raziskava in analiza stanja kmetij na območju vasi strojna...
TRANSCRIPT
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
1
Raziskava in analiza stanja kmetij na območju vasi
Strojna
poročilo
Franci Pečnik
maj - julij 2012
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
2
KAZALO
NASLOVNICA 1
KAZALO 2
UVOD 4
METODOLOGIJA 5
Način izvedbe raziskave 5
Seznam kmetij 5
Terensko delo 6
VPRAŠALNIK 7
REZULTATI ANKETIRANJA 13
Lokacija(naslov), Datum, Ura 13
Število oseb (moški,ženske), starostna struktura, izobrazba, zaposlitev 14
Predniki in nasledniki 15
Dostopnost kmetije 17
Velikost kmetije in delež rabe površin 18
Objekti na kmetiji (število, starost, namembnost) 18
Dejavnost na kmetiji 22
Viri dohodkov na kmetiji 22
Dopolnilna dejavnost in veščine 23
Načrti za dopolnilno dejavnost in izkušnje trženja iz preteklosti 24
Vaška skupnost in občina 26
Povezanost vaščanov 28
Posebnosti in potenciali Strojne 29
Strojna v prihodnosti 30
Turizem na Strojni 30
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
3
Namembnost objektov za turistično dejavnost 32
Razvojni potenciali Strojne 32
Udeležba pri razvojnih projektih 33
DRUGA OPAŽANJA 34
FOTO DOKUMENTACIJA 36
INDEKS FOTODOKUMENTACIJE 37
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
4
UVOD
Na podlagi razvijanja projektni optimalnih možnosti za razvoj ciljev projekta
»Na hribovski vasi Strojna« je projektna skupina sklenila, da se za potrebe
pregleda stanja izdela »Raziskava in analiza stanja kmetij na območju vasi
Strojna«, ki je bila izvedena v mesecih maj do julij na kmetijah vasi Strojna.
Izsledki raziskave kažejo boljšo sliko o potrebah in življenju prebivalcev vasi
Strojna. Raziskava služi kot podlaga za izvedbo aktivnosti na projektu »Uvodna
delavnica«, ki je načrtovana 14. in 15. septembra 2012 na Strojni.
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
5
METODOLOGIJA
Način izvedbe raziskave
Glavnina izvedbe raziskave je potekala preko terenskega dela, kot anketiranje
prebivalcev vasi Strojna na podlagi pripravljenega vprašalnika. Ob vsakem
obisku kmetije je bila izvedeno tudi foto dokumentiranje objektov in okolice
kmetije, kjer se je vršilo anketiranje. Tako zajema raziskava preko 1000
fotografij trenutnega stanja kmetij.
Seznam kmetij
ZAP. ŠT.
ANKETA IZVEDENA
IME KMETIJE LASTNIK HIŠNA ŠTEVILKA
1 DA ŽELEZNIK JUTERŠEK RUDOLF STROJNA 5 2 DA NOVAK KREBS FRANCI STROJNA 4 3 DA POKRŽNIK KRZNAR SONJA STROJNA 16 4 DA STOVNIK LADRA FERDO/SIMON STROJNA 2 5 DA ŽIROVNIK MAVREL ERNEST STROJNA 27 6 DA ZABRNIK MRAVLJAK SILVO STROJNA 8 7 DA ŠOPEK OBRETAN ANTON STROJNA 23 8 DA GRM OBRETAN JOŽEF STROJNA 6 9 DA UTEK PRILASNIK VINKO STROJNA 11 10 DA JANEŽ SEKALO ANTON STROJNA 14 11 DA SMREČNIK SMREČNIK MARIJA STROJNA 29 12 DA MOČNIK ŠAPEK ZDRAVKO STROJNA 3 13 DA OPLAZ ŠTAVDEKER DRAGO STROJNA 21 14 DA KREVZELJ ŠTAVDEKER MILAN STROJNA 19 15 DA REBERNIK VOLKER VINKO STROJNA 26 16 DA KOBOVC KOBOVC JOŽE STROJNA 28 17 DA POŽEG KUPNIK MAKS STROJNA 13 18 DA STONKNA OBRETAN JOŽEF STROJNA 33
19 DA REBERNIKOVA
PUŠA MILAN REGINŠEK
20 DA STARA ŠOLA ŠTAVDEKER PAVEL STROJNA 20 21 DA MEŽNARIJA JUROŠ IRMA in ŠTEFAN STROJNA 18 22 DA vikend IRŠIČ JOŽE STROJNA 11A 23 DA vikend KRIVEC VLADO STROJNA BB 24 DA KARAVLA KOBOVC JOŽE
25 DA vikend IGOR RONER STROJNA 34 26 DA BRANAT MAVREL STANKO STROJNA
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
6
27 DA ŽVAB TRAVAR ANDREJA STROJNA 30 28 ODKLONILI KADIŽ PEČOVNIK SIMON STROJNA 31 29 ODKLONILI MAVREL PRILASNIK FLORIJAN STROJNA 25 30 ODKLONILI Zadnji dinar ŠTAVDEKER MARJAN STROJNA 1
31 ODKLONILI hiša pr Zadnjem
dinarju MRAVLJAK ANTON STROJNA 1A
Terensko delo
V času izvedbe raziskave je bilo opravljenih sedem terenskih dni v skupnem
seštevku 50 delovnih ur. Tako se je anketiranje vršilo v dneh, 9.5.2012, 21. 5.
2012, 31.5 2012, 26. 6. 2012, 29. 6. 2012, 19. 7 2012, 2. 8. 2012.
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
7
VPRAŠALNIK
Izdelan je bil vprašalnik za potrebe terenskega dela in izvedbe anketiranja na
kmetijah. Vzorec vprašalnika se nahaja na naslednji strani.
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
8
ANKETNI VPRAŠALNIK
Na območju Raven na Koroškem se v zadnjem času pospešeno vlaga v infrastrukturo in (trajnostni) razvoj. Občina se zaveda, da je v tem oziru zraven razvijanja prometne povezanosti nujno skrbeti tudi za ohranjanje neokrnjene naravne in kulturne dediščine okoliških kmetij, ki imata veliko dodano vrednost in predstavljata integralni del trajnostnega razvoja vasi.
Občina Ravne na Koroškem je lani uspešno kandidirala na razpisu Švicarskega prispevka s projektom oblikovanja strategije trajnostnega razvoja vasi Strojna, v aprilu 2012 pa začenjamo z izvedbo projektnih aktivnosti. Za vas smo pripravili nekaj vprašanj, odgovori nanje bodo ključnega pomena pri nadaljnjih izvedbenih korakih projekta.
Prebivalci območja Strojne ste pri sooblikovanju razvoja vasi pomemben dejavnik. Zato upamo, da bo ob vaši pomoči Strojna doživela boljše čase pri odkrivanju, razvijanju in učinkovitem izkoriščanju obstoječih potencialov.
Anketiral: _______________________
Anketiranec: _______________________
Kontakt: _______________________
Ime kmetije: _______________________
Lokacija: ________________________________________
Datum: _______________________
Ura: _______________________
1. Koliko oseb živi v hiši/kmetiji? Natančneje razdelajte spolno, starostno, izobrazbeno in
zaposlitveno strukturo družine.
Član Spol (M/Ž)
Starost (let)
Izobrazba Zaposlitev
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
2. Kako dolgo živite v vasi Strojna?
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
9
____________ let
3. Kdo (sorodniki, drugi lastniki) je v preteklosti živel v tej hiši/kmetiji?
4. Kdo bo v prihodnje živel v tej hiši/kmetiji. Ali ima kmetija naslednika?
5. Kako ocenjujete fizično dostopnost vaše kmetije? Kmetija je:
a) dobro dostopna,
b) niti – niti,
c) slabo dostopna.
