razŠirjeni energetski pregled osnovne Šole ......e-mail: [email protected] razŠirjeni energetski...

SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.

Stična 113, 1295 Ivančna Gorica, Slovenia

Tel: +386 599 269 56

Fax: +386 599 669 56

E-mail: [email protected]

http://www.simtec.si

RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED OSNOVNE ŠOLE STIČNA,

PODRUŽNIČNE ŠOLE AMBRUS

Poročilo št. P007-13-SM

Naročnik: Občina Ivančna Gorica

Sokolska 8

1295 Ivančna Gorica

Avtorji : Izr. prof. dr. Simon Muhič, univ. dipl. inž.

Jure Glavič, univ. dipl. inž.

Datum: 15. 12. 2013

Dr. Simon Muhič

DIREKTOR

mailto:[email protected]

P007-13-SM SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.

2/140

VSEBINA

1 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE .................................................................................................... 6

1.1 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI ZANJO .................................................................................... 6

1.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI ......................................................................................... 7

1.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV ..............................................................7

1.2.1.1 Transmisijske izgube ....................................................................................................... 8

1.2.1.2 Izgube zaradi prezračevanja ............................................................................................ 8

1.2.1.3 Skupne izgube toplote .................................................................................................... 8

1.2.1.4 Toplotni dobitki .............................................................................................................. 9

1.2.2 Končna energija potrebna za delovanje stavbe .........................................................................9

1.3 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ................................................ 10

1.3.1 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi .......................................................................... 10

1.3.2 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila .................................. 10

2 SPLOŠNI DEL ......................................................................................................................................... 13

2.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA................................................................................... 13

2.2 UVOD ............................................................................................................................................ 16

2.2.1 Opis dejavnosti v stavbi in prostorska razporeditev objektov z označeno namembnostjo ....... 16

2.2.2 Skupna raba energije in stroški za energijo ............................................................................. 18

2.2.3 Stanje toplotnega ugodja ....................................................................................................... 20

2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ................................................................................................... 21

2.3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom in upravnikom stavbe ................................................................................................................. 21

2.3.2 Shema denarnih tokov in procesa na področju investiranja v URE .......................................... 21

2.3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški ............................................................................. 21

2.3.4 Motivacija in raven promoviranja URE pri vseh udeleženih akterjih ........................................ 22

2.4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE............................................................................................................ 22

2.4.1 Cene energetskih virov ........................................................................................................... 22

2.4.2 Mesečna raba glavnih virov energije....................................................................................... 23

2.4.2.1 Električna energija ........................................................................................................ 23

2.4.2.2 Ekstra lahko kurilno olje ................................................................................................ 24

2.4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov ............................................................................ 24

2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede na dotrajanost opreme ................................................................... 24

2.5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE ................................................................................. 25

2.5.1 Ogrevalni sistem..................................................................................................................... 25

2.5.2 Sistem prezračevanja ............................................................................................................. 27

2.5.3 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo .......................................................................................... 27

2.5.4 Sistem za oskrbo s sanitarno toplo vodo ................................................................................. 27


3/140

2.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE ................................................................................................ 28

2.6.1 Priprava toplote za ogrevanje ................................................................................................. 28

2.6.2 Električni aparati .................................................................................................................... 29

2.6.3 Razsvetljava ........................................................................................................................... 29

3 ANALIZA MOŽNOSTI ZNIŽANJA RABE ENERGIJE ..................................................................................... 30

3.1 OSKRBA Z ENERGIJO ...................................................................................................................... 30

3.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije .......................................................................................... 30

3.1.2 Električna energija .................................................................................................................. 30

3.1.3 Ekstra lahko kurilno olje ......................................................................................................... 30

3.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI ....................................................................................... 30

3.2.1 Ovoj stavbe ............................................................................................................................ 30

3.2.1.1 Zunanje stene ............................................................................................................... 31

3.2.1.2 Stene v kleti .................................................................................................................. 32

3.2.1.3 Streha stavbe ................................................................................................................ 32

3.2.1.4 Tla ................................................................................................................................ 33

3.2.1.5 Okna ............................................................................................................................. 33

3.2.1.6 Vrata ............................................................................................................................ 35

3.2.2 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV ............................................................ 35

3.2.2.1 Izgube zaradi prezračevanja .......................................................................................... 36

3.2.2.2 Skupne izgube toplote .................................................................................................. 36

3.2.2.3 Toplotni dobitki ............................................................................................................ 37

3.2.3 Končna energija potrebna za delovanje stavbe ....................................................................... 37

3.3 ENERGETSKA IZKAZNICA OBJEKTA ................................................................................................. 38

3.4 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV ....................................................................... 39

3.4.1 Ovoj stavbe ............................................................................................................................ 39

3.4.1.1 Zunanje stene ............................................................................................................... 39

3.4.1.2 Stene v kleti .................................................................................................................. 40

3.4.1.3 Tla ................................................................................................................................ 40

3.4.1.4 Strop proti podstrešju ................................................................................................... 41

3.4.1.5 Okna ............................................................................................................................. 41

3.4.1.6 Vrata ............................................................................................................................ 42

3.4.2 Prezračevanje ......................................................................................................................... 42

3.4.3 Potrebna toplota za ogrevanje po energetski sanaciji stavbe .................................................. 42

3.4.4 Končna energija potrebna za delovanje stavbe po sanaciji gradbenega ovoja ......................... 43

3.4.5 Dodatni ukrepi za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje ....................................................... 43

3.4.5.1 Vgradnja termostatskih radiatorskih ventilov ................................................................ 43

3.4.5.2 Zamenjava kotla s kotlom na lesno biomaso in toplotno črpalko tipa zrak/voda ............ 43

3.4.5.3 Sanitarna topla voda ..................................................................................................... 44


4/140

3.4.5.4 Končna energija potrebna za delovanje stavbe po sanaciji gradbenega ovoja in ogrevalnega sistema ....................................................................................................................... 44

4 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ........................................................ 46

4.1 ORGANIZACIJSKI UKREPI ................................................................................................................ 46

4.1.1 Energetski menedžer stavbe in uvedba energetskega knjigovodstva....................................... 46

4.1.2 Usposabljanje, osveščanje, izobraževanje in informiranje ....................................................... 46

4.1.3 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi .......................................................................... 47

4.2 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ........................................................................... 48

4.2.1 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila .................................. 48

4.3 INFORMATIVNA ENERGETSKA IZKAZNICA SANIRANEGA OBJEKTA .................................................. 50

5 LITERATURA .......................................................................................................................................... 51

6 PRILOGA 1: TERMOGRAFSKO POROČILO ............................................................................................... 52

7 PRILOGA 2: RAČUNSKA ENERGETSKA IZKAZNICA NESANIRANEGA OBJEKTA........................................... 73

8 PRILOGA 3: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČEGA STANJA ......................................................... 76

9 PRILOGA 4: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE ZA SANIRANI OBJEKT .......................................................... 111


5/140

KAZALO SLIK:

Slika 1. Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda [3]. ......................................................................... 14 Slika 2. Osnovna šola Stična, podružnična šola Ambrus (J pogled). .............................................................................. 16 Slika 3. Orto foto posnetek lokacije objekta [4]. .......................................................................................................... 17 Slika 4. 3D model stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus. .......................................................................................................... 17 Slika 5. Skupni stroški energentov za obratovanje stavbe ............................................................................................ 18 Slika 6. Skupna raba energije...................................................................................................................................... 19 Slika 7. Specifične cene energentov ............................................................................................................................ 23 Slika 8. Skupna raba električne energije po mesecih. ................................................................................................... 24 Slika 9. Generatorji toplote v prostoru kotlovnice ........................................................................................................ 25 Slika 10. Radiatorsko ogrevanje učilnic ....................................................................................................................... 26 Slika 11. Električni grelnik vode v kuhinji ..................................................................................................................... 27 Slika 12. Električni grelnik sanitarne vode za kopalnice ............................................................................................... 28 Slika 13. Model ovoja OŠ Stična, PŠ Ambrus ................................................................................................................ 31 Slika 14. Termogram ovoja stavbe (zahodna stran objekta). ....................................................................................... 32 Slika 15. Termogram oken z zunanje strani. ................................................................................................................ 34 Slika 16. Termogram oken z notranje strani. ............................................................................................................... 34 Slika 17. Kazalniki računske energetske izkaznice stavbe............................................................................................. 38 Slika 18. Kazalniki računske energetske izkaznice sanirane stavbe .............................................................................. 50

KAZALO TABEL:

Tabela 1. Raba energije in stroški energentov ............................................................................................................... 6 Tabela 2. Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe ............................................................................................. 8 Tabela 3. Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Ambrus (vsi stroški so navedeni brez DDV) ..................................... 11 Tabela 4. Ogrevana površina objekta ......................................................................................................................... 18 Tabela 5. Raba energije in stroški energentov ............................................................................................................. 18 Tabela 6. Specifična raba energije po letih .................................................................................................................. 20 Tabela 7. Kvalifikacija stavbe glede na dovedeno energijo [6] ..................................................................................... 20 Tabela 8. Temperatura po prostorih v času ogrevanja ................................................................................................ 21 Tabela 9. Seznam energentov in njihovi dobavitelji (leto 2012) ................................................................................... 22 Tabela 10. Specifične cene energentov z vsemi prispevki in DDV ................................................................................. 22 Tabela 11. Karakteristike generatorja toplote ............................................................................................................. 25 Tabela 12. Karakteristike ogrevalnega sistema ........................................................................................................... 26 Tabela 13. Regulacija in obtočna črpalka razvodnega sistema .................................................................................... 27 Tabela 14. Seznam električnih naprav v stavbi ............................................................................................................ 29 Tabela 15. Vgrajena svetila v stavbi............................................................................................................................ 29 Tabela 16. Materialna sestava in toplotna prehodnost zunanjih sten .......................................................................... 31 Tabela 17. Materialna sestava zunanjih sten v kletnih prostorih ................................................................................. 32 Tabela 18. Materialna sestava in toplotna prehodnost stropa proti podstrešju ........................................................... 33 Tabela 19. Toplotna prehodnost tal stavbe ................................................................................................................. 33 Tabela 20. Toplotna prehodnost in skupna površina oken ........................................................................................... 34 Tabela 21. Toplotna prehodnost vhodnih vrat............................................................................................................. 35 Tabela 22. Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe ......................................................................................... 36 Tabela 23. Materialna sestava zunanjih sten po sanaciji ............................................................................................. 39 Tabela 24. Materialna sestava zunanjih sten kletnega prostora po sanaciji ................................................................. 40 Tabela 25. Materialna sestava tal po sanaciji ............................................................................................................. 40 Tabela 26. Toplotna prehodnost stropa proti podstrešju po sanaciji ............................................................................ 41 Tabela 27. Toplotna prehodnost stropa proti podstrešju po sanaciji ............................................................................ 41 Tabela 28. Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Ambrus (vsi stroški so navedeni brez DDV) ................................... 48


6/140

1 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

1.1 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI ZANJO

Za obratovanje stavba rabi dva glavna energenta, od katerih večji energijski delež predstavlja ekstra lahko

kurilno olje (ELKO), ki se rabi za ogrevanje prostorov, električna energija pa se uporablja za lokalno pripravo

sanitarne tople vode (STV), razsvetljavo in delovanje vseh električnih in elektronskih naprav v stavbi.

Poleg navedenih energentov se v sklopu stavbe porablja tudi pitna voda za potrebe vseh aktivnosti, ki

vključujejo porabo vode v sanitarijah, učilnicah, kabinetih in v kuhinji.

Podatki o rabi energije stavbe in stroškov energentov, za obdobje od januarja 2010 do decembra 2012, so

prikazani v tabeli 1. Vsi podatki so analizirani na podlagi pridobljenih računov o rabi energentov in na

podlagi preverjenih informacij s strani vodstva in računovodstva šole, torej jih lahko obravnavamo kot

zanesljive.

Tabela 1. Raba energije in stroški energentov

Električna energija ELKO Skupaj

Leto Raba [kWh] Strošek [€] Poraba [l] Strošek [€] Strošek [€]

2010 7156 985,43 6370 4.182,48 5.167,91

2011 7468 1.186,25 6037 5.512,01 6.698,26

2012 7578 1.206,66 5363 5.361,20 6.567,68

Celoten strošek obeh energentov stavbe, v obdobju od leta 2010 do 2012, je v povprečju znašal 6.144,61 €,

pri čemer je bila v tem obdobju do leta 2012 zabeležena rast stroškov 27,09 %, glede na leto 2010. Rast

stroškov je predvsem posledica rasti cene kurilnega olja. Je pa potrebno poudariti, da bi bila rast stroškov še

večja, če bi bila količina rabe/dobave kurilnega olja leta 2012 enaka kot 2010. Glede na razmerje med

stroški električne energije in količino rabljene energije v obdobju med 2010 in 2012, opazimo, da se je

strošek električne energije v letu 2011, glede na leto 2010, povečal za 15,32 %, medtem ko se je leta 2012,

glede na leto 2010 povečal za 15,61 %. Povečanje stroška gre pripisati višji ceni električne energije in pa

tudi nekoliko višji rabi električne energije glede na prejšnja leta. Na drugi strani se je strošek za porabljeno

ELKO v obdobju od 2010 do 2012, kljub manjši rabi, povečal za 27,01 %, kar je posledica višje cene ELKO.

Potrebno je poudariti, da je v analizi predpostavljeno, da je letna poraba ekstra lahkega kurilnega olja enaka

kar letno dobavljeni količini le-tega, saj ne vemo koliko ga je po kurilni sezoni ali pred njo še ostalo v

rezervoarju. Povprečna poraba ELKO v tem obdobju tako znaša 5923,33 litrov.


7/140

1.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI

Gradbeni ovoj stavbe OŠ Stična, podružnične šole Ambrus, skupaj znaša 882,51 m2, od tega pripada

403,97 m2 zunanjim stenam, 37,77 m2 oknom, 218,90 m2 strehi in 218,90 m2 tlom stavbe. Trenutna

toplotna prehodnost , ki je v nadaljevanju analizirana za vsak gradbeni element ovoja stavbe, je visoka in

ne ustreza aktualnim predpisom o toplotni zaščiti po Pravilniku o učinkoviti rabe energije PURES 2010.

Toplotna prehodnost je merilo za toplotne izgube in mora biti čim manjša, če želimo, da je ovoj stavbe

dobro toplotno izoliran. Pri tem je potrebno poudariti tudi, da je sestava posameznih konstrukcij ocenjena

na osnovi pogovorov z vzdrževalcem objekta, saj ni bilo na voljo nikakršnih načrtov stavbe.

1.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV

Potrebna toplota za ogrevanje stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, upošteva tako toplotne izgube kot toplotne

dobitke. Izračun gradbene fizike s programskim paketom URSA 4.0 je pokazal, da znaša letna potrebna

toplota za ogrevanje celotne stavbe na enoto ogrevalne površine v trenutnem stanju gradbene

fizike in ob upoštevanju obratovalnih karakteristik okvirno 35,49 MWh/a oziroma 81,06 kWh/m2a.

Izračun gradbene fizike in preračun, skladen s tehnično smernico TSG-1-004, je pokazal, da letna potrebna

toplota za pripravo sanitarne tople vode (STV) , ki se pripravlja z lokalnimi električnimi grelniki, znaša

5637,70 kWh/a oziroma 12,88 kWh/m2a. Potrebno toploto za pripravo STV smo izračunali skladno s

tehnično smernico TSG-1-004 Učinkovita raba energije [1].

, ki predpisuje 170 Wh/m2d za šolo brez tušev. Ocenjujemo, da je izračunana raba nekoliko previsoka in da

je dejanska raba nekoliko nižja od izračunane, saj je šola v poletnih mesecih zaprta.

Skupna računska raba toplote za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode je torej 41,12 MWh/a. Pri tem

je izračun, skladen s tehnično smernico TSG-1-004 Učinkovita raba energije [1] pokazal, da z upoštevanjem

izgub razvodnega sistema, ogrevalnega sistema ter kotla, skupna primarna energija za ogrevanje in

pripravo STV znaša 83,54 MWh/a. Pri tem je upoštevani faktor pretvorbe dovedene v primarno energijo za

kurilno olje 1,1 in za električno energijo 2,5. To pomeni, da se v stavbo dovede 62,88 MWh/a dovedene

energije s kurilnim oljem in 5748,87 kWh/a z električno energijo.

Glede na podatke o rabi ELKO v zadnjem obdobju, potrebuje celotna stavba letno v povprečju 5923,33 l

ELKO, kar ustreza vrednosti 59,71 MWh končne energije. Razlika med izračunano in dejansko rabo energije

je torej majhna. Razliko predpisujemo predvsem razlikam med pridobljenimi podatki in dejanskim stanjem,

saj smo sestavo večino konstrukcij ocenili na podlagi razpoložljivih informacij s strani vzdrževalca objekta,

ter nekoliko nižji rabi energije za pripravo STV od računane po TSG-1-004. Prav tako na odstopanje vpliva

neenakomerno dobavljena količina kurilnega olja, saj se je raba energije računala na podlagi računov

dobavljenega kurilnega olja in ne na podlagi dejanske mesečne rabe, saj podatkov ni na voljo. Tako

zasledimo veliko odstopanje v letu 2012, kjer je bila količina dobavljenega kurilnega olja za več kot 1000 l

manjša v primerjavi z letom 2011. Prav tako se je opazilo povečanje v nekoliko večji količini dobavljenega

kurilnega olja v prvi polovici leta 2013. Podatkov za leto 2013 v izračunih nismo uporabili, saj so bili na voljo

samo za prvo polovico leta.


8/140

1.2.1.1 Transmisijske izgube

Izračun gradbene fizike trenutnega stanja stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, je pokazal, da znašajo celotne

transmisijske toplotne izgube :

= 683,75 W/K. Skozi ovoj stavbe so izgube 60,71 MWh/a oziroma 138,68 kWh/m2a.

V tabeli 2 so prikazane vrednosti transmisijskih toplotnih izgub skozi posamezne elemente ovoja stavbe.

Tabela 2. Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe

Element ovoja Toplotna prehodnost

[W/m2K]1

Površina

[m2]

Transm. izgube

[W/K]

IZGUBE SKOZI ZUNANJE POVRŠINE LD

Zunanje stene 0,71 403,97 288,64

Strop proti n. podstrešju 0,55 218,90 119,48

Stena v kleti 0,91 88,32 28,59

Okna 2,30 37,77 86,87

Vhodna vrata 2,00 2,93 5,86

IZGUBE SKOZI TLA NA TERENU LS

Tla na terenu 0,66 162,70 107,22

Tla proti neogr. prostorom 0,51 56,24 28,59

Toplotni most1 / / 54,78

1Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosti celotnega ovoja ∆U=0,06 W/m2K.

1.2.1.2 Izgube zaradi prezračevanja

Vsota prezračevalnih izgub zaradi naravnega prezračevanja ter infiltracije zraka skozi netesnosti

okenskih in vratnih okvirjev znaša:

= 166,71 W/K. Zaradi prezračevanja rabimo 14,80 MWh/a oziroma 33,81 kWh/m2a.

Pri izračunu prezračevalnih izgub je privzeto:

vrednost izmenjave zraka 0,4 izmenjave na uro,

prezračevanje – infiltracija, brez vračanja odpadne toplote (rekuperacije),

prezračevalna prostornina stavbe 1225,84 m3.

1.2.1.3 Skupne izgube toplote

Vsota vseh transmisijskih in prezračevalnih toplotnih izgub predstavlja skupne toplotne izgube .

Vrednost skupnih toplotnih izgub znaša:


9/140

= 850,47 W/K. Skupne toplotne izgube znašajo 75,52 MWh/a oziroma 172,50 kWh/m2a.

1.2.1.4 Toplotni dobitki

Pri izračunu toplotnih dobitkov so upoštevani notranji toplotni dobitki naprav, razsvetljave ter uporabnikov

objekta in toplotni dobitki sončnega obsevanja skozi okna.

Izračunana vrednost toplotnih dobitkov je torej vsota dobitkov sončnega sevanja v ogrevalni sezoni

( = 5674,00 kWh/a oziroma 12,9 kWh/m2a) in notranjih toplotnih dobitkov ( = 29,01 MWh/a oziroma

66,26 kWh/m2a). Pri notranjih toplotnih dobitkih je predpostavljena moč toplotnih dobitkov 4650 W. Pri

seštevku toplotnih dobitkov je potrebno upoštevati tudi vrnjene toplotne izgube sistemov, ki po izračunu

gradbene fizike znašajo 1125,15 kWh/a oziroma 2,57 kWh/m2a.

Specifična moč toplotnih dobitkov je bila določena na podlagi števila otrok, ki obiskujejo šolo, njihove

predvidene aktivnosti ter s tem predvidene oddaje toplote. Toplotne dobitke otrok smo ocenili na podlagi

aktivnosti. Ocenjena povprečna aktivnost otrok v šoli znaša 1,2 met (1 met=58,2 W/m2 površine človeškega

telesa). Z oceno površine teles, ki jo predpisuje Du Boisova enačba [2], to pomeni okoli 63 W oddaje za

otroka v šoli. Po podatkih je v šoli 50 otrok, torej so skupni dobitki 3150 W. Ostali dobitki so ocenjeni na

osnovi električnih naprav in aparatov v stavbi in sicer v velikosti 1500 W.

Vrednost vseh toplotnih dobitkov na leto znaša:

= 35,81 MWh/a oziroma 81,80 kWh/m2a.

1.2.2 Končna energija potrebna za delovanje stavbe

Končna energija, ki je potrebna za delovanje stavbe , je vsota dovedene energije za ogrevanje stavbe

, dovedene energije za pripravo sanitarne tople vode in letne rabe električne energije za

razsvetljavo ter druge pomožne električne porabnike stavbe . Podrobna analiza skupne rabe

energije stavbe po letih je predstavljena v poglavju 2.4.

Po izračunih gradbene fizike objekta, dovedene energije za delovanje stavbe znašajo:

= 62,89 MWh/a oziroma 143,64 kWh/m2a,

= 5748,92 kWh/a oziroma 13,13 kWh/m2a,


= 566,28 kWh/a oziroma 1,29 kWh/m2a.

Dovedena energija za razsvetljavo je ocenjena glede na število obratovalnih ur stavbe in upoštevanja

faktorja istočasnosti in predstavlja majhen del celotne letne rabe električne energije, ki v povprečju zadnjih

treh let znaša okoli 1500,00 kWh oziroma 3,43 kWh/m2a.

Končna oziroma skupna dovedena energija, ki je potrebna za delovanje stavbe znaša = 70,70 MWh/a

oziroma 161,49 kWh/m2a.


10/140

1.3 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

Razširjeni energetski pregled stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, je pokazal, da obstaja potencial za zmanjšanje

rabe energije v stavbi. Prihranke energije lahko zagotovimo z različnimi organizacijskimi in investicijskimi

ukrepi. Največ energije je možno privarčevati z boljšo toplotno zaščito ovoja stavbe, pomemben del

prihrankov energije pa lahko zagotovimo tudi s sanacijo ali zamenjavo dosedanjega ogrevalnega sistema.

Prvi izmed ukrepov za učinkovito rabo energije predstavljajo organizacijski ukrepi, kateri lahko, pod

pogojem pravilnega izvajanja, doprinesejo do k 60,40 % nižji rabi energije v stavbi.

1.3.1 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi

Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih stavbah je glavni poudarek na smiselnosti izvedbe

ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so ekonomsko popolnoma neupravičeni,

saj je pri šolah in vrtcih pomembna tudi visoka stopnja bivanjskega ugodja in zanesljivost ogrevanja. V

nadaljevanju je podanih nekaj splošnih osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za boljšo URE v stavbi:

- natančna regulacija temperature v prostorih,

- dosledna vgradnja termostatskih ventilov na grelnih telesih,

- kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi

stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na strežaj

odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno

odpremo ventile na ogrevalnih telesih,

- redno preverjanje tesnjenja oken in vrat,

- izkoriščanje naravne svetlobe v čim večji meri,

- redno očiščena okna in svetila,

- uporaba varčnih žarnic, kjer je le to primerno,

- ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru,

- izklapljanje raznih električnih naprav, ko se le te ne uporabljajo,

- kontrola ali so pipe po uporabi zaprte in zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne

potrebujemo,

- redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali

pokvarjenih ventilov,

- vgradnja varčnih WC – kotličkov, ki imajo dve stopnji izplakovanja.

1.3.2 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila

Vse ocene o prihrankih izhajajo iz trenutnega obstoječega stanja objekta. Prihrankov se ne more seštevati

skupaj. Skupen prihranek, v kolikor se izvede vse ukrepe, je manjši od seštevka tabele. Tabela 3 prikazuje

prihranek energije predviden za posamezen sanacijski ukrep, strošek tega ukrepa in predvideno vračilno

dobo.


11/140

Tabela 3. Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Ambrus (vsi stroški so navedeni brez DDV)

Ukrep Prihranek

toplote [MWh]

Prihranek

el.ener.

