Sreda, 29. avgust 2012

Državni izpitni center

SPLOŠNA MATURA

© RIC 2012

NAVODILA ZA OCENJEVANJE

*M12242113* JESENSKI IZPITNI ROK

M12

2-42

1-1-

3 2

IZP

ITN

A P

OLA

1

Nal

oga

Odg

ovor

Nal

oga

Odg

ovor

Nal

oga

Odg

ovor

Nal

oga

Odg

ovor

1 B

12

A

23

D

34

A

2 D

13

C

24

A

35

D

3 C

14

A

25

A

36

D

4 D

15

C

26

D

37

D

5 D

16

C

27

A

38

B

6 A

17

C

28

C

39

C

7 D

18

C

29

D

40

A

8 B

19

B

30

B

41

B

9 C

20

B

31

A

42

B

10

B

21

A

32

B

43

C

11

B

22

D

33

B

44

D

Za

vsa

k pr

avile

n od

govo

r 1 točk

a.

Skup

no š

tevi

lo to

čk IP

1: 4

4

M12

2-42

1-1-

3 3

IZP

ITN

A P

OLA

2

1. B

akte

rije

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

1.1

1 B

akte

rije

so p

roka

riont

i/cel

ica

bakt

erij

je p

roka

riont

ska.

1.2

1 C

elic

e im

ajo

celič

no s

teno

.

1.3

1 B

akte

rijsk

a ce

lica:

ded

ni m

ater

ial n

i zno

traj j

edrn

ega

ovoj

a/je

pro

sto

v ci

topl

azm

i. R

astli

nska

cel

ica:

ded

ni m

ater

ial j

e zn

otra

j jed

rneg

a ov

oja/

v je

dru.

D

edni

zap

is b

akte

rij je

na

eni m

olek

uli D

NA

, pri

rast

linah

na

več

mol

ekul

ah D

NA

. P

ri ba

kter

ijah

je m

olek

ula

DN

A k

rožn

a, p

ri ra

stlin

ah s

o m

olek

ule

linea

rne/

niso

kro

žne.

1.4

1 B

akte

rije

so b

ili pr

vi o

rgan

izm

i na

Zem

lji/so

naj

star

ejša

sku

pina

org

aniz

mov

,

1 v

dol

gem

obd

obju

so

se la

hko

s pr

ilaga

janj

em o

kolju

spr

emin

jale

/se

zelo

hitr

o ra

zmno

žuje

jo in

je

ver

jetn

ost p

ojav

a us

pešn

ih m

utac

ij večj

a.

Skup

aj

2

1.5

2 dv

e od

: M

itoho

ndrij

ima

last

no D

NA

. M

itoho

ndrij

ima

ribos

ome,

ki s

o po

dobn

i bak

terij

skim

. V

mito

hond

rijih

pot

eka

sint

eza

belja

kovi

n.

M

itoho

ndrij

i se

delijo

neo

dvis

no o

d de

litve

cel

ice.

M

itoho

ndrij

e gr

adita

dve

mem

bran

i. V

cel

ico

vključe

ne s

imbi

onts

ke o

rgan

izm

e na

jdem

o tu

di p

ri dr

ugih

org

aniz

mih

.

Vsa

ka z

nači

lnos

t 1 točk

a.

1.6

1 k

loro

plas

t

1.7

1 k

isik

M12

2-42

1-1-

3 4

2. C

elic

a

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

2.1

1 V

sem

tipo

m c

elic

so

skup

ne c

elič

na s

tena

, cel

ična

mem

bran

a, ri

boso

mi/k

rom

osom

i.

2.2

1 T

a st

rukt

ura

je c

elič

na s

tena

, ki j

o se

stav

ljajo

razl

ični

gra

dben

i ele

men

ti/m

olek

ule

razl

ični

h sn

ovi.

2.3

1 T

i org

aniz

mi s

o ra

stlin

e.

2.

4 1

Klo

ropl

ast/p

last

id

Vak

uola

2.5

1 O

zmot

ski t

lak

v ce

lici j

e vi

šji,

ker j

e v

njej

več

ja k

once

ntra

cija

topl

jenc

ev.

