racionalizacija izdelave namiznih prtov - coresomentor: viš. pred. mag. marta abram zver maribor,...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Katja KELC

RACIONALIZACIJA IZDELAVE NAMIZNIH

PRTOV

Diplomsko delo

visokošolskega strokovnega študijskega programa

Konstrukcija in modeliranje

Maribor, december 2014

RACIONALIZACIJA IZDELAVE NAMIZNIH

PRTOV

Diplomsko delo

Študentka: Katja KELC

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program Tekstilstvo

Smer: Konstrukcija in modeliranje oblačil

Mentor: doc. dr. Marjan LEBER

Somentor: viš. pred. mag. Marta ABRAM ZVER

Maribor, december 2014

- II -

- II -

I Z J A V A

Podpisana Katja KELC izjavljam, da:

• je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr.

Marjan LEBER in somentorstvom viš. pred. mag. Marta ABRAM ZVER ;

• predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

• soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, 1.12.2014 Podpis: ___________________________

- III -

ZAHVALA

Posebno zahvalo namenjam mentorju doc. dr.

Marjanu Leber, ki je z veliko mero potrpežljivosti

sodeloval in me spodbujal pri ustvarjanju diplomske

naloge, ter mi z dobrimi nasveti svetoval in pomagal

ustvariti mojo diplomsko nalogo.

Zahvaljujem se tudi očetu in mami, da sta mi

omogočila študij, ter vsem domačim in prijateljem, ki

so me ves čas študija, posebej še ob pisanju diplomske

naloge, spodbudno podpirali in verjeli vame.

- IV -

RACIONALIZACIJA IZDELAVE NAMIZNIH PRTOV

Ključne besede: racionalizacija, delovni proces, kronometriranje, stroškovna

kalkulacija, norma dela

UDK: _658.511:687.26.02(043.2).

POVZETEK

Hitri tempo življenja nas vedno znova sili k razvijanju takšnega načina dela in življenja,

da mu lahko sledimo. Vse, kar se vrti okoli nas, je povezano s časom, zato mnogokrat velja

slovenski pregovor: čas je denar.

Diplomsko delo sem razdelila v štiri sklope. V uvodu sem predstavila predmet

obravnave diplomskega dela. Drugi del zajema opise dela v delavnici od naročil do končnega

izdelka in opise pojmov, kot sta racionalizacija in kronometriranje. Tretji del sestavljajo

izračuni in podatki, dobljeni z opažanjem poteka dela v delavnici. V zadnjem, četrtem delu

naloge, pa so predstavljeni rezultati, ki sem jih dobila v tretjem delu naloge.

Diplomsko delo zaokrožuje zaključek, ki predstavlja povzetek ključnih ugotovitev.

- V -

RATIONALIZATION OF PRODUCTION OF TABLE CLOTH

Key words: rationalization, workflow, chronometry, cost calculation, the norm of work

UDK: _658.511:687.26.02(043.2).

ABSTRACT

Fast pace of life forces us to develop such work and life pace, that we are able to

follow. Everything that happens around us is associated with time, and is often regarded as

the Slovenian proverb say: time is money.

The thesis is divided into four sections. In the introduction, I present issue of the thesis.

The second part includes descriptions of work in the workshop from orders to final product

and descriptions and definitions, such as streamlining and chronometry. The third part

consists of calculations and data obtained from the observation of the workflow in the

workshop. The last, the fourth part of the thesis, introduces the results that I got in the third

part of the thesis.

The thesis is completed by the conclusion which is a summary of key findings.

- VI -

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................1

1.1 TEKSTIL, INDUSTRIJA, TRG, PROIZVODNJA ...........................................................1

2 RACIONALIZACIJA..............................................................................................3

3 IZDELAVA PRTOV ................................................................................................5

3.1 MATERIALI ZA PRTE ............................................................................................5

3.2 NAROČILA ...........................................................................................................5

3.3 TEHNOLOŠKI POSTOPKI........................................................................................6

3.3.1 Krojenje ......................................................................................................6

3.4 PROCES DELA V KROJILNICI .................................................................................8

3.5 PROCES DELA V ŠIVALNICI.................................................................................11

4 ČASOVNA KALKULACIJA................................................................................13

4.1 KRONOMETRIRANJE...........................................................................................13

4.2 WF (WORK - FACTOR) ......................................................................................14

4.3 STANDARDNI ČASI .............................................................................................15

5 STROŠKOVNA KALKULACIJA........................................................................19

6 DISKUSIJA.............................................................................................................33

7 ZAKLJUČEK .........................................................................................................35

8 LITERATURA .......................................................................................................36

9 PRILOGE................................................................................................................37

- VII -

KAZALO SLIK Slika 3.1: Enostavno polaganje ..................................................................................................7

Slika 3.2: Parno polaganje ..........................................................................................................7

Slika 3.3: Blokovno polaganje ...................................................................................................7

Slika 3.4: Stopnično polaganje ...................................................................................................7

Slika 3.5: Stopnično polarno polaganje......................................................................................7

Slika 3.6: Cik-cak polaganje.......................................................................................................8

Slika 3.7: Cik-cak stopničasto polaganje....................................................................................8

Slika 3.8: Prikaz načina polaganja..............................................................................................8

Slika 3.9: Primer krojilnega stroja..............................................................................................9

Slika 3.10: Električne krojilne škarje .......................................................................................10

Slika 3.11: Ročno krojenje prta ................................................................................................10

Slika 3.12: Robljenje prta .........................................................................................................12

KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 4.1: Časovni normativ za prinašanje.....................................................................16

Preglednica 4.2: Časovni normativ za vstavljanjepod šivalno nogo ........................................16

Preglednica 4.3: Časovni normativ za pripravljanje dela .........................................................17

Preglednica 4.4: Časovni normativ za pripravljanje šiva .........................................................17

Preglednica 4.5: Časovni normativ za sestavljanje ..................................................................17

Preglednica 4.6: Časovni normativ za rezanje..........................................................................18

Preglednica 4.7: Časovni normativ za odlaganje delov............................................................18

Preglednica 5.1: Faze izdelave na stroju z navadnim zatrjevanjem .........................................19

Preglednica 5.2: Načrtovane izgube .........................................................................................24

Preglednica 5.3: Faze izdelave na stroju z mikrostikalom .......................................................26

Preglednica 6.1: Primerjava med strojem A in B .....................................................................34

