razširjen energetski pregled glasbena šola slavka osterca ... - glasbena šola... · razširjen...

INVENIO

svetovanje, inženiring, projektiranje d.o.o.

Strma ulica 8

2000 Maribor – SI

Telefon: (02) 250 41 10

Telefaks: (02) 250 41 35

[email protected]

Razširjen energetski pregled

Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer

Maribor, junij 2017

mailto:[email protected]

Razširjen energetski pregled – Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer

Stran 2 od 96

Naslov:

RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED

GLASBENE ŠOLE SLAVKA OSTERCA LJUTOMER

Končno poročilo

Št. projekta:

20/2017

Naročnik/Investitor:

Občina Ljutomer,

Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer

Izvajalec:

INVENIO d.o.o.

Strma ulica 8, 2000 Maribor

Vodja (nosilec)

projekta:

Bojana Sovič, univ. dipl. inž. grad.

Dokument izdelali:

Samo Potrč, univ. dipl. gosp. inž.

Katarina Richter, mag. inž. grad.

Barbara Kukovec, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž.

Janko Smolkovič, inž.el.

Marjan Fujs, dipl.inž.str.

v sodelovanju s predstavniki projektanta

Število izvodov in

prejemniki:

3 izvodi: naročnik (2 tiskano + 1 elektronsko)

Žig in podpis:

Direktorica:

Bojana Sovič, univ.dipl.inž.grad.


Stran 3 od 96

KAZALO

0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ................................................................ 8

0.1. UVODNA POJASNILA .................................................................................................... 8

0.2. POMEN OSKRBE Z ENERGIJO ........................................................................................ 8

0.3. STRUKTURA PORABE IN STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO ............................................. 9

0.4. MOŽNI PRIHRANKI IN POTREBNA VLAGANJA ................................................................. 10

0.5. NAPOTKI ZA IZVEDBO UKREPOV.................................................................................. 13

0.6. MOŽNI VIRI FINANCIRANJA ......................................................................................... 14

I. SPLOŠNI DEL .................................................................................................................. 15

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ..................................................... 16

2. UVOD......................................................................................................................... 19

2.1. OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI ....................................................................................... 19

2.2. PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB IN OSNOVNI GRADBENI TER TEHNIČNI PODATKI ..... 20

2.3. SKUPNA PORABA ENERGIJE ....................................................................................... 26

2.4. STANJE TOPLOTNEGA OVOJA IN TOPLOTNO UGODJE V STAVBI ...................................... 31

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ........................................................................ 35

3.1. RAZMERJA MED NAROČNIKOM REP, LASTNIKOM OBJEKTA, UPORABNIKOM, NAJEMNIKOM,

UPRAVNIKOM STAVBE ......................................................................................................... 35

3.2. SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV ............................ 36

3.3. SHEMA DENARNIH TOKOV IN PROCESA ODLOČANJA NA PODROČJU INVESTIRANJA V URE 36

3.4. POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI ...................................................... 37

3.5. MOTIVACIJA ZA URE PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH ................................................. 37

3.6. RAVEN PROMOVIRANJA URE ..................................................................................... 37

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE ................................................................................. 38

4.1. ELEKTRIČNA ENERGIJA .............................................................................................. 38

4.2. TOPLOTNA ENERGIJA ................................................................................................. 41

4.3. VODA ....................................................................................................................... 44

4.4. ZANESLJIVOST OSKRBE Z VIRI .................................................................................... 45

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE .................................................. 48

5.1. OGREVALNI SISTEM ................................................................................................... 48

5.2. SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO VODO ............................................................................ 52

5.3. SISTEM ZA OSKRBO S SANITARNO VODO ..................................................................... 52

5.4. ELEKTROENERGESKI SISTEM IN PORABNIKI ................................................................. 54

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE .................................................................... 55

6.1. OVOJ STAVBE ........................................................................................................... 55

6.2. ELEKTRIČNI APARATI ................................................................................................. 57

6.3. RAZSVETLJAVA ......................................................................................................... 57

6.4. PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE ............................................................................ 59

6.5. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA ............................................................................ 59


Stran 4 od 96

II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽEVANJE RABE ENERGIJE ........................................ 60

7. OSKRBA Z ENERGIJO ............................................................................................. 61


7.2. TOPLOTNA ENERGIJA ................................................................................................ 61

7.3. VODA ....................................................................................................................... 61

8. ANALIZE ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI .......................................................... 62

8.1. POTREBNA TOPLOTA ZA DELOVANJE STAVBE .............................................................. 62

9. OCENA ENERGETSKO VARČNIH POTENCIALOV ................................................. 68

9.1. OVOJ STAVBE ........................................................................................................... 68

9.2. PREZRAČEVANJE IN KUHINJA ..................................................................................... 70

9.3. PRIPRAVA TOPLE VODE ............................................................................................. 70

9.4. PROIZVODNJA TOPLOTE ............................................................................................ 70

9.5. RAZSVETLJAVA ......................................................................................................... 71

9.6. KLIMATIZACIJA .......................................................................................................... 71

9.7. SANITARNA VODA ...................................................................................................... 71


III. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ................. 73

10. ORGANIZACIJSKI UKREPI ...................................................................................... 74

10.1. OSVEŠČANJE (UPORABNIKA) .................................................................................. 74

10.2. IZOBRAŽEVANJE .................................................................................................... 74

10.3. INFORMIRANJE ...................................................................................................... 74

11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ............................................ 75

11.1. POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA, MOŽNI PRIHRANKI IN ČAS VRAČILA .................. 75

11.2. EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA BIVALNO UGODJE ........................ 78

12. PRIMERJALNA ANALIZA SKUPINE PREGLEDANIH STAVB ................................. 79

13. VIRI ............................................................................................................................ 80

IV. PRILOGE ...................................................................................................................... 81

14. PRILOGA 1: OSNOVNI PODATKI O STAVBI ........................................................... 82

15. PRILOGA 2: PREGLED MOŽNIH UKREPOV ZMANJŠANJA STROŠKOV ZA

ENERGIJO .......................................................................................................................... 83

15.1. ORGANIZACIJSKI UKREPI ........................................................................................ 86

15.2. INVESTICIJSKI UKREPI ............................................................................................ 87

16. PRILOGA 3: GRADBENA FIZIKA ............................................................................. 96


Stran 5 od 96

KAZALO SLIK

Slika 1: Proces izdelave novelacije razširjenega energetskega pregleda objekta .................... 17

Slika 2: Ortofoto posnetek okolice GŠ Slavka Osterca Ljutomer ............................................. 20

Slika 3: Situacija objekta – centralni del GŠ (rdeča) in severni del GŠ (zelena barva) ............. 20

Slika 4: Pogled na jugozahodno fasado objekta iz Prešernove ulice z glavnim vhodom .......... 21

Slika 5: Pogled na dvoriščni fasadi objekta z dvoriščnim vhodom ........................................... 22

Slika 6: Pogled na severovzhodno in severozahodno fasado svernega dela objekta .............. 22

Slika 7: Namenska raba prostora v okolici objekta .................................................................. 23

Slika 8: Kulturna dediščina v ožji okolici objekta ...................................................................... 24

Slika 9: Povprečno trajanje ogrevalne sezone v okolici objekta ............................................... 25

Slika 10: Povprečni temperaturni primanjkljaj v ogrevalni sezoni ............................................. 25

Slika 11: Osnovni klimatski podatki v okolici objekta ............................................................... 26

Slika 12: Priključek zemeljskega plina z označenim ogrevanim delom stavbe 520 in obravnavane

stavbe 521 .............................................................................................................................. 27

Slika 13: Potrošnja električne in toplotne energije v obdobju 2011 do 2013 ............................ 28

Slika 14: Deleži skupnih stroškov v zadnjem letu obratovanja ................................................. 31

Slika 15: Področje ugodja glede na temperaturo zraka .......................................................... 32

Slika 16: Obstoječe stanje razsvetljave glasbena šola – varnostna razsvetljava (levo zgoraj),

učilnice (levo spodaj) in dvorana (desno) ................................................................................ 33

Slika 17: Obstoječe stanje razsvetljave lokala v zasebni lasti .................................................. 33

Slika 18: Shema razmerij – Glasbena šola .............................................................................. 35

Slika 19: Shema razmerij – del objekta v zasebni lasti ............................................................ 36

Slika 20: Poraba električne energije v zadnjih treh letih ........................................................... 38

Slika 21: Mesečna poraba električne energije Glasbene šole v obdobju 2011-2013................ 39

Slika 22: Mesečna poraba električne energije dela objekta v zasebni lasti v obdobju 2013-2015

................................................................................................................................................ 40

Slika 23: Poraba ELKO v obdobju med 2011 in 2013 .............................................................. 42

Slika 24: Poraba ZP v obdobju med 2013 in 2015 ................................................................... 43

Slika 25: Poraba ZP v obdobju med 2013 in 2015 ................................................................... 44

Slika 26: Poraba vode v obdobju med 2011 in 2013................................................................ 44

Slika 27: Mesečna poraba vode v obdobju 2011-2013 ............................................................ 45

Slika 28: Elektrorazdelilna oprema objekta .............................................................................. 46

Slika 29: kotel izdelovalca Semenič z vgrajenim gorilnikom (levo), dimnik (na sredini) in PVC

rezervoarji za ELKO v kotlovnici (desno) ................................................................................. 48

Slika 30: Elektro omarica za vklučevanje obtočnih črpalk (levo), in štiri ogrevalne veje z

vgrajenimi črpalkami (desno) .................................................................................................. 49

Slika 31: Primer rebrastih radiatorjev s termostatskim (levo) in navadnim ventilom (desno) .... 49

Slika 32: Primera ploščatih Emoterm radiatorjev ..................................................................... 49

Slika 33: Kotlovnica v prizidku k objektu stavbne št. 521 z dovodom zemeljskega plina .......... 51

Slika 34: Plinski kotel, ogrevalne veje in zalogovnik STV ........................................................ 51

Slika 35: Primer vgrajenih ploščatih radiatorjev z navadnim ventilom ...................................... 52

Slika 36: Merilnik pretoka vode................................................................................................ 52

Slika 37: Primer WC kotličkov z regulacijo pretoka vode in primer pisoarja. ............................ 53

Slika 38: Porabniki STV na območju lokala v zasebni lasti ...................................................... 53

Slika 39: Fasadni elementi – dvoriščna in glavna fasada objekta ............................................ 55


Stran 6 od 96

Slika 40: Nogrevano podstrešje vrtca – podstrešje na S delu (levo) in prerez plošče na glavnem

delu (desno) ............................................................................................................................ 55

Slika 41: Izolacija podstrešja osrednjega dela (levo) in opečnata kritina strehe (desno) .......... 56

Slika 42: Stavbno pohištvo – okna, steklene prizme in vhodna vrata ....................................... 56

Slika 43: razsvetljava hodnikov in razsvetljava tipične učilnice ................................................ 58

Slika 44: Primera grelnikov sanitarne vode v sanitarijah. ......................................................... 59

Slika 45: Bilanca toplotnih izgub in dobitkov stavbe................................................................. 63

Slika 46: Toplotni ovoj stavbe - površine ................................................................................. 65

Slika 47: Transmisijske izgube objekta .................................................................................... 65

Slika 48: Transmisijske izgube objekta po mesecih ................................................................. 65

Slika 49: Ventilacijske izgube objekta po mesecih ................................................................... 66

Slika 50: Notranji dobitki in dobitki sončnega sevanja po posameznih mesecih ...................... 67

Slika 51: Plinski kotel na zemeljski plin in toplotna črpalka zrak voda. ..................................... 70

Slika 52: Termostatska glava .................................................................................................. 71


Stran 7 od 96

KAZALO TABEL

Tabela 1: Poraba energentov v letu 2016 .................................................................................. 9

Tabela 2: Pregled investicijskih ukrepov – scenarij 2 ............................................................... 10

Tabela 3: Povzetek scenarija 1 – poraba ................................................................................ 11




Tabela 7: Osnovni podatki o stavbi ......................................................................................... 21

Tabela 8: Podatki o objektu ..................................................................................................... 23

Tabela 9: Osnovni klimatski podatki na lokaciji objekta ........................................................... 24

Tabela 10: Poraba energentov med leti 2009 in 2016 ............................................................. 26

Tabela 11: Poraba energentov med leti 2011 in 2013 – del Glasbena šola ............................. 27

Tabela 12: Poraba energentov med leti 2013 in 2015 – del Mercator ...................................... 28

Tabela 13: Skupna poraba energentov objekta v zadnjih treh letih obratovanja ...................... 28

Tabela 14: Specifična poraba energentov v zadnjih treh letih uporabe objekta ....................... 29

Tabela 15: Potrebna energija in emisije CO2 za delovanje objekta .......................................... 29

Tabela 16: Specifična potrebna energija in emisije CO2 .......................................................... 29

Tabela 17: Poraba energentov v zadnjem letu obratovanja objekta ........................................ 29

Tabela 18: Stroški energentov v zadnjem letu obratovanja ..................................................... 30

Tabela 19: Poraba električne energije v zadnjih treh letih delovanja ....................................... 38

Tabela 20: Strošek električne energije med 2011 in 2013 – Glasbena šola - primerjava ......... 39

Tabela 21: Strošek električne energije med 2013 in 2015 – zasebni del - primerjava .............. 41

Tabela 22: Analiza porabe toplotne energije - ELKO med leti 2011 in 2013 ............................ 41

Tabela 23: Analiza stroškov toplotne energije ......................................................................... 42

Tabela 24: Analiza porabe toplotne energije – zemeljski plin med leti 2013 in 2015 ................ 43

Tabela 25: Poraba in stroški oskrbe z vode med 2011 in 2013................................................ 44

Tabela 26: Seznam vgrajenih ploščnih radiatorjev v GŠ ......................................................... 50

Tabela 27: Seznam vgrajenih rebrastih radiatorjev v GŠ ......................................................... 50

Tabela 28: Seznam konstrukcij zunanjega ovoja objekta - ...................................................... 56

Tabela 29: Večji porabniki električne energije v objektu (konična moč) ................................... 57

Tabela 30: Delež posameznih tipov razsvetljave ..................................................................... 58

Tabela 31: Osnovni podatki na podlagi preračuna gradbene fizike .......................................... 62

Tabela 32: Neprozorne površine ............................................................................................. 63

Tabela 33: Prozorne površine ................................................................................................. 64

Tabela 34: Izgube skozi neogrevano in ogrevano klet ............................................................. 64

Tabela 35: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – obstoječe stanje ......... 68

Tabela 36: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – predvideno stanje ....... 69

Tabela 37: Osnovni podatki o stavbi ....................................................................................... 82

Tabela 38: Podatki o objektu ................................................................................................... 82

Tabela 39: Pregled vseh možnih ukrepov ............................................................................... 83

Tabela 40: Pregled investicijskih ukrepov – scenarij 1 ............................................................. 84

Tabela 41: Povzetek scenarija 1 – poraba .............................................................................. 84

Tabela 42: Predvidena raba energentov po sanaciji ................................................................ 85

Tabela 43: Sanacija ogrevalnega vira ..................................................................................... 85


Stran 8 od 96

0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

0.1. UVODNA POJASNILA

Razširjen energetski pregled je izveden na podlagi sklenjene Pogodbe med Občino Ljutomer in

Invenio d.o.o., katere predmet je izdelava Razširjenega energetskega pregleda za Glasbeno

šolo Ljutomer. V okviru Pogodbe se izvajata razširjena energetska pregleda dveh objektov na

območju Občine Ljutomer, za katera je predvidena prijava na razpis za dodelitev kohezijskih

sredstev.

Predmet razširjenega energetskega pregleda je stavba Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer,

ki se nahaja v Ljutomeru, na naslovu Prešernova ulica 8.

V prvem delu energetskega pregleda smo opravili splošno analizo energetskega stanja objekta,

spoznavanje karakteristik objekta ter pridobitev računov za porabo ter stroške energentov.

V naslednji fazi smo izvedli popis največjih porabnikov energije, njihovo stanje in stanje zgradbe,

vključno z meritvami in izdelavo elaboratov gradbene fizike. Na osnovi dobljenih rezultatov

analize stanja vseh energetskih sistemov smo izdelali predlog ukrepov, ki bodo vodili do

zmanjšanja stroškov za energijo in do izboljšanja delovnih pogojev.

V nadaljevanju podajamo bistvene ugotovitve pregleda s povzetkom predvidenih organizacijskih

in investicijskih ukrepov.

0.2. POMEN OSKRBE Z ENERGIJO

Zanesljiva oskrba z energijo ob nenehni gospodarski rasti in vse večjem poudarku na varstvu in

ohranjanju naravnega okolja je bistvena sestavina današnjih razvojnih programov energetske

oskrbe in rabe večine držav. Prav tako je bistvena sestavino energetske politike učinkovita raba

energije. Le ta je v strategijah ključna v boju proti podnebnim spremembam in pri razvoju v

trajnostno in nizkoogljično družbo.

Energetska učinkovitost je med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev

zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganja večjega deleža obnovljivih virov

energije (OVE) v rabi bruto končne energije. Skladno z zahtevami Direktive o energetski

učinkovitosti (2012/27/EU) ima Slovenija zastavljen nacionalni cilj zmanjšanja celotne porabe

energije za 20 % do leta 2020.

Učinkovita raba energije ima izjemno pomembno vlogo v celotni verigi dodane vrednosti v

energetiki, zato se v državnih strategijah spodbujajo ukrepi učinkovite rabe energije na vseh

področjih – pri proizvodnji, prometu in končni rabi energije.


Stran 9 od 96

Pomembno področje je tudi gradnja, saj 40 % vse energije porabimo v stavbah. Stavbe v lasti in

rabi javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Za doseganje

krovnega cilja energetske učinkovitosti bo potrebno četrtino obstoječega stavbnega fonda do

leta 2020 energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 mio m2 stavbnih površin. S tem se bo

raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %.

Celovita, predvsem energetska prenova stavb (trajnostna gradnja) je v tem okviru eden

najpomembnejših strateških projektov države.

0.3. STRUKTURA PORABE IN STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO

Objekt ima dva ločena dela – večji del Glasbene šole za delovanje uporablja dva vira ogrevanja

– ekstra lahko kurilno olje in električno energijo. Ogrevanje poteka preko kotlovnice na ELKO v

kleti stavbe, oskrba z elektriko je zagotovljena preko javnega omrežja. Manjši del objekta, ki je v

zasebni lasti, uporablja za delovanje dva vira ogrevanja – zemeljski plin in električno energijo.

