R A Z G L E D IRAVENSKI

100 LETŠD PARTIZANSTRAN 38

60 let PATRONAŽNEGA VARSTVAZD RAVNESTRAN 48

INVESTICIJE OBČINESTRAN 52

RAVENSKI RAZGLEDIGlasilo Občine Ravne na Koroškem

Leto 2019/številka 22

Izdajatelj: Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koro-škem (zanj: Aleš Logar, mag. posl. ved,

direktor)

Uredniški odbor: Danica Hudrap, Aleš Logar, dr. Manja Miklavc, Mirko Osojnik in

Bojana Verdinek

Reklamni oglasi-trženje: Danica Hudrap (danica@zkstm.si; 040 639 780 oz. 02 82

21 219)

Odgovorna urednica: dr. Manja Miklavc

Za verodostojnost posameznih prispevkov odgovarjajo njihovi avtorji.

Jezikovni pregled: Bojana Verdinek

Fotografija na naslovnici: Sonja Buhvald ‒ Sonjin fotografski kotiček, fotografija in

osebno mentorstvo

Oblikovanje: Aljaž Uršej

Tisk: Zip center d. o. o.

Tiskano v nakladi 4.500 izvodov.

Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno

št. 750.

Ravne na Koroškem, december 2019

Spoštovani!

Ravenski razgledi izidejo dvakrat na leto: poleti in pozimi. Prispevke za junijsko/julij-sko številko vedno pošljite najpozneje do 15. maja, članke za decembrsko številko pa naj-

pozneje do 15. novembra. Tako bo lahko naše in vaše glasilo vedno pravočasno v poštnih

nabiralnikih.

Uredništvo je za decembrsko številko prejelo zvrhan koš prispevkov. Zelo nas veseli, da

občinsko glasilo živi med vami. Žal je prostor tudi omejen, zato smo bili primorani nare-diti izbor. Nekateri prejeti prispevki bodo

objavljeni v spomladanski številki Ravenskih razgledov. Prosimo za razumevanje.

cvetličarnaTINKARA

Martina Konečnik s.p. Partizanska c. 6, 2390 Ravne

√ poročna floristika√ žalna floristika√ aranžiranje daril√ šopki√ rezano cvetje√ lončnice√ darilni program

DELOVNI ČAS:pon - pet 9h - 18hsobota 9h - 12h

Reklama Večer Koroška_Layout 1 23. 05. 19 13:45 Page 1

SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI RAVENSKIH RAZGLEDOV!

Leto 2019 se počasi končuje. Lep božični čas in še lepši novoletni praz-niki nam prinašajo veselje, druženje in sprostitev. Konec leta je priložnost, da pozabimo, kar je bilo slabega v iztekajo-čem se letu, in z novimi koraki začnemo prihodnje. To bomo storili na osebni in družinski ravni, obenem pa mi vsi kot lo-kalna skupnost.

Dogajanje na Ravnah je izjemno razgibano in pestro. Že ko se nekaj kon-ča (npr. odbojkarska pravljica), se začne nekaj drugega, pa spet drugega, pa spet drugega ... Z vidika skupnosti se pot ne ustavi, saj se venomer odpirajo nova ob-zorja. Občutek imam, da nikoli nismo na cilju, in da je že sama pot tudi cilj. V drugi polovici leta smo praznovali mno-ge okrogle obletnice naših društev, na-ših ljudi in naših služb. Vseh tukaj ne morem omeniti, ker bi preveč ponavljal vsebino Ravenskih razgledov, zato naj omenim le tri.

Zagotovo so Ravne mesto špor-ta, kar smo potrdili tudi s 100. obletni-

co Športnega društva Partizan. Že tako dolgo pri nas poteka organizirana šport-na vadba in podčrtuje, da imamo poleg fantastične športne infrastrukture tudi izjemna društva in posameznike. Ne mo-remo mimo naših dveh ‚pobov‘ Klemna in Tineta, ki sta ponesla Slovenijo v od-bojkarsko evforijo. Blestijo seveda tudi plavalke na evropskem prvenstvu ter plezalci na svetovni ravni. Že tako je zelo težko biti najboljši na Ravnah, kaj šele v Sloveniji ali Evropi.

Naša ikona, Koroška osrednja kn-jižnica dr. Franca Sušnika, je letos praz-novala okroglo 70. obletnico. Takšne knjižnice in hkrati kulturne ustanove ni daleč naokoli, zato smo nanjo res lahko ponosni. Knjižnica priča o našem razvo-ju in hkrati o razvoju sveta okoli nas. Naj na tem mestu ponovim svojo čestitko in poklon odlični slavljenki.

Obletnica, ki jo omenjam nazad-nje, je 45. obletnica glasbenega ustvar-janja Milana Kamnika, ki je izdal novo ploščo in do zadnjega kotička napolnil novo dvorano v Kotljah. Izkazal se je Mi-lan, dvorana pa je preživela koncertni krst. Oba odlično, z velikim navdušen-jem obiskovalcev. Milan se poleg tega, da s pesmijo skrbi za naše narečje, vključu-je tudi v aktualna vprašanja o obstoju Koroške ali izgradnji 3. razvojne osi na Koroško.

Želim vam prijetno prebiranje Ra-venskih razgledov, ki odstirajo dogajanja v naši občini in izpostavljajo naše ljudi ter njihove dosežke. Skupnost smo ljud-je, ki tukaj živimo vsakodnevno in se trudimo biti zadovoljni in srečni.

V tem božičnem času vam želim veselo praznovanje, v novem letu pa zvrhan koš dobrega počutja, zdravja in veselja. Preživite praznike v družbi naj-bližjih, in skupaj stopimo novim izzivom naproti, v leto 2020.

Uspešno in zadovoljno leto 2020 vam želim,

župan dr. Tomaž Rožen

KAZALO

Sreča je trenutek, ki obogati naše življenje. V naših življenjih je veliko teh »sreč«.

Ko jim bomo dali prioriteto, bo kljub preizkušnjam in zahtev-nosti sreča tista, ki ji bomo dali prednost.

In z njo ljubezni ter čudovitim odnosom, ki bodo gradili brezpogojnost za veličasten danes in

jutri.Klavdija Uršej

Foto:Aljaž Uršej

6......... ODPRTJE INFORMACIJSKEGA CENTRA MLADINSKE INICIATIVE7......... DAN SODELOVANJA S SIJ SISTEMS RAVNE NA KOROŠKEM8......... V SIJ ZIP CENTRU PROGRAM SOCIALNE VKLJUČENOSTI9......... ŽIVLJENJE V GOSPODARSKO USPEŠNEM MESTU10....... POLN KUFER SKIC IN RISB 11....... 120 M ŠTRUDLA, 120 M KNJIG 12....... FOTO UTRINKI Z RAVENSKIH DNEVOV 13....... KNJIGA GUŠTANJ IN KOTLJE SKOZI SREDNJI IN ZGODNJI NOVI VEK 14....... PREDSTAVITEV KNJIGE ZAMOLČANI RODOLJUB15....... 40 LET PREŽIHOVE BAJTE, SPOMINSKEGA MUZEJA16....... KAJ PRINAŠA NOVO RAZSTAVNO LETO V GALERIJI

RAVNE?18....... SODOBNI PRISTOPI SODELOVANJA S ČLANI DRUŠTVA19........ GLEDALIŠKA SKUPINA KMC RAVNE NA KOROŠKEM20........ VSI SMO JUNAKI21........ ČUDEŽNE ROKE...NA LJUDSKI UNIVERZI RAVNE NA KOROŠKEM22....... ŽE 15 LET MLADINSKEGA CENTRA KOMPLEKS24........ O COUNTRYJU (IN »FOLKU« NA ULICI)26........ 45 LET MUZIKE MILANA KAMNIKA27........ 15. FESTIVAL SLOVENSKEGA JAZZA NA RAVNAH28........ KLAPA TUGARE 29........ MODRI METULJ30........ ŽIVLJENJE JE ČUDOVITO...TUDI NA KOROŠKEM32........ METODA FRAKTALNE RISBE

33........ V MILINI JE MOČ34........ NAROBE JE LAHKO TUDI PRAV36........ ORATORIJ V ŽUPNIJI RAVNE37........ ZLATA JUBILEJA SNEŽNE VEČKO IN ANTONA ŠTEKLA38........ 100 LET ŠD PARTIZAN39........ GIMNASTIČARKE ŠD PARTIZAN39........ ŠD STOJA40........ JUDO KLUB RAVNE NA KOROŠKEM41........ KOLESARSKI KLUB RAVNE NA KOROŠKEM V LETU 201942........ GREGOR VEZONIK OSTAJA ZVEST BALVANSKEMU PLEZANJU43........ NAŠ PONOS, SREBRNI ODBOJKAR KLEMEN ČEBULJ44........ ODLIČEN ZAČETEK SEZONE ZA ODBOJKARJE FUŽINARJA45........ ROKOMETNO DRUŠTVO FUŽINAR

46........ BADMINTONČEK-BADMINTONČICA 202048........ 60 LET PATRONAŽNEGA VARSTVA ZD RAVNE50........ INTERVJU Z DAJANO VODNJOV – SOPA51........ NOVA DRUŽINSKA ZAKONODAJA52........ INVESTICIJE OBČINE57........ PROSTOFER58........ VLAGANJE E-VLOG60........ KOTLJE SE RAZVIJAJO IN RASTEJO62........ NA STROJNI JE »LUŠNO«63........ ČS DOBJA VAS-JANEČE: LEPOTA NAŠE VASI64........ RAZGIBANO DOGAJANJE V ED KOROŠKA65........ DIGITALNE REŠITVE66........ OOZ RAVNE V SODELOVANJU S KOMPETENTNO SLOVENIJO67........ OPERACIJA KROŽNI NAČIN

ŽIVLJENJA68........ SPOT SVETOVANJE KOROŠKA69........ AKTIVNOSTI RAVENSKIH PREŽIHOVCEV70........ UTRINKI LUTKOVNE SKUPINE OŠ PREŽIHOVEGA VORANCA71........ PESTER KULTURNI MOZAIK NA JEKLARJIH72........ OTROCI ZA VARNOST V PROMETU73........ VKJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V OSNOVNE ŠOLE74........ GIMNAZIJA RAVNE NA KOROŠKEM 201975........ MLADINSKA FOTOGRAFIJA NA GIMNAZIJI RAVNE NA KOROŠKEM76........ LETOVANJE V HOTELU DELFIN V IZOLI77........ PROGRAM POHODOV V LETU 2020

78........ PREVENTIVA V DRUŠTVU DIABETIKOV MEŽIŠKE DOLINE79........ PROSTOVOLJKA LETA 2018 JOŽICA PUŠNIK80........ KD PREŽIHOV VORANC81........ KD SVITANJE: TRADICIJA NAM JE POMEMBNA82........ ZMAGA ZORANA ROŽIČA83........ SPLAVARJENJE NA GORTINI IN OBISK KMETIJE KLANČNIK84........ KULTURNO DRUŠTVO LITERATOV MEŽIŠKE DOLINE86........ OPREMA ZA GAŠENJE NA RTV-ODDAJNIKU URŠLJA GORA87........ VELIKO AKTIVNOSTI V PGD RAVNE88........ VORANČEV SVET90........ PRI ŠTALEKARJU V KOTLJAH92........ »REŠI SE, REŠI SE«93........ GUTNŠTANARSKA LEGENDA94........ SPOMIN

6 7

Mladinska iniciativa za 3. razvojno os je julija letos obeležila 5. obletni-co delovanja. Iniciativa je nastala v duhu naveli-čanosti obljub Ljubljane. Mladi smo prihodnost vzeli v svoje roke. Ne bomo samo tarnali nad pomanjkanjem in odrezanostjo, ampak smo se odločili, da bomo tudi sami nekaj storili za našo prihodnost. Iniciati-va je dokaz, da se aktivno državljanstvo obrestuje. Mladinska iniciativa za 3. razvojno os je nasta-la v okoliščinah, ko je leta 2014 tedanje ministrstvo za promet in okolje zago-varjalo stališče, da gradnja 3. razvojne osi na Koroško ekonomsko ni upravičena. To nas je spodbudilo, da smo se oblikovali v inici-ativo. Nismo se zavedali, kakšna pot je pred nami. Postali smo redka, če ne edina, iniciativa, ki podpi-ra razvoj! Časopis Večer je v enem izmed mnogih člankov o iniciativi zapisal pomenljiv naslov: »Korošci krenili na neskončno pot za hitro cesto!«. Ta pot je res dolga, vendar se je v zadnjih letih skrajšala ... V 5. letih je mladin-ska iniciativa z domiselni-

mi in tudi drznimi akcijami pridobila javno pozornost in si utrdila položaj poga-jalca med regijo in državo v prizadevanjih za 3. razvoj-no os. Vsak naš odziv v javnosti posledično pomeni odgovor Ljubljane. To je bistvo našega delovanja. Sicer po majhnih korakih, a vendarle s koraki naprej, se je v 5. letih pripravil teren, da smo danes tik pred začetkom gradnje 3. razvojne osi na Koroško. Od leta 2014, ko cesta ni bila ekonomsko upravičena, ko se je razmi-šljalo, da se bo cesta morda gradila samo do Vele-nja, smo si Korošci izbo-rili prostorsko umestitev gradnje štiripasovne hitre ceste. Sprva so nas prep-ričevali, naj se zadovoljimo z dvopasovnico do Slovenj Gradca. Nismo se strinjali in zahtevali smo, kar nam pripada. Danes je trasa na relaciji Šentrupert–Vele-nje–Slovenj Gradec v celoti umeščena v prostor kot štiripasovnica. In to kljub temu da se je prostorski akt za odsek Šentrupert–Velenje sprejemal več kot 15 let, kar je najdlje traja-joče sprejemanje prostor-skega akta v zgodovini RS.