- VIII -

UPORABLJENI SIMBOLI

I – investicijska (naložbena) vlaganja v določenem obdobju

K – korist v določenem časovnem obdobju

Kd – dopolnilni koeficient

Kn – koeficient utrujenosti

KO – koeficient okolice

KOP – koeficient ocene prizadevnosti

N – število posnetkov

P – prihranek na enoto

t0 – srednja vrednost posnetih časov

t1 – norma

ti – čas izdelave

tn – normalni čas

ts – stvarni čas

tDD – čas delovnega dne

tPI – čas aktivnosti načrtovanih izgub

Σts – vsota stvarnih časov

Σt – vsota odčitanih čistih časov

∆t1 – razlika normativnih časov izdelave

- IX -

UPORABLJENE KRATICE

CD – cena dela

SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

WF – Work Factor

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

Na vsakem koraku nas vsakodnevno spremljajo tekstilni izdelki. Kupujemo jih, jih

vzdržujemo, uporabljamo, občudujemo in na koncu zavržemo, kar nam je bilo v okras in

zaščito pred vremenskimi vplivi. Vsi lahko kjerkoli občudujemo tekstilne izdelke, le malokdo

pa se vpraša, kako in s kakšnimi stroški je tak izdelek nastal.

Začetek oblačilne industrije sega nekje v leto 1830, ko je bil hiter prehod na industrijsko

proizvodnjo. Leta 1850 je Issac Singer izboljšal Howetov stroj in tako izdelal predhodnika

današnjega šivalnega stroja. Danes pomeni konfekcija serijsko in industrijsko izdelovanje

oblačil, za kar pa je izredno potrebna organizacija posameznih dejavnosti, ki jih opravljajo

prav za to usposobljeni ljudje.

1.1 Tekstil, industrija, trg, proizvodnja

Tekstil in tekstilni izdelki nas spremljajo na vsakem koraku. Nekatere opažamo, jih

vidimo, za druge sploh ne vemo, da to so. Ko omenimo tekstil, najprej pomislimo na oblačila,

saj smo na ta način v stiku z njim vsak dan. Tekstilne izdelke in polizdelke pa najdemo tudi v

gradbeništvu, kmetijstvu, v avtomobilski industriji, za izdelavo oblazinjenega pohištva,

delovnih in zaščitnih oblačil, za izdelavo dodatkov za dom in gospodinjstvo, pa še bi se dalo

naštevati.

Nekoč znane, prepoznavne mariborske tovarne tekstila in tekstilnih izdelkov so danes

omenjene samo še v pogovorih o starih časih. Svila, MTT, Merinka, to so bila podjetja, ki so

zaposlovala veliko ljudi. Sedaj pa so razen MMT-ja, ki dela še v zelo majhnem obsegu in je

tudi zanj obstoj le še vprašanje časa, samo prazni objekti ali pa tudi teh več ni. Ker ni več

surovine, so tudi izdelki slovenskih proizvajalcev postali dražji, na ta račun pa so naše

trgovine preplavili manj kakovostni izdelki nižjega cenovnega razreda.

Zaradi vdora tujih podjetij na naše trge ter zaradi konkurence bi bilo pri še obstoječih

podjetjih smiselno preučiti načrtovanje in preoblikovanje delovnih mest. Vendar pa se zaradi

recesije, ki je zelo občutna vsaj zadnjih nekaj let, večina podjetij zaradi stroškov postopka ne

morejo ali morebiti celo ne upajo spuščati v razvoj podjetja.


- 2 -

Hiter tempo vsakdanjega življenja se kaže tudi v tekstilni industriji. Modni trendi se

hitro spreminjajo, a s spoznavanjem tehnoloških in tehničnih novosti in z uporabo fleksibilne

tehnologije se povečuje produktivnost, izboljšuje kakovost, povečuje ekonomična uporaba

energije in surovin ter zmanjšuje poraba delovne sile. Današnji tehnološki dosežki pri

oblikovanju oblačil omogočajo ustvarjalnost, neomejeno možnost kreiranja in ogromno

domišljije.

V praksi je bilo že na več področjih dokazano, da lahko z boljšim načrtovanjem

povečamo kakovost in znižamo stroške, obenem pa povečamo konkurenčnost podjetja na

trgu.


- 3 -

2 RACIONALIZACIJA

Racionalizacija dela je del aktivnosti študija dela in predstavlja organizirano ter sistematsko

izkoriščanje znanstvene tehnike, metod dela, pa tudi logike z namenom snemanja, analize,

podrobne obdelave in uporabe predloženega za lažje, ekonomičnejše opravljanje dela [1].

Beseda racionalizacija izvira iz latinske besede ratio (racio), kar pomeni smisel, um ali

razum [2].

Pojem racionalizacija ima na različnih področjih različen pomen. V proizvodnji

razumemo pod besedo racionalizacija organizacijo neke dejavnosti, ki po najsmotrnejših

metodah in načinu dela izpopolnjuje pocenitev proizvodnega procesa, delovne storilnosti in

dosega proizvodnjo visoke kakovosti.

Od racionalizacije pričakujemo rešitev, ki nam bo omogočila ustvariti večji dohodek, to

pa zahteva sistemsko delo in dolgotrajne analize.

Racionalizacija vsebuje naslednje točke:

- oblikovanje načina dela ali zaporedja gibanja (oblikovanje delovnega mesta brez večjih

investicij);

- organizacija poteka dela (organizacija poteka dela in toka materiala med posameznimi

delovnimi mesti in oddelki proizvodnje);

- mehanizacijo in avtomatizacijo (spreminjanje delovnih postopkov, uporaba mehanskih

sredstev v postopkih, ki so bili do sedaj izvršeni s strani človeka);

- oblikovanje izdelkov (spremembe že na konstrukciji izdelka, tako da je želena funkcija

dosežena z manjšimi proizvodnimi stroški); pri tem je lahko racionalizacija izvršena na

celotnem izdelku, na posameznih sklopih le-tega ali pa na posameznih delih;

- operativno socialno načrtovanje in načrtovanje vpliva na okolje (spremembe v človeškem

medsodelovanju, kakor tudi v fizikalnem, organizacijskem in socialnem vplivnem

področju). [6]

V vsesplošnem pridemo ob kombinaciji zgornjih točk do najboljših rezultatov. Vseeno pa je

včasih pri nekem določenem projektu potrebno več kot le izboljšati samo delovno metodo.

Velikokrat moramo tudi preveriti, če je projekt stroškovno upravičen in ali je delovni potek

potem sploh potrebno spreminjati.