Ker objekt že več let ni v uporabi, smo za oba dela objekta uporabili podatke o rabi energentov

za zadnja tri leta, v katerih je bil objekt še v uporabi. Za del Glasbene šole so to leta 2011 do

2013, za del v zasebni lasti pa leta 2013 do 2015.

Tabela v nadaljevanju povzema rabo energentov in stroškov za delovanje objekta v zadnjem letu

delovanja (2013 oz. 2015). Skupna poraba energije za delovanje objekta je znašala približno

169,1 MWh. Od tega je približno 83% predstavljala poraba toplotne energije in 17% električne

energije. Zaradi delovanja objekta je bilo v tem letu v ozračje spuščenih približno 49,4 ton CO2,

od tega največji delež (57%) zaradi porabe ELKO. Za delovanje objekta je bilo v letu 2016 prav

tako porabljenih 424 m3 vode.

Tabela 1: Poraba energentov v letu 2016

Potrošnja

Energ.

vrednost

(kWh/

leto)

Doved.

energ.

(kWh)

Faktor

pretvo

rbe

Primarna

energija

(kWh)

Spec.

emisija

energ.

(kg/

kWh)

Emisije

CO2

(kg/leto)

Emisij

e CO2

(%)

električna energija 28.706 kWh 1,00 28.706 2,50 71.765 0,49 14.066 28,5%

toplotna energija - ELKO 10.327 l 10,06 103.890 1,10 114.279 0,27 28.050 56,7%

toplotna energija - ZP 3.844 m3 9,50 36.519 1,10 40.171 0,2 7.304 14,8%

voda 424 m3

skupaj 169.115 kWh

169.115

226.214

49.420 100% 424 m3

Energijsko število je poenostavljeno rečeno razmerje med letno količino celotne (po)rabljene

energije in koristno oz. ogrevalno površino objekta. Le-ta znaša za objekt 1.407 m2, kar pomeni,

da je izračunano energijsko število za porabo toplotne energije v zadnjem letu obratovanja enako

99,8 kWh/m2, energijsko število za delovanje objekta (ob upoštevanju električne energije) pa

114,8 kWh/m2.

Glede na izračunano energijsko število za delovanje objekta se stavba uvršča v nadpovprečno

potratne objekte.


Stran 10 od 96

0.4. MOŽNI PRIHRANKI IN POTREBNA VLAGANJA

Tabela v nadaljevanju prikazuje povzetek vseh možnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije. V

tabeli se nahaja povzetek vseh predlaganih ukrepov, s pripadajočimi možnimi letnimi prihranki,

investicijsko vrednostjo (brez DDV) in vračilno dobo posameznega ukrepa. Opis vseh ukrepov

je detaljneje prikazan v poglavju 15.

Tabela 2: Pregled investicijskih ukrepov – scenarij 2

Št Opis ukrepa

Možni letni prihranki Investicija

€

Vračina doba [let]

kWH EUR

TE EE TE EE

Organizacijski ukrepi

1 Osveščanje, izobraževanje in informiranje stanovalcev glede učinkovite rabe energije

- -

Investicijski ukrepi

1 izolacija fasadnega ovoja 25.300 1.915 83.650 43,69

2 zamenjava stavbnega pohištva 9.680 733 38.400 52,41

3 izolacija stropa napram neogrevani kleti 4.730 358 6.940 19,39

4 izolacija napram neogrevanemu podstrešju 8.360 633 8.288 13,10

5 energetsko upravljanje - GŠ 5.616 315 18.000 57,23

6 vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistema - GŠ

6.600 454 2.860 6,30

7 zemenjava kotla za ogrevanje - GŠ 22.000 1.514 28.000 18,50

8 zamenjava vira ogrevanja STV - TČ 0 962 18.000 18,72

9 prenova razsvetljave 6.329 795 22.400 28,17

Izračun vseh vračilnih dob je izveden na enostaven način, brez upoštevanja amortizacije že

vgrajenih elementov.

Tabela v nadaljevanju povzema predvidene ukrepe s scenarijem 1 in prikazuje predvideno

porabo po sanaciji objekta. Za obstoječe stanje so uporabljeni podatki o porabi iz zadnjega leta

obratovanja. Scenarij 1 zajema izvedbo vseh investicijskih ukrep, kar bi omogočilo celovito

energetsko sanacijo objekta. Scenarij je prav tako skladen s predvideno kompletno (statično,

gradbeno in energetsko) sanacijo objekta, za katero že obstaja izdelana projektna

dokumentacija in sicer Projekt rekonstrukcije Glasbene šole Ljutomer, ki ga je izdelalo podjetje

ISB d.o.o., Maribor, november 2016. Podroben opis scenarija se nahaja v Poglavju 15 tega

dokumenta.


Stran 11 od 96

Tabela 3: Povzetek scenarija 1 – poraba

Scenarij 1 – izvedba vseh investicijskih

ukrepov

obstoječe stanje ukrepi scenarija po sanaciji

Raba energenta v zadnjem letu

CO2 [kg] prihranek končne energije

prihranek CO2

prihranek [EUR brez DDV]

poraba končne energije po sanaciji [kWh]

poraba CO2 po sanaciji

ELEKTRIČNA ENERGIJA

28.706 14.066 6.329 3.101 795 22.377 10.965

TOPLOTNA ENERGIJA – VIR 1 - ZP

103.890 28.050 94.502 26.173 7.748 9.388 1.878

ELEKTRIČNA

ENERGIJA ZA TČ K

VIRU 1

0 0 -7.242 -3.549 -910 7.242 3.549


36.519 7.304 2.236 447 148 34.283 6.857

SKUPAJ 169.115 49.420 95.826 26.173 7.782 73.289 23.247

Povečanje proizvodnje iz OVE 18.105 kWh/leto

Skupna investicija za scenarij 226.538 EUR brez DDV

Skupna enostavna vračilna doba scenarija 29,11 let

Investicijska vrednost vseh predlaganih investicijskih ukrepov na podlagi projektantske ocene

znaša 226.538 EUR brez DDV. Ob izvedbi vseh ukrepov znaša enostavna vračilna doba, brez

upoštevanja amortizacije obstoječih elementov fasadnega ovoja, 29,1 let.

Tabele v nadaljevanju prikazujejo ostale scenarije izvedbe ukrepov. Pri tem je potrebno poudariti,

da zaradi trenutnega stanja objekta (statično nestabilen objekt), vsi drugi ukrepi kot celovita

obnova objekta niso smotrni. Scenariji v nadaljevanju kljub temu služijo kot predstava o različnih

opcijah sanacije objekta.

Scenarij 2 prikazuje izvedbo izključno gradbenih investicijskih ukrepov (investicijski ukrepi

1,2,3,4).


Scenarij 2




prihranek CO2





28.706 14.066 0 0 0 28.706 14.066

TOPLOTNA ENERGIJA – VIR 1 –ELKO

103.890 28.050 46.388 12.525 3.670 57.502 15.526


36.519 7.304 1.682 336 112 34.837 6.967

SKUPAJ 169.115 49.420 48.070 12.861 3.781 121.045 36.559


Stran 12 od 96

Povečanje proizvodnje iz OVE 0 kWh/leto



Scenarij 3 prikazuje izvedbo izključno strojno in instalaterskih investicijskih ukrepov (investicijski

ukrepi 5-9), brez izvedbe sanacije toplotnega ovoja.



ukrepov




prihranek CO2





28.706 14.066 6.329 3.101 795 22.377 10.965


103.890 28.050 86.800 24.632 7.157 17.090 3.418

ELEKTRIČNA

ENERGIJA ZA TČ K

VIRU 1

0 0 -13.184 -6.460 -1.656 13.184 6.460


36.519 7.304 979 196 65 35.540 7.108

SKUPAJ 169.115 49.420 80.924 21.469 6.361 88.191 27.951




Scenarij 4 prikazuje izvedbo vseh ukrepov z enostavno vračilno dobo, krajšo od 20 let, to pomeni

investicijske ukrepe 3,4,6,7 in 8.


Scenarij 4




prihranek CO2





28.706 14.066 0 0 0 28.706 14.066


103.890 28.050 88.296 24.931 7.272 15.594 3.119

ELEKTRIČNA

ENERGIJA ZA TČ K

VIRU 1

0 0 -12.030 -5.895 -1.511 12.030 5.895


Stran 13 od 96


36.519 7.304 1.223 245 81 35.296 7.059

SKUPAJ 169.115 49.420 77.489 19.281 5.842 91.626 30.139




Z dodatnimi predvidenimi organizacijskimi ukrepi se lahko pri vseh predvidenih scenarijih z

minimalnimi stroški dosežejo dodatni prihranki na področju rabe energije in s tem povezano

zmanjšanje obratovalnih stroškov stavbe.

0.5. NAPOTKI ZA IZVEDBO UKREPOV

0.5.1. Organizacijski ukrepi

Brez večjih investicijskih vlaganj in s tem povezanih gradbeno-obrtniških in instalacijskih

posegov, je mogoče s pravilno osveščenostjo uporabnikov doseči občutno zmanjšanje končne

porabe energije.

Rezultate in usmeritve, ki so navedene v pregledu je potrebno primerno predstaviti uporabnikom,

saj bo na ta način dosežena večja ozaveščenost do učinkovite rabe energije in okolja. Po izvedbi

sanacijskih ukrepov je potrebno organizirati predstavitev pregleda in usmeritve za učinkovito

rabo energije, saj bodo na ta način posredno zmanjšani obratovalni stroški.

Priporočljivi organizacijski ukrepi zajemajo:

Osveščanje uporabnikov glede učinkovite rabe energije: prvi korak k racionalnejši rabi energije

je osveščenost uporabnikov, da bodo energijo koristili ko jo potrebujejo in da se ne bo porabljala

nenadzorovano tudi ko to ni potrebno.

Investicijski ukrepi so običajno povezani z večjimi stroški. Glede na stroške potrebe za izvedbo

investicijskih ukrepov, lahko le-te delimo na:

ukrepe, ki se nanašajo na enostavnejša dela, ki jih lahko v sklopu rednih ali izrednih

vzdrževalnih del opravi vzdrževalec sam (npr. zamenjava termostatskega ventila,

zamenjava kotlička za splakovanje…),

ukrepe, za katere ni potrebno izdelati dodatne dokumentacije (npr. projekt za

pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo del,...) - naročilo se lahko odda

na podlagi popisa del v energetskem pregledu,

ukrepe, za katere je predhodno potrebno izdelati projektno dokumentacijo, na podlagi

katere se izvede ukrep.

Ko se izbere najustreznejši scenarij investicijskih ukrepov, naj se za izvedbo vsakega

posameznega ukrepa izvede ustrezna pripravljalna faza, v kateri naj se opredeli vse

aktivnosti potrebne za izvedbo (npr. priprava projekte dokumentacije, pridobitev gradbenega


Stran 14 od 96

dovoljenja, izvedba javnega naročila za gradbena dela, izbira strokovnega nadzora – gradbeni

nadzor, strojni nadzor, elektro nadzor, oblikovanje projektne skupine, ki bo skrbela za izvedbo

ukrepa,…), podrobni terminski plan ter preuči možnosti financiranja ukrepa.

Po zaključku izvedbe posameznega ukrepa, naj se zagotovi spremljanje rezultatov/učinkov

izvedbe ukrepa in v kolikor pričakovani rezultati/učinki niso doseženi naj se preuči možnosti za

optimizacijo rezultatov/učinkov.

0.6. MOŽNI VIRI FINANCIRANJA

Pred izvedbo tehničnih ukrepov je potrebno preučiti vse možnosti financiranja, vključno s

pridobivanjem nepovratnih državnih, evropskih sredstev in nepovratnih sredstev, ki so na voljo

pri dobaviteljih energije.

Pred implementacijo ukrepov se je smiselno povezati z organizacijami, ki so specializirane

na področju energetike, pridobivanja nepovratnih sredstev in inženiringa. Za implementacijo

ukrepov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije je namenjenih precej sredstev, tako na

nacionalnem kot na evropskem nivoju.

Naslednja možnost je financiranje preko t. i. podjetij ESCO (Energy Service Company). Le-ta

financirajo ukrepe učinkovite rabe in si nato preko prihranka energije povrnejo investicijo. Pri

sodelovanju s podjetji ESCO je potrebno v sodelovanju s strokovnim kadrom ali organizacijo

nadzirati implementacijo ukrepa, ki ga financira podjetje ESCO. Na takšen način bomo dosegli

želene rezultate in kakovostno izveden ukrep.


Stran 15 od 96

I. S P L O Š N I D E L


Stran 16 od 96

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA

Namen razširjenega energetskega pregleda (REP) je analiza energetskega stanja objekta ter

obravnavanje možnih ukrepov URE in OVE, analiza izbranih ukrepov URE in OVE, ocena

izvedljivosti izbranih investicijskih ukrepov z ovrednotenjem ekološke primernosti. Z energetsko

analizo se želi poiskati energetsko neučinkovita mesta in nakazati možnosti za njihovo prenovo.

Analiza zajema tudi osveščanje in motiviranje zaposlenih in varovancev k učinkoviti rabi energije.

Pregled zajema tri faze:

posnetek obstoječega energetskega stanja stavbe (toplotna in električna energija),

analizo stanja in

možnosti za znižanje porabe energije in stroškov energentov.

Najpomembnejši element REP je analiza energetskega stanja stavbe z naborom možnih

ukrepov za URE. Analiza je podrobno predstavljena v nadaljevanju poročila in v pripadajočih

prilogah.

REP navedene stavbe zajema:

analizo energetskega stanja in upravljanja z energijo,

analizo porabe energije in njenih stroškov,

analizo mikroklime prostorov,

določitev nabora možnih ukrepov za URE,

analizo izbranih ukrepov s prioritetno listo izvajanja,

izdelavo povzetka za poslovno odločanje in njegovo predstavitev naročniku.

Cilj REP je izdelava dokumentacije energetskega izkaza stavbe, na osnovi katerega se lahko

investitor odloča za izvedbo primernih ukrepov URE in OVE v kratkoročnem, srednjeročnem in

dolgoročnem obdobju.

Cilji energetskega pregleda so sledeči:

osveščanje, motiviranje in informiranje vseh deležnikov,

evidentiranje ter analiza možnih ukrepov učinkovite rabe energije,

uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije,

takojšnje izvajanje organizacijskih ukrepov,

ekonomski prihranki,

priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov.

Slika v nadaljevanju prikazuje proces izdelave novelacije razširjenega energetskega pregleda

objekta.


Stran 17 od 96

Slika 1: Proces izdelave novelacije razširjenega energetskega pregleda objekta

Glede na specifiko obstoječega stanja objekta – objekt že več kot 4 leta ni v uporabi zaradi

statične nestabilnosti objekta, bi bila energetska sanacija takšnega objekta brez dodatnih

konstrukcijskih sanacijskih ukrepov, seveda brezpredmetna in nesmiselna.

Zato je prvotni namen lastnika – Občine Ljutomer, ponovna vzpostavitev primernega objekta za

izvajanje izobraževalnih dejavnosti, kar v prvi meri pomeni kompletno sanacijo obstoječega

objekta.

V ta namen je Občina Ljutomer že naročila Projekt rekonstrukcije Glasbene šole Ljutomer, ki ga

je izdelalo podjetje ISB d.o.o., Maribor, november 2016. Projekt zajema kompleten predlog

sanacije objekta in zajema sanacije temeljev, vertikalne ojačitve objekta, zamenjave medetažnih

in talne plošče, zamenjave napeljav, izvedbe požarnega stopnišča in tudi elemente energetske

sanacije v smislu posegov v ogrevalni sistem, zamenjavo razsvetljave in ustrezno sanacijo

toplotnega ovoja. Ob izdelavi razširjenega energetskega pregleda so bile tako upoštevane

projektne rešitve navedenega projekta, predvsem rešitve s področja energetske sanacije

objekta.


Stran 18 od 96

Energetski pregled je izdelan v skladu s Pravilnikom o metodologiji za izdelavo in vsebini

energetskega pregleda (Ur. l. RS, št. 41/16), metodologijo izvedbe energetskega pregleda

(Ministrstvo za okolje in prostor, april 2007), standard SIST EN16247 (energetske presoje – 2.

dela: Stavbe), Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske

prenove stavb javnega sektorja (Ministrstvo za infrastrukturo, september 2016) in Navodili in

tehničnimi usmeritvami za energetsko prenovo javnih stavb (Ministrstvo za infrastrukturo, april

2016).

Podatki o energentih – dobaviteljih, porabi in stroških – so bili pridobljeni na podlagi računov

izstavljenih s strani dobaviteljev energentov in pridobljenih s strani naročnika. Ostali podatki, ki

se vezani na samo delovanje in stanje stavbe, so bili pridobljeni z ogledi in razgovori, ter ob

sodelovanju s projektantom predvidene kompletne sanacije objekta. Podatki o objektu in

tehničnih karakteristikah vgrajenih sistemov so bili pridobljeni s pomočjo razpoložljive projektne

dokumentacije.


Stran 19 od 96

2. UVOD

2.1. OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI

V obravnavani stavbi trenutno pripada dvema lastnikoma – v večini Občini Ljutomer in v manjšem

delu (kletni prostori) Mercator d.d. Ker je stavba statično nestabilna, prostori obeh lastnikov

trenutno niso v uporabi. V prostorih Občine Ljutomer so se do prenehanja uporabe objekta

prostori uporabljali za namene Glasbene šole Slavka Osterca, v prostorih Mercatorja pa se je

delno nahajao skladišče, delno pa gostinjski lokal, ki je obratoval do julija 2016.

Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer (v nadaljevanju GŠ Slavka Osterca) je bila ustanovljena

leta 1927. V svojem razvoju je prešla različna obdobja in razvojne faze. Njene korenine segajo

v dobo čitalnic, ko je bilo leta 1894 ustanovljeno prvo slovensko pevsko društvo. To je postalo

žarišče iz katerega se je razvijala ostala glasbena dejavnost. Pred prvo svetovno vojno se je

pevsko društvo preimenovalo v glasbeno društvo. Leta 1922 je društvo ustanovilo godbo na

pihala, in nekaj let pozneje še glasbeno šolo.