Ustavno sodišče je ta akt dokončno potrdilo 5. junija letos, prav na 2. obletnico Koroške vstaje – HOČ`MO CESTO! Lani jeseni so bili po letu 2013 spet odprti postopki za prostorsko umeščanje 3. razvojne osi na odseku Slovenj Gradec–Dravograd–Holmec. O tem smo leta 2014 lahko samo sanjali. Tako se danes do Raven v prostor umešča štiripasovna hitra cesta. Ne bomo je dobili čez noč, imamo pa pot, po kateri si jo bomo lahko priborili. Kar pa je najpomembneje, na trasi do Slovenj Gradca se zemljišča odkupuje-jo in projektiranje aktivno poteka. Sodelovanje z novo vlado Marjana Šarca poteka nekoliko bolje. V začetku letošnjega leta so se na trasi pojavili količki in do danes je, tehnično gledano, vse pripravljeno za gradnjo. Domača naloga države je še, da zapre finančno konstrukcijo. V Ljubljani se je s sprejemom poroštva zatikalo, zato smo 17. oktobra napoveda-li protest pred Vlado. Naš slogan je bil HOČ`MO PRVO LOPATO! Ravno teden dni pred napovedanim protes-

ODPRTJE INFORMACIJSKEGA CENTRA MLADINSKE INICIATIVE ZA 3. RAZVOJNO OS OB 5. OBLETNICI DELOVANJA Aljaž Verhovnik, koordinator

Mladinske iniciative za 3. razvojno os

POLDI HORVAT je zapisal: »Po 20. letih dela v VDC Ravne na Koroškem večino dela opravim v lesni delavnici. Tudi tokrat je bilo tako, le da smo bili sedaj mi tisti, ki smo učili. Najbolj smešno mi je bilo, da smo kar trije uporabniki učili enega prostovoljca zabi-janja žebljev. V naši lesni delavnici namreč sestavlja-mo lesene zaboje za druga podjetja. Ti zaboji so včasih zelo veliki, potrebno je kar nekaj mišic, zato smo vsake pomoči vedno veseli. Ta obisk je bil za nas veliko pozitivno presenečenje. Delo je potekalo v sproščenem in nasmejanem vzdušju. Še posebej nas je razveselilo dogajanje na prostem, kjer so nam pripravili piknik. Hvaležni smo za ta dan, in

želimo si, da nas obišče še kakšno podjetje s prosto-voljci. To nam zelo veliko pomeni. To so dnevi, name-njeni spoznavanju novih ljudi, novih znanj, predvsem pa so polni prijateljstva.« Tudi njegova sodelav-ka MIRA ROŽEJ je napisala nekaj misli in občutkov ob tem dnevu: »25 let že delam v VDC Ravne na Koroškem. Moje delo je približno do dve leti nazaj zajemalo zgolj delo na kooperativnih progra-mih. Sedaj se določene dneve sprostim tudi z delom na lastnem programu. Rada suho »filcam«, moji izdelki so namenjeni prodaji. Ne spomnim se, da bi v samem začetku k nam prihajali prostovoljci, ki bi bili prip-ravljeni pomagati, se z nami družiti in nam lepšati dneve.

Uporabniki in zaposleni VDC Ravne na Koroškem,

DE CUDV ČRNA na Koroškem

DAN SODELOVANJA S SIJ SISTEMS RAVNE NA KOROŠKEM

Takšni posebni dnevi nam veliko pomenijo. Pokažejo nam, da smo pomembni, da je tudi naše delo spoš-tovano, cenjeno in da tudi mi nekaj naredimo za našo družbo, za naše okolje. Na ta jesenski dan smo se počuti-li povezani, obdajali so nas prijazni, veseli in sprošče-ni ljudje. Pisano vzdušje, klepet ob delu smo zaklju-čili na našem dvorišču ob peki, kar se pri nas ne zgodi pogosto (razen pred dopusti, ko nam inštruktorji pripra-vijo zaključni piknik). Za ta dan se iskreno zahvaljuje-mo podjetju SIJ SISTEMS in PERUTNINI PTUJ.« HVALA!

tom, 10. oktobra, je vlada sprejela predlog poroštve-nega zakona za 3. razvojno os in ga poslala v Državni zbor. Zato je mladinska iniciativa zamrznila protestne aktivnosti. Nekaj dni kasneje je bil v prvem branju s 67 glasovi ZA potrjen predlog zakona v parlamentu. Še vedno je za iniciativo ključna določba protokola, da se bo grad-

nja 3. razvojne osi začela konec leta 2019. Od tega ne odstopamo! Ob 5. obletnici Mladinska iniciativa za 3. razvojno os ni dobila samo informacijskega centra (ki je za 3. razvojno os presek delovanja iniciative v 5. letih), temveč tudi svojo himno, naslovljeno »Zemlja Koroška«, avtorja Božidar-ja A. Koleriča, katere verz

pravi »Ljudje ponosni z ramo ob rami, pod Peco in Uršljo, smo mi gospodarji.« Korošci se moramo skupaj in vztrajno boriti, da bomo dobri gospodarji na svojem!Korošci HOČ`MO PRVO LOPATO!

8 9

SIJ ZIP center, d. o. o., se kot invalidsko podjetje z dolgoletnimi izku-šnjami pri usposabljanju in zaposlova-nju invalidnih oseb uspešno dokazuje tudi na področju izvajanja koncesij-skih dejavnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Te dejav-nosti v lokalnem okolju širijo možnos-ti vključevanja najranljivejših skupin oseb, ki so na odprtem trgu dela neza-posljive. Eno od omenjenih področij je Program socialne vključenosti, ki je namenjen vključevanju, podpo-ri in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti, zagotavljanju možnosti vključevanja v širše socialno okolje in ohranjanju socialne mreže. V program se lahko vključijo osebe z odločbo

V SIJ ZIP CENTRU IZVAJAMO TUDI PROGRAM SOCIALNE VKLJUČENOSTI

Zavoda RS za zaposlovanje, da so nezaposljive. Vključitev v program ni delovno razmerje, zato lahko uporab-nik iz programa kadarkoli tudi izstopi. Program izvajamo od leta 2011. Vanj je trenutno vključenih 19 uporab-nikov. Aktivnosti oz. vsebine delimo na delovne in psihosocialne, ki so prilago-jene psihofizičnim zmožnostim in inte-resom uporabnikov. Med vsebinami bi posebej poudarili program izdelovanja galan-terijskih izdelkov, ki v celoti odraža

kreativnost in spretnost uporabnikov. S temi izdelki smo postali prepoznav-ni v lokalnem okolju in širše, saj se z njimi vsako leto predstavimo na raznih prireditvah in sejmih, vključno z božič-no-novoletnim sejmom na Ravnah.

Na fotografiji je nekaj naših novoletnih izdelkov, naj vam bodo navdih za okrasitev ali darilo.

Jasna Tošić

ŽIVLJENJE V GOSPODARSKO USPEŠNEM MESTU JE VELIKOKRAT BOLJŠE ZA VSE

Delavnica, ki jo je septembra v Berlinu organizirala nemška fundacija Bosch v sodelovanju z ameriškim raziskovalnim inštitutom Urban: kako z vključu-jočim izboljšanjem doseči kar najugodnejše življenjske pogoje za vse.

Med dvajsetimi udele-ženci iz vsega sveta so bili predstavniki mestnih oblasti, nevladnega sektor-ja in gospodarstva, ki so predstavljali svoje primere delovanja v skupnosti. Kratek teoretični uvod je predstavil poglobljeno raziskavo instituta Urban v 274 velikih mestih ZDA od leta 1980 dalje. Projekt je preučeval, kako lahko mesta premagajo gospodar-ske krize na način, ki vsem prebivalcem – zlasti tradi-cionalno izključenim, torej ranljivim skupinam prebi-valcev – omogoča koristi in tako prispeva h gospodarski blaginji in posledično boljše-mu življenju vseh. Rezultati so pokazali, da so nekatera mesta uspešno izkoristila gospodarske spremembe in krize tudi prek vključevanja različnih skupin. V praktičnem delu so vsi udeleženci predstavi-

li svoje primere. Slišali smo o prizadevanjih pri zago-tavljanju zadostne zaščite najemnikov v najemniških stanovanjih v ZDA. Turški primer je pokazal na različne pristope zagotavljanja dela številnim od vojne prese-ljenim ljudem v tej državi. Nemško mesto Darmstadt je s politiko podpore vzposta-vilo modele pripravništev in zaposlovanja visoko izobra-ženih priseljencev. Nekateri od slišanih primerov so kot navdih lahko zanimivi tudi za Ravne na Koroškem. Občinska svetnica Mojca Erjavec se je delavni-ce udeležila v osebni funk-ciji in na lastno pobudo ter ni zastopala stališč Občine. Poudarila je nekatere vidike, na katere opozarja tudi drugje: problem izseljevanja mladih in splošnega demo-grafskega odliva s Koroške (ocenjen letni odliv 3 %) ter nizek BDP regije v primerjavi

z osrednjim delom Slovenije. Udeleženci so v manjših skupinah skušali predlagati konkretne ukrepe za vključujoče izboljšanje nastalih razmer. Na prime-ru Raven so med drugim predlagali podjetništvo med mladimi kot eno od rešitev, ki bi lahko zajezila odselje-vanje iz regije. Prav tako boljše povezovanje gospo-darstva, izobraževanja in vseh skupin prebivalstva s ciljnimi ukrepi, npr. mentor-stvom. Udeleženci so zasno-vali projekte, ki jih bodo skušali izvesti v lokalnih skupnostih. Podlaga zanje je veselje do lokalnega delova-nja in prepričanje, da lahko z majhnimi, a konkretni-mi koraki omilimo nekatere dolgoletne trende. Če lahko ZDA, lahko tudi Ravne!

Več o raziskavi inštituta Urban na: https://www.urban.org/policy-centers/research-action-lab/projects/inclusive-recovery.

Mojca Erjavec, članica Občinskega sveta Občine Ravne na Koroškem

Naša knjižnica ni le knjižnica, je tudi »muzej« in protokolarna stavba in zaradi vseh teh vlog je življenje na nekdanjem gradu Streite-ben zelo pestro in raznoliko. Najbolj sem vesela, ko je v izposoji vrsta in med gradi-vom srečam mnoge obisko-valce. Po večini so razume-vajoči in veseli me, da si za knjižnico vzamejo čas. Zame so največji izziv prireditve in spremljanje odziva obisko-valcev. In pa, seveda, druže-nje z umetniki po prireditvi. Neprecenljivo, nepozabno je vse tisto pod »črto« povedano in slišano. Mojo radovednost je zbudil klic pred enajstimi leti. Predstavil se je gospod iz Ljubljane in mi v odkup ponudil platneni kovček, ki ga je našel na odpadu. Kovček mu je bil všeč, saj je zbiratelj mnogih starin. Ko ga je prinesel domov, je ugotovil, da je v njem več kot 300 risb. Sam je iz podpi-sov razbral, da je avtor Ted Kramolc. Ker sam takega gradiva ne zbira, nas je pokli-cal, saj je videl, da imamo že

kar bogato zapuščino Tedo-vega očeta Luke Kramolca.Povabila sem ga na obisk. Dnevi so minevali v pričako-vanju. Ali so res risbe Teda Kramolca, kako so se po toliko letih znašle na odpadu … S Simono Vončina sva bili skeptični … In prišel je dan obiska gospoda s plat-nenim kovčkom. Postavil ga je na mizo, odprl in pred nama so bile študijske risbe, akti, portreti, krajine, tiho-žitja (datirani med letoma 1942 in 1944) … in še 30 del slikarja in grafika Milana Batiste. Postali smo lastniki platnenega kufra s skica-mi in slikami in po srečnem naključju smo bogatejši za še eno zgodbo domačina Teda Božidarja Kramolca, ki je od leta 1948 živel v Kanadi kot arhitekt za notranjo opremo in slikar krajinar. »Prav tako pa so te skice zani-mivi fragmenti kulturnega ustvarjanja v času kulturne-ga molka med drugo svetov-no vojno,« je zapisal Jernej Kožar za publikacijo, ki smo jo izdali oktobra 2008.

A zgodba se tu ni zaključila. S pomočjo Milene Zlatar nas je avtor s sinom ob prihodu v Slovenijo 2. maja 2011 tudi obiskal in si svoje zgodnje študijske risbe še iz 'ljubljanskega' obdobja, iz časa zorenja v Goršetovi in Sternenovi šoli, z velikim veseljem ogledal in ob tem povedal še marsikaj zani-mivega. V marcu 2012 smo pripravili razstavo njegovih del. Risbe smo digitalizirali in morda bodo za koga tudi strokovni izziv … Zgodb ob srečanjih z obiskovalci je veliko, še posebej tistih veselih, hudo-mušnih … »Gospa, danes ste pa lepo zrihtani. Bolj kot na prejšnji prireditvi.« Protoko-larni obiski so nekaj poseb-nega. Veliko priprav, prever-janj, obsednega stanja, smešnih pripetljajev in na koncu predvsem olajšanja. Čim večkrat nas obiščite in bodite tudi vi bogatejši za možnost pestre izbire knji-žnične zbirke ali ob knjižne-ga dogajanja.

