razmnoŽevanje magnolije (magnolia soulangeana) s ... · folie) zu untersuchen (2 %, 1 % und 0 %),...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Valerija GOMBOC HAJDINJAK

RAZMNOŽEVANJE MAGNOLIJE (Magnolia ×

soulangeana) S POTAKNJENCI V POLETNEM

OBDOBJU

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2011

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

POLJEDELSTVO - VRTNARSTVO

Valerija GOMBOC HAJDINJAK

RAZMNOŽEVANJE MAGNOLIJE (Magnolia ×

soulangeana) S POTAKNJENCI V POLETNEM

OBDOBJU

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2011

POPRAVKI:

Gomboc Hajdinjak V. Razmnoževanje magnolije (Magnolia × soulangeana) … v poletnem obdobju. III Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011

MENTORSTVO

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: prof. dr. Franc BAVEC

Mentor: doc. dr. Andrej ŠUŠEK

Član: doc. dr. Metka ŠIŠKO

Lektor: Marta GABER, učiteljica slovenskega jezika

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 28. 10. 2011

Gomboc Hajdinjak V. Razmnoževanje magnolije (Magnolia × soulangeana) … v poletnem obdobju. IV Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011

Razmnoževanje magnolije (Magnolia × soulangeana Soul.-Bod.) s potaknjenci v

poletnem obdobju

UDK: 635.9:582.677:631.535(043.2)=863

Raziskava je bila opravljena v letu 2006 in 2007 na Sulanževi magnoliji (Magnolia × soulangeana Soul. Bod.), ki je križanec med lilijasto (M. liliflora) in belo magnolijo (M. denudata). Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv različnih koncentracij (2 %, 1 % in 0 %) rastnega regulatorja indol-3-maslene kisline in različnega okolja (megljenje in neposredno prekrivanje s polietilensko folijo) na ukoreninjenje potaknjencev v poletnem obdobju (4 termini). Potikali smo dvo-nodijske zelene in pol-olesenele potaknjence. Potaknjenci Sulanževe magnolije najbolje koreninijo konec junija in v začetku julija, kjer smo dosegli nad 95 % ukoreninjenost v obeh okoljih. Samo v prvem terminu potikanja so potaknjenci bolje koreninili v okolju megljenja (nad 95 % ukoreninjenost smo dosegli pri potaknjencih tretiranih z 1 % koncentracijo rastnega regulatorja) kot v okolju z neposrednim prekrivanjem, kjer smo dosegali ukoreninjenost od 50 do 95 %. Uporaba rastnega regulatorja vpliva na odstotek ukoreninjenih potaknjencev in njihove morfološke značilnosti. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da je tretiranje potaknjencev z 1 % koncentracijo indol-3-maslene kisline skupno najbolje vplivalo na morfološke lastnosti in ukoreninjenost potaknjencev. Ključne besede: okrasne rastline / magnolijevke / razmnoževanje s potaknjenci

OP: VII, 49 strani, 8 preglednic, 11 slik, 28 virov

Vermehrung von Magnolien (Magnolia × soulangeana Soul.-Bod.) durch Stecklinge

im Sommer

Die Umfrage wurde in den Jahren 2006 und 2007 durchgeführt an der Saucer Magnolia (Magnolia × soulangeana Soul.-Bod.), die eine Kreuzung zwischen lila (M. liliflora) und weißfarbige Magnolia ist (M. denudata). Zweck der Diplomarbeit war es die Wirkung von verschiedenen Konzentrationen von Wachstum Regulatoren Indol-3-buttersäure und anderen Umgebung (Nebelung und direkt überdecken mit Polyethylen-Folie) zu untersuchen (2 %, 1 % und 0 %), am Wühlen der Stecklinge während des Sommers (4 Perioden). Wir haben zwei-nodische grüne und halb holzige Stecklinge hineingesteckt. Die Stecklinge der Saucer Magnolia verwurzeln am besten Ende Juni und Anfang Juli, wo wir über 95% der Verwurzelung in den beiden Umgebungen erreicht haben. Nur in der ersten Periode des Setzens sind die Stecklinge besser in der Umgebung der Nebelung verwurzelt (über 95 % Verwurzelung haben wir bei Stecklinge erreicht die mit 1 % Konzentration von Wachstum Regulatoren trätiert wurden) als in einer Umgebung durch direkte Überdeckung, wo wir von 50 bis 95 % Verwurzelung erreicht haben. Die Verwendung des Wachstum Regulator beeinflusst den Anteil verwurzelte Stecklinge und deren morphologische Funktionen. Basierend auf den Ergebnissen des Experiments können wir zusammenschließen, dass das Trätieren von Stecklingen mit 1 % Konzentration Indol-3-buttersäure am besten die morphologischen Eigenschaften und die Verwurzelung von Stecklingen beeinflusst hat. Schlüsselwörter: Zierpflanzen / Magnolien / Vermehrung von Stecklingen

Hinweise: VII, 49 Seiten, 8 Tabellen, 11 Bilder, 28 Quellen

Gomboc Hajdinjak V. Razmnoževanje magnolije (Magnolia × soulangeana) … v poletnem obdobju. V Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011

Kazalo vsebine

1 UVOD ........................................................................................................1

1.1 Namen in cilj diplomskega dela ..................................................................1

2 PREGLED LITERATURE .........................................................................2

2.1 Botanična klasifikacija ................................................................................2

2.2 Razširjenost ................................................................................................3

2.3 Vrste in kultivarji ........................................................................................3

2.4 Ekonomska pomembnost ............................................................................5

2.4.1 Uporabnost rastline .....................................................................................5

2.5 Razmnoževanje magnolije ..........................................................................6

2.5.1 Generativno razmnoževanje ........................................................................6

2.5.2 Vegetativno razmnoževanje ........................................................................8

2.5.2.1 Razmnoževanje s potaknjenci .................................................................8 2.5.2.2 Grobanice .............................................................................................15 2.5.2.3 Cepljenke..............................................................................................16

3 MATERIALI IN METODE......................................................................18

3.1 Uporabljeni materiali ................................................................................18

3.1.1 Rastlinski material ....................................................................................18

3.1.2 Rastni regulatorji ......................................................................................20

3.1.3 Substrat za potikanje .................................................................................20

3.1.4 Gojitvene plošče .......................................................................................21

3.1.5 Neposredno prekrivanje ............................................................................22

3.1.6 Meglilni sistem .........................................................................................22

3.2 Metode dela ..............................................................................................23

3.2.1 Zasnova poskusa.......................................................................................23

3.2.2 Izvedba in oskrba poskusa.........................................................................25

3.2.3 Vrednotenje in analiza ..............................................................................26

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ...................................................................29

4.1 Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenje potaknjencev in

njihove morfološke lastnosti v različnih terminih potikanja in v različnem

okolju .......................................................................................................29

Gomboc Hajdinjak V. Razmnoževanje magnolije (Magnolia × soulangeana) … v poletnem obdobju. VI Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011

4.1.1 Ukoreninjenje in morfološke lastnosti potaknjencev ukoreninjenih v letu

2006..........................................................................................................29

4.1.2 Ukoreninjenje in morfološke lastnosti potaknjencev ukoreninjenih v okolju

megljenja v letu 2007................................................................................34


z neposrednim prekrivanjem v letu 2007...................................................38

4.1.4 Vpliv okolja na ukoreninjenost potaknjencev............................................41

5 SKLEPI ....................................................................................................44 6 VIRI IN LITERATURA ...........................................................................46

Gomboc Hajdinjak V. Razmnoževanje magnolije (Magnolia × soulangeana) … v poletnem obdobju. VII Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Pregled sistematike rodu magnolij...............................................................2 Preglednica 2: Razdelitev rodu magnolij ............................................................................3 Preglednica 3: Termini potikanja potaknjencev v letu 2006 in 2007 .................................24 Preglednica 4: Datumi vrednotenja potaknjencev v letu 2006 in 2007 ..............................26 Preglednica 5: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na morfološke lastnosti

ukoreninjenih potaknjencev v različnih terminih potikanja v okolju megljenja in neposrednega prekrivanja (kombinacija obeh) v letu 2006 ....30

Preglednica 6: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev v različnih terminih potikanja v okolju megljenja v letu 2007................................................................................35

Preglednica 7: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev v različnih terminih potikanja v okolju prekrivanja v letu 2007 .............................................................................38

Preglednica 8: Vpliv okolja koreninjenja in rastnih regulatorjev na ukoreninjenje potaknjencev.............................................................................................42

Kazalo slik

Slika 1: Plod s semeni ........................................................................................................7 Slika 2: Potaknjenci Sulanževe magnolije ........................................................................12 Slika 3: Matična rastlina Sulanževe magnolije..................................................................18 Slika 4: Cvet Sulanževe magnolije ...................................................................................19 Slika 5: Rastni regulatorji Plantella Rhizopon (od leve proti desni) III, I. II......................20 Slika 6: Klasmann-ov substrat za potaknjence: levo – zunanjost embalaže; desno – sestava

substrata ...............................................................................................................21 Slika 7: Gojitvena plošča s 96 luknjami............................................................................21 Slika 8: Zasnova poskusa pri megljenju in neposrednem prekrivanju s PVC folijo ...........22 Slika 9: Okolje z visoko zračno vlago, ki jo zagotavlja meglilni sistem POLAIRTM..........23 Slika 10: Dvonodijski potaknjenec Sulanževe magnolije tik pred potikanjem: A – s celim

listom; B – s prikrajšanim listom .......................................................................26 Slika 11: Izbran potaknjenec za vrednotenje: A – neposušen potaknjenec; B – posušen

potaknjenec .......................................................................................................27

Gomboc Hajdinjak V. Razmnoževanje magnolije (Magnolia × soulangeana) … v poletnem obdobju. 1 Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2011

1 UVOD

Sulanževa magnolija (Magnolia × soulangeana Soul.-Bod.) spada v družino magnolijevk

(Magnoliaceae) in je najpogosteje sajena vrsta magnolije v Republiki Sloveniji. Rod

sestavlja 224 vrst, katere so registrirane pri mednarodnem združenju Magnolia Society

International. Izvirajo vse od Himalaje do Japonske, z Bornea in Jave in od vzhoda

Severne Amerike do Venezuele. Sulanževa magnolija ima mnogo različnih sort.

Uspeva na hranljivih, globokih, vlažnih in rahlo kislih tleh. Je prezimno trdna, vendar ji

radi pozebejo cvetni brsti, spomladi ob pozni pozebi pa tudi cvetovi, zato jo sadimo na

zavarovana in topla mesta. Najpogosteje jo sadimo po zasebnih vrtovih, pogosto tudi po

parkih in drugih mestnih nasadih.

Sulanževo magnolijo lahko razmnožujemo s setvijo, s potaknjenci, z grobanjem, s

cepljenjem in z mikrorazmnoževanjem (tkivnimi kulturami). Grobanje je bilo dolgo časa

standardna metoda razmnoževanja magnolij.

1.1 Namen in cilj diplomskega dela

Namen diplomskega dela je preučiti uspešnost razmnoževanja s potaknjenci pri Sulanževi

magnoliji. V raziskavi bomo preučevali vpliv različnih terminov potikanja, vlogo rastnih

regulatorjev in vpliv različnega okolja koreninjenja na uspešnost razmnoževanja. Cilj

diplomskega dela je ovrednotiti vpliv proučevanih dejavnikov na uspeh razmnoževanja

magnolij z zelenimi in pol-olesenelimi potaknjenci. S pridobljenim znanjem bomo

sposobni izdelati protokol za klonsko razmnoževanje Sulanževe magnolije s potaknjenci za

potrebe okrasnega vrtnarstva. S tem bomo ohranili sortno značilnost in zagotovili sam

obstoj križanca. Ključna hipoteza pri naši raziskavi je bila, da na ukoreninjenje

potaknjencev vpliva čas potikanja oz. dozorelost lesa potaknjenca, okolje korenininjenja in

koncentracija rastnega regulatorja, ki ga nanesemo na bazo potaknjenca.