[MWh]

Strošek

ukrepa [€]

Vračilna

doba

[let]*

Prioriteta

1 Sanacija zunanjih sten 21,57 / 18.200 8,4 1

2 Sanacija sten v kleti 0,19 / 4.000 / 1

3 Sanacija tal 14,91 / 5.500 3,7 1

4 Sanacija stropa proti podstrešju 8,82 / 5.500 6,2 1

5 Zamenjava oken 4,74 / 4.800 10,1 1

6 Zamenjava vhodnih vrat 0,13 / 1.200 / 1

7 Vgradnja termostatskih radiatorskih

ventilov 0,53 / 1.000,00 18,7 1

8

Zamenjava kotla z novim na lesno

biomaso in s toplotno črpalko tipa

zrak/voda za pripravo STV

5,2 6,4 15.000,00 13,5 1

*Vračilna doba je ocenjena na podlagi cene stroškov ukrepa brez DDV-ja in trenutni ceni energentov, ki

vključuje DDV.

1. V sklopu sanacije je predvidena dodatna obloga vseh zunanjih sten z 120 mm EPS s toplotno

prevodnostjo 0,041 W/mK. S takim ukrepom bi se toplotna prehodnost zunanjih sten iz dosedanjih

0,70 W/m2K zmanjšala na 0,23 W/m2. Ta ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel

k zmanjšanju letne rabe energije za 21,57 MWh. Specifična ocenjena vrednost teh del znaša povprečno

45 €/m2 površine zunanje stene. V oceni stroškov so poleg opreme in materialov zajeta vsa gradbena in

obrtniška dela (92 %), priprava projektne dokumentacije (6,5 %) in gradbeni nadzor (1,5 %).

2. Predvidena obloga vseh zunanjih sten neogrevanega kletnega prostora s 100 mm ekstrudirnega

polistirena URSA XPS s toplotno prevodnostjo 0,036 W/mK se odraža predvsem na zmanjšanju

transmisijskih izgub skozi ovoj kletnih prostorov. S takim ukrepom bi se toplotna prehodnost zunanjih

sten kletnega prostora iz dosedanjih 0,91 W/m2K zmanjšala na 0,26 W/m2. Ta ukrep bi tako, na podlagi

izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za 192,01 kWh. Specifična

ocenjena vrednost teh del znaša povprečno 45 €/m2 površine zunanje stene. V oceni stroškov so poleg

opreme in materialov zajeta vsa gradbena in obrtniška dela (92 %), priprava projektne dokumentacije

(6,5 %) in gradbeni nadzor (1,5 %). Ta sanacija bi se izvajala hkrati s sanacijo hidroizolacije.

3. V sklopu energetske sanacije stavbe je vključena sanacija celotnih tal stavbe. Glede na gradbeno

sestavo tal, se predlaga sanacijo sedanjih tlakov in položitev novih ter položitev dodatne toplotne

izolacije debeline vsaj 90 mm za tla nad terenom in debeline 80 mm za tla nad kletjo. Tako bi se

vrednost toplotne prehodnosti tal iz dosedanjih 1,58 W/m2K znižala na 0,32 W/m2K za tla na terenu ter

iz dosedanje vrednosti 1,01 W/m2K na 0,31 W/m2K za tla nad kletjo. Vrednosti toplotne prehodnosti bi

tako bile skladne s pravilnikom PURES 2010, ki dovoljuje maksimalno vrednost 0,35 W/m2K. Sanacijski

ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za

14,91 MWh. Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal znaša 25 €/m2, v kar

pa niso vključeni stroški finalizacije poda.


12/140

4. V sklopu sanacije je predlagana položitev izolacijskega filca URSA DF 40, debeline 140 mm, na tla

podstrešja. S tem bi se toplotno prehodnost stropa proti podstrešju izboljšala iz dosedanje vrednosti

0,58 W/m2K na 0,19 W/m2K. Vrednosti toplotne prehodnosti bi tako bile skladne s pravilnikom PURES

2010, ki dovoljuje max. vrednost 0,20 W/m2K. Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene

fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za 8,82 MWh v primerjavi z dosedanjim stanjem.

Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal podstrešja znaša 25 €/m2, vendar

pa je potrebno opozoriti, da s tem ukrepom postane podstrešje nepohodno.

5. V sklopu sanacije je predlagana zamenjava oken z okni s PVC okvirji in toplotno prehodnostjo

1,16 W/m2K. S tem bi se toplotno prehodnost oken izboljšala iz dosedanje vrednosti 2,30 W/m2K na

1,16 W/m2K. Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju

letne rabe energije za 4,74 MWh v primerjavi z dosedanjim stanjem. Specifična ocenjena vrednost teh

del znaša povprečno 125 €/m2 površine okna.

6. V sklopu sanacije je predlagana zamenjava vhodnih vrat z vrati katerih toplotno prehodnostjo znaša

1,60 W/m2K. S tem bi se toplotno prehodnost vrat izboljšala iz dosedanje vrednosti 2,00 W/m2K na


letne rabe energije za 133,21 kWh v primerjavi z dosedanjim stanjem. Ocenjena vrednost zamenjave

vrat znaša 1.200 €.

7. Ukrep predvideva zamenjavo 17 obstoječih radiatorskih ventilov in zapiral, vključno s termostatskimi

glavami proti vandalizmu, pri čemer ocena vračilne dobe temelji na izvedbi ukrepa po energetski

sanaciji objekta.

8. Ukrep predvideva zamenjavo obstoječega kotla na ELKO s kotlom na lesno biomaso, toplotne moči 15

kW, vključno s hranilnikom ogrevne vode s prostornino 1000 l, elektro krmilno omaro, priključitvijo

elektroporabnikov z ustreznimi vodniki in zagonom opreme, ter 300 l toplotno črpalko tipa zrak/voda za

pripravo STV. Poleg tega je v ukrepu zajeta še demontaža obstoječega kotla, zalogovnika sanitarne

tople vode, raztezne posode, črpalk, ventilov ter vseh cevovodov v kotlovnici in obstoječe elektro

opreme kot tudi projektiranje in nadzor. Pri izračunu enostavne vračilne dobe sta upoštevani trenutni

specifični ceni ELKO in električne energije, ob predpostavki letnega grelnega števila TČ 2,5. V oceni

stroškov je zajeto še projektiranje (6%) in nadzor (1,5%).


13/140

2 SPLOŠNI DEL

2.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA

V današnjem času velike rasti potreb po energiji predstavljajo stroški za energijo pomemben delež v

skupnih stroških objekta. Pri tem je pomembno dejstvo, da so ti stroški obvladljivi predvsem z učinkovito

rabo energije v stavbah. Učinkovita raba energije je posledica skrbnega načrtovanja gradnje oziroma

sanacije stanovanjske, javne ali poslovne stavbe.

Energetski pregled je eno pomembnejših orodij pri obvladovanju stroškov, ki nastanejo pri rabi energije v

stavbah in je nujen pri poslovnih odločitvah za izbiro, nakup ali vzdrževanje objektov, spremlja pa nas tudi

pri procesu izdelav študij izvedljivosti, vzdrževanju, gradnji in rekonstrukciji objektov. Energetski pregled

podaja natančen vpogled v strukturo in stroške rabe energije ter predvidi seznam prioritetnih

organizacijskih in investicijskih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije v objektu.

Poznamo tri glavne vrste energetskih pregledov:

- enostaven preliminarni ali prehodni energetski pregled,

- poenostavljeni energetski pregled,

- razširjeni energetski pregled, ki zahteva natančno analizo objekta in vsebuje natančne izračune in

analizo ukrepov za učinkovito rabo energije.

Pred nami je dokument, ki vsebuje razširjen energetski pregled objekta Osnovne šole Stična, podružnične

šole Ambrus, ki je v javni lasti občine Ivančna Gorica. Osnovni namen razširjenega pregleda šole je

vzpostavitev pregleda nad rabo energije objekta, pregled obstoječih energetskih sistemov (ogrevanje,

prezračevanje, razsvetljava …), naprav ter ostalih porabnikov energije. Namen pregleda je tudi, da prikaže

možne ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti, oceni možnosti za izvedbo predlaganih ukrepov z

ocenitvijo prihrankov energije ter ovrednoti predlagane ukrepe z ekonomskega vidika. Vsebina

energetskega pregleda je skladna z Metodologijo izvedbe energetskega pregleda, ki je podporna

dokumentacija ministrstva za okolje in prostor iz leta 2007. Na sliki 1 je shematsko prikazan potek izdelave

razširjenega energetskega pregleda.


14/140

Slika 1. Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda [3].


15/140

Pri tem bi opozorili na naslednjo terminologijo, ki se uporablja v razširjenem energetskem pregledu:

Dovedena energija za delovanje stavbe je energija, ki v stavbo prehaja preko sistemske meje stavbe, in je

namenjena za delovanje sistemov ogrevanja, hlajenja, priprave tople vode in razsvetljave. V dovedeni

energiji ni vključena energija solarnih sistemov in energija okolja. V dovedeni energiji je že upoštevan

izkoristek naprav za pretvorbo energij ter distribucijo toplote do končnih porabnikov, zato je dovedena

energija višja od potrebne energije za ogrevanje in hlajenje. Pogosto se za dovedena energija uporablja tudi

termin končna energija.

Primarna energija za delovanje stavbe upošteva dovedeno energijo po posameznih energentih, pri čemer

upoštevamo predpisane faktorje pretvorbe za preračun v primarno energijo.

Dobitki notranjih virov predstavljajo toploto, ki v prostoru nastaja, in njen vir ni ogrevalni sistem.

Dobitki sončnega obsevanja predstavljajo toploto, ki v prostoru nastaja zaradi sončnega obsevanja.

Toplotna prehodnost je celotna toplotna prehodnost, ki upošteva prehod toplote skozi element ovoja

stavbe in vključuje prevod toplote ali kondukcijo, prestop toplote ali konvekcijo ter sevanje toplote.

Toplotna prevodnost je osnovna lastnost materiala, določena pri srednji delovni temperaturi in vlažnosti

materiala. Izolatorji imajo nizko toplotno prevodnost, navadno manjšo od 0,04 W/mK.

Toplotni most je mesto povečanega prehoda toplote v konstrukciji ali napravi zaradi spremembe materiala,

debeline ali geometrije konstrukcije.

Transmisijske toplotne izgube so toplotne izgube zaradi prehoda toplote skozi zunanji ovoj stavbe.

Prezračevalne toplotne izgube so toplotne izgube zaradi izmenjave obtočnega zraka iz prostorov z

zunanjim zrakom.

Celotne toplotne izgube so vsota transmisijskih in prezračevalnih izgub.


16/140

2.2 UVOD

2.2.1 Opis dejavnosti v stavbi in prostorska razporeditev objektov z označeno namembnostjo

Stavba Osnovne šole Stična, podružnična šola Ambrus, je v lasti občine Ivančna Gorica, ki tudi krije vse

stroške, ki nastanejo pri upravljanju stavbe. Stavba šole se nahaja na parcelni številki 166/2 v k. o. Ambrus

[4]. Stavba je bila zgrajena leta 1883. V vmesnem obdobju je bila stavba večkrat obnovljena, vendar na njej

ni bilo izvedenih nobenih večjih ukrepov v smislu implementacije učinkovite rabe energije. Slika 2 in slika 3

prikazujete fotografijo južne fasade ter orto foto posnetek stavbe.

V okviru delovanja šole je primarna dejavnost izvedba osnovnošolskega izobraževanja prvih razredov

osnovne šole, v okviru katerega potekajo tudi razne izvenšolske interesne dejavnosti in popoldansko

varstvo otrok. Primarna dejavnost šole poteka v 5 oddelkih od 1. do 5. razreda in v 1 oddelku podaljšanega

bivanja.

Slika 2 prikazuje pogled na objekt OŠ Stična, PŠ Ambrus iz južne strani.

Slika 2. Osnovna šola Stična, podružnična šola Ambrus (J pogled).


17/140

Slika 3 prikazuje orto foto posnetek lokacije objekta OŠ Stična, PŠ Ambrus.

Slika 3. Orto foto posnetek lokacije objekta [4].

Slika 4. 3D model stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus.

Zaradi starosti objekta in pomanjkljive dokumentacije smo objekt fizično premerili (zunanji gabariti), da bi

se s tem, čim bolj približali dejanskemu stanju. Na podlagi izmerjenih dimenzij in opazovanj smo izrisali

model stavbe (slika 4), na podlagi katerega smo izračunali potrebne površine in prostornine, ki so prikazane

v tabeli 4.


18/140

Tabela 4. Ogrevana površina objekta

Neto ogrevana površina [m2] Neto ogrevana prostornina [m3]

Šola 437,80 1225,84

2.2.2 Skupna raba energije in stroški za energijo

Za obratovanje stavba rabi dva glavna energenta, od katerih večji energijski delež predstavlja ekstra lahko

kurilno olje (ELKO), ki se rabi za ogrevanje prostorov, električna energija pa se uporablja za lokalno pripravo

sanitarne tople vode (STV), razsvetljavo in delovanje vseh električnih in elektronskih naprav v stavbi.

Poleg navedenih energentov se v sklopu stavbe porablja tudi pitna voda za potrebe vseh aktivnosti, ki

vključujejo porabo vode v sanitarijah, učilnicah, kabinetih in v kuhinji.

Vsi podatki v tabeli 5 so analizirani na podlagi pridobljenih računov o rabi energentov in na podlagi

preverjenih informacij s strani vodstva in računovodstva šole.

Tabela 5. Raba energije in stroški energentov

Električna energija ELKO Skupaj

Leto Raba [kWh] Strošek [€] Poraba [l] Strošek [€] Strošek [€]

2010 7156 985,43 6370 4.182,48 5.167,91

2011 7468 1.186,25 6037 5.512,01 6.698,26

2012 7578 1.206,66 5363 5.361,20 6.567,68

Slika 5. Skupni stroški energentov za obratovanje stavbe


19/140

V tabeli 5 in na sliki 5 so navedeni podatki o rabi električne energije in ELKO s pripadajočimi stroški, od

začetka leta 2010 do konca leta 2012, in so podani za celotno stavbo.

Celoten strošek obeh energentov stavbe, v obdobju od januarja leta 2010 do decembra 2012, je v

povprečju znašal 6.144,61 €, pri čemer je bila v tem obdobju do leta 2012 zabeležena rast stroškov 27,09 %,

glede na leto 2010. Rast stroškov je predvsem posledica rasti cene kurilnega olja. Je pa potrebno poudariti,

da bi bila rast stroškov še večja, če bi bila količina rabe/dobave kurilnega olja leta 2012 enaka kot 2010.

Glede na razmerje med stroški električne energije in količino rabljene energije v obdobju med 2010 in 2012,

opazimo, da se je strošek električne energije v letu 2011, glede na leto 2010, povečal za 15,32 % , medtem

ko se je leta 2012, glede na leto 2010 povečal za 15,61 %. Povečanje stroška gre pripisati višji ceni električne

energije in tudi višji rabi električne energije glede na prejšnja leta. Na drugi strani se je strošek za

porabljeno ELKO v obdobju od 2010 do 2012, kljub manjši rabi, povečal za 27,01 %, kar je posledica višje

cene ELKO.

Potrebno je poudariti, da je v analizi predpostavljeno, da je letna raba ekstra lahkega kurilnega olja enaka

letno dobavljeni količini le-tega, saj ne vemo koliko ga je po kurilni sezoni ali pred njo še ostalo v

rezervoarju. Povprečna poraba ELKO v tem obdobju tako znaša 5923,33 litrov.

Slika 6 prikazuje skupno rabo energije stavbe. Pri tem je upoštevana kurilnost ekstra lahkega kurilnega olja

10,08 kWh/l, kar je najnižja dovoljena vrednost kurilnosti po standardu SIST 1011 [5]Napaka! Vira

sklicevanja ni bilo mogoče najti.. Celotna raba energije stavbe, med letoma 2010 in 2012, v povprečju

znaša 67,67 MWh.

Slika 6. Skupna raba energije

Za namen lažjega vrednotenja in primerjave rabe letne energije stavbe z drugimi stavbami, smo izračunali

' in ' ' (skupno specifično rabo stavbe). 'Potrebno toploto za ogrevanje Dovedeno energijo za delovanje stavbe

je razmerje med letno rabo energije in koristno oziroma neto Dovedena energija za delovanje stavbe

ogrevalno površino stavbe, enota [kWh/m2a]. Vrednosti specifične rabe stavbe so podane tabeli 6, v tabeli

7 pa je prikazana kvalifikacija stavb, glede na dovedeno energijo za delovanje stavbe.


20/140

Tabela 6. Specifična raba energije po letih

Leto Potrebna toplota za ogrevanje

[kWh/(m2a)]

Dovedena energija za delovanje stavbe

[kWh/(m2a)]

2010 146,66 163,0

2011 138,99 156,05

2012 123,48 144,64

POVPREČJE 136,35 154,56

Tabela 7. Kvalifikacija stavbe glede na dovedeno energijo [6]

Vrsta stavbe Dovedena energija za delovanje stavbe

[kWh/(m^2.a]

Pasivna ≤ 15

Nizko energijska 15 do 60

Zelo varčna 60 do 100

Varčna 100 do 150

Povprečna 150 do 200

Potratna 200 do 250

Zelo potratna ≥ 250

Glede na podatke iz tabele 6 in njihovo vrednotenje z vrednostmi iz tabele 7, lahko zaključimo, da je stavba

OŠ Stična, PŠ Ambrus, . Kot lahko opazimo, največji del k rabi energije prispeva raba toplote in povprečna

nekoliko manjši del raba električne energije, ki pa vsekakor ni zanemarljiva. Iz vseh zgornjih prikazov in

podatkov lahko zaključimo, da se je potrebno pri morebitni energetski sanaciji osredotočiti na stanje ovoja

stavbe ter na učinkovitost kurilnih naprav in razvoda toplote.

2.2.3 Stanje toplotnega ugodja

V vseh ogrevanih bivalnih prostorih naj bi se v času ogrevalne sezone vzdrževala temperatura zraka okoli

20 °C, na katero je bila stavba najverjetneje tudi projektirana. Toplotno ugodje v prostoru je primarno

odvisno od dveh dejavnikov: od temperature zraka v prostoru ter temperature površine notranjih sten. V

splošnem velja groba ocena, da človek zazna polovico sevalne temperature sten ter polovico temperature

zraka. Ker je v neizoliranih stavbah površinska temperatura sten bistveno nižja, posledično za isto toplotno

ugodje zvišamo notranjo temperaturo zraka. S tem pa povzročimo bistveno večjo rabo energije za

ogrevanje. Tabela 8 prikazuje temperaturo po prostorih v času ogrevanja.


21/140

Tabela 8. Temperatura po prostorih v času ogrevanja

V času prisotnosti ljudi (°C) Izven časa prisotnosti ljudi (°C)

Hodniki 18-20 18

Sanitarije 22 20

Učilnice, kabineti 20 20

Pisarne, zbornica 20 20

Kuhinja 20 20

2.3 SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO

2.3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom in upravnikom

stavbe

Stavba OŠ Stična, PŠ Ambrus, je v lasti občine Ivančna Gorica, ki tudi krije vse stroške, ki nastanejo pri

upravljanju stavbe. Naročnik energetskega pregleda je Občina Ivančna Gorica izvajalo pa ga je podjetje

SimTec, Dr. Simon Muhič s. p..

Za potrebe vzdrževanja infrastrukture stavbe skrbi tehnično vzdrževalna služba – vzdrževalec oziroma hišnik

stavbe, ki je odgovoren za pripravo planov aktivnosti rednega vzdrževanja. Vsa investicijsko vzdrževalna

dela in investicije v infrastrukturo stavbe vodi Občina Ivančna Gorica.

2.3.2 Shema denarnih tokov in procesa na področju investiranja v URE

Vse investicije na področju URE so načrtovane na nivoju občine, pri čemer je kot ena izmed smernic občine

opredeljeno tudi izboljšanje energetske učinkovitosti s projekti in aktivnostmi za znižanje stroškov energije.

Cilje, ukrepe in aktivnosti investiranja v URE predvideva tudi lokalni energetski koncept občine Ivančna

Gorica.

2.3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški

Občina Ivančna Gorica (energetski upravljavec) kot upravnik objekta vodi energetsko knjigovodstvo in

mesečno evidenco o stroških, s čimer skrbi za nadzor nad morebitnimi nepričakovanimi odstopanji

povečanja porabe katerega izmed energentov oziroma pitne vode. V primeru nepričakovanih odstopanj

posledično ukrepa z aktivnostmi lociranja napak in njihovega odpravljanja. Upravnik je odgovoren tudi za

nabavo energentov in pogajanja z dobavitelji za doseganje optimalne odkupne cene. Na operativnem nivoju

je za optimalno delovanje vseh energetskih naprav zadolžen tehnični vzdrževalec stavbe.


22/140

2.3.4 Motivacija in raven promoviranja URE pri vseh udeleženih akterjih

Zaposleni in vzdrževalci v stavbi za svoje delo na tem področju ne prejemajo nobenih stimulacij, prav tako

ni posebnega načina za motivacijo zaposlenih v zvezi z URE. Kljub specifičnosti energijsko potratnega

sistema, v katerem imajo zaposleni in uporabniki potencial vplivanja na rabo energije, med obiski ni bilo

opaziti večjih neodgovornosti zaposlenih za ravnanje z energijo in surovinami. Opaziti ni puščanja vode, luči

se prižigajo po potrebi in ugašajo povsod, kjer prostori niso zasedeni, tehnični in ostali prostori so primerno

čisti in pospravljeni. Sodeč po videnem so energetski sistemi primerno vzdrževani in pregledani.

2.4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE

Oskrba z energetskimi viri poteka nemoteno in brez težav. Šola ima z dobaviteljem električne energije

sklenjeno pogodbo o dobavi. Raba električne energije se tako meri z enotarifnim števcem električne

energije. Leta 2010 in 2011 je bila pogodba o dobavi električne energije sklenjena s podjetjem Gen-I, d.o.o..

Leta 2012 so zamenjali ponudnika električne energije in podpisali pogodbo s podjetjem Elektro energija

d.o.o. V tabeli 9 so prikazani dobavitelji posameznega energenta za leto 2012.

Tabela 9. Seznam energentov in njihovi dobavitelji (leto 2012)

Energent Dobavitelj

Električna energija Elektro energija d.o.o.

ELKO LOGO d.o.o. Grosuplje

Voda in komunalne storitve Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o.

2.4.1 Cene energetskih virov

Cene posameznih energentov s katerimi se oskrbuje stavba, so bile v zadnjih letih podvržene različnim

vplivom, zaradi katerih se je njihova cena mesečno korigirala. Specifična cena predstavlja količnik med

celotnim stroškom energenta in količino rabljene energije.

V obdobju med letom 2010 in 2012 se je specifična cena električne energije zvišala za 15,61%. Specifična

cena ELKO pa se je v celotnem obdobju zvišala za 52,2 %. Gibanje specifične cene električne energije in

ekstra lahkega kurilnega olja v obdobju med letoma 2010 in 2012 prikazujeta tabela 10 in slika 7.

Tabela 10. Specifične cene energentov z vsemi prispevki in DDV

Električna energija [€/kWh] ELKO [€/L] ELKO [€/kWh]1

2010 0,137 0,656 0,065

2011 0,158 0,913 0,090

2012 0,159 0,999 0,099 1Pri preračunu smo upoštevali kurilnost 10,08 kWh/l ELKO


23/140

Slika 7. Specifične cene energentov

2.4.2 Mesečna raba glavnih virov energije

Za prikaz mesečnih gibanj rabe glavnih virov energije razpolagamo s podatki za obdobje od začetka leta

2010 in do konca leta 2012.

2.4.2.1 Električna energija

Za merjenje rabe električne energije je v stavbi nameščen enotarifni števec, ki meri rabo ET električne

energije stavbe. Mesečno gibanje skupne rabe električne energije za obdobje med leti 2010 in 2012 je

prikazano na sliki 8.

Raba električne energije v stavbi je najvišja v začetku šolskega leta, torej v obdobju od septembra do

januarja, potem pa je približno enaka skozi celo preostalo leto. V času poletnih počitnic, se raba energija

pravzaprav ne spremeni, kar nakazuje, da je raba dodatnih električnih potrošnikov v času pouka minimalna.

Kot lahko opazimo iz grafa, raba električne energije po letih in v posameznih mesecih malo niha, vendar od

povprečja ne odstopa bistveno. Izjema je le mesec september, kjer je narejen obračun plačane električne

energije v tekočem letu, glede na dejansko stanje merilnega števca električne energije. Za leto 2012 je bilo

ugotovljeno, da je OŠ Stična, PŠ Ambrus z akontacijami plačala višek električne energije in tako dobila

dobropis, ki je v grafu prikazan kot negativna vrednost.


24/140

Slika 8. Skupna raba električne energije po mesecih.

2.4.2.2 Ekstra lahko kurilno olje

Podatki o dejanski mesečni rabi ELKO niso znani. Znani so samo podatki, kakšna količina ELKO je bila v

posameznem letu dobavljena (glej tabelo 5), ki pa ni nujno enaka količini dejanske rabe, saj ne vemo koliko

ELKO je ostalo v rezervoarju pred kurilno sezono in koliko po njej. Lahko pa predvidevamo, da je raba

najvišja v obdobju kurilne sezone (sredina septembra – sredina maja), v mesecih, ko ogrevanje ni potrebno,

pa porabe ELKO ni. Omenjena nihanja se izravnajo pri analizi podatkov za več zaporednih let, kar smo tudi

naredili.

