raziskava retrorefleksivnosti prometne vertikalne ... · in zajema opis posameznih znakov,...
TRANSCRIPT
-
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO,
PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO
Boštjan Strel
RAZISKAVA RETROREFLEKSIVNOSTI
PROMETNE VERTIKALNE SIGNALIZACIJE
ODSEKOV DRŽAVNIH CEST NA
OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO GLEDE NA
PLDP
Diplomsko delo
Maribor, avgust 2018
-
Boštjan Strel
RAZISKAVA RETROREFLEKSIVNOSTI
PROMETNE VERTIKALNE SIGNALIZACIJE
ODSEKOV DRŽAVNIH CEST NA
OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO GLEDE NA
PLDP
Diplomsko delo
Maribor, avgust 2018
-
Smetanova ulica 17
2000 Maribor, Slovenija
RAZISKAVA RETROREFLEKSIVNOSTI PROMETNE
VERTIKALNE SIGNALIZACIJE ODSEKOV
DRŽAVNIH CEST NA OBMOČJU OBČINE
KIDRIČEVO GLEDE NA PDLP
Diplomsko delo
Študent: Boštjan Strel
Študijski program Visokošolski strokovni študijski program 1.stopnje
Prometno inženirstvo
Smer: Cestni promet
Mentorica: viš. pred. mag. VLASTA RODOŠEK, univ. dipl. inž. grad.
Delovna somentorica: Nataša Turk, mag. inž. prom., CP PTUJ, d.d.
Lektorica: Polonca Kopušar Mrzel, prof. sociologije in slovenščine
Maribor, avgust 201
-
I
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici mag. Vlasti Rodošek za
vodenje in pomoč pri opravljanju diplomskega
dela. Prav tako se zahvaljujem zunanji somentorici
mag. Nataši Turk, ki mi je stala ob strani z dobrimi
nasveti pri pisanju naloge.
Posebna zahvala velja staršem, sestri Urški in svoji
partnerici Patriciji, ki so me ves čas spodbujali.
-
II
RAZISKAVA RETROREFLEKSIVNOSTI PROMETNE
VERTIKALNE SIGNALIZACIJE ODSEKOV DRŽAVNIH
CEST NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO GLEDE NA
PLDP.
Ključne besede: prometna signalizacija, prometni znak, retrorefleksivnost, PLDP
UDK: 621.398:656.1.05(043.2)
Povzetek
Prometna signalizacija je temelj varnosti v prometu. Enostavnost simbolov je ključnega
pomena za branje prometnih znakov med vožnjo. Prometni znaki opozarjajo voznike in vse
ostale udeležence v prometu na nevarnosti, prepovedi, omejitve, obveznosti in obvestila za
varno in tekoče odvijanje v prometu. Prometna signalizacija mora ustrezati standardom in
tehničnim zahtevam, prav tako mora biti pravilno postavljena in vzdrževana.
Ena izmed temeljnih lastnosti prometne signalizacije je retrorefleksija. V diplomskem delu
je predstavljena in opisana retrorefleksija prometnih znakov. Odboj svetlobe je zelo
pomemben pri težjih vremenskih pogojih (npr. megla).
V aplikativnem delu diplomskega dela je bila opravljena raziskava ustrezne odbojnosti
prometne vertikalne signalizacije na območju izbranega odseka v občini Kidričevo. S
terenskim delom je bila izvedena inventarizacija prometnih znakov.
Stanje vertikalne prometne signalizacije pa ni le odvisno od vremenskih vplivov, vendar k
kakovosti retrorefleksivnosti pripomore tudi količina prometa.
-
III
RESEARCH OF REFLEXIVITY OF VERTICAL TRAFFIC
SIGNALIZATION ON STATE ROADS IN THE AREA OF
KIDRIČEVO MUNICIPALITY REGARDING AADF
Keywords: traffic signalization, traffic sign, retroreflexivity, AADC
UDK: 621.398:656.1.05(043.2)
Abstract
Traffic signalisation is the basis of traffic safety. Simplicity of symbols is crucial for reading
traffic signs while driving. Traffic signs warn drivers and all other road users of hazards,
prohibitions, restrictions, obligations and notices for safe and current traffic flow. Traffic
signaling must comply with standards and technical requirements, and must be properly
installed and maintained.
One of the basic characteristics of traffic signalisation is retroreflection. In this diploma
thesis I have presented and described the retroreflection of traffic signs. Reflection of light
is very important in severe weather, for example fog or black ice.
In the practical element of the diploma, the study of the appropriate reflection of vertical
traffic signalisation was carried out in a selected section in the Municipality of Kidričevo.
The inventory of traffic signs was provided by field research.
The impact of vertical traffic signalisation is not solely dependent on adverse weather
conditions, the amount of traffic is also a major contributing factor to the quality of
retroreflectivity.
-
IV
-
V
-
VI
-
VII
Kazalo vsebine
ZAHVALA ............................................................................................................................................. I
Povzetek ............................................................................................................................................. II
Abstract ............................................................................................................................................. III
Kazalo vsebine .................................................................................................................................. VII
Kazalo slik .......................................................................................................................................... IX
Kazalo grafov ...................................................................................................................................... X
Kazalo tabel ....................................................................................................................................... XI
UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE .................................................................................................. XII
1 UVOD .......................................................................................................................................... 1
1.1 Opis problema .................................................................................................................... 1
1.2 Teze in cilj diplomskega dela .............................................................................................. 1
1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela ..................................................................... 1
1.4 Struktura diplomskega dela ............................................................................................... 1
2 PROMETNA SIGNALIZACIJA ....................................................................................................... 3
2.1 Vertikalna signalizacija ....................................................................................................... 3
2.1.1 Prometni znaki............................................................................................................ 3
2.1.1.1 Znaki za nevarnost .................................................................................................. 5
2.1.1.2 Znaki za izrecne odredbe ........................................................................................ 6
2.1.1.3 Znaki za obvestila ................................................................................................... 6
2.1.1.4 Dopolnilne table ..................................................................................................... 7
2.1.1.5 Znaki za označevanje bližine roba vozišča in preprečevanje vožnje ...................... 7
2.1.1.6 Znaki za označevanje del in ovir v cestnem prometu ............................................ 8
2.1.1.7 Svetlobni prometni znaki........................................................................................ 8
2.1.1.8 Spremenljiva prometnoinformacijska signalizacija ................................................ 9
2.1.1.9 Turistična in druga obvestilna signalizacija .......................................................... 10
2.2 Horizontalna signalizacija ................................................................................................. 11
3 REFLEKSIJA ............................................................................................................................... 12
3.1 Difuzna refleksija .............................................................................................................. 12
3.2 Zrcalna refleksija .............................................................................................................. 12
3.3 Retrorefleksija .................................................................................................................. 13
3.4 Retrorefleksija prometnih znakov .................................................................................... 13
-
VIII
3.4.1 Folija s steklenimi kroglicami.................................................................................... 13
3.4.2 Mikroprizmatična folija ............................................................................................ 14
3.5 Koeficient retrorefleksije .................................................................................................. 14
3.6 Retrorefleksivne folije ...................................................................................................... 15
3.6.1 MATERIAL RAZREDA I – ZAPRTE STEKLENE KROGLICE ............................................. 15
3.6.2 MATERIAL RAZREDA II – VGNEZDENE STEKLENE KROGLICE .................................... 16
3.6.3 MATERIAL RAZREDA III – PRIZMATIČNA FOLIJA ....................................................... 16
3.7 Vrednosti retrorefleksije prometnih znakov .................................................................... 17
4 VPLIV PROMETA NA VERTIKALNO SIGNALIZACIJO ................................................................. 19
4.1 Dušikovi oksidi .................................................................................................................. 20
4.2 Ogljikov monoksid ............................................................................................................ 20
4.3 Žveplov dioksid ................................................................................................................. 21
4.4 Benzen in svinec ............................................................................................................... 21
4.5 Trdni delci ......................................................................................................................... 21
5 ODSEKI DRŽAVNIH CEST V OBČINI KIDRIČEVO ....................................................................... 22
5.1 Predstavitev občine Kidričevo .......................................................................................... 22
5.2 Kategorizacija državnih cest v občini Kidričevo ................................................................ 23
6 MERITVE RETROREFLEKSIVNOSTI VERTIKALNE SIGNALIZACIJE DRŽAVNIH CEST V OBČINI
KIDRIČEVO........................................................................................................................................ 26
6.1 Naprava za merjenje retrorefleksivnosti retroflektometer RetroSign GR1 ..................... 26
6.2 Merjenje retrorefleksivnosti prometnih znakov .............................................................. 27
6.3 Obdelava podatkov .......................................................................................................... 28
7 ANALIZA MERITVE RETROREFLEKSIJE ..................................................................................... 30
7.1 Gostota prometnih znakov državnih cest v občini Kidričevo ........................................... 30
7.2 Odsek R2 6276 Apaški Križ – Kidričevo............................................................................. 32
7.2.1 Rezultati retrorefleksivnosti prometnih znakov odseka .......................................... 34