6. Kakšna je velikost vaše kmetije? Koliko imate njiv, vinogradov, sadovnjakov, pašnikov, gozdov
idr.?
Kategorija Obseg (ha)
Njive, polja in vrtovi
Sadovnjaki
Vinogradi
Travniki
Pašniki
Gozd
Skupaj vse površine
7. V kakšne namene uporabljate objekte posestva oz. kmetije?
Kategorija objekta Starost objekta (leta)
Količina (število)
Namembnost objekta (za kaj se uporablja)
Drugo (status spomeniške zaščite …)
Hiša
Hlev
Skedenj
Kašča
Preužitkarska hiša
Kozolec
Drugo:
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
10
8. S kakšno dejavnostjo se ukvarjate (zaposlitev,
dejavnosti na kmetiji)? Katera dejavnost predstavlja vir vašega preživetja?
8.1 Kakšno je razmerje (v odstotkih) glede na vir dohodka med posameznimi dejavnostmi na
kmetiji?
Dejavnost Živinoreja Poljedelstvo Gozdarstvo Drugo:
Delež (v odstotkih)
9. Ali se v vašem gospodinjstvu ukvarjate s kakšno dopolnilno dejavnostjo? Katero?
10. Katera so znanja, veščine in dejavnosti, ki jih obvladate, in ki bi jih želeli razvijati in ohranjati
še naprej?
11. Kakšni so vaši načrti glede omenjenih znanj, veščin in dejavnosti v prihodnosti?
12. Katera vaša znanja, veščine, storitve in dejavnosti bi bili pripravljeni ponuditi v namen razvoja
turizma vasi Strojna?
13. Ali ste se v preteklosti poslužili kakršnih koli načinov pospeševanja prodaje in promocije
storitev, dejavnosti in/ali proizvodov, ki jih ponujate?
14. Ali je lokalna oblast Strojne v preteklosti dovolj poskrbela za razvoj in vključitev prebivalstva v
različne poslovne priložnosti? Ali ste zadovoljni z dosedanjo komunikacijo lokalne oblasti na
temo razvoj in investicije v vasi Strojna?
15. Ali občina in krajevna skupnost naredita dovolj za razvoj vasi?
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
11
16. Kako bi po vašem mnenju v odnosu do nadaljnjega razvoja vasi Strojna morala razmišljati in
delovati lokalna oblast?
17. Ali so prebivalci medsebojno dovolj povezani kot skupnost?
18. Mislite, da lahko medsebojna povezanost in sodelovanje lokalnega prebivalstva kakor koli
pripomore k nadaljnjemu razvoju in večji blaginji prebivalcev vasi Strojna? Ali imate kakšne
predloge za izboljšanje stanja na tem področju?
19. Po čem se Strojna razlikuje od drugih vasi? Ima Strojna nekaj, česar drugje ne najdemo
(znamenitosti, posebnosti)?
20. Kako bi lahko izkoristili te točke razlike, posebnosti in drugačnosti vasi Strojna?
21. Kje vidite Strojno v prihodnosti? Kaj se bo po vašem mnenju dogajalo v smislu trajnostnega
razvoja vasi, turizma, ohranjanja bogate kulturne dediščine?
22. Ali vas zanima in bi bili pripravljeni razširiti vašo dejavnost tudi z dopolnilnimi dejavnostmi
(turizem, pogostitve, zagotavljanje nočitev, predelava sadja, pridelava sira idr.)?
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
12
23. Ali bi bili pripravljeni s pomočjo občine izoblikovati poslovni načrt za razvoj turistične
dejavnosti na območju Strojne?
24. Ali bi se bili v namen razvoja turistične dejavnosti pripravljeni dodatno izobraževati in
pridobiti certifikate za dejavnost, s katero se že ukvarjate oz. bi se z njo želeli ukvarjati v
prihodnje?
25. Ali bi bili pripravljeni katere izmed objektov vaše kmetije pokazati, predstaviti turistom? Jih
ponuditi za prenočišča?
26. Kje oz. kateri so po vašem mnenju najbolj pomembni neizkoriščeni potenciali Strojne za
vsestranski razvoj tega območja?
27. Ali bi se bili skupaj z drugimi vaščani Strojne pripravljeni udeležiti delavnice na temo
arhitekturni, trajnostni in turistični razvoj vasi Strojne? Delavnica bi potekala v lokalnem
okolju, na njej sodelovali predstavniki lokalne skupnosti, predavatelji pa bi predstavljali
področja turističnega in trajnostnega razvoja, ohranjanja arhitekturne in kulturne dediščine.
28. Ali bi si morda želeli ogledati primere dobre prakse uspešnega razvoja in sobivanja
trajnostnega turizma, ohranjanja kulturne dediščine in aktivne vključenosti lokalnega
prebivalstva v tovrstno usmerjenost v Švici?
HVALA ZA SODELOVANJE!
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
13
REZULTATI ANKETIRANJA
Lokacija(naslov), Datum, Ura IME KMETIJE ANKETIRANEC LOKACIJA(NASLOV) DATUM URA Grm Obretan Marjana Strojna 6 5.9.2012 14:00:00 Novak Krebs Franci Strojna 4 5.9.2012 16:00:00 Janež Sekalo Helena Strojna 14 5.21.2012 9:00:00
Smrečnik Marija Smrečnik / Andrej Prohart
Strojna 29 6.29.2012 11:10:00
Kobovc Ferlin Irena/Kobovc Jože
Strojna 28 6.29.2012 12:30:00
Pokržnik Krznar Sonja Strojna 16 6.29.2012 13:30:00 Utek Prilasnik VInko Strojna 11 6.29.2012 14:15:00 Stovnik Ladra Martin Strojna 2 7.16.2012 17:25:00 Žirovnik Luka in Marija Mavrel Strojna 27 5.21.2012 14:30:00 Stara šola Pavel Štavdeker Strojna 20 5.21.2012 11:30:00 Zabrnik Silvo in Jožica Mravljak Strojna 8 7.19.2012 11:20:00 Rebernikova puša (Hribornikova kmetija prej)
Kert Franc Strojna 32 7.19.2012 14:45:00
vikend Ladislav Krivec Strojna bb 7.19.2012 15:30:00 vikend Igor Roner Strojna 34 7.19.2012 15:30:00 Železnik Rudi in Anica Juteršek Strojna 5 7.19.2012 8:50:00 Rebernik Sonja Krof Strojna 26 5.21.2012 14:00:00 Mežnarija Irma in Štefan Juroš Strojna 18 5.21.2012 12:15:00 Šopek Anton Obretan Strojna 23 5.31.2012 / Oplaz Mateja Fužir Strojna 21 5.31.2012 13:45:00 Stonkna Jožef Obretan Strojna 33 5.31.2012 10:00:00
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
14
Število oseb (moški,ženske), starostna struktura, izobrazba, zaposlitev
IME KMETIJE KOLIKO OSEB ŽIVI V HIŠI/KMETIJI?
STAROSTNA STRUKTURA
IZOBRAZBA ZAPOSLITEV
Moški Ženske
Grm 3 3 <100, 50, 23, 21, 16, 72
Srednja gostinska, kmetovalec, ekonomski tehnik, računalniški tehnik, Srednja šola?