2.4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov

Stavba OŠ Stična, PŠ Ambrus se nahaja v urbanem okolju, zato ne prihaja do večjih izpadov pri oskrbi z

energijo. Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja preko pripadajoče transformatorske postaje. Do

prekinitve dobave električne energije lahko pride v primeru izpada javnega omrežja, oziroma v primeru

višje sile, kar pa običajno traja največ nekaj ur, le izjemoma tudi več časa.

Zanesljivost oskrbe z ELKO je zagotovljena, saj se dobavlja preko naročila dobavitelju (LOGO d. o. o.,

Grosuplje), ki ga dostavi neposredno do objekta. Kurilno olje se shranjuje v velikem rezervoarju, ki se nahaja

v ločenem prostoru znotraj kotlovnice. Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov je tako zagotovljena.

2.4.4 Zanesljivost oskrbe glede na dotrajanost opreme

Zanesljivost oskrbe s toploto je zagotovljena z enim generatorji toplote – toplovodni kotel na ELKO. Glede

na to, da je toplovodni kotel že star, kljub temu da je redno servisiran, je prisotna vprašljivost dolgoročne


25/140

zanesljivosti delovanja in nevarnost nenadnega izpada. V primeru nenadnega in daljšega izpada kotla OŠ

Stična, PŠ Ambrus nima alternativnega načina ogrevanja.

2.5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

2.5.1 Ogrevalni sistem

Objekt OŠ Stična, PŠ Ambrus se s toploto za potrebe ogrevanja (radiatorsko v celem objektu) oskrbuje iz

lastne kotlovnice, ki se nahaja v kletnih prostorih. Potrebno toploto oskrbuje generator toplote –

toplovodni kotlel na ELKO. Generator je starejše izdelave proizvajalca BALTUR in je bil v šolo dograjen leta

1993 (Slika 9).

Tabela 11 prikazuje osnovne in tehnične karakteristike generatorja toplote.

Tabela 11. Karakteristike generatorja toplote

Generator toplote

Tip in proizvajalec Baltur

Nazivna moč kotla (kW) 35,5 – 71 kW

Leto izdelave cca. 1993

Tip in proizvajalec gorilnika Baltur SPARK 6

Energent ELKO

Temperaturni režim 90/70 °C

Razvodni sistem Razvod na ročni mešalni ventil

Zaprta raztezna posoda Gorenje varstroj, varflex M 80

Slika 9. Generatorji toplote v prostoru kotlovnice


26/140

Ogrevanje vseh prostorov je klasično radiatorsko (dvocevni sistem), s temperaturnim režimom 90/70 °C. Vsi

radiatorji so na omrežje priključeni z navadnimi ventili in regulacijskimi holandci. V tabeli 12 so zbrani

podatki ogrevalnega sistem.

Tabela 12. Karakteristike ogrevalnega sistema

RADIATORSKO OGREVNJE

Jekleni radiatorji »TRIKA«

Vstopna temperatura 90 °C

Izstopna temperatura 70 °C

Skupno število radiatorjev objekta 17

Termostatski ventili NE

Slika 10. Radiatorsko ogrevanje učilnic

Iz kotlovnice so v stavbo šole pod stropom etaže speljani cevni razvodi za posamezne prenosnike toplote.

Razvodne cevi v kleti niso toplotno izolirane. Dvižni vod ima zaporne ventile z izpustno pipico, tako da je

možno vod zapreti oziroma izprazniti, prav tako je možno vod tudi regulirati.

Upore v sistemu centralnega ogrevanja premaguje nameščena črpalka proizvajalca GRUNDFOS. Sistem je

varovan z zaprto ekspanzijsko posodo s prostornino 80l in varnostnim ventilom, nastavljenim na tlak 1,5

bar. Odzračevanje sistema je izvedeno preko radiatorskih odzračevalnih pipic in odzračevalnega lončka.


27/140

Ekstra lahko kurilno olje je skladiščeno v rezervoarju volumna 4000 l. Rezervoar se nahaja v ločenem

prostoru v sklopu kotlovnice.

V tabeli 13 je zbrana tehnična karakteristika regulacije veje razvoda in karakteristika vgrajene obtočne

črpalke.

Tabela 13. Regulacija in obtočna črpalka razvodnega sistema

Veja REGULACIJA/ČRPALKA Pem[W] Pretok m3/h

1. Radiatorji Obtočna črpalka za ogrevanje Grundfos / UPS 32 -

40 45 3,5

2.5.2 Sistem prezračevanja

V sklopu stavbe OŠ Stična, Pš Ambrus ni nameščenih nobenih sistemov mehanskega prezračevanja

prostorov.

2.5.3 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo

Stavba je priključena na javno vodovodno omrežje, ki ga upravlja Javno komunalno podjetje Grosuplje

d. o. o. V stavbi so glavni porabniki hladne sanitarne vode sanitarije, učilnice ter kuhinja.

2.5.4 Sistem za oskrbo s sanitarno toplo vodo

Slika 11. Električni grelnik vode v kuhinji


28/140

Sanitarna topla voda (STV) se za potrebe kopalnic stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus pripravlja lokalno. Sistem

sestoji iz enega grelnika tople vode prostornine 60 litrov (slika 11) in enega grelnika tople vode prostornine

80 litrov (slika 12). Prvi se nahaja v kuhinji, neposredno nad umivalnikom in s toplo vodo oskrbuje samo

kuhinjo. Drugi se nahaja v prostorih sanitarij v prvem nadstropju in oskrbuje sanitarije celotnega objekta.

Grelnika ves čas vzdržujeta konstantno temperaturo vode, razen v času šolskih počitnic, ko objekt ni v

uporabi. Cevi za toplo vodo potekajo po stenah objekta in niso izolirane.

Slika 12. Električni grelnik sanitarne vode za kopalnice

2.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE

Skupna celotna povprečna raba energije stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, v obdobju 2010 – 2012, je znašala

67,67 MWh.

2.6.1 Priprava toplote za ogrevanje

Raba energije ekstra lahkega kurilnega olja za pripravo toplote za ogrevanje v kotlovnici znaša v povprečju

zadnjih treh let 59,71 MWh na leto, kar ustreza povprečni letni porabi ekstra lahkega kurilnega olja 5923,33

litrov.


29/140

2.6.2 Električni aparati

V sklopu delovanja stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus obratuje kar nekaj električnih naprav, ki so potrebne za

izvajanje izobraževalnega procesa. Električni porabniki se nahajajo v učilnicah, kabinetih, knjižnici in kuhinji.

Večina električnih pripomočkov, ki se uporabljajo pri izobraževalnem procesu, dnevno obratuje približno 1

uro na dan. V tabeli 14 so naštete električne naprave šole in ocenjeno število le-teh. Možno je, da je bila

katera izmed naprav izpuščena iz seznama. Električna moč naprav in njihova letna raba energije je zgolj

ocenjena in lahko vrednosti odstopajo od dejanskih.

Tabela 14. Seznam električnih naprav v stavbi

NAPRAVA Količina [kos] El. moč [W] Približna letna raba

električne. energije [kWh]

Učilnice, kabineti, knjižnica

1. Računalnik 10 125 100

2. Računalniški zvočniki 2 12 2

2. Radio 7 40 5

2. Projektor 1 500 100

3. Tiskalnik 2 100 50

4. Televizor 1 75 15

5. Kopirni stroj 1 250 50

7. Tehnični pripomočki 1 100 20

Kuhinja

1. Hladilnik 1 / 650

2.6.3 Razsvetljava

Raba električne energije za razsvetljavo celotne stavbe predstavlja relativno majhen delež v skupni rabi

električne energije. Skupna instalirana nazivna moč vseh svetil v stavbi, ki jih je 36, znaša 2,92 kW. Tabela

15 prikazuje vrsto in število vgrajenih svetil v stavbi.

Tabela 15. Vgrajena svetila v stavbi

VRSTA SVETILKE IN SIJALKE Nazivna

moč [W] Število

SKUPNA

MOČ [W]

1. SITECO 2 X 58W T8 /fluo. svetilka 116 13 1508

2. BASIC 214 2X36W / fluo. svetilka 72 15 1080

3. Nadometna plafonjera / halogenska žarnica 42 8 336

Skupaj: 36 2924


30/140

3 ANALIZA MOŽNOSTI ZNIŽANJA RABE ENERGIJE

3.1 OSKRBA Z ENERGIJO

3.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije

Za vse energente, ki se porabljajo v stavbi OŠ Stična, PŠ Ambrus so sklenjene pogodbe o dobavi energije s

posameznimi dobavitelji. Pogodbe se usklajujejo na nivoju upravljavca, ki upravlja z stavbo, zaradi česar so

razmeroma uspešni pri pogajanjih in sklepanju pogodb pod ugodnimi pogoji.

3.1.2 Električna energija

Leta 2010 in 2011 je bila pogodba o dobavi električne energije sklenjena z podjetjem Gen-I, d.o.o. Leta 2012

so zamenjali ponudnika električne energije in podpisali pogodbo z Elektro energija d.o.o.

3.1.3 Ekstra lahko kurilno olje

Za dobavo ekstra lahkega kurilnega olja ni sklenjene posebne pogodbe. ELKO je v vseh letih po naročilu

dobavljalo podjetje LOGO d. o. o. Grosuplje.

3.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI

3.2.1 Ovoj stavbe

Gradbeni ovoj stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus skupaj znaša 882,51 m2, od tega pripade 403,97 m2 zunanjim

stenam, 37,77 m2 oknom, 218,90 m2 strehi in 218,90 m2 tlom stavbe. Trenutna toplotna prehodnost , ki je

v nadaljevanju analizirana za vsak gradbeni element ovoja stavbe posebej, je visoka in ne ustreza aktualnim

predpisom o toplotni zaščiti po PURES 2010. Toplotna prehodnost je merilo za toplotne izgube in mora biti

čim manjša, če želimo, da je ovoj stavbe dobro toplotno izoliran.

Največje dovoljene toplotne prehodnosti posameznih elementov ovoja stavbe in ločilnih elementov delov

stavbe po pravilniku PURES 2010 so naslednje [7]:

zunanja stena in stena proti neogrevanim prostorom 0,28 W/m2K,

zunanja stena ter tla proti terenu 0,35 W/m2K,

tla nad zunanjim zrakom 0,30 W/m2K,

strop v sestavi ravne ali poševne strehe 0,20 W/m2K,

okna iz PVC ali lesa 1,30 W/m2K, vhodna vrata 1,60 W/m2K.

Vsi preračuni so bili narejeni s programskim paketom za izračun gradbene fizike URSA 4.0 in se nahajajo v

prilogi. Programski paket URSA 4.0 je namenjen projektantom, ki se ukvarjajo s preračuni toplotnih

karakteristik stavb in je zasnovan po metodologiji, ki jo predpisuje tehnična smernica TSG-1-004 Učinkovita


31/140

raba energije [1], kot sestavni del Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010, PURES 2010

[7]. Vse gradbene konstrukcije so povzete iz opazovanj in informacij s strani vzdrževalca. Gradbeni ovoj

objekta je bil fizično izmerjen in na podlagi teh meritev je bil izdelan model na sliki 13

Slika 13. Model ovoja OŠ Stična, PŠ Ambrus

3.2.1.1 Zunanje stene

Zunanje stene predstavljajo velik delež ovoja stavbe, zato ima njihova toplotna prehodnost pomemben

vpliv pri celotnih toplotnih izgubah. V tabeli 16 je podana materialna sestava zunanjih sten, njihova

debelina ter pripadajoča toplotna prevodnost .

Tabela 16. Materialna sestava in toplotna prehodnost zunanjih sten

ZUNANJA STENA

Material Toplotna prevodnost [W/mK] Debelina [mm]

Zunanji apneni omet 0,81 10

Polna opeka 0,47 580

Notranji apneni omet 0,81 10

Toplotna prehodnost [W/m2K] 0,70

Materialna sestava sten stavbe, kakršno smo privzeli v izračunu gradbene fizike, je zaradi projektne

dokumentacije pridobljenih na podlagi opazovanj in pogovoru z vzdrževalcem. Vrednosti trenutnih

toplotnih prehodnosti zunanjih sten stavbe ni ustrezna, saj presega dovoljenih vrednosti po pravilniku

PURES 2010 [7], ki za to kategorijo ovoja dovoljuje maksimalno toplotno prehodnost 0,28 W/m2K.


32/140

Na sliki 14 je prikazan termogram iz termografskega poročila, ki je priložen EP, iz katerega je razvidna

relativno visoka površinska temperatura ovoja ter linijski toplotni mostovi in s tem visoke toplotne izgube

skozi ovoj stavbe.

Slika 14. Termogram ovoja stavbe (zahodna stran objekta).

3.2.1.2 Stene v kleti

V tabeli 17 je podana materialna sestava sten v kletnih prostorih, njihova debelina ter pripadajoča toplotna

prevodnost . Ker so vse stene v kleti v neposrednem stiku s terenom ima njihova toplotna prehodnost

velik vpliv na toplotne izgube stavbe.

Tabela 17. Materialna sestava zunanjih sten v kletnih prostorih

STENE V KLETI


Apnena malta 0,81 10



3.2.1.3 Streha stavbe

Streha stavbe je sestavljena iz enega dela. Kritina je sestavljena iz opečnatih strešnikov. Streha je brez

izolacije, vendar so spoji dobro zatesnjeni z manjšimi prezračevalnimi odprtinami. Zaradi tega se strop proti

podstrešju, v programskemu paketu URSA 4.0, lahko obravnava kot izgube proti neogrevanemu prostoru.

Zaradi neogrevanega podstrešja, se strop proti podstrešju obravnava kot streha privzetega modela za

izračun toplotnih izgub. Materialna sestava stropa proti podstrešju, ki je privzeta v gradbeni fiziki, je

povzeta po opazovanjih in informacijah s strani vzdrževalca in je predstavljena v tabeli18.


33/140

Ravno tako je problematična vrednost toplotne prehodnosti, saj presega maksimalno dovoljeno vrednost,

ki za to vrsto konstrukcije po PURES 2010 [7] dovoljuje 0,20 W/m2K.

Tabela 18. Materialna sestava in toplotna prehodnost stropa proti podstrešju

STROP PROTI PODSTREŠJU

Material Toplotna prevodnost

[W/mK]

Debelina [mm]

Mavčna malta na trstiki 0,47 30

Les – smreka, bor 0,14 150

Pesek, suh 0,58 200

Cementni estrih 1,40 140


3.2.1.4 Tla

V tabeli 19 so prikazane vrednosti toplotnih prehodnosti tal stavbe, ki so ravno tako višje od maksimalno

dovoljenih po PURES, ki dovoljuje vrednost 0,35 W/m2K za tla nad terenom in tla proti neogrevanim

prostorom.

Tabela 19. Toplotna prehodnost tal stavbe


[W/mK]

Debelina [mm]

TLA PROTI KLETI

Parket 0,21 10


Pesek, suh 0,58 200



TLA NA TERENU

Parket 0,21 10


Pesek, suh 0,58 200


3.2.1.5 Okna

Tabela 20 prikazuje celotno površino oken na objektu in njihove karakteristike. Zasteklitev prostorov je

izvedena z okni z lesenimi okvirji in dvojnim steklom. Toplotno prehodnost oken smo tako ocenili na

vrednost 2,30 W/m2K [8], kar ne zadostuje pogojem po pravilniku PURES 2010, ki dovoljuje PVC ali lesena


34/140

okna z največjo toplotno prehodnostjo 1,30 W/m2K in 1,60 W/m2K. Slika 15 prikazuje topla mesta okoli

oken in na fasadi z zunanje strani objekta, kar kaže na klasične toplotne mostove in s tem večje toplotne

izgube.

Tabela 20. Toplotna prehodnost in skupna površina oken

Skupna površina

[m2]

Faktor prepustnosti sončnega

obsevanja [/]

Toplotna prehodnost

[W/m2K]

37,77 0,30 2,30

Slika 15. Termogram oken z zunanje strani.

Slika 16. Termogram oken z notranje strani.

Slika 16 prikazuje linijske toplotne mostove na stiku med okvirjem okna in zidu ter izgube samih okenskih

okvirjev z notranje strani objekta. S slike 15 se na prvi pogled lepo vidi tudi vpliv senčil na manjše toplotne

izgube, pri čemer pa imajo materiali senčil in okna okvirja drugačno emisivnost, ki je parameter, ki je

ključnega pomena za natančnost meritve površinske temperature s termografijo. Brez natančnih meritev

oziroma nastavitev emisivnosti na termokameri zgornje trditve o učinkovitosti senčil žal ne moremo

splošno potrditi, čeprav splošno velja, da senčila zmanjšujejo toplotne izgube in dobitke. S termograma, ki


35/140

je posnet v notranjosti stavbe, se vidi toplotni most in vdor hladnega zraka skozi površine okenskega okvirja

in zasteklitve, ki posledično ohlaja prostore.

3.2.1.6 Vrata

V tabeli 21 je prikazana površina in toplotna prehodnost vhodnih vrat objekta.

Tabela 21. Toplotna prehodnost vhodnih vrat

Površina [m2] Toplotna prehodnost [W/m2K]

2,93 2,00

3.2.2 Potrebna toplota za ogrevanje stavbe in pripravo STV

Potrebna toplota za ogrevanje stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, upošteva tako toplotne izgube kot toplotne

dobitke. Izračun gradbene fizike s programskim paketom URSA 4.0 je pokazal, da znaša letna potrebna

toplota za ogrevanje celotne stavbe na enoto ogrevalne površine v trenutnem stanju gradbene

fizike in ob upoštevanju obratovalnih karakteristik okvirno 35,49 MWh/a oziroma 81,06 kWh/m2a.

Izračun gradbene fizike in preračun, skladen s tehnično smernico TSG-1-004, je pokazal, da letna potrebna

toplota za pripravo sanitarne tople vode (STV) , ki se pripravlja z lokalnimi električnimi grelci, znaša

5637,70 kWh/a oziroma 12,88 kWh/m2a. Potrebno toploto za pripravo STV smo določili na podlagi

vrednosti iz tehnične smernice TSG-1-004 Učinkovita raba energije [1], ki predpisuje 170 Wh/m2d za šolo

brez tušev. Ocenjujemo, da je tudi ta raba relativno visoka in da je dejanska raba nekoliko nižja od

izračunane, saj je v poletnih mesecih, šola zaprta.

Skupna računska raba toplote za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode je torej 41,12 MWh/a. Pri tem

je izračun, skladen s tehnično smernico TSG-1-004 pokazal, da z upoštevanjem izgub razvodnega sistema,

ogrevalnega sistema ter kotla, skupna primarna energija za ogrevanje in pripravo STV znaša 83,54 MWh/a.

Pri tem je upoštevani faktor pretvorbe dovedene v primarno energijo za kurilno olje 1,1 in za električno

energijo 2,5. To pomeni, da se v stavbo dovede 62,88 MWh/a dovedene energije s kurilnim oljem in

5748,87 kWh/a z električno energijo.

Glede na podatke o rabi ELKO v zadnjem obdobju, potrebuje celotna stavba letno v povprečju 5923,33 l

ELKO, kar ustreza vrednosti 59,71 MWh končne energije. Razlika med izračunano in dejansko rabo energije

je torej majhna. Razliko predpisujemo predvsem razlikam med pridobljenimi podatki in dejanskim stanjem,

saj smo sestavo večino konstrukcij ocenili na podlagi razpoložljivih informacij s strani vzdrževalca objekta

ter nekoliko nižji rabi energije za pripravo STV od računane po TSG-1-004. Prav tako na odstopanje vpliva

neenakomerno dobavljena količina kurilnega olja, saj se je poraba računala na podlagi računov

dobavljenega kurilnega olja in ne na podlagi dejanske rabe. Tako prinaša veliko odstopanje leto 2012, kjer

je bila količina dobavljenega kurilnega olja za več kot 1000 l manj v primerjavi z letom 2011. Prav tako se je

opazilo povečanje, v količini dobavljenega kurilnega olja, v prvi polovici leta 2013. Podatkov za leto 2013 se

v izračunih ni upoštevalo, saj so bili pridobljeni samo za prvo polovico leta.


36/140

Izračun gradbene fizike trenutnega stanja stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, je pokazal, da znašajo celotne

transmisijske toplotne izgube :

= 683,75 W/K. Skozi ovoj stavbe so izgube 60,72 MWh/a oziroma 138,68 kWh/m2a.

V tabeli 22 so prikazane vrednosti transmisijskih toplotnih izgub skozi posamezne elemente ovoja stavbe.

Tabela 22. Transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe

Element ovoja Toplotna prehodnost

[W/m2K]

1

Površina

[m2]

Transm. izgube

[W/K]

IZGUBE SKOZI ZUNANJE POVRŠINE LD

Zunanje stene 0,71 403,97 288,64

Strop proti podstrešju 0,55 218,90 119,48

Stena v kleti 0,91 88,32 28,59

Okna 2,30 37,77 86,87

Vhodna vrata 2,00 2,93 5,86

IZGUBE SKOZI TLA NA TERENU LS

Tla na terenu 1,58 162,70 107,22

tla na neogrevane prostore 0,51 56,24 28,59

Toplotni most1 / / 54,78

1Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosti celotnega ovoja ∆U=0,06 W/m2K.

3.2.2.1 Izgube zaradi prezračevanja

Vsota prezračevalnih izgub zaradi naravnega prezračevanja ter infiltracije zraka skozi netesnosti

okenskih in vratnih okvirjev znaša:

= 166,71 W/K. Zaradi prezračevanja rabimo 14,80 MWh/a oziroma 33,81 kWh/m2a.

Pri izračunu prezračevalnih izgub je privzeto:

vrednost izmenjave zraka 0,4 izmenjave na uro,

prezračevanje – infiltracija, brez vračanja odpadne toplote (rekuperacije),

prezračevalna prostornina stavbe 1225,84 m3.

3.2.2.2 Skupne izgube toplote

Vsota vseh transmisijskih in prezračevalnih izgub toplote predstavlja skupne toplotne izgube .

Vrednost skupnih toplotnih izgub znaša:

= 850,47 W/K. Skupne toplotne izgube znašajo 75,52 MWh/a oziroma 172,50 kWh/m2a.


37/140

3.2.2.3 Toplotni dobitki

Pri izračunu toplotnih dobitkov so upoštevani notranji toplotni dobitki naprav, razsvetljave ter uporabnikov

objekta in toplotni dobitki sončnega obsevanja skozi okna.

Izračunana vrednost toplotnih dobitkov je torej vsota dobitkov sončnega sevanja v ogrevalni sezoni

( = 5674,00 kWh/a oziroma 12,9 kWh/m2a) in notranjih toplotnih dobitkov ( = 29,01 MWh/a oziroma

66,26 kWh/m2a). Pri notranjih toplotnih dobitkih je predpostavljena toplotna moč toplotnih dobitkov

4650 W. Pri seštevku toplotnih dobitkov je potrebno upoštevati tudi vrnjene toplotne izgube sistemov, ki

po izračunu gradbene fizike znašajo 1125,15 kWh/a oziroma 2,57 kWh/m2a.

Specifična moč toplotnih dobitkov je bila določena na podlagi števila otrok, ki obiskujejo šolo, njihove

predvidene aktivnosti ter s tem predvidene oddaje toplote. Toplotne dobitke otrok smo ocenili na podlagi

aktivnosti. Ocenjena povprečna aktivnost otrok v šoli znaša 1,2 met (1 met=58,2 W/m2 površine človeškega

telesa). Z oceno površine teles, ki jo predpisuje Du Boisova enačba [2], to pomeni okoli 63 W oddaje za

otroka v šoli. Po podatkih je v šoli 50 otrok, torej so skupni dobitki 3150 W.

Vrednost vseh toplotnih dobitkov na leto znaša:


3.2.3 Končna energija potrebna za delovanje stavbe

Končna energija, ki je potrebna za delovanje stavbe , je vsota dovedene energije za ogrevanje stavbe

, dovedene energije za pripravo sanitarne tople vode in letne rabe električne energije za

razsvetljavo ter druge pomožne električne porabnike stavbe . Podrobna analiza skupne rabe

energije stavbe po letih je predstavljena v poglavju 2.4.

Po izračunih gradbene fizike objekta, dovedene energije za delovanje stavbe znašajo:

= 62,89 MWh/a oziroma 143,64 kWh/m2a,



= 566,28 kWh/a oziroma 1,29 kWh/m2a.

Dovedena energija za razsvetljavo je ocenjena glede na število obratovalnih ur stavbe in upoštevanja

faktorja istočasnosti in predstavlja majhen del celotne letne rabe električne energije, ki v povprečju zadnjih

treh let znaša 1,50 kWh oziroma 3,43 kWh/m2a.

Končna oziroma skupna dovedena energija, ki je potrebna za delovanje stavbe znaša = 70,70 MWh/a

oziroma 161,49 kWh/m2a.


38/140

3.3 ENERGETSKA IZKAZNICA OBJEKTA

Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje

energetske učinkovitosti. Obstajata dve vrsti izkaznic; računska in merjena energetska izkaznica. V računski

energetski izkaznici so prikazani trije vidiki energijske učinkovitosti – toplotna zaščita ovoja objekta vključno

z arhitekturno zasnovo in umestitvijo stavbe v prostor, kar izkazuje potrebno toploto za ogrevanje stavbe,

končna raba vse energije, potrebne za njeno delovanje in emisije CO2, ki jih objekt oddaja v ozračje. Pri

merjeni energetski izkaznici je bistvo prikaz rabe energije, namenjene za pretvorbo v toploto ter prikaz rabe

električne energije in emisij CO2. Merjena energetska izkaznica se določi na podlagi meritev rabe energije,

vsi podatki pa se nanašajo na triletno povprečje.