8 SKLEP ........................................................................................................................................ 44
9 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................. 45
10 PRILOGE ............................................................................................................................... 47
10.1 Priloga A ........................................................................................................................... 47
10.2 Priloga B............................................................................................................................ 48
10.3 Priloga C ............................................................................................................................ 72
-
IX
Kazalo slik
Slika 2-1: Primer prometnega znaka, ki je označen skladno s SIST EN 12899 [3] .............................. 5
Slika 2-2: Primeri znakov za nevarnost [4] ......................................................................................... 6
Slika 3-1: Primer difuzne refleksije [9] ............................................................................................. 12
Slika 3-2: Primer zrcalne refleksije [9] .............................................................................................. 12
Slika 3-3: Primer retrorefleksije [9] .................................................................................................. 13
Slika 3-4: Folija s steklenimi kroglicami [11]..................................................................................... 13
Slika 3-5: Mikroprizmatična folija [30] ............................................................................................. 14
Slika 3-6: Primer opazovanega kota [13] .......................................................................................... 15
Slika 3-7: Primer vpadnega kota [13] ............................................................................................... 15
Slika 3-8: Primer materiala razreda I - zaprte steklene kroglice [7] ................................................. 16
Slika 3-9: Primer materiala razreda II - vgnezdene steklene kroglice [7] ......................................... 16
Slika 3-10: Primer materiala razreda III - prizmatična folija [7] ....................................................... 17
Slika 4-1: Uničen znak [22] ............................................................................................................... 19
Slika 5-1: Naselja v občini Kidričevo [15] .......................................................................................... 22
Slika 5-2: Prečni profil od km 0.0 do km 0.600 ................................................................................. 24
Slika 5-3: Prečni profil od km 0.600 do km 2.250............................................................................. 24
Slika 5-4: Prečni profil od km 2.250 do km 2.874............................................................................. 25
Slika 6-1: Naprava za merjenje retrorefleksivnost RetroSign GR1 [19] ........................................... 26
Slika 6-2: Izvajanje meritev z napravo RetroSign GR1 [23] .............................................................. 27
Slika 6-3: Primer tabele podatkov iz naprave................................................................................... 28
Slika 6-4: Primer urejenih podatkov v Excelovi razpredelnici .......................................................... 29
Slika 7-1: Odsek R2 6276 Apaški križ – Kidričevo [27] ...................................................................... 32
Slika 7-2: Primer neobravnavanih prometnih znakov v smeri stacionaže [24] ................................ 33
Slika 7-3: Primer neobravnavanih prometnih znakov v nasprotni smeri stacionaže [25]................ 33
Slika 7-4: Prikaz delov odseka .......................................................................................................... 36
-
X
Kazalo grafov
Graf 7-1: Ustreznost znakov ............................................................................................................. 34
Graf 7-2: Vpliv Sonca na prometne znake ........................................................................................ 34
Graf 7-3. Vpliv okolice na prometne znake ...................................................................................... 35
Graf 7-4: Starost znakov ................................................................................................................... 35
Graf 7-5: Ustreznost znakov po delih in letih ................................................................................... 36
-
XI
Kazalo tabel
Tabela 2-1: Prikaz razdalij med cestnimi smerniki [2] ........................................................................ 8
Tabela 3-1: Vrednosti koeficienta retrorefleksije (enota cd.lx-1m2) [14] ......................................... 18
Tabela 5-1: Kategorizacija državnih cest v občini Kidričevo [20] ..................................................... 23
Tabela 7-1: Prikaz dolžine odsekov, PLDP, število prometnih znakov [21] ...................................... 30
Tabela 7-2: Gostota prometnih znakov odseka na kilometer ceste ................................................ 30
Tabela 7-3: Kategorizacija prometnih znakov odseka ...................................................................... 37
-
XII
UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE
SIMBOLI
Cd – osnovna enota svetilnosti
cd.lx-1m2 – enota za vrednost koeficienta retrorefleksije
E – osvetlitev na površini
L – svetilnost
Lx – enota za merjenje svetilnosti
m – meter
m2 – kvadratni meter
RL – koeficient svetilnosti
RA – koeficient retrorefleksije
GRŠKI SIMBOLI
𝛼 – opazovani kot
𝛽 – vpadni kot
KRATICE
PLDP – povprečni letni dnevni promet
CE – certifikat o skladnosti
SIST EN 12899 – Slovenski standard, Stalna vertikalna prometna signalizacija
PZ – prometni znak
SPIS – spremenljiva prometnoinformativna signalizacija
DRSI – Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
IVRC – identifikacija vrste ceste
STAC_ZAC – začetek stacionaže
-
XIII
STAC_KON – konec stacionaže
IME_OBC – ime občine
CP – cestno podjetje
-
1
1 UVOD
1.1 Opis problema
Kvaliteta prometnih znakov je zelo pomembna saj tako znaki opravljajo svojo nalogo
brezhibno in s tem vplivajo na varnosti prometa. Prometni znaki morajo biti po barvi, obliki,
velikosti in materialih v skladu s standardi, ki so določeni s Pravilnikom o prometni
signalizaciji in prometni opremi na cesti. Standard SIST 12899-1 določa, da morajo biti
prometni znaki izdelani iz materialov, ki so svetlobno odbojni.
1.2 Teze in cilj diplomskega dela
Osnovna teza diplomskega dela je da stanje in staranje vertikalne prometne signalizacije ni
odvisno le od vremenskih vplivov, temveč je mogoče ugotoviti tudi vpliv prometa na stanje
vertikalne signalizacije.
Cilj diplomskega dela je analizirati trenutno stanje vertikalne prometne signalizacije na
odseku regionalne ceste v občini Kidričevo. Izvesti je potrebno inventarizacijo ter ugotoviti
dejansko stanje z upoštevanjem kriterija retrorefleksivnosti.
1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela Diplomsko delo je omejeno na meritve vertikalne signalizacije le na odseku 6276 Apaški križ
– Kidričevo državne regionalne ceste R2 – 432, zaradi najvišjega povprečnega letnega
dnevnega prometa v mreži regionalnih cest v občini Kidričevo.
1.4 Struktura diplomskega dela
Diplomska naloga je razdeljena na sedem poglavij.
Prvo poglavje je uvod, v katerem je razložen cilj diplomskega dela, predpostavke in omejitve
ter kakšna je struktura diplomskega dela.
Drugo poglavje opisuje prometno signalizacijo. Velik poudarek je na vertikalni signalizaciji
in zajema opis posameznih znakov, horizontalna signalizacija je opisana le na splošno.
V tretjem poglavju je opisana refleksija in njena delitev. Podrobneje je opisana
retrorefleksija prometnih znakov in koeficient retrorefleksije ter vrednost retrorefleksije
prometnih znakov.
Četrto poglavje opisuje emisije nevarnih plinov, kako na slab način vplivajo na človeka in
okolico. Predstavljenih je pet najbolj škodljivih snovi za vertikalno signalizacijo.
-
2
Peto poglavje zajema predstavitev občine Kidričevo in vertikalno signalizacijo državnih cest
v občini Kidričevo.
V šestem poglavju je predstavljena naprava za merjenje retrorefleksivnosti RetroSign GR1,
kako poteka merjenje retrorefleksivnosti prometnih znakov in obdelava pridobljenih
podatkov iz terenskih meritev.
Sedmo poglavje opisuje kakšna je gostota prometnih znakov državnih cest v občini
Kidričevo. Predstavljeni so rezultati meritev retrorefleksivnosti prometnih znakov in
kategorizacija prometnih znakov odseka, kjer se je izvajala meritev.
-
3
2 PROMETNA SIGNALIZACIJA
Prometna signalizacija je sestavljena iz naprav in sredstev, ki voznike v cestnem prometu
obveščajo na nevarnosti, ki obstajajo na cesti. To so omejitve, prepovedi in obveznosti, ki
so ključnega pomena, da promet na cesti poteka varno in neovirano. Prometna signalizacija
se uporablja za vodenje prometa. Ceste ne glede na to v katero kategorijo spadajo, morajo
biti opremljene z prometno signalizacijo. Preveč znakov na enem mestu ni priporočljivo, saj
to udeležence v cestnem prometu zmede zaradi hitrega branja informacij med vožnjo. [1]
Prometna signalizacija je sestavljena iz vertikalne in horizontalne signalizacije. Oblika,
velikost, barva in material prometne signalizacije mora ustrezati tehničnim pogojem in
standardom, ki mora biti v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji. Prometna
signalizacija predstavlja komunikacijo med udeleženci v prometu in cesto po kateri se
vozijo. Postavljena mora biti na vidnem mestu, da jo udeleženci čim prej opazijo in
dojamejo njen pomen. Za prometno signalizacijo skrbijo izvajalci vzdrževanih del. [2]
2.1 Vertikalna signalizacija V skupino vertikalne signalizacije spadajo naslednji prometni znaki:
- znaki za nevarnost,
- znaki za izrecne odredbe,
- znaki za obvestila,
- dopolnilne table,
- znaki za označevanje bližine roba vozišča in preprečevanje nadaljnje vožnje,
- znaki za označevanje del in ovir v cestnem prometu,
- svetlobni prometni znaki,
- spremenljiva prometnoinformativna signalizacija,
- turistična in druga obvestilna signalizacija [2]
2.1.1 Prometni znaki
Prometni znaki so del prometnega sistema in skrbijo, da je promet poteka čim bolj tekoče.
Postavljeni so na desni strani vozišča, tako da ne ovirajo peščev, kolesarjev in voznikov na
cesti. Občasno so postavljeni tudi na levi strani vozišča ali pa tudi nad voziščem, da jih
vozniki hitreje opazijo. Prometni znaki so postavljeni po vseh javnih cestah. Nekateri
prometni znaki so trajni ali pa začasni. Znaki so lahko različnih oblik in velikosti in se
spreminjajo glede na to na kakšni cesti so postavljeni.
-
4
Velikosti prometnih znakov po Pravilniku o prometni signalizaciji razvrščamo v štiri razrede:
- mali znaki, ki spadajo v razred 1,
- normalni znaki, ki spadajo v razred 2,
- veliki znaki, spadajo v razred 3,
- zelo veliki znaki, ki pa spadajo v razred 4. [2]
Vsak prometni znak, ki je postavljen na cesti mora biti skladno s standardom SIST EN 12899-
1. Znaki morajo dosegati vsaj minimalne zahteve:
- faktor varnosti za obremenitve (razred PAF1),
- pritisk vetra (razred WL5),
- dinamični pritisk pri čiščenju snega (razred DSL1),
- najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju (razred TDB4),
- prebadanje znaka (razred P3),
- robovi plošče znaka (razred E2). [2]
SIST EN 12899-1 je evropski standard in pomeni Stalna vertikalna cestna signalizacija.