3 × doma, TUŠ Prevalje, železarna Ravne
Novak 2 2 47, 13, 69, 52 žarilec, 3× Osnovna šola
2× Metal Ravne, upokojenka, Abrasiv Muta
Janež 1 1 70+ OŠ upokojena
Smrečnik 2 2 4,5,30,23,55 OŠ, bolničar/negovalka, brusilec
ZPIZ, gostinstvo, železarna Ravne + kmetovanje
Kobovc 1 1 67,69 električar upokojenca
Pokržnik 3 2 14,18,43,37,69
ključavničar, dijak (metalurška, mehatronik), čistilka, upokojenka
železarna Ravne, Ajda Libeliška gora, dijak
Utek 2 3 1, 27, 28, 51,55 obdelovalec kovin, poslovni sekretar, OŠ
hišnik PP Ravne, porodniška, upokojenec
Stovnik 2 2 25-30,51,50 ekonomski tehnik, strojni tehnik, OŠ
Charles Voegele, TAB, Kolding, ZPIZ
Žirovnik 2 3 1,27,33,70,71 medicinski tehnik, elektronik, OŠ
upokojenec, služba v Celju (Mobiteli), brezposelnost
Stara šola 1 1 52,59 metalurška šola, poklicna
upokojenec, dela v Ravnah
Zabrnik 5 3 80,46,22,49,47,24,20,17
OŠ, kuhar, dipl.ekonomistka, ključavničar, žičar, strojni tehnik, študent, dijak
Ajda dom - kuharica, oprema Ravne, Kolding d.o.o.
Rebernikova puša (Hribornikova kmetija prej)
1 / 64 gozdni delavec socialna podpora
Vikend 1 1 47 in več Srednja gostinska, visoko pravna
upokojenec, Johnsons controls
Vikend 2 1 44.5,3 strojni tehnik, gimnazijski maturant
brezposelne, v Avstriji dela
Železnik 4 3 4, 16, 13, 18, 42, 46, 78
gradbeni tehnik, gospodinja, dijakinja kmetijske, dijak avtomehanične,
kmetovalec, s.p. krovstvo
Rebernik 3 2 2, 4, 12, 36, 40 kuharska, delavec Železarna Ravne, doma Mežnarija 1 1 52,53 poklicni rudar, frizerka upokojenca
Šopek 2 4 8, 15, 18, 38, 40, 77
metalurg, Osnovne šole
Termična obdelava Metal, upokojenka
Oplaz 2 3 14, 26, 48, 52, OŠ, študentka kmetovalec, študenti,
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
15
84 ekološkega kmetovanja
dijaki
Stonkna 2 1 13,20,50 oblikovalec kovin, OŠ VISOR, d.o.o.
Predniki in nasledniki
IME KMETIJE Kako dolgo živite v vasi Strojna?
Kdo (sorodniki, drugi lastniki) je v preteklosti živel v tej hiši/kmetiji?
Kdo bo v prihodnje živel v tej hiši/kmetiji. Ali ima kmetija naslednika?
Grm od rojstva
vse do petega kolena nazaj je bila menjava priimka (verjetno je ime kmetije GRM že bil tudi prej)
naslednik je Marko (sin), 21 let
Novak od rojstva
vsaj 100 let, od 1914 ime Novak, ko so se preselili iz Avstrije, kjer so bili kot najemniki pri Štebarju, na Štekniji so bili prej??
menda bo sin
Janež od rojstva
Njen stari oče je kupil kmetijo od sorodnikov (verjetno se je že takrat imenovalo pri Janežu)
verjetno nečak iz Prevalj
Smrečnik 33 let starši in staristarši pokojnega moža g. Smrečnika
Hči z družino
Kobovc
od rojstva, vmes živel na Dravogradu, sedaj se je vrnil)
njegovi starši Hči Irena Ferlin, ki je sedaj lastnica
Pokržnik od rojstva starši in predniki od 1832 Za enkrat jaz, nato bomo videli
Utek od rojstva moji starši in še prej jaz Stovnik od rojstva stari starši od g. Ladre jaz s punco
Žirovnik od rojstva
starši imeli v najemu od 1929-1953, nato so jim dodelili (agrarna reforma), prej lastnik Bezjak iz Prevalj
sin z družino
Stara šola od rojstva prej je bila stara šola mogoče sin od partnerice
Zabrnik 23 let/mož od rojstva
starši in predniki že več kot 100 let
Eden od otrok bo že
Rebernikova puša (Hribornikova kmetija prej)
od rojstva kupili so starši l. 1960 prej so bili najemniki na različnih kmetijah po Strojni
Ne
vikend 20 let nobeden, ker ni bilo nič prej verjetno otroci vikend 6 Nobeden, ker ni bilo nič prej verjetno otroci Železnik od rojstva /20 let že od l. 1700 so bili Železniki Eden od otrok bo že
Rebernik 15 let/mož od rojstva
starši, mama se je preselila v Prevalje
Eden od otrok bo že
Mežnarija 15 let, lani sva postala mežnarja, prej v vikendu
prejšnji mežnar je bil 20 let odvisno od župnije, koga bo imenovala (pogodba je za 10 let)
Šopek od rojstva Starši, pred tem tudi predniki Eden od otrok bo že Oplaz od rojstva Stari starši in njihovi starši so Še ne vemo. Oče je lastnik
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
16
kupili, ki so prišli iz Avstrije
Stonkna od rojstva tu je živel Blaž Mavrel, in je od l. 1977 samevala
Mogoče otroka
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
17
Dostopnost kmetije
IME KMETIJE Kako ocenjujete fizično dostopnost vaše kmetije?
Grm dobra dostopnost Novak dobra dostopnost Janež dobra dostopnost Smrečnik niti-niti Kobovc niti-niti: manjka asfalt Pokržnik dobro dostopna Utek niti-niti (manjka asfalt) Stovnik dobro dostopna Žirovnik niti-niti Stara šola dobra dostopnost Zabrnik dobro dostopna Rebernikova puša (Hribornikova kmetija prej) niti-niti (huje je če je mokro) vikend niti-niti (težje je pozimi) vikend Niti-niti (težje pozimi) Železnik dobro dostopna
Rebernik slabo dostopna (posebeja pozimi), strma cesta
Mežnarija dobro dostopna Šopek dobro dostopna Oplaz dobro dostopna Stonkna dobra dostopnost
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
18
Velikost kmetije in delež rabe površin IME KMETIJE Kakšna je velikost vaše kmetije?
Njive, polja
in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi
Travniki/pašniki
Gozd SKUPAJ
GRM 13 0,6 / 7 16 38 NOVAK 1,5 0,5 / 7 7 16 JANEŽ 20 25 45 SMREČNIK / / / 11,5 35 47 KOBOVC / / / 8 29 37 POKRŽNIK / / / 9 23 32 UTEK / / / 14 32 46 STOVNIK / / / 12 13 25 ŽIROVNIK / / / 12 3 15 STARA ŠOLA / / / / / / ZABRNIK / / / 13 33 46 REBERNIKOVA PUŠA
/ / / 3 0,5 3,5
KRIVEC LADISLAV
/ / / / / 1
IGOR RONER / / / / / 0,4 ŽELEZNIK 2 1 / 10 15 28 REBERNIK / / / 10 22 32 MEŽNARIJA / / / 1 0,5 1,5 ŠOPEK 14 / / / 28 42 OPLAZ 10 / / / 11 21 STONKNA / / / 4,2 10 14,2
Objekti na kmetiji (število, starost, namembnost) IME KMETIJE V kakšne namene uporabljate objekte posestva oz. kmetije ?