Leta 1963 so glasbeno šolo poimenovali po skladatelju Slavku Ostercu. Danes je Glasbena šola

Slavka Osterca Ljutomer javni vzgojno-izobraževalni zavod z matično šolo v Ljutomeru, v stavbi

na Prešernovi ulici 8. V letu 2013 so se bili primorani uporabniki glasbene šole zaradi slabega

stanja oz. statične stabilnosti stavbe in s tem varnosti, preseliti na različne lokacije na območju

Ljutomera, kjer trenutno poteka poučevanje in ostale dejavnosti šole.

Glasbena šola se nahaja v pritličju, in nadstropjih objekta, kotlovnica se nahaja v neogrevani kleti

objekta. V preostalih delih kleti se nahajajo prostori v privatni lasti (Mercator d.d.). V južnem delu

prostorov se nahajajo neogrevani skladiščni prostori, v dvoriščnem (severnem) delu kleti objekta

pa se nahaja ogrevan del gostinskega lokala. Tako kot prostori glasbene šole, tudi ti prostori

trenutno niso v uporabi.

Stavba je klasificirana kot nestanovanjska stavba.

Razvrstitev objekta po enotni kvalifikaciji o vrstah objektov (Uredba o uvedbi in uporabi enotne

klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena):

- 126 Stavbe splošnega družbenega pomena


Stran 20 od 96

12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.

V okolici objekta najdemo Mestno hišo, Lokalno turistično organizacijo Prlekija, Občino Ljutomer,

cerkev Sv. Janeza Krstnika …

Slika 2: Ortofoto posnetek okolice GŠ Slavka Osterca Ljutomer1

2.2. PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB IN OSNOVNI

GRADBENI TER TEHNIČNI PODATKI

2.2.1. Osnovni podatki o stavbah in prostorska razporeditev z označeno

namembnostjo stavb

Namenska razporeditev prostorov glasbene šole je razvidna iz spodnjega ortofoto posnetka.

Slika 3: Situacija objekta – centralni del GŠ (rdeča) in severni del GŠ (zelena barva)2

1 Vir: PISO; https://www.geoprostor.net 2 Vir: PISO; https://www.geoprostor.net


Stran 21 od 96

Tabela v nadaljevanju prikazuje osnovne podatke za objekt.

Tabela 7: Osnovni podatki o stavbi

Ime objekta Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer

Naslov Prešernova ulica 8

Kraj, poštna št. 9240 Ljutomer

Matična št. 5084679000

Kontakt 02 585 15 30

Parcelna št. 1963

Katastrska občina 259 - Ljutomer

Št. stavbe 521

Leto zgraditve 1960

Koordinate stavbe GKX(N): 154112 GKY(E): 592010

Dejanska raba stavbe nestanovanjska

Kondicionirana površina objekta 1.285 m2 (glasbena šola) in 122 m2 (Mercator d.d.)

Slika 4: Pogled na jugozahodno fasado objekta iz Prešernove ulice z glavnim vhodom


Stran 22 od 96

Slika 5: Pogled na dvoriščni fasadi objekta z dvoriščnim vhodom

Slika 6: Pogled na severovzhodno in severozahodno fasado svernega dela objekta

2.2.2. Osnovni gradbeni in tehnični podatki

Stavba leži v centru mesta Ljutomer kot vrstna stavba na parcleni št. 1963 k.o. 259 - Ljutomer.

Jugovzhodni in severozahodni del centralne stavbe delno mejita na sosednji stavbi. Centralni

del stavbe, ki leži ob glavni mestni ulici, zajema klet, pritličje in tri nadstropja. V pritličju stavbe

so se v času uporabe stavbe nahajali prostori Krajevne skupnosti Ljutomer in prostori godbe na

pihala. V nadstropjih so učilnice glasbene šole in upravni prostori. Klet v centralnem delu stavbe

je neogrevana, v njej pa se nahajata poleg skladiščnih prostorov še kotlovnica in skladišče goriva

za del Glasbene šole.


Stran 23 od 96

Severni kletni del stavbe zajema delno vkopano ogrevano klet, v kateri je prostor z gostinjskim

lokalom v zasebni lasti. Prostori GŠ se nahajajo v pritličju severnega dela, v katerem so učilnice

in pisarniški prostori ter nadstropje z dvorano, namenjeno prireditvam.

Na skrajnem severovzhodnem delu objekta se v podaljšku nahaja manjši pritlični objekt, ki je

včasih služil v gostinjske namene in ima z gostinjskim delom obravnavanega objekta skupno

kotlovnico oziroma ogrevanje. Objekt je ločen od objekta – ima lastno stavbno številko in ni

predmet tega razširjenega energetskega pregleda.

Tabela v nadaljevanju prikazuje osnovne površine in tlorisne karakteristike obravnavnega

objekta.

Tabela 8: Podatki o objektu

Leto izgradnje 1960

Število etaž K+P+3N

Višina nadstropja 3,21

Tlorisna velikost zemljišča pod objektom 573 m2

Neto uporabna površina 1.407 m2

Kondicionirana prostornina stavbe 6.250,9 m3

Površina toplotnega ovoja 2.143,61 m2

Oblikovni faktor 0,343 m-1

Zasnova objekta Opečna – predvidene so ojačitve z betonskimi vezmi

Debelina zunanjih sten 60 – 80cm (klet)

2.2.3. Karakteristike okolice objekta

Območje v okolici objekta spada po namenski rabi zemljišča v osrednje območje centralnih

dejavnosti.

Podrobnejši podatki vezani na prostorski plan občine Ljutomer za parcelo, na kateri se nahaja

GŠ Slavka Osterca Ljutomer, so prikazani v tabeli v nadaljevanju.

Slika 7: Namenska raba prostora v okolici objekta3

3 Vir: PISO; https://www.geoprostor.net


Stran 24 od 96

Objekt leži v mestnem jedru Ljutomer, registriranem kot naselbinska dediščina, znotraj katerega

se nahajajo stavbe registrirane kot stavbna dediščina (glej Slika 8: Kulturna dediščina v ožji

okolici objekta– vijolično obarvano).

Slika 8: Kulturna dediščina v ožji okolici objekta4

Ker se objekt nahaja na območju spomeniško zaščitenega mestnega jedra Ljutomera, so bili pri

načrtovanju posegov na objektu upoštevani pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine – enota

Ljutomer (sestavni del PGD).

2.2.4. Klimatski podatki za lokacijo objekta

Na potrebno energijo za obratovanje objekta pomembno vplivajo podnebne razmere, predvsem

temperatura zraka. V nadaljevanju so za lokacijo objekta prikazani osnovni klimatski parametri.

Tabela 9: Osnovni klimatski podatki na lokaciji objekta5

Povprečna letna temperatura zunanjega zraka 10,2 °C

Projektna temperatura - 16°C

Začetek kurilne sezone (zaporedni dan) 270

Konec kurilne sezone (zaporedni dan) 135

Število ogrevalnih dni 220 - 230

Temperaturni primanjkljaj 3.300 Kdan

4 Vir: PISO; https://www.geoprostor.net 5 Izvor: MOP; Agencija RS za okolje; http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/

http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/


Stran 25 od 96

Slika 9: Povprečno trajanje ogrevalne sezone v okolici objekta6

Slika 10: Povprečni temperaturni primanjkljaj v ogrevalni sezoni7

V obravnavanem območju znaša povprečna letna temperatura zunanjega zraka 10,2°C, pri tem

je najnižja mesečna temperatura zraka v januarju (med letoma 1971 in 2000 v povprečju -1°C).

Na lokaciji objekta traja sončno obsevanje v povprečju:

240 do 280 ur pozimi,

520 do 560 ur spomladi,

780 do 820 ur poleti,

400 do 420 ur jeseni.

Gibanje posameznih povprečnih mesečnih temperatur je razvidno iz slike v nadaljevanju. Prav

tako je iz slike razvidna povprečna mesečna vlaga in količina padavin na območju objekta.

6 Izvor: Agencija RS za okolje, Geoportal ARSO; http://gis.arso.gov.si/geoportal/ 7 Izvor: Agencija za okolje, Geoportal ARSO; http://gis.arso.gov.si/geoportal/

http://gis.arso.gov.si/geoportal/

http://gis.arso.gov.si/geoportal/


Stran 26 od 96

Slika 11: Osnovni klimatski podatki v okolici objekta

2.3. SKUPNA PORABA ENERGIJE

2.3.1. Povprečna poraba energentov v obdobju 2014-2016

Objekt ima dva ločena dela – večji del Glasbene šole za delovanje uporablja dva vira ogrevanja

– ekstra lahko kurilno olje in električno energijo. Ogrevanje poteka preko kotlovnice na ELKO v

kleti stavbe, oskrba z elektriko je zagotovljena preko javnega omrežja.

Dobavitelj električne energije je Energija Plus d.o.o., dobavitelj vode pa Javno podjetje Prlekija

d.o.o. Dobavo ELKO vrši najugodnejši ponudnik storitev na trgu (kot npr. TNT Robert Treppo

s.p.).

Toplota se porablja za ogrevanje prostorov. Zaradi specifike uporabe objekta – objekt od leta

2014 ni več v uporabi, smo analizirali porabo energentov od leta 2009 do 2016, ki je prikazana

v spodnji tabeli. Iz tabele je razvidno, da je poraba ELKO za ogrevanje primerljiva do leta 2013,

neto pa z letom 2014 pride do občutnega upada, saj je objekt ogrevan le na minimalno

temperaturo, zaradi preprečitve nadaljnjih poškodb, ni pa več v uporabi. Podoben trend je

razviden tudi iz pregleda porabe električne energije in vode za objekt.

Tabela 10: Poraba energentov med leti 2009 in 2016

leto ELKO [l] Električna energija

[kWh] Voda [m3]

2009 12.301,00 12.833,00 216,00

2010 11.000,00 15.020,00 222,00

2011 8.403,00 12.768,00 223,00

2012 8.727,00 10.764,00 199,00

-5,0

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

Osnovni klimatski podatki v okolici objekta

povprečne padavine Jeruzalem [mm] povprečna mesečna vlaga [%]

povprečna mesečna temperatura [°C]


Stran 27 od 96

2013 10.327,00 9.789,00 189,90

2014 5.900,00 8.277,00 173,80

2015 7.000,00 3.627,00 149,70

2016 7.502,00 3.828,00 121,90

Glede na zgoraj prikazano analiza energentov v obdobju zadnjih treh let, ko objekt več ni bil v

uporabi v obdobju celega leta, ne bi bila smiselna, zato smo v nadaljnjih analizah uporabili

podatke za zadnja tri zaporedna koledarska leta, ko je bil objekt v uporabi, t.j. leta 2011, 2012 in

2013.

Tabela 11: Poraba energentov med leti 2011 in 2013 – del Glasbena šola

leto Električna

energija [kWh]

Toplotna

energija -

ELKO [l]

Toplotna energija -

ELKO [kWh]

Voda [m3]

Skupaj

ENERGIJA

[kWh]

2011 12.768 8.403 84.534 223 21.171

2012 10.764 8.727 87.794 199 19.491

2013 9.789 10.327 103.890 190 20.116

povprečje 11.107 9.152 92.072 204 20.259

Manjši del objekta, ki je v zasebni lasti, uporablja za delovanje dva vira ogrevanja – zemeljski

plin in električno energijo. Pri tem se iz kotlovnice na zemeljski plin ogreva obravnavan del

objekta (kletni prostori objekta) in dodatno še stavba s stavbno št. 520 ob kateri se nahaja tudi

kotlovnica, kot prikazuje slika spodaj.

Slika 12: Priključek zemeljskega plina z označenim ogrevanim delom stavbe 520 in obravnavane

stavbe 521

Dobavitelj zemeljskega plina je Mestni plini distribucija d.o.o., električne energije pa GEN-I d.o.o.

Ker se iz istega odjemnega mesta z energijo oskrbujeta tako stavba št. 520 kot tudi obravnavan

del objekta s stavbno št. 521, smo stroške in porabo za oba dela razdelili glede na kondicionirano

520

521


Stran 28 od 96

površino dela stavbe. Razmerje ogrevanih delov površin znaša 122:47,7, tako da smo za klet v

obravnavanem delu upoštevali 71,89% celotne porabe.

V nadaljevanju so prikazani podatki o porabi za zadnja tri leta, v katerih je bil lokal v uporabi

(2013-15).

Tabela 12: Poraba energentov med leti 2013 in 2015 – del Mercator

leto Električna

energija [kWh]

Toplotna

energija - ZP

[m3]

Toplotna energija - ZP

[kWh]

Voda [m3]

Skupaj

ENERGIJA

[kWh]

2013 22.460 4.166 39.578 234 62.038

2014 24.274 3.482 33.081 234 57.356

2015 18.917 3.844 36.519 234 55.436

povprečje 21.884 3.831 36.393 234 58.276

Tabela v nadaljevanju prikazuje porabo za celotno stavbo z združenimi podatki za zadnja 3 leta

delovanja posameznega dela objekta. Za del Glasbene šole je to obdobje med 2011 in 2013, za

gostinjski del v lasti Mercator d.d. pa obdobje 2013 do 2015.

Tabela 13: Skupna poraba energentov objekta v zadnjih treh letih obratovanja

leto Električna

energija [kWh] Toplotna energija

[kWh] Voda [m3]

Skupaj

ENERGIJA [kWh]

2011/2013 35.228 124.112 457 159.340

2012/2014 35.038 120.875 433 155.913

2013/2015 28.706 140.409 424 169.115

povprečje 32.991 128.465 438 161.456

Slika v nadaljevanju grafično prikazuje gibanje porabe električne in toplotne energije

(zemeljskega plina oziroma ELKO) na območju celotne stavbe. Iz slike je razvidno razmerje med

električno in toplotno energijo po posameznih letih. V povprečju je v zadnjih treh letih obratovanja

delež potrebne električne energije za delovanje stavbe predstavljal 20,52% vse potrebne

energije, medtem ko je ELKO predstavljal 56,93%, zemeljski plin pa 22,55% celotne porabe.

Slika 13: Potrošnja električne in toplotne energije v obdobju 2011 do 2013

53,05% 56,31%61,43%

24,84% 21,22%21,59%

22,11% 22,47%16,97%

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

2011/2013 2012/2014 2013/2015

Potrošnja enegije

Toplotna energija - ELKO [kWh] Toplotna energija - ZP [kWh] Električna energija [kWh]


Stran 29 od 96

Tabela v nadaljevanju prikazuje specifično rabo energentov na enoto površine objekta. Pri tem

je za skupno kondicionirano površino objekta upoštevana površina 1.407 m2, za preračun

specifične rabe ELKO kondicionirana površina Glasbene šole (1.285 m2), za preračun specifične

rabe zemeljskega plina pa kondicionirana površina gostinjskega dela (122 m2).

Tabela 14: Specifična poraba energentov v zadnjih treh letih uporabe objekta

leto

Električna

energija

[kWh/m2]

Toplotna energija -

ELKO [kWh/m2]

Toplotna

energija -

ZP

[kWh/m2]

Toplotna

energija

[kWh/m2]

Voda

[m3/m2]

Skupaj

ENERGIJA

[kWh/m2]

2011/13 25,04 65,79 324,41 88,21 0,32 113,25

2012/14 24,90 68,32 271,16 85,91 0,31 110,81

2013/15 20,40 80,85 299,34 99,79 0,30 120,20

povprečje 23,45 71,65 298,30 91,30 0,31 114,75

Tabela v nadaljevanju prikazujeta potrebno dovedeno energijo za delovanje objekta, primarno

energijo in letne emisije CO2 za povprečno količino porabljenih energentov v zadnjih treh letih

obratovanja za celoten objekt.

Tabela 15: Potrebna energija in emisije CO2 za delovanje objekta

Energija Energent

Merska

enota

Količina

energenta

povprečje

Energijska

vrednost

(kWh/leto)

Dovedena

energija

(kWh)

Faktor

pretvor

be

Primarna

energija

(kWh)

Specifič.

emisija

energ.

(kg/ kWh)

Emisije

CO2

(kg/leto)

EE električna

energija kwh 32.991 1 32.991 2,5 82.477 0,49 16.165

TE ELKO l 9.152 10,06 92.072 1,1 101.280 0,27 24.860

TE zemeljski

plin sm3 3.831 9,5 36.393 1,1 40.032 0,2 7.279

Skupaj 161.456 223.788 48.304

Ob kondicionirani površini objekta 1.407 m2 to pomeni naslednje kazalnike specifične potrošnje

za objekt:

Tabela 16: Specifična potrebna energija in emisije CO2

Dovedena energija namenjena pretvorbi v toploto 91 kWh/m2/leto

Dovedena električna energija 23 kWh/m2/leto

Primarna energija 159 kWh/m2/leto

Emisije CO2 34 kg/m2/leto

2.3.2. Poraba energentov v zadnjem letu obratovanja - 2013/2015

Tabela v nadaljevanju prikazuje porabo energentov za objekt v zadnjem letu obratovanja, tj. letu

2013/2015.

Tabela 17: Poraba energentov v zadnjem letu obratovanja objekta


Stran 30 od 96

Potrošnja

Energ.

vrednost

(kWh/

leto)

Doved.

energ.

(kWh)

Faktor

pretvo

rbe

Primarna

energija

(kWh)

Spec.

emisija

energ.

(kg/

kWh)

Emisije

CO2

(kg/leto)

Emisij

e CO2

(%)

električna energija 28.706 kWh 1,00 28.706 2,50 71.765 0,49 14.066 28,5%

toplotna energija - ELKO 10.327 l 10,06 103.890 1,10 114.279 0,27 28.050 56,7%

toplotna energija - ZP 3.844 m3 9,50 36.519 1,10 40.171 0,2 7.304 14,8%

voda 424 m3

skupaj 169.115 kWh

169.115

226.214

49.420 100% 424 m3

V zadnjem letu obratovanja 2013/2015 je objekt v celoti porabil za delovanje 169.115 kWh

energije. Skupna poraba ELKO, namenjenega pridobivanju toplotne energije in ogrevanju tople

sanitarne vode, je znašala 103.560 kWh, zemeljskega plina pa 36.519 kWh.

Skupna poraba električne energije, ki se večinoma uporablja za razsvetljavo, pa tudi za

delovanje tehničnih aparatov, je za celoten objekt znašala 28.706 kWh.

Iz tabele zgoraj je razvidna tudi potrebna primarna energija energentov glede na faktor pretvorbe.

