pw reptilia sist 2010 11
DESCRIPTION
reptiliaTRANSCRIPT
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
1/27
1
PLAZILCI - REPTILIAREPTO = plaziti se
Herpetologija
bioloka disciplina, ki preuuje plazilce in dvoivke.
SPLONE ZNAILNOSTI PLAZILCEV
Nestalna telesna temperatura (poikilotermne ivali).
Podaljano telo z ali brez okonin (elveokato telo).
Izguba okonin (kae, nekateri kuarji: slepec (ostanke opleja inokolja).
Hrbtenica deljena v posamezne telesne regije.
Preteno kopenske ivali debel STRATUM CORNEUM (luske);levitev.
Okostenine v usnjici nekateri (npr. elve).
Dobro razvite oi z vekami (kae, gekoni prozorno veko, kipopolnoma prekriva oko).
Bobni vgreznjen; oblikuje se jamica, ki je zaetek avditorne poti, enasluna koica; kae reducirano timpanino votlino
Dobro prilagojeni ivljenju na kopnem.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
2/27
2
SPLONE ZNAILNOSTI PLAZILCEV
Spolni dimorfizem (velikost, obarvanost telesa ter risba). Samice sopraviloma veje od samcev. Razmnoevanje popolnoma neodvisno od vode. Notranja oploditev (kopulatorni organ, oploditev na zaetku poti skozi
jajcevod) Oviparija- veina; ovoviviparija nekateri (npr. ivorodna kuarica,
gad, modras, smokulja) Klejdoino jajce
akcesorni ov oji (jajcevod):beljak,
lupina: pergamentasta (kuarji
ka
e), kalcinirana (elv e, krokodili)Embrio itijo izv enembrionalneov ojnice: amnion, horion; hranilne snoviso v rumenjakov i v reki; odstranjevanjeodpadnih produktov alantois, ki skupajs horionom slui izmenjavi plinov
Dva atrija, delno predeljen v entrikel (izjema krokodili)D stran -venska, L stran -arterijelnaAortni loki: L aortni lok meana kri; D aortni lok -oksigenirana; Pljuni lok
3-vstop v pljuni lok; 2-vs top v levi aorni lok; 4- vstop v desni aortni lok
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
3/27
3
Vohalni/olfaktorni bulbus
Vohalni trakt
Vohalni libul
Hemisfera /cerebrum
Optini lobul
Mali mogani/cerebelum
Podaljana hrbtenjaa
Hrbtenjaa
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
4/27
4
TIPI LOBANJGLEDE NA TEVILO TEMPORALNIH OKEN
ANAPSIDNA - elve
SINAPSIDNA - izumrli plazilci (pelikozavriin terapsidi), dananji sesalci
DIAPSIDNA - izumrli plazilci(zavropterigiji in arhozavri), krokodili
MODIFICIRANA DIAPSIDNA
kuarji
manjka spodnji lok
kae
zg. in sp. lok reducirana
ZOBJE
AKRODONTNI (vrni) - kae
PLEVRODONTNI (obstranski)- kuarji
TEKODONTNI (vraeni) krokodil
Zobje namenjeni pridranju plena (razen pri krokodilu)Zobje lahko tudi na trdnem nebu
elve zob nimajo; eljust je obloena z roevinastim slojem.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
5/27
5
AVTOTOMIJA REPA
REP =del telesa za zadnjino odprtinopri naih kuarjih je dalji od trupa
pri kaah je kraji
v nevarnosti kuarji odvrejo rep; rep se lomi med dvemaobroema lusk (luske so razporejene povprek in tvorijo okoli repaprstan); regeneracija repa
Nepopolna avtotomija
KOA PLAZILCEV
Epidermis odebeljen STRATUM CORNEUM (keratin, fosfolipidi);oblikovan v prekrivajoih se gubah:
ROENE LUSKE kuarji, kaeROENE PLOE/ SKUTE - elve
dermis
stratum germinativum
stara roena plast epidermisa
nova roena plast epidermisa
LEVITEV - ODLUI SE STARI POROENELIDEL EPIDERMISA, na povrino pa pr ide novepidermis, ki se je znailno oblikoval epred levitvijo.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
6/27
6
LEVITEV
=kompleksen in natanno reguliran proces
=odgovor organizma na vrsto dejavnikov: telesna velikost,prehranjenost ter bior item,..