GRM Starost objekta
Količina Namembnost Drugo (status)
Hiša 100-150 1 bivanje kot celota je kmetija ZVKDS zaščitena
Hlev/Skedenj 150-200 1 živinoreja obnovljena 1972, nova AB plošča 1990
Kašča je na podstrešju v hiši
Preužitkarska hiša
bila je, sedaj tam stoji novogradnja sorodnika
Kozolec /
Drugo: kovačija 1952 1 kopalnica/pisarna
NOVAK
Hiša 1818 1 bivanje kot celota je kmetija ZVKDS zaščitena
Hlev/Skedenj 1818 1 živinoreja spodnji del velban
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
19
Kašča 1818 1 shramba (runkl plac) dve kašči v sami hiši (en kot soba sina, druga na podstrešju prazna)
Preužitkarska hiša
/
Kozolec /
Drugo: kovačija
JANEŽ
Hiša 1731, 1849 1 bivanje
kot celota je kmetija ZVKDS zaščitena (bila državnega pomena,sedaj samo lokalni spomenik)
Hlev/Skedenj 150+ 1 živinoreja jo je želel g. Sekalo izvzeti iz spom. zaščite ker so stroški sinklnov predragi
Kašča 200+ 1 če je za žito, orodje
Preužitkarska hiša
0
bila je nad sedanjo hišo, nad cesto
Kozolec
Drugo: svinjak obnovljen 1957
1 svinje, mlin, kuhinja za svinje
hiša za hlapce 1955 1
garaža, shramba, preša, klet spodaj. Original je ostala samo klet l. 1955 so zamenjali zgornji del lesen. Prej je bila manjša
SMREČNIK
Hiša 100 1 bivanje, kmečki turizem
DA (na ZVKDS)
Hlev/Skedenj
33 let kar je bila vlita betonska plošča, potem še leseni del
1 živina, prašiči
KOBOVC
Hiša 12 let (zgrajena l. 2000)
1 Bivanje kmetija je kot celota zaščitena kmetijsko
Hlev/Skedenj 120 1 živina/krma
Kašča 120 in več 1 za shrambo
Preužitkarska hiša
/ / / /
Kozolec / / / /
Drugo: stara hiša 200 in več podrta do pol
nobeden ne živi
šupa / 1 / / POKRŽNIK
Hiša
bo končana 2012
1 bivanje/v zidavi zgrajena na stari kleti prejšnje hiše
Hlev/Skedenj 12 1 živina/krma kmetija je zaščitena kot
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
20
celota Kašča /
Preužitkarska hiša 150 1 bivanje
Kozolec /
UTEK
Hiša 1992 1 bivanje/uredili 4 sobe in WC
zgrajena na mestu pogorele, uredili 4 sobe z WC za nekoč
Hlev/Skedenj 1974 1 živina/krma prav tako zgorel in novo zgrajen
Kašča 200 ali več 1 sušenje mesa kmetija je v celoti zaščitena STOVNIK
Hiša 200+ 1 bivanje
kmetija zaščitena kot kmetija
Hlev/Skedenj 1992 1 živina/krma
Kašča 260 1 mlin/žito, prizidek za sekance
uporabljena za hišo pred zgraditvijo večje hiše, želja pod adaptaciji v apartmaje
ŽIROVNIK
Hiša nova 1972-1974, stara čez 200 let
2 bivanje, za shrambo kmetija zaščitena kot celota
Hlev/Skedenj
1983 (nova plata in gamna lesena)
1 živina
STARA ŠOLA
hiša ?? 1 bivanje
ZABRNIK
Hiša 17 1 bivanje
nadomestna hiša (prej bila stara nad cesto)
Hlev/Skedenj
obnovljen 2008, skoraj 10 let nazaj hlev
1 živina/krma
1906 je kmetija zgorela in se je vse stavbe zgradilo na hitro, zato so sedaj bolj slabe kvalitete in so jih morali popravljati
Kašča 150 let 1 mošt, preša, shramba in klet
drvarnica ? 1 drva
REBERNIKOVA PUŠA Hiša 150 in več 1 bivanje kašča je bila v hiši Skedenj/hlev
0
ostalo zidovje
Kašča
0
bila v hiši KRIVEC LADISLAV Hiša 20 let 1 bivanje / IGOR RONER
Hiša 20 1 bivanje / ŽELEZNIK
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
21
Hiša 1975 1 bivanje kmetija zaščitena kot celota (ne RKD)
Hlev/Skedenj 146 let 1 živina/krmila
Kašča ok. 300 let 1 mlin/preša/žito/meso/shramba
Drugo: strojna lopa
20 let 1 za mehanizacijo/delavnica/vzdrževanje
drvarnica
REBERNIK
Hiša 40 let 1 bivanje stara hipa je pogorela, kot tudi cela kmetija
Hlev/Skedenj 40 let 1 živina
Kašča 100 in več 1 shramba
Drugo: strojna lopa
5 let 1 za stroje
MEŽNARIJA
Hiša čez 100 let 1 bivanje
Hlev/Skedenj čez 100 let 1 živina
Drugo: drvarnica / / drva
ŠOPEK
Hiša 1972 1 bivanje
Hlev/Skedenj 1980 1 živina prenovljena vmes Drugo: strojna lopa
/ / / /
OPLAZ
Hiša 250 let in 15 let
2 bivanje in gostinstvo
Hlev/Skedenj 30 let 1 živina in krma
Kašča 200 let 1 klet in za sušit meso zaščitena ZVKDS STONKNA
Hiša 5 let 1 bivanje
nadzidana, obnovljena hiša rojstna hiša Blaža Mavrela
Hlev/Skedenj 1 leto 1 za konje
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
22
Dejavnost na kmetiji
IME KMETIJE
S kakšno dejavnostjo se ukvarjate (zaposlitev, dejavnosti na kmetiji)? Katera dejavnost predstavlja vir vašega preživetja?
GRM kmetijstvo NOVAK kmetijstvo JANEŽ kmetijstvo SMREČNIK kmečki turizem + zaposlitve KOBOVC Pokojnina POKRŽNIK oba zaposlena, babica upokojenka (ima "hobi na kmetiji") UTEK zaposlitev, kmetovanje STOVNIK Zaposlitev ŽIROVNIK zaposlitev/pokojnine STARA ŠOLA upokojenec ZABRNIK zaposlitev in nekaj živinoreja/gozdarstvo REBERNIKOVA PUŠA Socialna podpora KRIVEC LADISLAV pokojnina IGOR RONER nič ŽELEZNIK zaposlitev/kmetovanje REBERNIK zaposlitev/kmetovanje MEŽNARIJA pokojnine ŠOPEK zaposlitve OPLAZ kmetijstvo STONKNA zasebno podjetje
Viri dohodkov na kmetiji
IME KMETIJE Kakšno je razmerje (v odstotkih) glede na vir dohodka med posameznimi dejavnostmi na kmetiji?
Živinoreja Poljedelstvo Gozdarstvo Drugo Opomba GRM 50,00% / 50,00% Šiknli (dopolnilno)
NOVAK 90,00% / 10,00% / V gozdu delajo vse sami
JANEŽ 70,00% 5,00% 25,00% /
SMREČNIK 5,00% 5%(kmečki turizem)+90%(zaposlitev)
KOBOVC 10,00% / 10,00% 80 % (pokojnine)
POKRŽNIK 5,00% / 15,00% 80% (zaposlitve)
UTEK 10,00% / 10,00% 80% (zaposlitve/pokojnine)
STOVNIK 10,00% / 20,00% 70% (zaposlitev) imajo jelene v obori
ŽIROVNIK 20,00%
80% (zaposlitev)
STARA ŠOLA / / / / / ZABRNIK 5,00% / 25,00% 70,00%
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
23
REBERNIKOVA PUŠA
/ / / 100%(Sociala) + najem njive
KRIVEC LADISLAV / / / 100% (pokojnina)
IGOR RONER / / / 100% (socialna pomoč)
ŽELEZNIK 10,00% 20,00% 10,00% 60% (zaposlitev - krovstvo)
REBERNIK / / / /
Delež je večino na zaposlitvi in lastne potrebe
MEŽNARIJA / / / /
ŠOPEK / / / 100% (zaposlitev)
dodatno ima zaslužek od dojilj in gozda
OPLAZ 35,00% / 5,00% 60% (gostinstvo) Izletniška kmetija
STONKNA / / / 100% (zasebni podjetnik)
Dopolnilna dejavnost in veščine
IME KMETIJE
Ali se v vašem gospodinjstvu ukvarjate s kakšno dopolnilno dejavnostjo? Katero?