Skupna potrebna primarna energija je v zadnjem letu obratovanja znašala 226.214 kWh. Tabela

prikazuje tudi emisije CO2, ki so nastale pri pridobivanju potrebne energije za delovanje objekta.

Pri tem je emisija CO2 določena glede na sorazmernostni delež emitiranega CO2, ki nastane pri

pridobivanju energije in znaša 0,49 CO2/kWh za električno energijo, 0,27 CO2/kWh za ELKO ter

0,20 CO2/kWh za. Skupna emisija CO2 zaradi porabljene energije je tako znašala 50.408 kg/leto.

Pri tem je približno 30% CO2 posledica uporabe električne energije, 56% ELKO in 14%

zemeljskega plina.

V nadaljevanju so prikazani stroški za energijo in vodo v zadnjem letu obratovanja. Največji delež

stroškov predstavljata ELKO s 55,9% vrednosti vseh stroškov, elektrika s 24,5%, zemeljski plin

s 16,4% in voda s 3,2%.

Tabela prikazuje tudi strošek posameznega energenta na enoto MWh oz. m3 za porabo vode.

Tabela 18: Stroški energentov v zadnjem letu obratovanja

Potrošnja enota skupni

strošek [€] €/MWh €/m3

električna energija 28.706 kWh 4.400,21 153,29

toplotna energija - ELKO 103.890 kWh 10.026,76 96,51

toplotna energija - ZP 36.519 kWh 2.937,98 80,45

voda 424 m3 588,49 1,39


Stran 31 od 96

Slika 14: Deleži skupnih stroškov v zadnjem letu obratovanja

2.4. STANJE TOPLOTNEGA OVOJA IN TOPLOTNO UGODJE V

STAVBI

Človek je homeotermen oziroma toplokrven organizem, za katerega je značilna sposobnost

vzdrževanja telesne temperature, neodvisno od pogojev v okolju. Za vzdrževanje konstantne

telesne temperature je zadolžen termoregulacijski mehanizem, katerega napor oziroma

aktivnost vpliva na stanje toplotnega ugodja posameznika.

Toplotno ugodje je »stanje duha, pri katerem je izraženo zadovoljstvo s toplotnim okoljem«. Iz

definicije je jasno razvidno, da je ocena ugodja miselni proces, na katerega vplivajo fizični,

fiziološki, psihološki in drugi procesi.

Toplotno ugodje človeka dosežemo s toplotnim ravnovesjem med človekovim telesom in

njegovim okoljem in je določeno kot stanje v prostoru, ko za večino uporabnikov ni prehladno in

ne prevroče. Toplotno ugodje lahko dosežemo z zagotovitvijo toplotne bilance človeka in

ustrezne trenutne kombinacije temperature kože in temperature jedra telesa (kombinacija

temperatur, ki vzbuja občutek toplotne nevtralnosti). Na toplotno stanje prostora ne vplivamo

samo s temperaturo zraka, ampak tudi s temperaturo obodnih površin, gibanjem zraka, relativno

vlažnostjo, človek sam lahko na lastno toplotno ugodje vpliva z aktivnostjo in oblečenostjo.

Zadovoljivi bivalni pogoji v prostoru so, kadar je relativna vlažnost med 40 do 70% in temperatura

zraka med 19 in 24°C.

24,51%

55,85%

16,36%3,28%

Skupni letni strošek [€]

električna energija toplotna energija - ELKO toplotna energija - ZP voda


Stran 32 od 96

Slika 15: Področje ugodja glede na temperaturo zraka

Glede na zatečeno stanje objekta, se objekt minimalno ogreva in prezračuje za zagotavljanje

preprečitve nadaljnjih poškodb objekta.

2.4.1. Osvetljenost po prostorih

Zahteve kakovostne razsvetljave predstavljajo presek človekovih vidnih potreb, arhitekturnih

vidikov in ekonomskih ter okoljskih omejitev.

Človekove vidne potrebe zajemajo:

vidljivost,

zmožnost opravljanja delovne naloge,

vidno udobje,

družabna komunikacija,

razpoloženje,

zdravje, varnost in dobro počutje in sposobnost estetske presoje.

Arhitekturni vidiki zajemajo:

oblikovanje,

kompozicijo,

stil,

zakone in uredbe,

standarde.

Ekonomske ter okoljske omejitve pa predstavljajo:

montažo (namestitev),

vzdrževanje,

delovanje,

energijo in

vpliv na okolje.


Stran 33 od 96

Slika 16: Obstoječe stanje razsvetljave glasbena šola – varnostna razsvetljava (levo zgoraj),

učilnice (levo spodaj) in dvorana (desno)

Slika 17: Obstoječe stanje razsvetljave lokala v zasebni lasti

Razsvetljava je v večini prostorov objekta izvedena s fluorescentnimi svetilk tehnologije T26, od

tega je cca 20% svetil z opalno kapo, ki ima do 30% slabši svetlobnotehnični izkoristek. Vse

fluorescentne svetilka so starejče generacije in imajo vgrajeno klasično feromagnetno dušilko

kot predstikalno napravo. Pomožni prostori in sanitarije imajo razsvetljavo izvedeno v kombinaciji

s kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami in svetili z žarnicami.

Po opravljenih preverjanjih osvetlitve objekta je bilo ugotovljeno, da je vgrajena razsvetljava

energetsko potratna. V večini primerov so uporabljene fluorescentne svetilke in svetilke z

žarnicami na žarilno nitko in kompaktnimi fluo sijalkami. Osvetljenost v skupnih prostorih in

pomožnih prostorih, hodniki, stopnišča in sanitarije ne dosega predpisanih nivojev.

Danes na trgu obstaja varčnejša razsvetljava od izvedene, kot na primer fluorescentne svetilke

s 16 mm cevmi (T16) in elektronsko predsikalno napravo ter svetilke z vgrajenimi svetlobnimi viri


Stran 34 od 96

LED tehnologije. Nove svetilke višje izkoristke tudi zaradi oblike, usmeritve in odboja svetlobe

v ptostor .

Ustrezen ukrep v smislu zmanjšanja porabe elektrike je prav tako vgradnja senzorjev za vklop

svetil na območju skupnih prostorov, kot so npr. hodniki, stopnišča ...


Stran 35 od 96

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO

3.1. RAZMERJA MED NAROČNIKOM REP, LASTNIKOM OBJEKTA,

UPORABNIKOM, NAJEMNIKOM, UPRAVNIKOM STAVBE

Diagram v nadaljevanju prikazuje razmerja med naročnikom razširjenega energetskega

pregleda, lastnikom, uporabnikom in upravnikom stavbe.

Naročnik razširjenega energetskega pregleda je Občina Ljutomer, ki je prav tako lastnik objekta.

Slika 18: Shema razmerij – Glasbena šola

Lastnik

Naročnik REP

Upravnik

Uporabniki

Občina Ljutomer

Glasbena šola Slavka Osterca

Ljutomer

ZaposleniUčenci

glasbene šoleObiskovalci


Stran 36 od 96

Slika 19: Shema razmerij – del objekta v zasebni lasti

3.2. SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH

STROŠKOV

Diagram v nadaljevanju prikazuje shemo denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov.

Obratovalni stroški se obračunavajo in plačujejo ločeno za občinski in zasebni del objekta.

Obratovalni stroški stavbe za del Glasbene šole se pokrivajo iz občinskih sredstev. Obratovalne

stroške za lastniški del stavbe pokriva lastnik – Mercator d.d. Plačilo stroškov poteka preko

računov s strani dobavitelja električne energije, toplotne energije ter vode.

3.3. SHEMA DENARNIH TOKOV IN PROCESA ODLOČANJA NA

PODROČJU INVESTIRANJA V URE

Za področje investiranja v URE za občinski del objekta skrbi občina skupaj z vodstvom glasbene

šole in pripravlja projekte vzdrževanja, prenov in investicij v URE in OVE. Na osnovi letnih

finančnih in vzdrževalnih načrtov odločajo o prioriteti in tipu izvedb posameznih vzdrževalnih

Mercator d.d.

Najemnik

Zaposleni Obiskovalci

Glasbena šola Slavka

Osterca Ljutomer

Računi za

električno

energijo, toplotno

energijo in vodo

Obračunski

proračun

Dobavitelj električne

energije, toplotne

energije in vode

Lastnik

Uporabniki

Prostori v zasebni lasti

Računi za

električno

energijo, toplotno

energijo in vodo

Dobavitelj električne

energije, toplotne

energije in vode


Stran 37 od 96

ukrepov. REP predstavlja dokument, ki bo občini v pomoč pri spreju odločitev v smislu URE in

OVE, hkrati pa nakazal možnosti izvajanja URE in OVE v prihodnje.

Lastnik zasebnega dela objekta odloča o investicijah v lastnem delu objekta.

3.4. POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI

Pregled nad rabo in stroški Glasbene šole vodijo odgovorni na Občini Ljutomer na podlagi

izdanih faktur za energijo. Objekt nima vzpostavljenega elektronskega sistema v smislu

energetskega knjigovodstva. Pregled nad rabo in stroški zasebnega dela vodi zasebni lastnik.

3.5. MOTIVACIJA ZA URE PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH

Glavna motivacija za ukrepe iz področja URE so pri investitorjih/lastnikih in uporabnikih, da se

obratovalni stroški porabe vseh energentov zmanjšajo. Poleg stroškovnih vidikov pa so dodatni

motivatorji iz vidika okoljskega ozaveščanja, saj se z zmanjšanjem rabe energije in uvedbo

ukrepov iz področja obnovljivih virov energije zmanjša onesnaževanje okolja s toplogrednimi

plini.

3.6. RAVEN PROMOVIRANJA URE

Učinkovito rabo energije se promovira preko različnih ukrepov za spodbujanje izvajanja ukrepov

učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Priporočamo udeležbo vseh uporabnikov stavbe pri

ukrepih URE. Predvsem je to pomembno pri organizacijskih ukrepih. Obnašanje v smislu

ustreznega prezračevanja prostorov, ugašanja luči, ekonomične porabe pitne vode ipd. je

dosegljivo z motivacijo dela uporabnikov stavbe, predvsem zaposlenih in učencev glasbene šole.


Stran 38 od 96

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE

4.1. ELEKTRIČNA ENERGIJA

Električna energija, ki jo za delovanje potrebuje Glasbena šola, se pretežno uporablja za

razsvetljavo, delovanje aparatov in pisarniško opremo. Električna energija za delovanje lokala v

zasebni lasti se pretežno uporablja za naprave in aparate v kuhinji ter razsvetljavo lokala.

Iz podatkov porabe električne energije lahko razberemo, da je potrošnja električne energije za

del Glasbene šole med leti 2011 in 2013 v upadu, povprečna poraba v teh treh letih pa znaša

11.107 kWh. Prav tako je v nihanju poraba električne energije lokala v zasebni lasti, v povprečju

pa je med leti 2013 in 2015 znašala 21.884 kWh. Veliko rabo električne energije je moč pripisati

gostinjski namembnosti lokala oz. velikemu številu elektro potrošnikov v kuhinji objekta.

Tabela 19: Poraba električne energije v zadnjih treh letih delovanja

leto

Glasbena šola Zasebni del objekta

Električna

energija [kWh] rast/ padec [%]

Električna

energija [kWh] rast/ padec [%]

2011/13 12.768 22.460

2012/14 10.764 -15,70% 24.274 8,08%

2013/15 9.789 -9,06% 18.917 -22,07%

povprečje 11.107 21.884

Slika 20: Poraba električne energije v zadnjih treh letih

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

2011/13 2012/14 2013/15

Poraba električne energije [kWh]

Glasbena šola Zasebni del objekta


Stran 39 od 96

V nadaljevanju so analizirani prejeti podatki porabe električne energije za del Glasbene šole

glede na porabo po posameznih mesecih. Iz povprečne mesečne porabe električne energije

Glasbene šole je razvidno, da je režim mesečne porabe sorazmeren z namembnostjo objekta.

Poraba je najmanjša v času šolskih poletnih počitnic, ko v glasbeni šoli ni pouka.

Slika 21: Mesečna poraba električne energije Glasbene šole v obdobju 2011-2013

Skozi leto prihaja med meseci do nihanj, ki so delno posledica tudi dolžine dneva in odstopanj

zaradi individualne porabe. Povečano porabo električne energije v zimskih mesecih je možno

pripisati krajšim dnevom in s tem večji potrebi po razsvetljavi.

Dobavitelj električne energije je bil v obdobju od 2011 do junija 2013 Energija Plus d.o.o. V

nadaljevanju tabele je prikazana specifična cena električne energije objekta po obravnavanih

letih in primerjava s povprečno ceno električne energije za gospodinjstva v Sloveniji.

Tabela 20: Strošek električne energije med 2011 in 2013 – Glasbena šola - primerjava

leto Poraba [kWh] Strošek

[€]

rast/padec

stroška

[%]

specifična

cena EE

objekta

[€/MWh]

rast/padec

spec. cene

[%]

povprečna

cena v Slo,

skupina DD

[€/MWh] 8

razlika

[€/MWh]

2011 12.768 2.052,84 160,78 ni podatka

2012 10.764 1.797,87 -12,42% 167,03 3,88 140,48 26,55

2013 9.789 1.753,75 -2,45% 179,16 7,26 145,00 34,16

povprečje 11.107 1.868,15 168,99 142,74 30,35

V obdobju 2011 – 2013 lahko opazimo naraščanje specifične cene električne energije. V letu

2012 se je specifična cena električne energije zvišala glede na leto 2014 za 3,9%, v letu 2013

8 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, maj 2017

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

Poraba električne energije [kWh] po mesecih - Glasbena šola

2011 2012 2013 povprečna poraba


Stran 40 od 96

pa za 7,3%. Ob upoštevanju nižanja porabe tudi skupni strošek za električno energijo v obdobju

2011 do 2013 konstantno upada kljub večji specifični ceni energenta.

Iz tabele je razvidno, da je specifična cena električne energije objekta višja od cene na območju

Slovenije za skupino DD, v kateri se nahajajo objekti, s povprečno letno porabo 5.000 – 15.000

kWh za cca 30EUR/MWh.

V nadaljevanju so analizirani prejeti podatki porabe električne energije za zasebni del objekta

glede na porabo po posameznih mesecih. Iz povprečne mesečne porabe električne energije

lokala je razvidno, da je režim mesečne porabe zelo enakomeren, kar je skladno z

namembnostjo objekta (gostinjski lokal).

Slika 22: Mesečna poraba električne energije dela objekta v zasebni lasti v obdobju 2013-2015

Skozi leto prihaja med meseci do nihanj, ki so delno posledica tudi dolžine dneva in odstopanj

zaradi individualne porabe.

Dobavitelj električne energije je bil v obdobju od 2013 do 2015 GEN-i, trgovanje in prodaja

električne energije d.o.o. V nadaljevanju tabele je prikazana specifična cena električne energije

objekta po obravnavanih letih in primerjava s povprečno ceno električne energije za

gospodinjstva v Sloveniji.

V obdobju 2013 – 2015 lahko opazimo upad specifične cene električne energije. V letu 2014 se

je specifična cena električne energije znižala glede na leto 2013 za 12,2%, v letu 2015 pa

dodatno za 0,24%. Ob upoštevanju nižanja porabe tudi skupni strošek za električno energijo v

obdobju 2011 do 2013 konstantno upada kljub večji specifični ceni energenta.

Iz tabele je razvidno, da je specifična cena električne energije objekta višja od cene na območju

Slovenije za skupino DD, v kateri se nahajajo objekti, s povprečno letno porabo 5.000 – 15.000

kWh za cca 30EUR/MWh.

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

Poraba električne energije [kWh] po mesecih - zasebni del



Stran 41 od 96

Tabela 21: Strošek električne energije med 2013 in 2015 – zasebni del - primerjava

leto Poraba [kWh] Strošek

[€]

rast/padec

stroška

[%]

specifična

cena EE

objekta

[€/MWh]

rast/padec

spec. cene

[%]

povprečna cena v Slo,

skupina DE

[€/MWh]

razlika

[€/MWh]

2013 22.460 3.588,76 159,79 129,88 29,91

2014 24.274 3.404,07 -5,15% 140,23 -12,24 130,70 9,53

2015 18.917 2.646,46 -22,26% 139,90 -0,24 128,13 11,77

povprečje 21.884 3.213,09 146,64 129,41 17,07

4.2. TOPLOTNA ENERGIJA

4.2.1. Glasbena šola - ELKO

Toplotna energija v objektu se uporablja za ogrevanje prostorov. Kot vir ogrevanja služi ekstra

lahko kurilno olje, ki ga v PVC rezervoarje v kurilnici kleti objekta dobavlja v tistem trenutku

najugodnejši ponudbnik storitve.

Tabela v nadaljevanju prikazuje porabo toplotne energije po letih v obdobju med 2011 in 2013,

z dejansko rastjo oziroma padcem stroškov ogrevanja objekta. Ker se rezervoarji polnijo glede

na potrebe stavbe brez merjenja vmesnih količin v rezervarjih, natančnih mesečnih in s tem letnih

porab ni mogoče določiti. Podatki v tabeli so zato prikazani glede na dobavo ELKO skladno z

izdanimi fakturami. V zadnjem stolpcu tabela prikazuje dejansko porabo preračunano glede na

letni temperaturni primanjkljaj na lokaciji objekta.

Temperaturni primanjkljaj ali vsota stopinjskih dni je vsota razlik zunanje temperature zraka in

izbrane temperature v ogrevanem prostoru, ki jo izračunamo za tiste dni, v katerih je povprečna

dnevna temperatura zraka nižja od 12°C.

Letni temperaturni primanjkljaji so dostopni za posamezne meteorološke postaje v Sloveniji.

Objektu najbližji zbrani podatki za obdobje od 2011 do 2013 so podnebno postajo 786 -

Ivanjkovci.

Povprečen temperaturni primanjkljaj na lokaciji objekta znaša 3.300 Kdan. Normirano porabo za

posamezno leto dobimo tako, da dejansko porabo pomnožimo z razmerjem povprečnega in

letnega temperaturnega primanjkljaja.

Tabela 22: Analiza porabe toplotne energije - ELKO med leti 2011 in 2013

leto Poraba

[kWh] Strošek [€]

rast/padec

stroška [%]

specifična cena TE objekta

[€/MWh]

temperaturni

primanjkljaj

[Kdan]

normirana

poraba [l]

2011 84.534 7.117,21 846,98 3.209 8.642

2012 87.794 8.554,02 20,19% 980,18 3.122 9.226

2013 103.890 10.026,76 17,22% 970,93 3.132 10.880

povprečje 92.072 8.566,00 932,70


Stran 42 od 96

Slika 23: Poraba ELKO v obdobju med 2011 in 2013

Dejanska poraba v zadnjih treh letih nakazuje konstantno naraščanje porabe toplotne energije.

