raoČ A S O P I S A G E N C I J E Z A R A D I O A K T I V N E O D P A D K E

Junij 2006številka 14

Vse o sevanju, kar ne veste, pa bi želeli

Uvodnik

‘ ’Sevanje je beseda, ki ima v današnjem času prej negativen kotpozitiven prizvok. Pod to besedo si ljudje predstavljajo zelo raz-lične stvari, ki največkrat s fizikalnim pojavom sevanja nimajonič skupnega. Sevanja se drži tudi dovolj mistike, da se uporab-lja in zlorablja na področju mejnih znanosti, z njim se izdatnohrani tudi praznoverje. O sevanju kroži toliko resnic, polresnicin neresnic, da se je nestrokovnjaku težko prebiti skozi vse mo-goče in nemogoče razlage in izluščiti, kaj je res in kaj ni res.Celo v strokovni javnosti se pojavljajo nesmisli.

Kaj je sevanje, kaj je radioaktivnost in kako sevajo radioaktivnesnovi, govorimo v tokratni številki Raopisa. Kaj je zares nevarnoin kakšne so posledice?

Vse premalo se zavedamo, da je radioaktivnost naraven pojav inda je svet okoli nas radioaktiven. Kaj vse je v našem vsakdanjemživljenju radioaktivno in kakšne doze sevanja prejmemo zaraditega? Kakšne so biološke spremembe, ki jih povzroči sevanje?Je bojazen upravičena ali je naš strah pretiran?

Govorimo tudi o varstvu pred sevanji in njegovih pozitivnih insenčnih straneh in se kritično vprašamo, ali vemo, kako ravnativ izrednih razmerah s povišanim sevanjem. Pa vi? Veste?

Dr. Irena Mele

AAggeenncciijjaa zzaa rraaddiiooaakkttiivvnnee ooddppaaddkkeeParmova 531000 Ljubljanatel.: 01 236 32 00fax: 01 236 32 30http://www.gov.si/arao/

raopisčasopis Agencije

za radioaktivne odpadke

Izdaja:ARAO

Glavna in odgovorna urednica:Doc. dr. Irena Mele

Lektoriranje:Pliberšek – izobraževanje, prevajanje

in lektoriranje

Grafična urednica in oblikovalka:Vilma Zupan

Fotografije in ilustracije:Arhiv ARAO

Fotografija na naslovnici:Robert Terčelj-Schweizer

Ilustracije:Vilma Zupan

Prelom:Žaba design

Filmi:RRAAFF

Tisk:Roboplast d. o. o.

Naklada:3000 izvodov

Produkcija:ARAO

ISSN: 1408-5151

Ob navedbi vira informacije je dovolje-no objavljati ali povzemati posamezneprispevke iz Raopisa. Primere javne ob-jave prispevkov iz Raopisa sporočite nasedež ARAO.

OOHH,, TTOO SSEEVVAANNJJEESevanje obstaja, odkar obstaja vesolje. Je normalen del narave in življenja.Poznamo različne vrste sevanj, a jih mnogokrat sploh ne prepoznavamo kotsevanje. Kakšne vrste sevanj poznamo, kaj je ionizirajoče in kaj neionizirajočesevanje in kakšne so koristi in tveganja pri uporabi sevanj, pojasnjuje pričujočisestavek.

RRAADDIIOOAAKKTTIIVVNNEEGGAA SSEEVVAANNJJAA NNIINamesto sevanja radioaktivnih snovi se je v medijih, publikacijah, na spletu,javnih nastopih, pa tudi v slovarjih in strokovni literaturi povsem uveljavilapopačenka »radioaktivno sevanje«. Izraz je strokovno zavajajoč, saj navaja namisel, da je sevanje sámo radioaktivno, kar je nesmisel. Radioaktivna je lesnov, ki sevanje oddaja. In svet okoli nas je radioaktiven.

KKAAJJ JJEE ZZAARREESS NNEEVVAARRNNOO??O nevarnostih sevanja veliko govorimo in pišemo, pa se velikokrat izkaže, da otem zelo malo vemo. Ali vemo, kaj je zares nevarno? Ali vemo, kakšna dozasevanja predstavlja resno tveganje za zdravje in s kakšnimi dozami se sreču-jemo v vsakdanjem življenju? Marsikakšen podatek nas zna presenetiti.

SSEEVVAANNJJEE IIZZ NNAARRAAVVNNIIHH VVIIRROOVV AALLII NNAARRAAVVNNOO OOZZAADDJJEESevanju iz naravnih virov ali naravnemu ozadju smo nenehno izpostavljeni vsi.Viri, ki prispevajo k naravnemu ozadju, so radioaktivna jedra v zemeljski skorji,radon, ki izhaja iz zemlje, kozmični žarki in radionuklidi, ki so prisotni v našihtelesih. Skoraj 90 % vsega sevanja, ki ga prejmemo, izhaja iz naravnih virov.

BBIIOOLLOOŠŠKKEE SSPPRREEMMEEMMBBEE,, KKII JJIIHH PPOOVVZZRROOČČII SSEEVVAANNJJEEŽivljenje se je od vsega začetka razvijalo v prisotnosti sevanja. V takih razme-rah so do danes lahko preživeli in se uspešno razmnoževali le organizmi, kijim sevanje bistveno ne škodi. V vseh današnjih celicah, od celic bakterij docelic slona, so sestavine, ki jih varujejo pred škodljivimi učinki sevanja.

AALLII SSTTEE VVEEDDEELLII,, DDAA ......... so nekoč izdelovali radioaktivne zobne proteze? Da so uran dodajali barvam,s katerimi so barvali keramične ploščice, porcelan in druge keramične izdelke?Da je lahko radioaktiven tudi nakit in da še danes lahko najdete steklene izdelkez dodatki urana?

VVAARRSSTTVVOO PPRREEDD SSEEVVAANNJJIIVarstvo pred sevanji se je oblikovalo postopoma na podlagi družbene spre-jemljivosti tveganj in zavedanja o učinkih sevanj na eni strani in koristi, ki jihuporaba prinaša, na drugi. Organizacijsko prelomnico v zgodovini varstvapred sevanji je prinesel drugi mednarodni kongres radiologov v Stockholmuleta 1928. Ustanovljen je bil Mednarodni odbor za varno uporabo žarkov x inradija, predhodnik Mednarodne komisije za varstvo pred sevanji.

VVAARRSSTTVVOO PPRREEDD SSEEVVAANNJJII VV PPRRAAKKSSIISistem varstva pred sevanji je zasnovan večplastno. Za izvajanje sevalnedejavnosti ali uporabo radioaktivnega vira je najprej treba pridobiti dovoljenjepristojnih organov. Vsi imetniki virov morajo zagotoviti reden neodvisen stro-kovni nadzor virov sevanja, izpostavljene delavce vključiti v sistem osebnedozimetrije, poskrbeti za izobraževanje in zdravniške preglede delavcev,poskrbljeno pa je tudi za varstvo pacientov.

27

24

22

19

16

13

9

5

Vsebina

NNEEDDOOSSLLEEDDNNOOSSTTII VV SSIISSTTEEMMUU VVAARRSSTTVVAA PPRREEDD SSEEVVAANNJJIISistem varstva pred sevanji je bil zasnovan za potrebe uporabe umetnih virovsevanja v medicini in kasneje pri proizvodnji jedrske energije. Do nedavnegase je posvečal izključno sevanju radioaktivnih snovi, ki so nastale kot produktčlovekove dejavnosti. S spoznanjem, da snovi s povečano radioaktivnostjoniso omejene izključno na jedrske dejavnosti, se je celotni sistem varstva predsevanji znašel pred novimi izzivi. Dosedanji odziv ni povsem zadovoljiv, saj nikonsistentno rešil problema odpadkov NORM in TENORM.

SSEEVVAANNJJEE IINN RRAADDIIOOAAKKTTIIVVNNOOSSTT,, ŠŠOOLLAA IINN IIZZOOBBRRAAŽŽEEVVAANNJJEEO sevanju in radioaktivnosti v obveznih splošnoizobraževalnih šolskih progra-mih ne slišimo skoraj nič. Torej si večina ljudi predstavo o tem, kaj sevanjeje, ustvari sama. Če upoštevamo še dejstvo, da je tudi v medijih kakovostinformacij o sevanjih pogosto precej vprašljiva, da izraz sevanje lahko uporab-ljamo tudi simbolično in da je to področje izredno privlačno za t. i. »mejneznanosti«, skoraj ne moremo pričakovati objektivnega poznavanja pojavov vzvezi z ionizirajočim sevanjem radioaktivnih snovi.

UUKKRREEPPAANNJJEE OOBB IIZZRREEDDNNIIHH SSEEVVAALLNNIIHH DDOOGGOODDKKIIHHAli vemo, kako ukrepati ob izrednih dogodkih? Odziv zaposlenih delavcev vorganizacijah, ki delajo z viri ionizirajočega sevanja, določa načrt ukrepov obizrednih dogodkih. Kako pa naj se v takem primeru obnaša naključni posa-meznik?

NNOOVVIIČČKKEE35

33

32

29

Kaj vse je sevanje?

Sevanje, žarki, radiacija so be-sede, ki jih v našem vsakda-njem življenju pogosto srečuje-mo. Včasih nam te besede po-nazarjajo nekaj svetlega in za-želenega, nekaj, zaradi česar ježivljenje lepše. Drugič, pred-vsem tedaj, ko jih povezujemo stehnologijo, nam vzbujajo ne-prijetne občutke. Nekateri tebesede povezujejo tudi z ideja-mi, ki so povezane s področjemmejnih znanosti ali celo prazno-verja, vendar bomo to pojmova-nje sevanja tu pustili ob strani.

Sevanje obstaja, kar obstaja ve-solje. Je normalen del narave inživljenja. Svetloba, toplota, radijski valo-vi, sevanje radioaktivnih snovi, celo zvokso primeri sevanj, s katerimi se sreču-jemo vsakodnevno. Naše telo je vsaktrenutek izpostavljeno različnim viromsevanja. Sevanje prihaja na primer iz ve-solja. Sevanje Sonca vsi dobro poznamoin tudi vemo, da je močnejše, čim višegremo. Manj vemo o kozmičnem seva-nju, to je toku delcev, ki z veliko energijopriletijo iz globin vesolja v našo atmosfe-ro. Tudi to sevanje z višino narašča. Čimvišje v gore se vzpnemo, tem več ga prej-memo, še več, če letimo z letalom.

Sevanje prihaja tudi iz zemeljske skorje.Minerali vsebujejo radioaktivne elemen-te, ki oddajajo sevanje ob svojem razpa-du, zato je sevanje vsakdanji spremlje-valec dejavnosti, s katerimi posežemo vgloblje geološke plasti. Z njim se sreču-jemo v rudnikih, v podzemnih jamah, patudi mineralne vode in topli vrelci, kiprihajajo iz globin, nosijo s seboj radio-aktivne snovi, ki oddajajo sevanje.

1 Članek je z dovoljenjem DMFA ponatisnjeniz revije Presek 30 (2002/2003, št. 5;www.presek.si

Ne nazadnje je vir sevanja tudi človeksam. Oddajamo toploto, sevamo patudi zaradi radioaktivnih snovi, ki soprisotne v telesu vsakogar: v kosteh sena primer kopičita radioaktivni polonijin radij, v mišicah se nabirata radioak-tivni ogljik in kalij, v naših pljučih se za-držujejo radioaktivni žlahtni plini.

Velika večina teh sevanj je naravnegaizvora in je torej del našega naravnegaokolja, le zelo majhen del je plod člove-kove dejavnosti in razvoja tehnologije.

O večini teh pojavov niti ne razmišljamokot o sevanju. Če govorimo o sevanju,danes večina ljudi pomisli na sevanjeradioaktivnih snovi, včasih še na seva-nje mobilnih telefonov, računalniških inTV zaslonov ali sevanje v mikrovalov-nih pečicah. Na splošno je razširjenoprepričanje, da so sevanja nevarna inzdravju škodljiva. Kaj je res in kaj nires? Zakaj so nekatera sevanja na takoslabem glasu, za druga pa se niti nezmenimo? Je strah pred sevanji upravi-čen ali je plod pretiravanj? Je to posle-dica dejstva, da za veliko večino sevanjčlovek nima ustreznih čutil: oči, ušesa,nos, jezik in koža se nanje ne odzovejo.

Zaznamo jih le z instrumenti,brez njih pa ne moremo vedeti,kakšno je sevanje v naši okoli-ci. Ali je razlog za strah mordadejstvo, da o sevanju ne vemodovolj?

Definicija sevanjani enoličnaFiziki sevanje opisujejo kot ppoo--jjaavv,, pprrii kkaatteerreemm ssee eenneerrggiijjaa iizzvviirraa ššiirrii vv oobblliikkii ddeellcceevv aallii vvaalloo--vvaannjjaa. Sevanje je torej oddaja-nje in razširjanje valovanja alidelcev in s tem energije v pro-stor. Vendar uporaba pojma»sevanje« ni enolična: polegpojava oddajanja in širjenja va-lovanja in delcev v prostor se

lahko pojem sevanja uporablja tudi zaenergijo, ki se širi pri tem pojavu.

Od energije valovanja ali delcev, ki jihvir oddaja, je odvisno, kakšen učinek bosevanje imelo na snov, skozi katero greali jo na svoji poti zadene. Če je ta ener-gija dovolj velika, bo sevanje pri preho-du skozi snov iz atomov izbilo elektrone.V snovi se pojavijo ioni in zato taka se-vanja imenujemo ionizirajoča sevanja.Sevanja, ki nimajo dovolj velike energi-je, da bi povzročila nastanek ionov, paso neionizirajoča sevanja. Kadar govori-mo o valovanju, namesto o energiji rajerazmišljamo o valovni dolžini ali pafrekvenci. Obe sta neposredno povezanis količino energije, ki se prenaša z valo-vanjem. Daljša valovna dolžina in hkratinižja frekvenca sta značilni za sevanje,ki nosi manj energije in je neionizirajoče.Krajša valovna dolžina in hkrati večjafrekvenca pa sta značilnosti sevanja, kinosi več energije in je ionizirajoče.

Če je živo bitje izpostavljeno ionizirajo-čemu sevanju, se tudi v njegovih celi-cah in v medceličnini pojavijo ioni inprosti radikali, kar ima lahko tudi ško-dljive učinke. Življenje v okolju, kjer so

raopisjunij 2006

5

OH, TO SEVANJE!1

’‘Sevanje obstaja, odkar obstaja

vesolje. Je normalen del narave inživljenja. Poznamo različne vrste

sevanj, a jih mnogokrat sploh ne prepoznavamo kot sevanje. Kakšne vrste sevanj poznamo,

kaj je ionizirajoče in kaj neionizirajoče sevanje in kakšne so koristi in tveganja

pri uporabi sevanj, pojasnjuje pričujoči sestavek.

viri ionizirajočega sevanja, je torej lahkotvegano. Zato so ti viri pod nadzorom.

Vrste sevanjV grobem lahko sevanja razdelimo na:– sevanja, pri katerem vir oddaja me-

hansko valovanje,– sevanja, pri katerem vir oddaja elek-

tromagnetno (EM) valovanje in– sevanja, pri katerem vir oddaja delce.

Najbrž iz praktičnih razlogov za ta seva-nja velikokrat uporabljamo krajše izrazekot elektromagnetno sevanje ali sevanjedelcev. Po analogiji lahko tudi oddajanje

mehanskega valovanja poimenujemomehansko sevanje, vendar ta izraz prinas ni prav v uporabi.

Mehansko sevanje

Mehansko valovanje se lahko širi samoskozi snov, zato je mehansko sevanjemožno le v mediju, ki je lahko plin, te-kočina ali trdna snov. Najznačilnejši innajbolj znan predstavnih mehanskegavalovanja je zvok, ki se od vira širi vobliki zgoščin in razredčin. Kot mehan-sko valovanje zvok za razširjanje nujnopotrebuje medij. Brez snovi, po katerise širi, tudi zvoka ni.

EM sevanje

Elektromagnetno sevanje zajema oddaja-nje EM valovanja zelo različnih valovnihdolžin. Ker med elektromagnetnimi valovirazličnih območij valovnih dolžin obstaja-jo precejšnje razlike, so se za posameznaobmočja valovnih dolžin uveljavila različ-na imena, vse skupaj pa imenujemo elek-tromagnetni spekter:

– radijski valovi (vključno s TV in mi-krovalovi),

– infrardeči ali toplotni valovi (tudi in-frardeči žarki ali infrardeča svetloba),

– svetloba (tudi vidna svetloba),

raopisjunij 2006

6

Spekter elektromagnetnega valovanja s prikazom posameznih skupin valov, valovnimi dolžinami, primeri virov in predmeti, ki ponazarjajovelikostni red valovnih dolžin posameznih skupin valov.

NEIONIZIRAJOČA SEVANJA

VVeelliikkoossttnnii rreeddvvaalloovvnnee ddoollžžiinnee

PPrriimmeerr vviirraa

VVaalloovvnnaa ddoollžžiinnaa ((mm))

nogometnoigrišče

hiša

DV SV KV Mikrovalovi

Infrardeči valovi

Vidna svetlobaradijski valovi

UV UKVTV

monitor radio in TV oddajniki

mobilnitelefon

radar ljudje žarnica

paradižnik snežinka celica bakterija virus

103 102 101 1 10–1 10–2 10–3 10–4 10–5 10–6

NEIONIZIRAJOČA SEVANJA

– ultravijolični (UV) žarki (tudi UV seva-nje ali UV svetloba),

– rentgenski žarki (tudi rentgensko se-vanje) in

– žarki gama (tudi gama sevanje).

Poimenovanje območij v spektru ni eno-lično, ampak se za posamezna območjav pogovornem in strokovnem jezikuuporablja več različnih besednih zvezkot npr.: žarki, valovi, sevanje, svetloba,kot je zgoraj nakazano v oklepajih.

UV žarki s krajšimi valovnimi dolžinami,rentgenski žarki in žarki gama se uvrščajomed ionizirajoča sevanja, neionizirajoča

sevanja pa so radijski valovi vključno zmikrovalovi, infrardeča svetloba, vidnasvetloba in UV svetloba z daljšimi va-lovnimi dolžinami.

Razpon valovnih dolžin rraaddiijjsskkiihh vvaalloovvje izredno velik – od več 1000 km donekaj desetink mm (dolgi valovi, sred-nji valovi, kratki valovi, ultrakratki valo-vi in televizijski valovi, mikrovalovi).TTeelleevviizziijjsskkii vvaalloovvii imajo valovno dolži-no od 1 do 3 m, mmiikkrroovvaalloovvii pa od de-setinke mm do 1 m.

Radijske valove oddajajo različne kom-binacije in izvedbe anten. Energija, ki jooddajajo, ni zelo velika, zato zdravjuniso posebej nevarni. Zanje človek nimaposebnih čutil. Radijski in televizijskivalovi so pomembni prenosniki informa-cij, mikrovalove pa uporabljajo radarji.

IInnffrraarrddeeččii vvaalloovvii imajo valovno dolžinood 1 mm do 0,8 tisočink mm. Oddajajojih segreta telesa in jih imenujemo tuditoplotni valovi. Z njimi lahko snov segre-jemo. Čutilo za toploto imamo v koži, kerpa čutnice niso enakomerno razporeje-ne, so nekateri deli telesne površine zatoploto bolj občutljivi, drugi pa manj.