Katera so znanja, veščine in dejavnosti, ki jih obvladate, in ki bi jih želeli razvijati in ohranjati še naprej?
GRM izdelovanje šintelnov, pluženje
- pečenje kruha - štrikanje - izdelava Totrovega olja - izdelava medu - izdelava mošta
NOVAK /
- peka kruha (rženi) - izdelava Šitlnov - izdelava salam in klobas - izdelava skute, putr, mošt, šnops, marmelada, sokovi - so muzikantje (harmonika, kazoo; sin ima skupino godcev) - Bica zna narediti odlične Široke nudlce in Presno zele
JANEŽ /
- štrikanje - predenje - šivanje - kuhanje - mošt - šnops - mlečni izdelki - šintli Brat prirpavi vse, zna izbrati drevo, odbuira, podre in sproba, podira v "starem" luni, ko se
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
24
manjša
SMREČNIK Izletniška kmetija 2 leti (prej kmečki turizem)
Mošt, klobase, salame, izletniki in pogostitve
KOBOVC Ne Mošt, salame bolj zase POKRŽNIK Ne za lastne potrebe: salame, mošt UTEK Ne mošt, salame, predelava mesa
STOVNIK Ne,za enkrat mošt, salama, peka kruha, leseni izdelki (naredil si je delavnico)
ŽIROVNIK Ne Šintli, šnops, mošt, salame, skuta, sir STARA ŠOLA Ne bolj za sebe
ZABRNIK Ne mošt, salame, g. Silvo zna z lesom, bolj za lastne potrebe
REBERNIKOVA PUŠA
Ne Šintli, gozdarstvo, narediti skorjevko
KRIVEC LADISLAV Ne Ribogojništvo
IGOR RONER Ne Nimam ŽELEZNIK Ne Mošt, šintli, salama, totrovo olje REBERNIK / štrikanje, pridelava šnopsa, mošta, salam
MEŽNARIJA g. Juroš dela vse, je hišnik za cerkev
peka kruha, melčni izdelki bolj zasebe
ŠOPEK Ne Salame, mošt.šnops OPLAZ Da, izletniška kmetija Salame, siri, skuta, mošt, šnops, zeliščni sokovi STONKNA Še ne /
Načrti za dopolnilno dejavnost in izkušnje trženja iz preteklosti
IME KMETIJE
Kakšni so vaši načrti glede omenjenih znanj, veščin in dejavnosti v prihodnosti?
Katera vaša znanja, veščine, storitve in dejavnosti bi bili pripravljeni ponuditi v namen razvoja turizma vasi Strojna?
Ali ste se v preteklosti poslužili kakršnih koli načinov pospeševanja prodaje in promocije storitev, dejavnosti in/ali proizvodov, ki jih ponujate?
GRM gospa Obretan ima izpit za NPK - peka kruha
Vse Bolj ustno
NOVAK obnoviti krušno peč, iz svinjske kuhinje narediti pekarno-delavnico
Peka kruha ji pomeni veliko veselje in ob dovoljšnjem povpraševanju
Ne
JANEŽ tako tako Načeloma vse bila je gostilna do 2. svetovne vojne, preko ustnega izročila
SMREČNIK Imeti sobe za goste, razširiti ponudbo in dejavnost
turizme na kmetiji - sobe samo kot ustno
KOBOVC Ne Ne vem Ne POKRŽNIK Ne narezki, malice Ne UTEK Ne ravno Bi svoje domače izdelke Za sebe/ni bilo
STOVNIK imeti mizarsko delavnico domače izdelke - jelenje salama
Ne
ŽIROVNIK če bi ta mlada hotela če bi bi la možnosti bi Smo poskusili šnops po
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
25
potem bi ponudili domovih STARA ŠOLA Ne / /
ZABRNIK bolj so imeli za sebe, saj imajo zaposlitve
dati svoje izdelke za prodajo
Ne
REBERNIKOVA PUŠA
če bi imel skorjo bi naredil skorjevko
Ne vem /
KRIVEC LADISLAV
Za enkrat za sebe ribe goji
Da, ribe bolj zase
IGOR RONER / Športne dejavnosti /
ŽELEZNIK Nekaj v sklopu s.p.-ja naprej
predstavitev cepljenja šintlov, izdelava Totrovega olja, prikaz mlinarstva, ogled kašče
Da, preko Alp Pece - prigoda v Mercatorju ko so vse prodali, drugače ustno (vsaj za Totr)
REBERNIK Zdaj ne, ko bodo otroci večji
/ /
MEŽNARIJA / Izdelke ponuditi turistom Ne
ŠOPEK
delavnico za izsekovanje mesa za prodajo, s hladilnico na ekološki kmetiji
predelava salam, mošt, sekanje mesa - ekološko
Ne, ustno
OPLAZ
Urediti predelavo salam za prodajo, predelava ali polnilnica soka, izletniški turizem (prenočišča, apartmajsko naselje)
Izletniški turizem in vse ostalo
Raje bi prej uredili okolico, drugače bolj ustno izročilo
STONKNA
Imeti muzej Blaža Mavrela, klub konjenikov Šopek, gostinsko ponudba, smučišče
/ ustno, tudi v brošuricah (TIC Ravne)
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
26
Vaška skupnost in občina
IME KMETIJE
Ali je lokalna oblast Strojne v preteklosti dovolj poskrbela za razvoj in vključitev prebivalstva v različne poslovne priložnosti? Ali ste zadovoljni z dosedanjo komunikacijo lokalne oblasti na temo razvoj in investicije v vasi Strojna?
Ali občina in krajevna skupnost naredita dovolj za razvoj vasi?
Kako bi po vašem mnenju v odnosu do nadaljnjega razvoja vasi Strojna morala razmišljati in delovati lokalna oblast?
GRM
Nismo zadovoljni. Tudi z svetovalno službo ne. Razen, če svetovalno službo sam obiščeš. Občina je sicer organizirala tečaj za pridobitev NPK
Ne
ve obveščenosti, e-obveščanje, napeljati optični internet, ideja o klavnici. NPK za kmetijsko mehanizacijo
NOVAK
- Obveščanje je zadovoljivo (Darko Šuler, Šapek, kmečke žene, tečaji občine) - plaz za hišo je le na pol saniran!!! (razpokana hiša, škarpo so morali podaljšati kar sami) - moti jih odnos občine, kot da si izmišljajo težave (sukanje v ovinku je od asfaltiranja neustrezno za traktor)
Da na področju turizma
JANEŽ
pohvalno glede cest, pluženja; veliko delajo na roke in zato veliko časa gre. Za to ne more nobeden kaj pomagati saj je "breg je breg"
Da Ne vem
SMREČNIK Bolj je zamrlo vse na Zg. Strojni - naš konec je pozabljen
V centru in Sp. Strojni je, pri nas pa ne
razviti internet, ceste
KOBOVC Ne premalo, Bolj slabo (1× na leto je sestanek)
Premalo ceste, internet, turizem
POKRŽNIK Ne Delajo sicer v tej smeri, prej ni bilo nič
urediti ceste, oživiti in obuditi obstoječih kmečkih turizmov, ne iskati novih, problem je, da ni interneta
UTEK Ni. Zdaj se sicer nekaj premika (322)
Zdaj je bolje, vsaj zgleda
Morali bi urediti ceste, trgovine, internet
STOVNIK Ne za občino, Da, da izvejo hitro novosti od VS Strojna
Malo več srečevanja, nekdo bi moral biti zadolžen za razvoj, več pogovora
ŽIROVNIK
Ni najbolje. Luka je bil član VS, 8 let nazaj (3 mandate), organizirali vaški praznik smrt Blaža Mavrela (18.6.)