2.

6 1

Ž

ival

ska

celic

a v

take

m o

kolju

zar

adi v

dora

vod

e na

brek

ne in

poč

i.

2.7

1 V

oda

prav

tako

vdr

e v

rast

linsk

o ce

lico,

ker

pa

ima

ta v

akuo

lo in

ste

no, c

elic

a ne

poč

i, v

njej

se

poveča

turg

or/p

ritis

k pr

otop

last

a na

cel

ično

ste

no.

2.8

1 V

rast

linsk

i cel

ici p

ride

do p

lazm

oliz

e, ž

ival

ska

pa s

e sk

rči.

2.

9 1

R

astli

na/tu

lipan

v h

iper

toničn

em o

kolju

ove

ne/je

ove

la.

M12

2-42

1-1-

3 5

3. K

oenc

im Q

10

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

3.1

1 V

itam

ini s

odel

ujej

o pr

i pre

snov

nih

proc

esih

/vita

min

i so

del e

ncim

ov, k

i om

ogoč

ajo

opra

vlja

nje

pres

novn

ih p

roce

sov

v ce

licah

.

3.2

1 K

oenc

im Q

10 s

odel

uje

pri c

elič

nem

dih

anju

/v p

roce

su d

ihal

ne v

erig

e.

3.

3 1

N

ajveč

aktiv

nega

koe

ncim

a Q

10 je

v m

išič

nih

celic

ah/je

trnih

cel

icah

/žle

znih

cel

icah

.

3.4

1 V

miš

ični

h/žl

ezni

h/je

trnih

cel

icah

je v

eč a

ktiv

nega

koe

ncim

a Q

10 z

ato,

ker

so

ob te

lesn

ih

napo

rih p

resn

ovno

akt

ivne

jše/

opra

vlja

jo v

eč c

elič

nega

del

a in

zat

o po

trebu

jejo

več

ATP

/ en

ergi

je/v

sebu

jejo

več

mito

hond

rijev

.

3.5

1 Z

drav

i lju

dje

imaj

o ko

enci

ma

Q10

dov

olj z

a no

rmal

no d

elov

anje

org

aniz

ma/

zdra

vi lj

udje

s h

rano

vn

esej

o v

telo

dov

olj k

oenc

ima

Q10

/zdr

avi l

judj

e si

ntet

izira

jo d

ovol

j koe

ncim

a Q

10.

3.6

1 H

oles

tero

l je

sest

avin

a ce

lični

h m

embr

an/je

izho

dna

spoj

ina

za s

inte

zo n

ekat

erih

hor

mon

ov.

3.

7 1

P

osle

dica

te o

kvar

e je

pom

anjk

anje

koe

ncim

a Q

10/n

ezm

ožno

st s

inte

ze k

oenc

ima

Q10

.

3.8

1 U

pora

bili

bi d

ve s

kupi

ni p

išča

ncev

z o

kvar

jeni

m g

enom

. Eno

sku

pino

bi h

rani

li z

doda

tkom

ko

enci

ma

Q10

, dru

ga s

kupi

na p

a bi

dob

ival

a hr

ano

brez

koe

ncim

a Q

10.

1 R

ezul

tate

bi v

redn

otili

tako

, da

bi s

prem

ljali

prira

st te

lesn

e te

že, o

bseg

tele

sa, v

išin

o te

lesa

…

Sk

upaj

2

M12

2-42

1-1-

3 6

4. M

utac

ije

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

4.1

1 K

ario

tip, p

rikaz

an n

a sl

iki 1

, im

a tri

kro

mos

ome

21, k

ario

tip n

a sl

iki 2

pa

ima

dva

krom

osom

a 21

.