Elektromagnetno valovanje z valovnimidolžinami od 0,8 do 0,4 tisočink mmčloveško oko lahko zazna. Ta del spek-tra imenujemo vviiddnnaa ssvveettlloobbaa. Različnevalovne dolžine zaznavamo kot različnebarve. Tudi vidno svetlobo sevajo močnosegreta telesa. Čim višja je temperaturatelesa, tem krajša je valovna dolžinasvetlobe, ki jo telo seva. Svetloba z naj-manjšimi valovnimi dolžinami je modrein vijoličaste barve. Tudi ta vrsta sevanjaza živa bitja ni nevarna.

Elektromagnetno valovanje s še manj-šimi valovnimi dolžinami – od 0,4 ti-sočink do 5 milijonink mm – je uullttrraavvii--jjoolliiččnnoo sseevvaannjjee.. Oddajajo ga telesa prizelo visokih temperaturah ali nastaneob razelektritvah v plinih. Človeškooko tega sevanja ne zaznava, ker zanjnima ustreznih vidnih pigmentov, ne-katere žuželke pa vidijo tudi v ultravi-jolični svetlobi. Človek nekaj UV sevanjapotrebuje, saj pod njegovim vplivom vkoži nastaja vitamin D, ki je potrebenza vgrajevanje kalcija v kosti. Večje ko-ličine UV sevanja so lahko za kožo ne-varne, povzročajo opekline, zdravnikipa opozarjajo, da dolgotrajno izpostav-ljanje temu sevanju lahko sproži tudikožnega raka.

RReennttggeennsskkoo sseevvaannjjee ima zelo majhnovalovno dolžino – od 10 milijonink do1 milijardinke mm. To sevanje oddajajopospešeni elektroni, ki jih zavira poljeatomskega jedra težke kovine. Pri tem sedel energije izseva v obliki žarka gama.Tega sevanja živa bitja ne zaznavajo.Ker pa je rentgensko sevanje zelo prodor-no in lahko prodre skozi telesno površinodo notranjih organov, ga uporabljamo vmedicini za slikanje notranjih organov.Mesta v tkivu, ki so gostejša, sevanjebolj zadržijo in na filmu se tam zato po-javi senca.

Sevanje, katerega valovna dolžina jekrajša od 1 milijardinke mm, imenuje-mo sseevvaannjjee ggaammaa. Nastane tedaj, konestabilno atomsko jedro razpade in stem preide v bolj stabilno obliko. Pritem se del energije sprosti v oblikielektromagnetnega sevanja gama.Hkrati se spremeni tudi jedro. Pojavimenujemo radioaktivni razpad in jeznačilen za radioaktivne snovi, ki vse-bujejo velika atomska jedra, v katerihštevilo protonov in nevtronov ni urav-novešeno. Sevanje gama nastaja tudipri jedrskih reakcijah, pri katerih jedraobstreljujemo z delci ali fotoni, ki pov-zročijo spremembe v jedru. Pri tem je-dro lahko izseva tudi enega ali večžarkov gama.

Sevanje delcev

Ob radioaktivnem razpadu nekaterihjeder se poleg elektromagnetnega se-vanja gama sproščajo oziroma izsevajotudi delci – elektroni in helijeva jedra –skupki dveh protonov in dveh nevtro-nov. Prvo imenujemo sseevvaannjjee bbeettaa,drugo pa sseevvaannjjee aallffaa. Tudi ti dve vrstisevanja sta ionizirajoči sevanji. Snovi,za katere je značilen radioaktiven raz-pad, imenujemo rraaddiiooaakkttiivvnnee ssnnoovvii.Mnoge so prisotne v naravi, lahko pajih naredijo tudi umetno z obsevanjemv reaktorju ali obstreljevanjem v pos-peševalnikih.

Omenimo še kkoozzmmiiččnnoo sseevvaannjjee. Kozmič-ni žarki, ki prihajajo do nas iz globin ve-solja, so mešanica atomskih jeder (90 %protonov – vodikovih jeder, 9,5 % helije-vih jeder in 0,5 % drugih težjih jeder) zzelo veliko energijo. Ob vstopu v našoatmosfero zadevajo ob jedra atomov, kiozračje sestavljajo, in sprožajo različnejedrske pretvorbe. Pri tem nastajajo novidelci, ki kot nekakšni plazovi padajo v

raopisjunij 2006

7

,

IONIZIRAJOČASEVANJA

Rentgenski žarki

žarki Gama žarki

rentgenskanaprava

radioaktivne snovi,jedrske reakcije

protein H2Omolekula

10–7 10–8 10–9 10–10 10–11 10–12

IONIZIRAJOČASEVANJA

spodnje plasti zemeljskega ozračja, dozemeljskega površja, nekateri pa prodre-jo celo v zemeljsko notranjost.

Koristi in tveganja pri uporabi sevanj

Ker so sevanja že od nekdaj običajen po-jav v okolju vseh živih bitij na Zemlji, nipresenetljivo, da se je v razvoju pojavilomnogo različnih načinov izkoriščanjaenergije, ki jo sevanje nosi s seboj. Naj-pomembnejši je gotovo fotosinteza, v ka-teri rastline lahko izkoristijo svetlobno

energijo za izdelovanje organske snovi –sladkorja. Tako rastline zagotovijo hranosebi, hkrati pa je fotosinteza neposrednoali pa posredno tudi vir hrane za vsadruga živa bitja na Zemlji.

Dve vrsti sevanja – svetloba in zvok –služita mnogim živalim za medsebojnosporazumevanje in spoznavanje okolice.Mnoge živali svetlobo in zvok zaznavajoin ju tudi oddajajo. Imajo zelo različnoobčutljive oči: nekaterim zadostuje žezelo malo svetlobe, druge vidijo tudi ul-travijolično svetlobo, nekatere ločijo bar-ve, druge ne. Imajo tudi različno občutlji-va ušesa, pes na primer sliši bistveno

višje frekvence kot človek. Vendar nečlovek ne živali ne moremo s čutili za-znati vseh vrst sevanj, ki so prisotna vnaravi. Človek je z razvojem znanostiin tehnologije izdelal posebne merilneinštrumente, s katerimi je mogoče zazna-vati tudi drugovrstna sevanja, na primersevanje gama ali pa radijske valove.

Razvoj tehnologije ni le razširil spektersevanja, ki ga lahko zaznavamo, omogo-čil je tudi koristno uporabo dolgovalov-nih in kratkovalovnih elektromagnetnihsevanj, izkoriščamo pa tudi ultrazvok. Znjim je na primer mogoče zelo dobroočistiti kovinske površine, v medicini paz ultrazvokom tudi preiskujejo notra-njost človeškega telesa. Radijski /televi-zijski oddajnik in radijska/televizijskaantena nam omogočata spremljanje pro-grama, z radarjem je mogoče zaznatipredmete, ki so daleč ali v megli, pa tudimobilni telefoni za prenos informacijizrabljajo radijske valove.

Neionizirajoča sevanja za človekovozdravje niso posebej nevarna. Ionizirajo-ča sevanja pa so zdravju lahko škodljiva,saj v celicah povzročijo nastanek prostihradikalov, zelo reaktivnih snovi, ki spre-menijo delovanje celice. Lahko celo po-škodujejo molekulo DNK v celičnem jedru,torej dedno informacijo, ki določa, kaj sebo v celici dogajalo. Kljub temu tudi ioni-zirajoče sevanje koristno uporabljamomarsikje v sodobnem življenju. Prav last-nost, da sevanje poškoduje celico, izrab-ljamo za uničevanje bakterij in uničeva-nje tumorjev. Lastnost, da ionizirajočesevanje prodira skozi goste in trdne sno-vi, pa izrabljamo v zdravstvu za preiska-ve notranjih organov ter v industriji zapreiskavo materialov. Če vire ionizirajo-čega sevanja uporabljamo s pametjo inupoštevamo načela varnega ravnanja znjimi, se nam jih ni potrebno bati.

Svet brez sevanja – mrzel, tih in temen –gotovo ni okolje, kjer bi kdorkoli želelživeti. Pravzaprav to sploh ne bi bilo mo-goče. Neionizirajoče in ionizirajoče seva-nje nas spremlja od začetka, živa bitja sose razvila ob prisotnosti sevanja. Res je,da sevanja lahko predstavljajo tudi virtveganja v našem okolju, vendar so dovoljočitne tudi njihove koristi. Proti strahupred sevanjem, velikokrat pretiranem inneupravičenem, pa se najbolje borimo zznanjem in razumevanjem.

Irena Mele, Metka Kralj, Nadja @eleznik

raopisjunij 2006

8

Jedrske elektrarne izkoriščajo energijo, ki se sprošča pri cepitvi uranovih jeder. Pri temnastajajo tudi različne vrste inonizirajočega sevanja.

Zelene rastline pretvarjajo energijo sončnega sevanja v hrano, ki je vir energije za vsaživa bitja.

do danes še ni slišalza radioaktivno seva-nje? To je tisto sevanje,

s katerim lahko naženete strahv kosti skoraj slehernemu zem-ljanu, če ga le omenite. Radio-aktivno sevanje je v današnjidružbi na tako slabem glasu,da je o njem vsakomur »dovo-ljeno« reči in tudi zapisati vse,ne oziraje se, ali je res ali nires. Zato ni presenetljivo, da vmnožici prispevkov o »radioak-tivnem sevanju« najdete vse:od strokovnih in »strokovnih«razlag, zavajajočih in pristran-skih prispevkov do povsem na-pačnih trditev in tudi čistih ne-smislov. Kot se zgodi, da laž zvztrajnim ponavljanjem posta-ne »resnica«, se lahko zgoditudi, da napačne in zavajajočetrditve preglasijo strokovno raz-lago. Le kaj lahko stori uboga,suhoparna resnica proti mični in razko-šni laži? Lahko le ponavlja in znova inznova razlaga in upa, da jo bo kdo slišal.Kaj pomeni »biti radioaktiven« in kaj jetorej sevanje radioaktivnih snovi?

Najprej o terminologiji

A v tem prispevku se ne omejimo le nastrokovne razlage, kaj radioaktivno se-vanje je in kaj radioaktivno sevanje ni.Začnimo s samim izrazom »radioaktivnosevanje«, ki je lep primer jezikovnega instrokovnega nesmisla.

Kdaj in kje se je izraz začel uporabljati,ni jasno, se je pa pri nas dobro uveljaviltako v laični kot strokovni javnosti. Na-mesto »sevanja radioaktivnih snovi« ganekritično uporabljamo vsi, tudi avtorjiteh prispevkov. Zasledimo ga v medijih,publikacijah, na spletu, javnih nastopih,pa tudi v slovarjih in strokovni literaturi.

Kaže tudi, da izraz ni posebnost le slo-venskega prostora. Že s hitrim brskanjempo spletu boste našli več sto zadetkovtudi za besedno zvezo »radioaktivnozračenje«. Tako popačene skovanke torejne uporabljamo samo Slovenci, ampakjo poznajo tudi Srbi in Hrvati, pa tudiČehi in Slovaki. Prvi uporabljajo »radio-aktivni zarˇení«, Slovaki pa »radioaktívnežiarenie«. Najbrž ni kaj bistveno drugačez drugimi slovanskimi narodi. S podobnopopačenko so okuženi tudi germanskiin romanski jeziki. »Radioactive radia-tion« najdete danes tudi v angleščini, vfrancoščini pa »rayonnement radioac-tif«. Zaradi omejenega poznavanja dru-gih jezikov se je moje poizvedovanje tukončalo, se mi zdi pa precej verjetno,da je v današnjem času množičnih ko-munikacij izraz našel pot tudi v drugaokolja in jezike.

Vendar se ob izraz nismo obregnili zgoljzaradi jezikovnih razlogov ali zadržkov.Bolj moteče je, da je izraz strokovno zavajajoč. Izraz namreč navaja na misel,

da je sevanje sámo radioaktiv-no, kar je seveda neumnost. Se-vanje je lahko ionizirajoče alineionizirajoče, radioaktivno pane more biti. Radioaktivna je lesnov, ki sevanje oddaja.

A bitka je najbrž že izgubljena inizraz bo ostal v uporabi in celoprevladal. Nekaj zaradi praktič-nosti, saj je taka besedna zvezakrajša in bolj praktična za upo-rabo kot »sevanje radioaktivnihsnovi«, nekaj zaradi novodob-nih komunikacijskih zmožnostiin navad vključno z metodo »ko-piraj & prilepi«, še največ pa za-radi današnjega priseganja napoljudnost znanosti, kjer je stro-kovna korektnost povsem nepo-membna, če ne celo odveč.

RadioaktivnostRadioaktivnost je pojav, pri katerematomsko jedro spontano, brez zunanjeprisile, razpade.

Radioaktivni razpad je možen pri skorajvseh kemijskih elementih. Večina kemij-skih elementov je namreč sestavljena izdveh ali več izotopov – atomov z ena-kim vrstnim številom in različnim ma-snim številom. Izotopi istega kemijskegaelementa imajo v jedru enako številoprotonov in različno število nevtronov.Atomsko jedro je stabilno le, če vsebujeuravnoteženo število protonov in nev-tronov. Jedra s presežkom ali mankomnevtronov imajo presežek energije, karv jedru povzroča nestabilnost, ki slej koprej privede do razpada takega atoma.Večji kot je presežek ali manko nevtro-nov, bolj nestabilno je jedro in prej borazpadlo. Ob razpadu jedro izseva višekenergije v obliki elektromagnetnega va-lovanja (žarka gama ) ali pa jo v oblikikinetične energije odnese oddani delec.Večina elementov iz periodnega sistema– od najlažjih do najtežjih – ima poleg

raopisjunij 2006

9

RADIOAKTIVNEGA SEVANJA NI –je le sevanje radioaktivnih snovi

’‘Namesto sevanja radioaktivnih

snovi se je v medijih, publikacijah,na spletu, javnih nastopih, pa tudi

v slovarjih in strokovni literaturipovsem uveljavila popačenka

»radioaktivno sevanje«. Izraz jestrokovno zavajajoč, saj navaja na misel, da je sevanje sámo radioaktivno, kar je nesmisel.

Radioaktivna je le snov, ki sevanjeoddaja. In svet okoli nas je

radioaktiven.

K

stabilne izotopske oblike tudi eno ali večnestabilnih izotopskih oblik. Nestabilnajedra imenujemo tudi rraaddiiooaakkttiivvnnaa jedraali rraaddiioonnuukklliiddii, izsevanje presežne ener-gije pa radioaktivni razpad.

Radioaktivno jedro lahko razpade na trirazlične načine:– z razpadom alfa, pri katerem odda

alfa delec ali helijevo jedro, začetnemujedru pa se vrstno število zmanjša zadve in masno število za štiri;

– z razpadom beta 1, pri katerem se vjedru en nevtron spremeni v protonali obratno, jedro odda elektron ali

pozitron, vrstno število se ustreznopoveča ali pomanjša za 1, masno pase ne spremeni,

– z razpadom gama, pri katerem jedros presežkom energije z izsevanjemžarka gama odda višek energije.Masno in vrstno število se pri temrazpadu ne spremenita.

Z razpadom alfa razpadajo težja jedra.Teoretično je sicer možen pri jedrih zmasnim številom večjim od 133, a v re-snici so taki razpadi silno redki vse dosvinca, ki ima masno število 208. Šeleod bizmuta naprej z masnim številom209 vsa jedra razpadejo z alfa razpa-dom. Z razpadom alfa ali beta se jedrapogosto ne znebijo celotnega presežkaenergije in kljub razpadu ostanejo vtako imenovanem vzbujenem stanju.

Osnovno ali nižje vzbujeno stanje dose-žejo šele z novim razpadom, pri kate-rem oddajo višek energije z izsevanjemfotona oziroma žarka gama.

Jedro lahko torej presežno energijoodda tudi v več korakih, z več zapored-nimi radioaktivnimi razpadi. Razpadninizi so značilni predvsem za težka nesta-bilna jedra, ki šele po več zaporednihrazpadih dosežejo stabilno obliko (npr.uranov razpadni niz, torijev razpadniniz itd.).

raopisjunij 2006

10

Poenostavljen prikaz razpada alfa, beta in gama

Razpadni niz urana

1 Ločimo razpad �–, pri katerem jedro oddaelektron in elektronski antinevtrino, in �+,pri katerem jedro odda pozitron in elektron-ski nevtrino.

rraazzppaadd aallffaa

helijevo jedro

elektron

žarek gama

rraazzppaadd bbeettaa

rraazzppaadd ggaammaa

uran–238

torij–234

protaktinij–234

uran–234

torij–230

radij–226

radon–222

polonij–218

svinec–214

bizmut–214

protaktinij–214

svinec–210

bizmut–210

polonij–210

svinec–206

alfa

beta

beta

alfa

alfa

alfa

alfa

alfa

beta

beta

alfa

beta

beta

alfa

VVrrssttaa rraazzppaaddaa NNuukklliidd

Sevanje radioaktivnih snovi

Snovi, ki vsebujejo nestabilna radioak-tivna jedra, ki s časom spontano razpa-dajo, imenujemo krajše tudi radioaktivnesnovi. Ob razpadu vsebovanih radioak-tivnih jeder take snovi oddajajo sevanje.Kakšno je to sevanje, je odvisno odvsebovanih radionuklidov in vrste raz-pada, s katerim ta jedra razpadajo.Radioaktivna snov lahko oddaja le enovrsto sevanja (če vsebuje le eno vrstoradioaktivnih jeder z enim samim karak-terističnim razpadom), lahko pa hkratioddaja sevanje alfa, beta in gama, čevsebuje izotope, ki razpadajo z različnimirazpadi.

Sevanja alfa, beta in gama se medse-bojno razlikujejo tako po lastnostih kotpo učinkih.

Sevanje alfa ima veliko energijo, a zelokratek doseg. Četudi imajo delci velikohitrost, jih zaustavi že najmanjša ovira,na primer list papirja. V zraku se njiho-va pot konča že po nekaj centimetrih.Skozi kožo sevanje alfa ne prodre. Člo-veku je nevarno samo, če radioaktivnajedra, ki ob razpadu oddajajo sevanjealfa (krajše jih imenujemo tudi sevalcialfa), z dihanjem ali hrano pridejo v telo,kjer razpadejo. Tedaj lahko zaradi velikeenergije poškodujejo veliko celic člove-kovih notranjih organov (npr. pljuč).

Sevanje beta je precej bolj prodorno odsevanja alfa, vendar nosi manj energije,in zato na svoji poti povzroči manj ško-de. Sevanje beta uspešno zaustavljamos tanko aluminijevo ali stekleno ploščo.Tudi to sevanje je najbolj škodljivo, čenas obseva od znotraj, če torej sevalcebeta vnesemo v svoje telo.

Sevanje gama je elektromagnetno valo-vanje zelo kratkih valovnih dolžin. Jenajprodornejše sevanje. Učinkovito gazaustavimo šele z debelo plastjo snovi,ki vsebuje atome težkih elementov (npr.svinec, posebne vrste betona).

Svet okoli nas je radioaktiven

Radioaktivnost je pogost pojav v nara-vi. Radioaktivne so tudi snovi, na ka-tere niti ne pomislimo, ko govorimo inrazmišljamo o radioaktivnosti. Pri temje pomembno, kako aakkttiivvnnaa je posa-mezna radioaktivna snov.

Aktivnost neke količine radioaktivnesnovi pomeni število spontanih radi-oaktivnih razpadov dane snovi naenoto časa. Enota za aktivnost je Bq(becquerel) ali s–1, kar pomeni en ra-

dioaktivni razpad v sekundi. Specifičnaaktivnost je aktivnost ene prostornin-ske ali masne enote dane snovi, enotapa Bq/m3 ali Bq/kg.