Standard se najpogosteje uporablja v pristojnih službah za ceste. Stalna vertikalna cestna
signalizacija je sestavljena iz več delov:
- stalni prometni znaki,
- signalizacija z notranjo osvetlitvijo,
- smerniki in svetlobno odbojna telesa,
- kontrola proizvodnje v tovarni,
- začetno tipsko preskušanje. [2]
Zadnja stran prometnega znaka mora biti brez leska in vsebine. Če površina znaka meri več
kot 2 m2, mora hrbtna stran biti sive barve (RAL 7040). Prometni znaki morajo imeti na
zadnji strani identifikacijsko oznako, ki je skladno s SIST EN 12899-1, ki ne sme biti svetlobno
odbojna, biti mora vidna in nameščena na spodnjem desnem delu znaka. Informacije, ki jih
mora imeti znak na zadnji strani so: številka in datum izdaje evropskega standarda, mesec
in leto proizvodnje, ime in blagovna znamka proizvajalca in oznaka skladnosti. Robovi
prometnih znakov so pokriti z zaščitnim profilom za ojačitev znaka. Izdelani so lahko z
lastnim ali zunanjim virom svetlobe. [2]
Tudi konstrukcija prometnih znakov z lastnim virom svetlobe mora dosegati minimalne
zahteve:
- faktor varnosti za obremenitve (razred PAF1),
- pritisk vetra (razred WL5),
- dinamični pritisk pri čiščenju snega (razred DSL1),
-
5
- najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju (razred TDB4),
- enakomerna svetlost znaka (razred U2),
- povprečna svetlost znaka (razred L2),
- odpornost proti vodi in prahu (razred IP65). [2]
Prometni znaki, ki imajo lastnost, da so svetlobno odbojni se morajo najpozneje v desetih
letih po izdelavi preveriti, če še služijo svoji uporabi. [2]
Na vsakem prometnem znaku mora biti oznaka CE, kar pomeni certifikat o skladnosti. Če
ima znak to oznako, to pomeni, da je proizvajalec znakov izpolnil vse zahteve, ki so določene
s standardom. Oznaka tudi pomeni, da se izdelek na trgu pojavlja legalno. Slika spodaj
prikazuje primer prometnega znaka, ki je označen skladno z zahtevami SIST EN 12899. [3]
V Sloveniji je dovoljeno postavljanje le tistih znakov, ki imajo certifikat o skladnosti.
Certifikat pripravlja Evropski odbor za standardizacijo. [3]
Slika 2-1: Primer prometnega znaka, ki je označen skladno s SIST EN 12899 [3]
2.1.1.1 Znaki za nevarnost
Znaki za nevarnosti so v obliki enakostraničnega trikotnika. Postavljeni so tako, da je
spodnja stranica v vodoravnem položaju. Znaki so postavljeni na različnih razdaljah pred
določeno nevarnostjo na cesti. V naseljih je znak za nevarnost postavljen na razdalji od 50
m do 150 m, zunaj naselij od 150 m do 250 m in na avtocestah od 250 m do 400 m pred
nevarnostjo. Robovi znakov so rdeče barve, osnovna barva je bela. Napisi na znakih so črne
barve. [2]
V kategorijo znakov za nevarnost pa spadajo tudi znaki, ki so drugačni od ostalih. Med te
znake spadajo Andrejev križ, Prehod neprednostne ceste čez železniško progo, Prehod
ceste čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami, ta dva znaka za pravokotne
oblike in Delo na cesti, ta znak je namesto bele barve rumen. [2]
-
6
Spodnja slika prikazuje nekaj primerov znakov za nevarnost.
Slika 2-2: Primeri znakov za nevarnost [4]
2.1.1.2 Znaki za izrecne odredbe
Znaki za izrecne odredbe se uporabljajo, da udeležence cestnega prometa opozarjajo na
omejitve, prepovedi ali usmeritve in obveznosti. Med to kategorijo spadajo znaki za
prednost, znaki za prepoved omejitve, znaki za obveznost in znaki za urejanje cestnega
prometa. Ti znaki veljajo od začetka kjer so postavljeni, do prvega križišča ali do preklica
znaka. Barva znakov za izrecne razmere je bela, okoli imajo rdeči rob. Napisi na znaku so
črne barve. Barva znakov za obveznosti je modra. Znaki so lahko tudi rumene barve, če se
uporabljajo za izrecne odredbe. [2]
2.1.1.3 Znaki za obvestila
Namenjeni so predvsem vodenju prometa. Uporabnike cestnega prometa obvešča o cesti
po kateri se vozi, o imenih krajev, o smeri krajev in oddaljenosti posameznega kraja. Znaki
so lahko različnih oblik, imajo lahko obliko kroga, kvadrata ali pravokotnika. Postavljeni so
pred tistim mestom, objektom ali napravo, ki jo označujejo. Znaki na avtocestah so zelene
barve, na hitrih cestah modre, na ostalih cestah pa rumene. Če znak kaže usmerjanje k
nekemu območju ali objektu je znak bele barve, kolesarske povezave so označene z rdečo
barvo in znaki ki usmerjajo k turističnemu cilju so rjave barve. [2]
-
7
2.1.1.4 Dopolnilne table
Dopolnilne table so pomembne, saj prometni znak dodatno pojasnjujejo glede razdalje in
smeri do mesta, na katero se ta prometni znak nanaša. Dodajajo se tudi k prometnim
znakom, da lažje razberemo prednostne smeri v križiščih. Načeloma so dodana tudi
časovna, prostorska in druga pojasnila, vrste vozil in udeležencev, na katere se prometni
znak nanaša, označevanje izjem glede upoštevanja izrecne odredbe, pojasnitev nevarnosti
in ovir na vozišču ter različne informacije o cesti, objektih in napravah. Dopolnilne table
nikoli ne stojijo same zase, ampak so vedno sestavni del prometnega znaka. Nameščene so
pod spodnjim robom prometnega znaka. Barva dopolnilnih tabel je bela s črnim napisom.
Širina dopolnilne table mora biti enaka spodnji dolžini prometnega znaka. [2]
2.1.1.5 Znaki za označevanje bližine roba vozišča in preprečevanje vožnje
Bližino roba vozišča ali odstavnega pasu se označujejo s cestnimi smerniki, v predorih pa s
svetlobnimi cestnimi smerniki. Z zapornico, polzapornico in dvižnim stebričkom se
preprečuje nadaljnja vožnja v naseljih. Postavitev cestnih smernikov mora ustrezati
zahtevam standarda SIST EN 12899-3 in zahtevam Pravilnika o prometni signalizaciji. [2]
Cestni smerniki morajo izpolnjevati naslednje lastnosti:
- način vgradnje,
- svetlobno odbojna površina,
- pritisk vetra,
- odpornost svetlobno odbojne površine proti udarcem. [2]
Če so smerniki postavljeni na dvosmerni cesti mora svetlobna površina cestnega smernika
v smeri vožnje na desni strani odsevati rdečo, na levi strani pa belo svetlobo. Če pa je
smernik na enosmerni cesti, mora smernik na obeh straneh odsevati rdečo svetlobo. [2]
Konstrukcija smernika mora omogočati:
- namestitev snežnega kola na telo smernika,
- namestitev svetlobnih odsevnikov na nevidno stran smernika za preprečevanje
prehoda divjadi čez cesto,
- namestitev označb za označevanje cest. [2]
Smerniki so postavljeni na razdalji 0,75 m od zunanjega roba vozišča, vrh smernika pa mora
biti 0,75 m nad robom vozišča. Cestni smerniki se postavljajo ob cesti na razdalji 50 metrov.
Razdalje med cestnimi smerniki so prikazane v spodnji tabeli (tabela 2-1). Če je ob robu
odstavnega pasu varnostna ograja na oddaljenost manj kot 1,50 m, cestne smernike
nadomestijo svetlobni odsevniki. [2]
-
8
Tabela 2-1: Prikaz razdalij med cestnimi smerniki [2]
Srednji polmer horizontalne
krivine (v metrih)
Srednji polmer vertikalne
krivine (v metrih)
Razdalja med smerniki (v
metrih)
≤ 𝟏𝟎𝟎 ≤ 250 ≤ 10
> 𝟏𝟎𝟎 − 𝟑𝟎𝟎 > 250 − 800 ≤ 15
> 𝟑𝟎𝟎 − 𝟒𝟎𝟎 > 800 − 1500 ≤ 20
> 𝟒𝟎𝟎 − 𝟓𝟎𝟎 > 1500 − 3000 ≤ 25
> 𝟓𝟎𝟎 > 3000 ≤ 50
Znaki, ki preprečujejo nadaljnjo vožnjo, imajo nameščene svetlobne odsevnike ali pa svetila
v obliki luči. Dvižni stebriček mora biti opremljen z rdečo lučjo v poziciji zapore, z zeleno
lučjo pa v poziciji prostega prehoda in utripajočo rdečo lučjo tedaj ko se prehod zapira.