POLN KUFER SKIC IN SLIK

Tudi vaša spominska pripoved, anek-dota, kritika ipd. je lahko del našega kulturnega mozaika, ki bo obeležen v simbolični publikaciji ob 70. obletnici Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. Veseli bomo, če boste z nami delili kakšno zgodbo, vezano na našo ustanovo, ravenski grad, Grajski park … Bodite ustvarjalni in (za)upajte si! Prispevke zbiramo do 31. januarja 2020.

Mag. Irena Oder

Kultura je razumevanje. Povezovanje. Način življenja. Je pot duše. Od mene k tebi. Kultura je potovanje knjige. Tudi v času, ki je bolj neprijazen in krut, nas nagovarja: »Tukaj sem. Preberi me.« Knjiga te najde in ti da nov polet. In če ni več prava zate, je morda za koga drugega. Zamenjaj jo.

Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušni-ka se je 21. avgusta 2019 na tradicionalnih Ravenskih dnevih, ki jih organizira Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejav-nosti, predstavila z akcijo Zamenjajva si knjigo. Občane in občanke smo predhodno nagovorili k temu, da lahko na ta prav pose-ben ravenski dan prinesejo svoj izvod knjige, za katerega menijo, da ga sami ne potrebu-jejo več, a zna polepšati dan nekomu druge-mu. V zameno za darovano knjigo si je lahko vsak darovalec izbral kakšno drugo knjigo po izbiri. Če s seboj ni imel knjige, je lahko v škatlico prispeval simbolični prispevek. Knjižnica je podprla projekt 120 m štrudla, ki ga že nekaj let organizira Koroški medgene-racijski center, ter se z njim povezala, tako da je knjižnična ekipa v sodelovanju s članicami Literarne čajanke pripravila 120 m knjig. Te so povezovale pot od Trga svobode (prizorišča glavnega dogajanja), mimo steklarske delav-

nice Vožič na Stari ulici do Kulturne plaže pred Kulturnim domom Ravne. Prav tako je bila v času dogajanja odprta Bukvarna Ajta. Na ta semenji dan smo organizirali tematsko delavnico, na kateri so si lahko obiskovalci izdelali kazalko. To je bilo še posebej zanimivo za otroke. Medsebojno sodelovanje je obrodilo sadove: domači-ni so si s »štrudlom« nahranili želodčke, s knjigami pa dušo.

MEDSEBOJNO SODELOVANJE NA RAVENSKIH DNEVIH:120 M ŠTRUDLA, 120 M KNJIG

Dr. Manja Miklavc

Foto: Simona Vončina

TRADICIONALNI 18. RAVENSKI DNEVIFOTO UTRINKINika Hőlcl Praper, Danica Hudrap

V začetku novembra je izšla že tretja znanstvena monografija v knjižni zbirki Obzorja Koroške. Izdalo jo je Zgodovinsko društvo za Koroško. Tokratna znanstvena monografija nosi naslov »Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek«. Ta zgodo-vinopisna študija je narejena na podlagi izvirnih arhivskih dokumentov, zbranih v domačih in tujih arhivih. Prvi del knjige je posvečen podrobni predstavitvi nastan-ka gradov in dvorcev v Guštanju in njegovi okolici. To so Bamberški dvor, ki je nastal v 11. stoletju, zgornji guštanjski grad, ki je nastal v začetku 13. stoletja, ter spodnji guštanjski grad iz srede 14. stoletja in se je v 16. stoletju preimenoval v dvorec Grinfe-ls. Podrobneje so opisani nastanki Prušin-kovega dvora oz. dvorca Javornik, Križnega dvorca, dvorca Ravne, gradu in dvorca Dob pri Dobji vasi, dvorca Šrotnek ter dvorca Podgora pri Kotljah. Povsem na novo sta odkrita dvorec Čečovje in Kraigerjev dvor, pri čemer je slednji stal na Tičlerjevem vrhu. V knjigi je posebna pozornost name-njena gospostvu Guštanj, delovanju njego-vega prejemniškega urada, mitnice, dežel-skega sodišča pred letom 1600 in življenju njegovih takratnih podložnikov. Vsebuje tudi veliko dragocenih podatkov o takratni trški samoupravi, podeljenih privilegijih in pravicah. Med njimi tudi potrditev pravil

guštanjskega lončarskega ceha leta 1609. Podrobno so predstavljeni življenje v srednjeveškem uradu Kotlje in tamkajšnji podložniki, ki so do srede 16. stoletja spada-li v gospostvo Šoštanj. Na podoben način so predstavljeni tudi podložniki urada Križni vrh/Kreuzberg na območju današnjih Sel, Vrh, Selovca, ki so bili v istem času del gospostva Valdek. Knjiga celovito predstavitev srednje-veškega življenja v Kotljah in Guštanju zaokrožuje z orisom nastanka župnije Guštanj in vikariata v Kotljah, oba izvirata iz pražupnije Šmartno pri Slovenj Gradcu. Podrobneje so predstavljene srednjeve-ške značilnosti posameznih cerkva. Hkrati so dodani podatki o njihovih omembah v srednjeveških arhivskih dokumentih. Pri srednjeveški župniji Guštanj so tako podrobneje predstavljene cerkve: Devica Marija na jezeru, sv. Barbara v Zagradu, sv. Janez Krstnik na Poljani, sv. Volbenk in sv. Ana na Lešah, sv. Lenart na Platu ter sv. Egidij in Anton na Ravnah. Vikariat Kotlje se je v srednjem veku raztezal tudi čez območje Sel in Vrh pri Slovenj Gradcu in so zato pri njem opisane značilnosti cerkva sv. Marjete v Kotljah, sv. Mohorja in Fortunata na Šrotneku, sv. Neže na Vrhah, sv. Roka in Boštjana na Selah in na novo odkrita cerkev sv. Frančiška na Selah.

V KNJIGI GUŠTANJ IN KOTLJE SKOZI SREDNJI IN ZGODNJI NOVI VEK MNOGO NOVIH SPOZNANJ

Dr. Vinko Skitek,avtor omenjene knjige

15

V novi dvorani v Kotljah je v petek, 25. oktobra, pote-kala slavnostna akademi-ja, posvečena spominu na Prežihove »pobe«: pisatelja Lovra Kuharja – Prežihove-ga Voranca ter njegove brate Ivana, Alojzija in Avgusta. Kuharji so pustili pomem-ben pečat v lokalnem, vseslovenskem in širšem prostoru. Letos je bila pred-stavljena knjiga »Ddr. Alojzij Kuhar, zamolčani rodoljub«.Avtorja obsežne knjige z 285 stranmi sta Mirko Osojnik in Bojana Verdinek. Knjiga je sestavljena iz treh delov. V 1. delu z naslovom »Od zibel-ke do groba« je Mirko Osoj-nik opisal življenje ddr. Aloj-zija Kuharja. V 2. delu »Med kladivom in nakovalom: Alojzij Kuhar in nekatere vzporednice njegovega dela« je Osojnik opisal korenine idejnopolitične naravnano-sti bratov Kuhar; drobna nesoglasja z bratom Voran-cem; Koroško v njegovih intimnih doživljanjih; veliko navezanost na prvi lastni dom – Prežihovo bajto; Aloj-zijev pokroviteljski odnos do brata Avgusta; prevod njegove doktorske diser-

tacije o pokristjanjevanju Slovencev; Milesova poročila in tragedijo koroških Sloven-cev, ki iz njih izhaja; nekaj zanimivosti iz ohranjene korespondence, naslovljene na Kuharja; razmišljanje o Kreku, Kuharju in sloven-skem domobranstvu. V 3. delu je Bojana Verdinek predstavila rokopisno gradi-vo ddr. Alojzija Kuharja, ki je ohranjeno v KOK in pri Kuharjevih žlahtnikih. Gre za poglavja o voščilnicah, dopisnicah in razglednicah. Na predstavitvi je spregovo-rila tudi o govorici Kuharje-vega rokopisja in njegovem besedju. Mirko Osojnik je pove-dal, da gre za logično nada-ljevanje predstavitve bratov Kuhar ob Kuharjevih dnevih. Alojzij je bil izjemno izobra-žen človek, končal je pet fakultet in na dveh dokto-riral. Obvladal je nemško, angleško in francosko. Osoj-nik nagovarja: »Knjiga je zdaj torej pred vami z upošte-vanjem spoznanj in zapisov vseh Kuharjevih sodobnikov, tako prijateljev kot nasprotni-kov, in vseh tistih, ki so tudi pozneje, predvsem v obdob-

ju po osamosvojitvi Sloveni-je, pisali o življenju in delu našega velikega Hotuljca.«Pisma, ki jih je Alojzij pisal v tujini in pošiljal domov, sem brala Danica Hudrap, vnukinja Ivana Kuhar-ja. Zbrane je nagovoril dr. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem in pred-sednik Prežihove ustanove. Omenjeni inštituciji sta za Korošce dragoceno knjigo izdali in založili, sofinanci-rale so tudi nekatere firme in posamezniki. Nastopila sta hotuljska pevska zbora: Ženski pevski zbor Solzice in Mešani pevski zbor Rožma-rin. Večer so popestrili učenci in učenke podru-žnične šole Kotlje. Besede sta prepletala mlada mode-ratorja Anja Ovčar ter Žiga Kristijan Žigon. Prireditev je organiziralo KD Kotlje v sodelovanju s Podružnično osnovno šolo v Kotljah. Zelo dobro obiskane slavnostne akademije sta se udeležili tudi Mojca Petrič, pravnuki-nja Lovra Kuharja, in Anica Ristič, hčerka Ivana Kuhar-ja.

V KOTLJAH SO OB 22. KUHARJEVIH DNEVIH PREDSTAVILI KNJIGO

»DDR. ALOJZIJ KUHAR, ZAMOLČANI RODOLJUB«

Danica Hudrap

Letos mineva 40 let, odkar je Prežihova bajta odprta javnosti kot spomin-ski muzej pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Ob visokem jubi-leju smo ovrednotili doseda-nje delo in se spogledovali z novimi idejami in cilji razvo-ja muzejskega kompleksa na Preškem vrhu. Prežihova bajta je bila vse leto prepre-dena s pestrim kulturnim dogajanjem, zvrstile so se aktivnosti: tradicionalna nega in obrezovanje dreves v starem sadovnjaku, uredi-tev gartla/vrta z začimb-nicami, zelišči in zelenjavo ter z njim povezane vsako-letne čajanke, prikaz preša-nja mošta/sadjevca na stari preši/stiskalnici itd.

Na 17. tradicionalnem srečanju (10. avgusta) pri spominskem muzeju je bil slavnostni govornik Miroslav Osojnik. Dolgoletni muzejski sodelavec je orisal okoliš-čine nastanka in delovanja muzeja od prvih začetkov do danes. Izdali smo nov razšir-jen katalog Prežihove bajte, ki je vsebinsko bogatejši s poglavji o kašči, o čajankah, ki jih pripravljamo vsako leto in so povezane z gartlom, podrobneje je opisano spomladansko obrezovanje in nega starega sadovnjaka in jesensko prešanje mošta. Novemu katalogu smo dodali poglavje o vsakoletnih Tradicionalnih srečanjih, seznam vseh predmetov, ki so postavljeni v spominskem

muzeju in v kašči ter slovar narečnih besed. Praznovanje 40. oble-tnice Prežihove bajte smo sklenili 29. avgusta s pripra-vo okrogle mize na temo Spominske hiše in muzejski prostor. Povabili smo pred-stavnike različnih strok, da nam predstavijo strokovne pristope, poglede in načine varovanja pomembnih vsebin kulturne dediščine z muzeološkega, literarnega, konzervatorskega zornega kota ter postopke varova-nja in dela s knjižničnim domoznanskim originalnim gradivom. Sodelovali so: dr. Helena Rožman, Srečko Štajnbaher, Simona Vonči-na in mag. Igor Likar.

Liljana Suhodolčan

40 LET PREŽIHOVE BAJTE, SPOMINSKEGA MUZEJA

Tretja čajanka na Prežihovi bajti, foto: Liljana Suhodolčan

17

Prihajajoče razstav-no leto v Galeriji Ravne prinaša 7 razstav, ki ponu-jajo vpogled v živahno in raznovrstno umetni-ško produkcijo predvsem umetnikov mlajše do srednje generacije, največ s Koroške pa tudi širše. Novo leto začenja razstava pomembnega predstavni-ka visokega modernizma in minimalizma, slikarja in grafika Bogdana Borčića. Težišče razstave bo na njegovih poznih slikah, ki so pomemben preobrat v njegovem opusu. Vsa dela so iz zbirke KGLU, ki se je z lansko donacijo slik družine Borčić pomembno okrepila.