Aktivnost 1 Bq je zelo majhna. Tako aktiv-nost ima, na primer, 1 g kave ali 1 g gra-nita. 1 g premogovega pepela ima aktiv-nost 2 Bq, 1 g umetnega gnojila pa 5 Bq.1 g nizko radioaktivnih odpadkov imaaktivnost 1.000 Bq. Nekaj več primerovje podanih v spodnji razpredelnici.

Razpolovni čas

Razpolovni čas je čas, v katerem padeaktivnost radioaktivnega vzorca na po-lovico začetne vrednosti. V tem časurazpade polovica začetnega števila je-der danega radioaktivnega izotopa.

raopisjunij 2006

11

Radioaktivne snovi oddajajo sevanja z različno prodornostjo.

0,5

13

5

80

150

100

300

1.000

500

800

1.000–8.000

5.000

7.000–8.000

1.000.000

25.000.000

Tipične aktivnosti različnih snovi

AAkkttiivvnnoosstt ((BBqq))SSnnoovv

1 l deževnice

1 l morske vode

1 l mineralne vode

1 l mleka

1 kg krompirja

1 kg morskih sadežev

1 kg artičoke

1 kg kave

1 kg betona

1 kg opeke

1 kg granita

1 kg umetnega gnojila

Odrasla oseba (70 kg)

1 kg NRAO

1 kg naravnega urana

žarki alfa

žarki beta

��������������� ������

žarki gama

Izotopi imajo zelo različne razpolovnečase: od delcev sekunde do več milijo-nov let.

Če ima radioaktivna snov le radioaktiv-ne izotope s kratkim razpolovnim ča-som, bodo ti izotopi hitro razpadli vsvoje stabilne oblike in radioaktivnasnov bo s tem postala neradioaktivna.Če pa imajo vsebovani radionuklidi dol-ge razpolovne čase, bo radioaktivnostsnovi le počasi pojemala.

Cepitev jedra ni radioaktivni razpad

Drugi pojav, ki ga nekateri zamenjujejoali celo enačijo z radioaktivnim razpa-dom, je cepitev jeder ali fisija. Cepljivaso le težka atomska jedra z vrstnim šte-vilom 92 ali več. Jedro se pri cepitvirazdeli na dve lažji jedri, 2–3 nevtrone(v povprečju 2,5 nevtrona na cepitev) inpri tem odda nekaj sevanja gama. No-vonastali jedri pa še vedno vsebujetapreveč nevtronov in še nista stabilni,zato radioaktivno razpadata, dokler nedosežeta stabilnega stanja.

Do cepitve lahko pride spontano, ven-dar se to zgodi le redko. Verjetnost zacepitev povečamo, če jedru dodamoenergijo, če ga npr. zadenemo z nevtro-nom z ustrezno kinetično energijo.

Dokler cepitev ne steče, snov, ki vsebu-je cepljive atome, še ni radioaktivna. Toje samo snov, ki ima zmožnost cepitve,

če so pogoji ustrezni. Ker so spontanecepitve brez dodatne spodbude silnoredke, taka snov praktično ne oddajasevanja. Šele potem, ko je v tej snovistekla verižna cepitev in so zaradi teganastali cepitveni ali fisijski produkti,postane fisijski material tudi radioakti-ven. Rokovanje s svežim fisijskim mate-rialom je zato z vidika varstva pred se-vanjem dokaj enostavno.

V celotnem procesu razcepa in nak-nadnih razpadov se sprosti 200 MeV2

energije, od tega skoraj 180 MeV obsamem razcepu in dobrih 20 MeV prinaknadnih razpadih. Večina te energijeje v obliki kinetične energije razcepnihin razpadnih produktov. Zaradi energije,ki se ob cepitvi sprosti, je pojav cepitvezanimiv za pridobivanje energije. To sedogaja v jedrskem reaktorju, ki delujena načelu kontrolirane verižne cepitve,za jedrsko gorivo pa večinoma uporab-lja uran.

Irena Mele

raopisjunij 2006

12

Pri trku težkega atomskega jedra z nevtronom ustrezne energije se zadeto jedro razcepi vdve lažji jedri; pri razcepu se sprostijo tudi 2 do 3 nevtroni in znatna količina energije(okrog 200 MeV).

Sveže jedrsko gorivo praktično ne oddajasevanja in rokovanje z njim je z vidika vars-tva pred sevanji enostavno (Vir: arhiv NEK).

Cepitev torej ni isto kot radioaktivni

razpad. Je pa res, da so cepitveni pro-

dukti zelo pogosto radioaktivni, zato v

jedrskem reaktorju poleg cepitev po-

tekajo tudi radioaktivni razpadi.

2,87 h

11,43 dni

5,3 leta

12,3 leta

30,17 let

5770 let

713 · 106 let

4,51 · 109 let

Razpolovni časi nekaterih radioaktivnihizotopov.

RRaazzppoolloovvnnii ččaassIIzzoottoopp

S-38

Ra-223

Co-60

H-3

Cs-137

C-14

U-235

U-238

Pojemanje radioaktivnosti s številom prete-čenih razpolovnih časov.

nevtron nevtron

nevtron

nevtron

tarča

cepitveniprodukt

cepitveniprodukt

2 1 eV (elektron volt) je 1,609 · 10–19 J1 MeV (mega eV) je 1,609 · 10–13 J

1 2 3 4 500

20

40

60

80

100

Število pretečenih razpolovnih časov

% p

reos

tale

rad

ioak

tivno

sti

Absorbirana in ekvivalentnadoza

Iz podatka o aktivnosti nekeradioaktivne snovi ne moremosklepati o tveganju, ki ga tavir sevanja predstavlja za živabitja. Sevanje, ki na svoji potinaleti na snov, se v njej delnoabsorbira. Količino sevanja, kiga snov absorbira, merimo skoličino energije, ki jo vsrkaenota snovi. Imenujemo jo aabb--ssoorrbbiirraannaa ddoozzaa, enota zanjo paje gray (Gy = 1 J/kg) in pomeni1 J (joule) absorbirane energijena 1 kg snovi.

Vendar ta enota ni zadostnaza opisovanje bioloških učin-kov ionizirajočega sevanja, sajso ti odvisni tako od vrste se-vanja kot od tkiva ali organa,ki ga zadenejo. Na primer učinki zara-di 1 Gy sevanja alfa so veliko hujši kotučinki zaradi 1 Gy sevanja gama. Raz-lično stopnjo tveganja, ki jih za živabitja predstavljajo različne vrste se-vanj, upoštevamo s posebnim utežnimfaktorjem sevanja wR za sevanje zvrstiR, s katerim množimo absorbiranodozo. Novo količino, ki jo s tem dobi-mo, imenujemo eekkvviivvaalleennttnnaa ddoozzaa

(včasih kratko tudi kar doza), enoto, skatero jo podajamo, pa Sv (sievert):

Utežni faktor wR za sevanje gama je 1.Največji utežni faktor, faktor 20, pripi-šemo sevanju alfa in nekaterih drugihdelcev, ki imajo na živa bitja najboljškodljiv učinek.

Če smo obsevani z različnimi vrstamisevanja, dobimo celotno ekvivalentnodozo kot seštevek ekvivalentnih doz po-sameznih vrst sevanja.

Hitrost doze

Biološki učinki sevanja so odvisni tudiod časa, v katerem telo sprejme energijosevanja, oziroma od hitrosti doze. HHiittrroossttddoozzee nam pove, kolikšno količino seva-nja je telo prejelo v enoti časa. Merimojo s Sv/h (ali mSv/h).

Učinek enake doze sevanja, prejete vkratkem času, je večji od učinka iste ko-ličine sevanja, ki jo je telo prejelo v dalj-šem časovnem obdobju.

raopisjunij 2006

13

KAJ JE ZARES NEVARNO?

’‘O nevarnostih sevanja veliko

govorimo in pišemo, pa se velikokrat izkaže, da o tem zelo

malo vemo. Ali vemo, kaj je zaresnevarno? Ali vemo, kakšna doza

sevanja predstavlja resno tveganjeza zdravje in s kakšnimi dozami

se zaradi sevanja, ki nas obdaja,srečujemo v svojem vsakdanjemživljenju, ne da bi zaznali kakšne

posebne škodljive posledice? Marsikakšen podatek nas zna

presenetiti.

eekkvviivvaalleennttnnaa ddoozzaa [SSvv] == wwRR xx aabbssoorrbbiirraannaa ddoozzaa [GGyy]

1

1

5

5

10

20

20

Utežni faktorji za različne vrste sevanja.

UUtteežžnnii ffaakkttoorr sseevvaannjjaa wwRRVVrrssttaa iinn oobbmmooččjjee eenneerrggiijjee sseevvaannjjaa

Žarki gama in x, vse energije

Elektroni, pozitroni, mioni, vse energije

Protoni (razen odrivnih protonov) z energijo > 2 MeV

Nevtroni:< 10 keV in > 20 MeV10 keV do 100 keV in > 2 MeV do 20 MeV> 100 keV do 2 MeV

Delci alfa, fisijski razcepki, težka jedra

Prisotnost radioaktivnih snovi na površini naših rok in nog lahko izmerimo s posebnim instrumentom.

Efektivna dozaEfektivna doza upošteva še različno ob-čutljivost na sevanje oziroma »dovzet-nost« organa ali tkiva za razvoj raka.Po definiciji je efektivna doza seštevekekvivalentnih doz v posameznem tkivuali organu, ki so vsaka posamič pomno-žene z ustreznim tkivnim utežnim fak-torjem wT:

Velike doze, majhne doze

1 Sv je zelo velika doza. V normalnemokolju smo izpostavljeni občutno manj-šim obsevanjem, prejete doze so obi-čajno tisočkrat manjše, zato jih tudi na-mesto v Sv izražamo v tisočkrat manjšienoti, milisievert (mSv). Vendar prejetadoza 1 Sv nima nobenih opaznih zdrav-stvenih učinkov.

Zares velikih doz v normalnem življenjune srečamo. Take doze bi lahko prejeli,če bi bili v neposredni bližini velike je-drske nesreče, ali v primeru jedrske voj-ne. Kljub temu je koristno vedeti, kaj jezares velika doza in kakšni so njeni ne-posredni učinki na človeški organizem.

V vsakdanjem življenju smo izpostavlje-ni zelo majhnim dozam sevanja. To ve-lja tudi za ljudi, ki se poklicno ukvarjajoz viri ionizirajočega sevanja, saj je zara-di dobro razvitega in uveljavljenegavarstva pred sevanjem omejitev doz

raopisjunij 2006

14

curie, Ci;1 Ci = 3,7 • 1010 Bqrad1 rad = 0,01 Gy ali 10 mGyrem1 rem = 0,01 Sv ali 10 mSvrem

rem/h

becquerel, Bq;1 Bq = 1 razpad/sgray, Gy1 Gy = 1 J/kgsievert, Sv1 Sv = 1000 mSvsievert, Sv

Sv/h

Prikaz količin, ki se uporabljajo pri opisovanju učinkov sevanja na človeško telo.

SSttaarraa eennoottaa(v ZDA še vedno v uporabi)EEnnoottaaKKoolliiččiinnaa

Aktivnost (število razpadov radioaktivnih jeder v sekundi)

Absorbirana doza (količina absorbirane energije v 1 kg snovi)

Ekvivalentna doza (upošteva različne biološke učinke posa-meznih vrst sevanja)Efektivna doza (upošteva še različno občutljivost posameznihorganov na sevanje)Hitrost doze (doza na časovno enoto)

0,20

0,12

0,12

0,12

0,05

0,05

0,01

1,00

Tkivni utežni faktorji za nekatere organe alitkiva.

TTkkiivvnnii uutteežžnnii ffaakkttoorr wwTTTTkkiivvoo aallii oorrggaann

Spolne žleze

Rdeči kostni mozeg

Pljuča

Želodec

Prsi

Žleza ščitnica

Koža

Celo telo

Brez simptomov, včasih občasne spremembe krvne slike.

Nobenih zaznavnih simptomov bolezni. Začasno zmanjšanje trombocitov v krvi.

Sevalna bolezen (slabost, utrujenost, izguba apetita, tudi bruhanje, driska, vročina); po okrevanju po nekaj tednih ponoven izbruh bolezni.Velike možnosti preživetja, a tudi verjetnost smrti.

Življenje je ogroženo – poškodbe sluznice, črevesja in kostnega mozga.5000 mSv – velika verjetnost smrti.6000 mSv – skoraj gotova smrt.

Možnosti preživetja več kot nekaj tednov zelo majhne.10.000 mSv – smrt v nekaj tednih.50.000 mSv – smrt v nekaj dneh.100.000 mSv – takojšnja smrt.

Učinki zelo velikih doz sevanja na človeški organizem (samo takojšnji učinki).

Manj kot 1.000 mSv

Okrog 2.000 mSv

Okrog 3.000 mSv

4.000–6.000 mSv

Več kot 6.000 mSv

Zveza med prejeto dozo in njenimi škodlji-vi učinki; linearni model in model mejnevrednosti.

eeffeekkttiivvnnaa ddoozzaa [SSvv] == �� wwTT xx eekkvviivvaalleennttnnaa ddoozzaa vv ttkkiivvuu TT [SSvv]

tveganje

področje zopaženimiškodljivimiučinkiLLiinneeaarrnnii

mmooddeell

tveganje

dozaprag ali mejna vrednost

področje zopaženimiškodljivimiučinki

MMooddeell mmeejjnneevvrreeddnnoossttii

doza

TT

stroga in nadzor učinkovit. Učinki majh-nih doz sevanja na zdravje so teoretič-no možni. Vsekakor takojšnji učinkimajhnih doz niso zaznavni oziromaniso merljivi. S tem še ne moremo iz-ključiti tudi zapoznelih učinkov, kot sorak ali drugi dedni učinki.

Obstaja več teorij in modelov za ocenje-vanje tveganja zaradi majhnih doz, odteorije linearnega modela, ki predpo-stavlja, da je tveganje premosorazmernos prejeto dozo, linearno-kvadratnegamodela do modela mejne vrednosti, kipredpostavlja, da je tveganje zaradimajhnih doz (pod mejno vrednostjo)nično. Če povemo bolj preprosto, linear-ni model predpostavlja, da tveganje zazdravje s količino prejetega sevanja ra-ste. Večja ko je prejeta doza, večje jetudi tveganje. Po tem modelu tveganjeobstaja tudi pri zelo majhnih dozah. Zarazliko od linearnega modela model mej-ne vrednosti predpostavlja, da pri majh-nih dozah tveganja za zdravje ni (poddoločenim pragom), pri večjih dozah paprav tako privzema linearno odvisnost.

Doslej opazovanja in raziskovanja škod-ljivih učinkov majhnih doz niso ne po-trdila ne ovrgla, zato tudi noben teoretičnimodel doslej ni prevladal.

Za zaščito ljudi, ki delajo z viri ionizirajo-čega sevanja, in tudi za zaščito prebival-stva so bili sprejeti varnostni ukrepi, kiomejujejo prejeto dozo na leto. Za delav-ce, ki delajo z viri sevanja ali na področjus povečanim sevanjem, je mejna efektiv-na doza, ki jo smejo prejeti v letu dni,20 mSv. To omejitev je ob predhodniodobritvi pristojnega upravnega organadopustno preseči v primeru izjemnih na-črtovanih nalog, vendar tudi tedaj ne smepreseči 50 mSv v posameznem letu obdodatnem pogoju, da doza v obdobju za-porednih petih let ne presega 100 mSv.Za posameznike iz prebivalstva je mejnaletna doza le 1 mSv. Izjemoma lahkoupravni organ v posameznem letu dovolivečje doze, če povprečna letna doza vpetih zaporednih letih ne presega 1 mSv.

Irena Mele

raopisjunij 2006

15

S kajenjem vdihujemo tudi radioaktivna jedra, ki nato v naših pljučih razpadejo.Približne doze, ki jih različno strastni kadilci prejmejo zaradi kajenja v letu dni, sonavedene v razpredelnici.

Doze v našem vsakdanjem življenju

Med poletom na višini več tisoč metrov smo izpostavljeni povečanemu kozmičnemusevanju. Približne doze, ki jih zaradi tega prejmemo, so navedene v razpredelnici.

5 mSv/leto

10 mSv/leto

15 mSv/leto

20 mSv/leto

PPrreejjeettaa ddoozzaaNNaa ddaann ppookkaaddiimm

½ zavitka cigaret

1 zavitek cigaret

1 ½ zavitka cigaret

2 zavitka cigaret

Pa še malo za zabavo ...

0,0007 mSv

0,0006 mSv

0,01 mSv

0,01 mSv

0,01 mSv

0,0001 mSv

0,0003 mSv

...... vv lleettuu ddnnii pprreejjmmeemmČČee ......

nosim zobno protezo

nosim uro z LCD-številčnico

vsak dan gledam TV

vsak delam na računalniku

delim posteljo z odraslo osebo

živim manj kot 80 km od jedrske elektrarneživim manj kot 80 km od elektrarnena premog

Lahko do 50 mSv v posameznem letu, če v zaporednih petih letih ne presega 100 mSv.

Lahko večja od mejne doze, če v zaporednih petih letih skupaj ne presega 5 mSv.

20 mSv/leto

1 mSv/leto

Mejne doze za izpostavljene delavce in za prebivalstvo.

MMeejjnnee ddoozzee vv iizzjjeemmnniihh pprriimmeerriihhMMeejjnnaa ddoozzaa

ZZaa ddeellaavvccee

ZZaa pprreebbiivvaallssttvvoo

0,005 mSv/leto

0,01 mSv/leto

0,025 mSv/leto

0,035 mSv/leto

0,045 mSv/leto

0,055 mSv/leto

0,065 mSv/leto

0,075 mSv/leto

0,085 mSv/leto

PPrreejjeettaa ddoozzaaVV eenneemm lleettuu sseemm pprreelleetteell

1.500 km

3.000 km

4.500 km

6.000 km

7.500 km

9.000 km

10.500 km

12.000 km

več kot 12.000 km

raopisjunij 2006

16

sa živa bitja smo ves časizpostavljena ionizirajo-čemu sevanju iz naravnihvirov. To sevanje pogostoimenujemo kar »naravno

ozadje«. Viri, ki prispevajo knaravnemu ozadju, so:– radioaktivna jedra v zemelj-

ski skorji,– izhajanje radona iz zemlje,– kozmični žarki,– radionuklidi v lastnem telesu.

Po podatkih UNSCEAR1 pred-stavlja sevanje iz naravnih vi-rov glavnino vsega sevanja, kiga prejmemo. Le dobrih 11 %obsevanosti prejmemo zaradiumetnih virov, pri čemer je da-leč največji prispevek medicin-skih virov.

V zzeemmeelljjsskkii sskkoorrjjii so prisotnitudi radioaktivni elementi.Uran, na primer, je v majhnihkoncentracijah prisoten tako vkamninah kot v prsti. Prav takotorij in kalij. Radioaktivni izoto-pi teh elementov ob razpadihoddajajo sevanje (večinoma se-vanje gama), ki iz zemeljskeskorje prihaja do nas in nas ne-nehno in skoraj enakomernoobseva. Ker je večina hiš, v ka-terih živimo, zgrajena iz narav-nih materialov, nekaj naravneradioaktivnosti vgradimo tudi vsvoje domove. Doze, ki jih prej-memo zaradi sevanja iz zemljein iz naravnih materialov vzgradbah, so odvisne od vrstekamnine in prsti, zato se spre-minjajo od področja do področ-ja. Po podatkih UNSCEAR in

NRPB2 zaradi sevanja, ki izhaja iz ze-meljske skorje, letno prejmemo dozo0,,46 mmSSvv. Podatek predstavlja svetovnopovprečje.