2 PREGLED LITERATURE

2.1 Botanična klasifikacija

Rod magnolij (Magnolia L.) spada v družino magnolijevk (Magnoliaceae) (preglednica 1),

za katero je značilno, da je morfološko razpoznavna po izvornih znakih kritosemenk.

Družina magnolijevk se deli na rod tulipanovcev (Liriodendron L.) in rod magnolij.

Ob pregledu literature smo zasledili dvojno poimenovanje Sulanževe magnolije. V enih

literaturah je ime napisano M. soulangeana, v drugih pa M. soulangiana. Odločili smo se,

da jo zapišemo M. soulangeana. Tako je zapisano v The Plant List, katerega podpirajo

različne organizacije, kot npr. Kew, Missouri Botanical Garden, The New York Botanical

Garden, Convention on Biological Diversity (The Plant List).

Preglednica 1: Pregled sistematike rodu magnolij (Jogan 2001; Brus 2008; Batič in sod.

2009)

Kraljestvo: Plantae – rastline Deblo: Spermatophyta – semenke

Poddeblo: Magnoliophytina (Angiospermae) – kritosemenke

Razred: Magnoliopsida (Dicotyledoneae) – dvokaličnice

Podrazred: Magnoliidae

Red: Magnoliales – magnolijevci

Družina: Magnoliaceae – magnollijevke

Rod: Magnolia L. – magnolija

Vrsta: Magnolia × soulangeana Soul.-Bod. (M. denudata × M. liliflora)

– Sulanževa magnolija

Listi so veliki, enostavni, spiralasto nameščeni, vednozeleni ali listopadni. Cvetovi so

veliki, različnih barv, obojespolni, nameščeni zalistno ali na vrhu poganjkov. Odevalo je


perigon, listi perigona pa so nameščeni spiralno ali v treh do več krogih. Prašnikov je

veliko, nameščeni so spiralasto in brez jasnega filamenta, številni karpeli so prosti ali le

delno zrasli. Plod je sestavljen iz karpelov, ki so posamezni ali zrasli, odpirajo pa se

vzdolžno, prečno ali ostanejo zaprti. Semena so večinoma velika z velikim endospermom

in majhnim embriom (Batič in sod. 2009).

2.2 Razširjenost

Po novi klasifikaciji, ki je bila sprejeta s strani Magnolia Society International, rod

magnolij sestavlja 224 vrst. Približno 4/5 vrst izvira iz vzhodne Azije, od vzhoda Himalaje

do Japonske in južno do Nove Gvineje. Preostala 1/5 vrst pa izvira iz vzhoda Severne

Amerike, Srednje Amerike ter severne in osrednje Južne Amerike (Grimshaw in Bayton

2009).

2.3 Vrste in kultivarji

Rod magnolij sestavljajo trije podrodovi, dvanajst oddelkov in trinajst pododdelkov

(preglednica 2).

Preglednica 2: Razdelitev rodu magnolij (Figlar in Nooteboom 2004, Grimshaw in Bayton

2009, Wikipedia)

PODROD ODDELEK PODODDELEK

Gynopodium Gynopodium Manglietiastrum


Preglednica 2: nadaljevanje

PODROD ODDELEK PODODDELEK Magnolia

Magnolia Gwillimia Gwillimia Blumiana Talauma Talauma Dugandiodendron

Cubenses

Manglietia Kmeria Rhytidospermum Rhytidospermum

Oyama

Auriculata Macrophylla

Yulania Yulania Yulania Tulipastrum

Michelia Michelia Elmerrillia

Maingola

Aromadendron

Krüssmann (1984) v svoji knjigi navaja kultivarje Sulanževe magnolije, katere razdeli v

štiri skupine. Loči jih po barvi cvetov in po pisanosti listov.

Cvetovi so na zunanji strani skoraj povsem bele barve:

zgodnje sorte (»Alba Superba«, »Amabilis«) in

pozne sorte (»Lennei Alba«).


Cvetovi so na zunanji strani pretežno svetlo roza barve:

zgodnje sorte (»Alexandrina«) in

pozne sorte (»Brozzonii«, »Speciosa«, »Verbanica«).

Cvetovi so na zunanji strani pretežno temno roza-rdeče barve:

zgodnje sorte (»Burgundy«, »San Jose«) in

pozne sorte (»Lennei«, »Lombardy Rose«, »Norbertii«, »Rustica

Rubra«, »Triumphans«, »Vanhouttei«).

Listi so pisani:

»Variegata«.

2.4 Ekonomska pomembnost

Pri nas magnolije najpogosteje sadimo po zasebnih vrtovih, pogosto tudi po parkih in

drugih mestnih nasadih kot spremljajoče vrste ali sorte.

2.4.1 Uporabnost rastline

Okrasna rastlina

V zasaditvah magnolijam namenimo topla in zavarovana mesta, kjer so varne pred

močnimi vetrovi in poznimi spomladanskimi pozebami (Šiftar 1974, Šiftar 2001). Pri

saditvi sadik moramo biti pozorni na globino, zavarovati pa jih moramo tudi z zastirko

pred izsušitvijo. Vloga v nasadu je vodilna. V prostor jo vključimo kot osamelo (soliterno)

drevo ali grm, le redko v skupini. Je oblikovni element za atrij in predhišni vrt, hišni vrt,

parke, javne nasade, mestna jedra, otroška igrišča, pokopališča, grede. V prostoru jo

namenimo za spremljavo rododendronov in trajnic (Šiftar 2001).


Uporaba v zdravilstvu

Na Kitajskem lubje magnolij že stoletja uporabljajo za zdravljenje številnih težav. Sedaj so

znanstveniki odkrili, da se v magnoliji nahajata dve sestavini (honokiol in magnolol), ki

zmanjšujeta stres in anksioznost (tesnoba, trema, napetost, strah, živčnost in zaskrbljenost).

Dokazano naj bi bilo, da magnolijino lubje deluje tudi proti vnetjem, glivicam, krčem,

bakterijam, je odličen antioksidant, dober afrodiziak in diuretik. Učinek naj bi bil viden

celo pri preprečevanju rasti tumurjev, pri lajšanju bolečin pri revmi in menstrualnih težav,

zdravilo pa naj bi celo alkoholno bolezen jeter. Krepi imunski sistem, znižuje povišano

telesno temperaturo ter pomaga odpraviti slab zadah (Jurca 2011).

Pripravke iz magnolijine skorje lahko kupimo osušene, v obliki kapsul, tinkture ali čaja

(Jurca 2011).

Eterično olje iz cvetov se uporablja v parfumski industriji, fluid iz eteričnega olja pa za

nego obraza.

2.5 Razmnoževanje magnolije

Magnolije lahko razmnožujemo generativno s setvijo, neposredno vegetativno s

potaknjenci in grobanjem, posredno vegetativno s cepljenjem (Šiftar 1974) ter z

mikrorazmnoževanjem (tkivnimi kulturami) (Hartmann Hudson 1997). Grobanje je bilo

dolgo časa standardna metoda razmnoževanja magnolij.

2.5.1 Generativno razmnoževanje

To ni splošna metoda razmnoževanja magnolij. Rastline, ki se bodo razvile iz semena,

bodo lahko povsem enake rastlini, na kateri se je seme razvilo, samo podobne ali pa


bistveno drugačne. Zato generativno ne razmnožujemo sort ampak ponavadi le podlage, na

katere cepimo sorte (Smole in Črnko 2001).

Storžaste plodove (slika 1) poberemo v jeseni, ko so rdeča semena vidna po celem plodu.

Plodove postavimo v suh prostor s sobno temperaturo, po izpadu semen pa le-te takoj

predelamo. Semena so obdana z rdečim ovojem, ki ovira kalitev, zato ga moramo

odstraniti. Seme pustimo 1 dan v mlačni vodi, da nabrekne, potem ga z ostrim predmetom

zdrgnemo – ranimo in za kratek čas posušimo. Paziti moramo, da se med shranjevanjem

semena ne presušijo, ker lahko izgubijo svojo sposobnost za razvoj. V toplih krajih naj so

semena po čiščenju hitro posajena, v hladnih krajih pa se naj semena shranijo v vlažnem

pesku pri temperaturi 4–6 °C, za obdobje 2–4 mesecev. Na spomlad (v marcu–aprilu) jih

posejemo v rastlinjak s temperaturo 20 °C in v maju–juniju so že vzkaljena. Rastline

rastejo hitro in običajno so dovolj velika za cepitev že ob koncu prve rastne sezone.

(Yound in Young 1992; Bärtels 1995; Bärtels 1996; Hartman Hudson 1997).

Generativno razmnožene magnolije lahko rastejo več let, da prvič zacvetijo (Grimshaw in

Bayton 2009).

Slika 1: Plod s semeni (Mayer in Schwegler 2002)


2.5.2 Vegetativno razmnoževanje

Nespolno oz. vegetativno razmnoževanje je način, pri katerem lahko iz vegetativnega dela

rastline (poganjka, dela poganjka, dela korenine ali lista, iz le nekaj milimetrov velikega

rastnega vršička ali celo iz ene same celice) vzgojimo novo rastlino. Nova rastlina je

genotipsko in fenotipsko popolnoma enaka matični rastlini. Rastlino, s katere odvzemamo

vegetativne dele za razmnoževanje, imenujemo matična rastlina, osebke pa kloni (Smole in

Črnko 2000, Bärtels 1995).

Poznamo dve skupini vegetativnega razmnoževanja. Prva skupina je neposredno

razmnoževanje, h kateri prištevamo razmnoževanje s potaknjenci, z živicami, z

grobanicami, z vlačenicami in razmnoževanje s koreninskimi izrastki ter mikropropagacija.

Druga skupina je posredno razmnoževanje, kamor prištevamo cepljenje (Smole in Črnko

2000).

Rastline magnolije razmnožene na vegetativen način zacvetijo veliko hitreje, kot pa tiste,

ki so razmnožene s semenom (Grimshaw in Bayton 2009). Tako lahko opazimo cvet že po

drugem letu vzgoje.

2.5.2.1 Razmnoževanje s potaknjenci

Potaknjenci so eden od najpomembnejših načinov razmnoževanja, ki se uporablja za

razmnoževanje okrasnih lesnatih rastlin. S potaknjenci razmnožujemo tiste rastlinske vrste,

ki jih ne moremo, ali pa jih težje razmnožujemo s semenom (Šušek 2006).

Prednosti razmnoževanja s potaknjenci so (Šušek 2006):

- mlada rastlina ima enake genetske lastnosti kot matična rastlina,

- na omejenem prostoru lahko razmnožimo veliko novih rastlin,

- je poceni glede na ostale načine nespolnega razmnoževanja,


- je hitro in preprosto,

- ne zahteva posebne opreme, ki je potrebna pri mikropropagaciji ali cepljenju,

- nimamo problemov z inkompatibilnostjo.

Slabosti razmnoževanja s potaknjenci so (Šušek 2006):

- prenašanje rastlinskih virusov,

- zmanjšana bujnost rastlin,

- manjša odpornost na bolezni,

- povečani stroški razmnoževanja zaradi zaščitnega prostora.