Med februarjem in aprilom bo Galerija Ravne gostila fotografsko razsta-vo Tadeja Vaukmana, umetnika mlajše genera-cije, z deli, ki so nastala med njegovim trimeseč-nim bivanju v New Yorku. Tadej Vaukman je neod-visni umetnik, fotograf in založnik. V svoji prevladu-joči fotografski ustvarjalni praksi se pogosto poslužu-je surove dokumentarne in ulične fotografije, s katero spremlja aktualno dogaja-nje z družbenega obrobja. Razstava še ene umetnice mlajše generacije, Monike Plemen, ki je leta 2019 zmagala na natečaju KKŠ »Koroška, kdo si?« ter s tem

dobila možnost razstavlja-nja v Galeriji Ravne, se bo odvijala med aprilom in junijem. Na razstavi z naslovom »Avtoportret« bo predstavila serijo grafik, ki je nastala na podlagi foto-grafij lastnega telesa. Poletje bo pred obiskovalce Galerije Ravne postavilo razstavo Hanne-sa Zebedina, s čimer se priključujemo razstavne-mu projektu »Razmejitve« ob obletnici koroškega plebiscita v koprodukciji KPM in Koroške galerije. Ob izteku poletja do začetka oktobra bodo na ogled Slike in objekti Mita Gegiča, ki v sloven-sko slikarstvo vnaša nov

KAJ PRINAŠA NOVO RAZSTAVNO LETO V GALERIJI RAVNE?

Foto: Dobran Laznik

pristop, tako oblikovno kot vsebinsko. Gegič se je posvetil lovskim motivom, ki so v likov-ni umetnosti zahoda prisotni že od starega Egipta. Njihova popu-larnost je v nekaterih zgodovinskih obdobjih močno nihala. Danes so priljubljeni v poseb-nih družbenih segmen-tih, ki nanje gledajo z nostalgijo. Do konca leta si bosta sledili še razstavi koroških ustvarjalcev:

slikarja Stanislava Makuca in fotografi-nje Katje Goljat. Prvi je dolgoletno željo po slikanju dopolnil s strokovno teoretski-mi temelji, ki jih je po upokojitvi v tovarni akumulatorskih bate-rij pridobil na ALUO v Ljubljani. Stanislav Makuc bo na pregledni razstavi slik predstavil svoja najnovejša dela, ki stilno izhajajo iz poznega modernizma. Razstavno leto zaklju-

čujemo s predstavitvijo dela fotografinje Katje Goljat. Serija fotogra-fij je posvečena njenim staršem, ki živita in delata na kmetiji na Selah. Posebej za to razstavo bo Katja Goljat posnela še serijo fotografij v tovarni Metal Ravne, s katero se bomo vključili v praznovanje 400-letni-ce železarstva v Mežiški dolini.

Maša Špiler

18

V Koroškem medgene-racijskem centru (KMC) že 5 let raziskujemo in prepozna-vamo potrebe in želje ljudi, ki koristijo naše programe. Programe delno financira občina, večji del sredstev pridobivamo s prijavami na različne razpise. Skupna vrednost uspešno prija-vljenih programov je okrog 400.000 €, v teh programih je zaposlitev dobilo 10 sode-lavcev. Preko Lasa Mežiške doline je bil financiran tečaj »Oskrbe pomoči potrebnega svojca«, kjer je bil osrednji cilj krepitev socialne mreže ljudi, ki potrebujejo pomoč. »Odziv v instituciji in skupnosti – Izobraževanje in osveščanje za obvladovanje demence v letih 2017 in 2018« nam je zaupalo Ministrstvo za zdravje. Od 2017 sodelujemo v projektu Dogaja se, ki zagotavlja vsestransko lokacijsko, časovno in finančno dostopnost, saj so programi brezplačni, ponudba pa je zagotovljena na širšem območju celotne regije. V pilotnem projektu

dolgotrajne oskrbe skrbimo za 60 pomoči potrebnih občanov; center izvaja tečaje za neformalne oskrboval-ce, sorodnikom pomagamo pri skrbi za njihove pomoči potrebne svojce. V centru uspešno poteka projekt razdeljevanja hrane. Projekt izvajamo v sodelovanju z Lions klubom. Vsak večer v dogovorjenih trgovinah poberemo viške hrane, jih pripravimo v pakete ter jih še isti večer razdelimo pomoči potrebnim. Pred časom smo zaznali potrebo po pomoči pri pravnih in upravnih zadevah. Še vedno ponuja-mo info točko za mlade, info točko za osebe z demenco in info točko sobivanja v sode-lovanju z Ministrstvom za okolje. Obisk v petih letih je bistveno večji, kot smo pričakovali. Center obisku-jejo različne skupine obisko-valcev iz različnih krajev v Sloveniji. Posebnost v Slove-niji, če ne izjema, našega centra je, da odlično sode-luje z vsemi institucijami in organizacijami v občini in

Mag. Marjana Kamnik, predsednica društva

USPEŠNO PRIJAVLJENI PROGRAMI IN SODOBNI PRISTOPI SODELOVANJA S ČLANI DRUŠTVA

tudi širše. Veseli smo sode-lovanja z vrtcem, osnovnimi šolami, gimnazijo in srednjo šolo. Delujemo na štirih loka-cijah: na Ravnah, v Črni na Koroškem, Mežici in v Kotljah. Strpno in z razume-vanjem sprejemamo kritike in pripombe, ki jih posku-šamo vključiti v načrtovanje novih aktivnosti. Iskreno se trudimo in zastavljamo svoje moči in sposobnosti. Vesela in hvaležna sem, da imam priložnost in možnost sodelo-vati v tem izjemnem projektu občine, hvaležna sem, da sem del odlične ekipe KMC, ki dela zahtevno in dobro delo, in vesela sem, da sem v tem času srečala toliko izjemnih ljudi, ki so postali del mojega življenja.

V gledališki skupini nismo profesionalci, a igramo iz

veselja, z veliko dobre volje in imamo radi gledališče. V naših besedilih ohranjamo koroško narečje in prav z njim pritegnemo številne gledalce, ki radi slišijo

domačo besedo. Med nami živita smeh in veselje do

igre.

GLEDALIŠKA SKUPINA KOROŠKEGA MEDGENERACIJSKEGA CENTRA RAVNE NA KOROŠKEM

Viktorija Pisar, mentorica in režiserka gledališke skupine

V Koroškem medge-neracijskem centru na Ravnah na Koroškem (KMC) od decembra 2015 deluje gledališka skupina. Premi-erno smo se širši javnosti v Kulturnem domu na Ravnah predstavile 4. 12. 2015 z duhovitim venčkom skečev iz vsakdanjega življenja. Predstavo smo nastopajoče poimenovale po skeču, ki ga je za to priložnost napisala naša mentorica Tea Kovše. Večina nas je na odru stala prvič, in to šele v tretjem življenjskem obdobju. Želja po gledališkem nastopu se je porodila ob pripravah za zaključno prireditev Partljičeve bralne značke v KMC. Takrat so se Mojca Merkač, Vika Pisar, Marta Kovačec Vrenčur preizku-sile z odlomkom Kmetica iz Partljičeve komedije Čaj za dve. Marta, Vika, Mojca, Jožica, Gelca in Tina smo se smejale z odra, ko je bila naša prva izkušnja pred publiko za nami. Navdu-šenje je nastopajoče pove-zalo z dvorano. Ploskanje kar ni pojenjalo in še danes odzvanja v naših glavah.

Sledili so nastopi vse od Žerjava, Prevalj, Strojnske Reke, Črneč, Mute, Slovenj Gradca, skratka, kamor so nas povabili. Ta čas nas je vodila mentorica in igralka Vika Pisar. V drugi predsta-vi so se nam pridružili: novi igralki, Stanko Pisar, Blaž Pavlinec, ki je poskrbel za glasbo, Jože Slivnik pa je s pomočjo Dejana Sušeka, Danija Merkača, Avgusta Vulca ter Aleša Pogorevca poskrbel za sceno. Po kratkem skeču gospe Mežnaršič iz Metlike je Marta Kovačec Vrenčur napisala zgodbo z naslovom »Življenje pa teče naprej«. Besedilo smo dali v branje in potrditev, da je primerno za dobro gledališko predsta-vo. Pozitivna potrditev nam je dala pogum, moč in voljo. Tedensko smo se dobiva-li na vajah v našem KMC. Gledališko predstavo smo premierno zaigrali 9. 12. 2016 v Kulturnem domu na Ravnah na Koroškem; vseh gledaliških predstav je bilo 18. Nastopali smo tudi s skeči in število je vztraj-no raslo. Zvrstilo se je kar

30 nastopov. Veseli smo bili vsakega povabila, med drugim Društva za upoko-jence Ravne, županje mag. Romane Lesjak, Društva za stomiste, Društva za oste-oporozo itd. Po skečih gospe Anke Plevnik je nastala nova zgodba Marte Kovačec Vren-čur z naslovom »P‘r sosedu pa dekvo ženijo«. Po premieri 9. 12. 2017 smo se predsta-vile po Mežiški dolini in tudi po Dravski dolini. Gleda-liških predstav je bilo 17, skečev pa 19. V letu 2019 prip-ravljamo novo gledališko predstavo, katere premiera bo leta 2020. Vsekakor si želimo, da bo dobro spre-jeta med gledalci. Zelo smo počaščene, da smo preje-le Prežihovo plaketo in pri Najevski lipi nastopile tudi pred g. Pahorjem. Najlepša hvala za vso podporo KMC Ravne, predsednici društva, mag. Marjani Kamnik, in županji Občine Črna, mag. Romani Lesjak. Iskrena hvala vsem, ki ste z nami.

21

V novo sezono Gledališča DELA 2019/20 vstopamo osebno in vas vabimo k druženju. Shakespeare je rekel »Ves svet je oder« in jaz dodajam: »In mi vsi smo Shakespearji lastnega življenja.«

Bogat program ustvarjanja v Gledališču DELA izoblikujemo z vsebina-mi sodobnega plesa, lutkovne umetnosti in performativne prakse:

Pripravljamo ustvarjanje lastne predsta-ve v gledališkem izobraževalnem sklopu Gledališče ŠOLA. Tokrat se bomo medge-neracijsko povezovali ter na oder posta-vili zgodbe občanov in občank Raven na Koroškem.Nadaljujemo s tesnim sodelovanjem s KMC Ravne - Osebno je posebno.Tea Kovše, Katja Vravnik in Mojca Kamnik pletejo vezi v Rusiji za gostova-nje in koprodukcijo.Z dr. Karlo Oder raziskujemo in anga-žirano pripravljamo gledališko interpre-tacijo naše Matere Fabrike in tradici-je jeklarstva. Nadaljevali bomo v duhu

predstave AHTI, ŠIHT! in animiranega filma PUDLOVKA.Prepletli smo sodelovanje s KUD LJUD iz Ljubljane in pripravljamo novo ulično produkcijo Ljutka dela.Na oder smo povabili heroje in druge odrske junake. S(v)obodni abonma začnemo 11. februarja s predstavo vseh predstav HEROJ 2.0., nadaljujemo 10. marca s tragično veseloigro z lutkami NAPRAVITE MI ZANJ KRSTO, 4. aprila izobražujemo z delavnico, ki jo bo vodil nagrajeni Brane Vižintin, v slogu velikih zaključimo z lastno produkcijo Gledali-šče ŠOLA z gibalno predstavo V ŽIVO.

Bodite Zraven in spremljajte naše delo. Za tekoče in manj tekoče kultur-ne dogodke pišemo blog: www.zraven.si/bo. Gledališče DELA dela, da lahko vi gledate. Povabljeni v našo družbo.

VSI SMO JUNAKIGenialci smo vsi, vsak na svojem področju.

Tea Kovše,umetniški vodja Gledališča DELA

Foto: Nika Hölcl Praper

Foto: arhiv EX TEATER

Na Ljudski univerzi Ravne na Koro-škem (LURA) smo v septembru 2019 izpe-ljali program Čudežne roke …, sestavljen iz 4 različnih delavnic. Sofinancirala jih je Občina Ravne na Koroškem. Vse aktivno-sti so vsebinsko zaokrožale ustvarjanje z rokami, naravnimi materiali in na različ-ne načine. Z izvedbo smo vplivali na zdrav način življenja udeležencev, jih naučili dela z naravnimi materiali, jih seznanili z ekološko osveščenostjo, krepili in vzdrževa-li kondicijo njihovih sivih celic, spodbudi-li njihove ročne spretnosti, izrazili njihovo drznost in obudili želje po izdelovanju ter ustvarjanju. V programu Čudežne roke okušajo kruh z drožmi (izvajalka: Anita Šumer) so udeleženke na demonstracijski delavnici spoznale peko kruha in peciva z drožmi (tj. z nadomestkom za kvas), izvedele kopico skrivnosti o skrbi zanje in o pripravi drožnih dobrot. Pripravile in poskusile so pirin kolač s sadjem, »rženka« in pšenični hlebček. Vse so bile nad videnim, okušenim, vonjavami ... navdušene. Obogatene vsaka s svojimi lastnimi drožmi so obljubile, da bodo novo znanje s pridom koristile doma in v vsakda-nu. V programu Čudežne roke spoznava-jo lepote gline (mentorica: Tonja Motnik) so udeleženke izdelovale nakit iz gline: uhane, obeske za ogrlice in prstane. Pri tem so si dovolile začutiti stik z zemljo oz. z narav-nim materialom – glino. Skozi oblikovanje in spreminjanje gline so materialno izra-zile ustvarjalnost, s tem pa so rokam dale možnost, da so ideje iz glave preoblikovale v otipljivo, vidno in materialno. Tretja delavnica – Čudežne roke dišijo po naravi (izvajalka: Simona Večko) je bila sestavljena iz izdelave naravnega mila po hladnem postopku, naravnih čistil in krem.Čudežne roke pišejo lepe črke (izvajalka: Marina Mihalj) je bila četrta delavnica, na kateri so se udeleženci učili kaligrafije, tj. pisanja z lepimi, čitljivimi črkami. Spoz-nali so okroglo abecedo, abecedo italika in

ČUDEŽNE ROKE … NA LJUDSKI UNIVERZI RAVNE NA KOROŠKEM

Dr. Anja Benko

abecedo gotica. Udeležence se je nenehno spodbujalo k iskanju lastnega stila pisanja. Spoznali so kaligrafijo kot tehniko umir-janja uma – meditacijo s številnimi blago-dejnimi učinki na človekovo zdravje (umiri-tev srčnega ritma, dihanja ...) in ugodnimi vplivi na človeka kot celoto. Raznoliki in številni udeleženci so poleg vsebin delavnic spoznali prednosti vseživljenjskega učenja in z rokami ustvari-li majhne »čudeže«, hkrati pa v svoje učenje vključili posamezne čute (vid, tip, voh, okus), ki so jih izpopolnili in nadgradili. V lokalno okolje smo tako z izvedbo vseh štirih sklopov prinesli nove in kakovostne vsebine ter k udeležbi pritegnili vse genera-cije – od osnovnošolcev naprej. Razstavo ustvarjenih izdelkov iz vseh štirih delavnic smo pripravili ob našem praznovanju 60-letnice zavoda LURA, in sicer 30. septembra 2019, v razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.

http://www.zraven.si/bohttp://www.zraven.si/bo

22

V novembru 2019 je 15 let svojega uradnega delovanja obeležil Koroški mladinski kulturni center (KMKC) Kompleks, ki s svojimi prostori na Čečovju na Ravnah ostaja pribeža-lišče za kulturo, neformal-no izboraževanje, druženje, spoznavanje.