Drogovi zapornic ali polzapornic morajo biti prevlečeni s svetlobno odbojnim materialom,
z rdečo-belo barvo. [2]
2.1.1.6 Znaki za označevanje del in ovir v cestnem prometu
Znaki se uporabljajo za označevanje ovir na cesti in tudi za mesta, kjer se izvajajo gradbena
dela. Med te znake spadajo:
- zaporne table,
- fiksni opozorilni svetlobni znaki,
- mobilni opozorilni svetlobni znaki,
- ročni opozorilni znaki. [2]
Znaki so lahko postavljeni le za čas, dokler se izvajajo dela oziroma dokler se ne odstrani
ovira na cesti. [2]
2.1.1.7 Svetlobni prometni znaki
Svetlobne prometne znake delimo na:
- svetlobne znake za urejanje prometa,
- svetlobne znake za urejanje prometa kolesarjev in peščev,
- svetlobne znake za označevanje prehoda ceste čez železniško progo [2]
Svetlobni dajalniki (semaforji), ki se uporabljajo za urejanje prometa so rdeče, rumene in
zelene barve. Nameščeni so na svetlobnih prometnih znakih, in delujejo v stalnem
neprekinjenem ali utripajočem prekinjenem delovanju. Semaforji se uporabljajo za urejanje
prometa za posamezno smer, lahko pa tudi za več smeri naenkrat. Luči na semaforjih so
lahko razporejene po vertikalni ali horizontalni osi. Če so razporejene po vertikalni osi si
barve sledijo od zgoraj navzdol z rdečo, rumeno in zeleno lučjo, če pa so razporejene po
horizontalni osi pa si z leve proti desni sledijo z rdečo, rumeno in zeleno lučjo. Simbol
puščice, ki nakazuje smer je črne barve na rdeči in rumeni podlagi, zelena barva pa je na
-
9
črni podlagi. Na semaforih obstajajo tudi odštevali prikazovalniki preostalega časa trajanje
zelene ali rdeče luči (prikazani so v sekundah). Če so semaforji postavljeni nad voziščem,
morajo imeti nameščene kontrastne plošče, katerih barva je bela z črnim robom. [2]
Semaforji se uporabljajo tudi za kolesarje in pešce, ki jim omogoča prehod čez cesto in
vodenje prometa v križišču. Semafor, ki je namenjen le pešcem in kolesarjem je le
dvobarven, prikazuje le rdečo in zeleno barvo. [2]
2.1.1.8 Spremenljiva prometnoinformacijska signalizacija
Spremenljiva prometnoinformativna signalizacija (SPIS) prikazuje prometne vsebine za
urejanje prometa. Obvešča tudi udeležence v cestnem prometu o stanju cest oziroma, če
se na cesti pojavi izredni dogodek. [2]
SPIS je sestavljen iz:
- elektromehanične signalizacije, ki prikazuje različne prometne znake, obvestilne
table, besedilna in simbolna sporočila.
- spremenljivih svetlobnih prometni znakov, ki prikazujejo različne prometne znake
in dopolnile table z uporabo svetlečih elementov.
- spremenljive svetlobne obvestilne signalizacije, ki prikazuje različna besedilna in
simbolna sporočila prav tako z uporabo svetlečih elementov. [2]
Elektromehanična signalizacija se ne sme razlikovati po barvi od prometnih znakov s stalno
vsebino. Osnovna barva prometnega znaka je črna, ki pa nima svetlobno odbojnih lastnosti.
[2]
SPIS deluje kot signalizacija s kontinuirano in nekontinuirano vsebino prikaza. Kontinuirana
vsebina prikaza pomeni, da se na površini znaka prikazuje različna vsebina. Ta vsebina se
lahko spreminja ali izmenjuje v določenih časovnih intervalih. Časovni intervali so daljši od
dolžine časa vidnosti vsebine prometnega znaka. Znak zaznava neupoštevanje prometnih
pravil, kar pomeni da lahko ob neupoštevanju omejitev ali prepovedi prehaja v stanje
nekontinuirane vsebine prikaza prometnega znaka. Vsebina prikaza na prometnih znakih
mora biti dobro vidna na oddaljenosti najmanj 150 metrov. Svetlost znaka mora biti
prilagojena okolici, kjer je znak postavljen. [2]
Nekontinuirana vsebina prikaza pa pomeni, da lahko v časovnih intervalih, ki so krajši od
dolžine časa vidnosti vsebine, spreminjajo ali izmenjujejo, ter s tem omogočajo različne
prikaze na površini prometnega znaka. [2]
Svetlobna signalizacija mora ustrezati vsem potrebnim zahtevam standarda SIST EN 12966,
določbam Pravilnika o prometni signalizaciji in Prometnimi znaki s spremenljivo vsebino.
-
10
Svetlost spremenljivih svetlobnih prometnih znakov mora ustrezati za:
- avtoceste in hitre ceste razredu L3,
- vse ostale ceste razredu L2. [2]
2.1.1.9 Turistična in druga obvestilna signalizacija
Turistična obvestilna signalizacija je namenjena obveščanju udeležencev cestnega
prometa. Udeležence obvešča o kulturnih, naravnih in turističnih znamenitostih. S
turistično signalizacijo se označujejo turistična območja, območja in objekti kulturne
dediščine, varovana območja narave, objekti turistične infrastrukture in javne ustanove ter
gospodarski subjekti. Po Pravilniku o prometni signalizaciji se za turistično območje šteje
geografsko zaokroženo območje. Geografsko zaokroženo območje ponuja različne storitve
kot so prenočišča, zabava, prehrana, rekreacija. Med objekte kulturne dediščine spadajo
kulturni spomeniki. Med varovana območja spadajo naravne vrednote, območja Nature
2000, ekološko pomembna območja in zavarovana območja narave. Med turistično
infrastrukturo pa štejemo smučišča, naravna zdravilišča, kopališča, kongresni turizem,
turistični objekti na podeželju in športno-rekreativne objekte. [2]
Turistična signalizacija je sestavljena iz:
- izraza dobrodošlice, ki je postavljena ob vstopu v državo, regijo, občino ali naselje,
- obvestila o kulturnih, naravnih in turističnih znamenitostih,
- sporočila turističnih informacij,
- obvestila o kulturnih, naravnih ali turističnih znamenitosti ob kolesarskih poteh. [2]
Na znakih turistične signalizacije so grafikoni in tudi fotografski prikazi določene kulturne,
naravne in turistične znamenitosti, simboli in napisi.
Znamenitosti, kjer se s turistično signalizacijo o njih obvešča na hitrih cestah in avtocestah
morajo izpolnjevati določene pogoje:
- med kulturno dediščino spadajo kulturni spomeniki, ki so državnega pomena,
- med turistična območja spadajo smučišča , katerih skupna dolžina smučarskih prog
je več kot 10 km. [2]
Znamenitosti, kjer se s turistično signalizacijo o njih obvešča na drugih cestah pa morajo
izpolnjevati naslednje pogoje:
- kulturni spomenik se obravnava kot objekt kulturne dediščine,
- varovana območja narave spadajo med naravne znamenitosti.
-
11
2.2 Horizontalna signalizacija Med horizontalno signalizacijo spadajo oznake na vozišču. Namenjene so urejanju in
vodenju prometa. Vse označbe, ki so na cesti, so lahko prečne, vzdolžne in druge. Po barvi
so lahko bele, modre in rumene, načeloma pa se najpogosteje uporablja bela barva. Z
rumeno barvo se označujejo mesta za taksi, avtobusna postaja itd. in tudi začasne ureditve
zaradi gradbišča na cesti. Modre označbe se uporabljajo za parkirna mesta, kjer je
parkiranje časovno omejeno. [5]
Poznamo:
- neprekinjene ločilne in robne črte,
- kratke vodilne črte,
- oznake za prehod za pešce,
- puščice,
- napise. [5]
https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Prehod_za_pe%C5%A1ce&action=edit&redlink=1
-
12
3 REFLEKSIJA
Oči, ki so sprejemnik svetlobe, nam omogočajo videti okolico pisanih barv. Teles nebi videli
brez vira svetlobe. To so svetila, ki so našim očem opazna brez refleksije oz. odboja.
Najpomembnejši vir svetlobe je Sonce. Poznamo tudi druge vire svetlobe, vendar zato
potrebujejo električno energijo. To so različne vrste žarnic. Brez vira svetlobe, bi bila naša
okolica v popolni temi. [26] [6]
Refleksija ali odboj svetlobe nam omogoča, da lahko okolico in predmete vidimo. Ločimo
odboj na gladki in hrapavi površini, oziroma zrcalno in difuzno refleksijo. [26]
3.1 Difuzna refleksija Pri difuzni refleksiji svetloba udari v površino in se odbije v vse smeri. Svetlobni žarki se
odbijejo pod naključnim kotom. To se zgodi zaradi mikroskopskih nepravilnosti na površini
materiala, ki je hrapava, saj je difuzna refleksija značilna za hrapave površine. Difuzna
refleksija se pojavlja na navadnih prometnih znakih, ki so brez posebnih odsevnosti. [8]
Slika 3-1: Primer difuzne refleksije [9]
3.2 Zrcalna refleksija Zrcalna refleksija je znana tudi kot pravilna refleksija. V zrcalni refleksiji se vsak žarek odbija
pod enakim kotom. Pojavlja se na gladkih površinah. Zrcalna refleksija se pojavlja na
ogledalih in na oknih avtomobila. [8]
Slika 3-2: Primer zrcalne refleksije [9]
-
13
3.3 Retrorefleksija Struktura površine je takšna, da se svetloba vrne v smeri, iz katere je prišla. Uporablja se za
prometne znake in avtomobilske registrske tablice, da so dobro vidni tudi ponoči in v slabem
vremenu. [9]
Slika 3-3: Primer retrorefleksije [9]
3.4 Retrorefleksija prometnih znakov Retrorefleksija prometnih znakov je pojav, kjer se vpadni žarki iz žarometov vozil odbijejo
od znakov, kateri so po vsej površini prekriti s posebno folijo, nazaj do vozil.
