razvoj kranjskega odbojkarskega kluba triglavučbenik a. brazdila ,,gimnastičke igre za škole i...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Odbojka

RAZVOJ KRANJSKEGA ODBOJKARSKEGA KLUBA

TRIGLAV

DIPLOMSKO DELO

MENTOR AVTOR:

doc. dr. Tomaţ Pavlin Barbara Obradovič

SOMENTOR

asist. dr. Marko Zadraţnik

RECENZENT

izr. prof . dr. Frane Erčulj

KONZULTANT

asist. dr. Milan Hosta

Ljubljana, 2009

2

Zahvala

Rada bi se zahvali la vsem, ki so prispevali k nastanku tega dela:

predvsem bivšim igralcem in trenerjem v odbojkarskem klubu Triglav,

svojim staršem, da so mi omogočili študij, in fantu Primoţu za moralno

podporo.

3

Ključne besede: moški klub OK Triglav, lestvice v slovenski

odbojkarski ligi, igralci, trenerji, denarna sredstva, delo z mladimi.

RAZVOJ KRANJSKEGA ODBOJKARSKEGA KLUBA TRIGLAV

Barbara Obradovič

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2009

Športno treniranje, Odbojka

Število strani 177; število slik 45; število tabel 34; število virov 15.

IZVLEČEK

Namen diplomske naloge je ugotovit i, kako se je moški odbojkarski klub

Triglav razvi jal skozi čas, kako se predstavl ja danes, kdo je zasluţen za

uspehe, kdo so klubski trenerj i in igralci.

Celotno odbojkarsko in klubsko dejavnost lahko razdelimo na pet

obdobij, med katerimi je opazna praznina, ko se odbojka v Kranju ni

igrala na tekmovalni ravni.

V prvem obdobju se je kranjska odbojka igrala v okviru delovnih

organizacij . Leta 1945 je bilo osnovano telesno društvo Storţič, k i je

goji lo vse športne panoge. Reorganizacija športne dejavnosti v

Jugoslavij i je 1951. leta uveljavila telesno-kulturno organizacijo

telovadno društvo (TVD) Part izan Kranj, ki je goji lo tudi odbojko.

Zagrizeni mladi igralci so leta 1954 ustanovil i Odbojkarski klub (OK)

Mladost in dosegli vidne uspehe. Prot i koncu leta 1957 pa so prenehali

delovati, saj je primanjkovalo strokovnega kadra, športni objekt i ţal

niso ustrezali potrebam. Za nadaljnji razvoj odbojke v Kranju je

poskrbelo Športno društvo (ŠD) Sava.

4

Drugo obdobje ima začetke na kranjski gimnaziji, kjer se je skupina

dijakov navdušila za odbojko. Tako je leta 1960 nastal odbojkarski klub

Triglav. Brez f inančnih zadreg ni šlo, pogrešali so tudi prostor za

trening. Kljub problemom so uspešno igrali v prvi in d rugi slovenski

odbojkarski l igi do leta 1969, ko je odbojkarski klub Triglav prenehal

delovati in nastopilo je krizno leto. V 1970. letu se je klub ponovno

predramil.

Osemdeseta leta so pomenila aktivno obdobje in uspešno nastopanje

klubskih ekip . Moška in ţenska ekipa sta izmenično igrali v prvi oziroma

drugi republiški l igi. Strokovna vodenja v osnovnih šolah in kasneje

mladih selekci j v klubu so se obrestovala v osvojitvi drugega mesta med

kadetinjami v republiški l igi leta 1984. Stalno pomanjkanje f inančnih

sredstev in posledično strokovnega kadra za delo v klubu j im je

onemogočalo , da bi se vsaj z eno ekipo obdrţali v prvi republiški l igi.

Prizadevanja samo peščice navdušencev tega niso zagotavljala.

V devetdesetih let ih so odbojkarski zanesenjaki prišl i do spoznanja, da

čas in razmere v kranjski odbojki zahtevajo od nj ih, d a tridesetletnico

obstoja kluba obeleţi jo s prelomnimi odločitvami, z dogovori in

predvsem z dejanji , s katerimi bodo dvignili nivo kranjske odbojke nad

ţivotarjenje. Potrebna je bila kadrovska in organizacijska okrepitev.

Ţelel i so zbrat i vsaj minimalna sredstva, potrebna za celovito delo, in

pripravit i ek ipe za opazne tekmovalne doseţke. To so smatrali za

osnovo napredka odbojke v občini.

V petem obdobju, torej od leta 2000, je klubu prvenstvena skrb vzgoja

mladih odbojkarjev. Ta se uresničuje v programu z optimist ičnim

imenom odbojkarska šola Triglav.

5

Keywords: men's Volleyball club Triglav, league rankings, players,

coach, f inancial status, working with youth .

DEVELOPMENT OF KRANJ VOLLEYBALL CLUB TRIGLAV

Barbara Obradovič

University of Ljubljana, Faculty of Sports, 2009

Sports Training, Volleyball

Number of pages 177; Number of pictures 45; Numbers of tables 34;

Number of references 15.

ABSTRACT

The purpose of the diploma was to determine the development of men's

Volleyball Club Triglav through t ime. Where does it stand today, who is

responsible for the successes, who were the coaches and players of the

team.

The entire vol leyball club act ivity can be divided in f ive periods. Among

these periods there is a notable void when this volleyball team was not

part of any competit ions.

During the f irst period volleyball was a part of a worker organization.

Everything started with the beginnings of the Physical Association

Storzic in the year 1945. This association combined al l f ield of sport. In

1951, a reorganization of sports activity in Yugoslavia established

Physical and Cultural Organization including the Physical Associat ion

(TVD) Part izan Kranj which included the volleyball team as well.

Motivated young players established Volleyball Club Mladost in 1954

but the club stopped with its activity at the end of 1957 due to lack of

professional leaders and not up to standard sport f ields. Physical

Association Sava took further development of this vol leyball club into

their hands.

6

The beginnings of the second period have routs in a secondary school

Gimnazija Kranj, where a group of young students became fans of this

sport. Volleyball Club Triglav was established in 1960. They had a lot of

problems. Not enough f inancial resources, they did not even have an

adequate place for pract ise. But in spite all the problems they

successfully competed in Slovenian Volleyball League until 1969, when

the Volleyball Club shut down. The team started to play again in 1970.

The eighties were a very act ive and successful period for all of the

teams. Men's and women's team were both a part of either First and

Second Republic League. Professional guidance in primary schools and

later on in youth selections showed a lot of promise, young girls won

second place in the Republic League in 1984. But the lack of f inancial

resources and professional leadership thwarted their ambitions to stay

in the First Republic League with at least one of the teams. The few

enthusiast ic people were just not enough to achieve this goal.

The nineties the volleyball enthusiasts came to a conclusion to

celebrate the 30th anniversary of the volleyball club with some serious

changes to put volleyball where it is supposed to be. They needed

some new back up in organization and personnel. The basis for the

progress in vol leyball in Kranj was to assemble at l ist the minimum

f inancial resources for normal functioning of the team and to prepare al l

of the teams to show some good results in competit ions.

The f if th period started in 2000. The main obligation now is to work with

youth. The program is coming true and it is called Volleyball School

Triglav.

7

KAZALO

1 UVOD ................................ ................................ .......................... 9

2 PREDMET IN PROBLEM ................................ .............................. 11

3 CILJI ................................ ................................ .......................... 13

4 METODE DELA ................................ ................................ ........... 14

5 PREGLED MOŠKE ODBOJKE V LETIH 1950 - 1960 ....................... 15


6.1 LETO 1960 - 1962 ................................ ................................ .. 19

6.2 LETO 1963 ................................ ................................ ............ 21

6.2.1 Franjo Virnik - trener ................................ ..................... 23

6.3 LETO 1964 ................................ ................................ ............ 23

6.4 LETO 1965 ................................ ................................ ............ 24

6.5 LETO 1965 - 1966 ................................ ................................ .. 25

6.6 LETO 1966 - 1968 ................................ ................................ .. 27

6.7 LETO 1969 ................................ ................................ ............ 27


7.1 LETO 1970 ................................ ................................ ............ 29

7.2 LETO 1971 - 1972 ................................ ................................ .. 30

7.3 LETO 1973 - 1974 ................................ ................................ .. 34

7.4 LETO 1976 - 1977 ................................ ................................ .. 35

7.5 LETO 1978 - 1979 ................................ ................................ .. 40

7.6 LETO 1979 - 1980 ................................ ................................ .. 42


8.1 LETO 1980 - 1981 ................................ ................................ .. 44

8.2 LETO 1981 - 1982 ................................ ................................ .. 46

8.3 LETO 1982 - 1983 ................................ ................................ .. 48

8.4 LETO 1983 - 1985 ................................ ................................ .. 51

8.5 LETO 1985 - 1986 ................................ ................................ .. 58

8.6 LETO 1986 - 1987 ................................ ................................ .. 61

8.7 LETO 1987 - 1989 ................................ ................................ .. 63

8


9.1 LETO 1990 - 1991 ................................ ................................ .. 68

9.2 LETO 1991 - 1992 ................................ ................................ .. 75

9.3 LETO 1992 - 1993 ................................ ................................ .. 77

9.4 LETO 1993 - 1994 ................................ ................................ .. 78

9.5 LETO 1994 - 1995 ................................ ................................ .. 80

9.6 LETO 1995 - 1997 ................................ ................................ .. 81

9.7 LETO 1997 - 1998 ................................ ................................ .. 85

9.8 LETO 1998 - 1999 ................................ ................................ .. 88

9.9 LETO 1999 - 2000 ................................ ................................ .. 91

10 PREGLED MOŠKE ODBOJKE V LETIH 2000 - 2008 ..................... 96

10.1 LETO 2000 - 2001 ................................ ............................... 96

10.2 LETO 2001 - 2002 ................................ ............................... 98

10.3 LETO 2002 - 2003 ................................ .............................. 100

10.4 LETO 2003 - 2004 ................................ .............................. 104

10.5 LETO 2004 - 2005 ................................ .............................. 107

10.6 LETO 2005 - 2006 ................................ .............................. 111

10.7 LETO 2006 - 2007 ................................ .............................. 119

10.8 LETO 2007 - 2008 ................................ .............................. 136

11 REZULTATI KLUBA SKOZI ZGODOVINO S POMOČJO KOLIČNIKA ZADOVOLJIVOSTI ................................ ................................ ....... 143

12 ZAKLJUČEK ................................ ................................ ........... 171

13 LITERATURA IN VIRI ................................ .............................. 174

14 KAZALO SLIK ................................ ................................ ......... 176

9

1 UVOD

Za domovino odbojke imenujemo Zdruţene drţave Amerike, kjer je

odbojka sprva veljala za obliko zabave in sprostitve. Prva pravi la tega

športa so se močno razlikovala od današnjih. Iz Amerike se je odbojka

začela šir it i po vsem svetu. Najprej je zaţivela v Aziji, kjer je kmalu

postala izredno pri l jubljena tekmovalna športna zvrst. V Evropo so jo

prinesli ameriški vojaki (Sivec, 1990).

Ustanovitev Mednarodne odbojkarske federacije (FYVB) 1947. leta v

Parizu je omogočila h i trejši razvoj odbojke v svetu. Zato ustanovitev

FYVB pomeni novejšo etapo v razvoju odbojke, ki se tako dokončno

uveljavi kot mednarodno priznan i šport. V program olimpijskih iger je

bila odbojka vkl jučena leta 1964 v Tokiu (Sivec, 1990).

V Jugoslavi j i se je odbojka prvič igrala leta 1918 v Gevgeli j i. Javnost pa

se je z odbojko spoznala leta 1923, ko je bi l v Beogradu objavl jen

učbenik A. Brazdila ,,Gimnastičke igre za ško le i vojsku". Podane so

bile osnove in pravi la odbojke (Sivec, 1990).

Kasneje se je odbojka razvi ja la v sokolskih društvih. Na zveznem

sokolskem tečaju v Ljubljani 1926. leta je bi la uvrščena v učni program.

Prva uradna tekma v Jugoslavij i je bi la odigrana leta 1928 v Subotici,

vsesokolsko prvenstvo v odbojki pa je bilo organizirano leta 1935

(Sivec, 1990).

Med NOB je bi la odbojka zelo pri l jubljena. Po osvoboditvi so bi l i

ustvarjeni pogoji za razvoj vseh športov, tudi odbojke. Leta 1949 je bila

ustanovljena Odbojkarska zveza Jugoslavi je, kasneje tudi Odbojkarske

zveze republik in pokraj in ter podzveze. Z namenom, da bi izboljšali

kvaliteto odbojke, so se organizirali tečaji in seminarji.