- 4 -

Za izpopolnjevanje proizvodnje je potrebno imeti ogromno podatkov, med katerimi je

eden od osnovnih čas trajanja sedanjega načina dela. Če želimo izpopolniti proizvodnjo, jo

moramo dobro spoznati. Proizvodni proces poteka v določenem času, pri tem pa nastajajo

različni stroški (odhodki) kot rezultat vlaganja v proces in rezultat proizvodnega procesa kot

končni izdelek ali korist (prihodek).[1]

Področje oziroma mesta, kjer moramo s poenostavljanjem dela doseči izboljšanje, so tam,

kjer [5]:

- delavci morajo čakati,

- delavci iščejo pribor za delo,

- sta orodje in pribor stalni problem,

- prihaja do pogostih okvar orodja,

- delavci velik obseg dela opravljajo ročno ipd.

Cilj racionalizacije je torej v tem, da s čim manjšo porabo časa in energije dosežemo visok

proizvodni učinek.


- 5 -

3 IZDELAVA PRTOV

Da se nek izdelek obdrži na tržišču, je v prvi fazi najpomembnejša kakovost izdelka, za kar je

v veliki meri odvisno od kvalitete izdelka.

Vsaka gospodinja lahko pove, da je najbolj trpežen in najlažje vzdrževan bel damastni

prt, zato so le-ti še vedno najbolj cenjeni. Prti se izdelujejo v najrazličnejših oblikah in

dimenzijah iz enega sloja tkanine po naslednjih fazah:

- priprava za krojenje

- krojenje

- šivanje

- pakiranje

3.1 Materiali za prte

Prej kot začnemo načrtovati izdelek, moramo vedeti, iz kakšnega materiala bo. Najprej

potrebujemo surovino, katero predelamo, obdelamo in na koncu iz nje dobimo željen material,

šele nato lahko oblikujemo izdelek po naših željah.

Tako tudi za izdelavo prta najprej potrebujemo surovino. Najpogosteje uporabljena

surovina za izdelavo tkanine za namizni prt je še vedno bombaž, uporabljajo pa se še lan in pa

mešanice z viskoznimi vlakni. Največkrat so prti damastni, in sicer žakartski ali pa listni.

Žakartski damast prepoznamo po velikih cvetličnih vzorcih, ki nastanejo na statvah, z

menjavo osnovnega in votkovnega atlasa, pri čemer so prehodi med efektoma močno

povdarjeni. Listni damast pa ima manjše vzorce, ponavadi črte.

3.2 Naročila

Namen vsakega podjetja, ki si želi uspeti in ostati konkurenčno na trgu je, da se drži

dobavnega roka. V svetu, ki hiti s svetlobno hitrostjo, je temu tempu skorajda več nemogoče

slediti, saj večina naročnikov stremi k čim krajšim dobavnim rokom. Da pa vendarle

dohajamo čas, je izredno pomembna organizacija, torej, da so naročila čim hitreje in

natančneje obdelana, za kar skrbijo za to usposobljeni ljudje. Če naročila sproti obdelujemo,

popisujemo in odpisujemo količine, si skrajšamo in olajšamo delo, saj imamo vedno pregled


- 6 -

nad razpoložljivim materialom. Tako tudi ne pride do zastojev dela zaradi nabave določene

surovine, materiala ali kakega drugega pripomočka za izdelavo izdelka.

3.3 Tehnološki postopki

3.3.1 Krojenje

Tehnološki proces polaganja tekstilnih površin v krojne plasti se lahko izvaja na klasičen

način, kjer se polaga ročno ali na sodoben način s pomočjo računalniško vodenih polagalnih

strojev. Pri ročnem krojenju se plasti tkanine večkrat premaknejo, od tod netočnost krojnih

delov, kar vsekakor ni dobro pri končni izdelavi izdelka.

Načini polaganja krojnih slojev v krojno plast so odvisni od krojne slike, na drugi strani

pa od samih lastnosti oz. zahtev materiala, ki ga polagamo.

Ločimo torej več postopkov polaganja tekstilne površine v krojne plasti glede na:

- strukturo in orientacijo tkanine

- vrste krojne slike

- sredstev za delo.

Glede na strukturo in orientacijo tkanine ločimo:

- enosmerno polaganje: tak način polaganja moramo uporabiti vedno takrat, ko imamo

tkanino, katere struktura zahteva polaganje v eni smeri (dlačice, kosmatene tkanine,

enosmeren vzorec, različni lesk tkanine v različnih smereh in zaradi tega tudi barvni

odtenek).

Pri ročnem polaganju je lice tkanine vedno zgoraj ali spodaj, smer tkanine pa je

vedno ista. Pri polaganju moramo vsako plast tkanine na koncu odrezati, s polaganjem

pa moramo vedno začeti na isti strani polagalne mize.

- parno polaganje: lice plasti, ki jo polagamo, leži vedno na licu predhodno položene

plasti, pri čemer je orientacija tkanine vedno v eni smeri. To dosežemo tako, da vsako

položeno plast po končanem polaganju odrežemo, balo tkanine pa obrnemo pred

pričetkom polaganja naslednje plasti. S polaganjem začnemo vedno na istem koncu

polagalne mize.

- cik-cak polaganje: nastane takrat, ko polagamo desno stran tkanine na desno že

položene plasti oz. levo stran tkanine na že položeno levo stran, pri čemer se

orientacija tkanine spreminja v naložku. Pri tem načinu polaganja položene plasti na

koncu ne odrežemo vedno, lahko jo vpnemo in nadaljujemo s polaganjem v obratni

smeri hoda. Cik-cak polaganje se lahko uporablja za vse vrste tkanin, pri katerih


- 7 -

struktura ne menja vizualnega izgleda glede na spremembo smeri. Cik-cak polaganje

se oblikuje pri svoji gospodarnosti polaganja, saj se izvaja polaganje v obe smeri.

Polaganje tekstilne površine v krojne plasti je odvisna tudi od njene strukture, lahko so pa:

- blokaste (eno-, dvo- ali večvelikostne)

- stopničaste (večvelikostne)

- hribčaste

Slika 3.1: Enostavno polaganje

Slika 3.2: Parno polaganje

Slika 3.3: Blokovno polaganje

Slika 3.4: Stopnično polaganje

Slika 3.5: Stopnično polarno polaganje


- 8 -

Slika 3.6: Cik-cak polaganje

Slika 3.7: Cik-cak stopničasto polaganje

Glede na obliko materiala lahko polagamo odprto, cevasto in dublirano:

Slika 3.8: Prikaz načina polaganja

3.4 Proces dela v krojilnici

Pri krojenju prtov večinoma uporabljamo enostavno, parno ali cik-cak polaganje. Enostavno

polaganje se uporablja na krojilnem stroju, kot je napr. schmale durate 420, na katerem se

lahko krojijo prti do širine 90 cm.