Ne upoštevajo vaške skupnosti. Pomagati je potrebno ljudem, da ostajajo v vasi
Zagotoviti preskbo z vodo (letos 3 krat vodo gasilci), internet ima sin urejen preko službe in zato tudi vse ostalo
STARA ŠOLA Premalo. Ni asfalta, Šentanel ima že drugega. Premalo
Zdaj se je sicer začelo, premalo ceste
več nepovratnih sredstev, veliko je izseljenih. Kmečki
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
27
komunikacije turizem, da bi ohranili prebivalce na Strojni
ZABRNIK Nekaj že. Še gre in poslušajo in tudi uredijo
Včasih nič, zdaj je nekaj
ni ponudbe za pohodnike/kolesarje, šolo bi morali napolniti z vsebino
REBERNIKOVA PUŠA
Za ene veliko, zame ne. Potreboval bi izdelane lege za hišo, ki se mu lahko podre
Ne zame, ker sem sam.
Popravit bajto, če ne bo se podrla.
KRIVEC LADISLAV
Ne. Nima moči, trudijo se in v nepravi smeri
Ne, jo preveč zapostavlja
Urediti internet - optične povezave. Pritisniti na povezovanje z Avstrijo (200m pred mejo je še cesto potrebno asfaltirati in s Avstrijske strani je 50m asfaltirane ceste- Žal ne dobiva vabil na srečanja.
IGOR RONER Ne. Nimajo moči in se ne lotevajo prav
Ne- preveč zapostavljalo
pravi kmečki turizem - pogostitev in pijačo
ŽELEZNIK Da. Seveda Da
Urediti zemljišča za gradnjo - razmišljali so bungalovih, ureditev cest. Dali delati idejni načrt za bungalove
REBERNIK Da, je v redu Ne naredi se do kraja, kar začnejo
Smo zadovoljni kot je
MEŽNARIJA Da, vaška skupnost naredi za težave
Niti ja, niti ne. prisluhniti bi bilo potrebno navadnemu človeku
ŠOPEK Da, v preteklosti niso domačini silili za razvoj. Lahko bi bilo še bolje.
Ne, veliko je odvisno od občine
Več infrastrukture (ceste, internet), pomoč pri zainteresiranih prebivalcih za razvoj, tako pa marsikaj otežijo delo. Kot so pri Železniku zaradi bungalovov. Tudi sami imamo načrte imeti bungalove na goloseku pa občina ne pusti.
OPLAZ Niso skrbeli. Občina se ni zavzela
Ne
Tako, da bo prav. Bolj spodbujati in prisluhniti ljudem, ne da jih preglasujejo
STONKNA
Nekaj je, lahko bi več. Če vlagaš potem ne dobiš pomoči od njih. Lahko bi bilo bolje. Delno so v redu pri informiranju. Od kar Je rožen je bolje.
Lahko bi več. Od tega projekta cest je bolje (ukrep 322). V glavnem so zadovoljni.
Poenostaviti dokumentacijo, administracijo, postopke. Ideje so, potem obupajo. Naj se ne ustavi pri takšnih projektih, dajmo naprej.
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
28
Povezanost vaščanov
IME KMETIJE Ali so prebivalci medsebojno dovolj povezani kot skupnost?
Mislite, da lahko medsebojna povezanost in sodelovanje lokalnega prebivalstva kakor koli pripomore k nadaljnjemu razvoju in večji blaginji prebivalcev vasi Strojna? Ali imate kakšne predloge za izboljšanje stanja na tem področju?
GRM Da, veliko je med sosedske pomoči. Predvsem med Sp. Strojanci
izboljšanje prometne infrastrukture (2 km), povezanost med zgornjo in spodnjo Strojno (od l. 1989 je cesta med Zg. in Sp. Strojno, vendar je delitev še vedno prisotna); boljši internet (sedaj vlagajo več zaradi APLNETA)
NOVAK Da, zelo so povezani med seboj (predvsem Sp. Strojanci)
povezati Spodnje in Zgornje Strojance
JANEŽ Smo povezani Boljše vzdušje
SMREČNIK Delimo se na zgornje in spodnje Strojance
Če bi bil razvoj potem bi bilo bolje. Več kmetij bi moralo biti povezanih potem bi bilo bolje
KOBOVC Malo premalo. Spodnji Strojanci so zase, tukaj pa jih ni.
Večja bi bila povezanost, bolje bi bilo. To je osnova
POKRŽNIK Da Da UTEK Da Da, nimamo nekih predlogov STOVNIK Da Da, več komunikacije ŽIROVNIK Da Bi pomagalo. Potrebujejo razlog se videvati STARA ŠOLA Da Občina naj da strategijo kako naj kdo
ZABRNIK Da, spodnji Strojanci smo že
Da bi 100%, Mladi se že dobro povezujemo med zgornjo in spodnjo Strojno (prejšnjo noč taborili fantje na Stonkni), drugače gredo vedno z družino po maši k Oplazu na pijačo
REBERNIKOVA PUŠA
Ne, eni so Da, moralo bi se.
KRIVEC LADISLAV
Ne Seveda bi pomagalo
IGOR RONER Določen del je (vsaka cesta) Seveda ŽELEZNIK Da Da bi REBERNIK Da Da bi MEŽNARIJA Da Da bi
ŠOPEK Da, kolikor je časa smo Da, zagotavljanje mreže kmetij in usmerjanje pri prodaji izdelkov
OPLAZ Še kar, lahko bi bilo bolje Morali bi se bolj povezati in to bi pomagalo. Da se ne ukvarjajo vsi z svojim področjem.
STOKNA Da smo. Da
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
29
Posebnosti in potenciali Strojne
IME KMETIJE
Po čem se Strojna razlikuje od drugih vasi? Ima Strojna nekaj, česar drugje ne najdemo (znamenitosti, posebnosti)?
Kako bi lahko izkoristili te točke razlike, posebnosti in drugačnosti vasi Strojna?
GRM lokacija, osojna stran, odmaknjenost, domačnost
NOVAK Urhova nedelja (4.7.), povezanost krajanov (Dan žena, Sankaška)
Da, na Urhovo nedeljo postaviti svoje stojnice z izdelki
JANEŽ Ne zdi se mi kakšnih posebnosti kot drugod
Ni več vaških veselic (za pusta, poroka) s harmoniko
SMREČNIK oddaljenost/odmaknjenost, redke ravnine, tukaj imamo največ ravnine
za turizem (kolesarjenje, pohodništvo)
KOBOVC Narava je čista, strmine sprehodi, kolesarstvo
POKRŽNIK Najlepši razgled daleč naokrog, mir, čist zrak
S tem bi lahko privabili ljudi (predvsem v smislu turizma)
UTEK Razgled, mir Turizem, če bi bila kakšna pomoč
STOVNIK stre bajte, povezanost krajanov, nismo toliko razviti
Turistične namene (ampak morajo biti ljudje doma, n v službah)
ŽIROVNIK Strmina, drugačen način kmetovanja, včasih lesene hiše (pri Kobovcu, dom od Luka)
Kmečki turizem in ogled objektov, da bi lahko prodajali izdelke. Bila ideja vikend naselja pred leti.
STARA ŠOLA Kašče, ki žal propadajo, Janeževa kmetija
Kašče za shranjevanje, Blaž Mavrel
ZABRNIK vas, cerkev sv. Urha, Samotna vas da bi povabili ljudi, Za izletnike z avtobusom. Urediti bi morali muzej
REBERNIKOVA PUŠA
Visoko, daleč je, raztreseni smo za turiste
KRIVEC LADISLAV
Neokrnjena narava, zapostavljeno območje, gobe, borovnice
V turizmu
IGOR RONER Bližina avstrijske meje Kolesarstvo, konjeništvo
ŽELEZNIK Strmina, redko poseljena, ni tuje gradnje, dostopna iz vseh strani (Libeliče, Zelen breg itd.)
za pomoč na kmetiji bi potrebovali koga, kmečki turizem, prenočišča
REBERNIK Prebivalci še živijo kot včasih, tako je tudi sedaj.