10

Poleg tekmovanj, ki so j ih organizirale odbojkarske zveze, so bila

organizirana tudi tekmovanja društev za telesno vzgojo Part izan

Jugoslavije. Odbojka je prišla v programe srednjih šol, v študentske,

delavske in vaške igre , na prvenstva JLA in na športna tekmovanja

invalidov… Pravi la so prilagojena interesom in motivom populaci je

(Sivec, 1990).

V letu 1958 je bil mladinski odbojkarski festival v Prišt ini, kjer so

kranjski odbojkarj i na zelo močnem turnir ju zasedli odlično drugo

mesto.

Vsak šport ima svoj koordinatni sistem, po katerem deluje. Tudi

odbojkarski ima svojo vert ikalo in horizontalo, ki je določena s

konkurenco preko 218 drţavnih federacij v mednarodni zvezi.

Pomembna je zlasti vert ikala, kjer so simboli: svoboda, suverenost,

entuziazem… Tudi slovenski odbojkarj i so v Jugoslavi j i , Evropi in svetu

prispevali svoj deleţ. Med vert ikalo in horizontalo je dialektična zveza:

čim bolj so odmevni rezultati odbojkarjev v svetu, več j i je vpliv na

mnoţičnost doma (Sivec, 1990).

Odbojkarski šport je v Slovenji čedalje bolj popularen. Deluje po

specif ičnih , strokovnih in et ičnih koordinatah. Slovenski odbojkarj i nas

uspešno predstavljajo v Evropi. Imamo kar nekaj kvalitetnih in usp ešnih

trenerjev, ki znajo in vedo, kako je potrebno delat i, da se bo odbojka

povzpela na višjo raven .

11

2 PREDMET IN PROBLEM

Začetki odbojke v Kranju segajo v čas pred drugo svetovno vojno, ko se

je v akademskem klubu Kranj izoblikovala skupina, ki je ţe leta 1939

pričela redno igrati odbojko.

Gospod Anton Grošelj , član odbora in zadolţen za gospodarske zadeve ,

je povedal, da je sekcija zdruţevala števi lne študente in l jubitel je športa

iz Kranja in okolice. Mnogi so bi l i športno vzgojeni v telovadne društvu

Sokol Kranj. Sekcija je delovala samoplačniško. Ob kranjskem

kopališču so si zgrad i l i lastno odbojkarsko igrišče. Vadil i so tud i na

igriščih v Struţevem in na Farovški loki. Vadba je bila redna in

večinoma števi lno obiskana. Pred sezono in po njej so odbojkarji

telovadili pri Sokolu, čeprav dvorana v sokolskem domu takrat ni bila

primerno opremljena za igran je odbojke. Odbojkarska sekcija je

odigrala več dvobojev v Kranju in na gostovanjih v okoliških kraj ih,

posebno v Škofji Loki in drugod (M. Turel, osebna komunikacija,

17.2.2009).

Nekaj vidnejših odbojkarjev iz predvojnega začetka : Anton Virnik, Anton

Grošelj, Vid Pogačnik, Mirko Ţgur, Andrej Česen, Milan Ek ar, Miloš

Orešnik, Slavko Luin, Tine Prinčič in Peter Gunčar (M. Turel, osebna

komunikacija, 17.2.2009).

V času pred nastankom OK Triglav se je odbojka igrala po vaseh

(Predoslje, Šenčur, Voklo, Adergas). Delovalo je tudi telovadno društvo

Partizan Kranj, kasneje se je osnoval tudi OK Mladost. Turnir j i so se

igrali predvsem ob občinskih praznikih. V tistem času je bil najbolj

uspešen Šenčur, ki je imel ţe svojega trenerja, profesorja telesne

vzgoje Joţeta Cudermana. Navdušenje za odbojko je v Kranju zanetil

profesor telesne vzgoje na tedanji gimnazij i - Ţagar.

12

Njemu je v prizadevanju, da bi dosegli nekaj uspehov , sledil le en

razred in to t isti, v katerem je bi l njegov sin. Tako je prišlo do

uresničitve organizatorjevih sanj (T. Sajovic, osebna komunikacija,

7.1.2009).

OK Triglav je nastal leta 1960 v občinskih kletnih prostorih. Od tega

leta klub še vedno z istim imenom doţivlja razl ične uspehe (T. Sajovic,

osebna komunikacija, 7.1.2009).

Tekmovalnih uspehov v zadnjih desetletj ih je bi lo kar nekaj. Zasluţeno

je omeniti predvsem sezoni 1998 - 1999 in 2001 - 2002, ko je klub

osvojil prvo oziroma drugo mesto v drugi slovenski odbojkarski l igi. Obe

sezoni med najboljšimi sta se sicer končali neuspešno, z izpadom v

niţj i kakovostni razred. Vendar to je bila dobra izkušnja za igralce kot

tudi vodstvo kluba.

Delo z mlajšimi igralci je bilo prvič organizirano in kakovostno

zasnovano v sezoni 2000 - 2001, s programom odbojkarska šola Triglav

pa so začeli v sezoni 2002 - 2003. Prvi rezultati tega programa so bil i

vidni v sezoni 2005 - 2006, saj je v mladinski konkurenci zelo uspešno

nastopala selekcija, ki je prva prešla vse stopnje razvoja, od dečkov pa

do mladinske kategori je.

V odbojkarskem klubu ţeli jo mladim v mestni občini Kranj ter mladim

zunaj mestne meje omogočit i kvalitetno preţivl janje prostega časa,

zdrav telesni razvoj in rast pozitivnih osebnostnih lastnosti. Tako bi

prispevali k celovitemu napredku druţbenega okolja (Z odbojkarj i

Triglava v Evropo, 2007 - 2009).

13

3 CILJI

V diplomski nalogi ţel imo glede na relat ivno skromno raziskano

zgodovino kluba opisati razvoj moškega odbojkarskega kluba Triglav,

torej njegovo ustanovitev, upravo in igralsko zasedbo ter uspehe skozi

čas.

S pomočjo koeficienta zadovolj ivosti ţelimo izmerit i stopnjo

zadovoljivosti moške odbojkarske dejavnosti v občini Kranj, ker ima

vsaka športna dejavnost v posameznem kraju svojo tradici jo. S

pričevanji posameznih č lanov kluba, ki so zasluţni za uspehe , tudi

padce in razvoj odbojkarskega kluba Triglav, ţelim popestrit i in

oblikovati svoje diplomsko delo.

14

4 METODE DELA

Diplomsko delo je monografskega tipa.

Pri snovanju dela sem uporabila naslednje metode:

zgodovinsko metodo

upoštevanje časopisnih člankov - Gorenjski Glas, Delo

beleţenje dejstev iz arhiva OK Triglav od leta 1981 - 1990 in

od 2000 naprej

metodo neformalnega razgovora

vključevanje osebnih arhivov bivših trenerjev in igralcev OK

Triglav

analizo lestvic s pomočjo količnika zadovolj ivosti

osebne stike z nekaterimi predstavniki iz posameznih

obdobij razvoja odbojke.

Ti so:

- Tone Sajovic - igralec, sodnik, trener OK Triglav

- Milan Turel - igralec OK Mladosti, trener moške in

ţenske ekipe, predsednik OK Triglav

- Marko Sajovic - igralec OK Triglav

- Dare Gale - trener moške in ţenske ekipe OK Triglav

- Miro Zelnik - igralec, predsednik OK Triglav

15

5 PREGLED MOŠKE ODBOJKE V LETIH 1950 - 1960

Spoznanje, da sta tako ekonomski kot druţbeni razvoj odvisna

predvsem od zdravja in f izičnih sposobnosti l judi, je ţe takoj po

osvoboditvi spodbujalo takratne organe ljudske oblast i, da so močno

podprl i novo telesnokulturno gibanje. Rezultat skupnih prizadevanj je

bila za t isti čas izredna mnoţičnost, ki je postopoma prerasla v kvaliteto

športa (Sivec, 1990).

Tudi v Kranju so splošne druţbene teţnje in vsestranska dejavnost

telesno-vzgojnih organizacij in posameznikov dale pomembne rezultate.

V telesno-vzgojnih organizacijah kranjske občine je zrasla mnoţica

aktivnih športnikov, tekmovalcev, vaditel jev, trenerjev, sodnikov in

organizatorjev telesne kulture. Ekipe in posamezniki so ponesli ime

Kranja v tekmovalne arene celotne Jugoslavije in v mnoge kraje zunaj

meja naše domovine (Sivec, 1990).

Na razvoj odbojke so v desetlet ju med 1950 in 1960 zelo zaviralno

vplivale sledeče razmere:

- f inančne teţave ( igralci so si poti na tekme f inancirali sami)

- termini za treninge in tekme ( tekme so bile ponavadi v nedeljah

ob 10 uri)

- v času do leta 1958 so bile razmere za potovanje na tekme zelo

teţavne (potovati je bilo mogoče le z vlakom, saj so šele okrog

1956. leta začele nastajati prve redne avtobusne povezave,

promet z osebnim avtom pa je stekel šele po letu 1960)

- igranje na prostem (omejen je bil čas igranja in treniranja v

spomladanskem in jesenskem času, tekme so bile v vsakem

vremenu, M. Turel, osebna komunikacija, 17.2.2009) .

16

Takoj po končani vojni je odbojka našla svoje mesto kot rekreativna

dejavnost v kranjskih delovnih organizacijah. V številnih tovarnah so

imeli vzdrţevana zunanja odbojkarska igrišča iz leša . Na štadionu ŠD

Sava v Straţišču je bilo igrišče urejeno v skladu z minimalnimi

zahtevami za igranje l igaških tekem, v okviru tekmovanj odbojkarske

zveze Slovenije (OZS) . Na tem igrišču so bile od 1954 do preureditve

štadiona v letu 1959 odigrane števi lne tekme OK Mladost (M. Turel,


V letu osvoboditve, torej jeseni 1945. leta, je bilo v Kranju osnovano

telesno-vzgojno društvo Storţič, ki je zdruţevalo vse športne panoge.

Po dveh letih se je društvo Storţič preimenovalo v ŠD Udarnik.

Reorganizacija športne dejavnosti v Jugoslavij i pa je 1951. leta

uveljavi la telesno-kulturno organizacijo Partizan. V manjših kraj ih so ob

telovadni dejavnosti društev nastale sekcije še za druge športne

panoge. Med nj imi je bi lo veliko odbojkarskih, od katerih so nekatere

prerasle v samostojne odbojkarske klube, ki so se organiziral i v

odbojkarsko zvezo Slovenije (M. Turel, osebna komunikacija,

17.2.2009).

Tudi v Kranju je bila v okviru telovadnega druš tva Part izan Kranj

organizirana odbojka. Vse dvorane, ki j ih je uporabljal TVD, so bile

neprimerne za igre z ţogo. Leta 1953 pa je Part izan Kranj za dve leti

dobil v uporabo obnovljeno dvorano gimnazije. V odbojkarsko ekipo

Partizana so se vključi l i tehniki, ki so delali v tovarni Iskra (Murko, Vil i,

Prosenjak). Ekipa je postala celo prvak Gorenjske v sekcijah Partizana

(M. Turel, osebna komunikacija, 17.2.2009).

17

Za razvoj odbojke v tem delu Gorenjske je bi lo izrednega pomena, da je

tovarna Iskra ustanovila tudi »industri jsko šolo« in zraven nje zgradila

svoj internat, v katerem so prebivali Kranjčani, pa tudi dijaki iz ostal ih

delov Slovenije, ki so odbojko radi igrali. Nekateri so se z njo ukvarjal i ,

še preden so prišli v Kranj. Ţe aktivni igralci so iskali soigralce in tako

je leta 1954 nastal OK Mladost (M. Turel, osebna komunikacija,

17.2.2009).

Odbojkarski klub Mladost je bi l ustanovljen v okviru športnega društva v

Straţišču . Predsednik društva je bil gospod Jocef Nande, predsednik

odbojkarskega kluba pa Tone Japelj. Klubu so bi la zagotovljena

minimalna sredstva za sodelovanje moške ekipe v drugi slovenski

odbojkarski l igi. Na štadionu športnega društva je bilo z udarniškim

delom urejeno odbojkarsko igrišče, ki je bilo v skladu z minimalnimi

zahtevami za igranje ligaških tekem v okviru tekmovanj odbojkarske

zveze Slovenije (OZS). Klub je imel prostor za shranjevanje rekvizitov.