V celoti je informativna računska energetska izkaznica stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus prikazana in podana kot

priloga energetskemu pregledu, v tem delu pa so prikazani le kazalniki izkaznice (slika 17).

Slika 17. Kazalniki računske energetske izkaznice stavbe


39/140

3.4 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV

Glede na analizo energetskih tokov v stavbi, energetsko varčevalni potencial predstavlja sanacija zunanjih

sten, tal, strehe stavbe, prezračevalnega in ogrevalnega sistema stavbe ter sanacija sistema za oskrbo s

toplo sanitarno vodo (STV). Rezultate možnih prihrankov smo določili s pomočjo izračuna gradbene fizike in

tehnične smernice TSG-1-004, ki je dokumentu razširjenega energetskega pregleda priložen v prilogi. Pri

tem smo za vsak analizirani ukrep naredili preračune, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

3.4.1 Ovoj stavbe

Za določitev gradbeno-fizikalnih lastnosti elementov ovoja v primeru celovite energetske sanacije stavbe OŠ

Stična, PŠ Ambrus, vključno s stavbnim pohištvom, ter za izračun prihrankov energije glede na trenutno

stanje, smo za stavbo upoštevali priporočila pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010

(PURES 2010 [7]). S predlaganimi sanacijskimi ukrepi smo se zahtevam pravilnika poskušali čim bolj

približati. V nadaljevanju so na enak način, kot v predhodnem podpoglavju, podane karakteristike in

značilnosti zunanjega toplotnega ovoja stavbe po izvedbi energetske sanacije stavbe.

3.4.1.1 Zunanje stene

Tabela 23 prikazuje materialno sestavo zunanjih sten po energetski sanaciji. V sklopu sanacije je predvidena

dodatna obloga vseh zunanjih sten z 120 mm EPS s toplotno prevodnostjo 0,041 W/mK. S takim ukrepom

bi se toplotna prehodnost zunanjih sten iz dosedanjih 0,70 W/m2K zmanjšala na 0,23 W/m2.

Tabela 23. Materialna sestava zunanjih sten po sanaciji

ZUNANJA STENA


Pigmentna fasadna malta 0,70 10

Dodatni EPS 0,041 120





Zmanjšanje toplotne prehodnosti oziroma boljša toplotna izolativnost zunanjih sten celotne stavbe se tako

odraža predvsem na zmanjšanju transmisijskih toplotnih izgub skozi ovoj stavbe.

Ta ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za

21,57 MWh, kar znaša 2139 litrov ELKO na sezono.


40/140

3.4.1.2 Stene v kleti

Tabela 24 prikazuje materialno sestavo zunanjih sten kletnega prostora in toplotno prevodnost

posameznega materiala po sanaciji.

Tabela 24. Materialna sestava zunanjih sten kletnega prostora po sanaciji

STENE V KLETI




URSA XPS N-III-I 0,036 100


Predvidena obloga vseh zunanjih sten kletnega prostora z 100 mm ekstrudirnega polistirena URSA XPS s

toplotno prevodnostjo 0,036 W/mK se odraža predvsem na zmanjšanju transmisijskih izgub skozi ovoj

kletnih prostorov. S takim ukrepom bi se toplotna prehodnost zunanjih sten kletnega prostora iz

dosedanjih 0,91 W/m2K zmanjšala na 0,26 W/m2. Ta ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike,

pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za 192,01 kWh, kar znaša 19 litrov ELKO na sezono, saj se s

tem ukrepom izolira neogrevan prostor.

3.4.1.3 Tla

Tabela 25 prikazuje materialno sestavo tal nad terenom in tal proti kletnemu prostoru po sanaciji.

Tabela 25. Materialna sestava tal po sanaciji


[W/mK]

Debelina [mm]

TLA PROTI KLETI

Parket 0,21 10



Pesek, suh 0,58 200



TLA NA TERENU

Parket 0,21 10



Pesek, suh 0,58 200



41/140

V sklopu energetske sanacije stavbe je vključena sanacija celotnih tal stavbe. Glede na gradbeno sestavo tal,

se predlaga sanacijo sedanjih tlakov in položitev novih ter položitev dodatne toplotne izolacije debeline vsaj

90 mm za tla nad terenom in debeline 80 mm za tla nad kletjo. Tako bi se vrednost toplotne prehodnosti tal

iz dosedanjih 1,58 W/m2K znižala na 0,32 W/m2K za tla na terenu ter iz dosedanje vrednosti 1,01 W/m2K na

0,31 W/m2K za tla nad kletjo. Vrednosti toplotne prehodnosti bi tako bile skladne s pravilnikom PURES

2010, ki dovoljuje maksimalno vrednost 0,35 W/m2K.

Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije

za 14,91 MWh, kar znaša 1479 litrov ELKO na sezono.

3.4.1.4 Strop proti podstrešju

V tabeli 26 so prikazane vrednosti toplotnih prehodnosti stropa proti podstrešju po izvedeni energetski

sanaciji. V energetskem pregledu smo se opredelili za varianto sanacije, kjer smo predvideli položitev 14 cm

toplotne izolacije toplotne prehodnosti 0,04 W/mK na obstoječe podstrešje, ki s tem postane nepohodno.

Tabela 26. Toplotna prehodnost stropa proti podstrešju po sanaciji

STROP PROTI PODSTREŠJU


[W/mK]

Debelina [mm]

Mavčna malta na trstiki 0,47 30

Les – smreka, bor 0,14 150

Pesek, suh 0,58 200


URSA DF 40 0,04 140


Glede na dosedanje vrednosti toplotne prehodnosti stropa proti podstrešju, ki so prikazane v tabeli 18, se

vrednosti toplotnih prehodnosti po sanaciji zmanjšajo in so tako skladne s pravilnikom PURES 2010.

Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije

za 8,82 MWh, kar znaša 875 litrov ELKO na sezono.

3.4.1.5 Okna

V tabeli 27 so prikazane vrednosti toplotnih prehodnosti oken po sanaciji.

Tabela 27. Toplotna prehodnost stropa proti podstrešju po sanaciji

Skupna površina

[m2]

Faktor prepustnosti sončnega

obsevanja [/]

Toplotna prehodnost okvirja

[W/m2K]

Toplotna prehodnost

[W/m2K]

37,77 0,30 1,30 1,16


42/140

Predlagana okna imajo PVC okvirje in toplotno prehodnost 1,16 W/m2K. . S tem bi se toplotno prehodnost

oken izboljšala iz dosedanje vrednosti 2,30 W/m2K na 1,16 W/m2K. Ta ukrep bi tako, na podlagi izračuna

gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju rabe energije za 4,74 MWh, kar znaša 468 litrov ELKO na sezono.

3.4.1.6 Vrata

V sklopu sanacije stavbenega ovoja je predlagana tudi zamenjava vhodnih vrat z vrati katerih toplotno

prehodnostjo znaša 1,60 W/m2K. S tem bi se toplotno prehodnost vrat izboljšala iz dosedanje vrednosti

2,00 W/m2K na 1,60 W/m2K. Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k

zmanjšanju rabe energije za 133,21 kWh, kar znaša 13 litrov ELKO na sezono.

3.4.2 Prezračevanje

Kot je opisano v podpoglavju 2.5.2 je obstoječe prezračevanje stavbe izvedeno samo naravno in ni

nameščenih nobenih sistemov mehanskega prezračevanja. V sklopu energetske sanacije se primarno ne

predvideva nobenih ukrepov, ki bi pomembno vplivali na prezračevanje oziroma infiltracijo zunanjega

zraka. Vendar pa se bo, v sklopu sanacije oken in vhodnih vrat, vrednost urne izmenjave zaradi tesnejših

oken nekoliko spremenila. Ocenjujemo, da se bo infiltracija zmanjšala vsaj za 0,1 izmenjave na uro, kar

posledično pomeni, da bodo prezračevalne izgube po sanaciji zmanjšale za vrednost 41,67 W/K. Iz

dosedanje vrednosti 166,71 W/K se toplotne izgube zmanjšajo na 125,04 W/K po sanaciji, kar pripomore k

3700,30 kWh manjšim letnim izgubam toplote zaradi prezračevanja.

3.4.3 Potrebna toplota za ogrevanje po energetski sanaciji stavbe

Skupne toplotne izgube predstavljajo vsoto vseh transmisijskih izgub skozi ovoj stavbe ter toplotnih

prezračevalnih izgub, toplotne dobitke pa predstavlja vsota vseh notranjih in solarnih dobitkov.

Vrednost vseh toplotnih izgub stavbe po sanaciji znaša:

= 413,02 W/K, kar pomeni rabo energije 36,38 MWh/a oziroma 83,77 kWh/m2a.

Vrednost vseh toplotnih dobitkov stavbe po sanaciji znaša:


Po izračunu gradbene fizike, potrebna toplota za ogrevanje po energetski sanaciji tako znaša

3986,11 kWh na leto oziroma navedeno na enoto ogrevalne površine = 9,10 kWh/m2a, kar

pomeni, da bi se potrebna toplota za ogrevanje stavbe zmanjšala za 88,87 %.


43/140

3.4.4 Končna energija potrebna za delovanje stavbe po sanaciji gradbenega ovoja

Končna oziroma skupna dovedena energija, ki je potrebna za delovanje stavbe po sanaciji tako

znaša = 28.038,11 kWh/a oziroma 64,04 kWh/m2a, kar pomeni, da bi se dovedena energija, potrebna

za delovanje stavbe, zmanjšala za 60,4%.

Po izračunih gradbene fizike dovedene energije za delovanje stavbe znašajo:

Dovedena energija za ogrevanje: = 19,34 MWh/a oziroma 44,80 kWh/m2a.

Dovedena energija za pripravo STV: = 6781,87 kWh/a oziroma 15,49 kWh/m2a.

Dovedena energija za razsvetljavo: = 1500,00 kWh/a oziroma 3,42 kWh/m2a.

Dovedena pomožna energija: = 414,73 kWh/a oziroma 0,95 kWh/m2a.

3.4.5 Dodatni ukrepi za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje

3.4.5.1 Vgradnja termostatskih radiatorskih ventilov

Ukrep predvideva zamenjavo 17 obstoječih radiatorskih ventilov in zapiral, vključno s termostatskimi

glavami proti vandalizmu, pri čemer ocena vračilne dobe temelji na izvedbi ukrepa po energetski sanaciji

objekta. Naloga termostatskega ventila je, da izkorišča notranje in zunanje vire toplote ter samodejno

odpira in zapira pretok vode skozi grelno telo tako, da vzdržuje temperaturo v prostoru, ki je čim bliže želeni

vrednosti. Investicija v termostatske ventile se hitro povrne, saj lahko s pravilno uporabo le teh dosežemo

prihranke energije do 15 %. Po preračunu, skladnem s tehnično smernico TSG-1-004 Učinkovita raba

energije, bi ta ukrep, za sanirani objekt, tako pripomogel k zmanjšanju dovedene energije potrebne za

delovanje stavbe za 525,77 kWh.

3.4.5.2 Zamenjava kotla s kotlom na lesno biomaso in toplotno črpalko tipa zrak/voda

Glede na trenutno rešitev oskrbe s toploto stavbe OŠ Stična, PŠ Ambrus, ki iz kotlovnice s kotlom na ELKO

toplotne moči 50 kW, oskrbuje vse prostore stavbe, je energetsko varčevalni potencial v povečanju

izkoristka proizvedene toplote oziroma zmanjšanju stroškov energetske oskrbe. Po izvedeni sanaciji

energetskih sistemov ter sanaciji ovoja se bo, glede na izračun gradbene fizike, potreba po toploti bistveno

zmanjšala, s čimer se bo še znižal tudi izkoristek obstoječe kotlovnice. V smislu iskanja energetsko

varčevalnega potenciala pri oskrbi s toploto glede na dane možnosti in prostorske omejitve je smiselna

zamenjava obstoječega sistema s kotlom na lesno biomaso, ki se naveže na obstoječi razvodni sistem.

Zamenjava obstoječega kotla je smiselna le zaradi spremenjenega načina delovanja. Ob izvedbi predvidene

celovite energetske sanacije stavbe so skupne projektne toplotne potrebe za ogrevanje in pripravo STV

ocenjene na največ 15 kW. Za potrebe pokrivanja ogrevalnih potreb ocenjujemo, da bo z obstoječimi

ogrevali, pri temperaturnem režimu 55/45 °C brez težav dosežena projektna ogrevalna toplotna moč. Za

doseganje ustrezne regulacije ter boljšega izkoriščanja pridobljene toplote je v kotlovnici smiselna tudi

namestitev hranilnika toplote s prostornino 1000 l.


44/140

Obstoječ ogrevalni sistem je slabo hidravlično uravnotežen. Zato so lahko grelna telesa, ki so bližje obtočni

črpalki, toplejša od bolj oddaljenih. Da se zagotovi ustrezno bivalno udobje v najbolj oddaljenih prostorih,

se običajno poviša temperatura ogrevalne vode oziroma poveča moč obtočne črpalke, kar ima za posledico

pregrevanje prostorov in večjo rabo električne energije za pogon črpalke.

Ukrep za zmanjšanje rabe energije in izboljšanje bivalnega udobja je vzpostavitev kakovostne centralne in

lokalne regulacije ogrevanja, ki vključuje tudi hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema. Smiselna je

tudi zamenjava vseh klasične obtočne črpalke z elektronsko regulirano črpalko.

Ukrepi:

Obtočna črpalka z regulacijo tlaka

Pravilno dimenzionirana obtočna črpalka, ki obratuje v usklajeni povezavi z vsemi drugimi elementi

ogrevalnega sistema, je temeljni pogoj za pravilno delovanje ogrevalnega sistema. Obtočne črpalke so

dimenzionirane na najvišjo toplotno obremenitev ogrevalnega sistema. Pri delnih obremenitvah v

ogrevalni sezoni elektronsko regulirana črpalka v nasprotju z navadno črpalko ne povečuje tlaka takrat,

ko se pretok vode v sistemu zmanjšuje. To se doseže z znižanjem vrtljajev črpalke. S tem se lahko

prihrani znatna količina električne energije.

3.4.5.3 Sanitarna topla voda

Sanitarna topla voda se za potrebe kuhinje in sanitarij pripravlja lokalno. V sklopu energetske sanacije

stavbe predlagamo pripravo sanitarne tople vode v kombinaciji z ogrevanjem na lesno biomaso. Prav tako

se predlaga pripravo STV izven kurilne sezone s pomočjo sodobne toplotne črpalke tipa zrak/voda z močjo

2 kW, z integriranim zalogovnikom prostornine 300 l, na katerega je dodatno izvedena še navezava na

ogrevalni sistem s kotlom na lesno biomaso.

Po izračunu gradbene fizike in izračunu potrebne toplote za pripravo STV, ki je skladen s tehnično smernico

TSG-1-004 Učinkovita raba energije ter po osebnih izkušnjah ocenjujemo, da potrebna toplota za pripravo

sanitarne tople vode tudi po sanaciji znaša 12,88 kWh/m2a oziroma 5637,70 kWh na leto. Pri tem se

zavedamo, da je najverjetneje trenutna raba nekoliko nižja od izračunane.

V kolikor bi za pripravo sanitarne tople vode izven kurilne sezone uporabljali omenjeno toplotno črpalko

zrak/voda, bi ta lahko zagotovila 2134,07 kWh toplote oziroma okoli 40 % letne potrebne toplote za

pripravo STV, pri čemer bi za svoje delovanje rabila 331,20 kWh električne energije.

3.4.5.4 Končna energija potrebna za delovanje stavbe po sanaciji gradbenega ovoja in ogrevalnega

sistema

Končna oziroma skupna dovedena energija, ki je potrebna za delovanje stavbe po sanaciji tako

znaša = 25479,53 kWh/a oziroma 58,20 kWh/m2a.


45/140

Po izračunih gradbene fizike dovedene energije za delovanje stavbe znašajo:

Dovedena energija za ogrevanje: = 13,91 MWh/a oziroma 31,80 kWh/m2a.

Dovedena energija za pripravo STV: = 9,66 MWh/a oziroma 22,06 kWh/m2a.

Dovedena energija za razsvetljavo: = 1500,00 kWh/a oziroma 3,42 kWh/m2a.

Dovedena pomožna energija: = 409,09 kWh/a oziroma 0,93 kWh/m2a.


46/140

4 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

Razširjeni energetski pregled OŠ Stična, PŠ Ambrus je pokazal, da obstaja velik potencial za zmanjšanje rabe

energije v stavbi. Prihranke energije lahko zagotovimo z različnimi organizacijskimi in investicijskimi ukrepi.

Največ energije je možno privarčevati z boljšo toplotno zaščito ovoja stavbe, izolacijo podstrešja ter

sanacijo tal. Dodatne prihranke energije je splošno možno doseči zamenjavo ogrevalnega sistema,

učinkovito notranjo razsvetljavo in posodobitvijo regulacije ogrevalnega sistema. Prvi izmed ukrepov za

učinkovito rabo energije predstavljajo organizacijski ukrepi, ki lahko, pod pogojem pravilnega izvajanja,

doprinesejo k 60,40 % zmanjšanju rabe energije v stavbi.

4.1 ORGANIZACIJSKI UKREPI

4.1.1 Energetski menedžer stavbe in uvedba energetskega knjigovodstva

Osnovni organizacijski ukrepi so nujni za vzpostavitev uspešne implementacije ukrepov, ki vodijo k URE v

stavbi. V prvi fazi je potrebno znotraj organizacije določiti osebo, ki bo odgovorna za energetsko

učinkovitost v stavbi – energetski upravljavec in uvesti energetsko knjigovodstvo. Energetski upravljavec

skrbi za implementacijo in nadzor nad vsemi organizacijskimi ukrepi v stavbi. Skrbi tudi za motiviranje,

osveščanje in izobraževanje o učinkoviti rabi energije vseh akterjev v stavbi (zaposlenih in uporabniki).

Energetsko knjigovodstvo zajema spremljanje rabe energije in drugih energetskih kazalnikov, ugotavljanje

odstopanj od pričakovanih trendov rabe energije, odkrivanje vzrokov za odstopanja in spremljanje učinkov

izvajanja organizacijskih in tehničnih ukrepov URE v stavbi. Centralno energetsko knjigovodstvo je v fazi

razvoja že na ravni Občine Ivančna Gorica, kjer podatke upravlja energetski menedžer Občine Ivančna

Gorica. Lokalni energetski upravljavec bo imel dostop do vseh podatkov o rabi energije objekta in bo lahko s

tem imel nadzor nad rabo energije kot osnovo za organizacijske ukrepe. Osnova za uspešno implementacijo

ukrepov je torej dobro poznavanje obstoječega stanja, porabe energije in preteklih trendov.

4.1.2 Usposabljanje, osveščanje, izobraževanje in informiranje

Osveščanje ima velik pomen pri reševanju energetske neučinkovitosti v stavbah. V prvi vrsti morajo biti

vodstvo, energetski upravljavec in vzdrževalec, ki naj se dobro zavedajo pomena ukrepov in njihovega

pravilnega umeščanja v vsakodnevni delovni proces, pravilno strokovno usposobljeni in osveščeni, saj se

zmanjšanje rabe energije najprej začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo ukrepov. Šele nato

se začne izobraževanje in informiranje drugih uporabnikov šole – učencev. Informiranje in osveščanje

učencev naj obsega uvajanje izobraževalnih dejavnosti s področja učinkovite rabe energije v učne vsebine

ter izvajanje različnih izobraževalnih aktivnosti o uvajanju alternativnih virov energije (izobraževanje preko

ekošol, ekokvizi, izdaja priročnikov in drugih pripomočkov za učenje …). V ta namen se lahko dobi strokovna

pomoč pri energetskem menedžerju Občine Ivančna Gorica.


47/140

4.1.3 Predlogi za učinkovito rabo energije v stavbi

Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih stavbah je glavni poudarek na smiselnosti izvedbe

ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so ekonomsko popolnoma neupravičeni,

pri šolah in vrtcih je pomembna tudi visoka stopnja bivanjskega ugodja in zanesljivost ogrevanja.

V nadaljevanju je podanih nekaj splošnih osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za boljšo URE v stavbi:

- natančna regulacija temperature v prostorih,

- vgradnja ali zamenjava termostatskih ventilov na grelnih telesih z ustrezno nastavitvijo,

- kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi

stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na strežaj

odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno

odpremo ventile na ogrevalnih telesih,

- redno preverjanje tesnjenja oken in vrat,

- izkoriščanje naravne svetlobe v čim večji meri,

- redno očiščena okna in svetila,

- uporaba varčnih žarnic, kjer je le to primerno,

- ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru,

- izklapljanje raznih električnih naprav, ko se le-te ne uporabljajo,

- kontrola ali so pipe po uporabi zaprte in zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne

potrebujemo,

- redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali

pokvarjenih ventilov,

- vgradnja varčnih WC – kotličkov, ki imajo dve stopnji izplakovanja.


48/140

4.2 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV

4.2.1 Potrebna investicijska sredstva, možni prihranki energije in čas vračila

Vse ocene o prihrankih izhajajo iz trenutnega obstoječega stanja objekta. Prihrankov se ne more seštevati

skupaj. Skupen prihranek, v kolikor se izvede vse ukrepe, je manjši od seštevka tabele. Tabela 28 prikazuje

prihranek energije predviden za posamezen sanacijski ukrep, strošek tega ukrepa in predvideno vračilno

dobo.

Tabela 28. Investicijski ukrepi v stavbi OŠ Stična, PŠ Ambrus (vsi stroški so navedeni brez DDV)

Ukrep Prihranek

toplote [MWh]

Prihranek

el.ener.

[MWh]

Strošek

ukrepa [€]

Vračilna

doba

[let]*

Prioriteta

1 Sanacija zunanjih sten 21,57 / 18.200 8,4 1

2 Sanacija sten v kleti 0,19 / 4.000 / 1

3 Sanacija tal 14,91 / 5.500 3,7 1

4 Sanacija stropa proti podstrešju 8,82 / 5.500 6,2 1

5 Zamenjava oken 4,74 / 4.800 10,1 1

6 Zamenjava vhodnih vrat 0,13 / 1.200 / 1

7 Vgradnja termostatskih radiatorskih

ventilov 0,53 / 1.000,00 18,7 1

8

Zamenjava kotla z novim na lesno

biomaso in s toplotno črpalko tipa

zrak/voda za pripravo STV

5,2 6,4 15.000,00 13,5 1

*Vračilna doba je ocenjena na podlagi cene stroškov ukrepa brez DDV-ja in trenutni ceni energentov, ki

vključuje DDV.

1. V sklopu sanacije je predvidena dodatna obloga vseh zunanjih sten z 120 mm EPS s toplotno

prevodnostjo 0,041 W/mK. S takim ukrepom bi se toplotna prehodnost zunanjih sten iz dosedanjih

0,70 W/m2K zmanjšala na 0,23 W/m2. Ta ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel

k zmanjšanju letne rabe energije za 21,57 MWh. Specifična ocenjena vrednost teh del znaša povprečno

45 €/m2 površine zunanje stene. V oceni stroškov so poleg opreme in materialov zajeta vsa gradbena in

obrtniška dela (92 %), priprava projektne dokumentacije (6,5 %) in gradbeni nadzor (1,5 %).

2. Predvidena obloga vseh zunanjih sten neogrevanega kletnega prostora s 100 mm ekstrudirnega

polistirena URSA XPS s toplotno prevodnostjo 0,036 W/mK se odraža predvsem na zmanjšanju

transmisijskih izgub skozi ovoj kletnih prostorov. S takim ukrepom bi se toplotna prehodnost zunanjih

sten kletnega prostora iz dosedanjih 0,91 W/m2K zmanjšala na 0,26 W/m2. Ta ukrep bi tako, na podlagi

izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za 192,01 kWh. Specifična

ocenjena vrednost teh del znaša povprečno 45 €/m2 površine zunanje stene. V oceni stroškov so poleg

opreme in materialov zajeta vsa gradbena in obrtniška dela (92 %), priprava projektne dokumentacije

(6,5 %) in gradbeni nadzor (1,5 %). Ta sanacija bi se izvajala hkrati s sanacijo hidroizolacije.


49/140

3. V sklopu energetske sanacije stavbe je vključena sanacija celotnih tal stavbe. Glede na gradbeno

sestavo tal, se predlaga sanacijo sedanjih tlakov in položitev novih ter položitev dodatne toplotne

izolacije debeline vsaj 90 mm za tla nad terenom in debeline 80 mm za tla nad kletjo. Tako bi se

vrednost toplotne prehodnosti tal iz dosedanjih 1,58 W/m2K znižala na 0,32 W/m2K za tla na terenu ter

iz dosedanje vrednosti 1,01 W/m2K na 0,31 W/m2K za tla nad kletjo. Vrednosti toplotne prehodnosti bi

tako bile skladne s pravilnikom PURES 2010, ki dovoljuje maksimalno vrednost 0,35 W/m2K. Sanacijski

ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za

14,91 MWh. Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal znaša 25 €/m2, v kar

pa niso vključeni stroški finalizacije poda.