Ob upoštevanju dejanskega letnega temperaturnega primankljaja na lokaciji objekta lahko

ugotovimo, da je bila najmanjša normirana poraba prav tako v letu 2011. Nasplošno ugotavljamo,

da je poraba med leti 2011 in 2013 primerljiva in relativno konstantna.

Tabela spodaj prikazuje stroške toplotne energije in specifično ceno TE objekta v primerjavi s

statistično specifično ceno TE v predmetnem obdobju na območju Slovenije.

Iz tabele je razvidno, da so specifični letni stroški ogrevanja za cca 5,2% večji od povprečnih

stroškov gospodinjstev na območju Slovenije.

Tabela 23: Analiza stroškov toplotne energije

leto Poraba [l] Poraba [kWh] Strošek [€]

specifična

cena TE

objekta

[€/MWh]

specifična cena ELKO na območju Slovenije

[€/MWh]9

2011 8.403,00 84.534,18 7.117,21 84,19 91,29

2012 8.727,00 87.793,62 8.554,02 97,43 101,48

2013 10.327,00 103.889,62 10.026,76 96,51 100,88

povprečje 9.152,33 92.072,47 8.566,00 92,71 97,89

9 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, maj 2017

8.403 8.727

10.327

8.6429.226

10.880

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

2011 2012 2013

Poraba TE od 2011 do 2013

Poraba [kWh] Normirana poraba [kWh]


Stran 43 od 96

4.2.2. Zasebni del objekta – zemeljski plin

Toplotna energija v objektu se uporablja za ogrevanje prostorov in tople sanitarne vode. Kot vir

ogrevanja služi zemeljski plin, za katerega je urejen skupni priključek na objektu s stavbno št.

520. Distributer zemeljskega plina je podjetje Mestni Plinovodi d.o.o.

Tabela v nadaljevanju prikazuje porabo toplotne energije po letih v obdobju med 2013 in 2015,

z dejansko rastjo oziroma padcem stroškov ogrevanja objekta. V zadnjem stolpcu tabela

prikazuje dejansko porabo preračunano glede na letni temperaturni primanjkljaj na lokaciji

objekta (podnebna postaja 786 – Ivanjkovci).

Tabela 24: Analiza porabe toplotne energije – zemeljski plin med leti 2013 in 2015

leto Poraba

[m3]

Poraba

[kWh]

Strošek

[€]

rast/

padec

stroška

[%]

specifična cena TE objekta

[€/MWh]

temperaturni

primanjkljaj

[Kdan]

normirana

poraba [l]

2011 4.166 39.578 3.699,59 93,48 3.132 4.389

2012 3.482 33.081 2.730,52 -26,19% 82,54 2.518 4.564

2013 3.844 36.519 2.937,98 7,60% 80,45 3.026 4.192

povprečje 3.831 36.393 3.122,70 85,49

Slika 24: Poraba ZP v obdobju med 2013 in 2015

Dejanska poraba v zadnjih treh letih nakazuje konstantno porabe toplotne energije. Ob

upoštevanju dejanskega letnega temperaturnega primankljaja na lokaciji objekta lahko

ugotovimo, da je bila najmanjša normirana poraba prav tako v letu 2015. Nasplošno ugotavljamo,

da je poraba med leti 2013 in 2015 primerljiva in relativno konstantna.

4.166

3.482

3.844

4.3894.564

4.192

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

2013 2014 2015

Poraba ZP od 2013 do 2015

poraba [m3] korigirana poraba [m3]


Stran 44 od 96

Slika v nadaljevanju prikazuje mesečno porabo zemeljkega plina glede na podatke, pridobljene

s strani naročnika.

Iz mesečne rabe energije je razvidna veliko večja poraba v zimskih mesecih, kot pa poletnih.

Poraba v letnih mesecih se nanaša izključno na pripravo STV in v namene kuhinje, medtem, ko

je v zimskih mesecih zemeljski plin namenjen tudi ogrevanju prostorov.

Slika 25: Poraba ZP v obdobju med 2013 in 2015

4.3. VODA

Objekt je priključen na javno vodovodno omrežje, s katerim upravlja Javno Podjetje Prlekija

d.o.o. Tabela in slika v nadaljevanju prikazujeta skupno porabo vode objekta v zadnjih treh letih

obratovanja. Iz tabele je razvidno, da je bila skupna poraba vode največja v letu 2016, najmanjša

pa v letu 2014.

Specifična cena vode je v zadnjih letih primerljiva in se giblje med 2,98 in 3,25 EUR/m3.

Tabela 25: Poraba in stroški oskrbe z vode med 2011 in 2013

leto Poraba [m3] rast/padec

porabe [%] Strošek [€]

rast/padec

stroška [%]

specifična cena

vode [€/m3]

2011 223 664,36 2,98

2012 199 -10,76% 646,61 -2,67% 3,25

2013 190 -4,57% 588,49 -8,99% 3,10

povprečje 204 633,15 3,11

Slika 26: Poraba vode v obdobju med 2011 in 2013

0

100

200

300

400

500

600

700

Poraba toplotne energije po mesecih v kWh



Stran 45 od 96

Slika v nadaljevanju prikazuje mesečno porabo vode glede na izvedene mesečne obračune.

Slika 27: Mesečna poraba vode v obdobju 2011-2013

Slika zgoraj prikazuje porabo vode v predmetnem obdobju po posameznih mesecih. Poraba se

obračunava s poračunom na več mesecev, zato lahko dejanska poraba odstopa od zgoraj

prikazane obračunane porabe. Občasne mesečne anomalije je prav tako možno pripisati

poračunu porabe vode.

4.4. ZANESLJIVOST OSKRBE Z VIRI

4.4.1. Električna energija

Električna energija se dobavlja iz distribucijskega omrežja preko prostozračnega

nizkonapetostnega omrežja, ki poteka po fasadi objekta - Prešernova ulica. Do prekinitve dobave

električne energije lahko pride v primeru izpada distribucijskega omrežja, kar pa traja lahko

največ par ur.

457433 424

0

100

200

300

400

500

Poraba vode [m3] od 2011 do 2013

2011 2012 2013

0,005,00

10,0015,0020,0025,0030,0035,0040,0045,0050,00

Mesečna poraba vode objekta [m3]

2011/2013 2012/2014 2013/2015 povprečna poraba


Stran 46 od 96

Del glasbene šole je napajan iz prostozračnega omrežja na fasado objekta preko

priključnomerilnega razdelilnika.

V objektu sta dve merilni mesti:

MM Glasbena Šola številka: 4005704, moč 17 kW,

MM Krajevna skupnost številka: 4200611, moč 14 kW, ( trenutno odklopljeno)

Elektrorazdelilna oprema je zastarela, napajalno odjemno mesto ni zanesljivo, oskrba z

električno energijo ni ustrezna. Električne naprave in razdelilniki NN-razvodov dotrajani in ne

omogočajo zanesljivega delovanja.

Slika 28: Elektrorazdelilna oprema objekta

Razsvetljava notranjih prostorov je pretežno fluorescentna v tehnologiji T26, večinoma s

klasičnimi dušilkami. Svetilke so delno z opalnimi kapami, delno so vgrajena svetila z zrcalnimi

rastri. Razsvetljava sanitarij in pomožnih prostorov je izvedena s klasičnimi žarnicami delno z

kombinaciji s kompaktnimi fluorescentnimi cevmi. Notranje nizkonapetostne električne instalacije

so s stališča funkcionalnosti in s stališča varnosti nezanesljive.

Potrebna je menjava kompletne električne inštalacije napeljave od obstoječega NN omrežja na

fasadi objekta in vse razdelilnike, razen električne inštalacije v dvorani, kjer je izvedena obnova

pred nekaj leti.

Zaradi zastarelosti se predlaga tudi kompletna menjava razsvetljave, razen razsvetljeve v

dvorani, kjer se v obstoječa svetilke namestijo sijalke led tehnologije.


Stran 47 od 96

4.4.2. Toplotna energija

Zanesljivost oskrbe moramo ocenjevati skladno z vplivom izpada posameznega energenta oz.

vira energije.

Izpad električne energije bi v zimskem času povzročil težave pri zagotavljanju želene notranje

temperature, zaradi ustavitve obtočnih črpalk za cirkulacijo ogrevne vode skozi ogrevni sistem.

S strani dobavitelja energenta (ELKO oz. zemeljskega plina) do sedaj ni bilo težav pri dobavi

energenta. Nadomestnega vira za ogrevanje ni.

Toplotna postaja in vsa armatura glasbene šole je primerno vzdrževana. Težav z ogrevnim

sistemom ni pričakovati.


Stran 48 od 96

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

5.1. OGREVALNI SISTEM

5.1.1. Glasbena šola

GŠ Slavka Osterca ima vgrajen visokotemperaturni sitem ogrevanja 90/70° na ekstra lahko

kurilno olje. Prostori glasbene šole se ogrevajo s panelnimi in rebrastimi radiatorji različnih tipov

in velikosti, glede na čas vgradnje, v dvocevnem ogrevalnem sistemu.

5.1.1.1. Kotlovnica

Kotlovnica se nahaja v kleti objekta. V kotlovnici je vgrajen toplovodni kotel proizvajalca Kovaštvo

Semenič Ljutomer. O ogrevalni napravi ni nobenih podatkov. Starost kotla se ocenjuje na okoli

40 let, toplotne moči pa okoli 110 kW. Na kotel je vgrajen gorilnik, prikazan na spodnji sliki.

Toplotna izolacija cevi v kotlovnici ni izvedena. Dimnik je izveden nadometno in poteka po

vzhodni zunanji steni. V predprostoru kotlovnice je vgrajenih pet PVC rezervoarjev za ELKO

volumna 2.000 l.Dnevni režim ogrevanja poteka od 7 do 15 ure.

Slika 29: kotel izdelovalca Semenič z vgrajenim gorilnikom (levo), dimnik (na sredini) in PVC

rezervoarji za ELKO v kotlovnici (desno)

Razvodni ogrevalni sistem ima štiri ogrevalne veje z vgrajenimi črpalkami: IMP, Grundfos UPS

25-40 (2 kos) in Grundfos UPS 32-60. Vsaka ogrevalna veja ogreva eno nadstropje. Regulacija

ogrevalnega sistema je ročna brez zunanjih in notranjih temperaturnih tipal in je prikazana na

spodnji sliki. Shema ogrevalnega sistema ni izdelana.


Stran 49 od 96

Slika 30: Elektro omarica za vklučevanje obtočnih črpalk (levo), in štiri ogrevalne veje z

vgrajenimi črpalkami (desno)

5.1.1.2. Radiatorski sistem

Ogrevanje stavbe je izvedeno s panelnimi radiatorji v dvocevnem sistemu s temperaturnim

režimom ogrevanja 90/70 °C. V vseh prostorih GŠ Ljutomer je vgrajenih 56 ploščnih in rebrastih

radiatorjev, z vgrajenimi navadnimi regulacijskimi ventili, razen na štirih radiatorjih, na katerih so

vgrajeni termostatski ventili. Radiatorji so prikazani na slikah spodaj. Z aklimatom je

onemogočeno reguliranje temperature v prostoru.

Slika 31: Primer rebrastih radiatorjev s termostatskim (levo) in navadnim ventilom (desno)

Slika 32: Primera ploščatih Emoterm radiatorjev


Stran 50 od 96

Spodnji tabeli prikazujeta seznam vgrajenih radiatorjev in njihovih toplotnih moči. Skupna

vgrajena toplotna moč radiatorjev je 144.847 W.

Tabela 26: Seznam vgrajenih ploščnih radiatorjev v GŠ

Vrsta radiatorja

Št. radiatorjev

Višina (m)

Dolžina (m)

Površina 1 radiatorja

(m2)

Moč enega radiatorja

(W)

Moč vseh radiatorjev

(W)

Tip radiatorja

Vrsta reg.

ventila ploščni 1 0,35 0,55 0,19 345 345 M5350 N

ploščni 1 0,35 0,70 0,25 460 460 M5350 N

ploščni 2 0,55 1,30 0,72 2.464 4.928 M524 N

ploščni 1 0,55 1,80 0,99 2.772 2.772 M524 N

ploščni 1 0,70 0,50 0,35 984 984 M570 N

ploščni 1 0,90 0,70 0,63 2.142 2.142 M930 N

ploščni 1 0,90 1,20 1,08 3.570 3.570 M930 N

ploščni 2 0,90 1,40 1,26 3.808 7.616 M930 N

ploščni 1 0,52 1,00 0,52 1.902 1.902 TIP22 T

ploščni 2 0,52 1,40 0,73 2.663 5.326 TIP22 N

ploščni 1 0,52 1,80 0,94 3.424 3.424 TIP22 N

ploščni 1 0,52 2,00 1,04 3.804 3.804 TIP22 N

ploščni 1 0,90 0,60 0,54 1.836 1.836 TIP22 N

ploščni 1 0,90 1,20 1,08 3.672 3.672 TIP22 N

ploščni 1 0,90 1,40 1,26 4.284 4.284 TIP22 N

SKUPAJ 18 47.065

Tabela 27: Seznam vgrajenih rebrastih radiatorjev v GŠ

Vrsta radiatorja

Št. radiatorjev

Višina (m)

Dolžina (m)

Površina 1 radiatorja

(m2)

Moč enega radiatorja

(W)

Moč vseh radiatorjev

(W)

Tip radiatorja

Vrsta reg.

ventila rebrasti 7 0,60 28 4 2.408 16.856 TRIKAS8 N

rebrasti 1 0,60 28 4 2.408 2.408 TRIKAS8 T

rebrasti 2 0,60 42 4 3.612 7.224 TRIKAS8 N














SKUPAJ 38 97.782


Stran 51 od 96

5.1.2. Zasebni del objekta

Lokal v zasebnem delu objekta se ogreva iz istega sistema kot sosednji objekt stavbne št. 521.

Kotlovnica se nahaja v prizidku k objektu stavbne št. 521. Vgrajen je visokotemperaturni sistem

ogrevanja na zemeljski plin. Prostori se ogrevajo preko radiatorjev v dvocevnem ogrevalnem

sistemu.

Slika 33: Kotlovnica v prizidku k objektu stavbne št. 521 z dovodom zemeljskega plina

V kotlovnici je vgrajen plinski kotel proizvajalca Buderus, dve ogrevalni veji in zalogovnik STV,

prikazani na spodnjih slikah.

Slika 34: Plinski kotel, ogrevalne veje in zalogovnik STV

Iz sistema se ogrevajo tudi prostori na območju obravnavanega objekta in sicer preko panelnih

ploščatih radiatorjev v dvocevnem sistemu z visokotemperaturnim režimom ogrevanja. Vsi

radiatorji so opremljeni z navadnimi ventili.


Stran 52 od 96

Slika 35: Primer vgrajenih ploščatih radiatorjev z navadnim ventilom

5.2. SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO VODO

Toplo sanitarno vodo za potrebe Glasbene šole se po posameznih prostorih pripravlja po potrebi

- individualno z električnimi grelniki. Topla sanitarna voda za potrebe zasebnega gostinjskega

lokala se pripravlja preko ogrevalnega sistema (plinski kotel).

5.3. SISTEM ZA OSKRBO S SANITARNO VODO

Objekt je oskrbovan s hladno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, vodo distribuira Javno

podjetje Prlekija d.o.o., Ljutomer, do leta 2010 pa jo je distribuiralo Komunalno-stanovanjsko

podjetje Ljutomer d.o.o., Ljutomer.

Za območje Glasbene šole v objekt vstopa cev vodovodne napeljave na enem mestu in

predstavlja edino merilno mesto, kar ni v skladu z normativi, standardi in predpisi upravljalca

komunalnega vodovoda. Merilno mesto je v kletnem prostoru objekta, prikazano je na sliki

spodaj. Vodo uporabljajo za čiščenje, v sanitarijah ter v čajni kuhinji.

Slika 36: Merilnik pretoka vode


Stran 53 od 96

Na umivalnikih so vgrajene enoročne mešalne pipe za toplo/hladno vodo. Skupno je vgrajenih:

5 mešalnih pip za hladno/toplo vodo;

1 pipa s hladno vodo.

V sanitarijah je vgrajeno 10 kotličkov z regulacijo pretoka vode ter 3 pisoarji. Primeri so prikazani

na slikah spodaj.

Slika 37: Primer WC kotličkov z regulacijo pretoka vode in primer pisoarja.

Za območje lokala v zasebni lasti je cev vodovodne napeljave skupna za ta del objekta in objekt

št. 521. Voda se uporablja v kuhinji, za čiščenje in v sanitarijah.

Slika 38: Porabniki STV na območju lokala v zasebni lasti


Stran 54 od 96

5.4. ELEKTROENERGESKI SISTEM IN PORABNIKI

Električna instalirana moč objekta je izračunana na osnovi popisa porabnikov na ogledu objekta.

Ker na vseh porabnikih ni več napisnih ploščic, so bile moči delno ocenjene. Priključne moči so

za Glasbeno šolo so:

- inštalirana moč objekta znaša 36,6 kW,

- konična moč znaša 16,5 kW

od tega znaša konična moč razsvetljave 9,5 kW (inštalirana moč razsvetljave je 15,8 kW).


Stran 55 od 96

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE

6.1. OVOJ STAVBE

Stavba je bila zgrajena leta 1960 v obliki črke L, etažnosti K+P+3N oz. K+P+N na območju

severnega dela objekta. Zadnje znane obnove na ovoju stavbe so se izvajale leta 2004, ko je

bila prenovljena fasada (brez ozvedbe toplotne izolacije) in prenovljena streha. Prav tako se je

na delih izolirala plošča napram neogrevanemu podstrešju, leto izvedbe del ni natančno znanao.

Celotna zgradba je po sestavi konstrukcijsko opečne gradnje. Zunanji zidovi so zidani iz opečnih

zidakov s cementno malto. Na zunanji površini nosilnih zidov ni toplotne izolacije. Medetažne

plošče, z izjemo pritlične, so lesene. Izgled objekta na območju fasade glavnega vhoda je

zaščiten s strani ZVKDS kot mestno jedro.