V bliţnjem objektu so imeli dve garderobi , za domačo in za gostujočo

ekipo. Urejanje igrišča (ravnanje, valjanje, sprotno označevanje mejnih

črt , postavl janje stojal, mreţe, sodniških stolov) je bila naloga igralcev

samih. Na leto so dobil i eno ali dve ţogi. V klub se je na začetku

vkl jučilo več igralcev, ki so zrasl i v Iskrini industri jski šol i (Kalan, Erlah,

Bavdek) in tudi dijaki, absolventi drugih srednji šol ter prišleki ,

zaposleni v kranjskih podjet jih (Virnik, Rauter, Turel, Dimnik, Vukovič,

Polka, Mavrič, Jaklič, Murko, Kolar). Leta 1955 se je ekipi

odbojkarskega kluba Mladost priključil M. Turel (M. Turel, osebna


Administrativna, računovodska in propagandna dela so bi la opravl jena s

strani prostovoljcev društva.

18

Uspehi Mladosti v drugi l ig i so bil i povprečni, saj je bila ekipa

odbojkarjev podobna samorastnikom, ki so bi l i prikrajšani za strokovno

pomoč. Mladost je zadrţevala povprečen drugoligaški poloţaj več let,

razen v sezoni 1957 - 1958, ko je imela moţnost preboja v prvo l igo.

Odloči lno tekmo so odigrali z ekipo Salonita Anhovo in izgubil i. Ţal je ta

neuspeh vodil do prenehanja igranja več igralcev v mladem klubu

Mladost. Leta 1958 je klub prenehal delovati.

Pozneje je oţ ivelo ŠD Sava. Podprto je bi lo s sredstvi in špor tnimi

delavci iz podjet ja Sava. Ti so odbojkarsko dejavnost nadal jevali in

nadomestil i ekipo Mladost v drugi l igi, v kateri so igrali : Kranjc, Mohor,

Markun, Horvat in Zrinski (M. Turel, osebna komunikacija, 17.2.2009).

Odbojka v Kranju se je razšir i la tudi med tabornike. V letu 1958 so bi l i

odigrani številni odbojkarski turnirj i med gorenjskimi taborniki (Glas

Gorenjske, 21.4.1958, Šport).

Naslednjega leta so se na igr išču v Kranju srečali mladinci in mladinke

iz jugoslovanskih mest v okviru prireditve petega mladinskega festivala.

Sodelovale so sledeče ekipe: Jesenice, Reka, Slavonski Brod, Prišt ina,

Kranj, Subotica, Bosanski Šamac, Bitola, Tit iograd, Split (Gorenjski

Glas, 25.5.1959, Šport).

Še prej, torej 1958. leta, je bi l mladinski odbojkarski festival v Prišt ini,

kjer so kranjski odbojkarji na zelo močnem turnirju zasedli odl ično

drugo mesto.

19


6.1 LETO 1960 - 1962

OK Triglav je nastal leta 1960 . Na občnem zboru so sodelovali di jaki

kranjske gimnazije: Ţagar, Keše, Janškovec, Ţepič, Soklič, Perne,

Sajovic, Jenko, Weisseisen.

Ostal i prisotni na zboru so bil i:

- Milan Turel - predviden kot trener in tehnični vodja kluba

- Dr. Jaka Vadnal - bodoči predsednik

- Cenka Gubar - tajnica centralnega društva Triglav

Treninge so imeli v telovadnici gimnazije . Ekipo so sestavl jal i mladi

igralci, ki j ih je vodil Milan Turel. Tone Sajovic je urejal klubska

administrativna dela (T. Sajovic, osebna komunikacija, 7.1.2009).

Leta 1961 so se pri javil i in sodelovali v kvalif ikaci jah za drugo

republiško l igo zahod. Na tekmovanju niso bi l i uspešni in so izpadli.

Tone Sajovic je povedal, da ne ve , kdo je bi l avtor zamisl i, da so OK

Triglav razpusti l i. Preimenovali so se v nov - klub gimnazije Kranj. Z

ist imi igralci so se ponovno pri javil i na kvalif ikaci je druge republiške

l ige zahod in bil i uspešni (T. Sajovic, osebna komunikacija, 7.1.2009).

Po letu 1962 so za kranjski šport nastopil i hudi časi . Primanjkovalo je

denarnih sredstev, športni objekt i so bil i v slabem stanju. Športniki so

pot na tekme f inanciral i iz lastnega ţepa, igral i pa so v drugi republiški

odbojkarski l igi zahod.

20

Ekipi so se pridruţil i št ir je novi igralci iz Šenčurja: Okorn, Markun,

Sušnik, Mohor. Trenerske posle je prevzel profesor Joţe Cuderman (T.

Sajovic, osebna komunikacija, 7.1.2009).

Igralci gimnazije Kranj: Sajovic T., Soklič, Jenko, Ţepič, Keše, Ţagar,

Janškovec , Markun, Sušnik, Mohor in Okorn.

Po spomladanskem delu se je gimnazijska ekipa preimenovala v OK

Triglav.

Na splošno je bi la odbojka na Gorenjskem v letu 1962 v poletu .

Občinska zveza za telesno -kulturo in strokovni odbor osnovnih šol na

Jesenicah sta 7.11.1962 organizirala okrajno odbojkarsko prvenstvo

moških za pokal Jugoslavije. Tekme so se udeleţi l i tudi odbojkarji

kranjskega Triglava. Ekipe, ki so sodelovale na tem turnirju, so bile:

gimnazija Kranj - odbojkarski klub Triglav, OK Jesenice, TVD Ţirovnica,

g imnazija Jesenice, ŠD Šenčur in TTŠ Kranj.

Rezultati tekem:

- TTŠ Kranj : OK Jesenice 0:2

- Šenčur : g imnazija Kranj 0:2

- Ţirovnica : TTS Kranj 2:0

- OK Jesenice : Ţirovnica 2:0

- gimnazija Kranj : g imnazija Jesenice 2:0

V f inalu je gimnazija Kranj premagala OK Jesenice s 3:2. Kranjski

gimnazijci, ki so tekmovali v okviru OK Triglav, so zasluţeno zmagali in

se tako uvrsti l i v republiški f inale, kjer so zasedli drugo mesto

(Gorenjski Glas, 7.11.1962, Šport).

21

6.2 LETO 1963

V Kranju je bila razvita pestra športna dejavnost z visoko kvaliteto v

razl ičnih šport ih: nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, košark i ,

rokometu, plavanju, smučanju in atlet iki.

Po več kot tr i letni gradnj i osnovnega športnega objekta v Kranju so

1963. leta izroči l i svojemu namenu nov športni stadion z dvema

nogometnima igriščema in tribuno za 1500 gledalcev, skupaj 12 igrišč:

za nogomet, tenis, rokomet, košarko in odbojko ter at letsko stezo. Nov

objekt je bil izrednega pomena za nadaljnj i razvoj telesne kul ture v

kranjski občini (Sivec, 1990).

V tem letu je ekipa igrala pod imenom OK Triglav. V sezoni so jo

zapusti l i t r i je igralci Šenčurja: Mohor, Markun, Sušnik. Pridruţil se je

France Krţišnik iz Krope .

Ekipa je igrala v drugi slovenski odbojkarski l igi zahod. Pred zadnjo

tekmo v drugi slovenski l igi je imela ekipa Ţirovnice tr i točke prednosti

pred kranjsko ekipo. S prebojem na prvo mesto lestvice bi ekipa

Triglava v naslednji sezoni zaigrala v prvi republiški l igi. Zgodilo se je

drugače. Ekipa Ţirovnice je osvojila prvo mesto v drugi republiški l igi in

napredovala v prvo republiško l igo.

Kranjski Triglav, ki je bil za Ţirovnico na drugem mestu , je imel

moţnost, da se uvrsti v močnejše tekmovanje. V primeru, da bi se mimo

Branika tudi Fuţinar kvalif icira l v zvezno l igo, bi bi lo tretje izpraznjeno

mesto v prvi republiški l igi izpolnjeno z zmagovalcem dvoboja med

drugouvrščenima ekipama vzhodne in zahodne druge republiške l ige.

Leto 1963 je bilo za kranjske odbojkarje zelo uspešno, saj j im je uspel

preboj v prvo slovensko republiško l igo. Fuţinar se je kvalif iciral v

zvezno ligo. V prvi republiški l igi je ostalo eno mesto prosto.

22

Odbojkarj i kranjskega Triglava so v telovadnici gimnazije organiziral i

turnir za vstop v prvo republiško odbojkarsko l igo. Na njem sta

sodelovali moštvi Meţice in Črnuč, ki sta v sezoni 1963 - 1964 zavzeli

zadnji mesti v prvi l igi, ter kranjski Triglav, ki je zasedel dr ugo mesto v

zahodnem delu druge republiške lige. Drugouvrščeno moštvo

vzhodnega dela druge l ige, Črnomelj , je sodelovanje odpovedalo.

Domači igralci so zmagal i v obeh igrah in poskrbeli, da so se pridruţi l i

še dvema gorenjskima kluboma v prvi l igi, Ţirovnici in Jesenicam.

Ekipe in tekme za preboj v prvo republiško l igo:

Ekipa Triglava: Ţepič, Soklič, Sajovic T., Keše, Janškovec, Sušnik,

Okorn, Bizjak, Perne, Jenko, trener Virnik.

Ekipa Črnuč: Knez, Kumer, Kovač, Švagelj, Dolenc, Črnivec, Čehak,

trener Košir.

Ekipa Meţice : Lednik, Kranjc, Blatnik, Ipavec, Igler, K egulnik, Vehar,

trener Skudnik.

V prvi tekmi je Triglav premagal Črnuče z rezultatom 3:0

(15:12,15:13,15:3).

Tekma med Meţico in Triglavom se je končala z zmago Triglava,

rezultat 2:3. V tekmi za drugo mesto so Črnuče nepričakovano

premagale Meţico , s 3:1 (15:12,15:11,14:16,15:12).

Končni vrstni red:

1. Triglav 4 točke

2. Črnuče 2 točki

3. Meţica 0 točk

(Gorenjski Glas , 9.12.1963, Šport)

23

6.2.1 Franjo Virnik - trener

Kot igralec je pričel v klubu Mladost Straţišče. Zaradi svoje v išine je bi l

odličen napadalec. Športno pot je nadaljeval v odbojkarskem klubu

Il iri ja, kasneje v OK Ljubljana, kje sta bila soigralca Viki K revsel in

Matjaţ Jedretič (oba reprezentanta Jugoslavi je). Po razpadu OK

Ljubljane si je Franjo poiskal nov klub . Postal je igralec Fuţinarja na

Ravnah na Koroškem in soigralec Adolfa Urnauta ( reprezentanta

Jugoslavije). Bi l je študent , zato mu je bilo trenerstvo edini vir dohodka.

V odbojkarski klub OK Triglava je prišel leta 1963 . Kot trener in igralec

se je po portoroških sklepih odpovedal obema vlogama in zapusti l OK

Triglav. Svoje bogate izkušnje je skušal prenesti na mlajše igralce in bil

med njimi zelo pri l jubljen (T. Sajovic, osebna komunikacija, 7.1.2009).

6.3 LETO 1964

V letu 1964 so zaradi prezaposlenosti Turela igralci ostali brez

tehničnega vodje . Sklical i so sestanek, na katerem so izglasovali , da bo

ekipo vodil in zanjo igral Franc Krţišnik. Za tr iglavsko ekipo je odigral

vse tekme zimskega dela lige, pred začetkom spomladanskega kola pa

je soigralce netovariško zapustil. Kljub temu so se Kranjčani borbeno

spusti l i v boj z ţeljo , ostati v prvi l igi (Gorenjski Glas , 3.6.1964, Šport).

Klub so pestile f inančne teţave. Kranjsko igrišče v Savskem logu je bilo

med najslabšimi v l igi. Samo igrišče ni bilo ograjeno, zato je bilo

večkrat tarča vandalizma, zaradi katerega sta bi la poškodovana

razsvetl java in sodniški stol. Igrišče ni imelo dodatnih prostorov za

shranjevanje inventarja, kaj šele slači lnice in umivalnice. Po pričevanju

so se igralci po treningih umivali kar v Savi. Prav zaradi slabega stanja

igrišča so igralci nestrpno pričakovali gradnjo novega, ki naj bi ga

zgradili na novem stadionu v Kranju (Gorenjski Glas , 3.6.1964, Šport).

24

6.4 LETO 1965

Ekipa Triglava je leto 1964 končala na osmem mestu lestvice prve

republiške odbojkarske lige. V tem letu so se klubu pridruţ il i št ir je

igralci iz Predoselj : Biz jak, Kozelj, Lebar in Markovič (Gorenjski Glas,

3.4.1965, Šport).