Regulacija levitve: hormonalna (hipof izaitnica tiroidin)
tev ilo in tempiranje levitev: odv isno od zunanjih in notranjih dejavnikov;v rsta, starost, spol, zunanja temperatura, dostopnost hrane...
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
7/27
7
KONE LEZE
KUARJI
Spremenjene kone leze na stegnihzadnjih nog =
BEDRNE (FEMORALNE) PORE
Pri samcih so izraziteje.
tevilo por pomemben TAKSONOMSKI
ZNAK.
KROKODILI
Posebne leze okrog analne odprtine in ventralni strani eljusti
Histoloki preparat 8: Koa plazilca na prenem prerezu
Primerjaj lusko plazilca z lusko kostnice!Natej razlike glede embrionalniega izvora, materiala, namestitve!Zapii v spodnjo tabelo.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
8/27
8
ROENO PREVLEKO KOE DELIMO NA:
1. GLAVINO LUSKINJE (PILEUS) luske in ploice
2. HRBTNI DEL TRUPA luske
(tevilo lusk v nizu je pomemeben taksonomski znak)
3. TREBUNI DEL TRUPA ploice
po 6 v eni vrsti pri kuarjih
ena sama pri kaah
4. REPNA REGIJA:
pri kaah luskepri kuarjih posebno oblikovane ploice
OKOSTENINE V USNJICI PRI ELVAH
zrastejo z okostjem
hrbtni it
(KARAPAKS)
trebuni it
(PLASTRON)
vratna (nuhalna) ploa
hrbtenine
ploe
robne ploe rebrneploe
nadrepna ploa
Glej Anatomski preparat S4a: SkeletGlej Anatomski preparat S4a: Skelet elveelve
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
9/27
9
HRBTENICA ALIGATORJAAnatomski preparat S4b: Skelet aligatorja
PRE IN POST-ZYGAPOPHISIS
GASTRALIJA
PROCELNO VRETENCEanuri, veina plazilcev
SPREDAJ CENTRUM KONKAVEN (VBOEN)ZADAJ CENTRUM KOVEKSEN (IZBOEN)
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
10/27
10
PLAZILCI V SLOVENIJI
Najmanj raziskani vretenarji v Sloveniji.
SLO: 22 vrst registriranih
EU: 140 (vkljuno s kaskakim obmojem)
Svet: 7700 vrst
DOMADOMAE (AVTOHTONE) VRSTEE (AVTOHTONE) VRSTETUJE ALI PRINETUJE ALI PRINEENE (ALOHTONE) VRSTEENE (ALOHTONE) VRSTE
(tur(turki gekon, pozidni gekon, grki gekon, pozidni gekon, grka kornjaka kornjaa, mavrskaa, mavrska
kornjakornjaa,a, rderdeevratkaevratka))VRSTE, ZA KATERE OBSTAJA MOVRSTE, ZA KATERE OBSTAJA MONOS T, DANOS T, DAIVIJO V SLO IN/ALI MOGOIVIJO V SLO IN/ALI MOGOE OBE OBASNO ZAIDEJOASNO ZAIDEJOV SLO MORJEV SLO MORJE
( orja( orjakaka usnajusnajaa, orja, orjakaka repaha,repaha, oltoplaz, laoltoplaz, laki gad)ki gad)
PLAZILCI/ REPTILIA4 redovi (ordo):
ELVE-TESTUDINES
LUSKARJI- SQUAMATA
PRAKUARJI-RHYNCHOCEPHALIAKROKODILI -CROCODYLIA
V Evropi dva redova:
ELVE -TESTUDINES
LUSKARJI -SQUAMATA
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
11/27
11
cl. PLAZILCI / REPTILIA
o. ELVE / TESTUDINES(skupno 12 druin)
f. SKLEDNICE -EMYIDAEf. KOPENSKE ELVE KORNJAE -TESTUDINIDAE
f. MORSKE ELVE-CHELONIIDAE
f. SKLEDNICE -EMYDIDAE(v Evropi 3 rodovi)
g. Emys(sklednica)E. orbicularis- movirska sklednicapo vratu rumenkaste pege, spodnji del oklepa dvodelen (gibljiv sklep)
v SLO povsod po niinah.
g. Trachemys(gizdava elva)T. scripta elegans rdeevratkaalohtona
Hrbtni oklep je slabo izboen.
Vrat in rep sta kratka.
Med dobro vidnimi nonimi prsti jeplavalna koica.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
12/27
12
f. KOPENSKE ELVE ALI KORNJAE -TESTUDINIDAE
(v Evropi le 1 rod)
Oklep je visoko obokan.