Slika 39: Fasadni elementi – dvoriščna in glavna fasada objekta

Streha je po konstrukcijski sestavi lesene gradnje dvokapne oblike in sledi obliki objekta. Kritina

strehe je opečnata, zamenjana leta 2004. Podstrešje je neogrevano, izvedeno na različnih

nivojih. Strop je klasična lesena plošča z nasutjem, na katero je deloma položena izolacija iz

mineralne volne, zaščitena z folijo.

Slika 40: Nogrevano podstrešje vrtca – podstrešje na S delu (levo) in prerez plošče na glavnem delu (desno)


Stran 56 od 96

Slika 41: Izolacija podstrešja osrednjega dela (levo) in opečnata kritina strehe (desno)

Okna so kvadratne oblike iz lesenih okvirjev, škatlaste izvedbe. Delno je zasteklitev na območju

hodnika izvedena s steklenimi prizmami. Vhodna vrata stavbe so lesena z zasteklitvami,

dvokrilne in enokrilne izvedbe izvedbe.

Slika 42: Stavbno pohištvo – okna, steklene prizme in vhodna vrata

Tla proti terenu so izvedena iz armirano betonske plošce zašcitena proti vdoru podtalne vode z

bitumensko hidroizolacijo.

Tabela v nadaljevanju prikazuje glavne karakteristike zunanjega ovoja objekta, natančnejši opis

sestave posameznih konstrukcij pa se nahaja v prilogi Gradbena fizika.

Tabela 28: Seznam konstrukcij zunanjega ovoja objekta -

OPIS

Površina (m2) U

(W/m2K) S V J Z skupaj

VERTIKALNE POVRŠINE

Z1 Opečna stena 240 211 232 198 881,00 0,923

Z2 Zunanja stena kleti 51,00 0,716

STAVBNO POHIŠTVO

O1 Škatlastno leseno okno 33,81 43,68 58,39 21,47 157,35 2,6

V1 Lesena vrata 4,02 5,70 6,15 2,86 18,73 2,2


Stran 57 od 96

HORIZONTALNE POVRŠINE

T1 Tla pritličja nad neogrevano kletjo 216 0,439

T2 Tla ogrevana klet 122 2,706

S1 Strop proti mansardi 506 0,559

6.2. ELEKTRIČNI APARATI

Tabela v nadaljevanju prikazuje večje porabnike električne energije, ki se nahajajo v objektu

glasbene šole. Med večje porabnike spada predvsem aparati pisarniške opreme (npr.

računalniki, kopirni stroji), aparati razdelilne kuhinje, toplotna podpostaja in razsvetljava.

Podrobna razdelitev električnih porabnikov je prikazana v naslednjem poglavju.

Tabela 29: Večji porabniki električne energije v objektu (konična moč)

OPIS – vrsta porabnika količina [kom] Moč [W]

Konična moč

skupaj [W]

% skupne moči

Bojler gorenje 4,0 2.000,0 8.000,0 21,8

Bojler siemens 1,0 1.500,0 1.500,0 4,1

EŠ 2,0 1.600,0 3.200,0 8,7

Grelnik vode 1,0 1.000,0 1.000,0 2,7

Radio 2,0 200,0 400,0 1,1

Osebni računalnik 4,0 550,0 2.200,0 6,0

Zamrzovalnik 1,0 450,0 450,0 1,2

Hladilnik 1,0 350,0 350,0 1,0

Tiskalnik 1,0 280,0 280,0 0,8

Fotokopirni stroj 1,0 1.200,0 1.200,0 3,3

Syntiseiser 2,0 50,0 100,0 0,3

Projektor 3,0 1.500,0 4.500,0 12,3

Sesalec 1,0 1.200,0 1.200,0 3,3

Črpalka IMP Grungfos UPS 25-40 2,0 220,0 440,0 1,2

Črpalka IMP Grungfos UPS 32-60 2,0 700,0 1.400,0 3,8

Oljni Gorilec in avtomatika 1,0 850,0 850,0 2,3

Razsvetljava 1,0 9.589,8 9.589,8 26,2

Skupaj 36.659,8 100,0%

Fi 0,5

Konična moč 16.496,9

6.3. RAZSVETLJAVA

Razsvetljava je v večini prostorov izvedena s fluorescentnimi svetilk tehnologije T26, od tega je

cca 20% svetil z opalno kapo, ki ima do 30% slabši svetlobnotehnični izkoristek. Vse

fluorescentne svetilka so starejče generacije in imajo vgrajeno klasično feromagnetno dušiklo


Stran 58 od 96

kot predstikalno napravo. Pomožni prostori in sanitarije imajo razsvetljavo izvedeno v kombinaciji

s kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami in svetili z žarnicami.

Slika 43: razsvetljava hodnikov in razsvetljava tipične učilnice

Po opravljenih preverjanjih osvetlitve objekta je bilo ugotovljeno, da je vgrajena razsvetljava

energetsko potratna. V večini primerov so uporabljene fluorescentne svetilke in svetilke z

žarnicami na žarilno nitko in kompaktnimi fluo sijalkami. Osvetljenost v skupnih prostorih in

pomožnih prostorih, hodniki, stopnišča in sanitarije ne dosega predpisanih nivojev.

Danes na trgu obstaja varčnejša razsvetljava od izvedene, kot na primer fluorescentne svetilke

s 16 mm cevmi (T16) in elektronsko predsikalno napravo ter svetilke z vgrajenimi svetlobnimi viri

LED tehnologije. Nove svetilke višje izkoristke tudi zaradi oblike, usmeritve in odboja svetlobe

v ptostor .

Ustrezen ukrep v smislu zmanjšanja porabe elektrike je prav tako vgradnja senzorjev za vklop

svetil na območju skupnih prostorov, kot so npr. hodniki, stopnišča ...

Tabela 30: Delež posameznih tipov razsvetljave

Moč svetil [W]

Št. oz. delež

svetil

Skupna moč razsvetljave 15.983,0 100

Delež FC raster 6.572,0 41,1

Delež FC raster OPAL + IP 65 kapa 3.726,0 23,3

Delež ostale razsvetljave 5.685,0 35,6

6.3.1. Zasilna - varnostna razsvetljava

Zasilne svetilke ob izpadu električne energije osvetljujejo prostor približno eno uro z

osvetljenostjo minimalno 1 luxa tako, da je možno varno zapustiti prostore. V objektu je

instalirana varnostna razsvetljava in je opremljena z ustreznimi oznakami. Po ogledu objekta

ugotavljamo, da je varnostna razsvetljava vgrajena, vendar je priključena na način, da njeno

preizkušanje brez izklopa napajanja ostalih porabnikov ni možno, zato se preizkusi izvajajo le

občasno Posledično je sklepati, da večina svetilk večne zagotavlja avtonomije 1 ura. Vgrajena

varnostna razsvetljava ni ustrezna glede na nove pravilnike in standarde! Količina in lokacije

namestitve svetil so neustrezne.


Stran 59 od 96

6.4. PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE

Toplo sanitarno vodo na območju glasbene šole uporabljajo v sanitarijah in v čajni kuhinji.

Ogreva se z električnimi grelniki. Vgrajeni so grelniki sanitarne vode TIKI 4×5 L in 1×2 L, ki jih

prikazujeta sliki spodaj.

Slika 44: Primera grelnikov sanitarne vode v sanitarijah.

Toplo sanitarno vodo na območju zasebenga lokala uporabljajo v sanitarijah in v kuhinji. Ogreva

se s plinskim kotlom Buderus. V kolovnici se nahaja tudi zalogovnik STV.

6.5. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA

Prostori se prezračujejo samo naravno z odpiranjem oken. Torej ni vgrajenega nobenega

prisilnega prezračevanja. Prav tako ni vgrajene nobene naprave za hlajenje prostorov.


Stran 60 od 96

II. A N A L I Z A M O Ž N O S T I Z A Z N I Ž E V A N J E R A B E E N E R G I J E


Stran 61 od 96

7. OSKRBA Z ENERGIJO

Za zanesljivost neprekinjene dobave posameznih energentov skrbijo naslednja podjetja.


Dobavitelj električne energije je Energija Plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor. Objekt je

napajan s podzemnim NN priključkom preko priključno-merilnega razdelilnika.

Ocenjujemo, da se z zamenjavo dobavitelja ne bi doseglo bistvenega znižanja stroškov porabe

električne energije.

7.2. TOPLOTNA ENERGIJA

Glasbena šola se ogreva preko ekstra lahkega kurilnega olja. Dobavitelj energenta je odvisen

od trenutne ponudbe trga in se lahko spremeni za posamezno dostavo/naročilo energenta.

Zasebni lokal se ogreva preko zemeljskega plina, katerega dobavitelj je podjetje Mestni

Plinovodi d.o.o. Ocenjujemo, da se z zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina ne bi doseglo

bistvenega znižanja stroškov porabe električne energije.

7.3. VODA

Stavba se oskrbuje s pitno vodo iz javnega komunalnega omrežja. Dobavitelj pitne vode je

Javno podjetje Prlekija d.o.o. Babinska cesta 2, 9240 Ljutomer.

Zamenjava dobavitelja vode ni mogoča, saj je to obvezna gospodarska javna služba, ki jo izvaja

določeni izvajalec javne službe.


Stran 62 od 96

8. ANALIZE ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI

8.1. POTREBNA TOPLOTA ZA DELOVANJE STAVBE

Za potrebe analize energetskih tokov v stavbi je bil z računalniškim programom URSA 4.0

izdelan elaborat gradbene fizike obstoječega stanja in stanja po sanaciji ob upoštevanju ukrepov

predvidenih v PZI. Preračun gradbene fizike za objekt se nahaja v prilogi tega razširjenega

energetskega pregleda.

Z gradbeno fiziko obstoječega stanja se v simulaciji obstoječega stanja z vnašanjem karakteristik

zunanjega ovoja in instalacij ter parametrov načina uporabe stavbe s strani uporabnika

približamo dejanski trenutni rabi energije objekta.

Glede na izveden preračun in simulacijo z računalniškim programom znaša trenutna letna

potrebna toplota za ogrevanje stavbe Qh,nd = 77.120 kWh/a, potrebna toplota za pripravo tople

sanitarne vode pa Qw,d = 24.295 kWh/a.

Tabela 31: Osnovni podatki na podlagi preračuna gradbene fizike

Neto uporabna površina 1.407,00 m2




Koeficient transmisijskih toplotnih izgub 1.842,42 W/K

Koeficient prezračevalnih toplotnih izgub 773,02 W/K

Toplotna energija za ogrevanje 77.575 kWh/a

Toplotna energija za pripravo STV 24.007 kWh/a

Energija za hlajenje 7,9 kWh/a

Koeficient specifičnih transmisijskih

toplotnih izgub 0,948 W/m2K

Slika v nadaljevanju prikazuje skupno bilanco toplotnih izgub in dobitkov stavbe na podlagi

preračuna. Bilanca prikazuje preračunane transmisijske in ventilacijske izgube ter notranje

dobitke in dobitke sončnega sevanja.

Iz skupne bilance toplotnih izgub in dobitkov stavbe na spodnji sliki je možno razbrati, da velik

delež izgub predstavljajo transmisijske izgube in sicer 71%, preostalih 29% predstavljajo

ventilacijske izgube. Na strani dobitkov predstavljajo dobitki sončnega sevanja 41% vseh

dobitkov, notranji dobitki pa preostalih 59%.


Stran 63 od 96

Slika 45: Bilanca toplotnih izgub in dobitkov stavbe

8.1.1. Transmisijske izgube

Do transmisijskih toplotnih izgub prihaja zaradi toplotnih izgub skozi neprozorne in prozorne

površine stavbnega ovoja, toplotnih mostov in toplotnih izgub skozi tla na terenu.

V nadaljevanju so prikazane toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe (fasada), ki zajemajo

prozorne in neprozorne površine.

Tabela 32: Neprozorne površine

Oznaka Orientacija Naklon [°] Poščina

[m2]

U

[W/Km2]

Toplotne

izgube

[W/K]

Iolacija sten zunaj S 90 240,00 0,923 221,52

Iolacija sten zunaj V 90 211,00 0,923 194,75

Iolacija sten zunaj Z 90 232,00 0,923 214,14

Iolacija sten notri J 90 198,00 0,923 182,75

Strop mansarde 0 506,00 0,559 282,85

Vrata S 90 4,02 2,200 8,84

Vrata S 90 3,70 2,200 8,14

Vrata J 90 6,15 2,200 13,53

Vrata Z 90 2,86 2,200 6,29

Zunanja stena klet ogrevana V 90 31,54 0,716 22,58

Zunanja stena klet ogrevana Z 90 42,10 0,716 30,14

Lesena vrata V 90 2,00 2,200 4,40

skupaj: 1.479,37 1.189,95

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000kW

h/m

ese

c

transmisijske izgube ventilacijske izgube dobitki sončnega sevanja notranji dobitki


Stran 64 od 96

Tabela 33: Prozorne površine

Oznaka Orientacija Naklon [°] Poščina

[m2]

U

[W/Km2]

Toplotne

izgube

[W/K]

Okna S 90 12,74 2,600 33,12

Okna S 90 21,07 2,600 54,78

Okna J 90 57,19 2,600 148,69

Okna J 90 1,20 2,600 3,12

Okna V 90 1,54 2,600 4,00

Okna V 90 6,72 2,600 17,47

Okna V 90 4,98 2,600 12,95

Okna V 90 1,16 2,600 3,02

Okna V 90 8,40 2,600 21,84

Okna V 90 3,12 2,600 8,11

Okna V 90 11,00 2,600 28,60

Okna Z 90 6,72 2,600 17,47

Okna Z 90 2,38 2,600 6,19

Okna Z 90 1,50 2,600 3,90

Okna Z 90 1,95 2,600 5,07

Okna Z 90 7,20 2,600 18,72

Okna Z 90 1,72 2,600 4,47

Škatlaso leseno okno V 90 6,76 2,600 17,58

skupaj: 157,35 409,11

Ob upoštevanju toplotnih mostov, znašajo skupne toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe

1.727,68 W/K.

Do transmisijskih izgub prihaja tudi skozi tla na terenu. V izračunu so upoštevane izgube skozi

klet in sicer skozi neogrevane dele kleti pod glavnim delom objekta in skozi ogrevano klet, kjer

se nahaja lokal v zasebni lasti. Skupne izgube skozi tla na terenu znašajo 175,75 W/K.

Tabela 34: Izgube skozi neogrevano in ogrevano klet

Oznaka Poščina

[m2]

Ui

[W/Km2]

Umax

[W/Km2] ustreza

Toplotne

izgube

[W/K]

strop nad neogrevano kletjo - NEOGREVANA KLET 333,9 0,613 0,350 NE 204,77

tla na terenu - ogrevana klet 162,7 0,439 0,350 NE

106,37 kletni zid - ogrevana klet 51,0 0,458 0,350 NE

skupaj: 547,60 311,14

Sliki v nadaljevanju prikazujeta razmerje med površinami zunanjega ovoja stavbe in razmerje

med posameznimi transmisijskimi izgubami objekta glede na te površine.


Stran 65 od 96

Slika 46: Toplotni ovoj stavbe - površine

Slika 47: Transmisijske izgube objekta

Iz zgornje slike je razvidno, da kar 69% transmisijskih izgub predstavljajo izgube skozi zunanje

površine, 16% izgube skozi neogrevano in ogrevano klet in 15% izgube skozi strop proti

podstrešju.

Slika v nadaljevanju prikazuje transmisijske toplotne izgube po posameznih mesecih v letu.

Slika 48: Transmisijske izgube objekta po mesecih

45%

7% 25%

23%

Toplotni ovoj stavbe - površine

Zunanje stene - neprozorne površine Zunanje stene - prozorne površine

Neogrevana in ogrevana klet Strop proti postrešju

69% 16%

15%

Transmisijske izgube

Skozi zunanje površine Skozi neogrevano in ogrevano klet Skozi strop proti podstrešju

JanuarFebrua

rMarec April Maj Junij Julij Avgust

September

Oktober

November

December

transmisijske izgube 31.893 24.691 21.262 14.697 3.674 0 0 0 784 15.187 22.046 28.855

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

kWh

/me

sec


Stran 66 od 96

8.1.2. Izgube zaradi prezračevanja

Toplotne izgube zaradi prezračevanja oziroma ventilacijske izgube, so posledica potrebe po

segrevanju svežega zraka, ki ga dovajamo iz zunanjosti s prezračevanjem. Ker je trenutno

prezračevanje objekta naravno z odpiranjem stavbnega pohištva, prihaja pričakovano do s tem

povezanih izgub zaradi prezračevanja.

Ventilacijske izgube predstavljajo 29% vseh toplotnih izgub. Slika v nadaljevanju prikazuje

ventilacijske izgube objekta po mesecih.

Slika 49: Ventilacijske izgube objekta po mesecih

8.1.3. Toplotni dobitki

Toplotne dobitke delimo na notranje dobitke in dobitke zaradi sončnega obsevanja. Notranji

dobitki oz. dobitki notranjih virov predstavljajo toploto, ki v prostoru nastaja in njen vir ni ogrevalni

sistem. To so na primer oddaja toplote s strani uporabnikov stavbe, tehničnih naprav,

razsvetljave.

Toplotni dobitki so ocenjeni v skladu s Tehnično smernico TSG–1–004:2010 – po poenostavljeni

metodi. Skladno s poenostavljeno metodo znašajo prispevki notranjih toplotnih virov pri potrebni

toploti za ogrevanje 4 W/m2 na enoto uporabne površine.

Dobitki sončnega obsevanja predstavljajo toploto, ki vstopa v prostor zaradi sončnega obsevanja

in jih delimo na dobitke sončnega sevanja skozi zastekljene in tudi nezastekljene površine ovoja

stavbe.

Slika v nadaljevanju prikazuje notranje dobitke in dobitke sončnega sevanja po posameznih

mesecih.