Pred pričetkom tekmovanja v prvi republiški l igi so se odbojkarji znašli v

velikih teţavah. Domače igrišče v Savskem logu j im zaradi gradnje

toplarne ni mog lo več sluţit i. Sklical i so občni zbor, čigar tema je bi la

začasno igrišče. V primeru, da ne bi imeli svojega igrišča, bi morali vse

tekme odigrat i v gosteh.

V pripravl jalnem obdobju je Franjo Virnik organiziral številne prijateljske

tekme z ekipo Šenčurja, ki se je pričel razvijat i. Srečali so se tudi z

l igašem iz Ljubl jane in ga premagali (3:1, 3:2).

Ekipa Triglava: Sajovic T., Soklič, Bizjak, Kozelj , Jenko, Keša, Ţepič in

Markovič.

Po zadnjem krogu jesenskega dela je bila ekipa Triglava na odličnem

četrtem mestu v prvi republiški l igi.

Pred pričetkom tekmovanja v zimskem delu prve republiške lige se je

klub tako kot večina drugih gorenjskih športnih klubov znašel v zelo

teţkem f inančnem poloţaju.

Pred odločitvijo , ali naj izstopijo iz l igaškega tekmovanja, so se na

sestanku odločil i, da bodo na tekmovanja potovali na lastne strošk e,

ker bi v nasprotnem primeru morali ponovno vloţit i vel iko sredstev za

povratek v prvo republiško l igo (Gorenjski Glas , 28.8.1965, Šport).

25

Bol j ko se je bl iţal konec tekmovanj v prvi republiški l igi , slabše je

igrala kranjska ekipa. Izgubljala je tekme z ekipami, uvrščenimi na dnu

lestvice. Na koncu je po zelo slabih igrah tudi izpadla iz prve republiške

l ige. To j i ni vzelo volje do treninga in tekmovanja v drugi republiški l igi.

6.5 LETO 1965 - 1966

Igralci Triglava so pridno treniral i in v sezoni 1965 - 1966 osvojil i prvo

mesto brez izgubljene tekme v drugi republiški l igi.

Po pripovedovanju gospoda Vinka Jenka so bil i glavni vzroki, da so

igralci Triglava v predhodni sezoni izpadli iz prve republiške lige ,

sledeči: smola na tekmah, vel iko srečanj so izgubili z rezultatom 2:3.

Temu je precej botrovalo neurejeno in večkrat poplavljeno igrišče v

Savskem logu, kar j im je onemogočilo redno treniranje. Poleg t ega je bi l

problem tudi pri denarju. Igralci so hodil i na tekme na lastne stroške.

Povrhu sta iz zvezne lige izpadli dve slovenski ekipi in tako je ekipa

Triglava, ki je bi la uvrščena pri dnu lestvice, iz prve republiške l ige

avtomatično izpadla (Gorenjski Glas, 19.11.1966, Šport).

Ekipa Triglava v drugi republiški l igi ni imela nobenega večjega ci l ja .

Pred sezono so ponovno ostal i brez igrišča. Na srečo j im je na pomoč

priskočilo vodstvo šolskega centra za blagovni promet v Kranju, ki j im

je omogočilo treninge na svojem igrišču. Konkurenca v drugi republiški

l igi je bi la vel iko slabša , kot so sprva pričakovali . Realne moţnosti za

prvo mesto so še povečali , ko so v jesenskem delu po zaslugi

poţrtvovalnega predsednika kluba Zorana Rauterja dobil i novo igrišče v

športnem parku (Gorenjski Glas, 19.11.1966, Šport).

26

Prvo mesto v drugi republiški l igi so pri igrali: Drago Soklič - kapetan,

Viktor Keše, Tone Bizjak, Franci Kozelj, Janez in Jure Mohorčič , Marjan

Weisseisen, Fran Markovič, Kostja Šmuc, Tone Sajovic, Franc Ţepič in

Vinko Jenko.

Z vstopom v višjo l igo so se pojavi l i problemi, ker niso imeli trenerja, ne

tehničnega vodja. Igralci so sami organizirali treninge, skrbeli za dobro

kondicijo, vendar so ugotovil i, da v prvi l igi vsega tega sami ne bodo

zmogli. Na trenutke, ko so ţe obupali, j im je na pomoč priskoč i l

„tovariš” Rautner.

Problem so bi l i tudi igralci. Pred koncem prvenstva v drugi l igi sta j ih

zapusti la dva standardna igralca , Sajovic in Weisseisen , ki sta odšla v

JLA, spomladi pa je moral oditi še Bizjak prav tako zaradi vojaškega

roka.

Pred začetkom tekmovanja v prvi republiški l igi v sezoni 1966 - 1967 so

si postavi l i sledeče ci l je:

- obdrţati se nekje na sredini lestvice

- ekipo okrepit i z mladimi igralci

- sestavit i mladinsko ekipo, ki je obvezna za l igaše

- datum pričetka treningov je 14.11.1966 ob 19. uri v gimnazij i

(Glas Gorenjske, 19.11.1966 , Šport)

27

6.6 LETO 1966 - 1968

V let ih od 1966 - 1968 so triglavani igral i v prvi republiški l igi. Ekipo so

sestavljali mladi igralci, ki so pridno trenirali skozi vse poletje.

To sezono so končali na osmem mestu lestvice in ostali v prvi slovenski

odbojkarski l igi.

Igralci Triglava so bil i : Soklič, Keše, Bizjak, Kozelj, Mohorčič, Ţepič,

Jenko, Sajovic in Weisseisen.

V okviru priprav je bil organiziran moški turnir na Jesenicah, ki so se ga

udeleţi le ekipe Ljubljane, Triglava in Jesenic.

Rezultati turnir ja:

- Jesenice : Triglav 3:0

- Triglav : Ljubljana 0:3

- Jesenice : Ljubljana 3:0

(Gorenjski Glas, 6.4.1968, Šport)

6.7 LETO 1969

To leto je bilo nepri jazno za kranjsko odbojko. Sicer pa je bilo celotno

obdobje od 1963. pa do 1976. leta „črna luknja” tudi slovenske odbojke.

Čas od 1963 do leta 1976 je obdobje po „portoroških sklepi , ki je na

področju slovenskega športa pustilo sledove v vsakem slovenskem

kraju in tudi slovenskih odbojkarskih klubih ”.

28

Nove ideje samoupravne organiziranosti telesne kulture, nove strategije

kakovostnih športov in selekt ivni šport so spregledali entuziazem v

delovnih organizacijah in šolah in s tem naredili nepopravlj ivo škodo

ţivemu delu v prenekaterem slovenskem odbojkarskem klubu tako, da

je popolnoma zamrla dejavnost lepega, humanega in predvsem

skromnega športa (Sivec, 1990).

Leta 1969 je odbojkarski klub Triglav prenehal delovati. Igralci so odšli

vsak po svoje. Nekateri so hodili na treninge v Radovljico (Turel , Keše,

Erlah, Sajovic, Kalan), drugi so enkrat tedensko rekreativno igrali

odbojko v kranjski gimnaziji (T. Sajovic, osebna komunikacija,

7.1.2009).

29


7.1 LETO 1970

V tem letu se je dejavnost kluba ponovno prebudila. Zbrala se je

namreč skupina starejš ih odbojkarjev, bivših igralcev , in napravila načrt

za delo z mladimi. Postopoma je raslo tudi števi lo klubskih članov. Za

večji razvoj ni bilo f inančnih in kadrovsko - organizacijskih moţnosti,

zato so se odbojkarj i vključil i v organizacijo sindikalnih športnih iger,

trim in prazničnih tekmovanj (Sivec, 1990).

Kljub ponovnemu zagonu so se pojavl jale skrb i in dvomi o tem, koliko

časa bo klub deloval. Teţave so se pokazale v neresnosti in

neodgovornosti ekip, ki so sodelovale v l igi. Posamezna ko la niso bi la

odigrana redno prav zaradi subjektivnih vzrokov. Primanjkovalo pa je

tudi trenerskega in sodniškega kadra. Najbolj zagrizeni so iskali

smiselne rešitve, kako uspešno razvijat i odbojkarski kader na

Gorenjskem (Gorenjski Glas, 31.10.1970, Šport).

Športno društvo Triglav je ostalo brez predsednika. Teţave so mu

povzročali tudi nezaneslj ivi člani centralnega upravnega odbora. Vse to

ni bila voda na mlin eni izmed najmočnejših telesnovzgojnih organizacij

v kranjski občini (Gorenjski Glas, 31.10.1970 , Šport).

V letu 1970 je bila organizirana medobčinska liga med občinama

Radovljica in Jesenice, ki se ji je pridruţila tudi kranjska ekipa Triglava.

Liga se je preimenovala v gorenjsko prvenstvo, na katerem je

sodelovalo osem ekip (Gorenjski Glas, 31.10.1970, Šport).

30

Triglavani so tega leta osvoji l i naslov gorenjskega prvaka in s tem

zvenečim naslovom pridobil i pravico, da ponovno zaigrajo v drugi

slovenski odbojkarski l igi.

V ekipi Triglava so igrali: Erlah, Soklič, Sajovic T., Turel, Keše, Bizjak,

Kozelj , Markovič, Jenko, Boncelj, Jezeršek, Sušnik, Zelnik, Kalan, Ţepič

in Janškovec .

Tabela 1

Lestvica gorenjskega prvenstva leta 1970

Mesto Ekipa Rezultat

(točke)

1. Triglav Kranj 10

2. OK Jesenice - stari 8

3. OŠ Radovlj ica 8

4. ŢIC Jesenice 8

5. TVD Partizan Bled 6

6. TVD Partizan Kamna Gorica 6

7. ŠŠD Kovinar Jesenice 5

8. TVD Partizan Kropa 3

(Glas Gorenjske, 31.10.1970, Šport )

7.2 LETO 1971 - 1972

Leta 1971 je predsedniško vlogo dobil Slavko Kalan. Na majski sej i je

izvršni odbor ŠD Triglav soglasno sprejel predlog o razdelitvi donacij

športnim klubom za tekoče leto. Sklenil i so, da bodo klubi dobili 15

odstotkov več denarja kot v pretekli sezoni.

31

Izjema so bil i prioritetni športi (plavanje, atletika, smučanje), ki so jim

odobri l i 20 odstotkov povišanja sredstev. Hokejski klubi so dobil i kar 75

odstotkov več sredstev . Odbojkarskim klubom pa so namenil i celo manj

denarja kot preteklo sezono (Gorenjski Glas, 8.4.1972, Šport).

Primer: Koliko denarja so dobil i posamezni klubi za svoje športne

panoge:

- atletski klub 56.700 din

- hokejski klub 20.500 din

- judo 8.600 din

- košarkarski klub 39.500 din

- nogometni klub 41.500 din

- odbojkarski klub 2.000 din

- plavanje in vaterpolo 77.300 din

- smučarski klub 95.800 din

Športna polit ika ni bila naklonjena odbojki. Portoroški sklep i so j i zadali

največji udarec, saj so jo uvrsti l i v najniţjo kategori jo f inanciranja, zato

še danes v mnogih občinah nima moţnosti za razvoj in uveljavitev.

Popolnoma je bi lo zapostavl jeno strokovno delo in delo s pomladkom,

neustrezno je bi lo izobraţevan je strokovnih kadrov (Sivec, 1990).

Športno društvo Triglav, ki je imelo v svojih vrstah tudi odbojkarski

klub, je le še ţivotari lo. Leta 1968 pa je peščica odbojkarskih

zagrizencev spet pri jela za delo, ker jo je motivirala lepa igra in na

odlične uvrsti tve še ni pozabila.

Odbojkarski klub Triglav je delal v zatišju. Tako so leta 1970 osvojil i

naslov gorenjskega prvaka. Zaradi imenitnega doseţka pa so si

pridobil i pravico, da ponovno zaigrajo v drugi slovenski odbojkarski l igi .

32

Igralci Triglava: Erlah, Soklič, Sajovic, Turel, Keše, Bizjak, Kozelj,

Markovič, Jenko, Boncelj, Jezeršek, Sušnik, Zelnik, Kalan, Ţepič,

Janškovec (Gorenjski Glas, 23.9.1972, Šport).

Rezultati tekem:

- Triglav: Kamna Gorica 3:0

- Triglav : Bohinjska Bistrica 3:0

Tako kot ostal i klubi se je odbojkarski klub Triglav ponovno ubadal s

f inančnimi teţavami. S pomočjo sindikalnih o rganizacij kranjskih tovarn

mu je delno uspelo prebrodit i teţko f inančno krizo (Gorenjski Glas,

23.9.1972, Šport).