Vrat in rep sta kratka.
g. Testudo(kornjaa)T. hermanni- grka elva
T. graeca- mavrska kornjaa
f. MORSKE ELVE- CHELONIIDAE
(v Evropi 4 rodovi)
g. Caretta(glavata kareta)C. caretta- glavata kareta
Edina vrsta, ki se redno pojavlja v SLOdelu Jadrana
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
13/27
13
cl. PLAZILCI / REPTILIAo. LUSKARJI / SQUAMATA
KUARJI / SAURIA
f.f. GEKONI / GEKKONIDAEGEKONI / GEKKONIDAEf. KUf. KUARICE / LACERTIDAEARICE / LACERTIDAEf. SLEPCI ali BREZNOGIf. SLEPCI ali BREZNOGI KUKUARJI / ANGUIDAEARJI / ANGUIDAE
cl. PLAZILCI / REPTILIAo. LUSKARJI / SQUAMATA
f. GEKONI / GEKONIDAE
ORGANOM ZA PROIZVAJANJE ZVOKA.Glava velika, jasno razmejena od trupa.Zenica pokonna.Veke so zrasle in tvorijo PROZORNO OPNO.SLUNE ODPRTINICE so vidne.
Noge s petimi prsti.Konni lenki prstov so razirjeni; oprijemalne blazinice oz. lamele
POLPRSTNIK HemidactylusTurki gekon ali navadni gekon Hemidactylus turcicus
IROKOPRSTI GEKON TarentolaPozidni gekon Tarentola mauritanica
Obe vrsti gekonov sta v SLO prineeni.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
14/27
14
cl. PLAZILCI / REPTILIAo. LUSKARJI / SQUAMATA
f. KUARICE / LACERTIDAE
V SLO ivi 8 vrst kuaric iz treh rodov:
g. GREDLJASTA KUARICA AlgyroidesVelike hrbtne luskeploske romboidne oblikeprekrivajo se kot streniki
g. PRAVA KUARICA Lacertamajhne in gladke hrbtne luske
kolobarji repnih lusk izmenino iri in oji
g. OBROASTOREPA KUARICAPodarcishrbtne luske velike, grebenastekolobarji repnih lusk so enako iroki
g. GREDLJAS TA KUARICA Algyroides
RNOPIKASTA KUARICAAlgyroides nigropunctatus
Zrastejo do 18/20 cmRjavkasto sive, olivne ali rne barvePri svetlejih tevilne rne pikeRombaste luske na hrbtu
Na trebuhu oranno rdei, na grlumodri bolj medlih barv
Bivalie: topli, redko porasli kamnitipredeliRazmnoevanje: konec maja zleejo 2
jajci
Endemit Z Balkana, v SLO v ObalnoKraki regiji
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
15/27
15
g. PRAVA KUARICA Lacerta
MARTINEK
Lacerta agilis
Dolina telesa do 27 cmStoasta glava, topo zaokroen gobek.Velika raznolikost v risbi na hrbtu; posredini hrbta iroka proga iz velikih lis, nalisah so bele pike. bolj zeleni. sive do rjave.
Najmanj gibne kuarice.
Parijo se od aprila do junija; 3-14 jajc,mladii izvalijo po 8 tednih.
Po vsej SLO, razen v Istri.
g. PRAVA KUARICA Lacerta
NAVADNI ZELENECLacerta viridis
Krepko telo, glava visoka.Zrastejo do 40 cm.Osnovna barva veinoma zelena, posuta srnimi pikami.Mladi osebki & odrasle dve svetli
progi.
Zelo hitri, dobro skaejo, branijo se zugrizom (tevilne drobne zobce, ugriz ninevaren je pa zelo bole).
Razmnoevanje: junija ali julija: 7-14jajc. Mladii se izvalijo avgusta.