KMKC Kompleks ima status organizacije za mlade v javnem interesu v mladin-skem sektorju ter status nevladne organizacije v javnem interesu na področ-ju kulture. Letno organizira čez 90 različnih dogod-kov: koncertov domačih in tujih poznanih ter manj poznanih glasbenih izvajal-cev, gledališke predstave,

neformalna izobraževanja, filmske dogodke, razsta-ve, družabne večere, plesne večere, humanistične pogo-vore, ustvarjalne delavnice, jezikovne tečaje, potopisna predavanja, podjetniške dogodke, šolo tonske tehni-ke ... Ves čas mentorira-jo mlade pri organizaciji dogodkov in projektov ter jih vabijo k soustvarjanju vsebin. 15. obletnico so zaznamovali z raznoliki-mi dogodki: v četrtek, 28. novembra, so odprli razsta-vo Kompleks skozi objek-tiv, kjer so bile razstavlje-ne fotografije iz preteklih 15 let delovanja. V petek, 29. novembra, so s krat-kim filmom, pripravljenim

posebej ob 15. obletnici, povabljenim prikazali izku-šnje, mnenja, dobre želje ... mnogih ustvarjalcev in pomembnih posameznikov, ki so s Kompleksom kakor-koli sodelovali in mu zaže-leli vsaj še nadaljnjih 15 let delovanja. Sledil je koncert Milan Kamnik banda, ki je bil hkrati promocijski koncert ob izdaji Kamnikove nove zgoščenke. V soboto, 30. novembra, so imeli kviz o Kompleksu, ki je preko številnih zanimivih podatkov obiskovalcem še dodatno prikazal delovanje Komple-ksa ter njegovo širino. Več na www.kompleks.it.

ŽE 15 LET MLADINSKEGA CENTRA KOMPLEKS!

Robi Jamnik (Jazz Ravne), Aljaž Verhovnik (podžupan občine Ravne na Koroškem), dr. Tomaž Rožen (župan občine Ravne na Koroškem), Romana Lesjak (županja občine Črna na Koroškem), Ana Pisar Čivčić (bivša direktorica KMKC Kompleks), Dorijan Plevnik (direktor KMKC Kompleks), Tin Kampl (direktor Urada RS za mladino)

Foto: Tisa Praprotnik

Ekipa KMKC Kompleks

www.lekarna-dren.si

PRAVI NASVETI IN PRAVA ZDRAVILA

GAČNIKOVA POT 3,RAVNE NA KOROŠKEM

02 82 21 191, 041 577 990

http://www.kompleks.it

24 25

Ko nekdo omeni country glasbo, takoj pomislimo na kavbojce s kitaro, banjo, urne violin-ske sole ter tisti specifi-čen južnoteksaški naglas in nosljati vokal. To so le nekateri izmed stereoti-pov, ki so v razvoju country glasbe v neki točki izstopili zaradi teh ali onih razlogov. To glasbeno sceno začnemo šteti v začetkih 20. stoletja, ko so nastajali prvi avdio posnetki, čeravno je bila tovrstna glasba živa že leta prej. Že pred prvimi posnet-ki je v Ameriki vladala cela paleta različnih glasbenih zvrsti, ki so prav tako bile v svojem pomladnem cvetu, čakajoč na poletje. Pest-rost nacionalnosti celot-nega sveta se je mešala in vzpostavljala cel nabor političnih in gospodarskih interesov ter zmešala kup različnih glasbenih zvrsti, ki še danes dominirajo svetovni glasbeni sceni. V zgodnjem 20. stoletju se je v gorovjih na ameri-

škem jugu oblikoval coun-try – specifičen stil ljudske glasbe predvsem belskih priseljencev, po ameriških rekah so se širile in iskale svoj zven zvrsti gospel, blues in jazz. Country se je v 50-tih moderniziral in postal poli-tični zaščitni znak, česar posledice se kažejo tudi danes. Vplive avtentične zvrsti lahko čutimo v marsi-kateri komercialni skladbi, ki pa s prvinskim coun-tryjem nima prav veliko. Razen tu in tam nosljate-ga vokala, steel kitare ali fiddla, ni globine čutiti ne v besedilu, ne izvedbi, še manj pa v produkciji, ki jo sestavljajo neokusno očiten »autotune« ter melodije in harmonski poteki, ki niso nič novega, zato so poleg drugih naštetih elementov le še en dodaten »noise« v sodobni hiperproduktivni glasbeni sceni. Če si pogledamo, kakšna je »country scena« v Sloveniji, lahko vidimo, da

se vsake toliko časa zgodi kakšen koncert v tem slogu, festivalov na to temo pa ni na pretek. Na Zbiljskem jezeru sicer že nekaj časa pridno organizirajo Wild West Fest, kjer je sicer večji poudarek na kavbojskem plesu in kulinariki kot na glasbi. Za porast v interesu plesanja kavbojskih kora-kov se zagotovo da kriviti Davida Prestorja, ki pobira internacionalna priznanja za svoje dovršeno izpelja-ne kavbojske koreografije. Med drugimi je bil David letos aprila in maja tudi na Koroškem v okviru Coun-try, Folk & Blues vsebin v Medgeneracijskih centrih.Omenimo še nekaj glas-benih kantrijašev – pred nekaj leti so ponovno zdru-žili moči Pohorje Express, člani te zasedbe so igrali tudi pri Bluegrass Hoppers. Country Banda ne deluje več, so pa aktivni Mali oglasi. Mlajšo generacijo slovenskega poustvarjanja ameriških korenin silovi-

O COUNTRYJU (IN »FOLKU« NA ULICI)

to zastopajo člani Zavoda Orbita, ki poleg Prismoje-nih profesorjev bluesa na slovenske odre povabijo še Tilena Stepičnika in Samuel Bluesa, navadno v solistič-nih izvedbah ali v duetu z Miho Eričem. Na Koroškem sta se countryja dotaknila kantavtor Milan Kamnik in Milan Pečovnik – Pidži, oba sta v neki točki svoje kari-ere sodelovala s člani hrva-ške country zasedbe Plava trava zaborava. Country je v svojem bistvu toliko poslušljiv kot katera koli druga ljudska glasba sveta. Ima svoje specifike, ki komu pašejo, drugemu ne, vseeno pa pomeni specifičen kulturni kontekst in s seboj posle-dično nosi tisoče in tisoče zgodb severnoameriškega kontinenta, ki grejo še dlje v čas – nekatere tudi nazaj v Evropo. Drugo dejstvo je, da se ga nekako ne obrav-

nava kot etno ali folk, čerav-no gre za specifično vejo ameriškega tradicionalne-ga folka oz. ameriške tradi-cionalne ljudske glasbe, ki je, tako kot naša narodno--zabavna glasba, postala (s)komercial(izira)na. Letos se je skozi leto na Ravnah zgodilo nekaj dogodkov na temo ameriških kulturnih kore-nin – predavanja in krajši koncerti na temo coun-try, folk in blues glasbe ter delavnice kavbojskega plesa. Slednje so potem prerasle v pravo kavbojsko manijo, saj je mentorstvo prevzela Simona Stopar iz Plesnega kluba Devžej, in s skupino kavbojskih navdušenk in navdušencev so 2. avgusta 2019 zaple-sali na mestnem platoju pred Tušem. Zaplesal je tudi poslanec Jani Pred-nik ter prevaljski podžupan Boštjan Gorenšek. Glasbe-

no sta dogodek popestrila kantavtor Milan Kamnik ter bluegrass zasedba iz Kranja – Beer Belly, ki so koncert nadaljevali pred Havano. Kulturna pestrost nas gradi že skozi cel naš obstoj, in prav je, da smo do novih vezi odprti. Coun-try je le ena taka vez, ki jo je morda lažje sprejemati, saj pomeni oddaljeno kulturo in ameriške sanje, napro-ti glasbenim zvrstem, ki so nam tako kulturno kot geografsko bližje, vendar jih zaradi zgodovinsko-politič-nih ozadij in drugih razlo-gov ne znamo ali nočemo sprejeti.

Mojca Kamnik

Foto: Špela Peruš

26 27

Prvi glasbeni posnetki skupine Dua Kora so nastali leta 1974, in od takrat Milan Kamnik šteje začetek svoje glasbene kariere. To obletnico je obele-žil v soboto, 12. oktobra 2019, s svojim bandom (v sestavi Gorazd Čepin, Aljaž Lipuš, Jan Lužnik, Urša Lorber, Bojan Beber Vovk in Mojca Kamnik), gostu-jočima dolgoletnima vokalnima spre-mljevalkama Vero Trafelo in Marijano Mlinar, kolegom iz country glasbe – Mitjo Novakom, narodnozabavnim virtuozom Markom Gostenčnikom in kontraba-sistom iz jazzovskega sveta Oskarjem Kolarjem. Koncert je bil rahlo drugačen kot prejšnji jubilejni koncerti, saj je potekal brez večjih napovedi – dve uri je bilo sliša-ti predvsem glasbo, v živo ga je prena-šal Radio Prvi. Tako se je koncert začel s pozdravom Špele Šavc z besedami, ki so

jih pred koncertom izrekli gostje – to je pripravljenost za nastop za nekaj trenut-kov zamenjala čustvenost. Po napovedi je v dvorani zavladala nekajminutna tišina, saj smo počakali, da je ura odbila polno uro in se je koncert lahko zaslišal po vsej Sloveniji. Koncert je nemoteno potekal do nekaj čez 22. ure. Slišati je bilo skladbe iz vseh Kamnikovih zgoščenk ter tudi nekaj iz novega albuma, ki je izšel 29. novem-bra. Radijski prenos se je zaključil točno ob uri, nastopajoči pa so se ob razdelit-vi Kamnikovega domačega jägermeistra ter skupni izvedbi skladbe »Tiha voda vejke grabne dieva« še enkrat združili na odru. Nabito polna hotuljska večnamen-ska dvorana je glasbeni jubilej pospremi-la z navdušenjem, koroške pesmi pa so odmevale daleč.

45 LET MUZIKE MILANA KAMNIKA

Mojca Kamnik

Foto: Nika Hölc Praper

45 LET

Na 15. Festiva-lu slovenskega jazza, 7. zapovrstjo, odkar se je iz Ljubljane prestavil na Ravne na Koroškem, je bilo čez 130 nastopajočih, razstavljavcev in mentorjev na 9 različnih prizoriščih in 23 dogodkih, 12 koncertov, 2 dneva delav-nic, 3 razstave, 2 projekciji lastnih filmov, izid Jazzopi-sa … Vse to je od 17. do 21. septembra 2019 potekalo na Ravnah na Koroškem, prvi dogodek je bil 9. septembra v Ljubljani. Tam smo v Trubarjevi hiši literature odprli razstavo Big Band/Big Fun stalne fotograf-ske spremljevalke jazza na Ravnah, Nike Hölcl Praper. Sledila sta predstavitev 5. številke revije Jazzopis in solo koncert Vida Jamni-ka, v New Yorku živečega vibrafonista. V KOK Ravne smo 17. septembra odprli razstavo IZ-bor fotografa Iztoka Zupana, sledil je solo koncert Gala Furlana.