RRaaddoonn je žlahtni plin, ki nastaja ob raz-padu urana, ki je razširjen po vsej ze-meljski skorji. Iz zemeljske skorje radonpoišče pot na zemeljsko površje in na-prej v atmosfero, kjer po več nadaljnjihrazpadih doseže stabilno obliko. Prob-lem nastane, če radon na svoji poti na-leti na zgradbo in se začne nabirati vnjeni notranjosti. Z dihanjem radon pri-de v naša pljuča, kjer bo razpadal naprejin nas obseval od znotraj. Svetovni pov-prečni letni prispevek radona je 1,,3 mmSSvv,vendar je lahko na področjih z večjo pri-sotnostjo radona tudi nekajkrat višji.Od vseh naravnih virov radon največ

Svetovno povprečje letne doze, ki jo prejmemo iz naravnih in umetnih virov

‘1 UNSCEAR –United Nations Scientific Com-

mittee on the Effects of Atomic Radiation jeustanovila Generalna skupščina Združenihnarodov leta 1955 z namenom, da spremljain poroča o učinkih ionizirajočega sevanja.

2 NRPB – National Radiological ProtectionBoard iz Velike Britanije. Od 1. 4. 2005 de-luje pod okriljem Health Protection Agency.

Različni proizvodi <0.1 %Izpusti <0.1 %Poklicno obsevanje <0.1 %Radioaktivni used 0.3 %

Kozmični žarki 14.5 %

Sevanje gama iz zemeljske skorje 17.1 %Notranje

obsevanje 8.6 %

Radon 48.3 %

Medicina 11.2 %

Kozmični žarki 0.39 mSv

Sevanje gama iz zemeljske skorje 0.46 mSv

Notranje obsevanje 0.23 mSv

Radon 1.3 mSv

Medicina 0.3 mSv

Radioaktivni used 0.007 mSv

Poklicno obsevanje 0.002 mSv

Izpusti 0.001 mSv

Različni proizvodi 0.0005 mSv

SSkkuuppaajj 2.69 mmSSvv

’Sevanju iz naravnih virov ali

naravnemu ozadju smo nenehno izpostavljeni vsi.

Viri, ki prispevajo k naravnemuozadju, so radioaktivna jedra

v zemeljski skorji, radon, ki izhaja iz zemlje, kozmični žarki

in radionuklidi, ki so prisotni v naših telesih. Skoraj 90 %

vsega sevanja, ki ga prejmemo, izhaja iz naravnih virov.

SEVANJE IZ NARAVNIH VIROV ALI NARAVNO OZADJE

V

SSvveettoovvnnee ppoovvpprreeččnnee ddoozzee

raopisjunij 2006

17

prispeva k obsevanju zaradi naravnegaozadja. Zaradi radona mnogi, ki sicerdelajo z viri radioaktivnega sevanja,prejmejo večjo dozo sevanja doma kotna delovnem mestu.

KKoozzmmiiččnnii žžaarrkkii prihajajo do nas iz veso-lja. Sevanje iz vesolja delimo na primar-no in sekundarno. Primarno sevanjepredstavljajo delci, predvsem protoni innekateri drugi težji delci izjemno visokih

energij, ki večinoma izvirajo zunaj na-šega sončnega sistema. Le malo tehdelcev prodre do nas skozi zemeljskoatmosfero. Večina v atmosferi slej aliprej doživi trk z delci iz atmosfere, pri

Uhajanje radona iz zemeljske skorje v zgradbo

Nekaj podatkov o vsebnosti radioaktivnih elementov v gradbenih materialih

UUrraann

ppppmm*

TToorriijj KKaalliijjMMaatteerriiaall

BBqq//kkgg ppppmm

2

1,7

5,1

2,1

2,1

16,1

1,8

–

10,8

BBqq//kkgg

8

7

21

8,5

8,5

66

7,4

–

44

ppppmm

4,0

1,4

0,8

0,3

1,3

0,02

0,5

11,3

2,3

BBqq//kkgg

1184

414

237

89

385

5,9

148

3330

666

Granit

Peščenjak

Cement

Beton iz apnenca

Beton iz peščenjaka

Mavec

Naravni mavec

Les

Opeka

4,7

0,45

3,4

2,3

0,8

13,7

1,1

–

8,2

63

6

46

31

11

186

15

–

111

* 1 ppm – Kratica ppm (angleškega izraza parts per million), ki pomeni v slovenščini število delcev na milijon, je enota zazelo nizke koncentracije. Pove nam, kakšen je delež določene snovi v drugi snovi (v milijoninkah).

ppm = masa snovi 1 [g] / masa 2 [g] · 1.000.000

Primer: 500 ppm pomeni, da se v milijonu delcev snovi (2) nahaja 500 delcev snovi (1).

betonska tla

stik plošče in stene

razpoka v zidu

lesen pod kamniti zidšpranja

odprtina

reakcijah pa nastanejo novi delci zmanjšo energijo (fotoni, elektroni, nev-troni, mioni), kar imenujemo tudi sekun-darno sevanje. Zemeljska atmosferadeluje torej kot neke vrste ščit pred temsevanjem, saj slabi sevanje, ki prihaja izvesolja. Zato ni presenetljivo, da z nad-morsko višino kozmično sevanje narašča.Na kozmično sevanje vpliva tudi zemelj-sko magnetno polje: na zemeljskih polihje večje kot na ekvatorju. Doza zaradikozmičnega sevanja tako narašča zzemljepisno širino in nadmorsko višino.Svetovno letno povprečje zaradi kozmič-nega sevanja je 0,,39 mmSSvv.

V ssvvoojjee tteelloo s hrano in pijačo vnašamotudi radioaktivne snovi, ki nato v telesurazpadajo in nas notranje obsevajo. Glav-ni vir sevanja v našem telesu je K-40, kise kopiči predvsem v naših mišicah. Nje-gova količina v telesu je odvisna od mi-šične mase. Pri športno dobro razvitemmladeniču je lahko dvakrat tako velika

kot pri starejši ženski. Povprečna letnadoza, ki jo dobimo zaradi radioaktivnihsnovi v lastnem telesu, je 0,,23 mmSSvv.Podatek je svetovno povprečje.

Poglejmo še, kakšni so podatki o obseva-nosti zaradi naravnih virov po posamez-nih državah. Upoštevano je le obsevanje

iz zunanjih virov. Povprečna letna dozaje tako seštevek doze zaradi sevanja izvesolja, zunanjega sevanja gama in se-vanja gama znotraj zgradb ter prispe-vek radona. Podatka za Slovenijo nadiagramu žal ni.

Irena Mele

raopisjunij 2006

18

Povprečna letna doza zaradi kozmičnega sevanja na različnih nadmorskih višinah

RRaaddiioonnuukklliidd

uran

torij

kalij-40

radij

ogljik-14

tritij

polonij

MMaassaa rraaddiioo--nnuukklliiddaa vv tteelleessuu

90 �g

30 �g

17 mg

31 pg

22 ng

0,06 pg

0,2 pg

AAkkttiivvnnoosstt rraaddiioonnuukklliiddaa

1,1 Bq

0,11 Bq

4400 Bq

1,1 Bq

3700 Bq

23 Bq

37 Bq

8

6

4

2

mS

v

Povprečne letne doze zaradi naravnega ozadja po državah.

Avst

rija

Belg

ija

Dans

ka

Finsk

a

Fran

cija

Nem

čija

Grčij

a

Irska

Italij

a

Luks

embu

rg

Nizo

zem

ska

Norv

eška

Portu

gals

ka

Špan

ija

Šved

ska

Švica

Velik

aBr

itani

ja

Avst

ralij

a0

10 mSv15 km

5 mSv

1 mSv

0.1 mSv

0.03 mSv

10 km

5 km

3.7 km

2 km1.6 km

6.7 km

Vrhovi Himalaje

Lhasa, Tibet

Mexico City

Denver

2.25 km

morska gladina

Sevanje pustiv snovi sledi

Ko sevanje potuje skozi snov, sega del v njej absorbira, kar po-meni, da snovi odda del svojeenergije. Lahko si predstavlja-mo, da se bo snov ob tem spre-menila. Lahko se spremenijonjene fizikalne lastnosti – hranase na primer v mikrovalovni pe-čici segreje. Snov se lahko tudikemično spremeni – ultravijolič-no sevanje na primer lahkosproži polimerizacijo nekaterihmolekul, pri čemer se nekateremanjše molekule med seboj po-vezujejo v dolge verige. Sončnasvetloba v rastlinah sproži po-vezovanje molekul vode in oglji-kovega dioksida v molekulosladkorja. Ta biokemična spre-memba nikakor ni enostavna,začne pa se s tem, da svetloba iz zele-nega barvila klorofila izbije elektron.Energija tega elektrona se potem porabiza nastajanje nove molekule.

Tudi sevanje, ki ga pri razpadu oddajajoradioaktivne snovi, lahko iz drugih ato-mov in molekul izbije elektron. Ker pritem nastanejo ioni, imenujemo tako se-vanje ionizirajoče sevanje. Ionizacija jefizikalna sprememba. Za celico pa so ne-varne predvsem kemične in biokemičnespremembe, ki so posledica ionizacijemolekul. Zaradi ionizirajočega sevanjalahko namreč v celici nastajajo prosti ra-dikali. To so molekule, ki jim v kateri odkemijskih vezi v molekuli manjka enelektron. Prosti radikal zato teži k temu,da bi dobil manjkajoči elektron. Ko »po-tegne« elektron iz kake druge molekule,jo kemično spremeni. Pogosto se na pri-mer zgodi, da prosti radikali »napadejo«dvojne vezi v organskih molekulah v ce-lici. Taka molekula je potem seveda pre-cej drugačna in ne more opravljati svojeobičajne naloge v celici. Celične sesta-vine, ki so najbolj občutljive na proste

radikale, so maščobe v mem-branah in deoksiribonukleinskakislina (DNK), ki sestavlja gene.

Prosti radikali v celicah ne na-stajajo samo zaradi ionizirajo-čega sevanja radioaktivnihsnovi. Njihov nastanek povzro-ča na primer tudi ultravijoličnasvetloba, nastajajo pa tudi priceličnem dihanju, v katerempoteka razgradnja hranilnihsnovi ob prisotnosti kisika.Učinke prostih radikalov zmanj-šujejo snovi, ki lahko oddajajoelektrone ali atome vodika, neda bi se same spremenile vprosti radikal (npr. vitamin C,vitamin E). S skupnim imenomso znane kot antioksidanti inso za zdravo prehrano zelo po-membne.

raopisjunij 2006

19

BIOLOŠKE SPREMEMBE, KI JIH POVZROČI SEVANJE

’Tarče delovanja prostih radikalov v celici: 1. DNK v jedru, 2. Maščobe v celičnih membranahznotraj celice, 3. Maščobe v membrani na površini celice

‘Življenje se je od začetka razvijalov prisotnosti sevanja. Organizmi so

bili izpostavljeni sončni svetlobi,kozmičnemu sevanju in sevanju radioaktivnih snovi v zemeljski

skorji. V takih razmerah so do daneslahko preživeli in se uspešno

razmnoževali le organizmi, ki jimsevanje bistveno ne škodi. V vsehdanašnjih celicah, od bakterij do

celic slona, so sestavine, ki jih varujejo pred škodljivimi učinki

sevanja.

obsevanjeHH2OO ee–– ++ HH2OO++•• ionski prosti radikal

obsevanjeHH2OO++•• HH++ ++ OOHH––•• hidroksilni radikal

1

23

Ionizirajoče sevanje v celici povzročanastanek prostih radikalov predvsem izmolekule vode, ki predstavlja kar70–80 % mase vseh snovi v celici.

Hidroksilni radikali na primer napade-jo dvojne kemijske vezi v maščobnihmolekulah celičnih membran. Celica, vkateri so membrane poškodovane, nedeluje več normalno ali celo odmre.Prosti radikali lahko povzročijo tudipoškodbe molekule DNK, na kateri jekodirana dedna informacija. Te poškod-be ali mutacije prav tako lahko povzro-čijo odmrtje celice. Včasih se celica spoškodovano DNK začne obnašati ne-normalno, nekontrolirano se deli in setako spremeni v rakavo celico.

Obsevani organizem zdaj inčez nekaj časa

V praksi ločimo akutno ali kratkotrajnoobsevanost in kronično ali trajajočo ob-sevanost. Pri akutni obsevanosti z večji-mi dozami se zdravstvene posledice po-javijo zagotovo in hitro, saj je doza tolik-šna, da v kratkem času uniči celice intkiva v telesu. Zaradi prostih radikalov,ki nastanejo pod vplivom ionizirajočega

sevanja, postanejo na primer celičnemembrane popolnoma prepustne in nemorejo več ločevati zunanjosti in notra-njosti celice. Taka celica odmre. Če se tozgodi v velikem številu celic, je poško-dovan organ, ki je zgrajen iz teh celic.Zelo visoke doze v kratkem času, recimonekaj sievertov v enem dnevu, lahkopovzročijo smrt.

Ionizirajočega sevanja se večina bojizato, ker podatki kažejo, da lahko povečapogostnost rakavih obolenj in prirojenihokvar. V nasprotju s splošno razširjenimprepričanjem, da ionizirajoče sevanjepovzroča tudi hude prirojene okvare, padejstva tega ne potrjujejo. Dolgoletneraziskave v Hirošimi in Nagasakiju nisopokazale statistično pomembnega več-jega števila mrtvorojenih otrok, prirojenihokvar, smrtnosti novorojenčkov, splavovali raka pri majhnih otrocih, rojenih star-šem, ki so preživeli eksplozijo atomskebombe. Se pa zmanjša plodnost oseb,ki so bile izpostavljene večjim dozamsevanja. Izkušnje na splošno kažejo, dase takojšnji učinki zaradi obsevanostine pokažejo pri dozi, ki je nižja od 1 Sv vkrajšem času.

O kroničnem obsevanju govorimo, ka-dar oseba prejema nižje doze sevanja,npr. okoli 0,1 Sv, in sicer v daljšem ča-su. Posledice obsevanja se v tem pri-meru najbolj poznajo v molekuli DNK,

raopisjunij 2006

20

alfa sevanje

Prosti radikali spremenijo obliko maščobnih molekul v celični membrani in s tem porušijonjeno strukturo.

Sevanje alfa lahko prekine vezi v molekuliDNK.

molekule beljakovin

Anormalna celična membrana

Bcelična membrana, v kateri so prosti radikalipoškodovalimaščobne molekule

dvojni slojmaščobnih molekul

Med delitvijo celice se v molekule DNK inbeljakovin zelo tesno zvijejo v strukture,imenovane kromosomi. Če je bila molekulaDNK poškodovana, se bo to opazilo naobliki kromosoma.

Ionizirajoče sevanje v celici povzročinajveč škode v membranah in v kro-mosomih. Prosti radikali povzročijoperoksidacijo nenasičenih maščob-nih kislin v maščobnih molekulah, kisestavljajo dvojni sloj maščobnihmolekul v membrani. Elektroni vdvojnih vezeh nenasičenih maščob-nih kislin so namreč šibkeje vezaniin jih prosti radikal zato laže odteg-ne iz vezi. Poškodba molekul, iz ka-terih je zgrajena membrana, lahkoprekine normalno sintezo beljakovinin aktivni transport snovi v celico aliiz celice, kar je za celico lahko usod-no. Prosti radikali in alfa delci lahkoneposredno prekinejo tudi vezi medatomi v molekuli DNK, iz katere sogeni v kromosomih. Posledica takepoškodbe je uničenje informacije zasintezo ali regulacijo celičnih belja-kovin, kar prav tako lahko povzročiodmrtje celice.

ki sestavlja gene. Sevanje jo lahko poš-koduje. Sicer je res, da se mutacije alispremembe v molekuli DNK nenehnodogajajo, vendar jih celica popravi, čejih ni preveč. Na dan se v vseh celicahčloveškega telesa pojavi vsaj 150.000prelomov molekule DNK. Če je celicaizpostavljena nizkim dodatnim dozamionizirajoče sevanja, se jih pojavi še20–40 zraven, pri visokih dozah pa jedodatnih prelomov bistveno več. Celice spoškodovanimi geni se lahko še vednorazmnožujejo in v organizmu je vednoveč okvarjenih celic. Temu pojavu reče-mo biološko pomnoževanje. Okvare se vtelesu kopičijo in bolezenski znaki selahko pojavijo šele čez nekaj ali celo večdeset let, včasih pa sploh ne. Ena odmožnih posledic je tudi nekontroliranarast in razmnoževanje prizadetih celic,kar vodi do nastanka rakavega tumorja.Običajno je težko z gotovostjo ugotoviti,ali je bolezen res posledica obsevanja alipa kakega drugega rakotvornega dejav-nika, npr. kajenja, pesticidov, pretirane-ga sončenja ali alkohola.

Biološki odziv jeodvisen od doze

Pred kratkim so molekularni biologiugotovili, da se celice na nizke doze ioni-zirajočega sevanja odzovejo popolnomadrugače kot na visoke.

Pri nizkih dozah se v času manj kot eneure sproži tako imenovani prilagoditveniodgovor na stres. Aktivira se skupina večkot stotih genov, ki uravnavajo popravilokromosomov, membran in beljakovin v

celici. Tudi pri odgovoru na višje doze sev celici aktivira velika skupina genov,vendar so ti geni popolnoma drugačni. Toodkritje kaže, da pri odzivu celic na ioni-zirajoče sevanje ne gre enostavno za boljali manj intenziven odziv celic. Celicaočitno loči različno velike doze kot različ-ne vplive. V poskusih so tudi ugotovili, daaktivacija genov za odziv na nizke dozecelico zaščiti pred nadaljnjim učinkom vi-soke doze. Če je bila celica pred obseva-njem z večjo dozo obsevana še z nizkodozo, so ugotovili 20- do 50-odstotnozmanjšanje poškodb molekule DNK.

Razlika med tveganjem inučinkom

Ionizirajoče sevanje ima za živa bitjadve vrsti učinkov:a) DDeetteerrmmiinniissttiiččnnii uuččiinnkkii so tisti, ki se

zgodijo zagotovo, do njih pride tedaj,ko telo prejme dokaj visoke doze se-vanja. Pojavijo se takoj ali v nekajdneh po obsevanosti. Za determini-stične učinke je značilno, da so so-razmerni s prejeto dozo.

b) SSttoohhaassttiiččnnii uuččiinnkkii so tisti, ki se sicerlahko zgodijo, ni pa nujno, odvisni sood naključja in niso sorazmerni s pre-jeto dozo. Običajno se pojavijo šelepo daljšem času in tudi potem, kotelo že zdavnaj ni več izpostavljenododatnemu sevanju. Ta čas je lahkotudi več let.

Deterministični učinki so vezani na akut-no obsevanost, stohastični učinki pa nakronično obsevanost. Stohastični učinkiso posledica drobnih poškodb v genih, kise kopičijo, in ni nujno, da se izrazijo privseh, ki določeno dozo prejmejo. Vendarpa lahko pri določenih posameznikihpovzročijo razvoj rakavega obolenja. Vveliki skupini ljudi, ki je bila izpostavlje-na ionizirajočemu sevanju, bomo verjet-no našteli več primerov bolezni kot v sku-pini, ki obsevanju ni bila izpostavljena.Ker še ne poznamo vseh vzrokov, ki dobolezni privedejo, in dejavnikov, ki bole-zen preprečijo, privzamemo, da je tvega-nje za vsakogar v obsevani skupini večje.