- 9 -

Slika 3.9: Primer krojilnega stroja

Stroj Schmale Durate je polavtomatski, primeren za krojenje prtov dimenzije do 90 cm.

Tkanina, ki jo krojimo, je navita v bobnu ali naložena na vozičku za strojem. Na stroju so na

posebnem obešalu oz. vodilu obešene električne škarje. Posebno vodilo vodi tkanino preko

valjev, vse do tako imenovane poličke oz. mesta odreza. Ko odrežemo željeno dolžino

tkanine, ki jo predhodno seveda nastavimo v nastavitvah, da nam stroj vsakič nastavi enako

dolžino, pritisnemo na gumb, ki odrezan kos tkanine s pomočjo pnevmatske palice odloži na

odlagalno poličko, v istem hipu pa tudi spusti na odrezno mizo tkanino za drugi odrez.

Delo na takem stroju je sigurno lažje in natančnejše kot ročno polaganje in krojenje, saj

nam je prihranjeno nalaganje in poravnavanje, pa tudi hoja, če so prti daljši. Pomanjkljivo pri

tem stroju pa je, da delavec sam odreže tkanino, kar je skoraj nemogoče, če je tkanina širša od

90 cm, saj se je potrebno stegovati čez celotni stroj.


- 10 -

Slika 3.10: Električne krojilne škarje

Prte, ki so širši od 90 cm, krojijo delavke ročno na polagalnih mizah zaradi manjše

obremenitve in napora.

Slika 3.11: Ročno krojenje prta


- 11 -

Cik-cak polaganje se uporablja za prte, katerih dolžina meri več kot 180 cm in se vrši

izključno le na polagalnih mizah. Pri ročnem polaganju delata ponavadi dva delavca, blago

polagata iz bale, ki je nameščena na stojalu ali v koritu, do vpenjalne naprave in jo vpneta.

Nazaj grede tkanino poravnata rob na rob, tako da je tkanina enakomerno napeta in lepo

poravnana, na koncu še tkanino odrežeta. Pri ročnem polaganju največ problemov predstavlja

deformacija, ki nastane pri nategu materiala, kar se lahko opazi na končnem izdelku.

Ko je naložek že dovolj visok oz. ko je tako visok, da delavke več ne morejo normalno

polagati in krojiti, preštejejo komade v svežnje in jih položijo na transportne vozičke. Voziček

s svežnji nato druga delavka opremi z delovnim nalogom za šivalnico. Nalog vsebuje podatke

o naročniku, številu komadov v odpremi, podatke za šivanje, ustrezen sukanec ter material za

pakiranje in etiketiranje.

3.5 Proces dela v šivalnici

Šivilja po prejemu vozička najprej preveri pripadajočo dokumentacijo, pripravi šivalni stroj,

napelje ustrezni sukanec ter izbere določeni robilec. Pripravi si mizo in nanjo naloži delo v

taki višini in toliko odmaknjeno od delovne površine, da ima čim manjši napor pri prijemanju

komada za šivanje.

Robljenje prta se izvaja na industrijskem šivalnem stroju s spodnjim transportom. Igla

ne sme biti predebela, da ne pušča pri vbodih odebeljenih luknjic, pa tudi pretanka ne, saj se

tanke igle hitreje lomijo zaradi segrevanja, ki je posledica zelo velikih hitrosti pri robljenju.

Najprimernejša debelina igle za robljenje je NM80. Uporablja se tudi aparat za robljenje, tako

imenovan robilec, ki se pritrdi na šivalni stroj malo pred tačko šivalnega stroja. Robilec

pomaga, da je šiv oz. rob prta enakomerne širine po vsej dolžini šiva ter da šivilji ni več

potrebno ročno zlagati roba za šivanje. Vseeno pa je potrebno, da ima šivilja izurjeno oko za

raven in enakomerni šiv ter da vlaga vedno enako širino tkanine v robilec. Robilci niso

nastavljivi po širini šiva, saj za vsako dimenzijo šiva rabimo drugega. Obstajajo od širine

0,2 cm naprej, razlikujejo se pa tudi glede na debelino materiala, za katerega ga bomo

uporabljali.


- 12 -

Slika 3.12: Robljenje prta


- 13 -

4 ČASOVNA KALKULACIJA

4.1 Kronometriranje

Kronometriranje ali merjenje časa z urno štoparico je ena temeljnih in najbolj uporabnih

metod za določanje izdelavnih časov. V ta namen uporabljamo različne vrste kronometrov

[3]:

- klasični kronometer, kjer je minuta razdeljena na 100 delov;

- klasični kronometer, kjer je ura razdeljena na 10.000 delov (0,001=1 ČE);

- elektronski digitalni kronometer;

- elektronska naprava za merjenje časa (Epsiprint, Planoprint, Datapac, Multiadria,…)

Pri kronometriranju (merjenju časa s pomočjo štoparice) moramo upoštevati nekaj osnovnih

navodil. Predvsem je treba[4]:

- natančno preučiti postopek dela, ki ga nameravamo snemati,

- pripraviti snemalni list in določiti mejne točke elementov snemanja,

- določiti metodo snemanja,

- dogovoriti se z vodstvom enote ali oddelka, v katerem bomo opravili snemanje (o

delovni operaciji, o času in o delavcu, ki bo izvajal delo),

- preveriti stabilizacijo delovnega mesta,

- obvestiti delavca – izvajalca del, ki ga bomo snemali,

- razdeliti delo na smotrne elemente in vnesti ustrezne podatke v snemalni list,

- opraviti poskusno snemanje in statistično analizo dobljenih rezultatov,

- izvesti zadostno število ponovnih snemanj,

- oceniti stopnjo učinka delavca – izvajalca,

- izračunati delovno normo v ustreznih enotah ter evidentirati komponente časovnih

standardov. [4]


- 14 -

4.2 WF (Work - Factor)

Z oblikovanjem sistema WF so najbrž začeli zaradi spoznanja, da je družba vedno

zainteresirana za celovito poenostavitev dela. Poenostavitev dela pa je mogoča predvsem s

sistemom vnaprej določenih časov, ki omogočajo mikro vpogled v delo.

Izvirna razvojna dela in snovanje sistema Work-Factor (WF) je opravil J.H. Quick s

svojo delovno skupino. [4]

Vsak gib, ki ga človek opravi pri svojem delu, porabi določen čas. Toda ljudje zaradi

svojih psihofizičnih lastnosti ne delamo z enakim tempom. Prav tako so razvijalci sistema WF

pustili tempo dela takšen, kakršnega je večina delavcev uporabljala, z namenom da dobijo

dejansko povprečje tempa izvajanja dela.