1

K

ario

tip, p

rikaz

an n

a sl

iki 1

, im

a dv

a kr

omos

oma

X, k

ario

tip n

a sl

iki 2

pa

ima

2 kr

omos

oma

X in

en

kro

mos

om Y

/kar

iotip

na

slik

i 1 im

a dv

a sp

olna

kro

mso

ma,

kar

iotip

na

slik

i 2 im

a tri

spo

lne

krom

osom

e/ka

riotip

na

slik

i 1 n

ima

krom

osom

a Y

, kar

iotip

na

slik

i 2 im

a kr

omos

om Y

.

Skup

aj

2

4.2

1 K

ario

tip z

drav

e os

ebe

ima

46 k

rom

osom

ov, k

ario

tipa

na s

liki p

a 47

/kar

iotip

zdr

ave

oseb

e im

a dv

a kr

omos

oma

21 in

dva

spo

lna

krom

osom

a.

4.3

1 D

elov

alo

ni d

elitv

eno

vret

eno.

4.4

1 C

itoge

netik

prid

obi c

elic

e pl

oda/

otro

ka.

4.

5 1

C

elic

a m

ora

biti

v m

etaf

azi.

4.

6 1

D

o m

utac

ije je

priš

lo m

ed m

itozo

.

4.7

1 P

ri m

itozi

se

sest

rski

kro

mat

idi k

rom

osom

a 21

ne

loči

ta, z

ato

prej

me

ena

od hče

rinsk

ih c

elic

ob

e kr

omat

idi.

4.8

1 T

akšn

a os

eba

ima

lahk

o zd

rave

pot

omce

, če

imaj

o ce

lice

v tk

ivu

spol

nih

žlez

nor

mal

en

kario

tip/č

e im

ajo

pras

poln

e ce

lice

norm

alen

kar

iotip

/če

so s

poln

e ce

lice

hapl

oidn

e/im

ajo

23

krom

osom

ov.

M12

2-42

1-1-

3 7

5. E

ncim

i

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

5.1

1 C

elic

e bi

pro

padl

e, k

er b

elja

kovi

ne p

ri vi

šjih

tem

pera

tura

h de

natu

riraj

o.

5.

2 2

O

rgan

v te

lesu

: žel

odec

E

ncim

: pep

tidaz

e/pe

psin

S

ubst

rat:

prot

eini

/bel

jako

vine

P

rodu

kt: o

ligop

eptid

i, am

inok

islin

e, p

olip

eptid

i

Dva

ali

trije

pra

viln

i odg

ovor

i 1 točk

a,

vse

prav

ilno

2 točk

i.

5.3

2

Iz

bira

osi

in o

znak

a os

i. Iz

bira

vel

ikos

ti en

ot (v

se z

notra

j m

m-p

apirj

a).

O

znak

a en

ot.

N

aris

ane

vse

kriv

ulje

. O

znač

ene

vse

kriv

ulje

. Tr

i mer

ila 1

točk

a,

vse

prav

ilno

2 točk

i.

5.4

1 T

lak

v ep

ruve

ti C

se

je n

ajbo

lj po

veča

l zat

o, k

er je

bila

kon

cent

raci

ja s

ubst

rata

v e

pruv

eti C

na

jveč

ja/n

ajvi

šja.

Zat

o se

je v

tem

pos

kusu

spr

ostil

o na

jveč

plin

a/ki

sika

.

5.5

1 V

epr

uvet

i D s

e tla

k ni

spr

emin

jal z

ato,

ker

v n

jej n

i bilo

enc

ima/

kata

laze

, ki b

i pov

zroč

il sp

rošč

anje

plin

a.

5.6

1 A

ntib

iotik

i pre

preč

ijo s

inte

zo b

elja

kovi

n/tra

nsla

cijo

.

1

C

elic

a, k

i nim

a be

ljako

vin/

enci

mov

pro

pade

/odm

re/n

e m

ore

delo

vati.

Skup

aj

2

M12

2-42

1-1-

3 8

6. O

grod

je

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

6.1

1 Ž

ival

A: n

otra

nje

ogro

dje

Ž

ival

B: z

unan

je o

grod

je

6.2

1 Z

a og

rodj

e ži

vali

B je

znači

len

hitin

.