Razirjeni po vsej SLO.Pri nas med najpogostejimi kuaricami.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
16/27
16
g. PRAVA KUARICA Lacerta
IVORODNA ALI PLANINSKA KUARICA
Lacerta vivipara
Dolina telesa do 16cm.Glava visoka, gobek kratek in top.Rjave ali sive barve, tevilne temne in svetle lise in proge.
na trebuhu rumeni, oranni do rdei, s rnimi pikami. na trebuhu bolj bele, brez pik,
Parijo od maja do junija, junija ali avgusta skotijo od 3 do 19 mladiev(ovoviviparija); v toplejih obmojih leejo jajca.Najbolj plana kuarica.Visokogorje, sredogorje (odprti, ne preve suni predeli), movirnaobmo a SLO.
g. PRAVA KUARICA Lacerta
HORVATOVA ali VELEBITSKA ali GORSKA KUARICALacerta horvathi
Zrastejo do 18 cm.Glava in trup sploenaHrbet siv ali rjav, svetleje in temneje pike in lise.Ob boku temna proga, z naaganim zgornim robom.Po trebuhu bela.Nadnosni ploici jasno loeni
Endemit JV Alp & Dinaridov; gore do gozdne meje; Julijske Alpe, Trnovskigozd, Snenik.
naagan rob
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
17/27
17
g. OBROAS TOREPA KUARICAPodarcis
NAVADNA POZIDNA KUARICAPodarcis muralis
Velika do 22 cm.Glava nizka, sploena. Gobek kratek in zailjenHrbet rjav, ob bokih temneji progiTrebuh in grlo pegasta.Nadnosni ploici stikata.
Parijo od aprila do maja; junija ali julija odloijo 5-8 jajc,; avgusta se izleejomladii.ivijo 5-6-let.Posamezni osebk ima na zidu svoj lovilni revir, ki ga brani.
Po vsej SLO, razen kjer ni kamnite podlage (npr. travniki, njive).
Najpogosteja insinantropna vrstakuaric
g. OBROAS TOREPA KUARICAPodarcis
PRIMORSKA KUARICAPodarcis sicula
V SLO iv i podvrsta poljska primorska kuarica Podarcis sicula campest ris
Zraste do 25 cm.Telo je krepko, glava visoka in velika, gobek zailjen.Trebuh bel, na hrbtu prevladuje zelena, vzdolne proge iz rnih pik in lis.Kolobarji repnih lusk enako iroki
V SLO v priobalnem pasu do krakega roba.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
18/27
18
cl. PLAZILCI / REPTILIA
o. LUSKARJI / SQUAMATAf. SLEPCI ali BREZNOGI KUARJI / ANGUIDAE
Rodova:OLTOPLAZ ali BLAVOR PseudopodusSLEPEC Anguis
Pod roenimi luskami so v koi e KOENE PLOICE.Glava neposredno prehaja v trup, brez vratne zoitve.
Rep teko loimo od trupa.Glava pokrita z velikimi nepravilno razporejenimi luskami.T rup je v celoti prekrit z enako velikimi luskami.NOGE SO ZAKRNELE, gibljejo se z vijuganjem telesa.Pri oltoplazu so e ostanki zadnjih nog, pri slepcu pa jih ni.
OLTOPLAZ ALI AZIJSKI BLAVORPseudopodus apodus
Barva oltoplaza se s starostjo spreminja (rumenkaste, kostanjeve dotemnobakrene barve). T rebuh je svetleji.Zrastejo do 1,25 m.
Junuja ali julija odloijo do 10 jajc, po 45 dneh se izleejo do 10 cm velikimaldii.
Verjetno ivijo v priobalnem pasu Slovenskega primorja.
Ostanki zunanjega uesa.Rombaste luske, postavljene v prene nizeokato teloVzdolna brazda - na boku od vratu doanalne odrtineRep - dve tretjini doline telesaOstanki zadnjih nog-nad analno dprtino, prikoncu vzdolne brazde
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
19/27
19
NAVADNI SLEPECAnguis fragilis fragilis
so temneji, rjavih barv s temno progona boku svetlejih barv s temnim sprednjimdelom bokov.Trebuna stran pri obeh spolih svetlejaZrastejo od 40-50 cmivorodni ali pa jajcerodni; julija aliavgusta skotijo 6-12 mladiev; ali paodloijo 5 do 25 jajc
Poasen in neroden plazilecNajdaljo ivljensko dobo med kuarji(10-12 let)
Najpogosteji plazilec pri nas; po vsejSLO
Gibljive veke, rep lomljiv (regeneracije ni), luske na telesu so popolnomagladke, prekrivajo se kot streniki.
cl. PLAZILCI / REPTILIA
o. LUSKARJI / SQUAMATAKAE / S ERPENTES
f. PRAVI GOI - COLUBRIDAEf. GADI VIPERIDAE
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
20/27
20
GLAVINO LUSKINJE ali PILEUS
KUARICE
konstantne oblike
16 vejih ploic
razpored ploic pomemben
TAKSONOMSKI ZNAK
NAE KAE
ponavadi 9 vejihploic; razen elne(frontalne) so ploiceparne
strupenjae imajomajhne luske oz. najvetri veje ploe
RAZLIKOVANJE STRUPENIH IN NESTRUPENIH KA
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
21/27
21
f. GADI - VIPERIDAE
V SLO ivijo 3 vrste strupenih ka:navadni gad Vipera beruslaki gad Vipera aspismodras Vipera ammodytes
Vse tri v rste so iv orodne.
