programa mora biti dinamičen proces. Da bi se lahko prilagajal

spremenljivemu političnemu, gospodarskemu in družbenemu okolju, mora biti Prvi akcijski

program prožen in med procesom izvajanja sprejemljiv za nove aktivnosti, nove cilje

obstoječih aktivnosti in nove obveznosti.

Zato je potreben sistem upravljanja za izvajanje Prvega akcijskega programa.

Sistem upravljanja Prvega akcijskega programa temelji na treh ravneh:

- Predsedstvo, ki deluje s podporo trojke, ima izvršilno vlogo in je odgovorno za

koordiniranje, spodbujanje in vodenje tekočega procesa izvajanja. Prav tako je

odgovorno za pripravo poročil o napredku pri izvajanju Prvega akcijskega

programa, ki jih predstavi na neformalnih ministrskih srečanjih (glej tudi

spremljanje in presojanje);

- Ministri, ki sodelujejo na neformalnih ministrskih srečanjih, imajo skupno

odgovornost za presojanje napredka in dogovarjanje glede novih aktivnosti in/ali

sprememb pri smereh delovanja;

- Institucije Evropske unije in nosilci interesov v okviru izvajanja Teritorialne agende

v političnem dialogu z ministri.

S tem, ko ministri predsedujoči državi zaupajo vlogo koordiniranja, spodbujanja in vodenja

procesa ter pripravljanja poročil o napredku izvajanja Prvega akcijskega programa,

zagotovijo jasno opredeljeno operativno odgovornost in enakomerno porazdelitev

prizadevanj za izvajanje.

Podpora trojke predsedujoči državi daje širšo osnovo za izpolnjevanje operativnih

odgovornosti in zagotavlja doslednejše načrtovanje izvajanja Prvega akcijskega programa.

Ko se ministrom, ki se sestanejo na neformalnem ministrskem sestanku, dodeli

odgovornost za presojo procesa in za odločanje o pomembnih vidikih izvajanja in

20

posodabljanja Prvega akcijskega programa, je zajamčen skupni politični nadzor nad

procesom tako, kot to mora biti.

S tem, ko je institucijam Evropske unije in nosilcem interesov zagotovljeno mesto v

sistemu upravljanja, se bo utrdil tudi politični dialog na ravni Evropske unije, ki je

omogočil široko podporo Teritorialni agendi v Leipzigu.

Upravljanje in koordiniranje izvajanja Prvega akcijskega programa v okviru Lizbonske

pogodbe

V skladu z Lizbonsko pogodbo bo sedanji sistem rotiranja predsedujočih držav nadomestil

nov sistem, o katerem bo odločal Svet Evropske unije. V 3. izjavi o členu 9c(9) Pogodbe o

Evropski uniji je predviden sistem skupinskih predsedovanj, po katerem Svetu v obdobju

18-ih mesecev predsedujejo vnaprej določene skupine treh držav članic. Vsaka članica take

skupine bo šest mesecev predsedovala vsem postavitvam Sveta z izjemo Sveta za zunanje

zadeve.

Prva raven omenjenega sistema upravljanja Prvega akcijskega programa, ki je povezana s

predsedujočo državo in s sistemom trojke, mora biti ustrezno prilagojena, ko bo Lizbonska

pogodba stopila v veljavo. Pojem predsedujoče države bo tedaj nadomestil pojem države

članice, ki je za obdobje 6-ih mesecev odgovorna za kohezijsko politiko. Trojko bo tako

nadomestila skupina predsedujočih držav članic v tem 18-mesečnem obdobju.

Te prilagoditve morajo biti usklajene s trenutkom, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba.

Ker bo v skladu z novo Lizbonsko pogodbo teritorialna kohezija v deljeni pristojnosti

Evropske unije in držav članic, se bo z veljavnostjo te pogodbe povečal obseg koordinacije

in sodelovanja s Komisijo, Evropskim parlamentom in drugimi evropskimi institucijami, s

čimer bo dana osnova za nove pobude Skupnosti, ki bodo poglobile proces izvajanja

Teritorialne agende.

Viri za izvajanje Prvega akcijskega programa

Izvajanje Prvega akcijskega programa terja nove načine vključevanja virov v proces

Teritorialne agende. Ocena potreb po virih, njihovega razporejanja in zagotavljanja za

izvajanje Teritorialne agende je predmet aktivnosti 5.1.

21

Vsaka predsedujoča država bo v izvajanje Prvega akcijskega programa vključila svoje

lastne politične in tehnične vire:

- vsak pristojni minister bo v času predsedovanja svoje države vzdrževal posebne

politične stike na različnih ravneh in z različnimi akterji;

- nacionalna ekipa strokovnjakov, ki podpira ministra med vsakičnim predsedovanjem

bo zagotavljala vire za izvajanje tehničnih aktivnosti, ki so potrebne za

nadaljevanje procesa, vključno s koordinacijo mreže kontaktnih točk za teritorialne

zadeve.

Države članice in nosilci interesov, ki vodijo dejavnosti in/ali sodelujejo v njih, bodo tudi

prispevali lastne politične in tehnične vire za izvajanje Prvega akcijskega programa.

Komunikacija

Spletni naslov, ki je bil izdelan za Teritorialno agendo in za spodbujanje dialoga med

nosilci interesov (www.territorial-agenda.eu), bo postal osrednje informacijsko vozlišče in

stalna tehnološka platforma za informiranje in komuniciranje med vsemi vključenimi v

proces Teritorialne agende, vključno z regionalnimi in lokalnimi oblastmi in širšo javnostjo.

Mreža kontaktnih točk za teritorialno kohezijo (NTCCP), ki je bila izoblikovana pod

portugalskim predsedovanjem v skladu z odločitvijo, ki so jo sprejeli ministri v Leipzigu, in

ki vključuje države članice, države kandidatke in gostujoče države, evropske institucije in

druge nosilce interesov, tvori osnovno strukturo za komuniciranje in koordiniranje med

vsemi, ki jih neposredno zadeva izvajanje Teritorialne agende in Prvega akcijskega

programa.

Spremljanje in presoja izvajanja Prvega akcijskega programa

Spremljanje in presoja napredka pri izvajanju Prvega akcijskega programa bosta potekala

na dva načina. Prvič, spremljan bo napredek pri izpolnjevanju dejavnosti in smeri

delovanja. Drugič, spremljani bodo tudi učinki teh dejavnosti in njihovo razmerje do

splošnih usmeritev v evropskem prostorskem razvoju. Ta slednja aktivnost bo temeljila na

rezultatih programa ESPON (zlasti na razvijanju kazalnikov).

22

Spremljanje in presoja napredka pri izvajanju Prvega akcijskega programa sodi med

posebne dejavnosti v okviru smeri delovanja LA5 in bo predstavljalo osnovo za odločitve

ministrov, in sicer glede potrebe po novih dejavnostih ali po spreminjanju obstoječih

dejavnosti in smeri delovanja.

S tem namenom bo poročila o skupnem napredku pri izvajanju Prvega akcijskega programa

pripravljala tedaj predsedujoča država s podporo trojke in v sodelovanju z državami

članicami, institucijami Evropske unije ter drugimi nosilci interesov in bodo predstavljena

na vsakem neformalnem srečanju ministrov.