Na končni uspeh razmnoževanja vplivajo različni dejavniki (Šušek 2006):

- rastlinska vrsta,

- matična rastlina,

- izbira primernega potaknjenca,

- uporabljeni rastni regulatorji,

- substrat za ukoreninjenje,

- oskrba potaknjencev po potikanju,

- spretnost razmnoževalca.

Rastlinska vrsta

Mnogo rastlin lahko razmnožujemo z različnimi vrstami potaknjencev in nekatere se z

lahkoto ukoreninijo ne glede na letni čas. Od rastlinske vrste je odvisno, kdaj je

najprimernejši čas za koreninjenje in to je pomembno, da vemo (Šušek 2006).


Matična rastlina

Za rezanje razmnoževalnega materiala izberemo takšno matično rastlino, ki ni okužena z

bakterijami, boleznimi in virusi, je umirjene rasti, znanega porekla in v primernem

fiziološkem stanju.

Rastline moramo pripraviti na to, da bodo matične rastline. Pozorni moramo biti pri

obrezovanju, gnojenju in varstvu pred boleznimi in škodljivci. Rastline moramo čim dlje

obdržati v močni vegetativni kondiciji. Matične rastline, ki so bile poškodovane od

zmrzali, suše, insektov, izčrpane zaradi prekomernega cvetenja ali rodnosti, se rajši

izogibamo. Vsako leto jih moramo obrezati, da podaljšamo čas mladostnega stadija

rastline, povečamo pridelavo potaknjencev, uravnamo bujnost in obliko poganjkov, ki jih

uporabimo za razmnoževanje (Šušek 2006).

Potaknjenci

Razmnoževanje s potaknjenci je eden najenostavnejših in najpomembnejših načinov

neposrednega vegetativnega razmnoževanja. Potaknjenci so vegetativni deli rastlin, kot so

stebla, modificirana stebla (rizomi, gomolji, brsti, čebulice), listje ali korenine. Odvisno od

mesta odvzema jih delimo na stebelne, listne ali koreninske. Stebelne potaknjence pa

naprej delimo glede na stopnjo zrelosti stebelnega tkiva na: neolesenele ali zelene, pol-

olesenele in olesenele (Smole in Črnko 2000, Enciklopedija vrtnarjenja 2004).

Sulanževo magnolijo razmnožujemo z zelenimi ali pol-olesenelimi potaknjenci, meseca

junija ali julija (Bärtels 1995). Dirr in Heuser (2006) navajata, da je odvisno od posamezne

sorte, kateri termin bomo izbrali za razmnoževanje s potaknjenci. Pojavljajo se od sredine

julija do začetka septembra. V Vrtnarski enciklopediji (1997) je priporočeno

razmnoževanje z delno olesenelimi potaknjenci v poletnem obdobju.


Zeleni potaknjenci

Pripravljeni so iz mehkega, sočnega, novega spomladanskega lesa. Režemo jih med bujno

rastjo, to je nekje dva do osem tednov. Razmnoževanje z zelenimi potaknjenci je

najprimernejši način za vse vrste, ki se težko ukoreninijo. Dobro se odzovejo na tretiranje z

avksini. Rastline lahko razmnožujemo samo v rastlinjakih ali gredah, kjer jim je

omogočena ustrezna vlažnost in toplota. Visoka vlažnost je potrebna, ker znižuje

temperaturo lista in s tem se preprečuje premočna transpiracija, list pa ostaja turgiden.

Pri rezanju potaknjencev moramo paziti, da ima material nekaj stopinj upogljivosti in je les

pravilno dozorel, da se ne zlomi, ko ga upognemo. Uporabimo povprečno rastoči les iz

dela rastline, ki je na soncu. Potaknjenci so dolgi 7,5 do 12 cm z dvema ali več nodiji.

Osnovni rez naredimo tik pod nodijem ravno ali poševno in odstranimo vse cvetne ali

listne brste. Na spodnjem delu potaknjenca odstranimo tudi liste, vrhnje pa obdržimo.

Velike liste lahko prikrajšamo. S tem zmanjšamo transpiracijo in zasedejo manj prostora

pri potikanju (Šušek 2006).

Pol-oleseneli potaknjenci

Režemo jih med poletjem (ali od pozne pomladi do zgodnje jeseni v krajih s toplejšo

klimo), takoj po bujni rasti. To so potaknjenci z delno dozorelim lesom.

Pri magnolijah režemo potaknjence med kolenci (internodijski potaknjenci), ki naj bodo

dolgi 10–15 cm. Rez naredimo z ostrim nožem – skalpelom tik pod nodijem in 3 cm nad

nodijem, vstran od brsta. Spodnji list z očesom odstranimo, zgornji list pa samo

prikrajšamo, da se zmanjša izhlapevanje vode in pridobi na prostoru (slika 2) (Šušek

2006).


Slika 2: Potaknjenci Sulanževe magnolije

Rastni regulatorji

Rastni regulatorji so sintetične rastne substance oz. derivati rastnih hormonov, ki se v

naravi nahajajo v živih rastlinah. Odkritih je že več sintetičnih snovi, razvrstimo pa jih v

dve skupini: rastni regulatorji, ki rast pospešujejo (pospeševalci rasti ali promotorji) in

rastni regulatorji, ki rast zavirajo (zaviralci rasti ali inhibitorji). Med pospeševalci rasti so

najbolj pomembni avksini, giberelini ter citokinini (Krajnčič 1993, Smole in Črnko 2000).

Potaknjence tretiramo z rastlinskimi rastnimi regulatorji, da se poveča število in kvaliteta

korenin, da se pospeši nastanek korenin in da se vzpodbudi enotnost koreninjenja (Šušek

2006). Glavna prednost avksinskega pripravka je v povečanju kakovosti koreninskega

sistema pri potaknjencih, ki se kaže predvsem v povečanju števila glavnih korenin in v

zmanjšanju razvoja kalusa ob koreninah.

Pripravek z rastnim regulatorjem za koreninjenje je sestavljen iz pospeševalca rasti

korenin, nosilca in dodatkov. Pospeševalci rasti korenin – rastni regulatorji rasti z učinkom

avksina so: indolmaslena kislina (IBA), α – naftalen ocetna kislina (NAA) in indol ocetna

kislina (IAA). Nosilec rastnega regulatorja skrbi, da je rastni regulator enakomerno in

natančno razpršen po bazi potaknjenca. To dosežemo tako, da ga enakomerno zmešamo s

snovjo, kot je drobno zmlet smukec, da nastane prašek ali pa, da ga raztopimo v organskem

topilu in ga uporabimo kot raztopino. Rastni regulator za koreninjenje in nosilec sta


osnovni sestavini. Nekateri pripravki pa vsebujejo še dodatne snovi, ki v nekaterih

primerih pomagajo pri izboljšanju celotne kvalitete koreninjenja.

Dirr in Heuser (2006) navajata, da je priporočljiva koncentracija rastnega regulatorja za

ukoreninjenje potaknjencev Sulanževe magnolije od 0,8 do 1,6 % idol – 3 – butanojske

kisline (IBA).

Substrat za ukoreninjenje

Substrat za razmnoževanje mora zagotavljati visoko vodno in zračno kapaciteto, stabilno

strukturo, visoko sorbtivno kapaciteto, dobro puferno kapaciteto brez bolezenskih klic in

plevelov, stalno izenačenost kvalitete, ne sme vsebovati škodljivih primesi, se hitro in

enakomerno navlažiti po izsušitvi, imeti mora pregledno dinamiko sproščanja in čim

manjšo mikrobiološko aktivnost (Bärtels 1995).

Za razmnoževanje Sulanževe magnolije se priporoča substrat, ki je sestavljen iz grobega

peska in perlita v razmerju 1:1 (Dirr in Heuser 2006) ali peska in šote v enakem razmerju

(Bärtels 1996). Bärtels priporoča naj bo substrat ogret na okrog 20 °C in z pH vrednostjo

med 5,5 in 6,5.

Oskrba potaknjencev po potikanju

Dejavniki, ki vplivajo na koreninjenje potaknjencev po potikanju, so: rokovanje s

potaknjenci, polarnost oz. smer rasti po potikanju, izbira pravilnega tipa potaknjenca in

poškodovanje tkiva potaknjencev med njihovo pripravo (Šušek 2006).

Da potaknjenci sploh lahko koreninijo, potrebujejo vodo, ki jo pridobijo iz zraka s

pomočjo megljenja. Zračna vlaga v razmnoževalnem prostoru mora biti skoraj 100 %. To

vlažnost pa lahko vzdržujemo le v prostoru, ki je dobro zatesnjen (Bärtels 1995).


Potaknjence moramo redno pregledovati in ob pojavu težav ustrezno odreagirati.

Odstranjevati moramo odpadlo listje in jih pred močnimi sončnimi žarki zaščiti s senčili

(Enciklopedija vrtnarjenja 2004). Najprimernejša temperatura zraka med koreninjenjem v

poletnem obdobju je od 23 do 27 °C (Smole in Črnko 2000), v zimskem obdobju pa 21 °C

(Enciklopedija vrtnarjenja 2004).

Vzdrževanje visoke zračne vlage zagotavljamo z:

megljenjem in

neposrednim prekrivanjem s folijo.

Megljenje

S pomočjo megljenja zagotavljamo, da je list obdan s tankim vodnim filmom, kateri

znižuje temperaturo listu tudi za 5,5 do 8,5 °C, povečuje pa tudi vlažnost okrog lista. Tako

se zmanjšata transpiracija in respiracija, list ostaja turgiden, potaknjenec pa ne ovene. To

dosežemo s posebno tlačilko, ki v sistemu za megljenje zviša pritisk vode na 30 do 60

barov. Meglilne šobe imajo odprtine velike okrog 10 mikronov, s pretokom 6,5 l na uro.

Voda je tako razpršena v fino meglo, ki se razporedi po vsem prostoru. Prostor, v katerem

poteka ukoreninjanje, se ne sme zračiti, da se listi ne bi osušili. V vročih dneh lahko

temperatura v prostoru naraste do 50 °C, kar pa ob stalnem megljenju ne povzroča na

rastlinah nobenih poškodb. Meglilni sistem ponoči izklopimo (Smole in Črnko 2000, Dirr

in Heuser 2006).

Prednosti:

- skrajša postopek ukoreninjenja,

- stalna vlažnost 93–100 %,

- vlaga v substratu je konstantna,

- vodni film na rastlinskih tkivih vzdržuje turgor v potaknjencih,

- visoke temperature ne povzročijo nobenih poškodb,

- fungicidni učinek (visoke temperature + visoka vlaga).


Slabosti so, da se prostor ne sme zračiti, vodne kapljice so občutljive na premik in da je

sistem drag.

Prekrivanje s polietilensko folijo

Prednosti koreninjenja pod polietilensko folijo (Šušek 2006):

- je enostavno, poceni in hitro nastavljivo,

- je prilagojen način za potaknjence in presajene rastline v rastlinjakih in hladnih

gredah,

- potaknjenci so manj izpostavljeni presežku vode, ki se zadrži v substratu za

ukoreninjenje,

- izguba hranil je minimalna,

- potrebne je manj energije za ogrevanje substrata.

Slabosti koreninjenja pod polietilensko folijo (Šušek 2006):

- večja možnost razvoja in širjenja bolezni,

- slab vidni nadzor nad potaknjenci, zaradi česar lahko pride do napak pri oskrbi,

- stres zaradi visokih temperatur, lahko povzroči propad potaknjencev.