Omejitev dozImamo mnogo dokazov, da doze nad 1 Svv kratkem času povzročajo v organizmihškodljive posledice. Pri dozah, manjšihod 0,1 mSv, tega ne vemo. Kljub temu ve-lja po dogovoru stališče, da je vsaka,tudi najmanjša dodatna doza sevanjazdravju škodljiva. S takega stališča izha-jajo tudi vsi ukrepi varstva pred sevanji.Dodatne doze ionizirajočega sevanja, kismo jim ljudje še lahko izpostavljeni, sodoločene na podlagi sprejemljivosti tve-ganja za stohastične učinke. Ne smemopozabiti, da omejitev dodatne dovoljenedoze na 1 mSv/leto ne pomeni, da bi privečji dozi vsi zagotovo zboleli. Ker meha-nizma nastajanja in popravljanja poš-kodb zaradi ionizirajočega sevanja še nepoznamo v celoti, smo pri dovoljenih do-zah raje bolj previdni kot manj.

Vendar se vedno bolj kaže, da je ta pre-vidnost morda pretirana. Še enkrat botreba dobro preučiti idejo, da ni varnenajnižje doze ionizirajočega sevanja. No-vejši rezultati raziskav v molekularni bio-logiji in statistične analize populacije, kije pri svojem delu izpostavljena višjimdozam kot običajno prebivalstvo, namrečkažejo drugačna dejstva. Življenje ni se-vanju prepuščeno na milost in nemilost,ampak se je nanj prilagajalo milijarde let.

Metka Kralj

raopisjunij 2006

21

Malarija je zdravstveni problem v precej-šnejm delu sveta. S sterilizacijo komarjevmrzličarjev skušajo zmanjšati populacijokomarjev, ki bolezen prenašajo, s tem patudi število na novo obolelih.

Ionizirajoče sevanje ima na celicolahko dva, popolnoma nasprotnaučinka. Lahko povzroči njeno smrtali pa nekontrolirano delitev. Poš-kodbe sluznic, uničenje živčnegatkiva ali sprememba krvne slike soposledica odmiranja celic. Če ni od-mrlo preveč celic, si organizem poobsevanju lahko še opomore. Ne-kontrolirane delitve celic pa pov-zročijo nastanek rakavih tumorjevin širjenje metastaz po telesu. Čenekontroliranih delitev ne moremoustaviti, lahko rakavo obolenjeogrozi življenje. Rakave celice, ki senekontrolirano delijo, lahko uničimoz ionizirajočim sevanjem.

Hormezija pomeni kakršenkoli kori-sten učinek, ki ga pri nizkih koncen-tracijah povzroči dejavnik, ki ima privišjih koncentracijah sicer škodljiveučinke. Možne koristne učinke nizkihdoz ionizirajočega sevanja so v zna-nosti prvič objavili leta 1980. V na-slednjih 25 letih je bilo objavljenihprecej študij, ki so potrjevale t.i. ra-diacijsko hormezijo. Z razvojem mo-lekularne in celične biologije pa po-stajajo tudi načini, s katerimi celicapoveča odpornost proti ionizirajo-čem sevanju, vedno bolj razumljivi.

...... ssoo kkooppaallnniišškkee ppllooššččiiccee llaahhkkoorraaddiiooaakkttiivvnnee??

V začetku 19. stoletja so pogo-sto uporabljali uranov oksid kotbarvni agens za keramiko, por-celan in steklo. Z ustrezno ke-mijsko sestavo z dodatkom urana in sprimerno temperaturo so dobili glazuro vrdeči, oranžni, zeleni, rjavi in celo črnibarvi. Glazuro iz urana so na velikouporabljali v ZDA v dvajsetih in tridese-tih letih prejšnjega stoletja, saj je bilauranova rumena pogača kot stranskiprodukt pri pridobivanju radija zelo po-ceni. Po drugi svetovni vojni je vlada ZDAprevzela vsa nahajališča urana, vendar jeuporaba omenjene glazure vnovič zacve-tela v letih 1950–1960. Z radiološkegavidika ploščice z uranovo glazuro nepredstavljajo omembe vrednega tvega-nja, vendar jih danes ne izdelujejo več,saj se uporabljajo drugi materiali zapridobivanje želenih odtenkov ploščic,čeprav lahko v nekaterih starih kopalni-cah še najdemo omenjene ploščice.

…… ssoo bbiillee vvččaassiihh ttuuddii zzoobbnnee pprrootteezzee rraaddiiooaakkttiivvnnee??

V štiridesetih letih prejšnjega stoletjaso izdelovalci dodajali uran porcelana-stemu prahu, iz katerega so izdelovali

proteze, da bi zaradi lastnosti uranaproteza dobila videz pravih zob.

Meritve količine urana v porcelanu so po-kazale, da je le-ta variiral od 3,6 Bq/kgpa do 5600 Bq/kg. Podali so tudi oce-no doze, ki bi jo prispevala proteza izporcelana, ki bi vsebovala 0,1 % urana.Enoletna doza k ustnim mišicam bi bila6 Sv zaradi delcev alfa in 28 mSv zaradidelcev beta. Iz poročila NCRP (Nacional-no združenje za zaščito pred sevanjemZDA) izhaja, da so izdelovalci prenehalidodajati uran v porcelan šele leta 1986.

…… jjee rraaddiiooaakkttiivveenn llaahhkkoo ttuuddii nnaakkiitt??

Nakit cloisonné, ki izvira iz Tajske, izde-lujejo tako, da najprej naredijo želenoobliko iz zlatih žičk. Nato v prostor, ki gatvorijo omenjene žičke, vlijejo raztopljeno

steklo. Različne barve, ki jih do-bijo, so posledica oksidacije ko-vin, ki jih dodajo v raztopino. Zarumeno ali zlato barvo so upo-rabljali uranov oksid. Ko so leta1983 ugotovili, da so nekaterikosi rumeno-oranžne barve ome-njenega nakita radioaktivni, jeomenjeni nakit pod drobnogledvzelo Nacionalno združenje zazaščito pred sevanjem, ki jezahtevalo prepoved uvoza naki-ta iz Tajvana, tako da omenjeninakit v rumeno-oranžni barvi niveč v prodaji. Doza, ki bi jo lah-ko dobili pri nošenju omenje-nega nakita, je ocenjena napribližno 70 �Sv/uro na koži

ob predpostavki, da nakit vsebuje 7 %urana. Doza na kožo bi bila 40 mSv, čebi nosili omenjen nakit 10 ur na teden,52 tednov na leto.

…… ssoo llaahhkkoo rraaddiiooaakkttiivvnnii ttuuddii iizzddeellkkii iizz ppoorrcceellaannaa??

Na sliki sta porcelanast krožnik in skledaizdelovalca Fiesta. V obeh primerih so gla-zuri dodali uran, saj le-ta povečuje sijaj,po čemer je omenjeni porcelan slovel. Priporcelanu fiesta so bile dodane količinemerljive. Porcelan so izdelovali v več bar-vah. Najbolj cenjena je bila rdeča, saj jebila tudi najdražja, predvsem zaradistroškov izdelave. Želeno rdečo barvo sodosegli z dodajanjem uranovega oksida kglazuri. Ocene so pokazale, da je en samkrožnik vseboval 4,5 grama urana. Podrugi svetovni vojni so zaradi zaseženih

raopisjunij 2006

22

ALI STE VEDELI, DA …

‘’... so nekoč izdelovali

radioaktivne zobne proteze? Da so uran dodajali barvam,

s katerimi so barvali keramičneploščice, porcelan in druge

keramične izdelke? Da je lahko radioaktiven tudi nakit in

da še danes lahko najdete steklene izdelke z dodatki urana?

zalog urana proizvodnjo porcelana z do-datkom urana opustili. Po letu 1959 jeproizvodnja rdečega porcelana spet ste-kla, le da so tokrat uporabljali osiroma-šeni uran. Raziskave so pokazale, da jehitrost doze na površini krožnika od 5do 150 �Sv/uro in do 3 �Sv/uro na raz-dalji enega metra. In še kot zanimivost:na največjem spletnem bazarju e-Baylahko za 52 dolarjev kupite lestenec, kiga proizvaja Fiesta in je živo rdeče barve,proizvedene z dodatkom urana.

…… vvaazzeelliinnsskkoo sstteekklloo vvsseebbuujjee uurraann??

Rumeno-zeleno steklo, ki ga vidimo nasliki, ima značilno zeleno in rumenobarvo zaradi dodanega urana. Najboljzanesljiv način, da ugotovimo prisot-nost urana v steklu, je osvetlitev steklaz ultravijolično svetlobo.

Če steklo zažari v močni zeleni barvi,kot na sliki, potem steklo vsebuje uran.Seveda obstajajo tudi izjeme.

Uran so uporabljali za barvanje steklavse od leta 1830 do druge svetovne voj-ne. Po letu 1959 so začeli uporabljatiosiromašeni uran. Danes še vedno ne-kaj podjetij izdeluje vazelinsko steklo,vendar le za okrasne izdelke.

In kakšno obsevanost lahko povzročitak izdelek?

Za primerjavo vzamemo obsevanost za-radi sevanja gama iz naravnega ozadja:10 nSv/uro.

…… vvsseebbuujjeejjoo nneekkaatteerree ffrrnniikkoollee uurraann??

Na sliki sta prikazani dve rumeni frni-koli. Pri eni je barva posledica dodane-ga urana. To je lepo vidno na spodnjisliki: frnikola, ki vsebuj uran, zažaripod UV-svetlobo, frnikola, ki urana nevsebuje, pa ne. Vsebnost urana je takomajhna, da z radiološkega vidika nepredstavlja tveganja.

…… ssoo vvžžiiggaallnnee ssvveeččkkee vvsseebboovvaallee rraaddiiooaakkttiivvnnee iizzoottooppee??

V štiridesetih letih prejšnjega stoletjaso nekatere svečke, ki so jih uporabljaliza vžig pri avtomobilih, vsebovale polo-nij-210, ki je radioaktiven material, dom-nevno zaradi ionizacije zraka.

…… ssoo rrooččnnee uurree nneekkoočč vvsseebboovvaallee rraaddiijj??

Da bi lahko odčitavali čas tudi v temi,so številčnico na uri prebarvali z radi-jem, ki je radioaktiven element in jezaradi emitiranja delcev � povzročilsvetlikast videz, zato so lahko odčita-vali čas tudi ponoči.

…… jjee ttuuddii ččiissttiilleecc pprraahhuu zzaa ggrraammooffoonnsskkee ppllooššččee llaahhkkoo rraaddiiooaakkttiivveenn??

Velik sovražnik gramofonskih plošč jeprah. Za odstranjevanje prahu so upo-rabljali posebne čistilce, da ne bi poš-kodovali plošč. Eden takih je bil čistilec,ki je bil posut z radioaktivnim poloni-jem, ki je čistilec rahlo naelektril, takoda se je prah lažje ujel. Ker je polonijkratkoživ, je bila zato življenjska dobatakih čistilcev le nekaj let.

…… vvsseebbuujjeejjoo rraaddiiooaakkttiivvnnee iizzoottooppee ttuuddii jjaavvlljjaallnniikkii ppoožžaarraa??

Običajno vsebujejo sevalce alfa, ki za-radi svojega naboja močno ionizirajookoliški zrak. Večina teh detektorjev vse-buje Am-241. Tipične aktivnosti so reda104 Bq, doza na razdalji enega metra jeocenjena na približno 0,4 nSv/uro.

Du{an ^ali~

raopisjunij 2006

23

18 nSv/uro

2 nSv/uro

0,5 nSv/uro

RRaazzddaalljjaa

1/3 m

1 m

2 m

9 nSv/uro

1 nSv/uro

0,25 nSv/uro

KKoozzaarreecc DDeekkoorraattiivvnnii pprreeddmmeett

Odkritjerentgenskesvetlobe inradioaktivnihsnovi

Wilhelm Konrad Röntgen je ko-nec leta 1895 prvi opisal, razi-skal in predstavil do takrat nez-nane žarke, ki so jih kasneje poodkritelju poimenovali rentgen-ska svetloba. Tako strokovnakot širša javnost sta bili nadodkritjem takoj očarani, saj jerentgenska svetloba prodrlaskozi človeško telo in izrisalaobrise okostja na fotografskiplošči. Ta lastnost je rentgenskisvetlobi odprla vrata v medicin-sko diagnostiko. Uveljavilo seje prepričanje, da uporaba rent-genske svetlobe ne more imeti negativ-nih učinkov, saj jo človeška čutila ne zaz-najo in ne povzroča nikakršnih bolečin.

Prekomerne izpostavljenosti rentgenskisvetlobi že v začetku leta 1896 nisobile redke, saj so tako Thomas Edison,Nikola Testa kot tudi Emil Grubbe opo-zarjali na možne poškodbe oči in kože.Ekspozicijski časi diagnostičnih rent-genskih posegov so zaradi nizkih nape-tosti na rentgenski cevi namreč trajalitudi več kot 60 minut. Tudi številna po-ročila o vnetjih, opeklinah, epilaciji indrugih sevalnih poškodbah navdušenjanad uporabo rentgenske svetlobe nisozmanjšala. Globoko zakoreninjenostprepričanosti o neškodljivosti rentgen-ske svetlobe so podpirale teorije, ki sopopolnoma zanikale posledice pre-komerne izpostavljenosti oziroma soškodljive posledice pripisovale posa-meznikovi preobčutljivosti. Na žalost jetako pojmovanje privedlo do tega, daje za marsikaterega radiologa spozna-nje in zavedanje o resničnih posledi-cah prekomerne izpostavljenosti prišloprepozno. Epidemiološke raziskave po-trjujejo, da je bila smrtnost zaradi rakapri britanskih radiologih, ki so v svojistroki začeli delati pred letom 1920, za

tri četrtine večja kot pri kon-trolni skupini zdravnikov dru-gih strok.

Nekaj tednov po odkritju rent-genske svetlobe je Henri Bec-querel odkril naravno radioak-tivnost, leta 1898 pa sta zakon-ca Marie in Pierre Curie odkrilaše radioaktivno snov radij.Uporaba radija se je hitro razši-rila, saj je v javnosti veljalo pre-pričanje, da je radij univerzalnozdravilo za vse bolezni, in soga zato kot takega širom upo-rabljali. Zavedanje o nevarno-stih, ki jih je prinesla uporabaradioaktivnih snovi, pa ni biloprav nič večje kot pri rentgen-ski svetlobi. Prenašanje radio-aktivnih snovi brez ustreznezaščite je pogosto povzročalovnetja in opekline na koži, tudi

Becquerel in Curie pri tem nista bilaizjema. Šele številna obolenja in smrtdelavcev, ki so med prvo svetovno vojnonanašali radioaktivne svetilne barve sčopiči, ki so jih zaradi večje učinkovito-sti oblikovali z ustnicami in tako zaužilivelike količine radija, so bila prvo re-snejše opozorilo, ki ga ni bilo mogočespregledati.

Začetki varstvapred sevanji

V začetnem obdobju uporabe rentgen-ske svetlobe in radioaktivnih snovi jebilo navdušenja več kot znanja in le po-časi so prodirala spoznanja o nevarno-stih in tveganju. Eden najpomembnejšihpionirjev varstva pred sevanji je bil bo-stonski zdravnik in zobozdravnik Wil-liam Rollins. V letih med 1900 in 1904je objavil več kot dvesto prispevkov, vkaterih je pozival zdravnike k uporabikrajših ekspozicijskih časov in predlagalvrsto tehničnih izboljšav, s katerimi bi

raopisjunij 2006

24

VARSTVO PRED SEVANJI

‘’Varstvo pred sevanji se je

oblikovalo postopoma na podlagidružbene sprejemljivosti tveganj inzavedanja o učinkih sevanj na eni

strani in koristi, ki jih uporaba prinaša, na drugi. Organizacijsko

prelomnico v zgodovini varstvapred sevanji je prinesel drugi

mednarodni kongres radiologov vStockholmu leta 1928. Ustanovljenje bil Mednarodni odbor za varno

uporabo žarkov x in radija, predhodnik Mednarodne komisije

za varstvo pred sevanji.

Rentgenska slika roke, ki jo je konec 19. st.naredil William Röntgen.

bilo mogoče zmanjšati izpostavljenostzdravstvenega osebja in preiskovancev.Prvi je uporabljal zaščitna ohišja zarentgenske cevi in zaslanjanje koristne-ga snopa rentgenske svetlobe. Predpo-stavil je, da sta zaščita in zaslanjanjeustrezna, če fotografska plošča zaradiizpostavljenosti sipani rentgenski svet-lobi ne potemni v sedmih minutah. Obupoštevanju navedenega lahko približ-no ocenimo, da bi to pomenilo letnoefektivno dozo 35 Sv.

Do sredine dvajsetega stoletja so izho-dišča varstva pred sevanji temeljila nazagotavljanju odsotnosti takojšnih po-sledic izpostavljenosti, torej determini-stičnih učinkov. Stohastičnih posledic,kot so rak in dedni učinki, torej zakasnje-nih učinkov, pa niso poznali. Tako soomejitve opredeljevali z navajanjem de-leža izpostavljenosti, ki povzroči vnetjekože ali eritem. Ameriški fizik ArthurMutscheller je leta 1925 na podlagispremljanja zdravstvenega stanja osebjarentgenskega oddelka predlagal meseč-no omejitev na ravni ene stotinke tiste iz-postavljenosti, ki povzroči vnetje kože.Približno lahko ocenimo navedeno ome-jitev z letno efektivno dozo 700 mSv.

Mednarodne organizacije za varstvo pred sevanji

Organizacijsko prelomnico v zgodovinivarstva pred sevanji je prinesel drugimednarodni kongres radiologov v Stoc-holmu leta 1928. Ustanovljen je bilMednarodni odbor za varno uporabožarkov x in radija (International x-rayand Radium Protection Committee –IXRPC). Vsebinsko je Odbor gradil ukre-pe varstva pred sevanji zgolj na pripo-ročilih o povečanju telesnih aktivnostina svežem zraku. Razvoj jedrske tehno-logije po koncu druge svetovne vojne jeprisotnost ionizirajočih sevanj razširiltudi v dejavnosti zunaj zdravstva. Temudejstvu je leta 1950 sledilo preobliko-vanje in preimenovanje IXRPC v Medna-rodno komisijo za varstvo pred sevanji(International Committee on Radiologi-cal Protection – ICRP).

Ameriški, kanadski in britanski stro-kovnjaki so na sestanku leta 1949

poenotili stališča, da obstaja verjet-nost za tveganje tudi pri nižjih ravnehizpostavljenosti, vendar le nad določe-nimi vrednostmi. Tako so predlagalivpeljavo t. i. dovoljenih vrednosti izpo-stavljenosti, pod katerimi naj ne bibilo škodljivih posledic. Dogovorili sose tudi o poenotenju postopkov meri-tev izpostavljenosti ter vpeljavi dvehkoličin, in sicer aabbssoorrbbiirraannee ddoozzee ineekkvviivvaalleennttnnee ddoozzee, ki upošteva učinkerazličnih vrst sevanja.