NAVADNI GADVipera berus
60-70 cm, izjemoma 85 cm.
Ovalna glava, majhne luske, najve tri vejeluske.Cikcakast vzorec na hrbtu (pri bosanskem gadu(Vipera berus bosniensis) je na vemestih prekinjena.Bosanski gad j e podvrsta in ivi v SLO na Sneniku). so sivkasto obarvani, pa rjavorni primerki pogosti (nad usti svetlo rto).
Bivalie: vlana, hladneja obmoja z velikimiT spremembami med dnevom in nojo
V SLO v vijih legah, v Alpah, Karavankah,Trnovskem gozdu, na Javorniku in Sneniku
Na gl avi temna lisa v obliki rke X ali V.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
22/27
22
LAKI GADVipera aspis
Do 80 cm
Med oesom in nadustnimi ploicami sta dve vrstimajhnih lusk.
Bivalie: suha in topla prisojna mesta
V SLO le v gorskem svetu zahodno od Soe
Glava pokrita z majhnimi luskami,
brez vejih ploic.
Rob gobca zavihan navzgor.
Na hrbtu dve vrsti izmeninorazporejenih temnih pravokotnikov
MODRASVipera ammodytes
80cm, izjemoma 110cm - naa najvejastrupenjaa
Telookato, rep kratek, na trebuni strani rdeeobarvan.
Na hrbtu sklenjen temen vzorec, delno sestavljeniz rombovPopolnoma rni osebki so redki.
Med strupenjaami najbolj toploljubna vrsta.
V SLO splono razirjen, razen v PrekmurjuNaseljuje nije leee in bolj suhe predele kotgad
Velika srasto oblikovana glava,drobne luske.
Znailen cikcak v zorec
Roiek.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
23/27
23
f. GOI - COLUBRIDE
8 vrst ka v SLO, loveku popolnoma nenevarne:
majeoka Telecsopus fallaxsmokulja Coronella austriacanavadni go- Elaphe longisimaprogasti go Elaphe quatuorlineatarnica - Coluber viridiflavis
belica Coluber gemonensisbelouka Natrix natrixkobranka Natrix tesellata
SMOKULJA Coronella austriaca
do 75 cmUsodna podobnost z gadom
Telo tanko, rep tanekTelo sivo ali rjavo z vzorcem iz dveh vrst temnihlis (mestoma so lahko preno povezane).
Preko oesa temna proga (od nosnih odprtin prekooesa do konca glave), pri st rupenjaah se temna lisa
zane ele za oesom.
Bivalie: svetli gozdovi, jase, poseke,zaraajoa kamnita poboja, gmajne, potiIVORODNA.
Razirjena po vsej SLO, zelo redka v priobalnempasu.
Lisa v obliki rke U
Preko oi temna proga
Vzorec iz dveh v rst temnih prog
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
24/27
24
MAJEOKATelescopus fallax
do 50 cm, redko do 1m.Telo je sivo, po sredini hrbta in na bokih imaizmenjaje razporejene temne pravokotnike.Polstrupena kaa
Bivalie:suha in topla mesta. Dejavna je v mrakuin ponoi.Jajcerodna (5-7 jajc).
Izmenjaje nameeni temni pravokotniki
Glava ostro loena od t elesa
Zenica navpina
Je ena naih najredkejih ka.V SLO l e v Ist ri.
Na zadnjem deluzgornje eljusti imazob z lebastimkanalkom, pokaterem iz s trupne
leze pritee strup, kimed poiranjemzastrupi plen. Zalov eka ni nevarna.
NAVADNI GOElaphe longissima
veinoma od 140 160 cm, lahko ve
Hrbtna stran odraslih osebkov je rjava, z drobnimibelimi pikami.Trebuna stran enobarvna, bela ali rumenkasta.