Sam izraz Work – Factor pomeni, da gre v tem primeru za faktor dela (kontrakcija

mišic) oziroma sistem, ki pri merjenju človeškega dela upošteva delo mišic in napor, kar velja

pri delu v industriji nasploh.

Glavna področja uporabe osnovnega postopka so:

- določanje planskih časov za dela in delovne operacije,

- ugotavljanje izdelovalnih časov za posamezne delovne operacije,

- izdelava časovnih standardov,

- izdelava predkalkulacij,

- konstruiranje in izdelava orodij, naprav in pripomočkov,

- izbor ustreznejših strojev in naprav,

- izboljšanje delovnih metod,

- poučevanje dela,

- določitev natančnih analiz za dvoročno delo,

- prodajno-reklamni nameni za prikazovanje in primerjanje stroškov za delo, uspehi ter

prikazi rešenih primerov racionalizacije dela na osnovi sistema WF,

- splošno izobraževanje tehnično-tehnoloških kadrov v vseh strokah.

Hitra metoda WF uporablja časovne enote, ki jih imenujemo hitre (ČEH). Ena časovna enota

je 10 osnovnih časovnih enot oz. 0,001 minute. Preglednica standardnih časov za gibe po hitri

metodi je tako zmanjšana, da jo je moč tiskati na obrazcu v velikosti igralne karte. Večino

časov si človek zlahka zapomni. Merjenje dolžine poti za posamezne gibe je odvečno, ker jih

je z nekaj prakse možno pravilno ocenjevati, kar se je izkazalo kot zadostno. Zato analitiki

dela z hitro metodo WF izredno cenijo. Časovne vrednosti pri WF analizi po hitrem postopku

so izražene v ČEH – časovnih enotah hitrega postopka. 1 ČEH znaša 0,001 min.


- 15 -

Povdariti je potrebno, da so dobljeni časi, standardni povprečni časi za osnovne gibe, ki

jih rabi povprečno sposoben delavec, ki je dobro izurjen za delo in dela v normalnih delovnih

pogojih in brez izrazitih zastojev. Pri tem je pomembno, da so delavci plačani na osnovi

norme, s čimer je podan pomemben pogoj za tako imenovano "hitrost WF-dela". Tem časom

pravimo, da so čisti časi, kar pomeni, da ne vsebujejo nikakršnih dodatkov za različne

časovne izgube, ki pri delu vedno nastajajo in se izražajo v obliki utrujenosti zaradi težkega

dela, vpliva okolice ter osebne in organizacijske izgube.[4]

4.3 Standardni časi

V sistemu načrtovanja proizvodnje predstavljajo časovni podatki enega izmed glavnih

temeljev načrtovanja. Do časovnih podatkov lahko pridemo na več načinov: s snemanjem s

kronometrom ali s snemalnimi napravami, s preračunom časov iz tabel itd. Bistvo vsega

računalniško podprtega načrtovanja pa je v tem, da si vsak uporabnik izdela katalog

standardnih časov za tiste tehnološke operacije, ki jih v svojem podjetju uporablja.

Standardni časi so predvideni časi za določene elemente delovnega procesa, katerih

potek je opisan s pomočjo parametrov.

Za standardne čase je značilno:

- Tehnološki postopek in delovna metoda, za katere velja standardni čas, sta podrobno

opisana; to nam omogoča večkratno uporabljanje standardnih časov. Opis mora

obsegati:

• pogoje za delo, za katere standardni časi veljajo,

• parametre, od katerih je odvisen standardni čas.

- Namen, za katere uporabljamo standardne čase, določa potrebo po natančnosti pri opisu

tehnološkega postopka, metodo dela in pogojev za delo, pa tudi natančnost pri

zajemanju parametrov in časov samih. Osnovno načelo pravi, da naj bodo standardni

časi le toliko natančni, kolikor morajo biti; čim pogosteje jih uporabljamo, tem bolj

natančni morajo biti.

- Standardni časi so še posebej uporabni, če se sicer podobna, vendar ne popolnoma

enaka zaporedja elementov delovnega procesa pri različnih delovnih nalogah

ponavljajo v različnih kombinacijah.


- 16 -

- Velikost posameznih elementov delovnega procesa ni omejena. Velikost elementov, za

katere določamo standardne čase, je odvisna predvsem od namena, za katerega jih

uporabljamo. [6]

Prednosti uporabe standardnih časov so:

uporabljanje standardnih časov je gospodarno, saj za enake ali podobne delovne procese ni

potrebno ponovno snemati časa, čeprav v njih izdelujemo različne predmete;

- standardni časi omogočajo načrtovanje in krmiljenje delovnih procesov in primerjanje

njihove gospodarnosti;

- uporaba standardnih časov olajša delo pri sestavljanju stroškovnih predkalkulacij in

omogoča večjo natančnost le-teh;

- standardni časi pomagajo pri ugotavljanju različnih kazalnikov o poslovanju;

- uporabljaje standardnih časov nas prisili, da podrobno obdelamo metode dela.

Določanje standardnih časov ima cilj ugotoviti odvisnosti časa od variabilnih in konstantnih

parametrov.

Primeri časovnih standardov za konfekcijo, kjer določene vrednosti za obravnavano

fazo dela odčitamo glede na razred težavnosti. Vrednosti so določene po hitri metodi WF.

Preglednica 4.1: Časovni normativ za prinašanje

PRINAŠANJE - Pn

mali srednji veliki s stojala

7,11 19 27 47

Preglednica 4.2: Časovni normativ za vstavljanje pod šivalno nogo

VSTAVLJANJE POD ŠIVALNO NOGO - VpŠ

Na začetku dela 23

Na sredini šiva 20


- 17 -

Preglednica 4.3: Časovni normativ za pripravljanje dela

PRIPRAVLJANJE DELA – PpD

razred mali srednji veliki

0 7,11 19 27

1 21 33 45

2 31 47 63

3 41 61 81

4 51 75 99

Preglednica 4.4: Časovni normativ za pripravljanje šiva

PRIPRAVLJANJE ŠIVA – PpŠ

razred srednji veliki

0 - -

1 14 18

2 28 36

3 42 54

4 56 72

Preglednica 4.5: Časovni normativ za sestavljanje

Št. točk sestavljanja

SESTAVLJANJE - S 1 2 3 4

Sestavljanje – navadno 27 43 - -

Sestavljanje z nameščanjem 38 61 88 115

Zaporedno sestavljanje 50 77 104 131


- 18 -

Preglednica 4.6: Časovni normativ za rezanje

Število šivov Rezanje niti (ReN) Razred

1 2 3 4

mali 17 34 51 68

srednji 26 52 78 104

Verige (ReV)