Poznamo dva različna retroreflektivna prekrivna materiala. To sta:
- folija s steklenimi kroglicami in
- mikroprizmatična folija [12]
3.4.1 Folija s steklenimi kroglicami
Žarek, ki vpade v steklene mikro kroglice, se lomi pod takim kotom, da se odbije nazaj v
izvor svetlobe. [11]
Slika 3-4: Folija s steklenimi kroglicami [11]
-
14
3.4.2 Mikroprizmatična folija
Kockasti koti so odsevni elementi leč, kot pri steklenih kroglicah.
Naključni svetlobni žarek se lomi v vsaki od treh površin prizme in se vrne v vir, vzporeden
z začetno smerjo. Deluje kot žoga, ki se odbije v kotu sobe. [30]
Slika 3-5: Mikroprizmatična folija [30]
3.5 Koeficient retrorefleksije S koeficientom svetilnosti lahko opišemo refleksijo. Kaže razmerje med svetilnostjo in
osvetljenostjo na površini refleksije. Koeficient svetilnosti zapišemo takole:
𝑅𝐿 =𝐿
𝐸 (3.1)
- L: pomeni svetilnost iz prometnega vira
- E: pomeni osvetlitev na površini, ki je izmerjena pravokotno na smer osvetlitve. [16]
Retrorefleksijo prometnih znakov merimo s koeficientom retrorefleksije RA. Retrorefleksija
prometnih znakov in retrorefleksija svetilnosti sta povezani, kar lahko izrazimo z enačbo:
𝑅𝐴 = 𝑅𝐿 × 𝑐𝑜𝑠 𝛽 (3.2)
Koeficient RA je odvisen od kota opazovanja α. Kot opazovanja α meri kotni položaj oči, ki
je na sredini retroodbojnega žarka svetlobe. Če se kot α povečuje se zato vrednost RA
zmanjšuje. To posledično pomeni, da je svetilnost prometnih znakov ostala enaka na glede
kako daleč narazen sta vozilo in prometni znak. [10]
𝑐𝑑
𝑙𝑥 𝑚2 (3.3)
-
15
Slika 3-6: Primer opazovanega kota [13]
Slika 3-7: Primer vpadnega kota [13]
3.6 Retrorefleksivne folije Da so prometni znaki retrorefleksivni, uporabljamo različne folije oziroma materiale.
Materiali, ki se uporabljajo za retrorefleksivne prometne znake so:
- material razreda I – zaprte steklene kroglice (Engineer Grade)
- material razreda II – vgnezdene steklene kroglice (High intesity Sheeting)
- material razreda III – prizmatična folija (Diamond grade) [7]
3.6.1 MATERIAL RAZREDA I – ZAPRTE STEKLENE KROGLICE
Prevleka prometnega znaka je izdelana iz materiala, ki je sestavljen iz steklenih
mikrokorglic. Mikrokroglice služijo predvsem zato, da zbirajo svetlobo. Ta svetloba se nato
odbije nazaj proti viru iz katerega je prišla. Koeficient retrorefleksije mora biti vsaj 70 cd.lx-
1m-2. Prometni znaki s prevleko materiala razreda I so nameščeni na območjih, kjer je
promet mirnejši in so manjše hitrosti. [7]
-
16
Slika 3-8: Primer materiala razreda I - zaprte steklene kroglice [7]
3.6.2 MATERIAL RAZREDA II – VGNEZDENE STEKLENE KROGLICE
Prometni znaki so izdelani iz steklenih kroglic. Steklene kroglice so nalepljene na glavni
nosilni plastični sloj, čez katerega je prevlečen trajni prozorni sloj folije.
Keoficinet retrorefleksije mora biti vsaj 250 cd. 1x-1m-2. Prometni znaki so postavljeni na
cestah zunaj naselij z normalno osvetljeno okolico. [7]
Slika 3-9: Primer materiala razreda II - vgnezdene steklene kroglice [7]
3.6.3 MATERIAL RAZREDA III – PRIZMATIČNA FOLIJA
Material razreda III se razlikuje po tem, da je veliko svetlejši od razreda I in razreda II.
Koeficinet retrorefleksije mora biti vsaj 800 cd. 1x-1m-2. V primerjavi z drugimi materiali so
-
17
materialni razreda III debelejši. Materiali so sestavljeni iz drobnih prizem. Ker imajo zelo
dobro odsevnost omogočajo dobro prepoznavnost podnevi, ponoči in tudi v neugodnih
vremenih razmerah. [7]
Slika 3-10: Primer materiala razreda III - prizmatična folija [7]
3.7 Vrednosti retrorefleksije prometnih znakov Beli deli prometnih znakov imajo večje vrednosti RA od barvnih delov. Vrednosti, ki jih
izmerimo ne smejo biti pod mejo kot je prikazano v tabeli spodaj.
Z napravo RetroSign GR1 se izvedejo meritve. RetroSign je naprava za merjenje odsevnosti.
Ko merimo naprava sama zazna barvo in za kakšno vrsto folije gre. Vsi podatki, ki jih
izmerimo se shranjujejo in se lahko prenesejo na računalnik, kjer jih lahko urejamo s
programskim orodjem Excell. Določeno je, da se vse meritve izvajajo pod določenim kotom
(kot opazovanja 0,33° in vpadni kot 5°). [16]
-
18
Tabela 3-1: Vrednosti koeficienta retrorefleksije (enota cd.lx-1m2) [14]
Retrorefle
-
ksivnost
α β Rdeč
a
Bel
a
Modr
a
Rumen
a
Zelen
a
Rjav
a
Fluorescenčn
a rumeno
zelena
RA1 0,33
°
5
° 10 50 2 35 7 0,6
RA2 0,33
°
5
° 25 180 14 120 21 8
RA3 0,33
°
5
° 75 300 17 250 35 270
Tabela prikazuje vrednosti koeficienta retrorefleksije po razredih RA1, RA2 in RA3. če je
izmerjena povprečna (5 merjenj vsaka barva znaka) dejanska vrednost manjša, znak ni več
dovolj kvaliteten in ga je potrebno zamenjati. [14]
-
19
4 VPLIV PROMETA NA VERTIKALNO SIGNALIZACIJO
Cestni promet močno onesnažuje zrak, vodo, prst in okolje z odpadnimi delci gum, raznih
tekočin. Izpušni plini in trdni delci iz motorjev vozil škodljivo vplivajo na celotno okolico.
Zaradi vse večjih količin motornega prometa, se stara in uničuje tudi prometna signalizacija.
Posledično izpušni plini in trdni delci ob vožnji ostanejo na in ob cesti, kjer je tudi prometna
signalizacija. Plini, kot so dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, žveplov dioksid, benzen in
svinec, posredno in neposredno uničujejo prometne znake. Veliko število znakov je
umazanih, saj se ne čistijo redno in tako se tudi trdni prašni delci zažrejo v svetlobno
odbojno plast prometnega znaka. Sčasoma se s tem uničuje in izgublja retrorefleksijo, za
kar se slabša tudi prometna varnost. [30] [31] [33]
Z analizo in terenskim delom je bilo ugotovljeno, da je v primerjavi dveh enako starih
znakov, z enako okolico in istim vplivom Sonca nanj, v različnih delih odseka, koeficient
retrorefleksivnosti različen. V prvem delu, kjer je količina tovornega prometa manjša, je
tudi koeficient odbojnosti prometnih znakov za 20 odstotkov boljši. Enako razmerje se je
ugotovilo tudi na primeru enega znaka. Najprej se je izmeril koeficient retrorefleksivnosti
na umazanem znaku, ki pa znaša tudi do 30 odstotkov manj, kot pri očiščenem.
Vpliv Sonca na prometni znak pomeni, če sončni žarki sijejo direktno na prometni znak. Da
se je to ugotovilo, se je cel dan spremljala pot Sonca in padanje sončnih žarkov na prometne
znake. Enako stari znaki, ki so bili pod vplivom sončnih žarkov, so imeli nižji znesek
koeficienta retrorefleksivnosti.