2.5.2.2 Grobanice

Grobanje je naravna oblika razmnoževanja. Na poganjkih, prekritih s prstjo, se razvijejo

korenine, ko so še ti povezani z matično rastlino. Ukoreninjeni poganjek nato odrežemo od

matične rastline in gojimo dalje (Enciklopedija vrtnarjenja 2004).

Sulanževo in Zvezdasto (M. stellata) magnolijo grobamo v avgustu, ukoreninita pa se po

2,5 letih (Bärtels 1995, Bärtels 1996). Obe bosta pogosto razmnoževani na tak način, saj je

to bila dolgo standardna metoda.


Jeseni ali spomladi, eno leto preden želimo grobati, obrežemo veje na matični rastlini, da

vzpodbudimo nastanek krepkih poganjkov. Nato pripravimo tla okoli grma. Prst mora biti

prhka, težkim tlom pa dodamo humus in drobir. Na izbranih poganjkih pustimo vse liste na

vršičku, osmukamo pa vse preostale liste in stranske poganjke. Izkopljemo plitko jamo.

Poganjek ranimo na mestu, kjer bo v stiku s tlemi, to je okrog 30 cm pred vrhom. Z

ranitvijo se prekine tok hormonov in ogljikovih hidratov, ki se zato na tem mestu

nakopičijo in pospešijo rast korenin. Ranjeno mesto lahko tudi naprašimo s koreninskim

hormonom. Poganjek z žično sponko pritrdimo v jamo, njegov vrh pa zravnamo in ga

privežemo ob palico. Jarek zasujemo s prstjo in jo potlačimo ter zalijemo. Tla okrog

grobanice morajo biti vlažna. Ko se grobanica ukorenini, jo odrežemo od matične rastline

in jo presadimo v lonec ali na prosto za nadaljnjo rast (Enciklopedija vrtnarjenja 2004,

Bärtels 1996).

2.5.2.3 Cepljenke

S cepljenjem združimo dve rastlini, da zrasteta v eno. Podlaga daje koreninski sistem,

cepič pa bo nadzemni del nove rastline, vzamemo ga z rastline, ki jo želimo razmnožiti.

Podlaga in cepič sta navadno iste ali sorodne vrste, morata pa biti skladna v zahtevah.

Cepljenja se poslužujemo pri tistih rastlinah, ki se težko ukoreninjajo ali takrat, ko ne

moremo iz semena vzgojiti sortno čistih rastlin.

Z uporabo izbranih podlag lahko izboljšamo rast rastlin, odpornost proti boleznim, tudi

prenašanje posebnih rastnih razmer, včasih se uravna tudi osnovni vzorec rasti

(Enciklopedija vrtnarjenja 2004). Cepljena drevesa pri magnolijah so bila izbrana za

zaostajanje rasti tako, da so lahko te izrazitejše v cvetovih in bolje prilagojene v manjšem

številu v mestnih vrtovih.

Za cepljenje uporabljamo podlago M. kobus, ki je najboljše ukoreninjeno drevo vzhodnih

magnolij ali M. acuminata, ki je lahko uporabljena za druge vzhodne ali ameriške vrste ter


za močno rastoče vrste. M. soulangeana pa služi predvsem kot podlaga za M. liliiflora

»Nigra« (Bärtels 1996).

Cepljenje bomo izvajali bodisi poleti z dozorelimi, olistanimi, enoletnimi poganjki ali v

januarju–februarju z 1–2 letnim lesom. V vsakem primeru mora biti prostor ogrevan, pa

naj bo to pod folijo ali steklom (Bärtels 1995, Bärtels 1996).


3 MATERIALI IN METODE

3.1 Uporabljeni materiali

V poskusu smo uporabili potaknjence, ki smo jih rezali iz matične rastline, rastoče ob

Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru (slika 3).

Slika 3: Matična rastlina Sulanževe magnolije

3.1.1 Rastlinski material

Sulanževa magnolija (Magnolia × soulangeana) je križanec med lilijasto in belo magnolijo

(M. liliflora × M. denudata). Hibridizacija je bila izjemno uspešna, saj ta hibrid združuje

najboljše lastnosti obeh vrst. Cveti pri nižji starosti od vrste samih, pa tudi sam cvet je bolj

impresiven (Wikipedia).

Je najbolj priljubljeno spomladi cvetoče listopadno drevo ali grm, s kroglasto in razprostrto

krošnjo. Zraste do 6 m visoko, prav toliko lahko doseže širine. Je prezimno trdna vrsta.


Lubje ima gladko, sivo. Poganjki so sivo rjavi, popki svilnato dlakavi – listni so veliki 1

cm, cvetni pa 2 cm. Listi so enostavni, dolgi do 15 cm in podaljšani v dolgo konico.

Cvetov je veliko, prvi se pojavijo še pred olistanjem. Cvete od sredine pomladi do začetka

poletja in ima velike zvončaste, tulipanaste cvetove, kasneje so skledasto razprti (slika 4).

Pocvita konec junija pa vse do jeseni, močneje v mokrih letih. Cveti že kot mlada rastlina.

Cvetovi, čeprav so dvospolni, kažejo nekatere primitivne znake. Zaradi njihovih birnih

plodov iz mešičkov – pravi plodovi, lahko sklepamo o skupnih prednikih z

golosemenskimi storžnjaki (Mayer in Schwegler 2002). Plodovi so valjasti, zeleni in do 15

cm dolgi. Semena so obdana z oranžnim mesnatim ovojem. Korenine se nahajajo plitvo.

Potrebuje sončna rastišča, prenese pa tudi polsenčna rastišča. Najbolj uspeva v rodovitnih,

dobro odcednih tleh in rahlo kislih tleh. Najpogosteje jo razmnožujemo s potaknjenci, z

grobanjem in s cepljenjem (Šiftar 1974, Vrtnarska enciklopedija 1997, Šiftar 2001,

Johnoson 2004, Brus 2008).

Magnolije so se pričele razvijati v času, ko še ni bilo čebel oz. opraševalcev, ki so sedaj

poznani. Edine žuželke, verjetno tudi edini opraševalci, so takrat bili hrošči.

Slika 4: Cvet Sulanževe magnolije


3.1.2 Rastni regulatorji

Pri poskusu smo potaknjence tretirali z rastnimi regulatorji Plantella Rhizopon II in III, v

letu 2006 pa še dodatno z Plantella Rhizopon I. To je sredstvo (slika 5) v obliki praška,

proizvajalec je Rhizopon B.V. iz Nizozemske, ki ga v Republiki Sloveniji zastopa podjetje

Unichem d.o.o. (Unichem). Sestavina se imenuje indol-3-maslena kislina (IBA), ki se v

pripravku Rhizopon I nahaja v 0,5 % koncentraciji in se v glavnem uporablja za

pospeševanje rasti pri zelenih potaknjencih, v Rhizopon II v 1 % koncentraciji in se v

glavnem uporablja za pospeševanje rasti pri delno olesenelih potaknjencih ter v Rhizopon

III v 2 % koncentraciji, ki se v glavnem uporablja za pospeševanje rasti pri olesenelih

potaknjencih (Fitosanitarna uprava Republike Slovenije).

Slika 5: Rastni regulatorji Plantella Rhizopon (od leve proti desni) III, I. II

3.1.3 Substrat za potikanje

Za potikanje potaknjencev smo uporabili Klasmann-ov Steckmedium substrat za

potaknjence (slika 6), ki je bil pakiran v 70-litrski vreči. Substrat je drobne strukture,

vsebuje pa mešanico slabo do srednje razgrajene bele šote in perlita. Električna prevodnost

je 15 mS/m (+/- 25 %), pH vrednost substrata pa je 5,5–6,5. Vsebuje tudi gnojilo NPK

14:16:18 v količini 0,5 kg/m3. Uporablja se za ukoreninjenje potaknjencev v različnih

načinih proizvodnje in za utrjevanje rastlin razmnoženih s tkivnimi kulturami. Proizvaja ga


podjetje Klasmann-Deilmann GmbH iz Nemčije, uvoznik za Republiko Slovenijo pa je

podjetje Cvetlice Dornig d.o.o. (Ljubljana).

Slika 6: Klasmann-ov substrat za potaknjence: levo – zunanjost embalaže; desno – sestava

substrata

3.1.4 Gojitvene plošče

Potaknjence smo potikali v QuickPot Standard poglobljene gojitvene multiplošče (QP

96T), velikosti 335 x 515 mm s 96 luknjami (8 x 12). Luknje so velikosti 38 x 38 mm in

višine 78 mm (slika 7). Te gojitvene plošče proizvaja podjetje HerkuPlast-Kubern GmbH

(Nemčija), v Republiko Slovenijo pa jih uvaža podjetje Agrocom d.o.o. (Medvode).

Slika 7: Gojitvena plošča s 96 luknjami


3.1.5 Neposredno prekrivanje

Za omogočitev okolja neposrednega prekrivanja potaknjencev smo uporabili tanko,

prozorno polietilensko folijo (slika 8). Ta sistem deluje na principu nabiranja kondenza

pod folijo, kateri vlaži substrat in omogoča stalno vlažnost in primerno temperaturo zraka

za ukoreninjenje potaknjencev. Iz železnih palic je bila narejena konstrukcija, ki je

onemogočala stik folije s potaknjenci, s tem smo preprečili poleganje potaknjencev in

zmanjšali možnost pojava bolezni in plesni. Folijo smo potegnili čez konstrukcijo, robove

pa zataknili ob stranice mize.

Slika 8: Zasnova poskusa pri megljenju in neposrednem prekrivanju s PVC folijo

3.1.6 Meglilni sistem

V rastlinjaku je nameščen meglilni sistem POLAIRTM model 400 HC, zaščitne znamke Val

Environmental Systems (ZDA), ki ga v Republiki Sloveniji zastopa podjetje Humko d.o.o.

(Bled). Deluje avtomatsko na nastavljeno relativno zračno vlago (slika 9), visokotlačna

črpalka črpa vodo v sistem visokotlačnih cevi, na katerih so montirane meglilne šobe.

Meglilni sistem je potrebno mesečno kontrolirati in vzdrževati – čiščenje obeh filtrov za


vodo in kontrola meglilnih šob. Enkrat letno pa je potrebno servisirati visokotlačno črpalko

in preveriti tesnost visokotlačnih cevi.

Slika 9: Okolje z visoko zračno vlago, ki jo zagotavlja meglilni sistem POLAIRTM

3.2 Metode dela

3.2.1 Zasnova poskusa

Poskus je bil izveden v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v

Mariboru, na Pohorskem dvoru. Raziskovalno delo je temeljilo na zelenih in pol-olesenelih

potaknjencih.

V raziskavi smo proučevali ukoreninjenje potaknjencev v dveh okoljih:

Okolje 1: visoko zračno vlago smo zagotavljali s pomočjo visokotlačnega

meglilnega sistema.


Okolje 2: visoko zračno vlago smo zagotavljali s pomočjo prekrivanja s

polietilensko folijo.

V letu 2006 smo zaradi nepravilnega delovanja meglilnega sistema (zaradi okvare na

razvodju ni zagotavljal potrebne visoke zračne vlažnosti) potaknjence v okolju 1 občasno

dodatno prekrivali s polietilensko folijo. Dodatnega prekrivanja smo se posluževali v

začetku koreninjenja potaknjencev in v obdobju visokega sončnega sevanja.