Prve študije preživelih po jedrskiheksplozijah v Hirošimi in Nagasakijuso sprožile spremembe izhodišč vars-tva pred sevanji. Leta 1958 je Komisijana podlagi sicer napačnih sklepov opovzročenih genetskih spremembahpredlagala mejno vrednost letne doze50 mSv za poklicno izpostavljenost.Povečana pojavnost raka med prežive-limi po jedrskih nesrečah je v šestde-setih letih prejšnjega stoletja utrdilanapovedi, da lahko tudi nizke ravni iz-postavljenosti povzročijo razvoj raka.Ker so podatki temeljili skoraj izključnona izpostavljenostih pri visokih dozahin doznih hitrostih, so tveganje prinizkih dozah ocenili z ekstrapolacijoin sprejeli linearni model povezavemed dozo in pojavom posledic, karpomeni, da tveganje obstaja tudi prinajnižjih dozah.

Komisija je v publikaciji št. 26 iz leta1977 predlagala omejevanje doz napodlagi tveganj ter vpeljala efektivnodozo, ki omogoča primerjavo neenako-mernih izpostavljenosti telesa. Zato souvedeni utežni faktorji tkiva, ki oprede-ljujejo relativno raven občutljivosti po-sameznih organov ali tkiv. V navedenipublikaciji so predstavljena tudi temeljnanačela za omejevanje izpostavljenosti,in sicer upravičenost, optimizacija inmejne vrednosti.

raopisjunij 2006

25

Linac – linearni pospeševalnik za obsevanje pacientov na Onkološkem inštitutu

Rentgensko slikanje je že dolgo ena odosnovnih metod radiološke diagnostike vmedicini.

Leta 1991 je Komisija s publikacijo št. 60dotedanji sistem za omejevanje doz raz-širila v sistem celotnega varstva predsevanji, ki upošteva tudi omejitve zaradipotencialnih izpostavljenosti. Na podlaginovih znanstvenih ugotovitev je Komisijazgornjo mejo za poklicno izpostavljenostznižala s 50 mSv na 20 mSv na leto. Vposebnih razmerah je ta doza lahko pre-sežena, vendar ne sme presegati 50 mSvna leto, s pogojem, da povprečje v pe-tih letih ne presega 20 mSv na leto.Ne glede na mejno efektivno dozo paje mejna ekvivalentna doza za roke,podlahti, stopala in gležnje 500 mSv,za očesne leče 150 mSv in za kožo500 mSv na leto. Mejna doza za izpo-stavljenost posameznikov iz prebivals-tva je ostala nespremenjena glede napriporočilo iz leta 1977, in sicer 1 mSv.V posebnih razmerah je dovoljeno todozo preseči, pod pogojem, da se vnaslednjih petih letih izravna do pov-prečja 1 mSv.

Predpisi varstva pred sevanji

Varstvo pred sevanji je danes trdnovgrajeno v mednarodno okolje z Medna-rodnimi temeljnimi varnostnimi standar-di za varstvo pred ionizirajočimi sevanjiin za varnost virov sevanj (InternationalBasic Safety Standards for Protectionagainst Ionizing Radiation and for theSafety of Radiation Sources), ki jih pri-pravlja Mednarodna agencija za atom-sko energijo. V Evropski uniji področjeurejajo pravno zavezujoči predpisi sskupnim imenom EURATOM. Tako enikot drugi sledijo priporočilom Komisijeiz publikacije št. 60.

V Sloveniji je bil leta 2002 sprejet Zakono varstvu pred ionizirajočimi sevanji injedrski varnosti (zadnje uradno prečišče-no besedilo je objavljeno v Uradnem li-stu RS št. 102/2004). S tem predpisomso bile v slovenski pravni red prenešenevsebine evropskih direktiv o osnovnihstandardih varstva pred sevanji (96/29EURATOM), varstvu preiskovancev vzdravstvu (97/43 EURATOM) in varstvuzunanjih izvajalcev dejavnosti (90/641EURATOM) ter vsebine priporočil Med-narodne agencije za atomsko energijo.

Vsebino zakona opredeljuje deset načel,in sicer:

•• CCeelloovviittoosstt: Država mora pri sprejema-nju predpisov, odločanju v upravnihzadevah in izvajanju nadzora zagoto-viti ukrepe za preprečitev škode zazdravje ljudi in radioaktivne kontami-nacije življenjskega okolja.

•• UUpprraavviiččeennoosstt: Izvajanje dejavnosti, kipovzroča izpostavljenost, je trebapredhodno upravičiti glede na gospo-darske, družbene ali druge učinke vprimerjavi s škodo za zdravje ljudi.

•• OOppttiimmiizzaacciijjaa: Vsaka sevalna dejav-nost sme povzročiti izpostavljenost lena ravni, ki je tako nizka, kot jo jemogoče doseči z razumnimi ukrepiob upoštevanju gospodarskih in druž-benih dejavnikov.

•• MMeejjnnee ddoozzee: Pri izvajanju dejavnosti,kjer izpostavljenost presega mejnovrednost za posameznike iz prebi-valstva, mora biti zagotovljeno zmanj-šanje izpostavljenosti tako, da vsotaprejetih doz ne presega določenihmejnih doz.

•• MMiirroolljjuubbnnaa uuppoorraabbaa: Jedrske snovi terjedrske tehnologije je treba uporab-ljati tako, da so izpolnjene obveznostimednarodnih sporazumov o prepre-čevanju širjenja jedrskega orožja inda se prepreči nepooblaščeno razpo-laganje z jedrskim blagom in izrablje-nim gorivom.

•• PPrriimmaarrnnaa ooddggoovvoorrnnoosstt: Za varstvopred ionizirajočimi sevanji je odgovo-ren uporabnik vira sevanja.

•• PPoovvzzrrooččiitteelljj ppllaaččaa: Uporabnik vira se-vanja krije stroške ukrepov za zago-tavljanje varstva pred ionizirajočimisevanji, vzdrževanja pripravljenosti naizredne dogodke in odprave njihovihposledic ter izvajanja intervencijskihukrepov.

•• PPrriipprraavvlljjeennoosstt: Upravljavci sevalnih injedrskih objektov morajo biti priprav-ljeni za izvedbo intervencijskih ukre-pov za primer izrednih dogodkov.

•• SSuubbssiiddiiaarrnnoosst: Sredstva za odpravoposledic izrednega dogodka zagotovidržava, če povzročitelj ni določljiv.

•• JJaavvnnoosstt: Podatki o radioaktivnosti vokolju, o izpostavljenosti posamezni-kov iz prebivalstva ter o postopkih indejavnostih državnih organov izvajal-cev javnih služb in nosilcev poobla-stil, ki se nanašajo na varstvo predionizirajočimi sevanji, so javni.

Varstvo pred ionizirajočimi sevanji je vzakonu opredeljeno kot nabor tehnič-nih in organizacijskih ukrepov, s kate-rimi se zagotavljata varstvo ljudi takopri uporabi virov sevanja in pri izvaja-nju dejavnosti na območju naravnih vi-rov sevanja kot tudi med izvajanjemintervencijskih ukrepov ter pri sanacijiposledic izrednega dogodka. V sistemvarstva sodijo tudi ukrepi sevalne var-nosti, s katerimi se doseže varno obra-tovanje objekta, preprečuje izrednedogodke ali ublaži posledice teh do-godkov ter zagotovi varstvo izpostav-ljenih delavcev, prebivalstva in okolja.

Damijan [krk

raopisjunij 2006

26

V Sloveniji imamo okoli 350 vi-rov sevanja, ki jih uporabljamoza diagnostiko in terapijo v me-dicini, okoli 350 virov, ki jih upo-rabljamo za diagnostiko v zoboz-dravstvu, okoli 350 virov v indu-striji in še nekaj virov, ki se upo-rabljajo v raziskovalne namene.Sevanju virov so izpostavljenidelavci, ki vire uporabljajo v de-lovnem procesu, in prebivalci,bodisi kot pacienti ali kot na-ključni mimoidoči. Cilj varstvapred sevanji je, da je čim manjljudi obsevanih in da so dozeobsevanosti ljudi čim nižje. Dabi to uresničili, je sistem varstvapred sevanji zasnovan večplast-no. Sestavljajo ga:•• izdaja dovoljenj za izvajanje

sevalne dejavnosti in dovo-ljenj za uporabo virov sevanja,

•• redni neodvisni strokovninadzor virov sevanja,

•• osebna dozimetrija delavcev,•• izobraževanje delavcev,•• zdravniški pregledi delavcev,

ki delajo z viri sevanj,•• varstvo pacientov.

Pridobitev dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenj za uporabo virov sevanja

V sklopu pridobivanja dovoljenj je trebaupravnemu organu predložiti doku-mentacijo o dejavnosti, ki jo nameravauporabnik izvajati, in o lastnostih virovsevanja. Večino informacij vsebujeOcena varstva izpostavljenih delavcev(OVID), ki jo običajno izdela pooblaščeniizvedenec varstva pred sevanji. OVIDje nov dokument, ki ga pred novim Za-konom o varstvu pred ionizirajočimisevanji in jedrski varnosti (ZVISJV, Ur. l.RS št. 102/04, UPB-2) nismo poznali.

V dokumentu je natančno opisana de-javnost z viri sevanj, nevarnosti, ki sepojavljajo pri tej dejavnosti, varnostnisistemi, doze, ki jih bodo prejeli delavciin prebivalci, opisani so potencialni do-godki in doze, ki bi jih ob teh dogodkihprejeli delavci ali prebivalci. Da OVID nile še eden od papirjev, ki nimajo pomena,so zaslužni predvsem upravni organi, kiso dokument vzeli resno in upoštevajopriporočila pooblaščenih izvedencev zaizboljšanje varstva pred sevanji, ki so na-vedena v ocenah varstva izpostavljenihdelavcev. Dodatno težo dokumentu da-jejo inšpekcije, ki jih glede na informa-cije iz OVID inšpekcijski organi pogostoizvajajo.

Pri pridobivanju dovoljenj v medicini jetreba upravnemu organu predložititudi program radioloških posegov, kiobravnava obsevanost pacientov. Vprogramu so opisani postopki, po ka-terih poteka diagnostika, in doze, ki jihbodo prejeli pacienti. Doze pacientov z

novo diagnostično opremo na-raščajo in so v primerjavi z doza-mi delavcev bistveno večje.Poleg tega pri pacientih nepoznamo dozne omejitve kotpri delavcih (efektivna doza20 mSv letno), zato je zelo po-membno, da že v postopkupridobivanja dovoljenj izloči-mo slabo prakso.

Redni neodvisni strokovni nadzor virov sevanja

V sladu z zakonodajo moravsak vir v rokih, ki jih pred-pisuje zakonodaja (večinomaenkrat letno), pregledati neod-visni pooblaščeni izvedenecvarstva pred sevanji. Ob pre-gledu je treba preveriti vse vi-

dike varstva pred sevanji, varnostnesisteme in strukturno zaščito, izvestimeritve hitrosti doz in kontaminacije,pri virih v medicini pa preveriti tudi ka-kovosti medicinskega diagnostičnegasistema. Redne preglede virov sevanjaizvajajo strokovnjaki Zavoda za varstvopri delu, d. d., (ZVD) in strokovnjakiInštituta Jožef Stefan (IJS). Dolgoletnatežava, ki je izhajala iz neodvisneganadzora pooblaščenih izvedencev, jebilo njihovo razumevanje lastne vlogekot inšpekcijskega organa. Stanje jeposledica dejstva, da inšpekcijskeslužbe dolga leta niso mogle v celotiopravljati svojih nalog zaradi premajh-nega števila inšpektorjev in so marsik-daj del nalog opravljali pooblaščeni iz-vedenci. S spremembo zakonodaje indvema inšpekcijskima organoma, Upra-vo RS za varstvo pred sevanji, ki je pri-stojna za vire v medicini in veterini, terUpravo RS za jedrsko varnost, ki skrbiza vire v industriji in raziskovalni dejav-nosti, se je položaj bistveno izboljšal.

raopisjunij 2006

27

VARSTVO PRED SEVANJI V PRAKSIali dobre in slabe strani sistema varstva pred ionizirajočimi sevanji v Sloveniji

‘’Sistem varstva pred sevanji je

zasnovan večplastno. Za izvajanjesevalne dejavnosti ali uporabo

radioaktivnega vira je najprej trebapridobiti dovoljenje pristojnih

organov. Vsi imetniki virov morajozagotoviti reden neodvisen

strokovni nadzor virov sevanja, izpostavljene delavce vključiti v

sistem osebne dozimetrije, poskrbeti za izobraževanje

in zdravniške preglede delavcev,poskrbljeno pa je tudi za varstvo

pacientov.

Kljub temu v podjetjih in bolnišnicahvlogo pooblaščenega izvedenca za var-stvo pred sevanji še vedno pogostorazumejo kot inšpekcijsko. Naloga poob-laščenega izvedenca seveda ni inšpekci-ja, temveč predvsem pomoč uporabnikuin upravnemu ali inšpekcijskemu organu.Z uveljavitvijo ZVISJV te vloge postajajobolj jasne.

Osebna dozimetrija delavcev

Osebne doze delavcev, ki delajo z viri se-vanj, je treba redno spremljati, kar izva-jamo z osebno dozimetrijo. V Sloveniji jev sistem osebne dozimetrije zajetih okoli4.500 delavcev. Večino dozimetrije zadelavce v medicini in industriji izvajapooblaščeni dozimetrični servis Zavodaza varstvo pri delu, d. d. Iz dolgoletneganadzora lahko ugotovimo, da se doze de-lavcev postopoma zmanjšujejo vse odčernobilske nesreče in da v normalnihrazmerah ni delavcev, ki bi presegli letnoomejitev 20 mSv. Z vpeljavo termolumi-niscentne dozimetrije1, ki je nadomestilafilmsko2, se je zmanjšalo tudi število do-zimetrov, ki jih uporabniki niso vrnili, inna ta način ni bilo podatka o dozi de-lavca. Pri filmski dozimetriji je bil deležnevrnjenih dozimetrov celo do 10 %, pritermoluminiscentni je okoli 1 %.

Izobraževanje delavcev

Slovenija je ena od redkih držav, kizahteva redno preverjanje usposoblje-nosti delavcev z viri ionizirajočih se-vanj. Program predpisuje Pravilnik oobveznostih izvajalca sevalne dejavno-sti in imetnika vira ionizirajočih sevanj(Ur. l. RS št. 13/04), izvajata pa ga obepooblaščeni organizaciji, ZVD in IJS.Takšno rešitev nam zavidajo številnedržave, saj je prav znanje in ozavešča-nje delavcev temelj za varno delo z virisevanj in visoko varnostno kulturo.Mednarodna zveza društev za varstvopred ionizirajočimi sevanji (IRPA – Inter-national Radiation Protection Associa-tion) se trudi in priporoča, da bi v vsehdržavah vzpostavili obvezno perma-nentno usposabljanje delavcev z virisevanj. V praksi pa se srečujemo z od-porom delavcev, ki ne vidijo pravegasmisla v izobraževanju, predvsem čejim izvajalec usposabljanja ne zna pribli-žati teme in jim predstaviti nevarnosti,ki jih lahko povzroči neustrezno varstvona delovnem mestu.

Zdravniški pregledi delavcev, ki delajo z viri sevanj

Delavci, ki delajo z viri sevanj, morajobiti pod rednim zdravniškim nadzorompooblaščenega specialista medicinedela, prometa in športa. Pogostost pre-gledov predpisuje Pravilnik o izvajanjuzdravstvenega nadzora izpostavljenihdelavcev (Ur. l. RS št. 2/04). Pravilnikzahteva letne preglede za delavce, ka-terih letna izpostavljenost lahko prese-že 3/10 vrednosti mejne efektivne dozeoziroma 6 mSv (razred A3 izpostavlje-nih delavcev) in triletne za delavce, prikaterih je zelo malo verjetno, da bo iz-postavljenost presegla to vrednost(razred B3 izpostavljenih delavcev) Nepredvideva pa več rednih testov kro-mosomskih aberacij4 vsako peto leto.Povezavo med kromosomskimi abera-cijami in dozo je namreč težko, če neže nemogoče, vzpostaviti pri dozah,manjših od 100 mSv, in priporočilamednarodnih združenj, ki se ukvarjajoz varstvom pred sevanji, pravijo, da setesti kromosomskih aberacij izvajajo lev primerih, ko gre za izpostavljenost,večjo od 100 mSv. Ker je metoda draga,obstaja bojazen, da je v Sloveniji zara-di izredno redkih dogodkov ne bomovzdrževali. Trenutno metodo vzdržujejona ZVD in na Inštitutu za medicinodela, prometa in športa.

Varstvo pacientov

Pacienti lahko pri eni diagnostični pre-iskavi z virom sevanja prejmejo takšnodozo, kot je v vsem svojem poklicnemdelu z viri sevanj ne prejme delavec zviri sevanj. Zato je zaščita pacientovzelo pomembna. Veliko vlogo na tempodročju ima Uprava RS za varstvopred sevanji (URSV) pri Ministrstvu zazdravje, ki je v preteklih letih izvedlaveč projektov, s katerimi je ugotovila,kakšne doze prejemajo pacienti pridiagnostičnih posegih po bolnišnicahin zdravstvenih domovih v Sloveniji.Doze se pri enaki preiskavi lahko medzdravstvenimi ustanovami razlikujejotudi za faktor 10. Iz rezultatov je URSVSdoločila diagnostične referenčne ravni,to je ravni doze, ki naj bi pri posameznipreiskavi z viri sevanj ne bile preseže-ne. Naslednji korak bo ugotavljanjevzrokov, zakaj so ponekod doze pacien-tov večje od referenčnih ravni.

Praktični problemi sistema varstva pred sevanji v Sloveniji

Sistem varstva pred sevanji v Slovenijije dobro zastavljen, v praksi pa se, žal,kažejo tudi nedoslednosti in nesklad-ja. Težave ponudnikov storitev na po-dročju varstva pred sevanji so bile žeomenjene. Strokovno izvajata varstvopred sevanji dve pooblaščeni neodvisniorganizaciji, kar načeloma zagotavljaminimalno konkurenco na tem področju.V praksi pa sta ponudnika zaradi raz-lične narave obeh organizacij (zasebnopodjetje in javni raziskovalni zavod) vneenakopravnem položaju in vse kaže,da podjetje, ki sredstva za svoje delo-vanje pridobiva izključno s prodajostoritev na trgu, bitke s ceno ne bomoglo vzdržati. Težava je velika, saj nata način ne bomo mogli obdržati potreb-nega števila strokovnjakov v Sloveniji.V zadnjih treh letih je ZVD že moralzmanjšati število zaposlenih strokovnja-kov na področju varstva pred sevanjiza tretjino, grozi pa celo ukinitev dolo-čenih dejavnosti.

S stališča uporabnikov gotovo ni zaže-leno monopolno opravljanje dejavnostivarstva pred sevanji, saj to kaj hitrolahko vodi v dvig cen in padec kakovo-sti storitev in celotnega nivoja varstvapred sevanji, ki je v Sloveniji, to mora-mo priznati, danes na zavidljivo visokiravni. Težave in nedoslednosti na po-dročju varstva pred sevanji bi bilo trebačim prej sistemsko urediti in zagotovitienake možnosti in pogoje za delo vsemponudnikom storitev, uporabnikom pamožnost izbire izvajalca storitev pokonkurenčnih cenah.

Gregor Omahen

1 Merjenje prejete doze sevanja s pomočjotermoluminiscence, to je pojava, pri kate-rem določeni kristali, ki so bili predhodnoobsevani z ionizirajočim sevanjem, oddjajosvetlobo, če jih segrevamo nad 300 oC.