Januar

Februar

Marec

April Maj Junij JulijAvgus

tSeptember

Oktober

November

December

ventilacijske izgube 13.282 10.283 8.855 6.121 1.530 0 0 0 326 6.325 9.181 12.017

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

kWh

/me

sec


Stran 67 od 96

Slika 50: Notranji dobitki in dobitki sončnega sevanja po posameznih mesecih

Januar

Februar

Marec

April Maj Junij JulijAvgu

st

Septemb

er

Oktober

November

December

dobitki sončnega sevanja 2.094 2.820 3.683 4.028 2.211 0 0 0 522 2.913 1.858 1.698

notranji dobitki 4.187 3.782 4.187 4.052 2.026 0 0 0 540 4.187 4.052 4.187

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

kWh

/me

sec


Stran 68 od 96

9. OCENA ENERGETSKO VARČNIH POTENCIALOV

Energetski varčevalni potencial stavbe ocenimo s pomočjo primerjave rabe energije v podobnih

stavbah. Za to uporabimo določene kazalnike. Če so energetski kazalci stavbe bistveno večji od

priporočenih vrednosti, lahko sklepamo, da obstaja energetski potencial za varčevanje z energijo

znotraj stavbe. Izbrali smo primerjalni kazalnik za javne stavbe: poraba energije na m2 neto

ogrevane površine – energijsko število.

Objekt na osnovi podatkov, prikazanih v poglavju 2, glede na povprečje zadnjih treh let v

obratovanju, porabi za ogrevanje in pripravo TSV 128.465 kWh toplotne energije (v 2016 pa

140.409 kWh).

Energijsko število je poenostavljeno rečeno razmerje med letno količino celotne (po)rabljene

energije in koristno oz. ogrevalno površino objekta. Le-ta znaša za objekt 1.407 m2, kar pomeni,

da je izračunano energijsko število za porabo toplotne energije v zadnjem letu obratovanja enako

99,8 kWh/m2, energijsko število za delovanje objekta (ob upoštevanju električne energije) pa

114,8 kWh/m2.

Glede na izračunano energijsko število za delovanje objekta se stavba uvršča v nadpovprečno

potratne objekte.

Ukrepi predvideni v nadaljevanju obsegajo ukrepe na območju celotnega fasadnega ovoja, ki je

v večinskem deležu na območju glasbene šole in delno na območju zasebnega lastnika. Ukrepi

v notranjosti v notranjosti prostorov, vezani na strojne in elektro instalacije se nanašajo na

območje glasbene šole (91,3% skupne kondicionirane površine). Ukrepi v zasebnem delu niso

predvideni, saj so v domeni zasebnega lastnika. Ker lokal trenutno ni v uporabi, priporočamo, da

se naj le-ti naj izvedejo ob ponovnem zagonu namembnosti, ko bodo izvedene tudi ostale

prilagoditve/posodobitve novemu uporabniku.

9.1. OVOJ STAVBE

V skladu z ogledom objekta in preračunom gradbene fizike je v nadaljevanju prikazana

prehodnost posameznih konstrukcij glede na njihove toplotne karakteristike. Iz spodnje

preglednice je razvidno kateri elementi zunanjega ovoja ne ustrezajo zahtevam PURES.

Tabela 35: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – obstoječe stanje

OPIS

Toplotna prehodnost

ustreznost Ui (W/m2K) Umax (W/m2K)


Z1 Opečna stena 0,923 0,28 NE

Z2 Zunanja stena kleti 0,716 0,28 NE


Stran 69 od 96

STAVBNO POHIŠTVO

O1 Škatlastno leseno okno 2,6 1,30 NE

V1 Lesena vrata 2,2 1,60 NE


T1 Tla pritličja nad neogrevano kletjo 0,613 0,35 NE

T2 Tla ogrevana klet 0,439 0,35 NE

S1 Strop proti mansardi 0,458 0,35 NE

Iz gornje tabele je razvidno, da prihaja do velikih izgub skozi vse zunanje elemente objekta,

največ skozi zunanje stene in stavbno pohištvo. Najbližje zahtevani prehodnosti so elementi

stropa proti mansardi (že izoliran) in zidov kleti, ki so zasnovani širine 75 cm.

V skladu z zgoraj navedenim se priporoča izvedba:

Izolacije zunanjih sten s toplotno izolacijo debeline 15 cm, kot na primer kamena volna

toplotne prehodnosti 0,04 W/mK

Na območju fasade zaščitene s strani ZVKDS, se izvede izolacija z notranje strani stene,

kot na primer kamenta volna debeline 10 cm in toplotne prehodnosti 0,04 W/mK, parna

zapora in mavčna-kartonska plošča, ki hkrati služi kot akustična obloga.

Plošča nad neogrevano kletjo se dodatno izolira s Herakith ploščami Tektalan debeline

10 cm, toplotne prehodnosti 0,041 W/mK.

Glede na namembnost prostorov na področju mansarde, se (dodatno) izolira toplotni ovoj

napram zunanjosti/neogrevanemu podstrešju, tako da znaša skupna debeline mineralne

izolacije 25 cm, izolacija se zaščiti z parapropustno folijo.

Zamenjava stavbnega pohištva s stavbnim pohištvom ustrezne prehodnosti skladno s

PURES in ob upoštevanju zahtev ZVKDS na območju zaščitenih fasad

Tabela v nadaljevanju prikazuje predvidene toplotne prehodnosti posameznih elementov po

izvedbi sanacije toplotnega ovoja.

Tabela 36: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – predvideno stanje

OPIS

Toplotna prehodnost

ustreznost Ui (W/m2K) Umax (W/m2K)


Z1 Opečna stena – izolacija zunaj 0,206 0,28 DA

Z2 Opečna stena – izolacija znotraj 0,245 0,28 DA

Z3 Zunanja stena kleti 0,716 0,28 DA

STAVBNO POHIŠTVO

O1 Nova okna 1,190 1,30 DA

V1 Lesena vrata 1,300 1,60 DA


T1 Tla pritličja nad neogrevano kletjo 0,343 0,35 DA

T2 Tla ogrevana klet 0,439 0,35 NE

STREHA

S1 Polno izoliran špirovec 0,134 0,20 DA


Stran 70 od 96

9.2. PREZRAČEVANJE IN KUHINJA

Prezračevanje se uporablja le v sanitarijah, zato ni pričakovati prihrankov.

9.3. PRIPRAVA TOPLE VODE

Predlaga se vgradnja varčnega akumolacijskega bojlerja s priključitvijo na predvideno toplotno

črpalko zrak/voda.

Toplotne črpalke ponujajo energetsko učinkovit način zagotavljanja energije za ogrevanje in

hlajenje z uporabo obnovljivih virov toplote v naši okolici. Zemlja, voda in zrak vsebuje koristno

toploto, ki se s pomočjo sončnih žarkov nenehno obnavlja. S pomočjo dodatne energije

proizvedene s strani toplotne črpalke se lahko toplota dvigne na potrebno raven za ogrevanje

objekta.

9.4. PROIZVODNJA TOPLOTE

Predlaga se vgradnja novega kotla na zemeljski plin, toplotne črpalke zrak/voda in rekonstrukcija

kotlovnice

Zamenjava dotrajanega obstoječega kotla proizvajalca Kovaštvo Semenič Ljutomer, z novim

toplovodnim kotlom na zemeljski plin, moči cca 80 kW, toplotne črpalke zrak/voda, moči cca 29

kW za ogrevanje do 5°C, zamenjava cevnega razdelilnika, razvodne napeljave v kotlovnici,

mešalnih ventilov, razvodnih črpalk, regulacijskega sistema in dovod zemeljskega plina do

kotlovnice.

Slika 51: Plinski kotel na zemeljski plin in toplotna črpalka zrak voda.

9.4.1. Hidravlično uravnoteženje

Pri neuravnoteženem hidravličnem sistemu imajo bližnji porabniki, ki so v bližini kotlovnice

prevelik pretok in povzročajo premajhne pretoke pri oddaljenih porabnikih. Posledica so

prenizke željene prostorske temperature. To vodi k povečevanju pretokov in zato obtočne


Stran 71 od 96

črpalke porabijo več električne energije od potrebne. Različni vplivi lahko skupaj povzročijo od

10% do 35% prekomerne porabe.

S hidravličnim uravnoteženjem zagotovimo enakomerne tlačne padce in s tem pravilne pretoke

ogrevne vode po celotnem razvodnem omrežju. Na ta način izboljšamo izkoristek ogrevalnega

sistema, zmanjšamo potrebno energijo za transport vode in znižamo potrebno temperaturo

ogrevne vode.

9.4.2. Namestitev termostatskih ventilov

V vseh prostorih glasbene šole je vgrajenih 56 ploščnih in rebrastih radiatorjev različnih tipov.

Na radiatorjih so vgrajeni navadni in termostatski regulacijski ventili. Za vse radiatorje kjer so

vgrajeni navadni ventili predlagamo vgradnjo termostatskih ventilov s termostatsko glavo npr.

Danfoss RA 2920, katerih značilnost je da so polnjeni s plinom in lahko nastavi želeno oz.

potrebno temperaturo samo pooblaščena in poučena oseba s specialnim orodjem.

Z vgradnjo teh termostatskih ventilov preprečimo spreminjanje temperature v prostoru

nepooblaščenim osebam. Po vgraditvi termostatskih ventilov je potrebno še izvesti hidravlično

uravnoteženje sistema, s katerim zagotovimo pravilne pretoke in diferenčne tlake ogrevnega

medija v celotnem radiatorskem sistemu. V odvisnosti od velikosti in stanja sistema so po

izkušnjah podjetja Dannfoss znižajo stroški ogrevanja za 3 % do 10 %.

Slika 52: Termostatska glava

9.5. RAZSVETLJAVA

Z energetsko sanacijo se predvidena menjava svetil, vgradnja LED svetilk, zamenjava klasičnih

fluo svetlobnih sevi z LED cevmi, vgradnja LED sijalk namesto klasičnih z okovom E27 in

vgradnja senzorjev za vklop svetil na hodnikih in v sanitarijah.

9.6. KLIMATIZACIJA

Objekt se v vročih poletnih časih ne uporablja (poletne počitvice), zato ni smiselno vgrajevati

hladilnih naprav.

9.7. SANITARNA VODA

Prihranimo lahko predvsem z osveščanjem uporabnikov stavbe.


Stran 72 od 96


Na rabo električne energije lahko vplivamo:

z organizacijskimi ukrepi (redno izklapljanje aparatov, klimatov in razsvetljave),

z uporabo naprav visokih energijskih razredov (A in B razredi),

z namestitvijo in uporabo varčnih svetilk, varčnih sijalk in izkoriščanjem dnevne svetlobe,

s krajšanjem delovanja svetil – uporabo senzorjev prisotnosti po sanitarijah, hodnikih in

prostorih brezstalne prisotnosti,

z rednim in kakovostnim vzdrževanjem naprav.

Velik del ukrepov na tem področju je organizacijske narave, predvsem pa je potrebno pri nakupu

novih naprav pozornost posvetiti energijskemu razredu opreme.


Stran 73 od 96

III. P R E D L O G I I N A N A L I Z A U K R E P O V Z A U Č I N K O V I T O R A B O E N E R G I J E


Stran 74 od 96

10. ORGANIZACIJSKI UKREPI

10.1. OSVEŠČANJE (UPORABNIKA)

Brez večjih investicijskih vlaganj in s tem povezanih gradbeno-obrtniških in instalacijskih

posegov, je mogoče s pravilno osveščenostjo uporabnikov doseči občutno zmanjšanje končne

porabe energije.

Rezultate in usmeritve, ki so navedene v pregledu je potrebno primerno predstaviti uporabnikom,

saj bo na ta način dosežena večja ozaveščenost do učinkovite rabe energije in okolja. Po izvedbi

sanacijskih ukrepov je potrebno organizirati predstavitev pregleda in usmeritve za učinkovito

rabo energije, saj bodo na ta način posredno zmanjšani obratovalni stroški.

Priporočljivi organizacijski ukrepi zajemajo:

Osveščanje uporabnikov glede učinkovite rabe energije: prvi korak k racionalnejši rabi energije

je osveščenost uporabnikov, da bodo energijo koristili ko jo potrebujejo in da se ne bo porabljala

nenadzorovano tudi ko to ni potrebno.

10.2. IZOBRAŽEVANJE

Vrtec zagotovi ustrezno izobraževanje zaposlenih na področju racionalne rabe energije in

ustreznih bivalnih pogojev.

10.3. INFORMIRANJE

Odgovorni zaposleni naj prejmejo informacije od usposobljenih institucij in sredstev javnega

obveščanja, jih kritično obdelajo in na primeren način posredujejo nadaljnim uporabnikom.


Stran 75 od 96

11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH

UKREPOV

11.1. POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA, MOŽNI PRIHRANKI IN

ČAS VRAČILA

V nadaljevanju so prikazana potrebna investicijska sredstva (brez DDV), možni prihranki (brez

DDV) in čas vračila za predvidene investicijske ukrepe skladno z navedenim v REP.

Pri izračunu prihranka je upoštevan Razpis MOL: Javni razpis za izbiro koncesionarja za javno-

zasebno partnerstvo za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z

namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Mestne občine Ljubljana. Upoštevane cene

energenta so preračunane iz podatkov za leto 2015 in znašajo 60,18 EUR/MWh brez DDV (73,42

EUR/MWh z DDV) za daljinsko ogrevanje in 138,06 EUR/MWh brez DDV (168,44 EUR z DDV)

za električno energijo.

Pri izračunu vračilne doba je upoštevana enostavna, linearna vračilna doba ukrepa.

11.1.1. Izolacija fasadnega ovoja

Ukrep zajema:

- dobavo in izdelava fasade s TI debeline 15cm

- tankoslojni omet 1,5mm

- špalete obdelane v ravnini

- postavitev odra

- čiščenje in struganje

- dobavo in izvedbo notrane izolacije iz mineralne volne debeline 10 cm

- izvedbo parne zapore in enostranske predelne stene z mavčno kartonsko ploščo

- končno obdelavo notranjih sten

Ocena investicije za zgoraj navedene ukrepe znaša 83.650 EUR. Predvideni prihranki znašajo

cca 23% toplotne energije za ogrevanje oz. 25.300 kWh in 1.915 EUR/leto.

Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša 43,7 let.

11.1.2. Zamenjava stavbnega pohištva

Ukrep zajema:

- Zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva z novim

- Nova okna z lesenimi okvirji in Ug max =1,1 W/m2K oz. Uw=1,19 W/m2K

- Zamenjava vhodnih vrat z novimi, lesenimi vrati, toplotne prehodnosti 1,3 W/m2K


Stran 76 od 96


cca 8,8% toplotne energije za ogrevanje oz. 9.680 kWh in 733 EUR/leto.


11.1.3. Izolacija stropa napram neogrevani kleti

Ukrep zajema:

- dobavo in izdelava izolacije s ploščami Heraklit debeline 10 cm




11.1.4. Izolacija napram neogrevanemu podstrešju

Ukrep zajema:

- dobavo in izdelava izolacije z mineralno volno v skupni debelini 25 cm

- izvedba paropropustne zaščite

- izvedba pohodnih dostopnih poti




11.1.5. Energetsko upravljanje

S predvidenim ukrepom energetskega upravljanja se predvidi večji nadzor nad porabo.

Predvideni ukrepi zajemajo:

- vgradnjo toplotnih števcev za spremljanje proizvedene toplote kotlovnice ter porabljene

toplote za določene porabnike,

- vgradnjo dodatno potrebnih temperaturnih in tlačnih tipal na toplovodnem sistemu v

kotlovnici,

- vgradnjo nove elektro krmilne omare in izvedba krmilnih zank do nove opreme v kotlovnici,

- povezavo elektronskega krmilnika s centralnim nadzornim sistemom ponudnika,

- vzpostavitev meritev notranje temperature zraka v referenčnih prostorih,

- vgradnjo eletro števca (odštevalni) za merjenje električne energije ki jo porabi TČ.

Investicija energetskega upravljanja je odvisna od obsega tehnološke opreme celotnega

sistema:

- ogrevalni vir: kompaktna toplotna postaja

- ogrevalni krogi: 1

- priprava sanitarne tople vode: 1


cca 4,0% toplotne energije za ogrevanje in 4,0% za pripravo TSV, kar skupaj znese 5.616 kWh

oz. 633 EUR na leto. Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša 57,2 let.


Stran 77 od 96

11.1.6. Vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje

sistema

V sklopu sanacije objekta se obnovijo notranje strojne napeljave, vgradijo se novi jekleni panelni

radiatorji. Za razliko od vgrajenih bodo novi radiatorji opremljeni s termostatskimi ventili z

možnostjo prednastavitve ter termostatske glave z varovalko pred nepooblaščenim snemanjem.

V ogrevalne veje toplotnega razdelilnika, se vgradijo ročni balansirni ventili. Ukrep v okviru

razširjenega energetskega pregleda obravnava le del ukrepa vezanega neposredno na

zamenjavo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistema.

Višina naložbe v vgradnjo 52 termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistema znaša

2.860 EUR. Poraba toplotne energije bi se znižala za 6 %, oziroma 6.600 kWh. Letni prihranki

energije bi znašali 454 EUR/a.


11.1.7. Zamenjava kotla za ogrevanje in STV


toplovodnim kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin, moči 69 kW, toplotne črpalke zrak/voda

moči 22 kW za ogrevanje do 5 oC, zamenjava cevnega razdelilnika, razvodne napeljave v

kotlovnici, mešalnih ventilov, razvodnih črpalk, regulacijskega sistema in dovod zemeljskega

plina do kotlovnice.

Izvede se celovita prenova kotlovnice, ki zajema:

- demontažo obstoječe opreme in vgradnjo novega plinskega kotla na zemeljski plin cca 80

kW, vključno bojlerja za pripravo tople sanitarne vode,

- vgradnjo novega toplotnega razdelilnika s potrebno regulacijsko opremo glede na vrsto

toplotnih porabnikov ali njihove regulacijske potrebe,

- izvedbo potrebnih strojnih in elektro instalacij za priklop nove opreme na obstoječo

instalacijo,

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na izvedbo strojnih in elektro instalacij,

- izvedbo novega krmilnega sistema za enotno delovanje opreme v prostoru kotlovnice,

katerega se nadgradi s centralnim nadzornim sistemom ponudnika.

Investicijo ocenjujemo na 28.000 EUR. Poraba toplotne energije bi se znižala za cca 20 %. Letni

prihranki energije po izvedenih ukrepih in zamenjavi toplovodnega kotla bi znašali 1.514 EUR/a.