V KC Ravne je zased-ba Stick Control otrokom iz vrtca ter osnovnošolcem glasbo približala skozi dogod-ka: Jazz ne grize in Od klasi-ke do jazza. V Štauhariji smo s spremljevalnim koncertom predstavili animirani film Guštarija, delo učencev OŠ Koroški jeklarji ter njihovih razredničark Mojce Berlo-žnik in Olge Natlačen, pod mentorstvom Jureta Praper-ja, Matica Črešnika, Tadeja Bernika in Zavoda Petida. Bogat program je pripra-vila Šola Jazz Ravne pod mentorstvom Sama Kolarja in Matije Mlakarja. Sledila je premiera filma Zvoki Jazza – Jazz Ravne filmskega studia na Gradu, ki ga vodi režiser dr. Uroš Zavodnik in njegove ekipe dijakov ravenske gimnazije z Nikom Gradišnikom, Tiso Prap-rotnik, Tino Geč, Andra-žem Kugovnikom in Filipom Dihpolom. Jedro večera sta v KMKC Kompleks bila

koncerta Boštjana Simona s ploščo There Be Monsters in tria Zlatka Kaučiča. Zadnji festivalski dan so se na Mestni tržnici predstavili Šola Jazz Ravne, Dinozzavri in primorska skupina Dej še'n litro, ki deluje že od leta 1999. V cerkvi sv. Egidija je nastopila vokalna skupi-na Bird-land s koncertom Little Jazz Mass, v KMKC Kompleks pa Sašo Vollma-ier s koncertom Vollmaier igra Laibach, koroški Slove-nec Mario Vavti z avtorskim prvencem »Ride The Slide« in Goran Bojčevski Kvintet. 15. Festival sloven-skega jazza so organizirali: KD Drugi zvoki, Jazzovsko društvo, Zavod Petida, KMKC Kompleks, ZKŠTM Ravne na Koroškem, KD Svitanje in KOK Ravne ob podpori Občine Ravne na Koroškem ter Ministrstva za kulturo. Projekt sofinancira tudi EU iz ESRR in RS.

15. FESTIVAL SLOVENSKEGA JAZZA NA RAVNAH

Robi Jamnik

Pianist Sašo VollmaierFoto: Nika Hölcl Praper

28

Klapa Tugare je poseb-nost v koroškem kulturnem okolju. Goji predvsem izvir-no dalmatinsko narodno pesem. Člani klape niso mojstri koncertnih nasto-pov, pač pa ljudski pevci. V Dalmaciji, ob Jadranskem morju na Hrvaškem, jim pravijo »pučki pivači«. Njihov pevski repertoar ne sestav-ljajo popularni dalmatinski šlagerji, ki jih Korošci dobro poznamo, pač pa originalne ljudske pesmi iz Dalmacije, ki so podobne našim, sloven-skim ljudskim pesmim. V prejšnji zasedbi so nastopali že leta 2003, v novi zasedbi delujemo od leta 2015. Srce klape je Dalmatinec, Márin-

ko, ki je pred 50. leti prišel na Koroško iz vasi Tugare pri Splitu. Po njej ima klapa svoje ime. Simbol klape so češnje, po katerih so Tugare tudi najbolj znane v Dalma-ciji. V Klapi Tugare danes prepevamo: Márinko Radilo-vić (1. tenor), Sandi Lauko (1. tenor), Ivan Fuks (2. tenor), Slavko Cifer (2. tenor), Jože Potočnik (bariton), Drago Slemnik (bas) in Drago Rudel (bas). Umetniški vodja Klape Tugare je g. Marko Kavtičnik. Vadimo kar doma pri enem od pevcev, pojemo pa na nastopih, na katere smo povabljeni. V letu 2018 smo npr. v skupno petje

vložili 515 ur na 32. vajah in 7. nastopih. Imeli smo že nekaj nastopov po Sloveni-ji, Avstriji in v Dalmaciji v Omišu in okolici. Tako na vajah kot nastopih uživamo v petju – to nas napolnjuje in tudi povezuje. Kljub temu da so nam najljubše dalma-tinske narodne, na nastopih ne moremo odreči prošnjam poslušalcev, da po uradnem delu nastopa zapojemo še kako od popularnih pesmi in s tem potešimo njihova pričakovanja.

KLAPA TUGARE SKRBI, DA NA KOROŠKEM TUDI DALMATINSKA PESEM ŽIVI

Klapa Tugare na enem od priložnostnih nastopov (odsoten Slavko Cifer)

Drago Rudel

Pravijo, da se duše rajnkih, ki so našle svoj mir, pogosto vrnejo obiskat svoje drage. Priletijo kot metulji in jim tako sporočijo, da je z njimi vse v redu. Kmalu po mamini smrti sva se s sestro odpravili na izlet. Na mami ljubi Grossglockner, Veliki Klek po naše. Malo pred končnim ciljem sva se ustavili ob slapu. Stena s padajočo planinsko vodo je dobesedno ovita v nežno osve-žujočo prho. Tisočero kapljic se v igri s sončno svetlobo spreminja v mavrične barve. Občudovali sva čudovit razgled. Cvetoči travniki so ustvarjali dišečo simfo-nijo prijetnih vonjav. Tu in tam so žuboreči potočki rezali planjavo. Pred svojimi rovi so se sončili svizci. V zraku so poplesavali modri metulji. Krhki in nežni, občutljivi in mehkokrili, so se lovili. Začutila sem svobodo in v mislih zaplesala z njimi. Tja gor, v nebo. Eden od metuljev se je ločil od svoje skupine. Poplesaval je okrog mene. Poljubil me je na lice in se dolgo zadržal. Od mene je zaplesal in se ustavil na sestrinem licu. Svoj ljubkovalni obred je nekajkrat ponovil. Od mene k sestri in nazaj. »To je mama,« sem komaj slišno šepnila sestri. Neopisljiva čarobnost se je zrcalila iz posnetkov, ki sva jih naredili ob pravem trenutku. Še močno pod vtisom dogodka sva nadaljevali pot. Vendar, ob sedanju v avtomobil je bil metulj spet z nami. Usedel se je na sestrino ramo in se med vožnjo ni premaknil. Na cilju, zgoraj pred garažno hišo, sva odprli okno avtomobila in mu nežno prigovarjali: »Vrni se v svobodo!« Nekako obotavljajoče je metulj odletel. Doma sva želeli čarovnijo pokazati še drugim. Toda – posnetkov z metu-ljem ni bilo več. Kar izginili so. Skrivnostno in nerazložljivo so izginili. Vsi drugi posnetki so bili na aparatu, le modri metulj je izginil. Mama si je ob zadnjem obisku teh krajev pobožno zaželela: »Tu bi pa za vedno ostala!«

MODRI METULJ

Ivana Prislan

Z Ajo sva se globoko pogreznili v udobna fotelja prijetne dnevne sobe. Skozi mrežasta vrata, ki so vodila na teraso, sva občudovali visoke smreke, nad katerimi se je sonce počasi spuš-čalo proti tlom in v tistem trenut-ku skozi veje najvišje smreke posla-lo svetleči snop žarkov, ki so do naju vodili angelsko meglico. Spogledali sva se. »No, vidiš,« sem sem nasmehnila, »v pravem času in pravem trenutku, kajne?« Aja je zajela zrak: »Uh, kako je pa to lepo! Kot … hm ... angelski sij ...« Prikimala sem:« Ja, čudovito je.« Nekaj trenutkov sva molče uživali ob pogledu na sončne žarke in si dovolili magičen trenutek tudi občutiti. »Mi boš zdaj povedala zgodbo o tistem najstniku, ki se je skozi hude preizkušnje naučil, da je življenje čudovito?« je tišino prekini-la Aja, ko se je po nekaj trenutkih snop svetlobe razpršil in nagajivo pokukal skozi veje nekoliko nižje od hiše. »Omenila sem ti, da je takrat, pri svojih res rosnih šestnajstih, izgu-bil mamo in se je oče vdal alkoholu, kajne?« sem se obrnila proti Aji, ki je že napeto in s široko odprtimi očmi zrla vame. Začutila sem njeno pričakova-nje in občutila zadovoljstvo, ker sem vedela, da sva skozi predhoden razgo-vor uspeli odpraviti njene temne misli. »No …,« sem zavzdihnila, moj ton glasu pa se je spremenil in iz njega se je dalo razbrati nepopisnost veličastnos-ti opisovanja dogajanj … Takrat sem živela že nekaj let ob morju. Odprla sem vhodna vrata, ker na vratih ni bilo ploščice z mojim imenom in stopila na hodnik. Mirno sem zrla na stopnišče, ko se je z rahlo negotovim korakom proti meni vzpenjal visok, temnolas

najstnik in mi zrl naravnost v oči. Že z vrha stopnic sem začutila njegovo bolečino in, takšna kot sem, sem se morala močno zadržati, da ga nisem že takoj stisnila k sebi. Skozi leta sem se namreč naučila, da ljudje, ki obje-mov niso navajeni, da ne govorim o najstnikih, lahko zaradi tega začutijo celo odpor. A ko sva se kasneje pogo-varjala o tem trenutku, je povedal, da ga zagotovo ne bi zmotilo. Popelja-la sem ga na teraso. »Oooo, to pa je pogled!« je občudujoče vzkliknil, ko se je pod nama v vsej svoji širini boho-tilo rahlo valujoče morje. Zadovoljno sem prikimala, čeprav sem bila nava-jena podobnih vzklikov posameznikov ob izjemnem pogledu z moje terase. Tokrat pa sem se še posebej razveseli-la, saj sem vedela, da je tudi Tiu, kakor je mladeniču ime, pomagalo pri spro-stitvi in povečalo občutek domačnosti. Proti pričakovanju je kar sam od sebe začel pripovedovati. »S takšnim pogledom vsako jutro bi morda tudi jaz lažje verjel v pravič-nost tega sveta.« Za hip je pogledal v moje oči. Začutila sem, da me stiska v grlu, ko se je zazrl nazaj proti morju in z rahlo hripavim glasom nadalje-val. »Ko smo pokopali mamo, pol leta nisem vedel, kaj se v resnici dogaja. No, enostavno nisem dojel. Da je ni več. Da mi ne bo več vsak dan težila, kako sem oblečen in če sem jedel. Da ne bo vsak dan tečnarila, da se moram učiti. Ko sem po pol leta neko končno jutro najprej pogledal v kuhinjo, iz katere je po navadi dišalo po jutranji kavi, je vame udaril jedek vonj po smrti. Šele nekaj trenutkov kasneje sem dojel, da gre za vonj po postanih neumitih

Foto: Sonja Buhvald

ŽIVLJENJE JE ČUDOVITO … ... TUDI NA KOROŠKEM

kozarcih z ostanki žganja in cigaret. S spuščenimi žaluzijami, skozi katere je bore malo pronicala jutranja svetlo-ba, je bilo komaj zaznati obrise očeto-ve postave, ki se je majajoče zibala na stolu. Prižgal sem luč in oče je pogle-dal vame z rdečimi očmi. »Ugasni!« je zavpil. Spomnim se, da se mi je zvrte-lo pred očmi, nato pa sem se zgrudil na tla. Zbudil sem se, ko sem od daleč slišal, kako me nekdo kliče. Bežno se spominjam reševalnega vozila, tudi prvih dni v bolnišnici. Pomilujočih pogledov osebja sem se večino časa izogibal, tudi zanimalo me ni, zakaj sem tam. Dokler me ni nekega dne k sebi poklical zdravnik. Pri njem je sedela gospa z rdečimi lasmi. Kot iz daljave sem poslušal njune besede: »… komaj rešili tvoje življenje … tako ne gre … Bo treba v oskrbo …« Nekaj časa sta potre-bovala, da sem se odzval in ju slišal. »Kakšno oskrbo? Saj imam očeta …!« sem nasprotoval. In potem sta poveda-la še enkrat. Da oče ne sodeluje, da se je odločil, da ne more skrbeti zame, ker še zase ne more in da me lahko odpe-ljejo na zdravljenje in v oskrbo v psihi-atrično bolnišnico, da vsaj mene rešijo iz tega stanja. Da naj v miru razmis-lim, a da smatrajo, da je to edina pot in rešitev zame ter da se bomo dogovo-rili dokončno že čez dva dni. Kasneje zvečer sem sedel na postelji, s katere sem videl nebo. »Luna, pomagaj mi … Nočem v oskrbo, nočem ne živeti.« Mislim, da se je v meni nekaj premak-nilo, da sem začutil, da si ne želim te oskrbe, nisem pa vedel, kaj si želim, še manj, kaj naj naredim. Ko je naslednji dan prišla do mene mamina sestrična, edina sorodnica, ki sem jo poznal, me

je stresla za ramena in skorajda vpila name: »Tako, zdaj pa dovolj! Se boš odločil živeti – ali ne? Mame ni. Ne bo je. Oče je, kjer je. Ti pa odločaš sam, torej, kaj se boš odločil?« »Kaj lahko naredim?« sem jo gledal. »Veliko. Vse. Če imaš dovolj, potem greva na morje! Tam bova obiskala tudi mojo prijate-ljico, ki sem ti jo že omenjala, da ti bo pomagala, a si to zavračal!« No ... in zdaj sem tu.« Zopet je pogledal proti meni, v njegovih očeh pa sem skozi meglo solz prepoznala upanje. Blago sem rekla: »Lepo. Nepojmljivo je, kar si doživel, seveda. A lepo je to, da si želiš živeti. In rešitev je samo tvoja odloči-tev. Kljub izgubi je prav, da veš, da nikoli nisi in ne boš sam.« Stisnila sem ga k sebi z mešanico žalosti in veselja. Ko je čez čas njegovo hlipanje poneha-lo, se je glasno nasmejal: »Korošci pa nismo kar tako, a ne?« Prikimala sem. »Bom zmogel?« je še rahlo negotovo dodal. »Seveda boš. Saj si že odločil, da boš.« Aja je globoko vzdihnila: »Kar sam se je odločil? Kar tako?« Nasmeh-nila sem se: »Ja. In zelo resno je vzel to svojo odločitev, se poglabljal vase, šel čez bolečine izgube, nadgradil svojo samopodobo in ...« Vstala sem in z mize vzela ovojnico: »Poglej! Naslednji teden grem na njegovo poroko«. Aja je znova zavzdihnila, vstala in me objela: »Razumem … Vse … In prav imaš, življenje je res čudovito, kot rečeš, tudi za to, ker nam je med drugim dano, da sami odločamo: ostanemo v žalosti – ali gremo naprej. Hvala ti. Zdaj res vem! In … Grem naprej …«Se nadaljuje …