Slika 4-1: Uničen znak [22]
-
20
4.1 Dušikovi oksidi Velika večina dušikovih oksidov (plin rjave barve, brez vonja) nastane pri večjih
obremenitvah motorjev kot stranski produkt nepopolnega izgorevanja. Z večjo
obremenitvijo motorja pride do višjih hitrosti. Pri bencinskih vozilih s katalizatorji je na
avtocestah višja količina kot na glavnih in regionalnih cestah. Pri dizelskih vozilih katalizator
ne zmanjšuje izpustov dušikovih oksidov, vendar so inženirji uspeli zmanjšati emisije z
recirkulacijo izpušnih plinov v motorju. [28]
4.2 Ogljikov monoksid Največ ogljikovega monoksida (plin brez barve, brez vonja) ustvarjajo osebna vozila z
bencinskim agregatom. Velike količine ogljikovega monoksida nastanejo v času prometnih
konic, zastojev na cestah in na območjih parkirišč. [30] [31]
-
21
4.3 Žveplov dioksid Žveplov dioksid se največkrat sprošča izven naselij, zaradi visoke porabe dizelskega goriva
pri tovornih vozilih. Velika škoda v okolju nastane, ko žveplov dioksid v ozračju reagira s
kisikom in vlago in nastane žveplova kislina, ki se nato v obliki dežja pojavi v okolju. S kislim
dežjem oziroma snegom pa lahko nastanejo tudi kisle usedline, ki pridejo v stik z okolico, v
kateri je tudi postavljena prometna signalizacija. [30, 31]
4.4 Benzen in svinec
Zaradi želje po boljšem gorivu, inženirji odkrijejo, da majhna količina svinca v gorivu,
izboljša kvaliteto le tega. Kakovost goriva se s tem izboljša, vendar slabo vpliva na okolje,
saj je svinec zelo strupena snov. Svinec, ki se uporablja v gorivu zmanjša hrup motorja in
poveča oktansko vrednost. Vendar se svinec lahko prenaša po zraku na zelo velike razdalje,
s tem slabo vpliva na okolje in prav tako na ljudi in živali. Benzen je hlapna ogljikova spojina,
ki je zamenjala svinec v bencinu. Koncentracija benzena je na vaseh nižja kot v mestih , kjer
je večja gostota prometa in ljudi. [29]
4.5 Trdni delci Trdni delci so v obliki prahu, ki so lahko prisotni v zraku v nekem obdobju. Ker so trdni delci
različnih velikosti se razlikujejo po tem kako dolgo se zadržujejo v zraku. Večji trdni delci so
v zraku nekaj ur, manjši pa lahko v zraku ostanejo tudi več tednov in iz zraku izginejo s
padavinami. Delci so lahko naravnega in antropogenega izvora. Zelo slabo vplivajo na
zdravje ljudi, kot tudi na klimo in vidnost. Promet v veliki meri onesnažuje okolje z
najmanjšimi delci, večje onesnaževanje je tam kjer je gostejši promet. [29]
-
22
5 ODSEKI DRŽAVNIH CEST V OBČINI KIDRIČEVO
5.1 Predstavitev občine Kidričevo
Občina Kidričevo sodi med manjše kraje, ki se nahaja med smrekovimi gozdovi na
jugovzhodnem delu Dravskega polja, med krajema Ptuj in Slovenska Bistrica. Občinska
površina meri 72 km2 in zajema 18 krajev. Krajevna skupnost, ki je bila ustanovljena leta
1965 zajema kraje Apače, Njiverce, Kungoto pri Ptuju in Strnišče. Občina je dobila ime po
revolucionarnem in gospodarstveniku Borisu Kidriču. V občini prebiva skoraj 6700
prebivalcev. [15]
Slika 5-1: Naselja v občini Kidričevo [15]
-
23
5.2 Kategorizacija državnih cest v občini Kidričevo
Tabela 5-1: Kategorizacija državnih cest v občini Kidričevo [20]
IVRC CESTA ODSEK OPIS STAC_ZAC STAC_KON DOLŽINA IME_OBČ CP
G1 2 0392 PRAGERSKO-ŠIKOLE
3510 5323 1813 KIDRIČEVO 07_PT
G1 2 0393 ŠIKOLE-HAJDINA
0 7369 7369 KIDRIČEVO 07_PT
R2 432 1285 MAJŠPERK-APAŠKI KRIŽ
4090 7542 3452 KIDRIČEVO 07_PT
R2 432 6276 APAŠKI KRIŽ-KIDRIČEVO
0 2874 2874 KIDRIČEVO 07_PT
R3 711 9013 RAČE-KUNGOTA-KIDRIČEVO
7377 10888 3511 KIDRIČEVO 07_PT
R3 737 9017 RAČE-ŠIKOLE
4599 5789 1190 KIDRIČEVO 07_PT
Iz zgornje tabele vidimo odseke državnih cest v občini Kidričevo. Razdeljeni so v treh
kategorijah državnih cest. Dva odseka sta glavni cesti prvega reda, dva odseka sta regionalni
cesti drugega reda in dva odseka regionalni cesti tretjega reda. Skupna dolžina teh odsekov
znaša 23 738 metrov.
Odseka G1 – 0392 Pragersko – Šikole in G1 – 0393 Šikole – Hajdina povezujeta Slovensko
Bistrico in Ptuj in potekata od zahoda proti vzhodu. Ob koncu odseka 0393 Šikole – Hajdina
je tudi dostop do podravske avtoceste.
Povezava med občino Kidričevo in občino Majšperk poteka po dveh odsekih državnih cest.
To sta R2 – 1285 Majšperk – Apaški križ, od jugozahoda proti severovzhodu, in R2 – 6276
Apaški križ – Kidričevo, ki pa poteka od juga proti severu.
Iz občine Kidričevo potekata dve poti do občine Rače – Fram. Oba odseka potekata od
severozahoda proti jugovzhodu. Prvi odsek je R3 – 9013 Rače – Kungota – Kidričevo, drugi
pa R3 – 9017 Rače – Šikole.
Vse odseke državnih cest v občini Kidričevo upravlja trenutni državni koncesionar Cestno
podjetje Ptuj, d.d.
Odsek R2 6276 Apaški križ – Kidričevo je poseben, ker ima tri razločne prečne profile. Od
km 0.000 do km 0.600 je na levi strani hodnik za pešce. Od km 0.600 do km 2.250 poteka
kolesarska steza, prav tako na levi strani v smeri stacionaže. Od km 2.250 pa vse do konca
odseka pa ni več hodnika za pešce ali kolesarske steze.
-
24
Slika 5-2: Prečni profil od km 0.0 do km 0.600
Slika 5-3: Prečni profil od km 0.600 do km 2.250
-
25
Slika 5-4: Prečni profil od km 2.250 do km 2.874
-
26
6 MERITVE RETROREFLEKSIVNOSTI VERTIKALNE
SIGNALIZACIJE DRŽAVNIH CEST V OBČINI KIDRIČEVO
6.1 Naprava za merjenje retrorefleksivnosti retroflektometer RetroSign GR1
Retroflektometer RetroSign GR1 je prenosna naprava, s katero merimo retrorefleksivnost.
Naprava omogoča, da:
- merimo retrorefleksivnost prometnih znakov, registrskih tablic in tudi varnostnih
oblačil,
- s pomočjo modula GPS določi kraj merjenja,
- merimo manjše črke in simbole na prometnih znakih,
- prenašamo podatke na računalnik preko USB ključka. [17]
Naprava vsebuje optični sistem in elektroniko, ki ju varuje aluminijasto ohišje. Na ročaju
ima gumb s katerim se izvajajo meritve. Naprava deluje na baterijo, katero je treba občasno
napolniti. S napravo merimo vrednost koeficienta retrorefleksije, kot ga vidijo vozniki s
pomočjo avtomobilskih žarometov. RetroSign GR1 ima fotometrični filter, ki je zelo
natančen in občutljiv ter je najbolj trajen filter na svetu. [16]
Ko merimo refleksivnost se podatki prikažejo na LCD zaslonu. Vsi podatki so shranjeni in jih
lahko kasneje prenesemo preko USB ključka na računalnik. Naprava omogoča tudi, da
podatke prenesemo v programsko orodje Excell ali Google Earth, kjer jih lahko obdelujemo
in vidimo, kje je bila meritev opravljena. [16]
GR1 temelji na natančni točkovni geometriji, ki ponuja odločne rezultate pri merjenju. Pri
merjenju mikroprizmatičnih materialov geometrija točke ponavlja relane pogoje vožnje in
presega alternativne rešitve z uporabo obročastih merilnih geometrij. Naprava deluje z
obnovljivostjo +/- 5 % in ponovljivostjo +/- 2 %. Notranji polnilnik hrani več kot 250 000
meritev. [18]
Slika 6-1: Naprava za merjenje retrorefleksivnost RetroSign GR1 [19]
-
27
6.2 Merjenje retrorefleksivnosti prometnih znakov
Meritve retrorefleksivnosti so se izvajale na odseku Apaški križ – Kidričevo z napravo za
merjenje RetroSign GR1. Izmerjeni so bili vsi prometni znaki, ki jih upravlja DRSI. Merjenje
je potekalo od juga proti severu odseka in se zaključilo po dveh intenzivnih dneh,
29.07.2018 in 12.08.2018. Delo je potekalo v lepem in suhem vremenu.
Pri tem se je uporabi nastavek za lečo, da se le-ta pri samem merjenju ne poškoduje.
Naprava za merjenje se prisloni pravokotno na prometni znak. Ko je naprava nastavljena se
pridrži sprožilni gumb. Ko se zasliši zvok, to pomeni da lahko i naprave odčitamo
informacije, ki jih potrebujemo. To so čas in datum, vrednost izmerjene retrorefleksije, GPS
lokacija, ime meritve in zaporedna številka meritve.
Meritve na enem znaku se opravijo pet krat na različnih mestih in za vsako barvo posebej
(če ima prometni znak dve odbojni barvi, se na tem znaku opravi 10 meritev).
Ko se je merjenje končalo, je sledil ročni vnos podatkov v rezervno tabelo. V tabelo so bili
vpisani 3 znaki za nevarnost, 66 znakov za izrecne odredbe, 7 znakov za obvestila, 13
dopolnilnih tabel in 2 znaka za označevanje del in ovir v cestnem prometu. Zaradi normalno
osvetljene okolice in ceste v naselju imajo vsi znaki RA2 folijo.
Slika 6-2: Izvajanje meritev z napravo RetroSign GR1 [23]
-
28
Poleg merjenja koeficienta retrorefleksivnosti se zabeležijo tudi nekatere druge lastnosti:
• odsek,
• cesta,
• stacionaža,
• šifra znaka,
• leto znaka,
• lega,
• okolica in
• vpliv sonca.
6.3 Obdelava podatkov Po končanih meritvah, se podatki iz naprave izvozijo v program za obdelavo razpredelnic
Microsoft Excel.
Slika 6-3: Primer tabele podatkov iz naprave
-
29
Vsi, na terenu pridobljeni podatki, so se sproti ročno vpisovali v tabelo in se kasneje vnesli
v Excelovo tabelo. Potrebno jih je bilo urediti po stacionaži od začetka odseka, proti koncu.
Slika 6-4: Primer urejenih podatkov v Excelovi razpredelnici
Iz zgornje slike je razvidno, da se je vsaka odsevna barva na posameznem znaku izmerila
pet krat. S pomočjo excelovih funkcij, se je izračunala povprečna izmerjena odsevnost.