2 Merjenje prejete doze sevanja s pomočjofotografskega filma, ki potemni sorazmer-no s prejeto dozo.

3 Letna izpostavljenost za delavca iz razreda Alahko preseže tri desetine vrednostni pred-pisanih mejnih doz, izpostavljenost delav-cev iz razreda B pa ne presega te vrednosti.

4 Sprememba oblike ali velikosti kromosoma– nosilca genov v jedru celice.

raopisjunij 2006

28

Varstvo pred sevanji predvsem za jedrskoindustrijo

Celotni sistem varstva pred se-vanji se je začel razvijati inuveljavljati skupaj s širjenjemuporabe radioaktivnih virov vmedicini in se je kasneje z raz-vojem jedrske tehnologije innaraščajočo proizvodnjo jedr-ske energije razširil na celotnopodročje uporabe jedrskih teh-nologij in uporabe umetnih ra-dioaktivnih virov. Države sorazvile zakonodajo, ki ureja topodročje, in jo nadgradile s si-stemom nadzora in kontrolepreko pristojnih upravnih ininšpekcijskih organov.

Za učinkovit sistem nadzora je izrednopomembno, da povsem jasno opredeli,kaj sodi v sistem nadzora in kaj je zunajtega sistema, oziroma da definira, kak-šne aktivnosti so še pod nadzorom inkakšne so aktivnosti, pod katerimi nad-zora ni oziroma ga lahko opustimo. Vsistemu nadzora nad viri ionizirajočegasevanja je obseg nadzora opredeljen znivoji izvzetja (exemption levels) in nivojiopustitve (clerance levels) ter pojmi, kotso izključitev (exclusion), izvzetje (exem-ption) in opustitev (clearance).

IIzzkklljjuuččiitteevv se nanaša na naravne vireionizirajočega sevanja, ki jih zaradi nji-hove narave ni mogoče nadzirati inkontrolirati. V to kategorijo uvrščamopredvsem kozmično sevanje, sevanjelastnega telesa in podobno.

IIzzvvzzeettjjee se nanaša na radioaktivne vire,ki zaradi nizkih aktivnosti in s tem pove-zanega majhnega tveganja, ki ga pred-stavljajo, sploh niso uvrščeni v sistemnadzora nad ionizirajočim sevanjem.

OOppuussttiitteevv pa se nanaša na radioaktivnevire, nad katerimi zaradi nizkih aktivno-sti opustimo nadzor.

Sistem uporablja različne vred-nosti aktivnosti za izvzetje radio-aktivnih virov iz nadzora in zaopustitev nadzora nad viri. She-matična ponazoritev sistema jeprikazana na sliki. Iz sistemanadzora so izključeni vsi viri iznaravnega ozadja in izvzeti viri,katerih aktivnosti so manjše odpredpisanih ravni izvzetja. Obi-čajno gre tu za vire zelo nizkihaktivnosti kot npr. viri za umer-janje ipd. Vsi ostali umetnoproizvedeni viri so pod nadzo-rom in opustitev nadzora jemogoča le, če je aktivnost virapod nivojem opustitve oziromapod nivojem za dovoljene izpu-ste, če imamo opravka s te-kočimi ali plinastimi snovmi.Pri tem ni odveč omeniti, da ve-čina doze, ki jo letno prejme-mo, izvira iz naravnih virov, inle manjši del doze lahko pripi-šemo sevanju iz umetnih virov.S sistemom varstva pred seva-

nji nadziramo torej le manjši del seva-nja, ki smo mu izpostavljeni. Za ta del

raopisjunij 2006

29

NEDOSLEDNOSTI V SISTEMU VARSTVA PRED SEVANJI

‘’Sistem varstva pred sevanji je bil

zasnovan za potrebe uporabeumetnih virov sevanja v medicini in kasneje pri proizvodnji jedrske

energije. Do nedavnega se je posvečal izključno sevanju

radioaktivnih snovi, ki so nastalekot produkt človekove dejavnosti.

S spoznanjem, da snovi s povečano radioaktivnostjo niso

omejene izključno na jedrske dejavnosti, se je celotni sistem

varstva pred sevanji znašel pred novimi izzivi. Dosedanji odziv

ni povsem zadovoljiv, saj ni konsistentno rešil problema

odpadkov NORM in TENORM.

Koncept nadzora nad sevanjem, ki vključuje izključitev virov sevanja iz nadzora, izvzetje izsistema nadzora, opustitev nadzora nad viri sevanja, dovoljene izpuste in odlaganje radio-aktivnih virov

IIzzkklljjuuččiitteevv

IIzzvvzzeettjjee

OOppuussttiitteevvnnaaddzzoorraa

DDoovvoolljjeennii iizzppuussttii

OOddllaaggaannjjeeNNaaddzzoorrVViirrii sseevvaannjjaa

sevanja smo vzpostavili stroga pravilain omejitve, ki jih morajo spoštovati vsiimetniki in uporabniki umetnih virovsevanja.

Pričujoči sistem nadzora z različnimivrednostmi aktivnosti za izvzetje in zaopustitev nadzora nad viri sevanja žedolgo sproža številne polemike in raz-prave. Običajno so meje za izvzetjevišje od meja za opustitev. Za najpo-membnejše radionuklide, kot so Co-60,Cs-137 ali Ra-226, je, na primer, ravenizvzetja 10-krat višja od ravni za opu-stitev, razlike pa so lahko tudi večje(tudi za faktor 100). V praksi to pomeni,da za vire, ki nastanejo v jedrski indu-striji in so zato avtomatično vključeni vsistem nadzora, veljajo strožja pravilakot za vire, ki niso v tem sistemu oziromaje sistem sam »dovolil« njihovo izvzetje.Z radiološkega vidika je tako ravnanjenerazumljivo, saj imajo tako izvzeti kotopuščeni viri pri enakih aktivnostihenak radiološki vpliv na delavce in naprebivalstvo. Koncept dvojnih meja vna-ša zmedo tako v strokovni kot splošnijavnosti.

Dolgo časa je bil argument v bran dvojnihmeja količina za izvzetje in za opustitevnadzora. Izvzetje naj bi se nanašalo namajhne količine, opustitev pa na velikekoličine. Kaj je majhna količina in kajvelika, ni povsem jasno, iz nekaterih ma-terialov pa izhaja, da se za majhno količi-no smatra 1–10 ton materiala, 10.000 tonpa za veliko količino.

Z obelodanjenjem problema naravno ra-dioaktivnih snovi in odpadkov, ki se vvelikih količinah pojavljajo pri številnih»nejedrskih« dejavnostih, ki ne sodijo vsistem nadzora nad viri sevanja, jezgornji argument povsem izgubil vero-dostojnost in težo.

Naravno radioaktivne snovi

V zadnjih dveh desetletjih je začelo na-raščati zavedanje, da vir sevanja niso leumetno proizvedene radioaktivne snovi,ampak da nas obkroža cela vrsta narav-no radioaktivnih snovi (s tujko poime-novane naturally occuring radioactivematerial ali krajše NORM), in da obstajaveliko dejavnosti in industrij, ki ne sodi-jo v okvir jedrskih dejavnosti, pa vendarkot stranski produkt svojih dejavnosti

generirajo velikanske količine snovi, kivsebujejo naravne radionuklide in zatooddajajo ionizirajoče sevanje. Celo več,nekatere teh dejavnosti s tehnološkimiprocesi celo povečujejo koncentracijoradionuklidov v odpadnih materialih,zato se je za take snovi uveljavil izraz»snovi s tehnološko povečano naravnoradioaktivnostjo« (TENORM – technolo-gically enhanced naturally occuring ra-dioactive materials). Najpomembnejšedejavnosti, pri katerih nastajajo odpad-ki NORM in TENORM, so:– rudarjenje in pridelava kovin,– fosfatna industrija in proizvodnja

fosfatnih gnojil,– kopanje premoga in njegov sežig

v termoelektrarnah,– pridobivanje zemeljskega plina

in nafte,– proizvodnja titanovega oksida in

pridobivanje redkih zemelj,– industrija cirkonija in keramična

industrija,– izdelava gradbenega materiala

(opeka, cement),– prečiščevanje odpadnih voda.

Količine odpadnih snovi s povečano ra-dioaktivnostjo so pri teh dejavnostihizredno velike. Samo premogovega pe-pela letno v svetu proizvedemo okrog280 milijonov ton, od tega 30 milijo-nov ton v Evropi. Približno 40 milijonovton pepela od celotne svetovne količi-ne porabimo za izdelavo opek in ce-menta, večino ostalega pepela pa zautrjevanje in nasipavanje pri gradnjicest, za asfaltne mešanice in umetnagnojila, s čimer se ti odpadki ponovnovrnejo v naše bivalno okolje. Četudi sospecifične aktivnosti odpadkov NORMin TENORM ponavadi razmeroma nizke,lahko dosežejo tudi raven nizko radio-aktivnih odpadkov. Večina teh odpad-kov vsebuje dolgožive radionuklide, kotso radij (predvsem Ra-226), torij aliuran. Zaradi velikih količin predstavlja-jo z radiološkega vidika tveganje takoza delavce kot za okoliško prebivals-tvo, a so bili ti odpadki dolgo časa po-vsem zunaj radiološkega nadzora. Poocenah lahko ti odpadki doprinesejo kletni dozi, ki jo prejme posameznik izprebivalstva, več mSv, a resnih študij

raopisjunij 2006

30

Eno redkih primerjav količin odpadkov TENORM po dejavnostih s količinami nizko ra-dioaktivnih odpadkov podaja ameriška agencija za varstvo okolja »US EnvironmetalProtection Agency«

do 3.700

do 2

do 3.700

do 1.500

do 1.100

Tipične aktivnosti odpadkov iz nejedrske industrije.

AAkkttiivvnnoosstt ((BBqq//gg))IIzzvvoorr ooddppaaddkkoovv

Fosfatna industrija

Premogov pepel

Naftna industrija

Prečiščevanje vode

Predelava rudnin

1.00E+09

1.00E+08

Rudar-jenje

Premogovpepel

Nafta /plin

^i{~enjeodpadnih

vod

Fosfati Geotermalnivrelci

Jedrskaindustrija

OstaliNSRAO

1.00E+07

1.00E+06

1.00E+05

1.00E+04

1.00E+03

Let

ne

koli~

ine

(t)

TENORM

NRAO

in analiz o količinah, aktivnostih indoprinosih k dozam še vedno ni.

Kakšna so mednarodna priporočila inpraksa

Evropska komisija je v revidiranih osnov-nih standardih (Basic Safety Standards,EU-BSS, Council Directive 96/29/Eura-tom), ki jih je izdala 1996, zagato znaravno radioaktivnimi snovmi »rešila«tako, da je dejavnosti in področja, kjerse pojavljajo radioaktivne snovi, razde-lila na:– dejavnosti (practices), ki izrabljajo ra-

dioaktivne lastnosti snovi, in– delovne procese (work activities), pri

katerih je radioaktivnost zgolj stran-ska, nebistvena lastnost.

Če poenostavimo, sodi med prve dejav-nosti vsa jedrska industrija, med drugepa nejedrska industrija. Za jedrske de-javnosti so v standardih predpisanedozne ograde1 10 µSv/leto in tudi ravniizvzetja za posamične radionuklide vobliki specifične aktivnosti posamezne-ga radionuklida ali aktivnosti celotnekoličine. Za dejavnosti TENORM v stan-dardih ni jasnih zahtev ne za dozneograde ne za ravni izvzetja, kar dopuš-ča uporabo dvojnih meril za jedrske innejedrske industrije. To tudi ni prese-netljivo, saj vsa dosedanja mednarod-na priporočila o izvzetju radioaktivnihvirov iz nadzora in opustitvi nadzoranad viri temeljijo na priporočilih Med-narodne agencije za atomsko energijo(IAEA Safety Series 89) o individualnihin kolektivnih dozah, ki postavlja zaizvzetje radioaktivnih virov iz nadzora10-krat višje ravni kot za opustitev nad-zora. Marsikatera država se je zato od-ločila za uporabo višjih ravni izvzetjaza odpadke TENORM kot za odpadke izjedrske industrije.

Dvojna merila

Dvojna merila varstva pred sevanji, kiso se uveljavila v praksi za jedrsko innejedrsko industrijo, nimajo verodo-stojnega opravičila. Argument količin(majhne izvzete količine in velike koli-čine za opustitev nadzora), s katerimso utemeljevali uvedbo različnih ravniza izvzetje radioaktivnih virov iz nadzo-ra in za opustitev nadzora nad viri, kiso v sistemu, že dolgo ne vzdržijo re-sne presoje. V resnici se dogaja ravnoobratno: velikanske količine snovi spovečano naravno radioaktivnostjo iznejedrskih industrij prosto ali z bistve-no bolj ohlapnimi kriteriji izpuščamo vokolje ali vračamo nazaj v proizvodnjo,za neprimerno manjše količine odpad-kov iz jedrske industrije pa uporablja-mo bistveno strožje kriterije.

Z vidika radiološkega vpliva na delavceali prebivalstvo, ki ga imajo radioaktivnesnovi iz jedrske ali nejedrske industrije,ni razlike. Snovi z enako radioaktivnost-jo imajo enak učinek na ljudi ne gledena poreklo. Sevanju je vseeno, ali izhajaiz jedrske ali nejedrske industrije. A kljubtemu še vedno postopamo drugače, čeradioaktivna snov prihaja iz jedrskedejavnosti, kot če prihaja npr. iz naftneindustrije, rudarske dejavnosti ali ter-moelektrarne.

Nekateri razlogi za tako stanje so očit-ni. V prvi vrsti je razlog za tako stanjepremajhno zavedanje javnosti in samihnejedrskih industrij, da imajo opravka zradioaktivnimi snovmi. Drugi razlog jeekonomske narave: varstvo pred seva-nji zahteva vrsto dragih ukrepov, kar

zagotovo vpliva tudi na ceno končnihproizvodov in konkurenčnost proizvod-nje. Temu se podjetja vsekakor želijoizogniti. Tretji razlog je tradicionalne na-rave: vsi smo navajeni gledati razmereskozi optiko jedrsko – nejedrsko. Kar jejedrsko, dojemamo kot nevarno in morabiti pod strogim nadzorom, kar ni jedr-sko, pa vsaj z radiološkega vidika nedojemamo kot nevarno in ne zahtevamoposebnega radiološkega nadzora.

Vendar bo v prihodnje zagotovo treba si-stem varstva pred sevanji poenotiti inzagotoviti enako obravnavo vseh radioak-tivnih snovi ne glede na izvor in poreklo.Pri tem bo treba razmisliti, ali je smiselnouveljaviti nižje ravni, ki sedaj veljajo le zajedrsko industrijo, tudi v ostalih industri-jah ali obratno. Bomo s tem vire, ki jihimamo na razpolago, pametno izkoristiliin naložili tudi za prihodnje rodove ali jihbomo nekoristno zapravili in porabili zamalo koristne ukrepe. Smiselno bi se biloizogniti zahtevam, zaradi katerih jedrskaindustrija odlaga v draga odlagališčaodpadke, ki nimajo večje aktivnosti kotkavna zrna ali brazilski oreščki, za veli-kanske količine naravno radioaktivnihodpadkov iz nejedrskih industrij pa do-puščamo precej milejše kriterije.

Razmišljanja sicer gredo v smeri poeno-tenja ravni za izvzetje in za opustitevnadzora nad viri sevanja, a bo za njiho-vo uveljavitev potrebno še veliko prepri-čevanja in napora, še več energije pabo potrebno za primerljivo, če že neenako obravnavo radioaktivnih snovi vjedrski in nejedrski industriji.

Irena Mele

raopisjunij 2006

31

1 Predvidena in z virom povezana omejitev in-dividualne doze, ki jo povzroča vir in ki služipri optimiranju varstva in varnosti izvora. Priobsevu prebivalstva je dozna ograda gornjaomejitev letne doze, ki bi jo prebivalec smelprejeti zaradi načrtovanega delovanja kate-regakoli nadzorovanega vira.

10

10

10

IIzzoottoopp

Co-60

Cs-137 s kratkoživimi potomci

Ra-226 s kratkoživimi potomci

105

104

104

RRaavvnnii iizzvvzzeettjjaa aakkttiivvnnoossttii ((BBqq))

RRaavvnnii iizzvvzzeettjjaa ssppeecciiffiiččnnee aakkttiivvnnoossttii ((BBqq//gg))

Ravni izvzetja za nekatere radionuklide iz EU BSS za »jedrske« dejavnosti

0,1 Bq/g

65 Bq/g

Primer višjih ravni izvzetja za odpadke TENORM v Nemčiji

RRaavveenn ooppuussttiittvvee//iizzvvzzeettjjaaMMaatteerriiaall

Žlindra od topljenja kovin iz jedrske industrije

Žlindra od topljenja kovin iz naftne in plinske industrije

nketa Evrobarometra vlanskem letu je poka-zala, da Slovenci v pri-

merjavi z drugimi evropskiminarodi zelo dobro poznamo ra-diaoktivne odpadke in ravnanjez njimi. Od kod ljudem ta raz-gledanost? Ali se o radioaktiv-nosti v šolah učimo več kot vdrugih državah, ali se ljudje večučijo sami, ali imamo na voljoveč poljudnih publikacij o tejtemi? Najpomembenjši vzrok jeverjetno dejstvo, da je ta tema vzadnjem letu in pol pri nas zeloaktualna, saj iščemo prostor zaodlagališče nizko in srednje ra-dioaktivnih odpadkov. Zato somediji objavljali precej informa-cij o radioaktivnih odpadkih, vjavnosti pa je bilo zanje tudi do-volj veliko zanimanje.

Drugače je z znanjem o sevanjuin radiaoktivnosti. Tu bi prišlana vrsto šola, ki pa se z radioak-tivnostjo in naravnimi zakoni-tostmi, povezanimi s sevanjem, bolj malo ukvarja. Ker o sevanju in radio-

aktivnosti v obveznih splošno izobraže-valnih šolskih programih ne slišimoskoraj nič, si je večina ljudi predstavo otem, kaj sevanje je, ustvarila sama inpo svojih najboljših močeh.

Sevanje se v vsakdanjem jeziku marsik-daj pomeša z energijo. Ker pa za večinosevanj nimamo čutil, z njimi nimamo ne-posrednih izkušenj in zato si o sevanjihustvarimo svojevrstne predstave. V vsa-kodnevni besednjak so se tako vtihotapi-la razna pozitivna in negativna sevanja,pa sevanja takih in drugačnih energij,da o patoloških, škodljivih, zdravilnih,blagodejnih … ne govorimo. Poleg našte-tih seveda obstaja vidna svetloba, elek-tromagnetno sevanje, mikrovalovno se-vanje, kozmično sevanje in ne nazadnjeionizirajoča sevanja. Na eni strani ima-mo naravne, z znanstvenimi metodamipreverljive pojave, na drugi pa pojave,ki sodijo v skupino t.i. paranormalnih,

nadnaravnih ali misterioznihpojavov, ki jih lahko čutijo alicelo merijo samo izbranci.

Če se malo poglobimo v učnenačrte naravoslovnih predme-tov, lahko ugotovimo, da je osevanjih v njih zelo malo. Pozdaj veljavnem programu sesvetlobo obravnava v okvirunaravoslovja v 7. razredu, pa šetega ni prav dosti. O celotnemelektromagnetnem spektru prifiziki učenci ne zvedo nič. Ne-kaj malega je o radioaktivnihelementih govora pri kemiji vosmem razredu, vendar bolj kotdodatna tema ali zanimivost.Pojavi se tudi pri izbirnempredmetu okoljska vzgoja, ven-dar ta predmet izberejo le ne-kateri učenci in zanj ni možno-sti na vseh šolah.