Članske izkaznice nekaterih igralcev:

Slika 1 : Metod Keše (Arhiv: Tone Sajovic)

33

Slika 2: Marjan Jezeršek (A rhiv: Tone Sajovic)

Slika 3: Anton Sušnik (A rhiv: Tone Sajovic)

Slika 4: Franc Okoren (Arhiv: Tone Sajovic)

34

7.3 LETO 1973 - 1974

V sezoni 1973 - 1974 se je odbojkarski zvezi Slovenije prijavi lo devet

ekip (Plamen iz Krope, Novo mesto, Mokronog, Salonit 2, Bohin j,

Ljubljana, Ţirovnica, Kamna Gorica, Triglav). Ţe na samem začetku

tekmovanja je udeleţbo odpovedala ekipa Ţirovnice, prostor je

zapolni la ekipa Ţuţemberka.

Ekipa Triglava se je v tej sezoni pritoţila nad delovanjem odbojkarske

zveze Slovenije. Triglavani bi morali 30.09.1973 odigrat i tekmo v

Ţuţemberku s tamkajšnjimi odbojkarj i, pa jim odbojkarska zveza

Slovenije ni pravočasno poslala popravljenega razpreda tekem. Tega so

dobil i šele 6.10.1973. OK Ţuţemberk j ih tudi ni obvesti l o

spremenjenem času tekme . Triglavani na tekmo sploh niso odpotovali.

Bil i so začudeni, ko so od tretje osebe izvedeli, da je bila te kma z

Ţuţemberkom registr irana z rezultatom 3:0 v korist Ţuţemberka.

Uprava kluba Triglav se je pogovori la z igralci. Skupaj so se odloči l i, da

pošljejo protest na odbojkarsko zvezo Slovenije. Kot razlog so navedli,

da spremenjenega razporeda tekem v drugi slovenski l igi , iz katerega je

bilo razvidno, da je bila tekma prestavljena, ni dobil ne Markovič, ki je

bil zadolţen za pošto , ne igralci . V pritoţbi so zahtevali , da se tekma

odigra, drugače bodo preko medijev očrnil i de lo odbojkarske zveze

Slovenije (Gorenjski Glas, 10.10.1973 , Šport).

Ekipo Triglava so sestavl jal i : Erlah, Soklič, Sajovic, Turel, Keše, Bizjak,

Kozelj , Markovič, Jenko, Boncelj, Jezeršek, Sušnik, Zelnik, Kalan,

Ţepič, Janškovec .

35

Nekateri rezultati:

- Kropa : Triglav 1:3

- Triglav : Mokronog 3:0

- Bohinj : Triglav 1:3

(Gorenjski Glas, 20.9.1974, 4.10.1974, Šport)

Odbojkarj i Triglava so dobro igral i na tekmah in osvoji l i prvo mesto v

drugi slovenski odbojkarski l igi. K l jub temu je klub v tem letu ustavil

svojo dejavnost (Gorenjski Glas, 4.10.1974, Šport) .

7.4 LETO 1976 - 1977

Občina Kranj je bila in je športno obarvana. To dokazujejo rezultati v

vrhunskem in tekmovalnem športu, dobra organiziranost akci j in

udeleţba na področju športne rekreacije, razvejanost dejavnosti ŠŠD in

izredno ţive akt ivnost i predšolskih otrok.

Celotna dejavnost se je usklajevala v okviru ZTKO, najpomembnejše

odločitve pa so sprejemali organi in skupščine TKS (Sivec, 1990).

Leto 1976 pomeni pričetek medobčinske l ige v odbojki, ki jo je vodila

komisi ja za odbojko pri ZTKO Radovlj ica. Tam so se namreč sestali

predstavniki športnih organizacij Gorenjske, ki so gojile odbojko, torej

odbojkarskih klubov iz jeseniške, kranjske in radovlj iške občine. Na

sestanku so se dogovori l i o organizaci j i tekmovalne skupnosti za

odbojko na Gorenjskem, ki bi imela sedeţ v Radovljici .

36

Določil i so pričetek lige, to je soboto, 11.12.1976, ter izţrebali pare

prvega kroga:

- Radovljica : Plamen

- Sava : Triglav

- Bohinj : Ţirovnica

- Kamna Gorica - prosta

(Gorenjski Glas, 7.12.1976, Šport, Pričetek medobčinske lige v odbojki)

Ekipa Triglava je bila po dveh krogih na drugem mestu, z eno zmago in

enim porazom. Od tega so pet nizov dobil i in tri izgubil i. Zbral i so tr i

točke in za prvouvrščeno ekipo iz Krope zaostajali za eno točko. V

nadaljevanju l ige je ekipa Triglava igrala nekoliko slabše in zdrsnila na

peto mesto lestvice.

Po končanem jesenskem delu medobčinske odbojkarske l ige za člane je

bila v vodstvu ekipa TVD Part izan iz Ţirovnice brez izgubl jene točke.

Tekmovanje je bi lo za nekaj časa prekinjeno, saj se je pričelo

nastopanje mladincev in mladink v prvi slovenski odbojkarski l igi

zahodne skupine (Gorenjski Glas, 18.2.1976, Šport).

Meseca marca se je nadaljevala medobčinska liga spomladanskega

dela. Vseskozi je bila v prednosti ekipa TVD Partizan iz Ţirovnice,

tesno za njo ekipa Plamena. Meseca junija so odbojkarji končali

medobčinsko l igo. Prvak je postala ek ipa TVD Part izan iz Ţirovnice,

triglavani so osvojil i četrto mesto.

37

Tabela 2

Končna lestvica medobčinske l ige 1976 -1977:

1. Ţirovnica 13 12 1 37:11 25

2. Plamen 13 11 2 37:15 24

3. Bohinj 13 9 4 37:27 22

4. Triglav 13 7 6 29:19 20

5. Radovlj ica 13 5 8 24:29 18

6. Kamna Gorica 13 1 12 13:37 14

7. Gumar 6 0 6 1:18 6

Tekmovalna komisi ja pri ZTKO Radovlj ica je organizacijo in potek lige

ocenila kot uspešno. Zanimivo je bilo mnenje komisi je, da bo potrebno

pred pričetkom nove sezone tekmovalni sistem v odbojki na G orenjskem

uskladiti z razvojem te panoge oziroma ustanovitvijo novih ekip v

posameznih občinah ter s tekmovalnim sistemom mladinskih sekcij v

odbojki. Z delom in razvojem mladih sekcij so v radovljiški občini pričeli

takoj po končanem tekmovanju v medobčinski l igi.

V času poletnih počitnic in pred pričetkom nove tekmovalne sezone so

odbojkarsk i delavci iz radovljiške občine organiziral i odbojkarski tabor

na Šobcu, trajal je od 19.08.1977 do 28.08.1977, za okrog 30 pionirjev

in mladincev iz občine Radovlj ica. V tabor so bil i povabljeni tudi mladi

odbojkarji z Jesenic in iz kranjskega Triglava.

Tabor je vodil trener blejskega drugoligaša Vernih Srečo, njegovi igralci

pa so bil i demonstratorj i. Cil j tabora je bil m lade igralce naučit i tehnike

in takt ike igranja odbojke. Na samem taboru so imeli številna

predavanja o odbojki, ogledali so si posamezne f i lme na to tematiko


38

V šolskem športnem društvu kranjske g imnazije so se v tej sezoni

organiziral i mladi odbojkarji Triglava iz Kranja. Mladinci so treniral i

dvakrat na teden v telovadnici kranjske g imnazije. Jul i ja so imeli

priprave v Preddvoru, treniral pa j ih je Tone Sajovic. Igrali so v zahodni

slovenski mladinski odbojkarski l igi. V prvih štir ih kolih so zmagali

trikrat in premagali ekipe Bleda, Jesenic in Kamne Gorice. Izgubili so le

s Kanalom.

Igralci mladinske ekipe: Ti l inger, Gatalo, Šifrer, Keserič, Sajovic,

Zakotnik, Zadraţnik, Gunčar, Turel, Sodin, Ambroţič, Kranjc, Srečnik,

Pertot, Hafnar, Korenčan, Prlja, Jerala.

Slika 5: Mladi odbojkarj i Triglava (Gorenjski Glas, 5.8.1977, Šport)

Na sl iki stoji jo od leve proti desni: Til inger, Gatalo, Šifrer, Kesarič,

Sajovic. Čepijo od leve proti desni : Zakotnik, Zadraţnik, Gunčar, Turel

(ml.), Sodin.

39

Slika 6: Diploma (Arhiv: Tone Sajovic)

Rezultat i OK Triglav 1976 - 1977:

Člani:

- 4. mesto v medobčinski l igi ;

- jugoslovanski pokal in uvrstitev v polf inale na Gorenjskem;

Mladinci:

- 2. mesto v regionalni republiški mladinski l igi ;

- jugoslovanski pokal in uvrstitev v četrt f inale na Gorenjskem ;

40


Člani:


- 1. mesto na turnir ju ob dnevu JLA;


Mladinci:


(Osebna komunikacija in arhiv, 8.4.2009, Miro Zelnik)

7.5 LETO 1978 - 1979

Člani kluba so bi l i v tem letu soorganizatorji sindikalnih športnih iger in

tekmovanj v tr im - l igi. Vsa tako pridobljena sredstva so bila namenjena

za funkcioniranje odbojkarskega kluba. Sredstva ZTKO so porabil i za

izvedbo tekmovanj, za nakup opreme pa so denar prispevali tekmovalci

sami. Obseg dejavnosti se v letu 1979 ni bistveno povečal predvsem iz

treh razlogov:

1. pomanjkanja vadbenega prostora,

2. premalo dovolj strokovno usposobljenega kadra,

3. majhnih f inančnih sredstev .

Člani OK Triglav so se v skladu s f inančnimi moţnostmi in drugimi

pogoji trudil i popularizirati odbojko v Kranju in dvignit i kvali tetno raven

tega športa (Sivec, 1990).

V domačem kraju je tudi v tej sezoni kot odbojkarski kroţek na kranjski

gimnazij i rasla mladinska vrsta. S tekmovan j i je pričela v gorenjski l igi.

Po poletnem taboru je uspešno pričela tekmovanje v slovenski

mladinski odbojkarski l igi.

41

Za mladinsko ekipo so igral i: Gunčar, Sodin, Ti l inger, Ambroţič, Šifrer,

Zakotnik, Pertot, Srečnik, Zadraţnik in Turel (ml.) pod vodstvom

trenerja Toneta Sajovica.

Ekipe, ki so igrale v mladinski l igi:

- Triglav

- Kamna Gorica

- Bled

- Ţelezar

(Gorenjski Glas, 23.10 .1979, Šport)

V prvem krogu so mladi odbojkarj i gostovali v Ţirovnici, kjer so odigral i

tekmo z Ţelezarjem.

Ekipa Ţelezarja : Legat, Černe, Jemec, Kos, Mirtič, Langus in Prešeren;

Ekipa Triglava: Gunčar, Sodin, Til inger, Ambroţič, Šifrer, Zakotnik,

Pertot, Srečnik, Zadraţnik, Turel (ml.);

Mladi igralci Triglava so pod vodstvom trenerja Sajovica z gostovanja

prinesli domov prve točke. V drugem krogu mladinske odbojkarske lige

so mladi tr iglavani doţiveli poraz. Premagali so j ih mladi Blejčani z

rezultatom 3:0. A odbojkarji Triglava se niso pustil i, saj so v izredno

močni konkurenci osvojil i prvo mesto mladinske l ige. Uvrst i l i so se na

kvalif ikacijski turnir za republiško l igo, ki je bil v Preddvoru. Prvo mesto

na tem turnirju se jim je za las izmuznilo. Premagali so jih odbojkarj i

Save.

42

Končna lestvica kvalif ikacij za republiško l igo:

1. Sava

2. Triglav – mladi

3. Mokronog

4. Tabor



Člani:


Mladinci:



(Osebna komunikacija in arhiv, 8.4.2009, Miro Zelnik)

7.6 LETO 1979 - 1980

Tekme medobčinske lige so se pričele v soboto, 03.11.1979, sodelovalo

je dvanajst ekip z Gorenjske. Po enajst ih kol ih se je l iga razdeli la na

dva dela. Prvih šest ekip se je pomerilo za končnega zmagovalca,

slabše ekipe pa za mesta od sedem do dvanajst (Gorenjski Glas,

3.11.1979, Šport).

Ekipe, ki so tekmovale v medobčinski l igi: Jesenice, Plamen, Ţirovnica,

Lubnik, Radovlj ica, Gumar, Bohinj, Begunje, Kamna Gorica, Bled ter

prva in druga ekipa kranjskega Triglava.