Znaki s šifro 3600 niso obravnavani, ker niso prevlečeni z odsevno folijo RA.
Opazi se tudi le en proizvajalec. Pri meritvah je bilo ugotovljeno, da imajo vsi prometni
znaki, za katere skrbi DRSI, enakega proizvajalca.
Pri terenskem delu je bilo potrebno tudi ločiti lokacijo prometnih znakov. Na voljo je bilo
naselje ali lega ob gozdu. Prav tako je bilo treba opredeliti vpliv sonca.
-
30
7 ANALIZA MERITVE RETROREFLEKSIJE
Tabela 7-1: Prikaz dolžine odsekov, PLDP, število prometnih znakov [21]
ODSEK DOLŽINA ODSEKA
(m)
PLDP
(vozil/dan)
ŠTEVILO
PZ
G1 0392 Pragersko –
Šikole
2061 5882 91
G1 0393 Šikole –
Hajdina
7950 6888 194
R2 1285 Majšperk –
Apaški križ
7542 4999 261
R2 6276 Apaški križ –
Kidričevo
2874 5784 101
R3 9013 Rače – Kungota
– Kidričevo
2030 1100 194
R3 9017 Rače – Šikole 1281 1962 132
Po celotni občini je skupno 23,738 km državnih cest. 6 različnih odsekov je opremljenih s
973 prometnimi znaki.
7.1 Gostota prometnih znakov državnih cest v občini Kidričevo
Če želimo dobiti povprečno število prometnih znakov na posamezni kilometer ob državnih
cestah v občini Kidričevo, moramo število znakov deliti z dolžino določenega odseka.
Tabela 7-2: Gostota prometnih znakov odseka na kilometer ceste
ODSEK POVPREČJE ZNAKOV NA KILOMETER CESTE
G1 0392 Pragersko – Šikole 44,15
G1 0393 Šikole – Hajdina 24,40
R2 1285 Majšperk – Apaški križ
34,60
R2 6276 Apaški križ – Kidričevo
35,14
R3 9013 Rače – Kungota – Kidričevo
95,56
R3 9017 Rače – Šikole 103,04
-
31
Iz tabele 7-2 je ugotovljeno, da ima odsek R3 0917 Rače – Šikole največje število prometnih
znakov na kilometer odseka. Sledi mu odsek R3 9013 Rače – Kungota – Kidričevo.
Najmanjšo gostoto prometnih znakov na kilometer ceste pa ima odsek G1 0393 Šikole –
Hajdina.
-
32
7.2 Odsek R2 6276 Apaški Križ – Kidričevo
Slika 7-1: Odsek R2 6276 Apaški križ – Kidričevo [27]
Obravnavani odsek R2 6276 Apaški križ – Kidričevo je izbran zaradi industrijskega naselja,
ki poteka na levi strani vzdolž stacionaže in zaradi 1650m dolge kolesarske steze. Ker je na
tej cesti tudi veliko kolesarjev in pešcev, ki na noben način ne vplivajo na staranje vertikalne
prometne signalizacije menim, da količina motornih vozil ne vpliva zadostno na staranje in
slabšo kakovost retrorefleksije.
Pri analizi odsevnosti svetlobe se je izpustilo nekaj prometnih znakov. Zaradi varnosti se je
izpustilo 8 prometnih znakov (4 znaki s šifro 2221 (prepovedan promet za vozila, katerih
skupna višina presega določeno višino) in 4 znaki s šifro 7103 (bočna zapora) od katerih en
znak manjka, (sliki 6-1 in 6-2)), prometni znak s šifro 2101 (križišče/cestni priključek s
prednostno cesto) pa je manjkal. Tako je število obravnavanih prometnih znakov naneslo
na 87.
-
33
Slika 7-2: Primer neobravnavanih prometnih znakov v smeri stacionaže [24]
Slika 7-3: Primer neobravnavanih prometnih znakov v nasprotni smeri stacionaže [25]
-
34
7.2.1 Rezultati retrorefleksivnosti prometnih znakov odseka
Z ureditvijo izmerjenih podatkov je bilo ugotovljeno, da 59 prometnih znakov zadostuje
najnižji vrednosti koeficienta retrorefleksije, 28 prometnih znakov pa več nima dovolj
kvalitetnega koeficienta retrorefleksije.
Graf 7-1: Ustreznost znakov
Na koeficient retrorefleksivnosti vpliva tudi sonce, ki je eden izmed vzrokov za slabši odboj
svetlobe nazaj do vira. Iz grafa je razvidno, da je večje število dobrih prometnih znakov pod
vplivom Sonca, kot tudi prometni znaki, ki niso pod tem vplivom. Torej sončni žarki ne
vplivajo v tolikšni meri, da bi bilo Sonce glavni krivec za staranje signalizacije.
Graf 7-2: Vpliv Sonca na prometne znake
0
10
20
30
40
50
60
70
Število znakov
Ustreznost znakov
Ustreza Ne ustreza
35
24
10
18
0
5
10
15
20
25
30
35
40
sonce vpliva sonce ne vpliva
Vpliv Soncadobri znaki slabi znaki
-
35
Iz spodnjega grafa vidimo, da okolica ne vpliva na staranje prometnih znakov, je v naselju
in ob gozdu večje število dobrih znakov.
Graf 7-3. Vpliv okolice na prometne znake
Starost prometnih znakov lahko razberemo iz spodnjega grafa. Vidimo, da je največje
število prometnih znakov starih 7 let. Pri eno leto starih in pri šest let starih znakih nimamo
znakov, ki bi bili potrebni zamenjave. Pri sedem let starih znakih pa več znakov ne dosega
standarda SIST EN 12899-1.
Graf 7-4: Starost znakov
46
13
19
9
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
naselje gozd
Vpliv okolice
število dobrih znakov število slabih znakov
1917
1
22
0 2 0
26
0
5
10
15
20
25
30
1 5 6 7
Starost znakovštevilo dobrih znakov število slabih znakov
-
36
Ob temeljitejši razčlenitvi odseka, želimo ugotoviti, kako močno vplivajo tovorna vozila na
prometno signalizacijo. Na spodnji sliki vidimo, da smo odsek razčlenili na štiri dele. Prvi del
poteka od krožišča do tovarne. Drugi del je od tovarne do dela odseka, kjer se začne
strnjeno naselje. Tretji del je celotno strnjeno naselje. Četrti del pa smo določili od konca
strnjenega naselja, do konca odseka – celotni del odseka obdaja gozd.
Ob merjenju retrorefleksivnosti prometne vertikalne signalizacije, smo bili pozorni na
promet tovornih vozil. Ugotovili smo, da se največ tovornih vozil pojavlja v drugem, tretjem
in četrtem delu odseka. Ta podatek je razumljiv, saj večina tovornih vozil na odsek
pripelje/zapusti v začetku drugega dela in na koncu odseka. Na teh dveh delih je odsek
dobro povezan z drugimi odseki v cestnem omrežju, ki so lažje dostopni, zato je le malo
število tovornih vozil opaženih v prvem delu našega odseka.
Slika 7-4: Prikaz delov odseka
Iz grafa vidimo, da je v prvem delu ustreznih znakov 29, neustrezna sta 2. V drugem delu je
ustreznih znakov 20, neustreznih pa 19. V tretjem delu je število znakov z še dobro
retrorefleksivnostjo 6, slabih je 5. V četrtem delu sta slaba znaka 2, ustrezni so 4.
Graf 7-5: Ustreznost znakov po delih in letih
0
5
10
15
20
1 5 6 7 5 7 1 5 7 5 7
Štev
ilo z
nak
ov
1. del 2. del 3. del 4.delStarost znakov po letih
Ustreznost znakov po delih in letih
ustrezni neustrezni
-
37
Po razčlembi odseka in ugotovljenem prometu tovornih vozil, lahko menimo, da so za
staranje vertikalne signalizacije največji krivec tovorna vozila, ki z emisijami najbolj vplivajo
na slabšanje retrorefleksije prometnih znakov. V prvem delu, kjer ni veliko tovornih vozil,
je največje število ustreznih znakov. Največ neustreznih znakov je v drugem delu, ki so pa
tudi stari že 7 let. Razberemo lahko tudi, da je na območju z veliko tovornega prometa (2.
del, 3. del, 4. del), število neustreznih znakov 26. Na območju z manj tovornega prometa
sta neustrezna le 2 prometna znaka.
Na območju z več tovornega prometa vidimo, da je večje število neustreznih znakov. Ne
samo tovorni promet, tudi ostala vozila pripomorejo k slabšanju odsevnosti vertikalne
signalizacije.
Tabela 7-3: Kategorizacija prometnih znakov odseka
Oznaka Slika Število znakov
1101
2
2101
3
-
38
2102
19
2201
2
2221
3
-
39
2303
2
2304
3
2313
2
-
40
2314
1
2431
6
2433
1
2434
3
-
41
2435
1
2436
2
3117
2
3313
1
3403
3
4403
2
-
42
4602
1
4801
4
1103-2
1
2232-50
3
2232-70
10
2301-1
2
2412-2
2
-
43
2436-1
1
3410-1
1
4105-1
2
7102-2
2
-
44
8 SKLEP
Kvaliteta prometnih znakov je pomembna za varen potek prometa. Prometni znaki na cesti
voznike in ostale udeležence v prometu opozarjajo na nevarnosti in jim določajo prepovedi
in omejitve. Da vozniki pravočasno opazijo prometne znake in tudi nanje odreagirajo mora
biti stopnja retrorefleksije dovolj visoka. V diplomskem delu je opravljena meritev
vertikalne signalizacije na odseku 6276 Apaški križ – Kidričevo, ki je državna regionalna
cesta drugega reda. Na odseku, kjer so se meritve izvajale je največji povprečni letni promet
(PLDP) med regionalnimi cestami v občini Kidričevo. Prav zaradi najvišjega PLDP, je
predpostavka za slabše ohranjeno vrtikalno signalizacijo večja. Zaradi industrijskega
naselja, ki poteka po levi strani vzdolž stacionaže, skoraj do polovice odseka, je velika
možnost, da ogromno število tovornega prometa počasi uničuje vertikalno signalizacijo. V
tem industrijskem delu odseka sta dve veliki tovarni, zaradi katerih je tovorni promet
potreben, zato je koeficient retrorefleksivnosti v sredini odseka malce nižji, kot povprečno.