V srednji šoli, predvsem gim-naziji, je nekoliko bolje. Vsebi-ne o sevanju so vključene vpouk fizike, tudi o radioaktiv-

nosti učenci nekaj zvedo, vendar jesnov razdrobljena. Tisti, ki si kot matu-ritetni predmet izberejo fiziko, zvedo šenekaj več in imajo tudi nekaj eksperi-mentalnih vaj.

Vendar imamo s sevanjem opravka vsi!Marsikje lahko preberemo, da je sevanjepovsod, pa naj je s tem mišljeno kar koliže. Ali je to področje torej res tako nepo-mebno, da ne zasluži nekaj več časa pripouku in nekaj več strani v učbenikih?Nezanimivo najbrž ni, saj opažamo, daje sevanje priljubljena tema v marsikate-rem pogovoru mlajših in starejših. Radi-oaktivnost je v učih načrtih tudi večkratomenjena kot tema medpredmetnih po-vezav. Povezujejo jo z geografijo, zgodo-vino, tehniko, biologijo. Na potezi stazdaj fizika in kemija, da brez strahu po-sredujeta osnovna znanja in razumeva-nje pojava, ki je zanimiv že sam po sebi.

Metka Kralj

raopisjunij 2006

32

SEVANJE IN RADIOAKTIVNOST, ŠOLA IN IZOBRAŽEVANJE

A

‘’O sevanju in radioaktivnosti

v obveznih splošnoizobraževalnihšolskih programih ne slišimo skoraj nič. Torej si večina ljudi

predstavo o tem, kaj sevanje je,ustvari sama. Če upoštevamo

še dejstvo, da je tudi v medijih kakovost informacij o sevanjih

pogosto precej vprašljiva, da izrazsevanje lahko uporabljamo tudisimbolično in da je to področjeizredno privlačno za t. i. »mejne

znanosti«, skoraj ne moremo pričakovati objektivnega

poznavanja pojavov v zvezi z ionizirajočim sevanjem

radioaktivnih snovi.

Kratko predavanje o radioaktivnosti v Info-centru o jedrskih tehnologijah in radio-aktivnih odpadkih na Reaktorskem centruv Brinju (Vir: Arhiv ICJT)

ako ukrepati v primeru, čese zgodi nesreča ali nezgo-da z radioaktivnimi snovmi,

ki ima tudi radiološke posledice?Kaj je potrebno najprej narediti?Kako se odzvati? Kaj storiti, česmo tudi sami poškodovani in nevemo, ali je področje radiološkokontaminirano?

V takih primerih nam je v pomočnačrt ukrepov v primeru izred-nih sevalnih dogodkov (s krati-co NUID), ki določa, kako se naorganiziran in učinkovit načinodzovemo v primeru izrednegadogodka z radioaktivnimi snov-mi oziroma v drugih sevalnih izrednihdogodkih. V načrtu morajo biti opisa-ne pristojnosti, odgovornosti in vlogeključnih posameznikov v primeru izred-nega sevalnega dogodka, navedeninajbolj predvidljivi izredni dogodki inpristop k ukrepanju, s katerimi se po-sledice izrednega dogodka blažijo ozi-roma odpravijo ter tako preprečijohude deterministične posledice sevanja.Organizacija in ukrepanje je določenoglede na stopnjo izrednega dogodka(od ničelne stopnje nevarnosti A dosrednje ali visoke stopnje nevarnostiC) in je odvisno od vrste in kraja izred-nega dogodka, grozečega ali dejanske-ga vpliva na zaposlene, prebivalstvo inokolje ter od velikosti ogroženega ob-močja. Vodja odziva vodi odzivanje naizredni sevalni dogodek. Določi stop-njo nevarnosti, ter glede na stopnjoskupaj z glavnim radiologom aktiviraodziv, katerega glavni namen je zašči-ta ljudi, okolja ter vzpostavitev kontro-le nad dogajanjem. Pri aktiviranju solahko vključene tudi interventne služ-be (gasilci, policija, reševalci in ekipaprve medicinske pomoči, civilna zaščita,ekipa ekološkega laboratorija z mobil-no enoto) ter ustrezni pristojni organi(Uprava RS za jedrsko varnost, UpravaRS za varstvo pred sevanji, Center zaobveščanje RS, Uprava RS za zaščito in

reševanje). Podrobnosti ukrepanja sodoločene v delovnih navodilih in po-dajajo napotke za vodjo odziva, glav-nega radiologa, prejemnika obvestilao izrednem dogodku ter navodila vars-tva pred ionizirajočimi sevanji za in-terventne delavce.

NUID torej določa način ukre-panja v primeru izrednih seval-nih dogodkov za zaposlenedelavce. Kako pa se naj v ta-kem primeru obnaša naključniposameznik? Kaj torej narediti,če smo udeleženi v izrednemdogodku z viri ionizirajočegasevanja? Čeprav je pristop od-visen od vrste dogodka, pa ve-lja nekaj splošnih pravil, pokaterih moramo ravnati. Naj-prej moramo poskrbeti za svo-jo varnost in za varnost ostalihprisotnih ter hkrati obvestitipristojne službe (ARAO, polici-jo, gasilce ali Center za obveš-

čanje RS). Če smo usposobljeni, nudimoprvo pomoč ponesrečenim. Predmetovna kraju izrednega dogodka ne premikaj-mo in se jih ne dotikajmo, saj so lahkoradiološko kontaminirani. Zato je tudipomembno, da se čim prej umaknemoiz neposredne bližine kraja izrednega

raopisjunij 2006

33

UKREPANJE OB IZREDNIH SEVALNIH DOGODKIH

K

‘’Ali vemo, kako ukrepati

ob izrednih dogodkih? Odziv zaposlenih delavcev

v organizacijah, ki delajo z viri ionizirajočega sevanja, določa

načrt ukrepov ob izrednih dogodkih. Kako pa naj se

v takem primeru obnaša naključniposameznik?

Redne vaje zagotavljajo pripravljenost interventnih služb tudi na izredne dogodke v jedrskihobjektih. Slika je bila posneta na vaji spomladi 2003.

dogodka ter da ne jemo, pijemo ali kadi-mo, saj bi lahko tako vnašali radioaktivnesnovi v telo. Vse prisotne osebe morajopočakati na prihod interventnega osebjain vodje intervencije na varnem zbirališ-ču, ki potem določi nadaljnje ukrepe.

Izrednih dogodkov z radioaktivnimisnovmi in odpadki je v Sloveniji malo, paše ti so omejeni predvsem na dogodke,ko v starem železu najdemo radioaktivnosnov. Pravih nesreč z radioaktivnimisnovmi v Sloveniji še nismo imeli. Ven-dar smo tudi za take primere pripravljeniin lahko ukrepamo pravilno, učinkovitoin brez panike skladno z rekom »srečaljubi pripravljene«.

Nadja @eleznik

raopisjunij 2006

34

IIzzrreeddnnii sseevvaallnnii ddooggooddkkii zz vviirrii iioonniizziirraajjooččeeggaa sseevvaannjjaa,, kkii ssoo ppoovveezzaannii zz ddeelloovvaannjjeemm AARRAAOO

1. Izredni sevalni dogodki v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov kot naprimer požar v skladišču, izguba ali odtujitev vira sevanja ter nezgoda pri roko-vanju z radioaktivnimi odpadki.

2. Izredni sevalni dogodki pri zbiranju in prevozu RAO kot na primer avtomobil-ska nesreča z možnostjo razsutja tovora, nesreča pri rokovanju z radioaktivnosnovjo.

3. Izredni sevalni dogodki pri zbiranju, prevozu in skladiščenju radioaktivnih od-padkov, ki nastanejo kot posledica kateregakoli sevalnega dogodka na ob-močju Slovenije ali tihotapljenja radioaktivnih snovi (najdba ionizirajočegavira v pošiljki starega železa za recikliranje, taljenje radioaktivne snovi v žele-zarni, eksplozija umazane bombe, tihotapljenje radioaktivnih snovi,…)

Začetni odziv ob obvestilu, da je prišlo do izrednega sevalnega dogodka

Obvestilo o izrednem dogodku

Prejemnik obvestilaSpro`i odziv ARAO

Vodja odzivaagencija ARAO

Obvesti pristojneorgane in

dokumentira dogodek

Obvesti CORS indokumentira dogodek

Sodi dogodek v pristojnosti

ARAO

Stopnja C(srednja ali visoka)

Stopnja A(ni~elna)

Stopnja B(nizka)

Aktiviraglavnega radiologa

ARAO

Pove`e se zvodjem intervencije

(obi~ajno ~lan interventnih slu`b)

Aktivirainterventne slu`be

(~e {e niso)

Aktiviraglavnega radiologa

ARAO

Stopnja nevarnosti

?

V Sloveniji potrebujemo odlagališče niz-ko in srednje radioaktivnih odpadkov, sajje to najbolj varen in ekonomičen načinravnanja z njimi. Država je z Zakonom ovarstvu pred ionizirajočimi sevanji in je-drski varnosti določila, da mora biti loka-cija izbrana do leta 2008, odlagališče panaj začne obratovati do leta 2013. Agen-cija ARAO je pripravila poseben postopekizbora lokacije za odlagališče, kateregaznačilnost je enakopravno vključevanjein soodločanje javnosti, zlasti lokalne, žev najzgodnejših fazah.

Potem ko je agencija ARAO decembra2004 povabila vse slovenske občine,da se vključijo v postopek in ponudijolokacijo za odlagališče na svojem ob-močju, je do roka v začetku aprila 2005sodelovanje ponudilo osem občin, natopa so tri pod pritiskom lokalne javnostisvojo ponudbo umaknile.

V postopku so ostale občine Brežice, Krš-ko, Lenart, Sevnica in Šmartno pri Litiji, vkaterih je bilo identificiranih 12 potencial-nih lokacij. Ker postopek za izbor lokacijezaradi omejenosti virov predvideva po-tek terenskih raziskav na največ treh lo-kacijah, je ARAO izdelala predprimerjalnoštudijo, ki je po posebni metodologiji z

vidika družbene sprejemljivosti, varno-sti, funkcionalnotehnične primernostiter okoljske in prostorske sprejemljivostimed seboj primerjala vseh 12 potencial-nih lokacij. Pet lokacij je bilo spoznanihza primerne in izmed teh je ARAO pred-lagala tri z največjo verjetnostjo uspešneumestitve odlagališča. Vlada je no-vembra 2005 odločila, da se raziskavenadaljuje na lokacijah Čagoš v občiniSevnica, Globoko v občini Brežice inVrbina v občini Krško.

ARAO je z navedenimi občinami februar-ja 2006 sklenila lokalna partnerstva –pogodbeni odnos, ki lokalni skupnostiomogoča enakopravno sodelovanje insoodločanje o vseh vprašanjih v zvezi zumeščanjem odlagališča na njenem ob-močju. Vendar je pod pritiskom lokalneCivilne iniciative marca iz postopka iz-stopila občina Sevnica, tako da se po-stopek nadaljuje le v občinah Brežice inKrško. ARAO proučuje možnost vključi-tve dodatne lokacije, vendar je odločitevv zvezi s tem mogoče pričakovati šele vzadnjih mesecih tega leta. V začetkumaja so se začele terenske raziskave nalokaciji Vrbina v občini Krško, na lokacijiGloboko v občini Brežice pa se bodopredvidoma junija.

V okviru projekta »Karakterizacija radio-aktivnih odpadkov v Centralnem skla-dišču radioaktivnih odpadkov v Brinju«so strokovnjaki konzorcija IRE-Tecnubeliz Belgije v sodelovanju s strokovnjakiAgencije za radioaktivne odpadke odzačetka oktobra do konca novembra2005 podrobno obdelali nekaj več kot35 % vseh v skladišču shranjenih pa-kirnih enot radioaktivnih odpadkov.

S karakterizacijo so bili o odpadkihpridobljeni vsi potrebni podatki, ki sobili v nekaterih primerih nepopolni,odpadki so bili sortirani ter ločeni ne-radioaktivni deli od radioaktivnih, kiso bili prepakirani v novo sodobno em-balažo. Iz skladišča so bili izneseni vsiodpadki, katerih radioaktivnost je sča-soma razpadla do te mere, da po zako-nu ne sodijo več med radioaktivnesnovi. Izboljšane so bile tudi radiološkerazmere v skladišču.

270.000 EUR je k projektu, v celotivrednem 320.000 EUR, prispevalaEvropska komisija v okviru programaPHARE, ostalo pa Slovenija.

Agencija ARAO, ki je prevoze radioaktiv-nih odpadkov v preteklosti izvajala spooblaščenimi izvajalci, prevoze odaprila 2005 izvaja sama.

ARAO izpolnjuje vse pogoje za prevozradioaktivnih snovi: ima usposobljen

raopisjunij 2006

35

NNOOVVIIČČKKEE

Prostovoljne prijave občin dale tri potencialnelokacije za odlagališče nizko in srednje

radioaktivnih odpadkov

Dobra tretjinaradioaktivnih

odpadkov karakterizirana,

sortirana, prepakirana

ARAO od aprila 2005tudi prevaža radio-

aktivne odpadkeŽupan občineBrežice Ivan Molan indirektor ARAOprof. dr. MiranVeselič podpisujetapogodbo o lokalnempartnerstvu.

kader: voznika in varnostnega svetoval-ca, prevozno embalažo in opremljenovozilo. Za prevoz radioaktivnih snoviposkrbi v celoti: od priprave prevoznihlistin, priprave radioaktivnega odpadkaza prevoz do izvedbe samega prevoza vCentralno skladišče RAO v Brinju.

9. julija 2005 se je začelo poskusnoobratovanje Centralnega skladišča zaradioaktivne odpadke v Brinju pri Ljub-ljani, ki bo trajalo dve leti.

Skladišče sicer obratuje že od leta 1986,vendar pa je bilo v letu 2004 temeljitorekonstruirano. Kot je za tovrstne objek-te običajno, opravljenemu tehničnempregledu sledi poskusno obratovanje,katerega namen je nadzorovati delova-nje objekta in vplive na okolje, ugotovitimorebitne pomanjkljivosti ter jih odpra-viti. Programu poskusnega obratovanja,ki obsega dva sklopa: izvajanje meritevradiološkega monitoringa ter meritvena gradbenih konstrukcijah, bo sledilzaključni tehnični pregled. Po odpravimorebitnih pomanjkljivosti bo objektpridobil obratovalno dovoljenje.

raopisjunij 2006

36

Centralno skladišče RAO v Brinju priLjubljani

Poskusno obratovanjeCentralnega skladišča

radioaktivnih odpadkov v Brinju

Mednarodna izmenjava izkušenj

Ker se z vprašanjem družbene (ne)spre-jemljivosti okoljsko tveganih projektov,kot je na primer izgradnja odlagališčaNSRAO, soočajo v vseh državah z jedr-skim programom – večina jih ima zaseboj že vsaj en neuspel poskus iska-nja lokacije za odlagališče – si pred-stavniki teh držav izmenjujejo izkušnjev okviru več projektov. V letu 2005 jetudi agencija ARAO v Ljubljani organizi-rala tri mednarodna srečanja.

Februarja so strokovnjaki mednarod-nega raziskovalnega projekta CCAARRLLproučevali možnosti in načine vključeva-nja in soodločanja javnosti v postopku

izbora lokacije za odlagališče radioak-tivnih odpadkov.

V začetku julija so se udeleženci sre-čanja v okviru projekta CCOOWWAAMM 2, kipoteka pod okriljem EU, ukvarjali zvprašanji, kako izboljšati proces odlo-čanja na področju ravnanja z radioak-tivnimi odpadki, predvsem kako vanjkot enakopravnega partnerja v čimzgodnejši fazi vključiti tudi javnost.

O novostih in napredku na področjuravnanja z radioaktivnimi odpadki v re-giji pa je tekla beseda v okviru SSrreedd--nnjjeeeevvrrooppsskkeeggaa sseemmiinnaarrjjaa oo rraavvnnaannjjuu zzrraaddiiooaakkttiivvnniimmii ooddppaaddkkii sredi oktobra.

Ankete Eurobarometra – javno mnenj-ske raziskave Evropske komisije in nje-nih institucij – opravljene februarja inmarca 2005 v državah Evropske skup-nosti, so pokazale, da Slovenci precejbolje kot ostali Evropejci poznamo te-matiko radioaktivnih odpadkov.

46 % Slovencev je izjavilo, da so o radi-oaktivnih odpadkih dobro informirani,medtem ko je takšnih v Evropi povpreč-no 25 %. Od Slovencev so bolje informi-rani le Švedi (51 %), tesno za nami pa soFinci (43 %). Naši sosedje Italijani inAvstrijci so dobro informirani le v 16 %oziroma 17 %, hkrati pa so tudi med naj-večjimi nasprotniki miroljubne uporabejedrske energije.

Boljša obveščenost Slovencev se je iz-kazala tudi v deležu pravilnih odgovorovna posamezna vprašanja o značilnostihradioaktivnih odpadkov in njihovega na-stajanja. Evropejci so imeli v povprečju53 % pravilnih odgovorov, v Sloveniji paje bilo pravilnih odgovorov 64 %, enakrezultat so imeli Belgijci, še nekolikoboljšega (66 %) pa Švedi.

Še boljši, na prvem mestu, smo bili vpoznavanju ravnanja z radioaktivnimiodpadki. Pravilnih odgovorov je bilo vSloveniji kar 65 %, za nami so bili Fin-ci in Švedi (58 %), Belgijci in Nemci(53 %). Povprečje vseh držav Evropskeskupnosti pa je bilo 44 %.

V odgovorih, v katerih so ljudje izražalilastna stališča o tveganju, povezanem zradioaktivnimi odpadki, pa Slovenci bis-tveno ne odstopamo od ostalih Evropej-cev. Približno tri četrtine jih meni, da statransport in skladiščenje nizko radioak-tivnih odpadkov nevarna. Tudi v vpra-šanju, ali si želimo soodločanja v more-bitnem procesu izgradnje odlagališča, seveliko ne razlikujemo od ostalih. 54 %Slovencev (59 % Evropejcev) se želi v od-ločanje vključiti neposredno, 16 % Slo-vencev (13 % Evropejcev) bi odločanjezaupalo odgovornim upravnim službam,23 % Slovencev (22 % Evropejcev) pa bizastopanje javnega mnenja prepustilonevladnim organizacijam.

Nevladne organizacije in neodvisni stro-kovnjaki so v Evropi najbolj zaupanjavredni viri informacij. To velja tudi v Slo-veniji, izstopa pa visoka stopnja zaupa-nja v ARAO (37 %), medtem ko v drugihdržavah Evropske skupnosti nacionalnimagencijam za ravnanje z radioaktivnimiodpadki zaupa le 26 % anketirancev.Nasprotno Slovenci precej manj kot drugiEvropejci zaupajo vladi: v Sloveniji 9 %, vEvropski skupnosti v povprečju 19 %.

Skupna primerjava vseh odgovorov ja-sno pokaže, da so ljudje, ki o radioaktiv-nih odpadkih vedo več in bolj pravilnoodgovarjajo na vprašanja o njih, tudibolj naklonjeni uporabi jedrske energije.

Slovenci evropski prvaki v znanju o ravnanjuz radioaktivnimi odpadki

Prevoz soda z radioaktivnimi odpadki