11.1.8. Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje glasbene šole in STV

Z vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje objekta dosežemo znižanje porabe zemeljskega plina

za ogrevanje objekta in STV. Predlagamo vgradnjo visokotemperaturne toplotne črpalke zrak-

voda za zunanjo postavitev (pred kotlovnico) s stopenjsko regulacijo moči in vremensko odvisnim

prilagajanjem temperature dvižnega voda potrebam objekta. S toplotno črpalko z nazivno grelno

močjo 22 kW in hranilnikom tople vode prostornine 500l. bi pokrili cca 60% celotnih potreb


Stran 78 od 96

toplotne energije v ogrevalni sezoni. 40% toplotnih potreb (konice) bi pokrivali s plinskom

kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin. V času kurilne sezone in izven nje bi s toplotno črpalko

ogrevali tudi STV.

Ocena investicije vgradnje toplotne črpalke in hranilnika znaša 18.000 EUR. Znižanje porabe

zemeljskega plina se na letni ravni ocenjuje na 962 EUR/a.


11.1.9. Prenova razsvetljave

Prenova razsvetljave je izvedena z zamenjavo obstoječih svetilk z novimi LED svetilkami.

Zamenjava je izvedena po principu ena za ena, vsa električna inštalacija in način prižiganja

ostane nespremenjeno oziroma se investira iz projekta sanacije objekta. Za svetilke v katerih so

vgrajene klasične žarnice na žarilno nitko in navojem E27 in E14 se izvede retrofit zamenjava z

ustreznimi LED izvori.

Prenova razsvetljave v dvorani je izvedena z zamenjavo sijalk v obstoječih svetilih, skupno se

zamenja 136 LED sijalk.


cca 6.329 kWh električne energije oz. 795 EUR na leto.


11.2. EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA

BIVALNO UGODJE

Ogljikov dioksid je eden glavnih povzročiteljev učinka tople grede. V okolje se sprostijo ogromne

predvsem pri sežiganju fosilnih goriv. Zato je racionalna raba energije in s tem manjše

sproščanje emisij CO2 v ozračje bistvenega pomena za trajnejši razvoj planeta, ki je sonaraven

in bo zadostil potrebam življenja sedanjim generacijam in hkrati to omogočil tudi prihodnjim

generacijam. Letno emisijo CO2, ki je posledica obratovanja neke zgradbe, določimo kot produkt

potrebe po energiji za ogrevanje in faktorja emisije CO2 glede na uporabljen energetski vir

(daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, kurilno olje, drva ipd.).

Manjša poraba električne energije in ogrevanja pomeni tudi zmanjšanje emisij toplogrednih

plinov, predvsem CO2. Za preračun emisij CO2 je uporabljena metodologija izračuna iz Tehnične

smernice TSG-1-004: 2010, uporabljeni faktorji pa skladni z zadnjimi objavljenimi v Uradnem

listu in sicer za ELKO zanašajo: 0,27 kg CO2/kWht in za zemeljski plin 0,2.

Za elektriko, dobavljeno iz javnega omrežja, je bil uporabljen faktor 0,49 kg CO2/kWhe. Po tem

izračunu je predvideno skupno zmanjšanje emisij CO2 po izvedbi vseh investicijskih ukrepov v

višini 9,9 ton letno (za 28,46 %).

Iz zgornjih izračunov je očitno, da lahko že pri eni sami zgradbi zmanjšamo emisije CO2 za več

ton, v merilu naselja, mesta ali države pa so te količine težko predstavljive.


Stran 79 od 96

12. PRIMERJALNA ANALIZA SKUPINE

PREGLEDANIH STAVB

V izvedenem razširjenem energetskem pregledu ni bila obravnavana skupina stavb, za katere

bi bila smiselna primerjalna analiza.


Stran 80 od 96

13. VIRI

1. Energetski zakon (EZ-E, Ur.l. RS, št. 10/2012)

2. Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ljubljana, 2007

3. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES-2, Ur.l. RS, št. 52/2010)

4. Tehnična smernica TSG-1-004:2010

5. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS, št. 42/2002, 105/2002)

6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Odredbe o zahtevanih izkoristkih za nove

toplovodne ogrevalne kotle na tekoče ali plinasto gorivo (Uradni list RS, št. 63/07)

7. Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za

oskrbo stavb z energijo (Ur.l. RS, št. 35/2008)

8. Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l. RS, št. 77/2009)

9. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2008-2016 (AN URE)

10. Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije AN OVE

11. Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove

stavb javnega sektorja (MzI, februar 2016)

12. Priročnik za izvajalce energetskih pregledov (MGD, oktober 1997)

13. Baza podatkov naročnika


Stran 81 od 96

IV. P r i l o g e


Stran 82 od 96

14. Priloga 1: Osnovni podatki o stavbi

Tabela 37: Osnovni podatki o stavbi

Ime objekta Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer

Naslov Prešernova ulica 8

Kraj, poštna št. 9240 Ljutomer

Matična št. 5084679000

Kontakt 02 585 15 30

Parcelna št. 1963

Katastrska občina 259 - Ljutomer

Št. stavbe 521

Leto zgraditve 1960

Koordinate stavbe GKX(N): 154112 GKY(E): 592010

Dejanska raba stavbe nestanovanjska

Kondicionirana površina objekta 1.285 m2 (glasbena šola) in 122 m2 (Mercator d.d.)

Tabela 38: Podatki o objektu

Leto izgradnje 1960

Število etaž K+P+3N

Višina nadstropja 3,21

Tlorisna velikost zemljišča pod objektom 573 m2

Neto uporabna površina 1.407 m2




Zasnova objekta Opečna – predvidene so ojačitve z betonskimi vezmi

Debelina zunanjih sten 60 – 80cm (klet)


Stran 83 od 96

15. Priloga 2: Pregled možnih ukrepov zmanjšanja

stroškov za energijo

Tabela 39: Pregled vseh možnih ukrepov

Št Opis ukrepa

Možni letni prihranki Investicija

€

Vračina doba [let]

kWH EUR

TE EE TE EE

Organizacijski ukrepi

1 Osveščanje, izobraževanje in informiranje stanovalcev glede učinkovite rabe energije

- -





4 izolacija napram neogrevanemu podstrešju 8.360 633 8.288 13,10



6.600 454 2.860 6,30




Izračun vseh vračilnih dob je izveden na enostaven način, brez upoštevanja amortizacije že

vgrajenih elementov. Navedeni prihranki in investicijska vrednost se nanaša na vrednosti brez

DDV.

Zgornja tabela prikazuje pregled vseh možnih ukrepov za zmanjšanje stroškov za energijo.

Tabela v nadaljevanju prikazuje scenarij izvedbe investicijskih ukrepov na območju stavbnega

ovoja in skupnih prostorov objekta.


Stran 84 od 96

Tabela 40: Pregled investicijskih ukrepov – scenarij 1

Št Opis ukrepa

Možni letni prihranki Investicij

a € Vračina

doba [let] kWH EUR

TE EE TE EE





4 izolacija napram neogrevanemu podstrešju

8.360 633 8.288 13,10



6.600 454 2.860 6,30




Zgornja tabela prikazuje pregled investicijskih ukrepov za zmanjšanje stroškov za energijo in

hkrati za doseganje trenutno veljavnih pogojev Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Ob sočasni izvedbi zgornjih ukrepov so bili pri izračunu končnega prihranka energije objekta

prihranki gradbenih ukrepov upoštevani linearno, prihranki na področju strojnih in

elektroinštalaterskih del so medsebojno faktorirani.

Tabela v nadaljevanju povzema predvidene ukrepe s scenarijem 1 in prikazuje predvideno

porabo po sanaciji objekta. Za obstoječe stanje so uporabljeni podatki o porabi iz zadnjega leta

uporabe objekta. Dovedena toplotna energije v tem letu znaša 140.409 kWh (103.890 kWh

ELKO in 36.519 kWh ZP), pri tem se predpostavi, da trenutno neposredna toplota za ogrevanje

in pripravo STV znaša 4% dovedene energije ELKO za območje Glasbene šole in 73% dovedene

energije ZP za območje zasebnega dela.



ukrepov




prihranek CO2





28.706 14.066 6.329 3.101 795 22.377 10.965

TOPLOTNA ENERGIJA – VIR 1

103.890 28.050 94.502 26.173 7.748 9.388 1.878

ELEKTRIČNA

ENERGIJA ZA TČ K

VIRU 1

0 0 -7.242 -3.549 -910 7.242 3.549

TOPLOTNA ENERGIJA – VIR 2

36.519 7.304 2.236 447 148 34.283 6.857

SKUPAJ 169.115 49.420 95.826 26.173 7.782 73.289 23.247


Stran 85 od 96




Zaradi zamenjave energenta ogrevanja (vgradnja toplotne črpalke zrak/voda) se bo v stavbi

dejansko zmanjšala raba drugega energenta (trenutno ELKO, predvideno zemeljski plin).

Povečala se bo raba električne energije za delovanje toplotne črpalke. TČ se bo uporabljala kot

primarni energent za ogrevanje (pokrivanje 75% toplotnih izgub), zemeljski plin se bo

uporabljal kot vršni energent (pokrivanje 25% toplotnih izgub). V spodnji preglednici je

prikazana predvidena poraba obeh energentov, po energetski sanaciji.

Tabela 42: Predvidena raba energentov po sanaciji

Predvidena raba končne

energije po energetski sanaciji

EE za delovanje toplotne črpalke 7.242 kWh

Zemeljski plin 43.671 kWh

Poraba končne energije za ogrevanje 50.913 kWh

Skupna raba končne energije objekta 73.289 kWh

Raba OVE za ogrevanje 18.105 kWh

Rabo električne energije za delovanje toplotne črpalke smo določili glede na predvideni COP

(razmerje med dovedeno električno energijo in proizvedeno toplotno energijo), ki znaša 3,5. To

pomeni da bomo iz 7.242 kWh električne energije pridobili 25.347 kWh toplotne energije. Skupna

raba toplotne energije v objektu bo tako znašala 50.913 kWh.

Z vgradnjo TČ bomo v stavbi povečali uporabo obnovljivih virov energije, saj se bo za ogrevanje

izkoriščalo energijo okolja. Ker se zaradi delovanja TČ poveča raba električne energije, je to

količino potrebno odšteti od celotne koristne toplotne energije, ki jo s TČ pridobimo. Glede

na ocenjeni COP znaša raba OVE za ogrevanje 18.105 kWh. Tabela v nadaljevanju prikazuje

izračun sanacije ogrevalnega vira.

Tabela 43: Sanacija ogrevalnega vira

Energ

.

prihranek

koristna en.

[kWh]

delež energent

a

izkor.

kotla /

COP (TČ)

nova raba - koristn

a energij

a

nova raba - končna en.

[kWh]

proizvedena toplotna

energija

spec. str.

[€/kWh]

nov strošek TE [€]

prihranek TE [€]

investicija [€]

CO2 [kg]

TE – Obstoječi vir 2

ZP 1.769 100,0% 80% 27.427 34.283 27.427 0,0659 2.260

6.838

0 6.857

TE – NOVI. Vir 1

ZP

48.781

25,0% 90%

33.795

9.388 8.449 0,0659 619

18.000

1.878

TE – novi vir k VIRU 1

TČ 75,0% 350%

7.242 25.347 0,1256 910 3.549

50.913

3.789

12.28

3


Stran 86 od 96

15.1. ORGANIZACIJSKI UKREPI

Ukrep 1 : Osveščanje, izobraževanje in informiranje stanovalcev glede učinkovite rabe

energije

Osveščanje uporabnikov glede učinkovite rabe energije: prvi korak k racionalnejši rabi

energije je osveščenost uporabnikov, da bodo energijo koristili ko jo potrebujejo in da se ne

bo porabljala nenadzorovano tudi ko to ni potrebno.

Ocenjujemo, da so pri doslednem izvajanju ukrepa možni prihranki pri toplotni energiji (do 3%)

in pri električni energiji (do 2%).

Investicija: - EUR

Stroški: EUR/leto

Prihranek: - EUR/leto

Vračilna doba: takoj let

Terminski plan uvajanja v mesecih:

0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x

Težavnost (nizka, srednja, visoka): nizka

Tveganje (nizko, srednje, visoko): nizko


Stran 87 od 96

15.2. INVESTICIJSKI UKREPI

Ukrep 1 : Izolacija fasadnega ovoja

Ukrep zajema:

- dobavo in izdelava fasade s TI debeline 15cm

- tankoslojni omet 1,5mm

- špalete obdelane v ravnini

- postavitev odra

- čiščenje in struganje

- dobavo in izvedbo notrane izolacije iz mineralne volne debeline 10 cm

- izvedbo parne zapore in enostranske predelne stene z mavčno kartonsko ploščo

- končno obdelavo notranjih sten

Investicija: 83.50 EUR

Stroški: EUR/leto

Prihranek: 1.915 EUR/leto

Vračilna doba: 43,7 let


0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x

Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja

Tveganje (nizko, srednje, visoko): srednje


Stran 88 od 96

Ukrep 2 : Zamenjava stavbnega pohištva

Ukrep zajema:

- Zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva z novim

- Nova okna z lesenimi okvirji in Ug max =1,1 W/m2K oz. Uw=1,19 W/m2K

- Zamenjava vhodnih vrat z novimi, lesenimi vrati, toplotne prehodnosti 1,3 W/m2K


Stroški: EUR/leto

Prihranek: 733 EUR/leto



0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 89 od 96

Ukrep 3 : Izolacija stropa napram neogrevani kleti

Ukrep zajema:

- dobavo in izdelava izolacije s ploščami Heraklit debeline 10 cm


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 90 od 96

Ukrep 4 : Izolacija napram neogrevanemu podstrešju

Ukrep zajema:

- dobavo in izdelava izolacije z mineralno volno v skupni debelini 25 cm

- izvedba paropropustne zaščite

- izvedba pohodnih dostopnih poti


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 91 od 96

Ukrep 5: Energetsko upravljanje

S predvidenim ukrepom energetskega upravljanja se predvidi večji nadzor nad porabo.

Predvideni ukrepi zajemajo:

- vgradnjo toplotnih števcev za spremljanje proizvedene toplote kotlovnice ter porabljene

toplote za določene porabnike,

- vgradnjo dodatno potrebnih temperaturnih in tlačnih tipal na toplovodnem sistemu v

kotlovnici,

- vgradnjo nove elektro krmilne omare in izvedba krmilnih zank do nove opreme v

kotlovnici,

- povezavo elektronskega krmilnika s centralnim nadzornim sistemom ponudnika,

- vzpostavitev meritev notranje temperature zraka v referenčnih prostorih,

- vgradnjo eletro števca (odštevalni) za merjenje električne energije ki jo porabi TČ,

Investicija energetskega upravljanja je odvisna od obsega tehnološke opreme celotnega

sistema:

- ogrevalni vir: primarni in sekundarni

- ogrevalni krogi: 1

- priprava sanitarne tople vode: 1


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 92 od 96

Ukrep 6: Vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistema

V sklopu sanacije objekta se obnovijo notranje strojne napeljave, vgradijo se novi jekleni

panelni radiatorji. Za razliko od vgrajenih bodo novi radiatorji opremljeni s termostatskimi

ventili z možnostjo prednastavitve ter termostatske glave z varovalko pred nepooblaščenim

snemanjem. V ogrevalne veje toplotnega razdelilnika, se vgradijo ročni balansirni ventili.

Ukrep v okviru razširjenega energetskega pregleda obravnava le del ukrepa vezanega

neposredno na zamenjavo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistema.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 93 od 96

Ukrep 7: Zamenjava kotla za ogrevanje in STV


toplovodnim kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin, moči 69 kW, toplotne črpalke

zrak/voda moči 22 kW za ogrevanje do 5 oC, zamenjava cevnega razdelilnika, razvodne

napeljave v kotlovnici, mešalnih ventilov, razvodnih črpalk, regulacijskega sistema in dovod

zemeljskega plina do kotlovnice.

Izvede se celovita prenova kotlovnice, ki zajema:

- demontažo obstoječe opreme in vgradnjo novega plinskega kotla na zemeljski plin cca

80 kW, vključno bojlerja za pripravo tople sanitarne vode,

- vgradnjo novega toplotnega razdelilnika s potrebno regulacijsko opremo glede na vrsto

toplotnih porabnikov ali njihove regulacijske potrebe,

- izvedbo potrebnih strojnih in elektro instalacij za priklop nove opreme na obstoječo

instalacijo,

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na izvedbo strojnih in elektro

instalacij,

- izvedbo novega krmilnega sistema za enotno delovanje opreme v prostoru kotlovnice,

katerega se nadgradi s centralnim nadzornim sistemom ponudnika.


Stroški: EUR/leto

Prihranek: 1.514 EUR/leto



0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x

Težavnost (nizka, srednja, visoka): Srednja



Stran 94 od 96

Ukrep 8: Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje glasbene šole in STV

Z vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje objekta dosežemo znižanje porabe zemeljskega

plina za ogrevanje objekta in STV. Predlagamo vgradnjo visokotemperaturne toplotne črpalke

zrak-voda za zunanjo postavitev (pred kotlovnico) s stopenjsko regulacijo moči in vremensko

odvisnim prilagajanjem temperature dvižnega voda potrebam objekta. S toplotno črpalko z

nazivno grelno močjo 22 kW in hranilnikom tople vode prostornine 500l. bi pokrili cca 75%

celotnih potreb toplotne energije v ogrevalni sezoni. 25% toplotnih potreb (konice) bi pokrivali

s plinskom kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin. V času kurilne sezone in izven nje bi s

toplotno črpalko ogrevali tudi STV.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 95 od 96

Ukrep 9: Prenova razsvetljave

Prenova razsvetljave je izvedena z zamenjavo obstoječih svetilk z novimi LED svetilkami.

Zamenjava je izvedena po principu ena za ena, vsa električna inštalacija in način prižiganja

ostane nespremenjeno oziroma se investira iz projekta sanacije objekta. Za svetilke v katerih

so vgrajene klasične žarnice na žarilno nitko in navojem E27 in E14 se izvede retrofit

zamenjava z ustreznimi LED izvori.

Prenova razsvetljave v dvorani je izvedena z zamenjavo sijalk v obstoječih svetilih, skupno se

zamenja 136 LED sijalk.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 96 od 96

16. Priloga 3: Gradbena fizika

Priloga zajema naslednje Elaborate gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v

stavbah:

1. Objekt Glasbene šole Ljutomer – 2 coni - obstoječe stanje

2. Objekt Glasbene šole Ljutomer – 2 coni - po sanaciji

razširjen energetski pregled glasbena šola slavka osterca ... - glasbena šola... · razširjen...

Documents