4. V sklopu sanacije je predlagana položitev izolacijskega filca URSA DF 40, debeline 140 mm, na tla

podstrešja. S tem bi se toplotno prehodnost stropa proti podstrešju izboljšala iz dosedanje vrednosti

0,58 W/m2K na 0,19 W/m2K. Vrednosti toplotne prehodnosti bi tako bile skladne s pravilnikom PURES

2010, ki dovoljuje max. vrednost 0,20 W/m2K. Sanacijski ukrep bi tako, na podlagi izračuna gradbene

fizike, pripomogel k zmanjšanju letne rabe energije za 8,82 MWh v primerjavi z dosedanjim stanjem.

Ocenjena investicija v ukrep vgradnje dodatne toplotne izolacije tal podstrešja znaša 25 €/m2, vendar

pa je potrebno opozoriti, da s tem ukrepom postane podstrešje nepohodno.

5. V sklopu sanacije je predlagana zamenjava oken z okni s PVC okvirji in toplotno prehodnostjo

1,16 W/m2K. S tem bi se toplotno prehodnost oken izboljšala iz dosedanje vrednosti 2,30 W/m2K na


letne rabe energije za 4,74 MWh v primerjavi z dosedanjim stanjem. Specifična ocenjena vrednost teh

del znaša povprečno 125 €/m2 površine okna.

6. V sklopu sanacije je predlagana zamenjava vhodnih vrat z vrati katerih toplotno prehodnostjo znaša

1,60 W/m2K. S tem bi se toplotno prehodnost vrat izboljšala iz dosedanje vrednosti 2,00 W/m2K na


letne rabe energije za 133,21 kWh v primerjavi z dosedanjim stanjem. Ocenjena vrednost zamenjave

vrat znaša 1.200 €.

7. Ukrep predvideva zamenjavo 17 obstoječih radiatorskih ventilov in zapiral, vključno s termostatskimi

glavami proti vandalizmu, pri čemer ocena vračilne dobe temelji na izvedbi ukrepa po energetski

sanaciji objekta.

8. Ukrep predvideva zamenjavo obstoječega kotla na ELKO s kotlom na lesno biomaso, toplotne moči 15

kW, vključno s hranilnikom ogrevne vode s prostornino 1000 l, elektro krmilno omaro, priključitvijo

elektroporabnikov z ustreznimi vodniki in zagonom opreme, ter 300 l toplotno črpalko tipa zrak/voda za

pripravo STV. Poleg tega je v ukrepu zajeta še demontaža obstoječega kotla, zalogovnika sanitarne

tople vode, raztezne posode, črpalk, ventilov ter vseh cevovodov v kotlovnici in obstoječe elektro

opreme kot tudi projektiranje in nadzor. Pri izračunu enostavne vračilne dobe sta upoštevani trenutni

specifični ceni ELKO in električne energije, ob predpostavki letnega grelnega števila TČ 2,5. V oceni

stroškov je zajeto še projektiranje (6%) in nadzor (1,5%).


50/140

4.3 INFORMATIVNA ENERGETSKA IZKAZNICA SANIRANEGA OBJEKTA

Slika 18 prikazuje kazalnike računske energetske izkaznice OŠ Stična, PŠ Ambrus po sanaciji gradbenega

ovoja in sanaciji ogrevalnega sistema.

Slika 18. Kazalniki računske energetske izkaznice sanirane stavbe


51/140

5 LITERATURA

1. RS, Ministrstvo za okolje in prostor. Tehnična smernica TSG-1-004:2010: Učinkovita raba energije. [Elektronski] http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/TSG-01-004_2010.pdf.

2. Muhič, Simon. Prenos toplote in snovi v stavbah za študente FVITES. Novo mesto : Fakulteta za visoke tehnologije in sisteme, 2011.

3. RS, Ministrstvo za okolje in prostor. Metodologija izvedbe energetskega pregleda. Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor, 2007.

4. Geodetska uprava Republike Slovenije. Javni vpogled v podatke o nepremičninah . [Elektronski] http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.19483349816755335#.

5. RS, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija za učinkovito rabo energije. Ekstra lahko kurilno olje v gospodinjstvu. Zbirka informativnih listov UČINKOVITA RABA ENERGIJE. [Elektronski] http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/IL1-15.PDF.

6. SPL d.d. ENERGIJSKO ŠTEVILO, OZ. KAKO ENERGIJSKO VARČNO STAVBO IMAMO? [Elektronski] http://www.spl.si/uploads/EnergijskoStevilo.pdf.

7. Uradni list RS številka 52/2010. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. [Elektronski] avgust 2013. http://www.uradni-list.si/1/content?id=98727.

8. Šijanec Zavrl, Marjana in Tomšič, Miha. Energetsko učinkovita zasteklitev in okna. AURE. [Elektronski] 1999. http://www.aure.gov.si/eknjiznica/V8-zasteklitev.pdf. ISBN 961-90618-3-7.


52/140

6 PRILOGA 1: TERMOGRAFSKO POROČILO

SimTec, Dr. Simon Muhič s. p.

Stična 113, 1295 Ivančna Gorica, Slovenia

Tel: +386 599 269 56

Fax: +386 599 669 56

E-mail: [email protected]

http://www.simtec.si

TERMOGRAFSKO POROČILO Osnovna šola Stična, podružnična šola Ambrus

Poročilo št. P008-13-SM

Naročnik: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8

1295 Ivančna Gorica Avtorji: Izr. prof. dr. Simon Muhič, univ. dipl. inž. Jure Glavič, univ. dipl. inž. Datum: 28. 11. 2013 Dr. Simon Muhič DIREKTOR

mailto:[email protected]


2/20

VSEBINA 1 UVOD .......................................................................................................................................................... 4

2 TERMOGRAFSKA ANALIZA IN POTEK SNEMANJA ....................................................................................... 4

3 REZULTATI .................................................................................................................................................. 5

3.1 TERMOGRAM ŠT. 1: FASADA SEVER ................................................................................................... 6

3.2 TERMOGRAM ŠT. 2: FASADA ZAHOD (1/4) ........................................................................................ 7



3.5 TERMOGRAM ŠT. 5: FASADA ZAHOD (4/4) ...................................................................................... 10

3.6 TERMOGRAM ŠT. 6: FASADA JUG, FASADA VZHOD ......................................................................... 11

3.7 TERMOGRAM ŠT. 7: FASADA JUG (1/4) ............................................................................................ 12

3.8 TERMOGRAM ŠT. 8: FASADA JUG (2/4) ............................................................................................ 13

3.9 TERMOGRAM ŠT. 9: FASADA ZAHOD (3/4) ...................................................................................... 14

3.10 TERMOGRAM ŠT. 10: FASADA ZAHOD (4/4) .................................................................................... 14

3.11 TERMOGRAM ŠT. 11: FASADA VZHOD ............................................................................................. 15

3.12 TERMOGRAM ŠT. 12: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (1/5) ............................................................. 16





3.17 TERMOGRAM ŠT. 17: NOTRANJOST OBJEKTA (1/2) ......................................................................... 18

3.18 TERMOGRAM ŠT. 18: NOTRANJOST OBJEKTA (2/2) ......................................................................... 19

4 ZAKLJUČEK ................................................................................................................................................ 20


3/20

KAZALO SLIK: Slika 1. Ortofoto posnetek OŠ Stična, PŠ Ambrus s prikazanimi mesti snemanja. .............................................................. 4

KAZALO TABEL: Tabela 1. Podatki o uporabljeni merilni opremi. ................................................................................................................. 5 Tabela 2. Vremenske razmere med termografijo. ............................................................................................................... 5


4/20

1 UVOD

Izvedli smo termografijo zunanjosti objekta OŠ Stična, PŠ Ambrus. Namen termografskega snemanja je bil

pridobiti informacije o zunanji površinski temperaturi fasade ter identificirati šibka mesta (toplotne

mostove) na zunanjem ovoju stavbe. V ta namen smo posneli zunanjo fasadno površino stavbe iz mest in v

smeri kot prikazuje Slika 1.

Slika 1. Ortofoto posnetek OŠ Stična, PŠ Ambrus s prikazanimi mesti snemanja.

2 TERMOGRAFSKA ANALIZA IN POTEK SNEMANJA Termografska analiza objektov je učinkovita metoda odkrivanja toplotnih nepravilnosti in pomanjkljivosti

ovoja gradbene konstrukcije. Obodni elementi objektov se analizirajo v obdobju nizkih zunanjih temperatur,

ko so objekti ogrevani. Zaradi temperaturnega gradienta med notranjostjo objekta in okolico se skozi obod

pojavi toplotni tok, ki je odvisen od toplotne upornosti konstrukcije ter toplotne prestopnosti na notranji in

zunanji površini (toplotna prehodnost [W/(m2K)]). Na delih objekta, kjer je toplotna prehodnost večja, je

večji tudi toplotni tok skozi obod, s tem pa so na teh mestih višje tudi površinske temperature na zunanji,

hladni strani objekta.

S termografsko analizo zunanjosti objekta se odkriva predvsem pojav toplotnih mostov in mesta zračne

netesnosti objekta, saj izhajanje toplega zraka iz notranjosti povzroči povišanje temperature na zunanjih

površinah. V primeru izvajanja termografske analize v notranjosti objekta pa se poleg tega zaznajo še vdori

hladnega zraka, ki povzročijo znižanje površinske temperature sten.

Termografska analiza omogoča na osnovi zaznavanja površinske temperature ovoja stavbe določanje

površinskih toplotnih tokov iz stavbe na okolico. Površinska temperatura je odvisna od fizikalnih lastnosti


5/20

površine (emisivnost), temperature okolice in lastnosti atmosfere (relativna vlažnost zraka) med

opazovanim predmetom in termografsko kamero.

Snemanje smo izvedli s termografsko kamero FLIR E30bx, novembra 2013 v jutranjem času med 6:35 in

6:55 h. Vremenske razmere so bile ustrezne, temperatura zraka v času snemanje je bila med -4,5 in -3,5 °C,

relativna vlažnost 90% in hitrost vetra manjša od 0,5 m/s ob jasnem nebu. Snemani objekt je bil ustrezno

ogrevan na temperaturo notranjosti okoli 20°C, s čimer je bila zagotovljena temperaturna razlika približno

20 °C med notranjo in zunanjo temperaturo zraka. Snemanje je bilo izvedeno na zatečenem stanju objekta,

s posledičnimi omejitvami dostopa in kakovosti snemanja.

Tabela 1. Podatki o uporabljeni merilni opremi.

Termografska kamera FLIR E30bx

Toplotna ločljivost < 0,1°C pri 30°C

Vrsta zaznavala FPA nehlajeni mikrobolometer

Ločljivost zaznavala 160 × 120 točk

Merilna točnost ± 2°C ali ± 2% merjene vrednosti

Tabela 2. Vremenske razmere med termografijo.

Temperatura zraka -4,5 do -3,5 °C

Relativna vlažnost zraka 90 %

Hitrost vetra < 0,5 m/s

3 REZULTATI

Za različne pozicije snemanja so predstavljeni termogrami skupaj z vrisanimi: lokalno točko (Sp), površino

(Ar) in linijo temperature (Li). Parametri vrisane točke, površine in linije so predstavljeni pod samim

termogramom v grafu in tabeli. V tabeli so prikazani še osnovni parametri termografske analize (emisivnost,

relativna vlažnost in temperatura zraka). Za vrisano točko je v tabeli predstavljena površinska temperatura

na mestu točke, za površino pa srednja vrednost in maksimalna vrednost temperature znotraj narisane

površine. Za vrisano linijo je v tabeli predstavljena maksimalna in minimalna vrednost površinske

temperature objekta vzdolž narisane linije. V grafu pod termogramom je prikazana površinska temperatura

vzdolž narisane linije z začetkom na mestu točkovne oznake linije. Vsakemu termogramu je dodan

pripadajoči posnetek dela objekta v vidnem spektru, iz katerega je boljše razvidna posneta površina.


6/20

3.1 TERMOGRAM ŠT. 1: FASADA SEVER

Datum 28.11.2013

Čas posnetka 6:45:45

Sp1

Li2

A r1

Li3

Li1

-20.0

15.0 °C

-10

0

10

Emisivnost 0,92

Zunanja temperatura -4,0 °C

Relativna vlažnost 90,0 %

Li1 Max. Temperatura 0,2 °C



Li1 Min. Temperatura -8,8 °C



Ar1 Povprečna temperatura

-0,7 °C

Ar1 Max. Temperatura 2,2 °C

Komentar:

Pogled na severno fasado objekta, mesto snemanja 1. Iz termograma je lepo razvidna razlika med levo in

desno stranjo severne stene, kjer se nahajajo učilnice, ter srednjim delom, kjer se nahajajo sanitarije in

stopnišče. Potek temperature na liniji Li3 prikaže temperaturno razliko med omenjenimi deli stavbe.

Maksimalna temperatura Li3 je tako 3,7 °C, medtem ko je minimalna temperatura enaka -6,3 °C. Liniji Li1 in

Li2 prikazujeta potek temperaturne spremembe preko medetažne plošče ter okenskih površin, kjer je

najvišja izmerjena površinska temperatura enaka 0,2 oz. 6,2 °C. Na označenem območju Ar1 so prikazani

izrazitejši toplotni mostovi v zgornjem delu oken. Najvišja temperatura v tem območju znaša 2,2 °C .


7/20

3.2 TERMOGRAM ŠT. 2: FASADA ZAHOD (1/4)

Datum 28.11.2013


Sp1

A r1

Li1

Li2

-20.0

15.0 °C

-10

0

10

Emisivnost 0,92








1,5 °C


Komentar:

Pogled na zahodno fasado objekta, mesto snemanja 2. Na prikazanem delu fasade so opazni izrazitejši

toplotni mostovi na zgornjem robu oken, kjer je na označenem območju Ar1 povprečna temperatura 1,5 °C.

Maksimalna temperatura na omenjenem območju se nahaja v zgornjem delu okna in znaša 5,4 °C. Vzdolž

linije Li1 je opazen izrazit temperaturni gradient preko vogalnega stika vzhodne in severne stene, pri čemer

je najvišja temperatura enaka 5,4 °C. Vzdolž Li2 ni opaznih izrazitejših temperaturnih gradientov,

maksimalna temperatura na tem delu fasade znaša 1,8 °C, medtem ko je najnižja temperatura -0,6 °C.


8/20


Datum 28.11.2013


Li1 Sp1

-20.0

15.0 °C

-10

0

10

Emisivnost 0,92




Li1 Min. Temperatura 1,1 °C

Komentar:

Na termogramu, snemanem na poziciji 2, so vidne transmisijske izgube električne energije na področju

cokla in toplotni most na vogalu zahodne in severne stene. Linija Li1 prikazuje spremembe temperature

preko toplotnega mostu, ki je posledica geometrijske spremembe zunanjega ovoja.


9/20


Datum 28.11.2013


Sp1

Li2

A r1Li3

Li1

-20.0

15.0 °C

-10

0

10

Emisivnost 0,92










-0,8 °C


Komentar:

Pogled na zahodno fasado objekta, mesto snemanja 3. Na prikazanem delu fasade ni opaznih zelo izrazitih

toplotnih mostov preko temperaturnih linij Li2 in Li3. Temperaturna linija Li1 prikazuje spremembo

temperature med etažami. Na termogramu se lepo vidi razlika med ogrevanima spodnjima nadstropjema in

neogrevanim podstrešjem, kjer je najnižja temperatura -4,5 °C. Na označenem območju Ar1 se ponovno

vidijo toplotni mostovi v zgornjem delu oken. Povprečna temperatura označenega območja znaša -0,8 °C,

medtem ko znaša najvišja temperatura na tem delu 3,5 °C.


10/20


Datum 28.11.2013


A r2 A r1

Sp1

-20.0

15.0 °C

-10

0

10

Emisivnost 0,92




-1,3 °C


-0,8 °C



Komentar:

Natančnejši posnetek fasade zahod, mesto snemanja 3. Na termogramu je viden linijski toplotni most na

medetažnem stiku. Prav tako so vidne povečane transmisijske izgube toplotne energije skozi ovoj stavbe v

predelu cokla. Na označenem področju Ar1 se vidijo linijski toplotni mostovi na okviru okna. Na področju

Ar2 so opazni toplotni mostovi na območju bivše odprtine za okno.


11/20

3.6 TERMOGRAM ŠT. 6: FASADA JUG, FASADA VZHOD

Datum 28.11.2013


Li3A r2

Sp1Li2

A r1

Li1

-20.0

15.0 °C

-10

0

10

Emisivnost 0,92





Li3 Max. Temperatura -5,4 °C



Li3 Min. Temperatura *-20,8 °C


-4,7 °C


-4,4 °C

Ar1 Max. Temperatura -3,8 °C

Ar2 Max. Temperatura -1,1 °C

Komentar:

Pogled na južno fasado objekta, mesto snemanja 5. Na prikazanem delu fasade je opazna povišana

površinska temperatura preko okenskih površin, poleg tega pa tudi izrazitejši toplotni mostovi, ki so

posledica klasične vgradnje stavbnega pohištva brez prekinitve toplotnih mostov. Najvišja izmerjena

temperatura preko oken vzdolž Li1 znaša 0,8 °C, medtem ko vzdolž Li2 znaša 1,2 °C. Na termografu je viden

toplotni most na površini nekdanje okenske odprtine (Ar1). Toplotni mostovi se na teh mestih pojavljajo

zaradi spremembe v strukturi materiala ter posledično povečane toplotne prehodnosti na omenjenih delih.


12/20

3.7 TERMOGRAM ŠT. 7: FASADA JUG (1/4)

Datum 28.11.2013


Sp1

-20.0

15.0 °C

-10

0

10

Komentar:

Bližnji pogled fasade na jugu, mesto snemanja 4. Na termogramu so opazne transmisijske izgube na

območju cokla.


13/20

3.8 TERMOGRAM ŠT. 8: FASADA JUG (2/4)

Datum 28.11.2013


A r1

Sp1

Li1

-20.0

15.0 °C

-10

0

10

Emisivnost 0,92






1,4 °C


Komentar:

Pogled na vhod na južni fasadi objekta, mesto snemanja 4. Na predelu vhodnih vrat so opazni izrazitejši

toplotni mostovi, ki so posledica slabše tesnosti vhodnih vrat in slabše izolativnosti steklenega dela.

Posledično je iz temperaturnega profila vzdolž Li1 opazen izrazit temperaturni gradient, ki znaša 7,3 °C.

Najvišja temperatura ob zgornjem robu vrat na označenem delu Ar1 znaša 8,6 °C. Srednja temperatura

vhodnih vrat na označenem območju Ar1 pa znaša 1,4 °C.


14/20


Datum 28.11.2013


Sp1

-20.0

15.0 °C

-10

0

10

Komentar:

Pogled detajla zgornjega dela vrat z zunanje strani, kjer je prisoten izrazit toplotni most.


Datum 28.11.2013


Sp1

-20.0

15.0 °C

-10

0

10

Komentar:

Pogled detajla spodnjega dela vrat. Na spodnjem delu vrat gre za kombinacijo ventilacijskih izgub zaradi

netesnosti mesta zapiranja ter transmisijskih izgub zaradi spremembe materiala.


15/20

3.11 TERMOGRAM ŠT. 11: FASADA VZHOD

Datum 28.11.2013


Sp1A r1

Li1

-20.0

15.0 °C

-10

0

10

Emisivnost 0,92






-2,8 °C


Komentar:

Pogled na vzhodni del objekta, mesto snemanja 6. Na prikazanem delu ovoja so opazna območja z

izrazitejšimi toplotnimi mostovi, in sicer na predelu med severno in vzhodno stranico fasade (Li1) ter na

zgornjem robu okna (Ar1). Najvišja temperatura vzdolž Li1 znaša 0,7 °C, medtem ko je najnižje izmerjena

temperatura -7,5 °C. Najvišja površinska temperatura na okenski površini na označenem delu Ar1 znaša 2,1

°C. Povprečna temperatura označene površine pa znaša -2,8 °C.


16/20

3.12 TERMOGRAM ŠT. 12: NOTRANJOST OBJEKTA: OKNA (1/5)

Datum 28.11.2013


Sp1

10.0

30.0 °C

15

20

25


Datum 28.11.2013


Sp1

10.0

30.0 °C

15

20

25


17/20


Datum 28.11.2013


Sp1

10.0

30.0 °C

15

20

25


Datum 28.11.2013


Sp1

10.0

30.0 °C

15

20

25


18/20


Date 28.11.2013

Image Time 7:08:52

Sp1

10.0

30.0 °C

15

20

25

Komentar:

Na termogramih od št. 12 do št. 16 so vidni toplotni mostovi v predelu okenskih okvirjev. Gre za

ventilacijske toplotne izgube, ki so posledica slabšega tesnjenja oken in slabše kvalitete okvirjev z večjo

toplotno prevodnostjo.

3.17 TERMOGRAM ŠT. 17: NOTRANJOST OBJEKTA (1/2)

Datum 28.11.2013


Sp1

10.0

30.0 °C

15

20

25


19/20

3.18 TERMOGRAM ŠT. 18: NOTRANJOST OBJEKTA (2/2)

Datum 28.11.2013


Sp1

10.0

30.0 °C

15

20

25

Komentar:

Na termogramih št. 16 in št. 17 so prikazani linijski toplotni mostovi, ki so posledica velike geometrijske

spremembe v gradbeni konstrukciji.


20/20

4 ZAKLJUČEK

Opravljena termografija zunanjega fasadnega ovoja objekta OŠ Stična, PŠ Ambrus je pokazala razmeroma

veliko število izrazitejših toplotnih mostov, od katerih se najizrazitejši nahajajo na okenskih površinah

zunanjega ovoja, vogalih sten in vhodnih vratih. Ugotovljeno stanje ovoja se posledično odraža v visokih

toplotnih izgubah in slabši energetski učinkovitosti objekta. Na tej osnovi priporočamo energetsko sanacijo

vseh površin zunanjega ovoja stavbe, s poudarkom na prekinitvi toplotnih mostov pri vgradnji novih

elementov stavbnega pohištva in zagotavljanju njihove tesnosti. Pri tem se, ob nesporno boljšem

toplotnem okolju oziroma ugodju, ne sme pozabiti na ustrezno zagotavljanje kakovosti zraka v prostoru.


73/140

7 PRILOGA 2: RAČUNSKA ENERGETSKA IZKAZNICA NESANIRANEGA OBJEKTA

ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBEPodatki o stavbiŠt.izkaznice: Velja do:

Vrsta izkaznice: računskaVrsta stavbe: javna stavba

Identifikacijska oznaka stavbe, posameznega fotografija stavbe (obvezno vstaviti)dela ali delov stavbe: OŠ Stična - PŠ Ambrus - obstoječe stanje

Klasifikacija stavbe: 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskoLeto izgradnje: 2013

Naslov stavbe: AMBRUSAmbrus 33, 1303 Zagradec

Katastrska občina: AMBRUSParcelna št.: 166/2Koordinati stavbe (X,Y): X (N) = 76158, Y (E) = 486202

Potrebna toplota za ogrevanjeRazred: D 81,07 kWh/m²a

73,68 kWh/m²aREFERENČNA KLIMA

Dovedena energija za delovanje stavbe161,49 kWh/m²a

Primarna energija in Emisija CO2

202,32 kWh/m²a

65,44 kg/m²a

Izdajatelj Izdelovalec

() ()Ime in podpis odgovorne osebe: Ime in podpis:

Datum izdaje: 05.02.2013 Datum izdaje:

Izdelovalec te energetske izkaznice s podpisom potrjujem, da ne obstaja katera od okoliščin iz Energetskega zakona (Ur.l. RS 27/07 - uradno preč. besedilo s spremembami), ki bi mi preprečevala izdelavo energetske izkaznice.

Energetska izkaznica stavbe je izdana v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in izdaji energetske izkaznice stavbe in z Energetskim zakonom (Ur.l. RS 27/07 - uradno preč. besedilo s spremembami).

Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 List 1/4

ENERGETSKA IZKAZNICA STAVBEPodatki o stavbiŠt.izkaznice: Velja do:

Vrsta izkaznice: računskaVrsta stavbe: javna stavba

Podatki o velikosti stavbe

Kondicionirana površina stavbe Au (m²) 437,80

Kondicionirana prostornina stavbe Ve (m³) 1.532,30

Celotna zunanja površina stavbe Ae (m²) 882,51

Oblikovni faktor fo = A/Ve (m-1) 0,58

Klimatski podatki

Temperaturni primanjkljaj TP 3.700 Kdni

Projektna zunanja temperatura (gretje) Teph

-13 °C

Dovedena energija za delovanje stavbe

Dovedena energija Dovedena energija Struktura rabe celotne energije za delovanje

za delovanje stavbe kWh/a kWh/m²a stavbe po virih energije in energentih (kWh/a)

Gretje Qf,h

62.887,02 143,64

Hlajenje Qf,c

0,00 0,00

Prezračevanje Qf,V

0,00 0,00

Ovlaževanje Qf,st

0,00 0,00

Priprava tople vode Qf,w

5.748,92 13,13

Razsvetljava Qf,l

1.500,00 3,43

Električna energija Qf,aux

566,28 1,29

Skupaj dovedena energijaza delovanje stavbe 70.702,22 161,49

Obnovljiva energija

porabljena na stavbi (kWh/a) 0,00

Primarna energija

za delovanje stavbe (kWh/a) 88.574,26

Emisija CO2 (kg/a) 28.649,75 80.00060.00040.00020.0000

ELKO69.036,25

el. energija19.538,02

Energetska izkaznica stavbe je izdana v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in izdaji energetske izkaznice stavbe in z Energetskim zakonom (Ur.l. RS 27/07 - uradno preč.besedilo s spremembami).

Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 List 2/4


76/140

8 PRILOGA 3: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČEGA STANJA

(/$%25$7�*5$'%(1(�),=,.(�=$�32'52ý-(8ý,1.29,7(�5$%(�(1(5*,-(�9�67$9%$+

L]GHODQ�]D�VWDYER

2â�6WLþQD��3â�$PEUXV��REVWRMHþH�VWDQMH

âWHYLOND�SURMHNWD��60��

,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�Y�VNODGX�V�3UDYLOQLNRP�R�XþLQNRYLWL�UDEL�HQHUJLMH�Y�VWDYEDK�LQ�V7HKQLþQR�VPHUQLFR�]D�JUDGLWHY�76*��8þLQNRYLWD�UDED�HQHUJLMH�

6WDYED�QL�VNODGQD�]�]DKWHYDPL�3UDYLOQLND�R�XþLQNRYLWL�UDEL�HQHUJLMH�Y�VWDYEDK�

3URMHNWLYQR�SRGMHWMH� 6LP7HF��'U��6LPRQ�0XKLþ�V�S�

2GJRYRUQL�YRGMD�SURMHNWD� 'U��6LPRQ�0XKLþ

(ODERUDW�L]GHODO� 'U��6LPRQ�0XKLþ

6WLþQD��

7(+1,ý1,�23,6

/RNDFLMD��YUVWD�LQ�QDPHQ�VWDYEH

1DVHOMH��XOLFD��NUDM� $0%586��$PEUXV��

��=DJUDGHF

.DWDVWUVND�REþLQD� $0%586

3DUFHOQD�ãWHYLOND� ��

.RRUGLQDWH�ORNDFLMH�VWDYEH� ;��1�� <��(��

9UVWD�VWDYEH� ��6WDYEH�]D�L]REUDåHYDQMH�LQ�]QDQVWYHQRUD]LVNR

1DPHPEQRVW�VWDYEH� MDYQD�VWDYED

(WDåQRVW�VWDYEH� GYH�HWDåL

,QYHVWLWRU� 2EþLQD�,YDQþQD�*RULFD

6RNROVND��

��,YDQþQD�*RULFD

*HRPHWULMVNH�NDUDNWHULVWLNH�VWDYEH

3RYUãLQD�WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�$� ��Pð

.RQGLFLRQLUDQD�SURVWRUQLQD�VWDYEH�9H� ��Pñ

1HWR�RJUHYDQD�SURVWRUQLQD�VWDYEH�9� ��Pñ

2EOLNRYQL�IDNWRU�I�� P

��

5D]PHUMH�PHG�SRYUãLQR�RNHQ�LQ�SRYUãLQR

WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�]� ��

8SRUDEQD�SRYUãLQD�VWDYEH�$N� ��Pð

9UVWD�]LGX� 7HåND�JUDGQMD��! ��NJ�P��

1DþLQ�XSRãWHYDQMD�YSOLYD�WRSORWQLK�PRVWRY� QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ

0HWRGD�L]UDþXQD�WRSORWQH�NDSDFLWHWH�VWDYEH� QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ

3URMHNW�MH�L]GHODQ�]D�UHNRQVWUXNFLMR�VWDYEH�R]LURPD�QMHQHJD�SRVDPH]QHJD�GHOD��NMHU�VH�SRVHJD�Y�PDQM�NRW

��RGVWRWNRY�WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�R]LURPD�QMHQHJD�SRVDPH]QHJD�GHOD

R]LURPD�]D�LQYHVWLFLMVND�LQ�GUXJD�Y]GUåHYDOQD�GHOD�

�,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$��

.OLPDWVNL�SRGDWNL

=DþHWHN�NXULOQH .RQHF�NXULOQH 7HPSHU�SULPDQMNOMDM 3URM��WHPSHUDWXUD (QHUJLMD�VRQþQHJDVH]RQH��GDQ� VH]RQH��GDQ� �.�GQL� ��&� REVHYDQMD��N:K�Pð�

��

3RYSUHþQH�PHVHþQH�WHPSHUDWXUH�LQ�YODåQRVWL�]UDND�

, ,, ,,, ,9 9 9, 9,, 9,,, ,; ; ;, ;,, /HWR7 �� S ��

3RYSUHþQD�PHVHþQD�WHPSHUDWXUD�]XQDQMHJD�]UDND�QDMKODGQHMãHJD�PHVHFD�7 ]�P�PLQ� ��&3RYSUHþQD�PHVHþQD�WHPSHUDWXUD�]XQDQMHJD�]UDND�QDMWRSOHMãHJD�PHVHFD�7 ]�P�PD[� ��&

*OREDOQR�VRQþQR�VHYDQMH��:K�Pð�RULHQWDFLMD RULHQWDFLMD

QDNPHV 6 69 9 -9 - -= = 6= PHV 6 69 9 -9 - -= = 6=� �� , �� ,, �� ,,, �� ,9 �� 9 �� 9, �� 9,, �� 9,,, �� ,; �� ; �� ;, �� ;,, ��


6H]QDP�NRQVWUXNFLM

=XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP ��8PD[ ��:�Pð .��=XQDQMD�VWHQD��8� ��:�Pð.��7L ��&��6WHQD�Y�NOHWL��8� ��:�Pð.��7L ��&

7OD�QD�WHUHQX��QH�YHOMD�]D�LQGXVWULMVNH�]JUDGEH� ��8PD[ ��:�Pð .��7OD�QD�WHUHQX��8� ��:�Pð.��7L ��&

7OD�QDG�QHRJUHYDQR�NOHWMR��QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�DOL�JDUDåR ��8PD[ ��:�Pð .��7OD�QDG�NOHWMR��8� ��:�Pð.��7L ��&

6WURS�SURWL�QHRJUHYDQHPX�SURVWRUX ��8PD[ ��:�Pð .��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX��8� ��:�Pð.��7L ��&

6WURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH� ��8PD[ ��:�Pð .��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX��8� ��:�Pð.��7L ��&��6WUHKD��8� ��:�Pð.��7L ��&

9HUWLNDOQD�RNQD�DOL�EDONRQVND�YUDWD�LQ�JUHWL�]LPVNL�YUWRYL�]�RNYLUML�L]�NRYLQ ��8PD[ ��:�Pð .��2.12��8� ��:�Pð.��7L ��&

9KRGQD�YUDWD ��8PD[ ��:�Pð .��9KRGQD�YUDWD��8� ��:�Pð.��7L ��&


,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��=XQDQMD�VWHQD 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��]XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�

� � �

� $31(1$�0$/7$�� 32/1$�23(.$�� $31(1$�0$/7$��

VORM PDWHULDO GHEHOLQD JRVWRWD VSHF�WRSO� WRSO�SU� GLI�RGSRU WRSO�RGSRU�FP NJ�P -�NJ. :�P. Pð.�:

� $31(1$�0$/7$�� 32/1$�23(.$�� $31(1$�0$/7$��

,]UDþXQ�WRSORWQH�SUHKRGQRVWL

57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X �� Pð.�:8F �8�� 8� �� :�Pð. 8PD[ ��:�Pð.��WRSORWQD�SUHKRGQRVW�QL�XVWUH]QD

,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�QD�SRYUãLQL

.ULWHULM��SUHSUHþHYDQMH�SOHVQL1DþLQ�L]UDþXQD��XSRUDED�UD]UHGD�YODåQRVWL5D]UHG�YODåQRVWL� VWDQRYDQMVNL�SURVWRU�]�YHOLNR�XSRUDER

0HVHF H H SH S SL SVDW� VL� VL�PLQ , 5VL

�& 3D 3D 3D 3D �& �&-DQXDU �� )HEUXDU �� 0DUHF �� $SULO �� 0DM �� -XQLM �� -XOLM �� $YJXVW �� 6HSWHPEHU �� 2NWREHU �� 1RYHPEHU �� 'HFHPEHU ��

I5VL �� 5 5VL�PD[� ��NRQVWUXNFLMD�QH�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH

,]UDþXQ�GLIX]LMH�YRGQH�SDUH

9�NRQVWUXNFLML�QH�SULGH�GR�NRQGHQ]DFLMH�YRGQH�SDUH�


,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WHQD�Y�NOHWL 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��]XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�

� �

� $31(1$�0$/7$�� 32/1$�23(.$��


� $31(1$�0$/7$�� 32/1$�23(.$��











,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��7OD�QD�WHUHQX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��WOD�QD�WHUHQX��QH�YHOMD�]D�LQGXVWULMVNH�]JUDGEH��

�

�

�

� 3$5.(7� &(0(171,�(675,+�� 3(6(.��68+


� 3$5.(7 �� &(0(171,�(675,+�� 3(6(.��68+ ��




,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��7OD�QDG�NOHWMR 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��WOD�QDG�QHRJUHYDQR�NOHWMR��QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�DOL�JDUDåR�

��

�

�

� 3$5.(7� &(0(171,�(675,+�� 3(6(.��68+� 32/1$�23(.$��


� 3$5.(7 �� &(0(171,�(675,+�� 3(6(.��68+ �� 32/1$�23(.$��




,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�SURWL�QHRJUHYDQHPX�SURVWRUX�

�

�

�

�

=

1

� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,.,� /(6��605(.$��%25� 3(6(.��68+� &(0(171,�(675,+��


� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,., �� /(6��605(.$��%25 �� 3(6(.��68+ �� &(0(171,�(675,+��










0HVHF��-DQXDU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

� ��

� ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

0HVHF��)HEUXDU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

� ��

� ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

��,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�V�SURJUDPRP�*UDGEHQD�IL]LND�856$��

0HVHF��0DUHF

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

� ��

� ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

0HVHF��1RYHPEHU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

� ��

� ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


0HVHF��'HFHPEHU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

� ��

� ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

,]UDþXQ�NRQGHQ]DFLMH�LQ�DNXPXODFLMH�YRGQH�SDUH

5DYQLQD��

0HVHF JF

0D

JF

0D

NJ�Pð NJ�Pð NJ�Pð NJ�Pð

1RYHPEHU ��

'HFHPEHU ��

-DQXDU ��

)HEUXDU ��

0DUHF ��

$SULO ��

0DM ��

-XQLM ��

-XOLM ��

$YJXVW ��

6HSWHPEHU ��

2NWREHU ��

6NXSQD�NROLþLQD�NRQGHQ]DWD�MH�PDQMãD�R��NJ�Pð�1RWUDQMD�NRQGHQ]DFLMD�Y�NRQVWUXNFLML�MH�Y�GRYROMHQLK�PHMDK�


,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��

�

�

�

�

=

1

� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,.,� /(6��605(.$��%25� 3(6(.��68+� &(0(171,�(675,+��


� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,., �� /(6��605(.$��%25 �� 3(6(.��68+ �� &(0(171,�(675,+��










0HVHF��-DQXDU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

� ��

� ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

0HVHF��)HEUXDU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

� ��

� ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


0HVHF��0DUHF

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

� ��

� ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

0HVHF��1RYHPEHU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

� ��

� ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


0HVHF��'HFHPEHU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

� ��

� ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


5DYQLQD��

0HVHF JF

0D

JF

0D


1RYHPEHU ��

'HFHPEHU ��

-DQXDU ��

)HEUXDU ��

0DUHF ��

$SULO ��

0DM ��

-XQLM ��

-XOLM ��

$YJXVW ��

6HSWHPEHU ��

2NWREHU ��



,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WUHKD 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��

�

=

1

� 675(â1,.,


� 675(â1,., ��










0HVHF��-DQXDU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

0HVHF��)HEUXDU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


0HVHF��0DUHF

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

0HVHF��$SULO

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


0HVHF��2NWREHU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

0HVHF��1RYHPEHU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


0HVHF��'HFHPEHU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


5DYQLQD��

0HVHF JF

0D

JF

0D


-DQXDU ��

)HEUXDU ��

0DUHF ��

$SULO ��

0DM ��

-XQLM ��

-XOLM ��

$YJXVW ��

6HSWHPEHU ��

2NWREHU ��

1RYHPEHU ��

'HFHPEHU ��



352=251(�.216758.&,-(

.RQVWUXNFLMD )IU 8 8PD[ 8VWUH]D:�Pð. :�Pð.

2.12 �� 1(

1(352=251$�=81$1-$�95$7$

1D]LY 8 8PD[ 8VWUH]D

9KRGQD�YUDWD �� 1(


32'$7.,�2�&21,��&HORWQD�VWDYED

.RQGLFLRQLUDQD�SURVWRUQLQD�FRQH�9H� ��Pñ

1HWR�RJUHYDQD�SURVWRUQLQD�FRQH�9� ��Pñ

8SRUDEQD�SRYUãLQD�FRQH�$N

� ��Pð

'ROåLQD�FRQH� ��P

âLULQD�FRQH� ��P

9LãLQD�HWDåH� ��P

âWHYLOR�HWDå� ��

2JUHYDQMH� FRQD�MH�RJUHYDQD

1DþLQ�GHORYDQMD� SUHNLQMHQR�GHORYDQMH

1RWUDQMD�SURMHNWQD�WHPSHUDWXUD�RJUHYDQMD� ��&

1RWUDQMD�SURMHNWQD�WHPSHUDWXUD�KODMHQMD� ��&

'QHYQR�ãWHYLOR�XU�]�QRUPDOQLP�RJUHYDQMHP� ��K

'QHYQR�ãWHYLOR�XU�]�QRUPDOQLP�KODMHQMHP� ��K

1DþLQ�]QLåDQMD�WHPSHUDWXUH�RE�NRQFX�WHGQD� ]QLåDQMH�WHPSHUDWXUH�RJUHYDQMD

0HMQD�WHPSHUDWXUD�]QLåDQMD� ��&

8UQD�L]PHQMDYD�]UDND� ��K��

3RYUãLQD�WRSORWQHJD�RYRMD�FRQH�$� ��Pð


63(&,),ý1(�75$160,6,-6.(�723/271(�,=*8%(

7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH

7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH

1HSUR]RUQH�SRYUãLQH2]QDND RULHQWDFLMD QDNORQ SORãþLQD 8 WRSO�L]JXEH

� Pð :�.Pð :�.=XQDQMD�VWHQD 6 �� =XQDQMD�VWHQD 9 �� =XQDQMD�VWHQD - �� =XQDQMD�VWHQD = �� 9KRGQD�YUDWD - �� 6WUHKD�ãROD � �� 6NXSDM ��

3UR]RUQH�SRYUãLQH2]QDND RULHQWDFLMD QDNORQ SORãþLQD 8 WRSO�L]JXEH

� Pð :�.Pð :�.2.12 6 �� 2.12 9 �� 2.12 - �� 2.12 = �� 6NXSDM ��

6NXSQH�WUDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH $ L �8 L ��:�.�

7RSORWQL�PRVWRYL

9SOLY�WRSORWQLK�PRVWRY�MH�XSRãWHYDQ�QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ��V�SRYHþDQMHP�WRSORWQH�SUHKRGQRVWLFHORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�]D��:�Pð.�

7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�WRSORWQH�PRVWRYH�]QDãDMR ��:�.�

7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQML�RYRM�FRQH�/'

/' $

L �8

L� O

N N�

M ��:�.��:�. ��:�.

7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]LGRYH�LQ�WOD�Y�WHUHQX

7OD�Y�NOHWL2]QDND 3ORãþLQD 8L 8PD[

�Pð� �:�Pð.� �:�Pð.�WOD�QD�WHUHQX��7OD��QD�WHUHQX ��

7RSORWQH�L]JXEH2]QDND WRSO�L]JXEH

:�.7OD��QD�WHUHQX ��

/6 ��:�.�


7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�QHRJUHYDQH�SURVWRUH

3RYUãLQH�PHG�RJUHYDQLP�LQ�QHRJUHYDQLP�GHORP2]QDND 3RYUãLQD 8L 8PD[

�Pð� �:�Pð.� �:�Pð.�7OD�QDG�NOHWMR ��

7RSORWQH�L]JXEH1HRJUHYDQL�SURVWRU +8:�.1HRJUHYDQD�NOHW ��1HRJUHYDQR�LQ�]DSUWR�SRGVWUHãMH ��

+8 ��:�.�

75$160,6,-6.(�,=*8%(

+7 �/

'��/

6��+

8 ��:�.��:�.��:�.� ��:�.�

723/271(�,=*8%(�=$5$',�35(=5$ý(9$1-$

3URVWRUQLQD�RJUHYDQHJD�GHOD�9 H ��Pñ ��XUQD�L]PHQMDYD�]UDND�Q� ��K ��

7RSORWQH�L]JXEH�]DUDGL�SUH]UDþHYDQMD�+ 9 ��:�.�

.2(),&,(17�6.831,+�723/271,+�,=*8%

+� �+7��+

9 ��:�.��:�.� ��:�.�

.2(),&,(17�75$160,6,-6.,+�723/271,+�,=*8%�32�(127,�3295â,1(�292-$

3RYUãLQD�RYRMD�RJUHYDQHJD�GHOD�$� ��Pð

+

7 �+

7��$� ��:�Pð .

1DMYHþML�GRYROMHQL�+7�PD[

��:�Pð.

.RHILFLHQW�VSHFLILþQLK�WRSORWQLK�L]JXE�QH�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�

1275$1-,�'2%,7.,

4L ��:�


'2%,7.,�621ý1(*$�6(9$1-$

.RQVWUXNFLMD 3RYUãLQD 2ULH� 1DJLE )DNWRU]DVHQ�

>Pð@ >�@2.12 �� 6 �� 2.12 �� 9 �� 2.12 �� - �� 2.12 �� = ��

7RSORWQL�GRELWNL�VRQþQHJD�VHYDQMD�Y�RJUHYDOQHP�REGREMX� ��N:K�7RSORWQL�GRELWNL�VRQþQHJD�VHYDQMD�L]YHQ�RJUHYDOQHJD�REGREMD� ��N:K�


63(&,),ý1(�75$160,6,-6.(�723/271(�,=*8%(�67$9%(

7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQML�RYRM�VWDYEH�/'

/' $

L �8

L� O

N N�

M ��:�.��:�. ��:�.

9SOLY�WRSORWQLK�PRVWRY�VH�XSRãWHYD�QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ��V�SRYHþDQMHPWRSORWQH�SUHKRGQRVWL�FHORWQHJD�RYRMD 870 ��:�Pð .�

75$160,6,-6.(�,=*8%(�67$9%(

+7 �/

'��/

6��+

8 ��:�.��:�.��:�.� ��:�.�

723/271(�,=*8%(�67$9%(�=$5$',�35(=5$ý(9$1-$


.2(),&,(17�6.831,+�723/271,+�,=*8%�67$9%(

+� �+7��+

9 ��:�.��:�.� ��:�.�

.2(),&,(17�75$160,6,-6.,+�723/271,+�,=*8%�67$9%(�32�(127,�3295â,1(�292-$


+

7 �+

7��$� ��:�Pð.


��:�Pð.

.RHILFLHQW�VSHFLILþQLK�WRSORWQLK�L]JXE�QH�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�

1275$1-,�'2%,7.,

4L ��:�

'2%,7.,�621ý1(*$�6(9$1-$



3275(%1$�(1(5*,-$�=$�2*5(9$1-(�67$9%(

4+�WU 4+�YH 4+�KW 4+�VRO 4+�LQW 4+�UHY 4+�JQ + +�JQ 41+ 4HP�HQ

0HVHFN:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K

-DQXDU �� )HEUXDU �� 0DUHF �� $SULO �� 0DM �� -XQLM � � � � � � � �� -XOLM � � � � � � � �� $YJXVW � � � � � � � �� 6HSWHPEHU �� 2NWREHU �� 1RYHPEHU �� 'HFHPEHU �� 6NXSDM ��

=D�L]UDþXQ�MH�SULY]HW�KROLVWLþHQ�SULVWRS�XSRãWHYDQMD�YUDþOMLYLK�WRSORWQLK�L]JXE�VLVWHPRY�/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH�VWDYEH 41+ ��N:K�D�/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH��SUHUDþXQDQD�QD�HQRWR SURVWRUQLQH�RJUHYDQHJD�GHOD41+�9H ��N:K�P ñD�1DMYHþMD�GRYROMHQD�OHWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH��SUHUDþXQDQD�QD�HQRWRSURVWRUQLQH�RJUHYDQHJD�GHOD 41+�9H��PD[ ��N:K�P ñD�

/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH�QH�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�

3275(%1$�(1(5*,-$�=$�+/$-(1-(�67$9%(

4&�WU 4&�YH 4&�KW 4&�LQW 4&�VRO 4&�JQ & &�JQ 41&0HVHF

N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K-DQXDU � � � � � � �� )HEUXDU � � � � � � �� 0DUHF � � � � � � �� $SULO � � � � � � �� 0DM �� -XQLM �� -XOLM �� $YJXVW �� 6HSWHPEHU �� 2NWREHU � � � � � � �� 1RYHPEHU � � � � � � �� 'HFHPEHU � � � � � � �� 6NXSDM ��

/HWQD�SRWUHEQD�HQHUJLMD�]D�KODMHQMH 41& ��N:K�D�


2*5(9$/1,�32'6,67(0

3RGVLVWHP�RJUHYDOD� 2JUHYDOQL�VLVWHP��9UVWD�RJUHYDOD� SURVWRVWRMHþD�RJUHYDOD&RQD� 9VH�FRQH6WDQGDUGQD�WHPSHUDWXUD�RJUHYQHJD�PHGLMD� UDGLDWRUML��NRQYHNWRUML��5HJXODFLMD�WHPSHUDWXUH�SURVWRUD� QHUHJXOLUDQD��VDPR�FHQWUDOQD�UHJXODFLMD�YVWRSQH�YRGH1DþLQ�YJUDGQMH�RJUHYDO� RJUHYDOD�RE�]XQDQML�VWHQL��QRUPDOQD�]XQDQMD�RNQD5HJXODFLMD�WHPSHUDWXUH�SURVWRUD� QHUHJXOLUDQD��VDPR�FHQWUDOQD�UHJXODFLMD�YVWRSQH�YRGH1D]LYQD�PRþ�þUSDONH� PRþ�þUSDONH�QL�SR]QDQDâWHYLOR�þUSDON� �1D]LYQD�PRþ�UHJXODWRUMD� ��:1D]LYQD�PRþ�YHQWLODWRUMD� ��:âWHYLOR�YHQWLODWRUMHY� �

'RGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� :K�HP ��N:K9UQMHQD�GRGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� 4UKK�HP ��N:K'RGDWQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�HP�O ��N:K9�RJUHYDOD�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�HP�LQ ��N:K

5$=69(7/-$9$

1DþLQ�L]UDþXQD� SRGUREHQ�L]UDþXQ�OHWQH�GRYHGHQH�HQHUJLMH�]D�UD]VYHWOMDYR�

2SLV 0Rþ��:� 8U�OHWR��K� âWHYL OR(OHNWULþQL�SRWURãQLNL�Y�VWDYEL ��

3RWUHEQD�HQHUJLMD�]D�UD]VYHWOMDYR� 4I�O ��N:K

5$=92'�2*5(9$/1(*$�6,67(0$

5D]YRGQL�VLVWHP� 5D]YRGQL�VLVWHP��2JUHYDOQL�VLVWHP� 2JUHYDOQL�VLVWHP��1DþLQ�GHORYDQMD� GHORYDQMH�V�SUHNLQLWYDPL9UVWD�UD]YRGQHJD�VLVWHPD� GYRFHYQL�VLVWHP7ODþQL�SDGHF� ��+LGUDYOLþQD�XUDYQRWHåHQVW� KLGUDYOLþQR�QHXUDYQRWHåHQ�VLVWHP'RGDWHN�SUL�SORVNRYQHP�RJUHYDQMX� ��N3D5HJXODFLMD�þUSDONH� QL�UHJXODFLMH0Rþ�þUSDONH� ��:1DPHVWLWHY�GYLåQHJD�LQ�SULNOMXþQHJD�YRGD� QDPHVWLWHY�SUHWHåQR�Y�QRWUDQMLK�VWHQDK,]RODFLMD�UD]YRGQLK�FHYL� FHYL�QLVR�L]ROLUDQH1DPHVWLWHY�KRUL]RQWDOQHJD�UD]YRGD� KRUL]RQDWDOQL�UD]YRG�Y�RJUHYDQHP�SURVWRUX,]RODFLMD�]XQDQMHJD�]LGX� ]XQDQML�]LG�MH�QHL]ROLUDQ&RQH��SR�NDWHULK�SRWHND�UD]YRG� &HORWQD�VWDYED'ROåLQH�FHYL��GROåLQVND�WRSORWQD�SUHKRGQRVW�

&RQD�/Y��FHYL�Y�RJUHYDQHP�SURVWRUX ��P ��:�P.&RQD�/Y��FHYL�Y�QHRJUHYDQHP�SURVWRUX ��P ��:�P.&RQD�/V��FHYL�Y�QRWUDQML�VWHQL ��P ��P&RQD�/V��FHYL�Y�]XQDQMHP�]LGX ��P ��:�P.&RQD�/VO ��P ��Z�P.

3RWUHEQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD�]D�UD]YRGQL�SRGVLVWHP� :K�G�H ��N:K9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�G�UKK ��N:K1HYUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�G�XKK ��N:K7RSORWQH�L]JXEH�UD]YRGQHJD�VLVWHPD� 4K�G ��N:K9�UD]YRGQL�VLVWHP�YUQMHQD�WRSORWD� 4G�UKK ��N:K9�RNROLFR�NRULVWQR�YUQMHQD�WRSORWD� 4UKK�G ��N:K9�UD]YRGQL�VLVWHP�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�LQ�G ��N:K


.85,/1(�1$35$9(

1DþLQ�SULNOXþLWYH�JHQHUDWRUMHY� Y]SRUHGQD

.XULOQD�QDSUDYD� .XULOQD�QDSUDYD��(QHUJHQW� HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH3ULSUDYD�WRSOH�YRGH� NXULOQD�QDSUDYD�QLPD�IXQNFLMH�SULSUDYH�WRSOH�YRGH637(�QDSUDYD� NXULOQD�QDSUDYD�QL�637(�VLVWHP5HJXODFLMD�NXULOQH�QDSUDYH� Y�RGYLVQRVWL�RG�]XQDQMH�WHPSHUDWXUH1DPHVWLWHY�NXULOQH�QDSUDYH� Y�NRWORYQLFL5HJXODFLMD�NRWOD� NRQVWDQWQD�WHPSHUDWXUD9UVWD�NRWOD� VWDQGDUGQL�NRWHO

1D]LYQD�PRþ�NRWOD� ��N:1D]LYQD�PRþ�NRWOD�SUL��REUHPHQLWYL� ��N:,]NRULVWHN�NRWOD�SUL��REUHPHQLWYL�LQ�WHVWQLK�SRJRMLK� ��,]NRULVWHN�NRWOD�SUL��REUHPHQLWYL�LQ�WHVWQLK�SRJRMLK� ��7RSORWQH�L]JXEH�Y�þDVX�REUDWRYDOQH�SULSUDYOMHQRVWL� ��N:K7RSORWQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�SUL�SRJRMLK�SUHL]NXãDQMD� ��N:K1D]LYQL�YROXPHQ�DNXPXODWRUMD� ��O5D]YRGQL�VLVWHPL��Y�NDWHUH�MH�YQHVHQD�WRSORWD� 5D]YRGQL�VLVWHP��

6NXSQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�J�O ��N:K3RPRåQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� :K�J�DX[ ��N:K9UQMHQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� 4K�J�UKK�DX[ ��N:K7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�RYRM�JHQHUDWRUMD�WRSORWH� 4K�J�UKK�HQY ��N:K6NXSQH�YUQMHQH�L]JXEH� 4UKK�J ��N:K9�NRWHO�]�JRULYRP�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�LQ�J ��N:K7RSORWQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�WRSORWH� 4K�V�O ��N:K9UQMHQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�WRSORWH� 4K�V�UKK ��N:K3RWUHEQD�GRGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD�]DSROQMHQMH�DNXPXODWRUMD� 4K�V�DX[ ��N:K

35,35$9$�723/(�92'(

2SLV� 3ULSUDYD�WRSOH�YRGH(QHUJHQW� HOHNWULþQD�HQHUJLMD&LUNXODFLMD� VLVWHP�]D�WRSOR�YRGR�EUH]�FLUNXODFLMHâWHYLOR�GQL�]DJRWDYOMDQMD�WRSOH�YRGH�Y�WHGQX� ��9UVWD�VWDYEH� ãROD�EUH]�WXãHY3RYUãLQD�XþLOQLF� ��Pð1DPHVWLWHY�SULNOMXþQHJD�YRGD� VWDQGDUGQL,]RODFLMD�UD]YRGD� UD]YRG�QL�L]ROLUDQ,]RODFLMD�]XQDQMHJD�]LGX� ]XQDQML�]LG�MH�L]ROLUDQ�]XQDM

1DPHVWLWHY�KUDQLOQLND� JUHOQLN�LQ�KUDQLOQLN�QLVWD�Y�LVWHP�SURVWRUX7LS�KUDQLOQLND� SRVUHGQR�RJUHYDQL'QHYQH�WRSORWQH�L]JXEH�KUDQLOQLND�Y�VWDQMX�REUDW��SULSU�� N:K3RWUHEQD�WRSORWD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH� 4Z ��N:K3RWUHEQD�WRSORWD�JUHOQLND�]D�WRSOR�YRGR� 4Z�RXW�J ��N:K9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH�VLVWHPD�]D�WRSOR�YRGR� 4UZZ ��N:K6NXSQH�WRSORWQH�L]JXEH�VLVWHPD�]D�WRSOR�YRGR� 4WZ ��N:K6NXSQH�YUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4Z�UHJ ��N:K


3275(%1$�723/27$

7RSORWQL�GRELWNL�SUL�RJUHYDQMX 4+�JQ ��N:K

7UDQVPLVLMVNH�L]JXEH�SUL�RJUHYDQMX 4+�KW ��N:K

3RWUHEQD�WRSORWD�]D�RJUHYDQMH 4+�QG ��N:K

7RSORWQL�GRELWNL�SUL�KODMHQMX 4&�JQ ��N:K

7UDQVPLVLMVNH�L]JXEH�SUL�KODMHQMX 4&�KW ��N:K

3RWUHEQD�WRSORWD�]D�KODMHQMH 4&�QG ��N:K

3RWUHEQD�WRSORWD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH 4:�QG ��N:K

3RWUHEQD�WRSORWD�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 41+�$

X ��N:K�PðD

3RWUHEQD�WRSORWD�]D�RJUHYDQMH�QD�HQRWR�RJUHYDQMH�SURVWRUQLQH 41+�9

H ��N:K�PñD

3RWUHEHQ�KODG�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 41&�$

X ��N:K�PðD

3RWUHEHQ�KODG�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH 41&�9

H ��N:K�PñD

'29('(1$�(1(5*,-$

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH 4I�K�VNXSQL

��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�KODMHQMH 4I�F�VNXSQL

��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�SUH]UDþHYDQMH 4I�9 ��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�RYODåHYDQMH 4I�VW ��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH 4I�Z ��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�UD]VYHWOMDYR 4I�O ��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�IRWRQDSHWRVWQHJD�VLVWHPD 4I�39 ��N:K

'RYHGHQD�SRPRåQD�HQHUJLMD�]D�GHORYDQMH�VLVWHPRY 4I�DX[ ��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�GHORYDQMH�VWDYEH 4I ��N:K

35,0$51$�(1(5*,-$

HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH ��N:K

HOHNWULþQD�HQHUJLMD ��N:K

/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH 4S ��N:K

/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 4S�$

X ��N:K�PðD

/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH 4S�9

H ��N:K�PñD

(0,6,-$�&2�

HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH ��NJ

HOHNWULþQD�HQHUJLMD ��NJ


/HWQD�HPLVLMD�&2�

��NJ

/HWQD�HPLVLMD�&2�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR ��NJ�PðD

/HWQD�HPLVLMD�&2�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH ��NJ�PñD

=$*27$9/-$1-(�2%129/-,9,+�9,529�(1(5*,-(

'$

3275(%1$�(1(5*,-$�=$�67$9%2

&� &� &� &� &�

2JUHYDQMH +ODMHQMH 7RSOD�YRGD

2EþXWHQD /DWHQWQD 2EþXWHQD /DWHQWQD

WRSORWD WRSORWD��QDYODå�� WRSORWD WRSORWD��UD]YODå��

/� 7RSORWQL�GRELWNL�LQ ��

LQ�YUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH

/� 3UHKRG�WRSORWH ��

/� 7RSORWQH�SRWUHEH ��

6,67(06.(�723/271(�,=*8%(�,1�3202ä1$�(1(5*,-$

&� &� &� &� &�

2JUHYDQMH +ODMHQMH 7RSOD�YRGD 3UH]UDþHYDQMH 5D]VYHWOMDYD

/� (OHNWULþQD�HQHUJLMD ��

/� 7RSORWQH�L]JXEH ��

/� 9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH ��

/� 9�UD]YRGQL�VLVWHP ��

RGGDQD�WRSORWD


352,=9('(1$�(1(5*,-$

&�

9UVWD�JHQHUDWRUMD .XULOQD�QDSUDYD��

6LVWHP�RVNUEH RJUHYDQMH

/� 7RSORWQD�RGGDMD ��

/� 3RPRåQD�HQHUJLMD �

/�� 7RSORWQH�L]JXEH ��

/�� 9UQMHQD�WRSORWD ��

/�� 9QHVHQD�HQHUJLMD ��

/�� 3UR]YHGHQD�HOHNWULND �

/�� (QHUJHQW HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH

325$%$�35,0$51(�(1(5*,-(

&� &� &�

'RYHGHQD�HQHUJLMD

HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH HOHNWULþQD�HQHUJLMD 6NXSDM

/� 'RYHGHQD�HQHUJLMD ��

/� )DNWRU�SUHWYRUEH ��

/� 2EWHåHQD�YUHGQRVW ��

2GGDQD�HQHUJLMD

HOHNWULþQD�HQHUJLMD WRSORWQD�HQHUJLMD

/� 2GGDQD�HQHUJLMD �


/� 2EWHåHQD�YUHGQRVW � �

/� ,]QRV ��

(0,6,-$�&2�

&� &� &�

'RYHGHQD�HQHUJLMD

HNVWUD�ODKNR�NXULOQR�ROMH HOHNWULþQD�HQHUJLMD 6NXSDM



/� (PLVLMD�&2�

��

2GGDQD�HQHUJLMD





� �

/� ,]QRV ��


6.831$�5$%$�(1(5*,-(�,1�(0,6,-$�&2�=$�,=5$ý81�(1(5*,-6.(*$�5$=5('$

7RSORWQH�SRWUHEH�VWDYEH 8þLQNRYLWRVW�VLVWHPRY 'RYHGHQD�HQHUJLMD (QHUJLMVNL�UD]UHG�EUH]�VLVWHPRY� �WRSORWQH�YUQMHQH�L]JXEH� �YVHERYDQD�Y�HQHUJHQWLK� �REWHåHQD�NROLþLQD�4+�QG �� 4+:�OV�QG �� (HONR �� (3�GHO�L ��4+�KXP�QG �� 4&�OV�QG �� (HOHN �� P&2��H[S�L ��4:�QG �� (O��HQHUJLMD ��4&�QG �� :+: ��4&�GKXP�QG �� :& ��

(/ ��(9 ��

2GGDQD�HQHUJLMD�QHREWHåHQL�HQHUJHQWL�47�H[S �� (3�H[S�L ��(HO�H[S �� P&2��H[S�L ��

(3 ��P&2� ��

3URL]YHGHQD�REQRYOMLYDHQHUJLMD4+�JHQ�RXW ��(HO�JHQ�RXW ��



111/140

9 PRILOGA 4: PRERAČUN GRADBENE FIZIKE ZA SANIRANI OBJEKT

(/$%25$7�*5$'%(1(�),=,.(�=$�32'52ý-(8ý,1.29,7(�5$%(�(1(5*,-(�9�67$9%$+

L]GHODQ�]D�VWDYER

2â�6WLþQD��3â�$0%586��3232/1$�6$1$&,-$

âWHYLOND�SURMHNWD��60��

,]UDþXQ�MH�QDUHMHQ�Y�VNODGX�V�3UDYLOQLNRP�R�XþLQNRYLWL�UDEL�HQHUJLMH�Y�VWDYEDK�LQ�V7HKQLþQR�VPHUQLFR�]D�JUDGLWHY�76*��8þLQNRYLWD�UDED�HQHUJLMH�

6WDYED�QL�VNODGQD�]�]DKWHYDPL�3UDYLOQLND�R�XþLQNRYLWL�UDEL�HQHUJLMH�Y�VWDYEDK�

3URMHNWLYQR�SRGMHWMH� 6LP7HF��'U��6LPRQ�0XKLþ�V�S�

2GJRYRUQL�YRGMD�SURMHNWD� 'U��6LPRQ�0XKLþ

(ODERUDW�L]GHODO� 'U��6LPRQ�0XKLþ

6WLþQD��

7(+1,ý1,�23,6

/RNDFLMD��YUVWD�LQ�QDPHQ�VWDYEH

1DVHOMH��XOLFD��NUDM� $0%586��$PEUXV��

��=DJUDGHF

.DWDVWUVND�REþLQD� $0%586

3DUFHOQD�ãWHYLOND� ��

.RRUGLQDWH�ORNDFLMH�VWDYEH� ;��1�� <��(��

9UVWD�VWDYEH� ��6WDYEH�]D�L]REUDåHYDQMH�LQ�]QDQVWYHQRUD]LVNR

1DPHPEQRVW�VWDYEH� MDYQD�VWDYED

(WDåQRVW�VWDYEH� GYH�HWDåL

,QYHVWLWRU� 2EþLQD�,YDQþQD�*RULFD

6RNROVND��

��,YDQþQD�*RULFD

*HRPHWULMVNH�NDUDNWHULVWLNH�VWDYEH

3RYUãLQD�WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�$� ��Pð

.RQGLFLRQLUDQD�SURVWRUQLQD�VWDYEH�9H� ��Pñ

1HWR�RJUHYDQD�SURVWRUQLQD�VWDYEH�9� ��Pñ

2EOLNRYQL�IDNWRU�I�� P

��

5D]PHUMH�PHG�SRYUãLQR�RNHQ�LQ�SRYUãLQR

WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�]� ��

8SRUDEQD�SRYUãLQD�VWDYEH�$N� ��Pð

9UVWD�]LGX� 7HåND�JUDGQMD��! ��NJ�P��

1DþLQ�XSRãWHYDQMD�YSOLYD�WRSORWQLK�PRVWRY� QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ

0HWRGD�L]UDþXQD�WRSORWQH�NDSDFLWHWH�VWDYEH� QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ

3URMHNW�MH�L]GHODQ�]D�UHNRQVWUXNFLMR�VWDYEH�R]LURPD�QMHQHJD�SRVDPH]QHJD�GHOD��NMHU�VH�SRVHJD�Y�PDQM�NRW

��RGVWRWNRY�WRSORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�R]LURPD�QMHQHJD�SRVDPH]QHJD�GHOD

R]LURPD�]D�LQYHVWLFLMVND�LQ�GUXJD�Y]GUåHYDOQD�GHOD�


.OLPDWVNL�SRGDWNL

=DþHWHN�NXULOQH .RQHF�NXULOQH 7HPSHU�SULPDQMNOMDM 3URM��WHPSHUDWXUD (QHUJLMD�VRQþQHJDVH]RQH��GDQ� VH]RQH��GDQ� �.�GQL� ��&� REVHYDQMD��N:K�Pð�

��

3RYSUHþQH�PHVHþQH�WHPSHUDWXUH�LQ�YODåQRVWL�]UDND�

, ,, ,,, ,9 9 9, 9,, 9,,, ,; ; ;, ;,, /HWR7 �� S ��

3RYSUHþQD�PHVHþQD�WHPSHUDWXUD�]XQDQMHJD�]UDND�QDMKODGQHMãHJD�PHVHFD�7 ]�P�PLQ� ��&3RYSUHþQD�PHVHþQD�WHPSHUDWXUD�]XQDQMHJD�]UDND�QDMWRSOHMãHJD�PHVHFD�7 ]�P�PD[� ��&

*OREDOQR�VRQþQR�VHYDQMH��:K�Pð�RULHQWDFLMD RULHQWDFLMD

QDNPHV 6 69 9 -9 - -= = 6= PHV 6 69 9 -9 - -= = 6=� �� , �� ,, �� ,,, �� ,9 �� 9 �� 9, �� 9,, �� 9,,, �� ,; �� ; �� ;, �� ;,, ��


6H]QDP�NRQVWUXNFLM

=XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP ��8PD[ ��:�Pð .��=XQDQMD�VWHQD��8� ��:�Pð.��7L ��&��6WHQD�Y�NOHWL��8� ��:�Pð.��7L ��&

7OD�QD�WHUHQX��QH�YHOMD�]D�LQGXVWULMVNH�]JUDGEH� ��8PD[ ��:�Pð .��7OD�QD�WHUHQX��8� ��:�Pð.��7L ��&

7OD�QDG�QHRJUHYDQR�NOHWMR��QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�DOL�JDUDåR ��8PD[ ��:�Pð .��7OD�QDG�NOHWMR��8� ��:�Pð.��7L ��&

6WURS�SURWL�QHRJUHYDQHPX�SURVWRUX ��8PD[ ��:�Pð .��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX��8� ��:�Pð.��7L ��&

6WURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH� ��8PD[ ��:�Pð .��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX��8� ��:�Pð.��7L ��&��6WUHKD��8� ��:�Pð.��7L ��&

9HUWLNDOQD�RNQD�DOL�EDONRQVND�YUDWD�LQ�JUHWL�]LPVNL�YUWRYL�]�RNYLUML�L]�NRYLQ ��8PD[ ��:�Pð .��2.12��8� ��:�Pð.��7L ��&��2.12�39&�2.9,5��3(7.20251,��8 ��=$67(./,7(9�8 ��8� ��:�Pð.��7L ��&

9KRGQD�YUDWD ��8PD[ ��:�Pð .��9KRGQD�YUDWD��8� ��:�Pð.��7L ��&


,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��=XQDQMD�VWHQD 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��]XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�

� � � � �

� $31(1$�0$/7$�� 32/1$�23(.$�� $31(1$�0$/7$�� (36� 3,*0(171$�)$6$'1$�0$/7$


� $31(1$�0$/7$�� 32/1$�23(.$�� $31(1$�0$/7$�� (36 �� 3,*0(171$�)$6$'1$�0$/7$ ��


57 �5 VL� GL� L��5 VH��5 X �� Pð.�:8F �8�� 8� �� :�Pð. 8PD[ ��:�Pð.��WRSORWQD�SUHKRGQRVW�MH�XVWUH]QD





I5VL �� !�5 5VL�PD[ ��NRQVWUXNFLMD�XVWUH]D�JOHGH�SRYUãLQVNH�NRQGHQ]DFLMH




,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WHQD�Y�NOHWL 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��]XQDQMH�VWHQH�LQ�VWHQH�SURWL�QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�

� � �

� $31(1$�0$/7$�� 32/1$�23(.$�� 856$�;36�1�,,,�,


� $31(1$�0$/7$�� 32/1$�23(.$�� 856$�;36�1�,,,�, ��











,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��7OD�QD�WHUHQX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��WOD�QD�WHUHQX��QH�YHOMD�]D�LQGXVWULMVNH�]JUDGEH��

�

�

�

�

� 3$5.(7� &(0(171,�(675,+�� 856$�;36�1�,,,�,� 3(6(.��68+


� 3$5.(7 �� &(0(171,�(675,+�� 856$�;36�1�,,,�, �� 3(6(.��68+ ��




,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��7OD�QDG�NOHWMR 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��WOD�QDG�QHRJUHYDQR�NOHWMR��QHRJUHYDQLP�SURVWRURP�DOL�JDUDåR�

��

�

�

�

� 3$5.(7� &(0(171,�(675,+�� 856$�;36�1�,,,�,� 3(6(.��68+� 32/1$�23(.$��


� 3$5.(7 �� &(0(171,�(675,+�� 856$�;36�1�,,,�, �� 3(6(.��68+ �� 32/1$�23(.$��




,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�SURWL�QHRJUHYDQHPX�SURVWRUX�

�

�

�

�

�=

1

� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,.,� /(6��605(.$��%25� 3(6(.��68+� &(0(171,�(675,+�� 856$�')��


� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,., �� /(6��605(.$��%25 �� 3(6(.��68+ �� &(0(171,�(675,+�� 856$�')��











,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WURS�SURWL�SRGVWUHãMX 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��

�

�

�

�

�=

1

� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,.,� /(6��605(.$��%25� 3(6(.��68+� &(0(171,�(675,+�� 856$�')��


� 0$9ý1$�0$/7$�1$�7567,., �� /(6��605(.$��%25 �� 3(6(.��68+ �� &(0(171,�(675,+�� 856$�')��











,=5$ý81�*5$'%(1,+�.216758.&,-�67$9%(.RQVWUXNFLMD��6WUHKD 1RWUDQMD�WHPSHUDWXUD��&9UVWD�NRQVWUXNFLMH��VWURS�Y�VHVWDYL�UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��UDYQH�DOL�SRãHYQH�VWUHKH��

�

=

1

� 675(â1,.,


� 675(â1,., ��










0HVHF��-DQXDU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

0HVHF��)HEUXDU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


0HVHF��0DUHF

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

0HVHF��$SULO

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


0HVHF��2NWREHU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH

0HVHF��1RYHPEHU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


0HVHF��'HFHPEHU

QQ

SVDW�

Q� S V

G

�& 3D 3D P

��

5VH ��

� ��

5VL

��

VG

SH

SL

SH


5DYQLQD��

0HVHF JF

0D

JF

0D


-DQXDU ��

)HEUXDU ��

0DUHF ��

$SULO ��

0DM ��

-XQLM ��

-XOLM ��

$YJXVW ��

6HSWHPEHU ��

2NWREHU ��

1RYHPEHU ��

'HFHPEHU ��



352=251(�.216758.&,-(

.RQVWUXNFLMD )IU 8 8PD[ 8VWUH]D:�Pð. :�Pð.

2.12 �� 1(2.12�39&�2.9,5��3(7.20251,��8 ��=$67(./,7(9�8 �� '$

1(352=251$�=81$1-$�95$7$

1D]LY 8 8PD[ 8VWUH]D

9KRGQD�YUDWD �� '$


32'$7.,�2�&21,��&HORWQD�VWDYED

.RQGLFLRQLUDQD�SURVWRUQLQD�FRQH�9H� ��Pñ

1HWR�RJUHYDQD�SURVWRUQLQD�FRQH�9� ��Pñ

8SRUDEQD�SRYUãLQD�FRQH�$N

� ��Pð

'ROåLQD�FRQH� ��P

âLULQD�FRQH� ��P

9LãLQD�HWDåH� ��P

âWHYLOR�HWDå� ��

2JUHYDQMH� FRQD�MH�RJUHYDQD

1DþLQ�GHORYDQMD� SUHNLQMHQR�GHORYDQMH

1RWUDQMD�SURMHNWQD�WHPSHUDWXUD�RJUHYDQMD� ��&

1RWUDQMD�SURMHNWQD�WHPSHUDWXUD�KODMHQMD� ��&

'QHYQR�ãWHYLOR�XU�]�QRUPDOQLP�RJUHYDQMHP� ��K

'QHYQR�ãWHYLOR�XU�]�QRUPDOQLP�KODMHQMHP� ��K

1DþLQ�]QLåDQMD�WHPSHUDWXUH�RE�NRQFX�WHGQD� ]QLåDQMH�WHPSHUDWXUH�RJUHYDQMD

0HMQD�WHPSHUDWXUD�]QLåDQMD� ��&

8UQD�L]PHQMDYD�]UDND� ��K��

3RYUãLQD�WRSORWQHJD�RYRMD�FRQH�$� ��Pð


63(&,),ý1(�75$160,6,-6.(�723/271(�,=*8%(

7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH

7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH

1HSUR]RUQH�SRYUãLQH2]QDND RULHQWDFLMD QDNORQ SORãþLQD 8 WRSO�L]JXEH

� Pð :�.Pð :�.=XQDQMD�VWHQD 6 �� =XQDQMD�VWHQD 9 �� =XQDQMD�VWHQD - �� =XQDQMD�VWHQD = �� 9KRGQD�YUDWD - �� 6WUHKD�ãROD � �� 6NXSDM ��

3UR]RUQH�SRYUãLQH2]QDND RULHQWDFLMD QDNORQ SORãþLQD 8 WRSO�L]JXEH

� Pð :�.Pð :�.2.12 6 �� 2.12 9 �� 2.12 - �� 2.12 = �� 6NXSDM ��

6NXSQH�WUDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQMH�SRYUãLQH $ L �8 L ��:�.�

7RSORWQL�PRVWRYL

9SOLY�WRSORWQLK�PRVWRY�MH�XSRãWHYDQ�QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ��V�SRYHþDQMHP�WRSORWQH�SUHKRGQRVWLFHORWQHJD�RYRMD�VWDYEH�]D��:�Pð.�

7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�WRSORWQH�PRVWRYH�]QDãDMR ��:�.�

7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQML�RYRM�FRQH�/'

/' $

L �8

L� O

N N�

M ��:�.��:�. ��:�.