43

Kranj sta zastopali dve ekipi, starejši in mlajši člani. Mlajši so preteklo

sezono v izredno močni l igaški konkurenci osvojil i prvo mesto in se

uvrst il i v kvalif ikaci je za republiško ligo v Preddvoru, kar nekaj šteje.

V sezoni 1979 - 1980 so mladi igralci Triglava računali, da se bodo

uvrst il i v sam vrh lestvice. Vse domače tekme je stare jša ekipa Triglava

odigrala v kranjski gimnazij i, mladi so gostovali v Preddvoru, saj v

gimnazijski telovadnici ni bilo dovolj prost ih terminov (Gorenjski Glas,

3.11.1979, Šport).

Poleg medobčinske lige je potekalo še mladinsko prvenstvo Gorenjske v

obliki št ir ih turnir jev. Igrale so ekipe: Plamen iz Krope, Bled, Bohinj,

Ţelezar in Triglav (Gorenjski Glas, 23.11.1979).

Rezultati tekem:

- Bled : Triglav 3:0

- Plamen : Triglav 3:1

- Bled : Plamen 3:0

- Plamen : Bohinj 3:0

- Plamen : Triglav 3:1

- Triglav : Bohinj 3:0

Tabela 3

Končna lestvica medobčinske l ige:

1. Plamen 3 1 9:4 4

2. Bled 2 0 6:0 4

3. Triglav 1 3 4:9 2

4. Bohinj 0 2 0:6 0

(Gorenjski glas, 7.10.1980, Šport)

44


8.1 LETO 1980 - 1981

V letu 1980 je OK Triglav načrtoval uvrst itev prve moške ekipe v

slovensko ligo ter nadaljnjo popularizacijo in šir jenje odbo jke med

mladimi v občini Kranj. Delo članov in večina sredstev pa so bi l i

usmerjeni predvsem k prvemu cil ju - v prodor kranjske odbojke v

slovenski prostor (Sivec, 1990).

V tej sezoni je bi la izvršena reorganizacija l ig vseh kategori j, zato so v

SOL ostala tri prosta mesta. Na Bledu pa je bil organiziran

kvalif ikacijski turnir za ta prosta mesta.

Sodelovale so ekipe:

1. OK Mokronog

2. OK Narodni dom Ljubljana

3. OK Triglav

4. OK Bled - mladinci


Kranjčani so premagali vse svoje nasprotnike in zasedli prvo mesto ter

se uvrsti l i v prvo slovensko , tako zaţeleno l igo. Drugi dve prosti mesti

sta zapolnil i ekipi Mokronoga in Bleda. Ker pa je OK Mokronog

odpovedal udeleţbo v SOL, se je vanjo uvrsti la ekipa Narodni dom iz

Ljubljane.

Kranjčani so spet opozori l i nase in ponovno zaigrali v prvi slovenski

odbojkarski l igi.

45

Za klub Triglav so v prvi slovenski l igi igral i mladi igralci: Hafner,

Pertot, Ambroţič, Gunčar Boštjan , Gunčar Uroš, Šifrer, Srečnik, Gatalo,

Til inger (ml.) in Zadraţnik . Fante je treniral Tone Sajovic .

V prvem krogu prve slovenske l ige odbojkarji kranjskega Triglava še

niso nastopili spodbudno. Stari znanci prve slovenske lige, ekipa

Brezovice , namreč ni imela nobenih teţav z novinci.

Rezultat prvega kroga:

- OK Triglav : Brezovica 0:3 (5:15, 10:15, 4:15)

Tekmo si je v telovadnici osnovne šole B rezovica ogledalo 50

gledalcev, sodniška odgovornost je pripadala Grudnu iz Ljubljane.

Ekipa Brezovice: Goljar, Krvina, Valkavnik, A. Kušar, Garibalci,

Skodlar, Burger , Keršmanc, Knavs, Erbeţnik, Puc;

Ekipa Triglava: Hafner, Pertot, Ambroţič, Gunčar, Ši frer, Til inger,

Zadraţnik ; trener Tone Sajovic;


V drugem krogu so odbojkarji gostovali pri ekipi Izole. Po slabi igri v

prvem krogu so igralci Triglava zaigrali vel iko bolje. V odloči lnih

trenutkih j im je sreča obrni la hrbet in točki sta ostal i v Izol i. Prva dva

niza so dobil i domačini, vendar le po zaslugi gos tov, ki so delal i preveč

napak. Po začetnem vodstvu Izole so se varovanci trenerja Sajovica

zbral i. Borbeni domačini so jih dohiteli. Tekmo sta sodila Bukovec in

Jakomin, ki sta svoje delo opravila strokovno. Zapisnikar svoje

dolţnosti ni obvladal. Ob vnašanju podatkov sta mu na pomoč priskočila

sodnika. Nastali so odmori, dolgi tudi po več minut, kar je slabo vplivalo

na ekipo Triglava (Gorenjski Glas, 31.10.1980, Šport).

46

Tekme prve slovenske odbojkarske lige so se nadaljevale skozi sezono.

Vmes so se ekipe deli le na dve skupini g lede na število doseţenih točk

in mesto na lestvici. Odbojkarji Triglava so tekmovanje nadaljevali v

prvi skupini in na koncu osvoji l i odlično peto mesto .

Ekipi Bohinj 1 in Jesenice sta imeli kot najbolje uvrščeni v p rvi

slovenski odbojkarski l igi moţnost nastopati na kvalif ikacijah za

uvrst itev v republiško ligo. Za ostale ekipe je nastopil poč i tek. Nekje v

sredini polet ja so se igralci OK Triglava ponovno zbrali in pričeli s

pripravami na novo sezono v prvi slovenski odbojkarski l igi (Gorenjski

Glas, 29.5.1981, Šport).

Na dan republike so odbojkarj i OK Triglava organiziral i prvi turnir

veteranov, ki naj bi postal tradicionalen. Določi l i so, da bo organizator

vsakega naslednjega turnirja zmagovalec prejšnjega turnir ja. Na turnirju

so igral i odbojkarj i , ki so pred deset in več leti predstavljali kvalitetni

gorenjski odbojkarski vrh. Pokrovitelj turnir ja je bi lo podjet je Ikos.

Srečanja so se udeleţi l i veterani z Jesenic, iz Radovljice in Kranja.

Zmagali so Jeseničani. Vse tekme je sodil sodnik Slavko Kalan


8.2 LETO 1981 - 1982

Predsednik kluba je bil Miro Zelnik, podpredsednik Miloš Sajovic, tajnik

Zmago Hafner in blagajnik Franc Markovič. Vso pošto je dobival Hafner.

Strokovni kader kluba:

Aktivni:

- Sneţna Sodin, Janja Majhenc, Sanja Ţibert, Mateja Maretič,

Marko Ţibert, Dušan Gatalo, Miro Ambroţič, Marjeta Dvornik;

47

Neaktivni (delovali so občasno):

- Tone Sajovic, Uroš Gučar, Vladimir Sodin, Janez Kesarič;

Organizacijski klubski kader, ki se je izkazal z akt ivnim delom:

- Milan Turel – več kot 30 let

- Slavko Kalan – več kot 30 let

- Tone Sajovic – več kot 24 let

- Franc Markovič – 20 let

- Ivan Demšar – 20 let

- Miloš Sajovic – 18 let

- Miro Zelnik – 20 let

- Zmago Hafner – 8 let

- Marko Ţibert – 7 let

- Miro Ambroţič – 8 let

S tekmovalnimi doseţki OK Triglav v letu 1982 niso bil i zadovolj i. V prvi

slovenski odbojkarski l igi zahod so zasedli predzadnje mesto. V jeseni

so morali odigrat i kvalif ikaci je s prvaki regij za ponoven vst op v

republiško l igo , kar pa ji ni uspelo. Ekipa je ţe v spomladanskem delu

ligaškega tekmovanja nastopala močno oslabljena, saj so jo zapusti l i

tri je standardni igralci prve šesterke, ki so prestopili k OK Bled. Dva

igralca sta odšla v JLA in tako oslabljena ekipa ni bila več sposobna

nastopanja v republiški l igi.

V jeseni 1982 je ta ekipa nastopala v medobčinski l igi , to je bila

razšir jena radovlj iška občinska liga , in zasedla v svoji skupini prvo

mesto. S prvaki ostalih skupin se je potegovala za prvo mesto in

moţnost ponovnega nastopanja na kvalif ikacijah za republiško l igo. To

ekipo je vodil Matjaţ Pertot. Trenirala je trikrat tedensko v dvorani na

Planini.

48

Moška starejša ekipa - veterani je v sezoni 1981 - 1982 zasedla v

gorenjski medobčinski l igi solidno tretje mesto. V jesenskem delu

medobčinske lige so prav tako zmagali v svoji skupini ter se z mlajšo

ekipo Triglava, s Plamenom in z Bohinjem boril i za prvo mesto v l igi.

Trenirali so enkrat tedensko na OŠ Bratstvo in enotnost.

Ekipi mladincev in mladink sta nastopali v medobčinski l igi. Zaradi

neizkušenosti pa nobena ni osvojila vidnejšega mesta . Njihov trener je

bil Miro Ambroţič. Mladi so trenirali skupaj s člani.

Klubske stroške so kri l i preteţno s sredstvi iz donacij TKS. Del denarja

so pridobili člani kluba s sojenjem na sindikalnih in pri loţnostnih

tekmovanjih. Iz naslova reklam j im v situacij i vsesplošnega varčevanja

ni uspelo pridobit i nobenih sredstev.

Administrativni stroški so bi l i majhni in so predstavl jal i le izdatke,

vezane na bančno poslovanje in enkratno nagrado za opravljanje

tajniških in knjigovodskih del.

(Arhiv: Poročilo o izvedenem programu v letu 1982, M. Zelnik)

8.3 LETO 1982 - 1983

Č lani so v sezoni 1982 - 1983 po izpadu iz republiške l ige nastopali v

medobčinski l igi in zasedli četrto mesto. V pokalu Kranja so osvoji l i

drugo mesto. Z velikim uspehom so nastopali v pokalu maršala Tita in

se uvrst il i v f inale na Gorenjskem. Po uvrsti t vi v drugo slovensko l igo

zahod je ekipo zaradi odhoda v JLA zapusti lo šest igralcev. Ekipa je

bila kljub vrnitvi dveh igralcev iz JLA oslabljena in je gled e na to kar

uspešno nastopala v l igi. Člani so osvojil i prvo mesto na turnir ju KS

Velesovo. Mladinska vrsta je zaradi neizkušenosti v medobčinski l igi

nastopala brez uspeha (Arhiv: Poročilo o delu v letu 1983, M. Zelnik).

49

Člani in mladinci so še vedno tren i ral i skupaj v športni dvorani na

Planini tr ikrat tedensko. Delo je vodil Miro Ambroţič. Vadba v športni

dvorani je bila f inančno bolj ugodna (sofinanciranje TKS) kot v osnovnih

šolah, kjer so za šolsko uro zasedeno telovadnico zaračunali 250.000

din. V dvorani na Planini pa so bil i problematični termini po 22. uri, za

mladino povsem neprimerni. Probleme so imeli tudi s shranjevanjem

ţog. Te so bi le zaklenjene v shrambi , vendar niso imeli kl juča le sami .

Nujno so potrebova l i koš za ţoge, kamor so j ih varno spravil i (Arhiv:

Poročilo o delu v letu 1983, M. Zelnik ).

Starejši člani – veterani so v sezoni 1982 - 1983 v medobčinski l igi

osvojil i drugo mesto. V tekmovanju za pokal Kranja so osvoji l i prvo

mesto, na srečanju veteranov Slovenije v Mislinji so v kategori j i do 40

let zasedli 5. – 6. mesto. Veterani so se za tekmovanja pripravljal i

enkrat tedensko v telovadnici OŠ Bratstvo in enotnost (Arhiv: Poročilo o

delu v letu 1983, M. Zelnik ).

Igralci veterani, ki so v občinski l igi v odbojki nastopali v ekipi Triglav :

Franc Markovič, Franc Kozelj, Joţa Zupan, Miloš Sajovic, Miro Zelnik,

Ivo Demšar, Miro Janškovec, Franc Ţepič, Vinko Jenko, Tone Sušnik,

Tone Sajovic, Štefan Zrinski, Jure Vojvoda, Milan Turel, Slavko Kalan,

Franc Okorn, Drago Soklič;

Mladinska ekipa leta 1982: Aleš Arnšek, Boštjan Berčič, Primoţ Černe,

Robert Delalut, Uroš Delalut, Dušan Grobovšek, Rok Kosirnik, Boštjan

Rakovec, Iztok Turel, Janez Zupančič;

S svojim strokovnim kadrom OK Triglav ni mogel posebej široko razvit i

sistema selekcioniranja igralcev. Medtem ko je bilo usposabljanje igralk

dokaj dobro organizirano, mu to ni uspevalo pri igralcih, kjer je problem

predstavljalo sluţenje vojaškega roka, ki je nastopil prav v času

oblikovanja igralcev.