veliki 34 68 102 136

Škarje v roki 38

Niti s škarjami (ReŠ) Škarje na mizi 46

Preglednica 4.7: Časovni normativ za odlaganje delov

ODLAGANJE DELOV - Od

PREPOGIBANJE ODMETAVANJE ZLAGANJE

1 2 3 4

7 27 41 68 95 12


- 19 -

5 STROŠKOVNA KALKULACIJA

A) Čas izdelave na stroju z navadnim zatrjevanjem in ročnim odrezom niti

Preglednica 5.1: Faze izdelave na stroju z navadnim zatrjevanjem

Faza Opis faze tn Ko Kn ts

1 jemanje, vdevanje 1,88 1,00 0,11 2,087

2 šivanje, zatrjevanje na začetku in koncu ter odrez 10,08 1,00 0,11 11,19

3 obračanje in vdevanje v robilec 2,61 1,00 0,11 2,89


• Faza 1 (jemanje, vdevanje)

t0 = srednja vrednost posnetih časov

N = 50 posnetkov

Σt = vsota odčitanih čistih časov

t0 = N

t∑

t0 = 50

41,94

t0 = 1,88 sek

Sedaj izračunamo normalni čas:

tn = normalni čas


KOP = koeficient ocene prizadevnosti

tn = t0 × KOP

tn = 1,88 × 1,00

tn = 1,88 sek


- 20 -

Izračunamo še stvarni čas:

ts = stvarni čas

tn = normalni čas

Kn = koeficient utrujenosti

Ko = koeficient okolice

ts = tn (1 Kn Ko)

ts = 1,88 (1 + 0,11 1,0)

ts = 2,087 sek

• Faza 2 (šivanje, zatrjevanje na začetku in koncu ter odrez niti)


N = 50 posnetkov


t0 = N

t∑

t0 = 50

86,503

t0 = 10,08 sek


tn = normalni čas

t0= srednja vrednost posnetih časov

KOP= koeficient ocene prizadevnosti

tn = t0 × KOP

tn = 10,08 × 1,00

tn = 10,08 sek


- 21 -


ts = stvarni čas

tn = normalni čas



ts = tn (1 Kn Ko )

ts = 10,08 (1 + 0,11 1,0 )

ts = 11,19 sek

• Faza 3 (obračanje in vdevanje v robilec)


N= 50 posnetkov

Σt= vsota odčitanih čistih časov

t0 = N

t∑

t0 = 50

42,130

t0 = 2,61 sek


tn = normalni čas



tn = t0 × KOP

tn = 2,61 × 1,00

tn = 2,61 sek


- 22 -


ts = stvarni čas

tn = normalni čas


Ko= koeficient okolice

ts = tn (1 Kn Ko)

ts = 2,61 (1 + 0,11 1,0 )

ts = 2,89 sek

• Faza 4 (šivanje, zatrjevanje na začetku in koncu ter odrez)


N= 50 posnetkov


t0 = N

t∑

t0 = 50

06,505

t0 = 10,10 sek


tn = normalni čas



tn = t0 × KOP

tn = 10,10 × 1,00

tn = 10,10 sek


- 23 -


ts = stvarni čas

tn = normalni čas



ts = tn (1 Kn Ko )

ts = 10,10 (1 + 0,11 1,0 )

ts = 11,21 sek

Če seštejemo vse stvarne čase, dobimo čas izdelave:

ti = čas izdelave

Σts = vsota stvarnih časov

∑ts ti

ti = 2,087+11,19+2,89+11,21

ti = 27,38 sek


- 24 -

Dopolnilni koeficient Kd, ki je določen na podlagi izkušenj

Preglednica 5.2: Načrtovane izgube

Načrtovane izgube

Prinašanje svežnjev 10′

Ureditev delovnega mesta 8′

Fiziološke potrebe 13′

Službeni razgovori 5′

Zastoji (povprečno) 8′

∑ 44′

Kd = dopolnilni koeficient

tPI = čas aktivnosti načrtovanih izgub

tDD = čas delovnega dne

Kd = tPItDD

tPI

− × 100%

Kd = 44450

44

− × 100%

Kd = 10,84%


- 25 -

Norma dela na stroju z navadnim zatrjevanjem in ročnim odrezom niti

t1 = norma

ti = čas izdelave


t1 = ti x (1+Kd)

t1 = 27,39 sek x (1+0,1084)

t1 = 30,34 sek/kos

t1 = 0,506 min/kos


- 26 -

B) Čas izdelave na stroju z mikrostikalom za zatrjevanje in avtomatskim

odrezom niti

Preglednica 5.3: Faze izdelave na stroju z mikrostikalom

Faza Opis faze tn Ko Kn ts

1 jemanje, vdevanje 1,81 1,00 0,11 2,009


3 obračanje in vdevanje v robilec 1,76 1,00 0,11 1,95


• Faza 1 (jemanje, vdevanje)


N = 50 posnetkov


to=N

t∑

t0 = 50

43,90

t0 =1,81 sek


- 27 -


tn = normalni čas



tn = t0 × KOP

tn = 1,81 × 0,11

tn = 1,81 sek


ts = stvarni čas

tn = normalni čas



ts = tn (1 Kn Ko )

ts = 1,81 (1 + 0,11 × 1,00)

ts = 1,88 1,11 =

ts = 2,009 sek



N = 50 posnetkov


t0 = N

t∑

t0 = 50

24,383

t0 = 7,66 sek


- 28 -


tn = normalni čas



tn = t0 × KOP

tn = 7,66 × 1,00

tn = 7,66 sek


ts = stvarni čas

tn = normalni čas



ts = tn (1 Kn Ko )

ts = 7,66 × (1 + 0,11 × 1,00 )

ts = 8,502 sek

• Faza 3 (obračanje in vdevanje v robilec)