Bivalie: svetli gozdovi, gmajne, v bliininilovekih bivali.Razmnouje se z jajci (20), pogosto jih samicaodloi v gnoj; avg,sept izvalijo 25 cm mladii
ivi po vsej SLO; v Prekmurju je njegovopojavljanje e vpraljivo.
Za glavo ima svetlo l iso,pri mladih osebkih je zelo izrazita.
Mono telo in razmeroma majhnoglavo
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
25/27
25
PROGASTI GOElaphe guatuorlineata
Naa najveja kaa; zraste do 260 cm.
Senna, nekoliko vlana, a topla mestaBrani se z begom, skoraj nikoli ne ugrizne.Odlaga jajca (6-16jajc, pozno poleti)
V SLO ivi na Primorskem, v zadnjih letihso ga nali le na Steni pri Dragonji.
Temna senna lisa (od oesa do ustnega kotika ),lahko je zabrisana.
Svetlo rjav hrbet z vzdolnimi progami.
RNICAColuber viridiflavus
V Istri in na Primorskem je najpogostejakaa, ivi tudi v delu Notranjske.
Zelo hitra kaa. Pred lovekom vedno zbei, lev brezizhodnih situacijah se brani z ugrizom.
V SLO iv i podvrsta rnice
iv i v suhih, kamnit ih, bolj odprtih habitatih.Odlaga jajca (5-15)
Odrasli sebki so popolnoma rni .
Luske so gladke in sijoe.
Na g lavi je nekaj svetlejih lis.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
26/27
26
BELICA
Coluber gemonensis
Zraste do 130 cm, veinoma meri manj kot 1m.Odrasla je siva, z drobnimi temnimi in svetlimipikami.Mladii so popolnoma podobni rnici (razlikujemopo tevilu trebunih ploic).
ivi na suhih, toplih, odprtih, kamnitih mestih, po
vinogradih, ogradah, meliih.
Odlaga jajca (5-6)
Sicer poasne, dokaj popadljiv e, branijo se zugrizom
V SLO je verjetno zelo redka. Do sedaj je znanihle nekaj navedb s Primorske.
BELOUKANatrix natrix
Nekateri osebki so vzdolno progasti alipopolnoma rni.Na trebuni strani ima prene rne proge nasvetli podlagi.Hrbtne luske imajo izrazite grebene.e je ogroena raziri vrat in glasno sika.Spomladi se zadruje v bliini stojeih voda
(zaradi ab).
Odlaga jajca (20-50) pogosto v kupe gnoja,komposta ali gnijoega listja. Ponavadi odlaga vesamic na isto mesto. 3-10 tednih izvalitev
V SLO splono razirjena.
Prepoznavna po beli , rumeni alioranni lisi tik za glavo, ki je zadajost ro omejena s rno liso.
rna lisa je vedno prisotna, medtem ko jesvetla lisa lahko zabrisana.
Hrbet je zeleno ali rjavkasto siv stemnimi pegami in svetlimi l isami.
-
5/25/2018 Pw Reptilia Sist 2010 11
27/27
27
KOBRANKA
Natrix tessellata
do 100cmTemno siva ali olivno zelena; temne lise nahrbtu (ahovnica), za vratom nima belih alirumenih lisPo trebuhu rumenkaste s temnimi prenimilisami. Spodnja stran repa navadno rna
ivi ob ribnikih in niinskih tekoih, istihvodah z bogato obreno vegetacijo.
Najdemo jo tudi ob delno slanih vodah.
Odlaga jajca (jun, julija 5-25 podolgovatihjajc; parijo aprila, maja; izv alitev sept)
V SLO splono razirjena.
Ozka in dolga glava.
Vzorec v obliki ahovnice
Veliko oko.
LITERATURA:LITERATURA:PLAZILCI (REPTILIA) SLOVENIJE,PLAZILCI (REPTILIA) SLOVENIJE,NARCIS MRNARCIS MRII , Zav od republike SLO za, Zav od republike SLO zaolstv o, 1997olstv o, 1997
KAKAE ZAKAJ SE JIH BOJIMO,E ZAKAJ SE JIH BOJIMO,StaStaa Tome, Prirodoslov ni muzej Slovenije,a Tome, Prirodoslov ni muzej Slovenije,20022002A FILED GUIDE OF THE REPTILES &A FILED GUIDE OF THE REPTILES &HIBIANS OF BRITAIN & EUROPE,AMPHIBIANS OF BRITAIN & EUROPE,
E.E.NicholasNicholasA rnold, 2004A rnold, 2004