50

V letu 1983 so kupil i najnujnejše rekvizite in opremo, in sicer sedem

kvalitetnih in šest manj kvalitetnih ţog.

Na tekme so se vozil i preteţno z avtobusi javnega prometa, saj so bil i

omejeni s porabo bencina. Finančno gledano je b ila ugodnejša voţnja

na tekme z osebnimi avtomobili . Glede na evidentirano porabo bencina

v letu 1982 so za jesenski del tekmovanja dobili bone za 45 l it rov

goriva. Še enkrat tol iko pa so potrošil i za bencin iz lastnih ţepov.

Najugodnejši je bil še vedno prevoz s kombijem, ki pa so si g a uspeli

zagotovit i le dvakrat. Med drugimi stroški so bi l i tudi sodniški in malica

na gostovanjih. Visoke so bi le tudi pri javnine za kvali f ikacije, l ige in

turnirje veteranov. Vse te stroške je Triglav pokri l preteţno z donacijo

TKS (143.000 din) in prihodki od reklam (Iskra Kibernetika, Metalka,

Merkur, LB, PTT, Triglav konfekcija). Nekaj denarja so pridobili s

sojenjem na pokalu Kranja, občinskih sindikalnih tekmah, od komisije

za odbojko, odbora za rekreacijo pri ZTKO in članarine.

V letu 1983 jim je s precejšnjo pomočjo OZD uspelo zbrati 200.000 din

za delovanje kluba. Klub bi za normalno delo potreboval nekaj starih

mili jonov din. Posledica skromnega f inančnega stanja je bila odpoved

skupnih priprav pred pričetkom nove sezone in začetek neplačanega

dela trenerja (Arhiv: Poročilo o delu v letu 1983, M. Zelnik).

Kot rezultat prizadevanja kluba je pričela de lovati komisija za odbojko

ZTKO, ki je v letu 1983 izvedla naslednje programske naloge:

- Organizacijo odbojkarskih tekmovanj v domači občini in med

gorenjskimi občinami. Naloge so obsegale: razpis tekmovanj,

organizacijo in pripravo igrišč, delegiranje sodnikov, nakup

pokalov in priznanj. Manipulativni in organizacijski stroški so

predvidoma znašali 6.000,00 din.

- Organizacijo in sodelovanje pri izvedbi vseh vrst občinskih in

medobčinskih tekmovanj v domači občini, tako za mladinke,

mladince, člane, članice, učence in učenke. Sredstva za ta namen

so šla iz naslova mnoţičnosti in ŠŠD.

51

- Organizacijo in izvedbo trim- l ige za moške, ţenske in prvenstvo

občinskega sindikalnega sveta Kranj. Sredstva za ta namen je kril

občinski sindikalni svet in TKS Kranj.

- Sodelovanje in organizacijo odbojkarskega tekmovanja za pokal

maršala Tita za moške in ţenske.

- Organizacijo brigadnega prvenstva JLA.

- 9.000,00 dinarjev je porabila za izobraţevanje trenerjev in

inštruktorjev odbojke.

- 3.000,00 dinarjev je porabila za izobraţevanje sodnikov. V občini

so imeli le dva zvezna, dva republiška in osem sodnikov

občinskega ranga. Zaradi vse večjega obsega raznih odbojkarskih

manifestacij in tekmovanja so ţeleli usposobit i še tr i republiške

sodnike in pet sodnikov občinskega ranga.

- 1.000,00 dinarjev je namenila za povezovanje organov in njenih

članov z drugimi komisijami na Gorenjskem, s sodniško

organizacijo in OZS.

(Arhiv: Poročilo o delu v letu 1983 , M. Zelnik)

8.4 LETO 1983 - 1985

Po slabih nastopih v pretekli sezoni so odbojkarji Triglava v sezoni

1983 - 1984 igral i v drugi slovenski l igi zahod.

25.1.1984 so imeli v prostorih kluba samoupravljavcev v Delavskem

domu občni zbor z dnevnim redom:

- izvolitev delovnih organov

- poročilo predsednika

- program dela

- razprava

- kadrovske spremembe

- razno

52

Za pozdravom predsednika kluba, Mira Zelnika, so za delovnega

predsednika predlagali Iva Demšar ja, za zapisnikarja pa Zmaga

Hafnerja.

Na občni zbor so bil i povabljeni predstavniki ZTKO - ja, TKS - ja,

srednjih in osnovnih šol, na katerih je bi la razvita odbojka, predstavniki

drug ih odbojkarskih klubov v občini (Adergasa, Predoselj , Gumarja,

TVD Partizana) ter starejši igralci in igralke.

V komisi j i za odbojko je prišlo do kadrovske spremembe, namesto

predsednika Milana Turela je funkcijo prevzel Tone Sajovic.

(Arhiv: Zapisnik 8. seje odbojkarskega kluba Triglav Kranj, M. Zelnik)

Seznam igralcev, ki so v okviru pokala Kranja, leta 1983-1984 igral i v

prvi in drugi ekipi Triglava:

Triglav 1

Tone Sušnik, Jure Vojvoda, Drago Soklič, Tone Sajovic , Franc

Kozelj , Franc Ţepič, Vinko Jenko, Franc Markovi č, Miro Zelnik, Ivo

Demšar, Joţa Zupan, Mirko Janškovec, Franc Okorn, Miloš

Sajovic, Štefan Zrinski;

Triglav 2

Miro Ambroţ, Aleš Arnšek, Boštjan Berčič, Primoţ Černe, Dušan

Gatalo, Dušan Grobovšek, Zmago Hafner, Janez Keserič, Rok

Kosirnik, Tako Kukec, Boštjan Rakovec, Iztok Turel, Janez

Zupančič, Marko Ţibert;

Moško ekipo je vodil Miro Ambroţič. Treniral i so tr ikrat tedensko po dve

uri. V letu 1984 je imela ekipa vkl jučno s pripravami, ki so potekale na

stadionu, in trening tekmami okrog 300 ur vadbe.

53

Sezono je zaključila na šestem mestu, kar je bi lo glede na odhod dveh

igralcev k OK Bled in petih v JLA uspešno. Solidno uvrst itev je dosegla

tudi na turnir ju Partizana Narodni dom, kjer je v konkurenci republiških

ligašev zasedla šesto mesto.

Delo z mlajšimi ni bilo organizirano s stalnim strokovnim nadzorom,

zato so mladinci nastopil i manj uspešno. Tekmovalni sistem je bi l zanje

nestimulat iven, saj je bi l le dvakrat letno v regij i organiziran turnir.

Ekipa veteranov je v letu 1984, ko je vadila enkrat tedensko, opravi la

okrog 90 ur vadbe. Veterani so uspešno nastopali v medobčinski l igi in

zasedli drugo mesto. Manj uspešno so igrali na turnir ju veteranov

Slovenije in v jesenskem delu medobčinske l ige v sezoni 1984 - 1985.

Problematika dela v klubu je bi la še vedno v ospredju. V preteklosti so

premalo delal i na strokovnem izpopolnjevanju, kar se je odraţalo v

pomanjkanju kadra za delo z mladimi . Dodatna teţava je bilo tudi

pomanjkanje sredstev za minimalno nagrajevanje strokovnega kadra.

Stanje se je v primerjavi s prejšnjo sezono nekoliko izboljšalo , saj so

usposobili nekaj sodnikov in inštruktorjev, ţal pa se niso vsi akt ivno

vključil i v delo. Tudi za drugo organizacijsko delo je imel klub premalo

delavcev. Načrtovali so akt ivno vključevanje nekdanjih igralcev in

igralk, saj bi tako kadrovsko močnejši lahko šir i l i svojo dejavnost in

posledično dosegali večje uspehe.

Problematičen je bil nakup nekaterih rekvizitov, saj so se ţoge in

kvalitetni copati dobil i le v tuj ini in j ih niso uvaţali. Problem ţog so

zaostrovali različni vadbeni prostori posameznih ekip, ki so zahtevali

prenašanje ţog oziroma slabše izkoriščanje ţe tako majhnega števi la

ţog, ki j ih je klub imel. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev za

opremo in rekvizite v tem letu niso namenili skoraj nič denarja.

Posledično jim je v letu 1985 število ţog za kvalitetno delo padlo pod

minimum. Uskladit i so morali tudi termine igranja l igaških tekem z

drugimi interesenti , s katerimi so trenirali v isti dvorani.

54

Vsi problemi in teţave so se več ali manj končali pri pomanjkanju

denarja, kar je močno vplivalo na no rmalno delo. To ni bilo st imulativno

ne za igralce, še manj pa za delavce v klubu. Takšne razmere so

odvrni le marsikoga od mladih, ki se pri opredeljevanju za športno

panogo ne odloča le po pri l jubljenosti športa , ampak tudi po pogojih , ki

so j ih klubi zagotavljali svojim članom.

Pri najemih dvoran so imele prednost TKO. Najemnina za dvorane je

bila v primerjavi s stroški za šolske telovadnice cenejša. Za najemnine

prostorov bi klub potreboval veliko več sredstev, če j im ne bi bila na

razpo lago brezplačna telovadnica v gimnazij i.

Za skromnejše priprave ekipe pred pričetkom sezone so namenili le

okrog 30.000 din. Zaradi pomanjkanja s redstev si boljših priprav niso

mogli organizirati , saj bi za enotedenske priprave ekipe in

najobetavnejših mlajših igralcev potrebovali okrog 50.000 din.

Prevozi na tekmovanja so jim še vedno predstavl jali visok strošek, saj

so cene prevoza močno poskočile . Na povečanje stroškov je vpl ivalo

tudi nastopanje v prvi republiški l igi, saj je bi lo polovico ekip iz

Maribora in s Koroške. Za prevoz so uporabljali preteţno sredstva

javnega prometa, ki pa niso bi la nič cenejša od najema kombija po

ugodni ceni oziroma prevoza z dvema osebnima avtomobiloma.

Stroški sojenja so bil i razmeroma nizki, saj so veliko tekem sodil i člani

kluba sami.

V letu 1984 so preko komisi je za odbojko pri ZTKO organizirali oziroma

sodelovali pri izvedbi sindikalnih in šolskih tekmovanj v odbojki in tr im

ligi za ţenske. Z organizacijo republiškega f inala za YU pokal v odbojki

za moške in ţenske so v klubu dokazali, da so sposobni izvesti tudi

zah tevnejša kvalitetna tekmovanja (Arhiv: Poročilo o delu v letu 1984,

M. Zelnik).

55

9.10.1984 je bila organizirana 12. seja OK Triglav, na kateri so bi l i

prisotni: Demšar, M. Sajovic, Ţibert, Ambroţič, Zelnik in Černe. Delo

tajnika je do vrnitve Hafnerja iz JLA prevzel Černe. Predlagali so

sestavo tehnično - tekmovalne komisije in izbral i Demšarja, Janškovca,

Sajovica , Ţiberta, Ambroţiča. Naloge komisije so bi le: skrb za program

priprav, tekmovanj, strokovnega izpopolnjevanja in organizacije.

Oblikovana je bila gospodarsko - f inančna komisija , v katero so ţelel i

poleg Turela pridobit i še nekatere starejše igralce. V zvezi s pripravo

praznovanja 25 - letnice obstoja kluba so ţelel i imenovati organizacijski

odbor, izdajo biltena in drugih obeleţij praznovanja (Arhiv: Zapisnik 12.

seje, M. Zelnik).

Za priznanje OZS sta bila predlagana M. Turel in T. Sajovic , hkrati je bil

Sajovic predlagan tudi za plaketo Borisa Ručigaja, Turel pa za

Blovdkovo značko.

Slika 7: Diploma prvenstva Kranja (Arhiv: Tone Sajovic)

56

V sezoni 1984 - 1985 sta si obe članski ekipi prizadevali za čim boljšo

uvrst itev v drugi slovenski l igi zahod. Osnova za napredek v višj i rang

tekmovanja je bila, da usposobijo čim več mladih igralcev in igralk ter

nadaljujejo delo v osnovnih šolah. Potrebovali so več usposobljenih

inštruktorjev, pomoč nekdanjih igralcev in igralk ter tele snovzgojnih

delavcev v osnovnih šolah. Delo v posameznih selekcijah ali skupinah

je usklajevala strokovna komisi ja v sestavi Janškovec, Sajovic T. in

Zadraţnik. Za delo v klubu in organizaci jo tekmovanj so ţelel i pridobiti

čim več izkušenih članov. Ţelel i so zagotovit i sodelovanje odbojkarjev

in komisije za odbojko pri ZTKO. V pr ihodnje so si ţeleli organizacije

pomembnejših tekmovanj, kar bi nedvomno povečalo zanimanje za

odbojko v občini Kranj.