Sulanžejevo magnolijo smo razmnoževali s potaknjenci v poletnem obdobju. V letu 2006

smo potaknjence potikali v petih terminih, v letu 2007 pa v štirih terminih (preglednica 3).

Preglednica 3: Termini potikanja potaknjencev v letu 2006 in 2007

TERMIN LETO 1 2 3 4 5 2006 07. 07. 21. 07. 04. 08. 18. 08. 30. 08. 2007 20. 06. 02. 07. 20. 07. 06. 08.

V letu 2006 smo za tretiranje potaknjencev uporabili rastni regulator v različnih

koncentracijah:

- kontrola (potaknjenci niso bili tretirani)

- 0,5 % IBA (AA Rhizopon Plantella I)

- 1 % IBA (AA Rhizopon Plantella II)

- 2 % IBA (AA Rhizopon Plantella III)

Poskus je bil zasnovan po shemi naključnega bloka v treh ponovitvah. V vsaki ponovitvi

smo podtaknili 16 potaknjencev na posamezno obravnavanje, skupaj 48 potaknjencev za

isto obravnavanje oz. 192 potaknjencev na termin. Skupno število proučevanih

potaknjencev v letu 2006 je bilo 960.


V letu 2007 smo potaknjence koreninili v dveh okoljih, in to v okolju megljenja in v okolju

neposrednega prekrivanja s polietilensko folijo. Tudi v tem letu sistem megljenja ni

deloval pravilno, zato predvidevam, da bi bili rezultati boljši ob pravilnem delovanju

sistema.

V letu 2007 smo za tretiranje potaknjencev uporabili rastni regulator v različnih

koncentracijah:

- kontrola (potaknjenci niso bili tretirani)

- 1 % IBA (AA Rhizopon Plantella)

- 2 % IBA (AA Rhizopon Plantella)

Tudi v tem letu je bil poskus zasnovan po shemi naključnega bloka v treh ponovitvah. Vse

smo delali enako kot v letu 2006, razlika je bila le v tem, da je bilo manj potaknjenih

potaknjencev na termin. Do razlike je prišlo zaradi izključitve 0,5 % IBA iz poskusa. Tako

smo na termin podtaknili 144 potaknjencev oz. 288 potaknjencev v obeh okoljih. Skupno

število obravnavanih potaknjencev v letu 2007, v obeh okoljih koreninjenja, je bilo 1152.

3.2.2 Izvedba in oskrba poskusa

Potaknjence smo rezali iz enoletnih poganjkov matične rastline v jutranjih urah, da smo

ohranili turgidnost potaknjencev. Vzeli smo nove gojitvene plošče, v vsakem terminu smo

porabili dve oz. štiri za obe okolji, jih napolnili s substratom za potaknjence (Klasmann

Steckmedium) in zalili. Počakali smo, da je odvečna voda odtekla, potem pa smo plošče

prenesli na mizo, kjer smo podtikali. Tam smo imeli že pripravljene rastne regulatorje

razporejene po koncentracijah in nož - skalpel za rezanje potaknjencev. Iz poganjkov smo

rezali dvonodijske potaknjence (slika 10 A), katerim smo list prikrajšali (slika 10 B), s tem

smo zmanjšali transpiracijo. Zgoraj, 3 cm nad nodijem, smo vstran od brsta postrani

odrezali, pod spodnjim brstom smo prav tako postrani odrezali ter odstranili list in oko.

Potem smo nanesli hormon na bazo potaknjenca. Zarezani del smo potisnili v prašek in ga

rahlo otresli, da je odvečna količina odpadla. Pri obravnavanju kontrole smo ta del


izpustili. Potem smo tako pripravljen potaknjenec potisnili v substrat (slika 3). Ko smo

končali, smo jih orosili in prenesli v meglilnik, kjer smo ene izpostavili okolju megljenja,

druge pa okolju neposrednega prekrivanja.

A B

Slika 10: Dvonodijski potaknjenec Sulanževe magnolije tik pred potikanjem:

A – s celim listom; B – s prikrajšanim listom

3.2.3 Vrednotenje in analiza

Poskus smo vrednotili v devetih terminih, od tega pet v letu 2006 in štiri v letu 2007

(preglednica 4).

Preglednica 4: Datumi vrednotenja potaknjencev v letu 2006 in 2007

DATUM LETO 1 2 3 4 5 2006 30. 08. 03. 10. 25. 10. 13. 11. 29. 11. 2007 06. 08. 17. 09. 08. 10. 06. 11.


Meritve mase smo izvajali na naključno izbranih potaknjencih na obravnavanje, v

različnem številu, ker je pri nekaterih obravnavanjih bila zelo slaba ukoreninjenost.

A B

Slika 11: Izbran potaknjenec za vrednotenje: A – neposušen potaknjenec;

B – posušen potaknjenec

Vrednotili smo:

- število vseh ukoreninjenih potaknjencev,

- v letu 2006 smo vrednotili prisotnost kalusa pri ukoreninjenih in neukoreninjenih

potaknjencih,

- število razvitih korenin, ki so bile daljše od 2 mm,

- maso neposušenega potaknjenca (slika 11 A),

- maso neposušenih korenin,

- maso posušenega potaknjenca ((48 ur pri 50 oC) (slika 11 B)) in

- maso posušenih korenin.


Statistično obdelavo podatkov smo naredili s pomočjo analize variance statističnega

programa Statgraphics 4.0. Statistično značilne razlike med posameznimi obravnavanji ter

okoljema smo preverili s testom mnogoterih primerjav (Duncan in LSD) pri stopnji

tveganja 0,05 oz. 5 % tveganju.


4 REZULTATI Z RAZPRAVO

V poglavju so prikazani rezultati koreninjenja potaknjencev v različnih terminih potikanja,

glede na vpliv, ki ga imata koncentracija rastnega regulatorja in okolje na ukoreninjenost

ter na morfološke lastnosti potaknjencev.

4.1 Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na ukoreninjenje potaknjencev in

njihove morfološke lastnosti v različnih terminih potikanja in v različnem

okolju

Prikazani so rezultati ukoreninjenja in morfoloških lastnosti potaknjencev v letu 2006

koreninjenih v okolju megljenja. V letu 2007 pa so prikazani rezultati ukoreninjenja in

morfoloških lastnosti v okolju megljenja in v okolju neposrednega prekrivanja s

polietilensko folijo. Delali smo tudi primerjavo ukoreninjenosti potaknjencev v okolju

megljenja ter neposrednega prekrivanja.

4.1.1 Ukoreninjenje in morfološke lastnosti potaknjencev ukoreninjenih v letu 2006

Podatke o številu ukoreninjenih potaknjencev in njihove morfološke lastnosti, glede na

vpliv različnih koncentracij rastnega regulatorja, ki smo jih koreninili v različnih terminih

v poletnem obdobju, smo analizirali z analizo variance (preglednica 5).

V prvem terminu potikanja smo ugotovili, da so se potaknjenci statistično značilno bolje

ukoreninili, če smo jih tretirali z IBA 0,5 % v primerjavi s potaknjenci, ki jih nismo

tretirali z rastnim regulatorjem. Potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 0,5 %, so za skoraj

23 % bolje koreninili kot netretirani. Prisotnost kalusa je bila statistično značilno večja pri

potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 0,5 % (62,50 %) v primerjavi s potaknjenci, ki jih

nismo tretirali z rastnim regulatorjem. Potaknjenci, ki smo jih tretirali z različnimi


koncentracijami rastnega regulatorja, je kalusiralo več kot 50 %. Če potaknjence nismo

tretirali, so kalusirali le nekaj nad 30 %. Število korenin daljših od 2 mm, je bilo

enakomerno glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Število korenin pri

potaknjencih tretiranih z IBA 2 % je bilo za 10 % večje kot pri netretiranih potaknjencih.

Preglednica 5: Vpliv koncentracije rastnega regulatorja na morfološke lastnosti

ukoreninjenih potaknjencev v različnih terminih potikanja v okolju

megljenja in neposrednega prekrivanja (kombinacija obeh) v letu 2006

Ukoreninjenost

(N=48)

Kalus

(N=48)

Termin1 H2

(%)

Št. % (%)

Št.

korenin4

(N=48)

PMNP5

(N=4-9)

PMNK6

(N=4-9)

PMPP7

(N=4-9)

PMPK8

(N=4-9)

1

0,0

0,5

1,0

2,0

10b3 20,83

21a 43,75

16ab 33,33

19ab 39,58

33,33b

62,50a

50,00ab

52,08ab

2,44a

1,60a

2,27a

2,71a

1,88a

1,76a

2,34a

2,07a

0,51a

0,45a

0,39a

0,53a

0,58a

0,56a

0,75a

0,59a

0,05a

0,05a

0,03a

0,05a

2

0,0

0,5

1,0

2,0

3c 6,25

11bc 22,92

18ab 37,50

23a 47,92

22,92c

39,58bc

54,17ab

64,58a

0,00

2,33b

4,00ab

7,25a

0,00

2,37a

2,73a

2,98a

0,00

0,64a

0,78a

0,84a

0,00

0,71a

0,81a

0,81a

0,00

0,06a

0,06a

0,09a

3

0,0

0,5

1,0

2,0

3b3 6,25

21a 43,75

25a 52,08

28a 58,33

25,00b

54,17a

64,58a

68,75a

0,00

2,54b

8,39a

11,00a

0,00

2,15a

2,04a

2,30a

0,00

0,33b

0,43ab

0,52a

0,00

0,66a

0,57a

0,59a

0,00

0,03a

0,04a

0,04a

4

0,0

0,5

1,0

2,0

1c 2,08

8ab 16,67

11a 22,92

4bc 8,33

25,00bc

37,50ab

50,00a

16,67c

0,00

5,83b

10,29ab

14,25a

0,00

1,15a

1,18a

1,56a

0,00

0,43b

0,61ab

0,82a

0,00

0,36a

0,29a

0,36a

0,00

0,05a

0,08a

0,09a

5

0,0

0,5

1,0

2,0

0b 0,00

8a 16,67

7a 14,58

8a 16,67

4,26b

25,00a

18,75ab

20,83a

0,00

4,40b

10,33b

17,17a

0,00

0,77b

1,15ab

1,56a

0,00

0,28a

0,59a

0,64a

0,00

0,22b

0,23b

0,35a

0,00

0,03a

0,05a

0,06a 1 termin potikanja potaknjencev: 1 – 07.07.2006, 2 – 21.07.2006, 3 – 04.08.2006, 4 – 18.08.2006, 5 – 30.08.2006; 2 H – koncentracija rastnega regulatorja; 3 a, b, c – vrednosti označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo; 4 število korenin daljših od 2 mm; 5 PMNP – povprečna masa neposušenega


potaknjenca; 6 PMNK – povprečna masa neposušenih korenin; 7 PMPP – povprečna masa posušenega potaknjenca; 8 PMPK – povprečna masa posušenih korenin

Povprečna masa neposušenih potaknjencev je bila enakomerna glede na obravnavane

koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa neposušenih potaknjencev je

bila 2,34 g pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 1 % in je bila za skoraj 20 % večja

kot pri netretiranih potaknjencih. Povprečna masa neposušenih korenin je bila enakomerna

glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Povprečna masa neposušenih

korenin je bila največja pri potaknjencih tretiranih z IBA 2 % (0,53 g), v primerjavi z

netretiranimi potaknjenci je bila v povprečju večja za več kot 3,50 %. Povprečna masa

posušenih potaknjencev je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega

regulatorja. Največja povprečna masa posušenih potaknjencev je bila pri potaknjencih

tretiranih z IBA 1 % (0,75 g), kar je za 22,67 % več kot pri netretiranih potaknjencih. Prav

tako je bila povprečna masa posušenih korenin enakomerna.