7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]LGRYH�LQ�WOD�Y�WHUHQX

7OD�Y�NOHWL2]QDND 3ORãþLQD 8L 8PD[

�Pð� �:�Pð.� �:�Pð.�WOD�QD�WHUHQX��7OD��QD�WHUHQX ��

7RSORWQH�L]JXEH2]QDND WRSO�L]JXEH

:�.7OD��QD�WHUHQX ��

/6 ��:�.�


7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�QHRJUHYDQH�SURVWRUH

3RYUãLQH�PHG�RJUHYDQLP�LQ�QHRJUHYDQLP�GHORP2]QDND 3RYUãLQD 8L 8PD[

�Pð� �:�Pð.� �:�Pð.�7OD�QDG�NOHWMR ��

7RSORWQH�L]JXEH1HRJUHYDQL�SURVWRU +8:�.1HRJUHYDQD�NOHW ��1HRJUHYDQR�LQ�]DSUWR�SRGVWUHãMH ��

+8 ��:�.�

75$160,6,-6.(�,=*8%(

+7 �/

'��/

6��+

8 ��:�.��:�.��:�.� ��:�.�

723/271(�,=*8%(�=$5$',�35(=5$ý(9$1-$

3URVWRUQLQD�RJUHYDQHJD�GHOD�9 H ��Pñ ��XUQD�L]PHQMDYD�]UDND�Q� ��K ��


.2(),&,(17�6.831,+�723/271,+�,=*8%

+� �+7��+

9 ��:�.��:�.� ��:�.�

.2(),&,(17�75$160,6,-6.,+�723/271,+�,=*8%�32�(127,�3295â,1(�292-$


+

7 �+

7��$� ��:�Pð .


��:�Pð.

.RHILFLHQW�VSHFLILþQLK�WRSORWQLK�L]JXE�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�

1275$1-,�'2%,7.,

4L ��:�


'2%,7.,�621ý1(*$�6(9$1-$

.RQVWUXNFLMD 3RYUãLQD 2ULH� 1DJLE )DNWRU]DVHQ�

>Pð@ >�@2.12 �� 6 �� 2.12 �� 9 �� 2.12 �� - �� 2.12 �� = ��



63(&,),ý1(�75$160,6,-6.(�723/271(�,=*8%(�67$9%(

7UDQVPLVLMVNH�WRSORWQH�L]JXEH�VNR]L�]XQDQML�RYRM�VWDYEH�/'

/' $

L �8

L� O

N N�

M ��:�.��:�. ��:�.

9SOLY�WRSORWQLK�PRVWRY�VH�XSRãWHYD�QD�SRHQRVWDYOMHQ�QDþLQ��V�SRYHþDQMHPWRSORWQH�SUHKRGQRVWL�FHORWQHJD�RYRMD 870 ��:�Pð .�

75$160,6,-6.(�,=*8%(�67$9%(

+7 �/

'��/

6��+

8 ��:�.��:�.��:�.� ��:�.�

723/271(�,=*8%(�67$9%(�=$5$',�35(=5$ý(9$1-$


.2(),&,(17�6.831,+�723/271,+�,=*8%�67$9%(

+� �+7��+

9 ��:�.��:�.� ��:�.�

.2(),&,(17�75$160,6,-6.,+�723/271,+�,=*8%�67$9%(�32�(127,�3295â,1(�292-$


+

7 �+

7��$� ��:�Pð.


��:�Pð.

.RHILFLHQW�VSHFLILþQLK�WRSORWQLK�L]JXE�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�

1275$1-,�'2%,7.,

4L ��:�

'2%,7.,�621ý1(*$�6(9$1-$



3275(%1$�(1(5*,-$�=$�2*5(9$1-(�67$9%(

4+�WU 4+�YH 4+�KW 4+�VRO 4+�LQW 4+�UHY 4+�JQ + +�JQ 41+ 4HP�HQ

0HVHFN:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K

-DQXDU �� )HEUXDU �� 0DUHF �� $SULO �� 0DM �� -XQLM � � � � � �� -XOLM � � � � � �� $YJXVW � � � � � �� 6HSWHPEHU �� 2NWREHU �� 1RYHPEHU �� 'HFHPEHU �� 6NXSDM ��

=D�L]UDþXQ�MH�SULY]HW�KROLVWLþHQ�SULVWRS�XSRãWHYDQMD�YUDþOMLYLK�WRSORWQLK�L]JXE�VLVWHPRY�/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH�VWDYEH 41+ ��N:K�D�/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH��SUHUDþXQDQD�QD�HQRWR SURVWRUQLQH�RJUHYDQHJD�GHOD41+�9H ��N:K�P ñD�1DMYHþMD�GRYROMHQD�OHWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH��SUHUDþXQDQD�QD�HQRWRSURVWRUQLQH�RJUHYDQHJD�GHOD 41+�9H��PD[ ��N:K�P ñD�

/HWQD�SRWUHEQD�WRSORWQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH�XVWUH]D�]DKWHYDP�SUDYLOQLND�

3275(%1$�(1(5*,-$�=$�+/$-(1-(�67$9%(

4&�WU 4&�YH 4&�KW 4&�LQW 4&�VRO 4&�JQ & &�JQ 41&0HVHF

N:K N:K N:K N:K N:K N:K N:K-DQXDU � � � � � � �� )HEUXDU � � � � � � �� 0DUHF � � � � � � �� $SULO � � � � � � �� 0DM �� -XQLM �� -XOLM �� $YJXVW �� 6HSWHPEHU �� 2NWREHU � � � � � � �� 1RYHPEHU � � � � � � �� 'HFHPEHU � � � � � � �� 6NXSDM ��

/HWQD�SRWUHEQD�HQHUJLMD�]D�KODMHQMH 41& ��N:K�D�


2*5(9$/1,�32'6,67(0

3RGVLVWHP�RJUHYDOD� 2JUHYDOQL�VLVWHP��9UVWD�RJUHYDOD� SURVWRVWRMHþD�RJUHYDOD&RQD� 9VH�FRQH6WDQGDUGQD�WHPSHUDWXUD�RJUHYQHJD�PHGLMD� UDGLDWRUML��NRQYHNWRUML��5HJXODFLMD�WHPSHUDWXUH�SURVWRUD� 3�UHJXODWRU��.�1DþLQ�YJUDGQMH�RJUHYDO� RJUHYDOD�RE�]XQDQML�VWHQL��QRUPDOQD�]XQDQMD�RNQD5HJXODFLMD�WHPSHUDWXUH�SURVWRUD� 3�UHJXODWRU��.�1D]LYQD�PRþ�þUSDONH� PRþ�þUSDONH�QL�SR]QDQDâWHYLOR�þUSDON� �1D]LYQD�PRþ�UHJXODWRUMD� ��:1D]LYQD�PRþ�YHQWLODWRUMD� ��:âWHYLOR�YHQWLODWRUMHY� �

'RGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� :K�HP ��N:K9UQMHQD�GRGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� 4UKK�HP ��N:K'RGDWQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�HP�O ��N:K9�RJUHYDOD�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�HP�LQ ��N:K

5$=69(7/-$9$

1DþLQ�L]UDþXQD� SRGUREHQ�L]UDþXQ�OHWQH�GRYHGHQH�HQHUJLMH�]D�UD]VYHWOMDYR�

2SLV 0Rþ��:� 8U�OHWR��K� âWHYL OR(OHNWULþQL�SRWURãQLNL�Y�VWDYEL ��

3RWUHEQD�HQHUJLMD�]D�UD]VYHWOMDYR� 4I�O ��N:K

5$=92'�2*5(9$/1(*$�6,67(0$

5D]YRGQL�VLVWHP� 5D]YRGQL�VLVWHP��2JUHYDOQL�VLVWHP� 2JUHYDOQL�VLVWHP��1DþLQ�GHORYDQMD� GHORYDQMH�V�SUHNLQLWYDPL9UVWD�UD]YRGQHJD�VLVWHPD� GYRFHYQL�VLVWHP7ODþQL�SDGHF� ��+LGUDYOLþQD�XUDYQRWHåHQVW� KLGUDYOLþQR�XUDYQRWHåHQ�VLVWHP'RGDWHN�SUL�SORVNRYQHP�RJUHYDQMX� ��N3D5HJXODFLMD�þUSDONH� GHOWD�S�MH�NRQVWDQWHQ0Rþ�þUSDONH� ��:1DPHVWLWHY�GYLåQHJD�LQ�SULNOMXþQHJD�YRGD� QDPHVWLWHY�SUHWHåQR�Y�QRWUDQMLK�VWHQDK,]RODFLMD�UD]YRGQLK�FHYL� FHYL�QLVR�L]ROLUDQH1DPHVWLWHY�KRUL]RQWDOQHJD�UD]YRGD� KRUL]RQDWDOQL�UD]YRG�Y�RJUHYDQHP�SURVWRUX,]RODFLMD�]XQDQMHJD�]LGX� ]XQDQML�]LG�MH�L]ROLUDQ�]XQDM&RQH��SR�NDWHULK�SRWHND�UD]YRG� &HORWQD�VWDYED'ROåLQH�FHYL��GROåLQVND�WRSORWQD�SUHKRGQRVW�

&RQD�/Y��FHYL�Y�RJUHYDQHP�SURVWRUX ��P ��:�P.&RQD�/Y��FHYL�Y�QHRJUHYDQHP�SURVWRUX ��P ��:�P.&RQD�/V��FHYL�Y�QRWUDQML�VWHQL ��P ��P&RQD�/V��FHYL�Y�]XQDQMHP�]LGX ��P ��:�P.&RQD�/VO ��P ��Z�P.

3RWUHEQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD�]D�UD]YRGQL�SRGVLVWHP� :K�G�H ��N:K9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�G�UKK ��N:K1HYUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�G�XKK ��N:K7RSORWQH�L]JXEH�UD]YRGQHJD�VLVWHPD� 4K�G ��N:K9�UD]YRGQL�VLVWHP�YUQMHQD�WRSORWD� 4G�UKK ��N:K9�RNROLFR�NRULVWQR�YUQMHQD�WRSORWD� 4UKK�G ��N:K9�UD]YRGQL�VLVWHP�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�LQ�G ��N:K


.85,/1(�1$35$9(

1DþLQ�SULNOXþLWYH�JHQHUDWRUMHY� Y]SRUHGQD

.XULOQD�QDSUDYD� .XULOQD�QDSUDYD��(QHUJHQW� OHVQD�ELRPDVD3ULSUDYD�WRSOH�YRGH� NXULOQD�QDSUDYD�LPD�IXQNFLMR�SULSUDYH�WRSOH�YRGH637(�QDSUDYD� NXULOQD�QDSUDYD�QL�637(�VLVWHP5HJXODFLMD�NXULOQH�QDSUDYH� Y�RGYLVQRVWL�RG�]XQDQMH�WHPSHUDWXUH1DPHVWLWHY�NXULOQH�QDSUDYH� Y�NRWORYQLFL5HJXODFLMD�NRWOD� NRQVWDQWQD�WHPSHUDWXUD9UVWD�NRWOD� VWDQGDUGQL�NRWHO

1D]LYQD�PRþ�NRWOD� ��N:1D]LYQD�PRþ�NRWOD�SUL��REUHPHQLWYL� ��N:,]NRULVWHN�NRWOD�SUL��REUHPHQLWYL�LQ�WHVWQLK�SRJRMLK� ��,]NRULVWHN�NRWOD�SUL��REUHPHQLWYL�LQ�WHVWQLK�SRJRMLK� ��7RSORWQH�L]JXEH�Y�þDVX�REUDWRYDOQH�SULSUDYOMHQRVWL� ��N:K7RSORWQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�SUL�SRJRMLK�SUHL]NXãDQMD� ��N:K1D]LYQL�YROXPHQ�DNXPXODWRUMD� ��O5D]YRGQL�VLVWHPL��Y�NDWHUH�MH�YQHVHQD�WRSORWD� 5D]YRGQL�VLVWHP��

6NXSQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4K�J�O ��N:K3RPRåQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� :K�J�DX[ ��N:K9UQMHQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� 4K�J�UKK�DX[ ��N:K7RSORWQH�L]JXEH�VNR]L�RYRM�JHQHUDWRUMD�WRSORWH� 4K�J�UKK�HQY ��N:K6NXSQH�YUQMHQH�L]JXEH� 4UKK�J ��N:K9�NRWHO�]�JRULYRP�YQHVHQD�WRSORWD� 4K�LQ�J ��N:K7RSORWQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�WRSORWH� 4K�V�O ��N:K9UQMHQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�WRSORWH� 4K�V�UKK ��N:K3RWUHEQD�GRGDWQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD�]DSROQMHQMH�DNXPXODWRUMD� 4K�V�DX[ ��N:K

35,35$9$�723/(�92'(

2SLV� 3ULSUDYD�WRSOH�YRGH(QHUJHQW� OHVQD�ELRPDVD&LUNXODFLMD� VLVWHP�]D�WRSOR�YRGR�EUH]�FLUNXODFLMHâWHYLOR�GQL�]DJRWDYOMDQMD�WRSOH�YRGH�Y�WHGQX� ��9UVWD�VWDYEH� ãROD�EUH]�WXãHY3RYUãLQD�XþLOQLF� ��Pð9UVWD�NRWOD� NRWHO�QD�ELRPDVR1DPHVWLWHY�NRWOD� NRWHO�MH�QDPHãþHQ�Y�NXULOQLFL1D]LYQD�PRþ�NRWOD� ��N:,]NRULVWHN�NRWOD�SUL��REUHPHQLWYL� ��1D]LYQL�YROXPHQ�NRWOD� ��O1DPHVWLWHY�SULNOMXþQHJD�YRGD� VWDQGDUGQL,]RODFLMD�UD]YRGD� UD]YRG�QL�L]ROLUDQ,]RODFLMD�]XQDQMHJD�]LGX� ]XQDQML�]LG�MH�L]ROLUDQ�]XQDM&RQH��SR�NDWHULK�SRWHND�UD]YRGQL�VLVWHP� &HORWQD�VWDYED'ROåLQH�FHYL��GROåLQVND�WRSORWQD�SUHKRGQRVW�

&RQD�/Y��FHYL�Y�RJUHYDQHP�SURVWRUX ��P ��:�P.&RQD�/Y��FHYL�Y�QHRJUHYDQHP�SURVWRUX ��P ��:�P.&RQD�/V��FHYL�Y�QRWUDQML�VWHQL ��P ��:�P.&RQD�/V��FHYL�Y�]XQDQMHP�]LGX ��P ��:�P.&RQD�/VO ��P ��:�P.


1DPHVWLWHY�KUDQLOQLND� JUHOQLN�LQ�KUDQLOQLN�QLVWD�Y�LVWHP�SURVWRUX7LS�KUDQLOQLND� SRVUHGQR�RJUHYDQL'QHYQH�WRSORWQH�L]JXEH�KUDQLOQLND�Y�VWDQMX�REUDW��SULSU�� N:K3RWUHEQD�WRSORWD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH� 4Z ��N:K3RWUHEQD�WRSORWD�JUHOQLND�]D�WRSOR�YRGR� 4Z�RXW�J ��N:K9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH�VLVWHPD�]D�WRSOR�YRGR� 4UZZ ��N:K6NXSQH�WRSORWQH�L]JXEH�VLVWHPD�]D�WRSOR�YRGR� 4WZ ��N:K6NXSQH�YUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH� 4Z�UHJ ��N:K

723/271$�ý53$/.$

2SLV� 7RSORWQD�þUSDOND��9UVWD�WRSORWQH�þUSDONH� 7ý�]UDN��YRGD7HKQRORJLMD�L]GHODYH� VRGREQD�7ý1DPHQ�XSRUDEH�WRSORWQH�þUSDONH� ]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH1DþLQ�GHORYDQMD� PRQRYDOHQWQR

7ý�GHOXMH�VDPR�Y�OHWQHP�REGREMX]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH�

7RSORWQD�PRþ�7ý� ��N:

7RSORWQD�PRþ�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH�LQ�&23�SUL�QD]LYQL�REUHPHQLWYL

��& ��&=�WHPS� ��& ��& ��& ��& ��& ��& ��& ��&&23 �� PRþ ��

'QHYQR�ãWHYLOR�XU�GHORYDQMH�WRSORWQH�þUSDONH� ��K1DMYLãMD�WHPSHUDWXUD�GHORYDQMD�7ý� ��&6SRGQMD�WHPSHUDWXUQD�PHMD�L]NORSD�GHORYDQMD�7ý� ��&%LYDOHQWQD�WRþND� ��&3RWUHEQL�þDV�PLURYDQMD�7ý�PHG�YNORSL�Y��GQHYX� ��K.RUHNFLMVNL�IDNWRU�GHORYDQMD�7ý�Y�VLPXOWDQHP�QDþLQX� ��(OHNWULþQD�PRþ�QD�SULPDUQHP�NURJX� ��:(OHNWULþQD�PRþ�QD�VHNXQGDUQHP�NURJX� ��:$NXPXODWRU�WRSORWH� WRSORWQD�þUSDOND�LPD�DNXPXODWRU�WRSORWH7HPSHUDWXUD�SURVWRUD��Y�NDWHUHP�MH�DNXPXODWRU�WRSORWH� ��&7HPSHUDWXUQD�UD]OLND�SUL�SRJRMLK�SUHL]NXãDQMD� ��.7RSORWQH�L]JXEH�DNXPXODWRUMD�Y�VWDQMXREUDWRYDOQH�SULSUDYOMHQRVWL� ��N:K�G1D]LYQL�YROXPHQ�KUDQLOQLND� ��O7RSORWQH�L]JXEH�KUDQLOQLND�Y�VWDQMXREUDWRYDOQH�SULSUDYOMHQRVWL� ��N:K�G7HPSHUDWXUD�WRSOH�YRGH� ��&7HPSHUDWXUD�KODGQH�YRGH� ��&

3URL]YHGHQD�WRSORWD�WRSORWQH�þUSDONH� 47& ��N:K'RGDWQD�HQHUJLMD�]D�GHORYDQMH�WRSORWQH�þUSDONH� :7&�DX[ ��N:K7RSORWQH�L]JXEH�VLVWHPD�WRSORWQH�þUSDONH� 47&�O ��N:K6NXSQD�SRWUHEQD�HOHNWULþQD�HQHUJLMD� (7& ��N:K)DNWRU�XþLQNRYLWRVWL�WRSORWQH�þUSDONH� 63) ��


3275(%1$�723/27$

7RSORWQL�GRELWNL�SUL�RJUHYDQMX 4+�JQ ��N:K

7UDQVPLVLMVNH�L]JXEH�SUL�RJUHYDQMX 4+�KW ��N:K

3RWUHEQD�WRSORWD�]D�RJUHYDQMH 4+�QG ��N:K

7RSORWQL�GRELWNL�SUL�KODMHQMX 4&�JQ ��N:K

7UDQVPLVLMVNH�L]JXEH�SUL�KODMHQMX 4&�KW ��N:K

3RWUHEQD�WRSORWD�]D�KODMHQMH 4&�QG ��N:K

3RWUHEQD�WRSORWD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH 4:�QG ��N:K

3RWUHEQD�WRSORWD�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 41+�$

X ��N:K�PðD

3RWUHEQD�WRSORWD�]D�RJUHYDQMH�QD�HQRWR�RJUHYDQMH�SURVWRUQLQH 41+�9

H ��N:K�PñD

3RWUHEHQ�KODG�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 41&�$

X ��N:K�PðD

3RWUHEHQ�KODG�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH 41&�9

H ��N:K�PñD

'29('(1$�(1(5*,-$

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�RJUHYDQMH 4I�K�VNXSQL

��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�KODMHQMH 4I�F�VNXSQL

��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�SUH]UDþHYDQMH 4I�9 ��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�RYODåHYDQMH 4I�VW ��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�SULSUDYR�WRSOH�YRGH 4I�Z ��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�UD]VYHWOMDYR 4I�O ��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�IRWRQDSHWRVWQHJD�VLVWHPD 4I�39 ��N:K

'RYHGHQD�SRPRåQD�HQHUJLMD�]D�GHORYDQMH�VLVWHPRY 4I�DX[ ��N:K

'RYHGHQD�HQHUJLMD�]D�GHORYDQMH�VWDYEH 4I ��N:K

2%129/-,9,�9,5,

WUGQD�ELRPDVD ��N:K

WRSORWD�RNROMD ��N:K

35,0$51$�(1(5*,-$

HOHNWULþQD�HQHUJLMD ��N:K

/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH 4S ��N:K

/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR 4S�$

X ��N:K�PðD

/HWQD�UDED�SULPDUQH�HQHUJLMH�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH 4S�9

H ��N:K�PñD


(0,6,-$�&2�

HOHNWULþQD�HQHUJLMD ��NJ

/HWQD�HPLVLMD�&2�

��NJ

/HWQD�HPLVLMD�&2�QD�QHWR�XSRUDEQR�SRYUãLQR ��NJ�PðD

/HWQD�HPLVLMD�&2�QD�HQRWR�RJUHYDQH�SURVWRUQLQH ��NJ�PñD

=$*27$9/-$1-(�2%129/-,9,+�9,529�(1(5*,-(

QDMPDQM��FHORWQH�NRQþQH�HQHUJLMH�MH�]DJRWRYOMHQR�]�XSRUDER 9LU��7UGQ�ELR��

REQRYOMLYLK�YLURY 9LU��7RSO�RNR��

6NXSDM� �� '$

QDMPDQM��SRWUHEQH�HQHUJLMH�MH�L]�WUGQH�ELRPDVH �� '$

QDMPDQM��SRWUHEQH�HQHUJLMH�MH�L]�WRSORWH�RNROMD �� 1(

OHWQD�SRWUHEQD�WRSORWD�]D�RJUHYDQMH�VWDYEH��SUHUDþXQDQD�QD�HQRWR

NRQGLFLRQLUDQH�SURVWRUQLQH��MH�QDMPDQM�]D��PDQMãD�RG�PHMQH�YUHGQRVWL �� '$

3275(%1$�(1(5*,-$�=$�67$9%2

&� &� &� &� &�

2JUHYDQMH +ODMHQMH 7RSOD�YRGD

2EþXWHQD /DWHQWQD 2EþXWHQD /DWHQWQD

WRSORWD WRSORWD��QDYODå�� WRSORWD WRSORWD��UD]YODå��

/� 7RSORWQL�GRELWNL�LQ ��

LQ�YUQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH

/� 3UHKRG�WRSORWH ��

/� 7RSORWQH�SRWUHEH ��


6,67(06.(�723/271(�,=*8%(�,1�3202ä1$�(1(5*,-$

&� &� &� &� &�

2JUHYDQMH +ODMHQMH 7RSOD�YRGD 3UH]UDþHYDQMH 5D]VYHWOMDYD

/� (OHNWULþQD�HQHUJLMD ��

/� 7RSORWQH�L]JXEH ��

/� 9UQMHQH�WRSORWQH�L]JXEH ��

/� 9�UD]YRGQL�VLVWHP ��

RGGDQD�WRSORWD

352,=9('(1$�(1(5*,-$

&� &� &�

9UVWD�JHQHUDWRUMD 7ý��WRSOD�YRGD .XULOQD�QDSUDYD�� .XULOQD�QDSUDYD��

6LVWHP�RVNUEH WRSOD�YRGD WRSOD�YRGD RJUHYDQMH

/� 7RSORWQD�RGGDMD ��

/� 3RPRåQD�HQHUJLMD � � �

/�� 7RSORWQH�L]JXEH ��

/�� 9UQMHQD�WRSORWD � � ��

/�� 9QHVHQD�HQHUJLMD ��

/�� 3UR]YHGHQD�HOHNWULND � � �

/�� (QHUJHQW WRSORWD�RNROMD OHVQD�ELRPDVD OHVQD�ELRPDVD

325$%$�35,0$51(�(1(5*,-(

&� &� &�

'RYHGHQD�HQHUJLMD

HOHNWULþQD�HQHUJLMD OHVQD�ELRPDVD 6NXSDM



/� 2EWHåHQD�YUHGQRVW ��

2GGDQD�HQHUJLMD




/� 2EWHåHQD�YUHGQRVW � �

/� ,]QRV ��


(0,6,-$�&2�

&� &� &�

'RYHGHQD�HQHUJLMD

HOHNWULþQD�HQHUJLMD OHVQD�ELRPDVD 6NXSDM




��

2GGDQD�HQHUJLMD





� �

/� ,]QRV ��

6.831$�5$%$�(1(5*,-(�,1�(0,6,-$�&2�

=$�,=5$ý81�(1(5*,-6.(*$�5$=5('$

7RSORWQH�SRWUHEH�VWDYEH 8þLQNRYLWRVW�VLVWHPRY 'RYHGHQD�HQHUJLMD (QHUJLMVNL�UD]UHG�EUH]�VLVWHPRY� �WRSORWQH�YUQMHQH�L]JXEH� �YVHERYDQD�Y�HQHUJHQWLK� �REWHåHQD�NROLþLQD�4+�QG �� 4+:�OV�QG �� (HOHN �� (3�GHO�L ��4+�KXP�QG �� 4&�OV�QG �� (OELRP �� P&2��H[S�L ��4:�QG �� (O��HQHUJLMD ��4&�QG �� :+: ��4&�GKXP�QG �� :& ��

(/ ��(9 ��

2GGDQD�HQHUJLMD�QHREWHåHQL�HQHUJHQWL�47�H[S �� (3�H[S�L ��(HO�H[S �� P&2��H[S�L ��

(3 ��P&2� ��

3URL]YHGHQD�REQRYOMLYDHQHUJLMD4+�JHQ�RXW ��(HO�JHQ�RXW ��


razŠirjeni energetski pregled osnovne Šole ......e-mail: [email protected] razŠirjeni energetski...

Documents