Klavdija Uršej

32 33

V oktobru je bila v KOK Ravne predstavitev Metode fraktalne risbe. Predstavila jo je dr. Deja Muck, redna profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljublja-ni, avtorica knjige Pot ljubezni – pot k sebi. Metoda fraktalne risbe je nova oblika tera-pije oz. (samo)pomoči z umetnostjo. Terapevtsko metodo je leta 1991 posta-vila Rusinja Tanzilija Polu-jahtova. V primerjavi s klasičnimi psihološkimi testi je Metoda fraktalne risbe zelo preprosta in infor-macijsko bogata. Osnova-na je na spontani linijski risbi, ki se izdela z zaprtimi očmi, in barvanju. Izključu-je možnost zavestnih odgo-vorov, zato z njo pridobimo objektivno sliko človeko-vega notranjega stanja in informacije, ki omogočajo korekcijo. Skozi leta se je zbralo veliko znanstvenih in drugih podatkov o praktič-

ni uporabi Metode fraktal-ne risbe. Analiza je pokaza-la, da etnične, nacionalne ali teritorialne razlike ne vplivajo na rezultate, saj metoda uporablja elemen-te univerzalnega vizualnega jezika (črto in barvo), kar omogoča doseganje enako dobrih rezultatov v vseh kulturah. Privlačna je pred-vsem zaradi svoje enostav-nosti in dostopnosti ter izredne učinkovitosti. Uporaba metode ni pogojena z izobrazbo, nadarjenostjo ali starostjo, deluje pri otrocih in odra-slih. Avtorica metode je skozi dolgoletno razisko-valno delo ugotovila, da metoda zelo ugodno deluje na izboljšanje zdravja, pomaga pri zdravstvenem okrevanju, povečuje vital-nost, zmanjšuje notranje konflikte v človeku, stabili-zira čustveno stanje, pove-čuje psihofizično aktivnost, odpravlja anksioznost in depresijo, zmanjšuje stres ter razvija ustvarjalni in

intelektualni potencial. Poleg naštetega vpliva tudi na povečanje samozaves-ti in samospoštovanja ter razvoj socializacije in komu-nikacije. Prav tako pomaga obnoviti oz. vzpostaviti harmonijo in ravnovesje na vseh področjih življenja. Aktivira latentne potenci-ale, spreminja nevronske mreže v možganih in nas odpre povsem drugačnim izkušnjam, priložnostim in čustvom, kot smo jih bili vajeni doživljati. Pri otrocih je opisa-na metoda odlično orodje za celosten razvoj otroka ter njegove kognitivne, čustve-ne in socialne inteligence; risanje raznovrstnih oblik in barvanje vplivata na razvoj možganov in vzpostavitev čustvene stabilnosti. Otroci od 4. leta naprej lahko s pomočjo staršev ali sami izdelajo fraktalne risbe, pri čemer se naloge prilago-dijo starosti in risarskim sposobnostim otroka.

Vabljeni v svet linij in barv, kjer lahko premaknemo meje mogočega!

METODA FRAKTALNE RISBE

Lara Hartman

Danes razmišljam o ljudeh, o zgod-bah, ki nas samouresničujejo, o talentih, ki nas določajo, o strahovih, ki si jih ustvar-jamo, o ljubezni, ki jo iščemo. Razmišljam o življenju, o trenutku v njem, o občutkih v njem, o radosti, hrepenenju, moči, milini, spoštovanju, sočutju. Vedno sem sledila dobremu, ščitila ranljive skupine ljudi, nikoli me ni zanima-lo sovraštvo, nikoli nisem razumela besa nekaterih, ki vpijejo, da nekaj ni prav, da ni naravno, da je preveč … nikoli nisem razu-mela te izbire v človeku. Iščem ljudi, ki so odsev mene same, tiste, ki v krču kričijo in kažejo na rane naše družbe, tiste, ki ne stojijo in čakajo, tiste, ki pomagajo, ki se iz dneva v dan oglašajo v imenu Vid, Jožic, Milic, Krisov, Maš … tiste, ki jim lahko brez teže v besedi povem, da imam rada ljudi, tudi če so drugačni. Velikokrat začutim v sebi nemoč, ko berem, poslušam, srečujem ljudi v stiskah. Rada bi pomagala, tekala bi od enega do drugega, nosila hrano, oblačila, plačala položnico. Za trenutek me celo prep-lavi nelagodna misel, jaz pa imam, kar potre-bujem. Počutim se ujeta v zanko nemoči, ranjena in ponižana. Zaradi bolečine drugih.Takrat vzamem čopič. Takrat vzamem platno in barve. Odločim se za modro. Z njo nagovarjam nebo in zemljo, zlezem v kroge neskončnosti, se srečam z rajskimi ptica-mi in iščem simbole ljubezni. Tukaj med nebom in zemljo – celim svoje misli. Tukaj sem jaz. In, ko jaz sem, mi zleze pod prste rdeča. Žareča. Ognjena. Ustvarjam žensko. S strastjo, plast za plastjo odkrivam in iščem v praspominu njen zapis. Izbiram simbole svete geometrije, dodajam popolnost narave. Slikam oči, temne in globoke, skrivnostne in blage, močne in uporne. V njih se zrcalijo ljubezni in hrepenenja vseh nas. Ženske na slikah so na videz punčke, tiste punčke, ki

V MILINI JE MOČ

Ko smo v milini, se odločamo za dobro. Za žar. Mar ni nekaj najlepšega žareti in goreti za neki cilj, ki nas osmisli, osrči in ostrasti? Dr. Lucija Mulej Mlakar

živijo v majhnih skrinjicah za našimi srci. Mile. Popolne. Močne. Pogumne. Lepe. Zato »Milinke«. Na svoj način sporočam ljudem – tistim, ki se prebijajo skozi demone svojih prepričanj; tistim, ki sijejo svoje resnice; tistim, ki ljubijo, in tistim, ki sovražijo –, da je milina naša moč. To razmišljanje pišem na mednaro-dni dan prijaznosti. Ves mesec smo barvali kamenčke s sporočili upanja, ljubezni, miru. Ob nas so se ustavljali ljudje, spraševali, se smejali, bili naklonjeni, nam želeli plačati kamenček, ki so ga dobili. Vedno znova smo jim govorili, da se tega ne da plačati - to je poklon drug drugemu. Kajti, ko pokloniš, dobiš. Dobiš tisti radosten občutek, ko ti kri malo hitreje steče po žilah, ko imaš občutek, da bi objel ves svet, ko se ujameš meter nad zemljo, preprosto, ko si srečen.

Mirjam Senica

Foto: Nives Kačič

SONJIN FOTOGRAFSKI KOTIČEK

Sem fotografinja in osebna mentorica. Dosegljiva sem na e-mailu: sonjin.fotokoticek@gmail.com. Profesorica informatike, po duši umetnica. Dobro desetletje vodim fotokrožek na Gimnaziji Ravne na Koroškem. Sem avtorica številnih člankov o fotografiji in osebni rasti v reviji Digitalna kamera. Organizatorka FOTOsprehodov in fotografskih izobraževanj, motivatorka in avtorica mnogih zapisov in fotografij na FB-strani Sonjin fotografski kotiček ter vodja FB-skupine Sonjin fotografski kotiček. Članica DF Svit in izvršilnega odbora FZS. Prav tako sem mama, ljubiteljica narave, gurmanka in nepoboljšljivo zaljubljena v življenje.

Njen krog je bil vedno »narobe krog«. Smer hoje si je jemala drugače kot večina, zakaj, ne ve razložiti niti sama, a znala bi zagotovo povedati, da se počuti bolje, da ne hodi v isto smer kot drugi. Ko srečuje ljudi, jim lahko pogle-da v oči, medtem, ko jih pozdravlja, še drevesa so drugačna, videti so mogoč-nejša, medtem ko vsaka zase steguje-jo veje pod nebo. Tako drugače je, ko hodi v »svojo« smer, še njene misli so drugačne, vsakič znova se porajajo, prihajajo in izginjajo tja v daljavo, na bližnje vrhove. Skozi gole veje opazuje pisane kvadratke, stavbe in okna, kot bi jih naložil drugo na drugo v nekem neurejenem redu, po tihem pomisli, da so za tistimi kvadratki ljudje, ki morda požirajo rdeče rjav dim, vsake toliko se ta splazi skozi tanke špranje stavb in se razprši nad dolino, preden se dokonč-no ne razblini pod nebo. Ob nemem

koraku pozabi na hrup, ki prihaja od tam, njene misli so polne, zave se, da raste le tisto, čemur se posveča. Če bi se posvečala hrupu, bi ta postal neznosen. Tako pa se je navadila, da ob drobni stezici, med velikimi drevesi posluša korak in svoje misli.Ko je tam med odmorom, skuša odmis-liti, da nima s seboj fotoaparata. Želi ostati v trenutku in ga zadržati. Opazu-je blede sence dreves na stezici, zimsko sonce je bolj sramežljivo, namesto kratkih in trdih senc, komaj vidno riše podobe na tleh. Opazuje tudi svojo senco, tako dolga je, pa čeprav je šele poldne. Zagleda košček sonca v daljavi in mu pomežikne. Sonce pokima nazaj in njegov nasmeh se razlije čez ves park. Še sama se nasmehne, nato pa nasmeh deli še z mimoidočimi. Srečna je.Za trenutek je pozabila na mraz. Onkraj parka se je zazrla v dolga vitka dreve-

NAROBE JE LAHKO TUDI PRAV

sa. Spomnila so jo na drobne baleri-ne, ki poplesavajo na beli podlagi in vijejo svoje roke visoko pod nebo. Do gležnjev je zakorakala v sneg in se sprehodila po njem. S koraki, ki jih je puščala v snegu, je narisala srček, še vedno je bilo v njej nekaj igrive-ga, čeprav je preteklo že veliko let od njene mladosti. Skozi veje dreves je uzrla blede stavbe bližnjega naselja. Kako drugačen pogled je kot poleti, ko so krošnje dreves polne zelenih listov! Takrat skoznje ni moč videti ničesar, sedaj pa je pred njo stala popolnoma nova podoba. Medtem ko se je spog-ledovala z novo nastalo podobo, se je spomnila, da se mora vrniti v razred. Mimogrede je vrgla svoj pogled še na »njene bukve«; kadarkoli se je spreho-dila mimo njih, je opazovala njihova

sivo modra debla – tako mogočna in samozavestna so se ji zdela. Zazrla se je še v zamrznjen listek, ki se je pokril z ledenimi iglicami, kot ježek je bil sredi zime. Ni bil sam, bilo jih je še nekaj, ki so se pokrili z ledom in tiho ždeli na beli podlagi, da nanje posveti sončni žarek. Njen krog se je za ta dan zaključil. Bil je več kot le »narobe krog«. Bil je krog, ki ga je naredila skozi fotografske oči in skozi oči njene duše. Namreč, ko je gledala z dušo, je videla več. Ne glede na to, ali je to zabeležila s fotoapara-tom ali ne. Zagotovo se bo tja vrnila čez kak dan ali dva in naredila foto-grafijo. »Narobe fotografijo«, a hkrati tako pristno in njeno. Življenje je lepo, če lahko hodiš svojo pot. To želim tudi tebi, iz srca.

Sonja Buhvald

Kot že tolikokrat do zdaj, se je sprehodila po parku. Kljub mrazu, ki se ji je z vsakim korakom zažiral globlje v kosti, je vztrajala v počasni in umirjeni hoji. Poslušala je korak, kako je stokal pod debelim podplatom zimskih škornjev, v na pol pomrznjenem snegu je opazovala blede stopinje in jim dodajala svoje, medtem ko je drsela mimo pokončnih debel dreves, ki so stala tam že desetletja. Vsakič znova si je vzela trenutek zase, v odmoru med poukom, včasih je naredila le pol kroga, a večinoma je prehodila vsaj en krog.