V drugem, tretjem, četrtem in petem terminu potikanja se je ukoreninilo premalo

potaknjencev v primeru, če jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem. Zato statistično ni

bilo mogoče ovrednotiti njihovih morfoloških značilnosti.

V drugem terminu potikanja so se potaknjenci, ki so bili tretirani z IBA 2 %, statistično

značilno bolje ukoreninili (47,92 %) v primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z 0,5 %

koncentracijo IBA in netretiranimi potaknjenci. Potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 1 %,

so se statistično značilno bolje ukoreninili od netretiranih potaknjencev. Prisotnost kalusa

je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 2 % (64,58 %) v

primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z 0,5 % koncentracijo IBA in netretiranimi

potaknjenci. Potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 1 %, so statistično značilno bolje

kalusirali od netretiranih potaknjencev. Število korenin daljših od 2 mm, je bilo statistično

značilno večje pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % (7,25 korenin) v primerjavi s

potaknjenci, ki smo jih tretirali z 0,5 % koncentracijo IBA. Povprečna masa neposušenih

potaknjencev je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja.


Povprečna masa neposušenih potaknjencev je bila največja pri potaknjencih tretiranih z

IBA 2 % (2,98 g), v primerjavi z IBA 0,5 % je bila v povprečju večja za več kot 20 %.

Povprečna masa neposušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane

koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa neposušenih korenin je bila

0,84 g pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % in je bila za skoraj 24 % večja kot

pri potaknjencih tretiranih z IBA 0,5 %. Povprečna masa posušenih potaknjencev je bila

enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Povprečna masa

posušenih potaknjencev je bila največja pri potaknjencih, tretiranih z IBA 1 % in z IBA

2 % (0,81 g), v primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 0,5 % in je bila v

povprečju večja za več kot 12 %. Povprečna masa posušenih korenin je bila enakomerna

glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa

posušenih korenin je bila 0,09 g pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % in je bila

za več kot 33 % večja kot pri potaknjencih tretiranih z IBA 0,5 % in z IBA 1 %.

V tretjem terminu potikanja so se potaknjenci, ki so bili tretirani z različnimi

koncentracijami rastnega regulatorja, statistično značilno bolje ukoreninili, v primerjavi z

netretiranimi potaknjenci. Prisotnost kalusa je bila statistično značilno večja pri

potaknjencih, ki so bili tretirani z različnimi koncentracijami rastnega regulatorja, v

primerjavi s potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem. Potaknjenci, ki smo

jih tretirali z različnimi koncentracijami rastnega regulatorja, je kalusiralo več kot 54 %.

Če potaknjence nismo tretirali, so kalusirali le 25 %. Število korenin daljših od 2 mm, je

bilo statistično značilno večje pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 1 % in z IBA 2 %,

v primerjavi s potaknjenci, ki so bili tretirani z IBA 0,5 %. Povprečna masa neposušenih


Povprečna masa neposušenih potaknjencev je bila največja pri potaknjencih tretiranih z

IBA 2 % (2,30 g), v primerjavi s potaknjenci tretiranimi z IBA 1 % je bila v povprečju

večja za več kot 11 %. Povprečna masa neposušenih korenin je bila statistično značilno

večja pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % (0,52 g) in je bila za 36,54 % večja

kot pri potaknjencih tretiranih z IBA 0,5 %. Povprečna masa posušenih potaknjencev je

bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja

povprečna masa posušenih potaknjencev je bila 0,66 g pri potaknjencih, ki smo jih tretirali


z IBA 0,5 % in je bila za skoraj 14 % večja kot pri potaknjencih tretiranih z IBA 1 %.

Povprečna masa posušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije

rastnega regulatorja. Največja povprečna masa posušenih korenin je bila pri potaknjencih

tretiranih z IBA 1 % in z IBA 2 % (0,04 g).

V četrtem terminu potikanja so se potaknjenci, ki so bili tretirani z IBA 1 %, statistično

značilno bolje ukoreninili (22,92 %), v primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z 2 %

koncentracijo IBA in netretiranimi potaknjenci. Potaknjenci, ki smo jih tretirali z 0,5 %

koncentracijo IBA, so se statistično značilno bolje ukoreninili od netretiranih

potaknjencev. Prisotnost kalusa je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki so bili

tretirani z IBA 1 % (50 %), v primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 2 % in

netretiranimi potaknjenci. Potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 0,5 %, so statistično

značilno bolje kalusirali od potaknjencev tretiranih z IBA 2 %. Število korenin daljših od 2

mm, je bilo statistično značilno večje pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 %

(14,25 korenin), v primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 0,5. Potaknjenci, ki

smo jih tretirali z IBA 2 %, so imeli za več kot 62 % več korenin kot potaknjenci, ki so bili

tretiranini z IBA 0,5 %. Povprečna masa neposušenih potaknjencev je bila enakomerna

glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa

neposušenih potaknjencev je bila pri potaknjencih tretiranih z IBA 2 % (1,56 g) in je bila

za več kot 26 % večja kot pri potaknjencih tretiranih z IBA 0,5 %. Povprečna masa

neposušenih korenin je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki so bili tretirani z

IBA 2 % (0,82 g) in je bila v povprečju večja za skoraj 48 % kot pri potaknjencih tretiranih

z IBA 0,5 %. Povprečna masa posušenih potaknjencev je bila enakomerna glede na

obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Povprečna masa posušenih potaknjencev

je bila največja pri potaknjencih tretiranih z IBA 0,5 % in IBA 2 % (0,36 g). V primerjavi s

potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 1 %, je bila v povprečju večja za več kot 19 %.


rastnega regulatorja. Največja povprečna masa posušenih korenin je bila 0,09 g pri

potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 %.


V petem terminu potikanja so se potaknjenci, ki smo jih tretirali z različnimi

koncentracijami rastnega regulatorja, bolje ukoreninili, v primerjavi z netretiranimi

potaknjenci. V tem terminu je bil odstotek ukoreninjenih potaknjencev zelo nizek (14,58 %

in 16,67 %). Prisotnost kalusa je bila statistično značilno boljša pri potaknjencih, ki so bili

tretirani z IBA 0,5 % (25,00 %) in z IBA 2 % (20,83 %), v primerjavi s potaknjenci, ki jih

nismo tretirali z rastnim regulatorjem. Število korenin daljših od 2 mm, je bilo statistično

značilno večje pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % (17,17 korenin), v primerjavi

s potaknjenci tretiranimi z IBA 0,5 % in z IBA 1 %. Povprečna masa neposušenih

potaknjencev je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA

2 % (1,56 g) in je bila za skoraj 51 % večja kot pri potaknjencih tretiranih z IBA 0,5 %.

Povprečna masa neposušenih korenin je bila enakomerna glede na koncentracijo rastnega

regulatorja. Povprečna masa neposušenih korenin je bila večja pri potaknjencih tretiranih z

IBA 2 % (0,64 g). V primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 0,5 %, je bila v

povprečju večja za več kot 56 %. Povprečna masa posušenih potaknjencev je bila

statistično značilno boljša pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % (0,35 g), v

primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali tretiranih z IBA 0,5 % in z IBA 1 %.


rastnega regulatorja. Največja povprečna masa posušenih korenin je bila 0,06 g pri

potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % in je bila za 50 % večja kot pri potaknjencih

tretiranih z IBA 0,5 %.


megljenja v letu 2007

Podatke o številu ukoreninjenih potaknjencev in njihove morfološke lastnosti glede na

vpliv različnih koncentracij rastnega regulatorja in različnih terminov potikanja v poletnem

obdobju, smo analizirali z analizo variance (preglednica 6).




megljenja v letu 2007

Ukoreninjenost

(N=48)

Termin1 H2

(%)

Št. %

Št.

korenin4

(N=3-9)

PMNP5

(N=3-9)

PMNK6

(N=3-9)

PMPP7

(N=3-9)

PMPK8

(N=3-9)

1

0,0

1,0

2,0

36b3 75,00

46a 95,83

39b 81,25

3,00b

5,88b

16,00a

2,55a

2,70a

2,84a

0,27b

0,47ab

0,59a

0,89a

0,84a

0,78a

0,04b

0,08a

0,09a

2

0,0

1,0

2,0

21b 43,75

32a 66,67

37a 77,08

1,67b

6,00b

25,22a

2,36b

3,10b

4,60a

0,10b

0,51b

1,41a

0,94a

0,97a

1,14a

0,04b

0,06b

0,12a

3

0,0

1,0

2,0

5b 10,42

15a 31,25

11ab 22,92

0,00

18,22a

19,22a

0,00

5,05a

5,57a

0,00

1,65a

1,78a

0,00

1,33a

1,31a

0,00

0,16a

0,15a

4

0,0

1,0

2,0

21b 43,75

33a 68,75

28ab 58,33

1,00b

21,89a

26,33a

3,32a

4,97a

4,30a

0,13b

1,23a

1,06a

1,37a

1,34a

1,15a

0,01b

0,09a

0,08a 1 termin potikanja potaknjencev: 1 – 20.06.2007, 2 – 02.07.2007, 3 – 20.07.2007, 4 – 06.08.2007; 2 H – koncentracija rastnega regulatorja; 3 a, b, c – vrednosti označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo; 4 število korenin daljših od 2 mm; 5 PMNP – povprečna masa neposušenega potaknjenca; 6 PMNK – povprečna masa neposušenih korenin; 7 PMPP – povprečna masa posušenega potaknjenca; 8 PMPK – povprečna masa posušenih korenin

V prvem terminu potikanja so se statistično značilno bolje ukoreninili potaknjenci, ki so

bili tretirani z IBA 1 % (95,83 %), v primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z 2 %

koncentracijo IBA in z netretiranimi potaknjenci. Število korenin daljših od 2 mm, je bilo

statistično značilno večje pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 2 % (16 korenin), v

primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 1 % in netretiranimi potaknjenci.

Povprečna masa neposušenih potaknjencev je bila enakomerna glede na obravnavane

koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa neposušenih potaknjencev je

bila 2,84 g pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % in je bila za več kot 10 % večja

kot pri netretiranih potaknjencih. Povprečna masa neposušenih korenin je bila statistično

značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % (0,59 g) in je bila za več kot


54 % večja kot pri netretiranih potaknjencih. Povprečna masa posušenih potaknjencev je

bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja

povprečna masa posušenih potaknjencev je bila pri netretiranih potaknjencih (0,89 g), v

primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 2 %, je bila v povprečju večja za več kot

12 %. Povprečna masa posušenih korenin je bila statistično značilno večja pri potaknjencih

tretiranih z IBA 1 % (0,08 g) in z IBA 2 % (0,09 g), v primerjavi z netretiranimi

potaknjenci.