Ne vem
MEŽNARIJA Vsak človek je še cenjen ne glede na to kdo je. Rajski kotiček
v domači turizem, da gost vesel odide in pijan
ŠOPEK Vrh je, si na vrhu. Blaž Mavrel V turizmu, vedno več je kolesarjev in pohodnikov
OPLAZ Blaž Mavrel, Višina 1000 metrov, razgledi, čista narava
Rojstna hiša Blaža Mavrela za ogled, Janeževa domačija, snemanje filma Boj na požiralniku, Mlinarska pot in obnova mlinov
STOKNA Narava, razgibano, neokrnjenost kmetij, ni tujkov
V turizmu, zaščitna znamka lastnih izdelkov
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
30
Strojna v prihodnosti
IME KMETIJE Kje vidite Strojno v prihodnosti? Kaj se bo po vašem mnenju dogajalo v smislu trajnostnega razvoja vasi, turizma, ohranjanja bogate kulturne dediščine?
GRM organizirati vabljene skupine in vsak kmet bi ponudil svoje izdelke pri dvorani
NOVAK
- vse je odvisno od uporabe večnamenske dvorana; upokojenci bi lahko prihajali na izlete, prespali imeli oglede, sprehodi do Šentanela; - vzpostavitev piknik placa, - aktivnejše delovanje Kulturnega društva Strojna (včasih še delali igre, sedaj obstaja le še formalno) - obstaja Podeželska mladina
JANEŽ opuščanje kmetij in ker hodijo mladi v službe. Če bo tega vedno več se bodo kmetije opuščale. Kmetije morajo biti urejene. Veliko jih je opustilo kmetije na Šentanelu (Branat je opuščen)
SMREČNIK Ne vem, lahko da bo propadla KOBOVC V kmetijstvu
POKRŽNIK Ne bo se nič kaj več premaknilo, ostalo bo tako kot je, problem je ker se hodi vedno več v službe
UTEK Kmetijstvo v smislu toliko, da je pogojno turizem STOVNIK v turizmu (če bomo stopili skupaj)
ŽIROVNIK Pritisk na kmete je velik. spremembe namembnosti, subvencije. Živi se v strahu (krava izgubi številko in moraš plačat kazen). Veliko papirjev. Ker ni šel na eno predavanje so morali vrniti subvencije za 2 leti
STARA ŠOLA Več promocije za Blaža Mavrela, premalo za kulturno dediščino sredstev
ZABRNIK Neokrnjeno bo ostala. BOlj prehodni turisti
REBERNIKOVA PUŠA Bo obstala (v šoli napisal fantazijski spis o Strojni - da bodo letala pristajala na vrhu nad Pokržnikom)
KRIVEC LADISLAV Nisem optimist in mislim, da bo ostala zapostavljena IGOR RONER V Avstriji, manjši turizem ŽELEZNIK V lastnih dopolnilnih dejavnostih ali v službah v dolini REBERNIK Ne vem. Naj ostane kot je.
MEŽNARIJA Več mladine, Ostajanje ljudi. Je mladih prevzemnikov kar nekaj, da bodo ostali doma.
ŠOPEK Če ne bo razvoja bo slabše OPLAZ Ne bo se kaj posebej zgodilo. Za turizem ni zanimanja. STOKNA V turizmu
Turizem na Strojni
IME KMETIJE
Ali vas zanima in bi bili pripravljeni razširiti vašo dejavnost tudi z dopolnilnimi dejavnostmi (turizem, pogostitve, zagotavljanje nočitev, predelava sadja, pridelava sira idr.)?
Ali bi bili pripravljeni s pomočjo občine izoblikovati poslovni načrt za razvoj turistične dejavnosti na območju Strojne?
Ali bi se bili v namen razvoja turistične dejavnosti pripravljeni dodatno izobraževati in pridobiti certifikate za dejavnost, s katero se že ukvarjate oz. bi se z njo želeli ukvarjati v prihodnje?
GRM Da
Da Da, izpit za NPK-mlečni izdelki
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
31
NOVAK
Da, peka kruha, šarkli, keksi, narezki, mošt (imajo dovolj zalog)
Da Da, izpit za peko kruha
JANEŽ
Zanima me, da kdo kaj pove kakšne so možnosti za razvoj
Da, kolikor je v njeni moči Da
SMREČNIK da, prenočitve, pogostitve v turizmu
DA, zagotovil bi 20%
NPK-predelava mesa in tuji jezik itd.
KOBOVC Da, prenočitve
Da DA
POKRŽNIK
Če bi bila možnost nepovratnih sredstev, potem ja, sicer težko
Da Da
UTEK Da
Da Da, ima sicer NPK-predelava mesa
STOVNIK Da, če bi uredil kaščo
Da Da, NPK-predelava mesa, mizarstvo, peka kruha
ŽIROVNIK
Da, če bi bili mladi zato. Razmišljali so o škotskem govedu
Da mogoče ta mlada
STARA ŠOLA Če bi 20 let nazaj
Odvisno od pogojev dela /
ZABRNIK Ne (mogoče, če ne bi imeli služb)
Da, če skupaj kot Strojanci
Načeloma da, vendar bolj ta mladi
REBERNIKOVA PUŠA
Da, če bi bili vsi za
Da Ne
KRIVEC LADISLAV
Postrvi - ribogojništvo
Ne Na področju ribogojništva.
IGOR RONER
Nimam pogojev. Znal bi kolesa popravit pošraufat
Ne /
ŽELEZNIK Da
Da Da, NPK za predelavo mesa že ima, žena ima za peko kruha
REBERNIK Ni prostora za goste, mogoče v daljni prihodnosti
Ne Ne
MEŽNARIJA Da, pri pomoči pri dvorani, kuhanje, natakarstvo
Da Za peko
ŠOPEK
predelava salam in sekanje mesa, če bo denar bi imeli 2 bungalova
Da Da
OPLAZ Da
Da Da, za suhomesnate izdelke, mlečne izdelke, sadje in kis
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
32
STOKNA
Turizem, pogostitev, prenočitev (apartmaji), dal delati projekt za gradnjo 5 bungalovov na d hišo, ampak OPN se sprejema in vse stoji in se čaka kaj bo
Da Da
Namembnost objektov za turistično dejavnost
IME KMETIJE Ali bi bili pripravljeni katere izmed objektov vaše kmetije pokazati, predstaviti turistom? Jih ponuditi za prenočišča?
GRM Ne, ni možnosti, mogoče pri hiši manjši objekt, čeprav je malo preblizu. Ob 80% sofinanciranju bi bili pripravljeni zgraditi dodaten objekt na svojem zemljišču
NOVAK Ne, ni možnosti, mogoče pri hiši manjši objekt, čeprav je malo preblizu. Ob 80% sofinanciranju bi bili pripravljeni zgraditi dodaten objekt na svojem zemljišču
JANEŽ Da, če bi se dalo SMREČNIK DA, na novo graditi. Ne vejo kako bi lahko v starem naredili sobe. KOBOVC Da ni težav POKRŽNIK Zdaj še ne, morda kdaj v prihodnje, ko bo zgrajena hiša UTEK Da, imamo 4 sobe z WC-ji, še ne izdelano STOVNIK Da, kaščo ali možnost novega objekta ŽIROVNIK Niti ne, mogoče bi bili za 20% STARA ŠOLA / ZABRNIK Skoraj, da ne, saj nas je že doma veliko. Mogoče na »gamni« kaj REBERNIKOVA PUŠA Ne KRIVEC LADISLAV Ne IGOR RONER Ne, za enkrat (če bi bili vsi za) ŽELEZNIK Da, kaščo REBERNIK Ne ni možnosti MEŽNARIJA / ŠOPEK Da, bungalove če bi jih lahko zgradili
OPLAZ Da, preureditev stare hiše v sobe ali apartmaje, jedilnica bi bila v novi hiši spodaj
STOKNA Da
Razvojni potenciali Strojne
IME KMETIJE Kje oz. kateri so po vašem mnenju najbolj pomembni neizkoriščeni potenciali Strojne za vsestranski razvoj tega območja?