36 37

Župnija vsako leto prireja počitniški program za otroke, t. i. oratorij. Orato-rijski program je vzgojno prostočasna dejavnost, ki v harmonično celoto združuje zabavo, sproščujoče, ustvar-jalne in poučne dejavno-sti, druženje in duhovnost. Navdihuje se v ideji preven-tivnega vzgojnega sistema iz srede 19. stoletja, začetnik je italijanski duhovnik sv. Janez Bosko. Na slovenskih tleh se je zaradi prekinitve ob 2. svetovni vojni ponov-no nadaljeval leta 1988. Na Ravnah smo počitniški program z zametki oratorija začeli leta 1993. Počitniški program je v župniji Ravne na Koro-škem potekal od 1. 7. do 5. 7. 2019, vsak dan od 9.30–15.00. Pridružili so se lahko otroci iz župnij Stroj-na in Kotlje. Udeležilo se ga

je 35 osnovnošolskih otrok. V programu je sodelovalo 12 mladih prostovoljcev – animatorjev, starih 14-18 let. Program se je izvajal pod vodstvom župnika Edija Vajde, ge. Mete Rožen in katehistinje Marije Priker-žnik. Na oratoriju je bila vsak dan izvedena orato-rijska igra o Petru Klepcu, ki so jo pripravili mladi. Vodilno geslo je bilo: IMAŠ MOČ. Odvijale so se različ-ne delavnice, na katerih so se otroci poskusili v različ-nih spretnostih in razvijali svoje talente. Izdelovali so spominke, ustvarjali risbe, preizkusili pevski talent, obiskali kmetijo in spozna-vali živali, izvedli kmečke igre, ki so se navezovale na zgodbo o Petru Klepcu. Vključili smo tudi gibanje v naravi, imeli smo pohod

na kmetijo. Ob koncu smo izvedli še petje na ulici (na Partizanski ulici in pred Tušem) in razveselili mimoi-doče. Skavti in gasilci so nam predstavili svojo dejav-nost. Poskrbeli smo, da so otroci vsak dan dobili malico in kosilo (topel obrok). Zasledovali smo zastavljene cilje: kvalitetno preživljanje prostega časa, druženje v zdravi družbi sovrstnikov in sproščeno učenje s poudar-kom na duhovnosti. S skupnimi močmi nam jih je uspelo realizirati. Zahvalju-jemo se donatorjem in vsem prostovoljcem; tako mladim kot odraslim krajanom, ki so pomagali, da smo enote-denski počitniški program lepo izpeljali.

ORATORIJ V ŽUPNIJI RAVNE

Foto: Danica Hudrap

Marija Prikeržnik

IZ AVTOBIOGRAFIJE ANTONA ŠTEKLAMoj oče je Karl, mama Terezija, roj. Glavar. Ta zlata starša sta darovala življenje petim otrokom. Rojen sem bil leta 1943 očetu Karlu in mami Tereziji, kot drugi od petih otrok, v Gutensteinu, in se je naš priimek glasil Stöckl. Tu sem hodil v osnovno šolo in v nižjo gimnazijo. Vsa družina je bila tesno povezana z domačo cerkvijo. Dolga leta sem bil ministrant in že takrat sem začutil v sebi poseben klic, da bi postal duhovnik. Odšel sem v malo semenišče v Vipavo, kjer sem leta 1963 maturiral. Ko sem 1965. odslužil vojaščino, sem odšel v Ljubljano v bogoslovno semenišče in na teološko fakulteto. 29. junija 1969 sem bil v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Novo mašo sem 6. julija istega leta zapel v domači cerkvi sv. Egidija. Moja duhovniš-ka služba je bila zelo razgibana. Najprej sem bil 8 let kaplan v mariborski stolni-ci, potem 5 let dušni pastir za Slovence v Zahodnem Berlinu. Nato sem bil pol leta v Limbušu pri Mariboru in 5 let (nad)župnik v nadžupniji Šmartno pri Slovenj Gradcu.

Leta 1988 sem šel med slovenske zdomce na Dunaj, kjer sem ostal 22 let, nakar sem se vrnil v Maribor in postal duhovni pomočnik v župniji Maribor-Tezno. Zdaj živim že 9 let v Zavodu A. M. Slomška. Kot upokojeni duhovnik pomagam v različnih župnijah.

IZ BIOGRAFIJE TEREZIJE VEČKO – S. SNEŽNERodila se je leta 1947 na Preškem Vrhu. Po ravenski gimnaziji je študirala teologijo na Teološki fakulteti v Zagrebu in Ljublja-ni. Diplomirala je 1976, magistrirala 1979 v Ljubljani. Med doktorskim študijem se je izpopolnjevala na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu in Ameriškem inštitu-tu za študij Svete dežele v Jeruzalemu. Doktorirala je 1986 na Teološki fakulte-ti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom akad. prof. dr. Jožeta Krašovca Božja in človeška zvestoba v hebrejski Bibliji. Istega leta je začela sodelovati v pripravi Sloven-skega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze iz izvirnih jezi-

ZLATA JUBILEJA SNEŽNE VEČKO IN ANTONA ŠTEKLA

Helena Merkač

Ravenska župnija se je v letu 2019 veselila 50 let posvečenega življenja dveh rojakov: uršulinke s. Snežne Večko in duhovnika Antona Štekla. S. Snežna je svoj jubilej obhajala že spomladi pri Sv. Duhu v Škofji Loki, A. Štekl 4. junija v dunajski katedrali sv. Štefana, na dan lepe nedelje farnega zavetnika sv. Egidija, 1. septembra pa še na Ravnah. Ob tej priložnosti so župljani obema slavljence-ma izrazili hvaležnost za njuno pastirsko službo in dobre želje za prihodnost. Slovesno bogoslužje je ob somaševanju domačih župnikov Edija Vajde in Slavka Beka ter stalnega diakona Janeza Kurnika vodil direktor Zavoda A. M. Slomška v Mariboru dr. Ivan Štuhec, pel je domači cerkveni zbor pod vodstvom Tatiane Drabysheuskaja.

kov (izšel 1996). Iz hebrejščine je preve-dla Prvo in Drugo Samuelovo knjigo, Ruto in Estero ter priredila uvode in opombe k tem knjigam. 1991 je postala predavate-ljica na Teološki fakulteti, 1997 docentka, ponovno 2002 in 2007. Bila je predstojni-ca Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo. Kot gostujoča profe-sorica je predavala v mnogih deželah. Zdaj je v pokoju in živi s sestrami uršulinkami v Hiši kruha v Sv. Duhu pri Škofji Loki.

Foto

: Oce

pek

38

22. novembra 1919 je bilo v Guštanju ustanovljeno telovadno društvo SOKOL, ki se je poleg telesne vadbe ukvarjalo še s kulturno-pos-vetno in narodno vzgojo. Med prvimi člani je bil tudi velik domoljub Lovro Kuhar – Prežihov Voranc. Telovad-nico Sokolski dom so si s prostovoljnim delom zgradi-li sami in jo 22. novembra 1931 s slavnostno akademi-jo predali namenu. V stoletju našega obstoja so se spreminjali zakoni, športna dejavnost in tudi ime društva. Od leta 1997 ponosno ohranjamo ime ŠD Partizan. V društvu, ki združuje okoli 200 članov, ostajamo zvesti osnovne-mu načelu šport za vse – izvajamo programe vadbe za vse starostne skupine. Najmlajši z vstopom v telo-vadnico skozi igro s starši razvijajo osnovne gibalne sposobnosti in se usmer-jajo v šport; malo večji se s športnimi veščinami spopa-dajo samostojno. Šolski

otroci se učijo prvin špor-tne gimnastike in akrobati-ke, vzdržljivosti ter pomena redne vadbe za zdrav način življenja. Odraslim vadba v društvu omogoča krepitev telesa, gibljivosti, prepreče-vanje degenerativnih bolezni okostja in mišičja ter ohra-njanje dobre duševne kondi-cije. ŠD Partizan tedensko izvaja rekreacijo za odrasle, rekreacijo za starejše (nad 65 let), vadbo za predšolske otroke 3–4 let s starši, vadbo za predšolske otroke 4–5 let brez staršev ter gimnasti-ko za vse od 5. leta naprej. V skrbi za zdravje odraslih izvajamo tudi vodeno nordij-sko hojo. Ob požrtvovalnih trenerjih in vaditeljih se mladi člani tekmovalne vrste udeležujejo državnih tekmo-vanj v skokih z male prožne ponjave in akrobatiki. Na državni ravni dosegajo vidne rezultate, posamezno in tudi ekipno. V ŠD Partizan skrbimo za redno strokov-no izobraževanje kadrov.

Veliko sredstev namenjamo nakupu športnih rekvizitov, saj je tako članom omogoče-na kvalitetna izvedba špor-tnih programov. Za nego-vanje tradicije pri izvajanju športa in rekreacije za vse generacije, za razvoj športa v občini, spodbujanje zdra-vega načina življenja ter za predstavljanje občine v širšem prostoru smo ob 100. obletnici delovanja prejeli veliko Klančnikovo plaketo. Ob praznovanju jubi-leja je ŠD Partizan pod pokroviteljstvom Občine Ravne na Koroškem organi-ziralo slavnostno akademijo v športni hali OŠ Prežiho-vega Voranca na Ravnah in izdalo almanah. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki nam pomagajo, da lahko društvo uspešno deluje. Vsem članom iskreno čestitam ob 100. obletnici delovanja in želim še veliko športnih uspehov.

ŠD PARTIZAN RAVNE NA KOROŠKEM PRAZNUJE

OBLETNICO OBSTOJA

Breda IGERC GROŠELJ, predsednica društva ŠD Partizan

Tudi v novem športnem šolskem obdobju se lahko gimnastičarke ŠD Partizan Ravne pohvalijo z odličnimi rezultati. Na Memorialu Cirila Hočevarja v MB v športni akrobatiki so dosegle naslednje rezultate: CICIBANKE: Živa Kogelnik 4., Nia Tia Koren 9., Iza Sentič 17., Ula Skarlovnik 19. mesto. Ekipno so bile 3. MLAJŠE DEKLICE: Lia Štruc 1. mesto, Evita Lever 2., Kaja Kupljen 5., Lana Verčkovnik 15. in Gaja Verčkovnik 19. mesto. Ekipno so osvo-jile 2. mesto. STAREJŠE DEKLICE: Neža Štern 2. mesto, Nadja Doler 15., Julija Fajmut 17., Žana Fink 18. in Mojca Santner 19. mesto. Ekipno 4. MLADINKE: Asja Kotnik 2. mesto. Na OP Srbije v Beogradu v skokih z male prožne ponjave so tiste, ki so se ga udeležile, dosegle naslednje rezultate: CICIBANKE: Evita Lever 1. mesto, Lia Štruc 2. mesto, MLAJŠE DEKLI-CE: Neža Štern 5. mesto, Mojca Santner 24. mesto ter v kategoriji MLADINKE: Asja Kotnik 4. mesto.Čeprav porazi zelo bolijo, je važno le to, da če padeš, se moraš pobrati in iti naprej. Saj vsak, ki vztraja in se ne preda, si na koncu zaslu-ži zmago. Zato z dvignjeno glavo naprej novim zmagam naproti.

Jasmina Boromisa

V novembru je v Beogradu potekalo odprto prven-stvo v skokih z male prožne ponjave. Dekleta ŠD Stoja so v kategoriji cicibank osvojila ekipno 3. mesto. Ekipo so sestavljale: Eva Šteharnik, Urša Burja, Mojca Ocepek, Hana Ognjanovič, Mojca Valentar in Ema Kovač. Prav tako so v kategori-ji mlajših deklic dekleta zasedle 3. mesto. V ekipi so tekmovale: Hana Mlakar, Vita Čeh, Lana Larisa Ilić, Neja Koprivnikar. Poleg tekmovanj smo bili aktivni tudi na raznih prireditvah, pohodih, nasto-pih … Eden izmed omenjenih je bil tudi nastop na sprejemu koroških odbojkarjev, ki se je odvijal v središču mesta Raven. Veseli smo, da se otroci z veseljem udeležujejo treningov in pri tem uživajo. Zahvala gre tudi staršem.

ŠD STOJA

Maja Štriker

GIMNASTIČARKE ŠD PARTIZAN RAVNE SPET MED NAJBOLJŠIMI

40 41

Judo klub Ravne na Koroškem letos obeležuje 15 let delovanja s širje-njem svojih programov. Od jeseni progra-ma judo vrtec in judo za začetnike izva-jamo tudi v Kotljah. Najmlajši osvajajo veščine pravilnega padanja, ohranjanja ravnotežja, koordinacije v prostoru in postopoma tudi tehnike juda. Posebno pozornost namenjamo razvoju vrednot, kot so odgovornost do sebe in družbe, vljudnost, iskrenost, pogum, skromnost, samokontrola, spoštovanje, prijateljstvo. Enajstič zapored smo organizi-rali mednarodni turnir Guštanj Open in privabili 21 domačih in tujih klubov. Ob tekmovalnem judu razvijamo tudi judo kate. Člana Luka Plaznik in Žan Gostenčnik sta v katame-no-kati posta-la večkratna državna prvaka. Dobro delo smo potrdili z organizacijo seminarja in tekmovanja Kata 5 držav. Septembra se je na Ravnah pomerilo 33 parov iz Slove-nije, Švice, Nemčije, Avstrije in Hrva-ške. Ekipno je Slovenija zasedla odlično 2. mesto, med tekmovalci je bilo kar 7 Korošcev. V sodelovanju s partnerjema Gimnazijo Ravne in Nov’na razvoj, d.o.o., smo začeli izvajati projekt Fit za življe-nje. Podprt je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru LAS Mežiške doline. Novembra smo začeli s tečajem samoobrambe za ženske, nada-ljujemo z delavnicama dr. Mateja Tušaka za psihološko pripravo mladih športnikov na tekmovanja in s predavanjem za širšo javnost. V ja