V drugem terminu potikanja so se statistično značilno bolje ukoreninili potaknjenci, ki so

bili tretirani z IBA 2 % (77,08 %) in z IBA 1 % (66,67 %), v primerjavi z netretirani

potaknjenci (43,75 %). Število korenin daljših od 2 mm je bilo statistično značilno večje

pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % (25,22 korenin). Povprečna masa

neposušenih potaknjencev je bila statistično značilno večja pri potaknjencih tretiranih z

IBA 2 % (4,60 g) v primerjavi z ostalimi obravnavanji. Povprečna masa neposušenih

korenin je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 %

(1,41 g), v primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 1 % in netretiranimi

potaknjenci. Povprečna masa posušenih potaknjencev je bila enakomerna glede na


je bila večja pri potaknjencih tretiranih z IBA 2 % (1,14 g), v primerjavi z netretiranimi

potaknjenci je bila v povprečju večja za več kot 17 %. Povprečna masa posušenih korenin

je bila statistično značilno večja pri potaknjencih tretiranih z IBA 2 % (0,12 g), v

primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 1 % in netretiranimi potaknjenci.

V tretjem terminu potikanja so se statistično značilno bolje ukoreninili potaknjenci, ki smo

jih tretirali z IBA 1 %, v primerjavi s potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim

regulatorjem. Potaknjence , ki smo tretirali z IBA 1 %, so za 20,83 % bolje koreninili kot

netretirani. Odstotek ukoreninjenih v tem terminu, je bil najnižji od vseh terminov

potikanja v okolju megljenja in je bil med 10,42 % in 31,25 %. V tem terminu potikanja

netretiranih potaknjencev za statistično obdelavo njihovih morfoloških značilnosti ni bilo,

ker se ni ukoreninilo potrebno število potaknjencev. Število korenin daljših od 2 mm je

bilo enakomerno glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Število korenin,


pri potaknjencih tretiranih z IBA 2 %, je bilo za več kot 5 % večje kot pri potaknjencih

tretiranih z IBA 1 %. Povprečna masa neposušenih potaknjencev je bila enakomerna glede

na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa neposušenih

potaknjencev je bila 5,57 g pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % in je bila za več

kot 9 % večja kot pri netretiranih potaknjencih. Povprečna masa neposušenih korenin je

bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Povprečna masa

neposušenih korenin je bila največja pri potaknjencih tretiranih z IBA 2 % (1,78 g), v

primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 1 % je bila v povprečju večja za več kot

7 %. Prav tako sta bili povprečni masi posušenih potaknjencev in posušenih korenin

enakomerni glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja.

V četrtem terminu potikanja so se statistično značilno bolje ukoreninili potaknjenci, ki so

bili tretirani z IBA 1 %, v primerjavi s potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim

regulatorjem. Potaknjenci, ki smo tretirali z IBA 1 %, so za 25 % bolje koreninili kot

netretirani. Število korenin daljših od 2 mm, je bilo statistično značilno večje pri

potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % (26,33 korenin) in z IBA 1 % (21,89), v

primerjavi z netretiranimi potaknjenci. Povprečna masa neposušenih potaknjencev je bila

enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna

masa neposušenih potaknjencev je bila pri potaknjencih tretiranih z IBA 1 % (4,97 g) in je

bila za 33 % večja kot pri netretiranih potaknjencih. Povprečna masa neposušenih korenin

je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 1 % (1,23 g) in z

IBA 2 % (1,06 g), v primerjavi z netretiranimi potaknjenci. Povprečna masa posušenih


Povprečna masa posušenih potaknjencev je bila največja pri netretiranih potaknjencih

(1,37 g). V primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 2 %, je bila v povprečju za

16 % večja. Povprečna masa posušenih korenin je bila statistično značilno večja pri

potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 1 % (0,09 g) in z IBA 2 % (0,08 g), v primerjavi z

netretiranimi potaknjenci.


4.1.3 Ukoreninjenje in morfološke lastnosti potaknjencev ukoreninjenih v okolju z

neposrednim prekrivanjem v letu 2007

Podatke o številu ukoreninjenih potaknjencev in njihove morfološke lastnosti, glede na

vpliv različnih koncentracij rastnega regulatorja in različnih terminov potikanja v okolju z

neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo smo analizirali z analizo variance

(preglednica 7).



prekrivanja v letu 2007

Ukoreninjenost

(N=48)

Termin1 H2

(%)

Št. %

Št.

korenin4

(N=3-9)

PMNP5

(N=3-9)

PMNK6

(N=3-9)

PMPP7

(N=3-9)

PMPK8

(N=3-9)

1

0,0

1,0

2,0

29b3 60,42

40a 83,33

43a 89,58

3,38b

3,88b

10,67a

2,02b

2,36ab

3,05a

0,31b

0,39ab

0,60a

0,59a

0,61a

0,69a

0,05a

0,04a

0,07a

2

0,0

1,0

2,0

26b 54,17

46a 95,83

44a 91,67

4,25b

7,33ab

10,89a

2,64a

3,55a

2,65a

0,35a

0,70a

0,49a

0,89ab

1,00a

0,67b

0,04a

0,07a

0,05a

3

0,0

1,0

2,0

16a 33,33

24a 50,00

17a 35,42

4,13b

10,44b

24,11a

3,95b

4,80b

6,00a

0,39b

0,94a

0,93a

1,25a

1,22a

1,40a

0,05a

0,08a

0,06a

4

0,0

1,0

2,0

22b 45,83

33a 68,75

40a 83,33

1,50b

13,33a

12,33a

2,36b

3,94a

4,24a

0,19b

0,78a

0,73a

0,84a

1,01a

1,12a

0,01b

0,05a

0,05a 1 termin potikanja potaknjencev: 1 – 20.06.2007, 2 – 02.07.2007, 3 – 20.07.2007, 4 – 06.08.2007; 2 H – koncentracija rastnega regulatorja; 3 a, b, c – vrednosti označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo; 4 število korenin daljših od 2 mm; 5 PMNP – povprečna masa neposušenega potaknjenca; 6 PMNK – povprečna masa neposušenih korenin; 7 PMPP – povprečna masa posušenega potaknjenca; 8 PMPK – povprečna masa posušenih korenin


V prvem terminu potikanja so se statistično značilno bolje ukoreninili potaknjenci, ki so

bili tretirani z IBA 2 % (89,58 %) in z IBA 1 % (83,33 %), v primerjavi z netretiranimi

potaknjenci (60,42 %). Število korenin daljših od 2 mm, je bilo statistično značilno večje

pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 2 % (10,67 korenin). Povprečna masa

neposušenih potaknjencev je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih

tretirali z IBA 2 % (3,05 g) in je bila za skoraj 34 % večja kot pri netretiranih potaknjencih.

Povprečna masa neposušenih korenin je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki

smo jih tretirali z IBA 2 % (0,60 g). V primerjavi s potaknjenci, ki jih nismo tretirali z

rastnim regulatorjem, je bila za več kot 48 % večja. Povprečna masa posušenih


Največja povprečna masa posušenih potaknjencev je bila pri potaknjencih tretiranih z IBA

2 % (0,69 g), kar je za več kot 14 % več kot pri netretiranih potaknjencih. Povprečna masa

posušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane koncentracije rastnega

regulatorja. Povprečna masa posušenih korenin je bila največja pri potaknjencih, ki smo jih

tretirali z IBA 2 % (0,07 g). V primerjavi z netretiranimi potaknjenci je bila v povprečju

večja za več kot 28,50 %.

V drugem terminu potikanja so se statistično značilno bolje ukoreninili potaknjenci, ki so

bili tretirani z IBA 1 % (95,83 %) in z IBA 2 % (91,67 %), v primerjavi z netretiranimi

potaknjenci (54,17 %). Število korenin daljših od 2 mm, je bilo statistično značilno večje

pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 2 % (10,89 korenin), v primerjavi s potaknjenci,

ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem. Potaknjenci, ki smo tretirali z IBA 2 %, so

imeli za skoraj 61 % več korenin kot netretirani. Povprečna masa neposušenih


Največja povprečna masa neposušenih potaknjencev je bila 3,55 g pri potaknjencih, ki smo

jih tretirali z IBA 1 % in je bila za več kot 25,50 % večja kot pri netretiranih potaknjencih.

Povprečna masa neposušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane

koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa neposušenih korenin je bila

pri potaknjencih, tretiranih z IBA 1 % (0,70 g). V primerjavi s potaknjenci, ki jih nismo

tretirali z rastnim regulatorjem, je bila za 50 % večja. Povprečna masa posušenih

potaknjencev je bila statistično značilno največja pri potaknjencih tretiranih z IBA 1 %


(1,00 g). V primerjavi s potaknjenci, ki smo jih tretirali z IBA 2 %, je bila za 33 % večja.


rastnega regulatorja. Povprečna masa posušenih korenin je bila večja pri potaknjencih,

tretiranih z IBA 1 % (0,07 g), v primerjavi z netretiranimi potaknjenci, kjer je bila v

povprečju za skoraj 43 % večja.

V tretjem terminu potikanja so se potaknjenci ukoreninili enakomerno glede na

obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Največja ukoreninjenost je bila 50,00 %

pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 1 %, v primerjavi s potaknjenci, ki jih nismo

tretirali z rastnim regulatorjem. Potaknjenci, ki smo tretirali z IBA 1 %, so za 16,67 %

bolje koreninili kot netretirani. Število korenin daljših od 2 mm, je bilo statistično značilno

največje pri potaknjencih, tretiranih z IBA 2 % (24,11 korenin). Povprečna masa

neposušenih potaknjencev je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih

tretirali z IBA 2 % (6,00 g) in je bila za 34 % večja kot pri netretiranih potaknjencih.

Povprečna masa neposušenih korenin je bila statistično značilno največja pri potaknjencih

tretiranih z IBA 1 % ( 0,94 g) in potaknjencih tretiranih z IBA 2 % (0,93 g), v primerjavi z

netretiranimi potaknjenci. Povprečna masa posušenih potaknjencev je bila enakomerna

glede na obravnavane koncentracije rastnega regulatorja. Povprečna masa posušenih

potaknjencev je bila največja pri potaknjencih tretiranih z IBA 2 % (1,40 g). V primerjavi s

potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem, je bila v povprečju za skoraj 11 %

večja. Povprečna masa posušenih korenin je bila enakomerna glede na obravnavane

koncentracije rastnega regulatorja. Največja povprečna masa posušenih korenin je bila pri

potaknjencih tretiranih z IBA 1 % (0,08 g) in je bila za 37,50 % večja kot pri netretiranih

potaknjencih.

V četrtem terminu potikanja so se statistično značilno bolje ukoreninili potaknjenci, ki so

bili tretirani z IBA 2 % (83,33 %) in z IBA 1 % (68,75 %), v primerjavi s potaknjenci, ki

jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem (45,83 %). Število korenin daljših od 2 mm, je

bilo statistično značilno večje pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 1 % (13,33

korenin) in z IBA 2 % (12,33 korenin). Povprečna masa neposušenih potaknjencev je bila

statistično značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 1 % (3,94 g) in z IBA


2 % (4,24 g), v primerjavi z netretiranimi potaknjenci. Povprečna masa neposušenih

korenin je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki so bili tretirani z IBA 1 %

(0,78 g) in z IBA 2 % (0,73 g), v primerjavi s potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim

regulatorjem. Povprečna masa posušenih potaknjencev je bila enakomerna glede na


je bila največja pri potaknjencih tretiranih z IBA 2 % (1,12 g). V primerjavi z

netretiranimi potaknjenci je bila v povprečju za 25 % večja. Povprečna masa posušenih

korenin je bila statistično značilno večja pri potaknjencih, ki smo jih tretirali z IBA 1 % in

z IBA 2 % (0,05 g) in je bila za 80 % večja kot pri netretiranih potaknjencih.