GRM nočitvene kapacitete, gostinska ponudba NOVAK /
JANEŽ Ni dodatkov za bolj težje delo pri prodanem biku. Ni pravične delitve glede na zahtevnost terena in ceno mesa
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
33
SMREČNIK v turizmu, kmetije niti ne (vprašanje je, kako dolgo bo še pomoč za eko kmetije)
KOBOVC Turizem in kmetijstvo POKRŽNIK Turizem in vse kar je povezano z njim UTEK / STOVNIK Turizem ŽIROVNIK / STARA ŠOLA Turizem ZABRNIK da se ne spravi v promet domačih izdelkov REBERNIKOVA PUŠA Tako ne more biti vse izkoriščeno
KRIVEC LADISLAV Domači izdelki (siri, skuta, salame, kruh), prenočišča, kvaliteten kmečki turizem
IGOR RONER Izdelki (kruh), prenočišča, turizem na kmetiji ŽELEZNIK V turizmu, domača umetna obrt REBERNIK Ljudje in njihova domačnost
MEŽNARIJA Janeževa kmetija, narava, ogledi, pohodniki (označeno iz Avstrije, kolesarji (Zelen breg im makadam)
ŠOPEK Ni prenočišč in kmečkega turizma OPLAZ turizem, povezovanje predelave domače hrane v vasi (mreža) STOKNA predelava hrane domače, kulturna dediščina
Udeležba pri razvojnih projektih
IME KMETIJE
Pripravljenost za lastno udeležbo ob sofinanciranju EU ali občina?
Pripravljenost deleža zagotavljanja lastnih sredstev?
GRM DA 20,00%
NOVAK DA /
JANEŽ DA /
SMREČNIK DA 20,00%
KOBOVC DA 20,00%
UTEK DA /
ŽIROVNIK / /
ZABRNIK NE /
REBERNIKOVA PUŠA NE /
KRIVEC LADISLAV NE /
ŽELEZNIK DA 20,00%
MEŽNARIJA / /
OPLAZ DA 20,00%
STONKNA DA 20,00%
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
34
DRUGA OPAŽANJA IME KMETIJE Opažanja
GRM
- sprašujejo se o koristih vikendaše za vas Strojna? - Totrovo olje ali Riček - za pomoč na domu se mora podpisati izjavo zaradi zavarovalnic - večino kmetij na Strojni so ekološke kmetije - Zanima jih kako imajo klavnice urejene v Švici?
NOVAK
- Pripovedovala ga. Ana Krebs: Igranje kart po kmetijah za petelina; za 10 štihov dobiš petelina; zraven so jedli klobase, šnops in mošt; - izdelujejo Gnil sir (3 tedne stara skuta) - Legenda o Žlice talali - ponoči se sliši kot da nekdo žlice tala, Enooki - kadar so hodili v svate
JANEŽ Predenje lanu Koline v "starem" po luni, meso je boljše saj se salame ne kvarijo
SMREČNIK imajo GSM signal za internet, 30EUR/mesec strošek in je slaba povezava KOBOVC na hlevu bodo naredili sončno elektrarno POKRŽNIK Gorjanc iz SG je menda želel imeti v šoli dom za pljučne bolnike UTEK
STOVNIK
- Strojna se deli na 4 strani: zgornja, spodnja, nicna in zadnja - izvir Šentanelske in Strojne reke pri Žirovniku - 18.6. - ko je bil praznik so skuhali golaž, škoda, da ni več praznika
tudi so imeli igre, ki jih napisal Blaž Mavrel - Zimski večer Raziksovalna naloga ob 100 letnici (1996), menotrica učiteljica na Strojni (ga.Mirnik)
- hranijo nekaj zapuščine g.Blaža Mavrela, ki je umrl pri njih (original rokopisi) - Ovce so včasih imeli na vsaki kmetiji - Veliko je pašnikov, ki jih je potrebno ohranjati in veliko je dela z njimi - Veliko je bilo izkoriščanja denarja za manj razvite območja na Šentanel in
Zelen breg - g. Mavrel in njuni otroci so nastopili v filmu Boj na požiralniku (Polonca, ko so
tepli kravo), - za cesto ni urejeno lastništvo in upajo, da ne bodo morali plačati davka - g. Mavrel je bil v kmetijski zadrugi na Prevaljah in gozdar 1000ha, ženi so
vzeli 183 EUR penzije - S sinom razmišljata in sta šla na občno vprašati o možnosti vetrne elektrarne
ŽIROVNIK gospa Jožica je bila na tečaju za kuhanje v šoli na Strojni že pred leti
STARA ŠOLA Fantazijski spis v šoli o Strojni, so že tudi šotorili pri njemu, domačini so mu pomagali popraviti streho. - zanimiv gospod, samotar z hiško na samotnem kraju
ZABRNIK Včasih je bila krajevna skupnost Strojna združena z dolino/grabnom Strojna reka. Takrat so bili zelo zapostavljeni in so se odcepili v svojo VS. Strojanci so neenotni. Pri Šopku so imeli konjeniško srečanje
REBERNIKOVA PUŠA
Zelo veliko prodajo Totrovega olja (v lekarno Dren, Ravne), 8.7. srečanje na Štebarjevem vrhu na Avstrijski strani. Dogodek, ki se ga vsako leto udeležijo in se povezujejo z domačini v avstriji. Zaniteresirani os za ureditev povezav s cesto na avstr.strani
KRIVEC LADISLAV
Delujeta povezovalno: pri polnočnici sta skuhala čaj. Pravita, da bi naj Punkl imel v šoli apartmaje, imata vikend pod Železnikom. Za 1. januarja imajo domačini pohod po kmetijah in zaključijo pri Oplazu. Za pusta imajo tudi sankanje (bilo po radiju, bili tudi Lekovi delavci)
IGOR RONER (možnosti v preteklosti za Eko hotel, jelene v Strojni)
ŽELEZNIK - Prijavila se je na tečaj za gostinstvo, - Novogradnja ni dovoljena pri zaščiteni kmetiji, vlagal je v obnovo z ZVKDS
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
35
Maribor ok. 4000EUR bi dobil, ker ni dobil sofinancirano iz ZVKDS se je določil za predelavo hiše in ne čiste obnove.
- Na občini bi bila sredstva za ureditev muzejske zbirek B. Mavrela. - 1000 EUR bi potreboval za ureditev ceste med Avstrijo in Strojno.
Samoplačniško plačevali za cesto do cerkve, igrišče za Strojno so uradno naredili na Zelen bregu, Delalut je na račun Strojne dobil finance za ??
REBERNIK MEŽNARIJA ŠOPEK OPLAZ STOKNA
Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
36
FOTO DOKUMENTACIJA IME KMETIJE Št. fotografij
GRM 82
NOVAK 33
JANEŽ 19+
SMREČNIK 32
KOBOVC 107
POKRŽNIK 6
UTEK 44
STOVNIK 0?
ŽIROVNIK 52
STARA ŠOLA 8
ZABRNIK 25
REBERNIKOVA PUŠA 11
KRIVEC LADISLAV 5
IGOR RONER 5
ŽELEZNIK 25
REBERNIK 45
MEŽNARIJA 20
ŠOPEK 61
OPLAZ 85
STOKNA 53
SKUPAJ 395