Na samem začetku je le izjema krožno križišče, ki pa je bilo zgrajeno komaj leta 2017.
Na podlagi intenzivnega terenskega dela, tako kot tudi pri analiziranju podatkov merjenj je
bilo ugotovljeno, da vendar le okolica in vpliv Sonca nista prevelik razlog za staranje
prometne signalizacije. Pomembnejši faktor k slabšanju retrorefleksivnosti ima vpliv
prometa, ki za seboj pušča nevarne in škodljive pline. Zaradi večjih količin emisij tovornega
prometa, se uničuje tudi prometna vertikalna signalizacija. Nanjo neposredno in posredno
vplivajo tudi škodljivi trdni delci iz izpustov motornih vozil. Redno čiščenje zaenkrat dobrih
prometnih znakov je zamudno, zato se plini in trdni delci zažrejo v material prometnega
znaka, ki ga počasi uničuje in posledično vpliva na slabšo varnost v prometu.
-
45
9 VIRI IN LITERATURA
[1] C. Godnič, Tehnika in varnost, Maribor 1998 [5.8.2018]
[2] Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah [6.8.2018]
[3] Znaki z notranjo osvetlitvijo na javnih cestah. Dostopno na:
http://www.meblosignalizacija.si/application/meblo/upload/files/ZNAKI%20Z%20
NOTRANJO%20OSVETLITVIJO%202014.pdf [3.8.2018]
[4] Bodimo to kar smo. Dostopno na:
http://bodimotokarsmo.blogspot.com/2012/04/sanjam-prometne-znake-krizisca-
hitrosti.html [30.7.2018]
[5] Vrste prometne signalizacije. Dostopno na:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Prometna_signalizacija#Vrste_prometne_signalizacij
e
[6] B. Erzentič in H. Gabrijelčič, 3D od točke do upodobitve. Ljubljana: Pasadena, 2010
[3.8.2018]
[7] Osnove prometne signalizacije. Dostopno na: http://e-
student.fpz.hr/Predmeti/S/Signalizacija_i_upravljanje_plovilima/Materijali/osnove
_prometne_signalizacije.pdf [8.8.2018]
[8] Diffuse Reflection. Dostopno na:
https://www.physicsclassroom.com/class/refln/Lesson-1/Specular-vs-Diffuse-
Reflection [9.8.2018]
[9] Retroreflection. Dostopno na: http://www.roadvista.com/retroreflection/
[8.8.2018]
[10] Meritev koeficienta retrorefleksije. Dostopno na:
http://www.neks.si/meritev-koeficienta-retrorefleksije.html [5.8.2018]
[11] Reflective material market: Growing demand from end-use industries.
Dostopno na: https://www.grandviewresearch.com/blog/reflective-material-
market-market-size-share [10.8.2018]
[12] Technology of Retro-Reflection. Dostopno na:
http://www.giolite.com/index.php?ch=PrinThePrincipleOfRecursiveReflection&lef
t=leftPrin [10.8.2018]
[13] Retroreflector. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Retroreflector
[10.8.2018]
[14] Directorate of Public Roads and Transport Department 2014, Road Traffic
safety equipment: Technical requirements. Dostopno na:
https://www.vegvesen.no/_attachment/194594/binary/964076?fast_title=Manua
l+R310E+Road+traffic+safety+equipment.pdf [13.8.2018]
[15] Naselja v občini Kidričevo. Dostopno na: https://www.kidricevo.si/
[11.8.2018]
http://www.meblosignalizacija.si/application/meblo/upload/files/ZNAKI%20Z%20NOTRANJO%20OSVETLITVIJO%202014.pdfhttp://www.meblosignalizacija.si/application/meblo/upload/files/ZNAKI%20Z%20NOTRANJO%20OSVETLITVIJO%202014.pdfhttp://bodimotokarsmo.blogspot.com/2012/04/sanjam-prometne-znake-krizisca-hitrosti.htmlhttp://bodimotokarsmo.blogspot.com/2012/04/sanjam-prometne-znake-krizisca-hitrosti.htmlhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Prometna_signalizacija#Vrste_prometne_signalizacijehttps://sl.wikipedia.org/wiki/Prometna_signalizacija#Vrste_prometne_signalizacijehttp://e-student.fpz.hr/Predmeti/S/Signalizacija_i_upravljanje_plovilima/Materijali/osnove_prometne_signalizacije.pdfhttp://e-student.fpz.hr/Predmeti/S/Signalizacija_i_upravljanje_plovilima/Materijali/osnove_prometne_signalizacije.pdfhttp://e-student.fpz.hr/Predmeti/S/Signalizacija_i_upravljanje_plovilima/Materijali/osnove_prometne_signalizacije.pdfhttps://www.physicsclassroom.com/class/refln/Lesson-1/Specular-vs-Diffuse-Reflectionhttps://www.physicsclassroom.com/class/refln/Lesson-1/Specular-vs-Diffuse-Reflectionhttp://www.roadvista.com/retroreflection/http://www.neks.si/meritev-koeficienta-retrorefleksije.htmlhttps://www.grandviewresearch.com/blog/reflective-material-market-market-size-sharehttps://www.grandviewresearch.com/blog/reflective-material-market-market-size-sharehttp://www.giolite.com/index.php?ch=PrinThePrincipleOfRecursiveReflection&left=leftPrinhttp://www.giolite.com/index.php?ch=PrinThePrincipleOfRecursiveReflection&left=leftPrinhttps://en.wikipedia.org/wiki/Retroreflectorhttps://www.vegvesen.no/_attachment/194594/binary/964076?fast_title=Manual+R310E+Road+traffic+safety+equipment.pdfhttps://www.vegvesen.no/_attachment/194594/binary/964076?fast_title=Manual+R310E+Road+traffic+safety+equipment.pdfhttps://www.kidricevo.si/
-
46
[16] Retrosign GR1. Dostopno na:
https://roadsensors.madebydelta.com/products/retrosign/retrosign-gr1/
[13.8.2018]
[17] Navodila za uporabo RetroSign GR1 [12.8.2018]
[18] Merilec odsevnosti vertikalne prometne signalizacije. Dostopno na:
http://fgserver6.fg.um.si/cpg/?p=535 [12.8.2018]
[19] Retroreflekometer. Dostopno na: https://xn----ptbdbbenhbckigui7ll.xn--
p1ai/product/RetroSign%20GR1
[20] Pometne obremenitve. Dostopno na:
http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_
o_prometu/ [13.8.2018]
[21] Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana. [12.6.2018]
[22] Vir: Lasten [2018]
[23] Vir: Lasten [2018]
[24] Vir: Lasten [2018]
[25] Vir: Lasten [2018]
[26] I. Kuščer in A. Moljk, Fizika: 2.del: Toplota, nihanje, valovanje, svetloba.
Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1987
[27] Odsek R2 6276 Apaški križ – Kidričevo. Dostopno na:
https://www.google.com/maps/@46.3989147,15.7924613,3003m/data=!3m1!1e
3 [8.8.2018]
[28] Promet in okolje. Dostopno na
http://www.energap.si/uploads/Promet%20in%20okolje.pdf [30.8.2018]
[29] Kakovost zraka. Dostopno na: http://www.okolje.info/index.php/kakovost-
zraka [30.8.2018]
[30] Retroreflective Bikes for Safer Riding. Dostopno na:
https://www.polymersolutions.com/blog/retroreflective-bikes-for-safer-riding/
[25.8.2018]
[31] Okolje, promet in zdravje. Dostopno na:
http://www.trajnostnamobilnost.si/Portals/0/publikacije/ETM_publikacija_2016.p
df [30.8.2018]
https://roadsensors.madebydelta.com/products/retrosign/retrosign-gr1/http://fgserver6.fg.um.si/cpg/?p=535https://контроль-покрытий.рф/product/RetroSign%20GR1https://контроль-покрытий.рф/product/RetroSign%20GR1http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu/http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu/https://www.google.com/maps/@46.3989147,15.7924613,3003m/data=!3m1!1e3https://www.google.com/maps/@46.3989147,15.7924613,3003m/data=!3m1!1e3http://www.energap.si/uploads/Promet%20in%20okolje.pdfhttp://www.okolje.info/index.php/kakovost-zrakahttp://www.okolje.info/index.php/kakovost-zrakahttps://www.polymersolutions.com/blog/retroreflective-bikes-for-safer-riding/http://www.trajnostnamobilnost.si/Portals/0/publikacije/ETM_publikacija_2016.pdfhttp://www.trajnostnamobilnost.si/Portals/0/publikacije/ETM_publikacija_2016.pdf
-
47
10 PRILOGE
10.1 Priloga A
-
48
10.2 Priloga B
-
49
-
50
-
51
-
52
-
53
-
54
-
55
-
56
-
57
-
58
-
59
-
60
-
61
-
62
-
63
-
64
-
65
-
66
-
67
-
68
-
69
-
70
-
71
-
72
10.3 Priloga C
-
73
-
74
-
75
-
76
-
77
-
78
-
79
-
80
-
81