6.3

1 R

ast p

otek

a st

opniča

sto,

ker

zun

anje

ogr

odje

(hiti

njač

a) n

e om

ogoč

a ra

sti o

sebk

a v

obdo

bju

med

levi

tvam

i./Ži

val r

aste

sam

o tik

po

levi

tvi,

pred

en n

ova

hitin

jača

otrd

i.

1 M

ed le

vitv

ijo, p

rede

n zu

nanj

e og

rodj

e ot

rdi,

se o

sebk

u po

veča

vel

ikos

t.

Skup

aj

2

6.4

1 N

ajvečj

a ra

st je

bila

: 156

. dan

. V

elik

ost s

e je

pov

ečal

a za

5 m

m.

6.5

1 O

grod

je im

a vl

ogo

pritr

jališča

miš

ic/n

a og

rodj

e se

prit

rjuje

jo m

išic

e/je

nar

astišče

za

miš

ice.

6.6

1 H

rust

anec

zm

anjš

uje

trenj

e m

ed s

klep

nim

a po

vrši

nam

a in

bla

ži d

elov

anje

sile

na

kost

pri

obre

men

itvah

.

6.7

1

Dve

pra

viln

i ozn

aki 1

točk

a.

6.8

1 ed

en o

d:

H

rbte

nica

je iz

loka

ste

post

ala

ukriv

ljena

v o

blik

i dvo

jneg

a S.

M

eden

ica

je iz

cev

aste

pos

tala

skl

edas

ta./S

podn

ja o

dprti

na m

eden

ice

se je

zož

ila.

S

topa

lo je

iz ra

vneg

a po

stal

o ob

okan

o./N

a st

opal

u so

se

razv

ili s

topa

lni l

oki.

Z

atiln

a od

prtin

a se

je p

omak

nila

pod

loba

njo.

M12

2-42

1-1-

3 9

7. E

kolo

gija

Nal

oga

Toč

ke

Reš

itev

D

odat

na n

avod

ila

7.1

1 P

rimar

na p

rodu

kcija

je k

olič

ina

orga

nski

h sn

ovi/h

rane

, ki j

o ra

stlin

e iz

dela

jo s

foto

sint

ezo.

7.2

1 S

prim

arno

pro

dukc

ijo/fo

tosi

ntez

o ra

stlin

e pr

oizv

edej

o hr

ano,

ki o

mog

oča

opra

vlja

nje

pres

novn

ih p

roce

sov/

živl

jenj

e/po

gon

in d

elov

anje

vse

m o

rgan

izm

om/p

otro

šnik

om v

ek

osis

tem

u.

7.3

1 V

oda,

ogl

jikov

dio

ksid

, kis

ik.

Vod

a

Ogl

jikov

diok

sid

Kis

ik

7.4

1 P

riras

tek

lesa

je v

letih

, ko

sem

enijo

, man

jši z

ato,

ker

del

sno

vi u

pora

bijo

za

proi

zvod

njo

sem

en/k

er je

del

pro

izve

deni

h sn

ovi v

sem

enih

.

7.5

1 N

a ra

zlič

no z

man

jšan

je p

riras

tka

vpliv

ajo

min

eral

na s

esta

va ra

stišča

, kol

ičin

a sv

etlo

be/k

olič

ina

vode

/tem

pera

tura

rast

išča

.

7.6

1 s

mre

ka: 1

50

rd

eči b

or: 1

65

b

ukev

: 136

7.7

1 N

ajveč

sem

en p

roiz

vede

rdeč

i bor

.

7.8

1 V

list

ih p

otek

a fo

tosi

ntez

a/pr

imar

na p

rodu

kcija

. Če

gose

nice

obj

edo

liste

, se

zman

jša

prim

arna

pr

oduk

cija

in ta

ko k

olič

ina

ener

gije

, ki j

o dr

evo

lahk

o up

orab

i za

rast

.

7.9

1 R

astli

na v

grad

i C14

v o

rgan

ske

snov

i, ki

jih

poje

gos

enic

a in

nat

o vg

radi

v s

voje

telo

.

Skup

no š

tevi

lo to

čk IP

2: 3

6