4.1.4 Vpliv okolja na ukoreninjenost potaknjencev

Podatke o številu ukoreninjenih potaknjencev, ki smo jih koreninili z neposrednim

prekrivanjem in megljenjem, smo analizirali z analizo variance (preglednica 8).

V prvem terminu potikanja so potaknjenci pri vseh obravnavanih koncentracijah rastnega

regulatorja koreninili enakomerno, razen potaknjenci, ki so bili tretirani z IBA 1 %.

Potaknjenci tretirani z IBA 1 % so se statistično značilno bolje ukoreninili v okolju

megljenja (95,83 %), v primerjavi s potaknjenci, ki smo jih koreninili v okolju

neposrednega prekrivanja in je bila za 12,50 % večja.

V drugem terminu potikanja so se potaknjenci tretirani z IBA 1 % statistično značilno bolje

ukoreninili v okolju neposrednega prekrivanja (95,83 %) in je bila za 29,16 % večja od

potaknjencev, ki smo jih koreninili v okolju megljenja. Tudi pri potaknjencih tretiranih z

IBA 2 % je prišlo do statistično značilne razlike glede na okolje koreninjenja. Potaknjenci,

ki so koreninili v okolju neposrednega prekrivanja (91,67 %), so za 14,59 % bolje

koreninili od potaknjencev, ki so koreninili v okolju megljenja. Pri netretiranih

potaknjencih so se potaknjenci ukoreninili enakomerno v obeh okoljih.


Preglednica 8: Vpliv okolja koreninjenja in rastnih regulatorjev na ukoreninjenje

potaknjencev

Termin1 H2 (%) Okolje

ukoreninjenja3

N Št. ukorenin.

potaknjencev

Ukoreninjeni

potaknjenci (%)

0,0 1 48 36a4 75,00

2 48 29a 60,42

1 1,0 1 48 46a 95,83

2 48 40b 83,33

2,0 1 48 39a 81,25

2 48 43a 89,58

0,0 1 48 21a 43,75

2 48 26a 54,17

2 1,0 1 48 32b 66,67

2 48 46a 95,83

2,0 1 48 37b 77,08

2 48 44a 91,67

0,0 1 48 5b 10,42

2 48 16a 33,33

3 1,0 1 48 15a 31,25

2 48 24a 50,00

2,0 1 48 11a 22,92

2 48 17a 35,42

0,0 1 48 21a 43,75

2 48 22a 45,83

4 1,0 1 48 33a 68,75

2 48 33a 68,75

2,0 1 48 28b 58,33

2 48 40a 83,33 1 termin potikanja potaknjencev: 1 – 20.06.2007, 2 – 02.07.2007, 3 – 20.07.2007, 4 – 06.08.2007; 2 H –koncentracija rastnega regulatorja; 3 okolje ukoreninjenja potaknjencev: 1 – megljenje, 2 – neposredno prekrivanje; 4 a, b, c – vrednosti označene z različnimi črkami se med seboj statistično razlikujejo

V tretjem terminu potikanja so se potaknjenci, ki jih nismo tretirali z rastnim regulatorjem,

statistično značilno bolje ukoreninili v okolju neposrednega prekrivanja (33,33 %), v


primerjavi s potaknjenci, ki so koreninili v okolju megljenja in so koreninili za skoraj 23 %

bolje. Potaknjenci tretirani z IBA 1 % in z IBA 2 % so koreninili enakomerno glede na

okolje koreninjenja.

V četrtem terminu potikanja so netretirani potaknjenci in potaknjenci tretirani z IBA 1 %

koreninili enakomerno glede na okolje koreninjenja. Potaknjenci tretirani z IBA 2 % so

statistično značilno bolje koreninili v okolju neposrednega prekrivanja, kjer so dosegli

83,33 % ukoreninjenost in so koreninili za 25 % bolje v primerjavi s potaknjenci, ki smo

jih koreninili v okolju megljenja.


5 SKLEPI

Na osnovi poskusa, izvedenega v petih terminih razmnoževanja, od julija 2006 do

novembra 2006 in v štirih terminih, od junija 2007 do novembra 2007, kjer smo proučevali

termine potikanja, koncentracijo rastnega regulatorja, morfološke lastnosti in okolje, v

katerem smo koreninili potaknjence, lahko sklepamo naslednje:

1. Potaknjenci Sulanževe magnolije (Magnolia × soulangeana) so v letu 2006 slabo

koreninili. Čeprav smo pričakovali slabši odstotek ukoreninjenosti, ker je pri

magnolijah osnovna metoda razmnoževanja grobanje (Bärtels 1996), je bil končni

rezultat vseeno nesprejemljiv. Razloge lahko iščemo v kasnejših terminih

potikanja. Magnolije se uspešno razmnožujejo z zelenimi potaknjenci, to je v juniju

– juliju (Bärtels 1995). Drug razlog za slabo koreninjenje je tudi neredno delovanje

sistema za zagotavljanje visoke zračne vlage.

2. Na uspešnost koreninjenja potaknjencev Sulanževe magnolije ima okolje in termin

potikanja statistično značilen vpliv. V letu 2006 smo potaknjence koreninili v

okolju megljenja in jih občasno dodatno prekrivali s polietilensko folijo. Najvišjo

ukoreninjenost (58,33 %) smo dosegli v tretjem terminu potikanja (v začetku

avgusta). V letu 2007 so potaknjenci samo v prvem terminu potikanja bolje

koreninili v okolju megljenja (ukoreninilo se je od 75 do 95 % potaknjencev) kot v

okolju z neposrednim prekrivanjem. Potaknjenci, ki so koreninili v okolju z

neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo, so se najbolje ukoreninili v

začetku julija (2. termin), kjer smo dosegli najvišjo ukoreninjenost 95,83 %. Na

osnovi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da je najprimernejši čas za

razmnoževanje Sulanževe magnolije s potaknjenci konec junija in v začetku julija.

Okolje megljenja je primernejše za koreninjenje zelenih potaknjencev, za

koreninjenje pol-olesenelih potaknjencev pa je primernejše okolje z neposrednim

prekrivanjem.


3. Koncentracija rastnega regulatorja statistično značilno vpliva na odstotek

ukoreninjenih potaknjencev in na njihove morfološke značilnosti. Potaknjenci so

bolje koreninili, če smo jih tretirali z rastnim regulatorjem indol-3-masleno kislino

v 1 % koncentraciji.


6 VIRI IN LITERATURA

1. Angleško kraljevo hortikulturno združenje. 1997. Vrtnarska enciklopedija rastlin in

cvetlic. Ljubljana, Slovenska knjiga: 553-554

2. Angleško kraljevo hortikulturno združenje. 2004. Enciklopedija vrtnarjenja.

Ljubljana, Slovenska knjiga: 84, 88, 90, 537-539

3. Antolin J. 2010. Razmnoževanje španskega bezga (Syringa vulgaris L.) s

potaknjenci. Diplomsko delo. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske

vede: 3-24

4. Batič F., Wraber T. in Turk B. 2009. Pregled rastlinskega sistema. Ljubljana,

Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 76

5. Bärtels A. 1995. Der Baumschulbetrieb. Handbuch des Erwerbsgärtners. Stuttgart,

Ulmer: 324

6. Bärtels A. 1996. Geholzvermehrung. Stuttgart, Ulmer: 348-349

7. Brus R. 2008. Dendrologija za gozdarje. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek

za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 118–119, 121

8. Cvetlice Dornig d.o.o. – podatki o substratu za potaknjence (elektronski vir)

http://www.c-dornig.si/ (08. 05. 2011)

9. Dirr M. A. in Heuser C. W. 2006. The reference manual of woody plant

propagation. Varsity Press: 240

10. Figlar R. B. in Nooteboom H. P. Classification of Magnoliaceae (elektronski vir)

http://www.magnoliasociety.org/classifications_ndx.html (06. 06. 2011)

11. Grimshaw J. in Bayton R. 2009. New Trees: Recent Introduction to Cultivation.

Kew, Royal Botanic Gardens: 473-479


12. Hartmann Hudson T. 1997. Plant propagation: principles and practices. Upper

Saddle river, Prentice – Hall: 692-693

13. HerkuPlast – Kubern GmbH – podatki o gojitvenih ploščah (elektronski vir)

http://www.herkuplast.com (08. 05. 2011)

14. Jogan N. 2001. Navodila za vaje iz sistematske botanike. Ljubljana (elektronski vir)

http://botanika.biologija.org/sist/skripta/sistbot-navodila-za-vaje.pdf (06. 06. 2011)

15. Johnson O. 2010. Drevesa. Kranj, Narava, Olševek: 270

16. Jurca N. Z magnolijo nad bolezni modernega časa (elektronski vir)

http://vizita.si/clanek/alternativno/z-magnolijo-nad-bolezni-modernega-casa.html

(25. 07. 2011)

17. Krajnčič B. 1993. Fiziologija in biokemija rastlinskih hormonov. Maribor, Visoka

kmetijska šola: 4-5

18. Krűssmann G. 1984. Manual of Cultivated Broad – Leaved Trees (and)Shrubs.

Portland, Timber Press: 265, 274

19. Mayer J. in Schwegler H.-W. 2002. Katero drevo je to?. Kranj, Založba Narava,

Olševek: 116, 278-279

20. Fitosanitarna uprava Republike Slovenije. 2008. Seznam registriranih

fitofarmacevtskih sredstev. Ljubljana (elektronski vir:)

http://www.furs.si/Publications/ffs/fitofarmac_2008.pdf (08. 05. 2011)

21. Smole J. in Črnko J. 2000. Razmnoževanje sadnih rastlin. Ljubljana, Kmečki glas:

11-56

22. Šiftar A. 1974. Vrtno drevje in grmovnice. Ljubljana, Državna založba Slovenije:

165-166

23. Šiftar A. 2001. Izbor in uporaba drevnine za javne nasade. Ljubljana, Zavod za

tehnično izobraževanje: 128-129


24. Šušek A. 2006. Okrasne rastline. Zapiski predavanj (osebni vir)

25. The Plant List. Magnolia (elektronski vir)

http://www.theplantlist.org (05. 09. 2011)

26. Unichem d.o.o. – podatki o rastnih regulatorjih (elektronski vir)

http://www.unichem.si/?tpl=produkt&pid=2136 (08. 05. 2011)

27. Wikipedia. Magnolia (elektronski vir)

http://en.wikipedia.org/wiki/Magnolia (06. 06. 2011)

28. Yound J. A. in Young C. G. 1992. Seeds of Woody Plants in North America.

Portland, Dioscorides Press: 217-219


ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Andreju Šušek za pomoč pri zasnovi, strokovne nasvete

in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela.

Za pomoč pri izvedbi in oskrbi praktičnega dela diplome se zahvaljujem vsem takrat

zaposlenim v rastlinjaku.

Zahvaljujem se tudi prof. dr. Franciju Bavec in doc. dr. Metki Šiško za pregled naloge.

Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru in družini Šinko – Kosednar se zahvaljujem za

podarjen rastlinski material.

Iskreno se zahvaljujem možu Goranu, ki me je spodbujal v času študija in mi stoji ob strani

v preizkušnjah, ki mi jih prinaša življenje.

Hvala tudi vsem domačim, ki so mi na kakršen koli način pomagali na poti do

zastavljenega cilja.

Največja zahvala pa velja staršema, ki sta mi vedno stala ob strani in me podpirala pri

mojih odločitvah.

Vsem še enkrat iskrena hvala!

razmnoŽevanje magnolije (magnolia soulangeana) s ... · folie) zu untersuchen (2 %, 1 % und 0 %),...

Documents