N= 50 posnetkov


t0 = N

t∑

t0 = 50

98,87

t0 = 1,76 sek


- 29 -


tn = normalni čas



tn = t0 × KOP

tn = 1,86 × 1,00

tn = 1,86 sek


ts = stvarni čas

tn = normalni čas



ts = tn (1 Kn Ko )

ts = 1,86 × (1 + 0,11 × 1,00 )

ts = 2,065 sek



N= 50 posnetkov


t0 = N

t∑

t0 = 50

46,393

t0 = 7,87 sek


- 30 -


tn = normalni čas



tn = t0 × KOP

tn = 7,87 × 1,00

tn = 7,87 sek


ts = stvarni čas

tn = normalni čas



ts = tn (1 Kn Ko )

ts = 7,87 × (1 + 0,11 × 1,00 )

ts = 8,73 sek

Če seštejemo vse stvarne čase, dobimo čas izdelave:

ti = čas izdelave

Σts = vsota stvarnih časov

∑ ts = ti

ti = 2,009 + 8,502 + 2,065 + 8,73

ti = 21,19 sek


- 31 -

Norma dela na stroju z mikrostikalom za zatrjevanje in avtomatskim odrezom niti

t1 = norma

ti = čas izdelave


t1 = ti x (1+Kd)

t1 = 21,19 sek x (1+0,1084)

t1 = 23,48 sek/kos

t1 = 0,4 min/kos

Na koncu lahko izračunamo še prihranek oz. korist:

- Izračunamo prihranek, prej pa še razliko v času izdelave:

P = prihranek na enoto

∆t1 = razlika normativnih časov izdelave

CD = cena dela

t1A = norma stroja A

t1B = norma stroja B

∆t1 = t1A - t1B

∆t1 = 0,506 min/kos – 0,4 min/kos

∆t1 = 0,106 min/kos

∆t1 = 0,00177 h/kos

P = ∆ ti × CD

P = 0,00177 h/kos × 7€/h

P = 0,0124 €/kos


- 32 -

- Izračunamo še korist:

K = korist v določenem časovnem obdobju

P = prihranek na enoto

IV = investicijska (naložbena) vlaganja v določenem obdobju

K = P × K - Iv

K = 0,0124 × 300 000 – Ø

K = 3.720 €/leto


- 33 -

6 DISKUSIJA

Znotraj vsake dejavnosti se v današnjem času borimo z veliko konkurenco. Prednost

dosežemo s hitrim vstopom na tržišče, kar pa je v veliki meri odvisno od hitrega načrtovanja

izdelka in njegove tehnologije, predvsem pa od terminske realizacije v proizvodnji. Pri tem je

še posebej pomemben čas od ideje do končnega izdelka, saj časovni prihranek glede na tržišče

pomeni večjo konkurenčnost. Vsako racionalno podjetje pa teži k hitri izdelavi izdelka, s

seveda čim nižjimi stroški.

Norma je ključen faktor pri določanju stroškov in cene, pa tudi pri določanju rokov in

količin, ki jih lahko izdela v delovnem dnevu skupina ali ena oseba.

Sama sem določala normo s pomočjo štoparice, torej z metodo kronometriranja. Ta metoda je

najuporabnejša med metodami za določanje izdelovalnih časov. Čas sem merila v podjetju,

kjer šivajo prte, ter pri osebi, ki je na domu šivala za isto podjetje, le da na novejšem stroju. V

tem podjetju sem bila dva delovna dneva. Prvi dan sem delavke opazovala pri delu in sem si

na podlagi opazovanja pripravila snemalni list z razčlenjenimi fazami dela. Delavkam sem

tudi razložila, kdo sem in kaj želim s svojo nalogo doseči. Drugi dan sem jim še enkrat

razložila potek mojega dela in opravila 50 posnetkov vsake faze dela. Pri gospe, ki je šivala

doma, sem bila en dan, saj sem imela snemalne liste pripravljene od prej. Tudi z njo sem

opravila pogovor, da se je znebila treme, ter opravila 50 posnetkov vsake faze.

Pri gospe doma in tudi v podjetju sem opazovala potek celotnega delovnega procesa oz.

celotnega delovnega dneva, da sem lahko določila tudi dopolnilni koeficient.

Faze dela sem razdelila na 4 sklope, in sicer na:

- jemanje šivanca iz kosovnice ter vdevanje v robilec in pod šivalno tačko,

- šivanje oz. robljenje ter zatrjevanje na začetku in koncu ter odrez niti

- obračanje šivanca ter vdevanje v robilec in pod šivalno tačko

- šivanje oz. robljenje in zatrjevanje na začetku in koncu.

Vrednosti sem nato preračunala, da sem dobila vsoto odčitanih čistih časov (povprečni čas

ene faze). Iz dobljenih podatkov sem nato preračunala najprej normalni čas, nato še stvarni

čas. Iz vsote vseh dobljenih stvarnih časov sem dobila vrednost časa izdelave na enem stroju.


- 34 -

Preračunala sem še dopolnilni koeficient, nato pa še normo. Vse preračune sem delala po

fazah, najprej za delo na stroju z navadnim zatrjevanjem in ročnim odrezom niti, nato pa za

delo na stroju z mikrostikalom za zatrjevanje in avtomatskim odrezom niti.

Preglednica 6.1: Primerjava med strojem A in B

faza tn ko kn ts ti t1

stroj A 1,88 1,00 0,11 2,087 1 stroj B 1,81 1,00 0,11 2,009

27,38 0,506

stroj A 10,08 1,00 0,11 11,19 2 stroj B 7,66 1,00 0,11 8,502

stroj A

stroj A 2,61 1,00 0,11 2,89 3 stroj B 1,76 1,00 0,11 1,95

21,19 0,4

stroj A 10,10 1,00 0,11 11,21 4 stroj B 7,87 1,00 0,11 8,73

stroj B

Vizualne razlike med strojema ni, razen v tem, da ima eden montirano še mikrostikalo nad

tačko za zatrjevanje. Zanimivo je, da med njima ni razlike v ceni, torej ni dodatnega stroška

pri nabavi.


- 35 -

7 ZAKLJUČEK

Ker je razlika med strojema majhna, sem se odločila za primerjavo med njima s pomočjo

kronometriranja. Na tak način je v tem primeru najlažje določiti normo, ki je v današnjem

času potrebna in pomembna tako z vidika organizacije in načrtovanja dela, kot tudi za

delavca, ki določeno delo opravlja.

Na podlagi norme dela je lahko narejena kalkulacija izdelave v enem dnevu, tednu,

mesecu in tudi celem letu. Tako se v podjetju natančno ve, koliko izdelkov in v kakšnem času

lahko dobavijo nekemu naročniku. Norma je pomembna tudi z vidika delavcev. Pravilno

nastavljena norma zagotavlja varno in kvalitetno opravljeno delo v vsakem podjetju.

Zagotavlja pa tudi zadovoljne delavce, ki z uporabo metod in načel študija dela pri svojem

delu ne izgubljajo nepotrebne energije in časa, kar je videti v storilnosti, zdravju in uspešnosti

delavca. Delavec, ki ima določeno normo, v vsakem trenutku delovnega procesa ve, v kateri

fazi doseganja norme je.

Norma nam je v pomoč tudi pri stroškovni kalkulaciji, saj z njeno pomočjo določimo

lastno in prodajno ceno izdelka.

V svojem primeru sem preračunala prihranek in korist na eno enoto oz. en kos.

Prihranek na kos je majhen, vendar če ga pomnožimo z 100 ali 1000 izdelki, se nam pokaže,

kakšno vrednost ima racionalizacija pri delu. Tudi ko preračunamo korist, številka ni visoka.

Toda ko pomislimo, da je to izračun za en izdelek na leto, se tudi tukaj pokaže korist

racionalnega dela v delavnici oz. tovarni.


- 36 -

8 LITERATURA

[1]. Polajnar Andrej. Študij dela: učbenik. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 1999.

[2]. Slovenski veliki leksikon: p-ž. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d., 2005.

[3]. Leber Marjan, Polajnar Andrej. Študij dela za delo v praksi: učbenik. Maribor: Fakulteta

za strojništvo, 2000.

[4]. Vojko Fattori, Valentin Kopač, Jože Košir. Priročnik za študij dela in časa. Ljubljana:

Skupnost izobraževalnih centrov Slovenije, 1993.

[5]. A. Polajnar, B. Buchmeister, M. Leber. Organizacija proizvodnje: učbenik. Maribor:

Fakulteta za strojništvo, 2002

[6]. Urška Stankovič Elesini. Študij dela in časa. Univerza v Ljubljani,

Naravoslovnotehniška fakulteta, oddelek za tekstilstvo, Ljubljana 2002


- 37 -

9 PRILOGE

PRILOGA 1 Kronometriranje na stroju z navadnim zatrjevanjem in odrezom z

škarjami

jemanje,

vdevanje

šivanje, zatrjevanje na

začetku in koncu ter odrez

obračanje in

vdevanje v robilec



1,89 9,65 1,85 10,54

1,65 9,86 2,54 9,75

1,76 10,83 2,81 10,14

2,05 9,94 3.08 9,98

1,96 10,32 2,78 9,84

1,86 9,44 1,69 10,79

1,75 9,65 2,85 9,94

1,68 9,84 3.15 10,75

2,24 10,15 1,86 9,64

1,98 9,65 1,82 10,08

1,65 9,74 2,69 9,89

1,96 9,85 2,64 9,88

1,93 10,38 3,06 9,79

1,86 9,54 2,89 10,90

1,85 9,63 2,96 9,97

1,76 9,74 3.13 9,85

1,84 9.86 3,06 10,74

1,92 9,74 1,94 10,07

1,83 10,05 3,05 9,85

1,75 9,84 1,85 10,67

1,97 9,73 1,92 10,14

2,54 9,84 2,95 9,88

1,98 9,65 2,94 9,79

1,87 9,92 2,87 9,94

1,82 9,88 3,14 9,75

1,64 9,86 1,95 9,69

1,73 10,53 1,99 10,74

1,83 9,94 1,89 10,05

1,72 9,97 1,96 9,94


- 38 -

1,84 10,84 3,05 9,87

1,94 10,79 3,09 9,94

1,87 9,84 3,07 9,58

1,63 10,58 2,95 10,25

1,94 9,97 2,16 9,98

2,23 11,07 2,94 9,85

1,98 9,85 2,99 10,37

1,86 10,13 2,19 10,16

2,03 10,74 3,11 10,27

1,89 9,95 2,17 10,47

1,96 11,05 2,05 9,69

2.07 10,12 2,99 9,52

1.93 9,84 1,89 10,29

1,95 10,21 2,98 10,27

1,75 9,84 2,18 11,06

1,94 10,95 3,21 10,33

1,84 9,94 3,09 9,95

1,83 9,99 2,97 9,93

1,76 11,16 2,95 10,21

1,78 10,02 2,12 9,98

2,12 9,96 2,96 10,12

Σ

94,41 503,86 130,42 505,06


- 39 -

PRILOGA 2 Kronometriranje a stroju z mikrostikalom za zatrjevanje ter

avtomatskim odrezom niti

jemanje,

vdevanje



obračanje in

vdevanje v robilec



1,78 10,56 1,67 8,65

1,91 9,38 1,69 8,54

1,62 9,69 1,74 8,77

1,69 8,69 1,69 9,21

1,75 10,44 1,84 8,85

1,85 7,38 1,72 7,45

1,75 6,44 1,79 7,65

1,81 8,32 1,69 8,54

2,14 6,13 1,74 6,77

1,95 7,25 1,78 6,84

1,86 6,85 1,69 7,84

1,79 7,42 1,78 7,34

1,91 6,51 1,81 7,83

1,85 6,85 1,75 8,41

1,87 7,14 1,68 9,05

2,18 7,29 1,62 8,76

1,67 6,78 1,67 7,68

1,69 7,88 1,78 7,91

1,71 8,13 1,74 8,21

1,79 9,14 1,73 7,98

1,81 7,55 1,65 7,45

1,94 7,46 1,79 7,51

1,86 7,84 1,81 7,61

1,78 7,84 1,84 8,45

1,64 7,53 1,85 8,65

1,69 7,68 1,79 9,54

1,73 7,19 1,73 8,32

1,84 7,46 1,77 9,38

1,90 7,38 1,68 8,69

1,84 7,68 1,69 10,44

1,84 7,49 2,14 7,38

1,86 7,28 1,84 7,71

1,89 7,43 1,81 8,04


- 40 -

1,82 8,45 1,78 6,82

1,86 6,84 1,76 8,32

1,94 6,94 1,72 6,44

1,62 7,31 1,88 6,13

1,74 7,35 1,69 6,58

1,76 7,55 1,76 6,22

1,75 7,61 1,74 6,37

1,73 7,42 1,76 6,98

1,82 7,48 1,71 7,68

1,86 7,35 1,79 6,94

1,84 7,42 1,68 7,87

1,78 7,62 1,82 7,65

1,84 7,88 1,84 7,33

1,76 8,02 1,75 7,49

1,68 6,89 1,71 7,68

1,75 7,45 1,84 7,84

1,69 7,24 1,76 7,68

Σ

1,81 7,66 1,76 7,87

Σ 19,17

racionalizacija izdelave namiznih prtov - coresomentor: viš. pred. mag. marta abram zver maribor,...

Documents