Cilj i moške ekipe v sezoni 1984 - 1985:

- dobra pripravl jenost igralcev;

- ostati do povratka športnikov iz JLA v oktobru čim bolj popolni ;

- delo z mladimi na osnovnih šolah;

- udeleţba mladinske in kadetske ekipe na prvenstvu Gorenjske;

- nastop na tekmovanju za pokal Kranja in pokal maršala Tita;

- nadaljevanje udejstvovanja ekipe veteranov v medobčinski l igi;

- organiziranje priprav za člane pred pričetkom jesenskega dela;

Ekipo je vodil in treniral t rener Miro Ambroţič. Načrtovali so, da se v tej

sezoni uvrsti jo na sredino lestvice.

V tem času je ekipo zapusti l eden izmed najboljših igralcev , Zmago

Hafner, ki je odšel v JLA. S sluţenja vojaškega roka pa se je vrni la

šesterica mladih in nadebudnih igralcev (Gorenjski Glas, 16.10.1984).

A nadlog tudi sedaj ni manjkalo. V klubu so se bolj kot s strokovnim

delom ubadali z denarnimi teţavami. Od telesno - kulturne skupnosti so

mesečno dobivali okrog 13.000 dinarjev pomoči.

57

To je bilo v primerjavi z nogometaši in rokometaši, ki so tekmovali v

enako kakovostnem tekmovanju, zelo malo. Kot primer: za organizacijo

dveh tekem v drugi slovenski l igi so potrebovali 10.000 dinarjev, za

celotno sezono kar 450 t isočakov (Gorenjski Glas, 16.10.1984).

Na tekmovanja v kraje, s katerimi so bile dobre povezave, so se vozil i s

sredstvi javnega prometa. V drugih primerih so odšli na tekme z

osebnimi avtomobil i ali s kombijem, ki so si ga izposodili. Z

organiziranjem moških in ţenskih tekem v eni telovadnici in v istem

terminu so si zmanjšali stroške sojenja, saj je bila potrebna le ena

sodniška dvojica in s tem enkratni prevozni in drugi stroški. Zavzemali

so se, da bi tekme sodilo čim več sodnikov iz Kranja in bliţnje okolice,

kar je zniţevalo stroške. Druga denarna sredstva je klub pridobil s

sojenjem in z reklamami OZD. Sodelovanje z OZD so ţeleli razširit i na

organiziranje tekmovanj in vodenje priprav za sindikalne ekipe OZD, kar

bi poleg f inančnega učinka zagotovi lo večje zanimanje za odbojko med

delavci (Arhiv: Program dela za leto 1984, M. Zelnik).

V poletnih mesecih so v klubu poskrbeli za podmladek. Organiziral i so

poletno odbojkarsko šolo , ki je potekala na osnovni šol i Franceta

Prešerna v Kranju. Ustanovljena je bila komisija za pionirski odbor v

Kranju.

Naloge komisi je za pionirsk i odbor:

- organizacija občinskih prvenstev učencev in učenk od tretjega do

osmega razreda;

- izobraţevanje sodnikov in zapisnikarjev;

- načrtna vadba ekip šolskih športnih društev kranjskih občin;


58

Napredek je bi l optimist ičen, ker so poleg prvih članskih ekip nastopale

na pomembnejših tekmah tudi mlajše ekipe. In prav delo z mladimi je

področje, kjer je treba okrepit i dejavnost, da bi dobil i širok izbor

igralcev in igralk. Nastopanje v republiških l igah je ob izrednem

napredku te športne panoge vse bolj zahtevno (Sivec, 1990).

8.5 LETO 1985 - 1986

Preteklo leto je prineslo izredno pomembno novost, da je bila odbojka

ob razmejitvi vrhunskega, tekmovalnega in rekreacije uvrščena v

tekmovalni šport, kar je klubskim delavcem povečalo moţnost za

nadaljnje delo. Taka je bila tudi ţel ja kluba, ki si je več let prizadeval,

da bi povečal pomen odbojke v občini.

Predsednik je bil še vedno Miro Zelnik. Blagajno je v tem letu prevzel

Tone Sajovic. Za sekretarja kluba je bil namesto Primoţa Černeta

izvoljen Zmago Hafner.

V tekmovalnem pogledu je bi la uspešnejša druga polovica sezone 1985

- 1986. Uspešno so nastopale ţenske in moške ekipe, torej mladinci,

mladinke, veterani in veteranke . Moški so prejšnjo sezono v drugi

slovenski l igi zahod zaključi l i kl jub uspešnemu začetku le na šestem

mestu s sicer enakim števi lom točk kot tret jeuvrščeni. V tekmovanju za

YU pokal so se na Gorenjskem uvrst i l i v f inale. V gosteh so premagali

OK Ţirovnico in nato doma izgubili z drugoligašem OK Salonitom.

To sezono je članska ekipa začela zelo uspešno , z zmago na Ivovem

memorialu v Bovcu.

Ekipa je v tej sezoni dobila novega trenerja Marka Zadraţnika in z njim

trenirala in tekmovala tr ikrat tedensko v športni dvorani na Planini.

Tekme je vodil Tone Sajovic.

59

A čas je prinašal spremembe. Dušan Gatalo in Tajo Kukec sta bila

namreč na sluţenju vojaškega roka in sta se ekipi pridruţi la šele v

končnici prvenstva. Iz JLA se je vrnil Zmago Hafner, ekipo so okrepil i

še Marko Zadraţnik , Matjaţ Til inger in Niko Fabjan, ki so prej nekaj let

igrali za blejskega drugo l igaša.

Igralci Triglava so bil i : Dušan Gatalo, Tajo Kukec, Zmago Hafner, Marko

Zadraţnik, Matjaţ Til inger, Niko Fabjan.

Resen načrt kranjske ekipe je bila ponovna uvrst itev v prvo odbojkarsko

ligo.

To je ekipi Triglava tudi uspelo. Ponovno se je iz druge odbojkarske

lige zahod uvrsti la v prvo slovensko odbojkarsko ligo. Premagala je

vseh deset sodelujočih ekip v d rugi slovenski odbojkarski l igi (Gorenjski

Glas, 13.8.1985, Šport).

Moške ekipe mlajših kategori j niso imele . Uspešno pa so nastopali

veterani v medobčinski l igi v konkurenci s precej mlajšimi ekipami in

pristal i na drugem mestu. Drugi so bil i tudi na vsakoletnem turnir ju

veteranov Gorenjske.

OK Triglav je navezal st ike s klubom Leutkirchu iz Nemčije in se

udeleţi l turnirja. Sodelovalo je osem ekip, ki so bi le po kakovosti enake

ekipam v prvi slovenski l igi. Z izredno pozit ivno igro je ekipa Triglava v

f inalu premagala dvakratnega zmagovalca OK Wangan in osvoji la

prehodni pokal.

Tradicionalnega turnirja trojk v Kamniku sta se udeleţil i dve kranjski

ekipi, prva se je vrnila z lepim doseţkom - tret j im mestom.

60

V tem letu j im je uspelo pridobiti več terminov za vadbo v športni

dvorani. Kupi l i so nekaj novih ţog. Veliko denarnih sredstev je klub

dobil od donatorjev, samostojnih podjetnikov, od organizacije

tekmovanja regijsko prvenstvo za pionir je in pionirke , od organiziranja

in vodenja sindikalnih tekmovanj ter sojenja na tekmovanjih. Stroški

tekmovanja so bil i iz leta v leto višji, relativno niţji so bil i stroški

prevoza na tekmovanja. Na tekme so hodil i z najet im kombijem oziroma

osebnimi avtomobil i .

V sodelovanju s komisi jo za odbojko pri ZTKO so organiziral i nekaj

kvalitetnih prireditev tekmovalnega in rekreativnega značaja in tako

prispevali k nadaljnji popularizaci j i odbojke . Cilj kluba je bi l še

aktivnejše vkl jučevanje v organizacijo sindikalnih in šolskih tekmovanj ,

saj bi tako pridobil nove odbojkarje, igralce ali strokovne oziroma

organizacijske delavce.

V tej sezoni je odbojkarski klub je praznoval 25 - letnico. Uspešno so

organiziral i turnir moških in ţenskih generacij. Pri moških so nastopil i v

najstarejši ekipi igralci, ki so igrali ţe v prvih letih obstoja kluba. Med

njimi sta bi la tudi tovariša T. Sajovic in M. Turel, ki sta prejela za

dolgoletno delo v odbojki poleg občinskega tudi priznanje OZS.

Klubu ni uspelo zbrati dovolj gradiva za izdajo kronike o svojem 25 -

letnem delu. Arhiv kluba je hranil dokumentacijo le za zadnjih devet let

dejavnosti, neurejen je bil tudi arhiv na OZS in ZTKO občine Kranj

oziroma na nekdanjem ŠD Kranj (Arhiv: Poročilo o delu 1985, M.

Zelnik).

61

Primer potreb članske ekipe v sezoni:

Strokovni kader: honorarni diplomirani trener, stroški 171.000 din, do

tega leta brezplačno;

Vadbeni program: 3 X 2 uri tedensko, vkl jučno s pripravami in trening

tekmami - 360 ur letno;

Uporaba objektov: 300 ur športne dvorane, 30 ur zunanjega igrišča,

330 ur vadbe v naravi, najemnina znaša 180.000 din;

Priprave: 7 dni zunaj Kranja z bivanjem, s prevozom in prehrano –

240.000 din;

Tekmovanja – prevozi: z javnim prometom, s kombijem ali z osebnim

avtom – 180.000 din;

Prehrana: 72.000 din in bliţnja gostovanja 30.000 din ;

Sodniški stroški: 40.000 din;

Prijavnine: 40.000 din;

Oprema: trenirke 120.000 din, dresi 48.000 din ;

(Arhiv: Program dela za leto 1986, M. Zelnik)

8.6 LETO 1986 - 1987

Glavni ci l j ekipe v letu 1986 je bil doseţen - ponovna uvrst itev v prvo

slovensko odbojkarsko l igo. Predsednik kluba je bi l Miro Zelnik.

V Gorenjskem Glasu je bil objavljen pogovor z asistentom FKT, Markom

Zadraţnikom. Povedal je: „Triglav se je po šestih letih ponovno uvrsti l v

prvo slovensko odbojkarsko l igo. To je bil uspeh mlade generacije, ki se

j i je kl jub teţkemu gmotnemu poloţaju uspelo ponovno zavihteti v

najvišjo slovensko ligo. Lani sem sprejel delo trenerja moške ekipe.

Fante sem treniral in z nj imi tudi igral. Prej je res mlada ekipa

tekmovala predvsem v gorenjski in drugi slovenski l igi . Večjih uspehov

ni beleţila .

62

Na sezono 1985 - 1986 smo se pripravl jal i od lanskega polet ja, ves

avgust in september smo trenirali šestkrat na teden na stadionu Stanka

Mlakarja ter tr ikrat v športni dvorani na Planini . Ekipo so sestavljali

predvsem študentje, ki so se zavedali, da bo z neuspehom konec

kranjske odbojke. V veliko pomoč j im je bil igralec Bleda , Niko Fabjan ”


Igralci Triglava so bil i : Ti l inger, Hafner, B. Gunčar, Fleţar, Ambroţič

(kapetan), Sajovic, Černe, Berčič, Arnšek, Kosirnik, Fabjan, Stare in

Zadraţnik.

Z mlajšimi selekci jami sta v tej sezoni delala inštruktorja Ambroţič in

Pertot. Pri delu z mladimi sta imela še vedno precejšnje teţave. Ko so v

klubu pričel i intenzivneje delati z mlajšimi kategori jami moških, se je ta

aktivnost zoţila pri ţenskah. Bistvo teţave je bilo v premajhnem števi lu

strokovnih kadrov in pomanjkan ju denarnih sredstev. Rešitev bi bila v

profesionalizacij i t renerjev.

V tej sezoni je ekipa nastopala v zimskem in YU pokalu, kjer pa ni

zabeleţila vidnejših doseţkov. Triglavani so odigrali nekaj mednarodnih

tekem in zabeleţi l i dve zmagi nad avstri jskim drugoligašem iz Celovca

in proslavljal i na močnem turnirju v ZRN.

V letu 1986 so v klubu uspešno pričeli z akci jo opremljanja članske

ekipe z dresi in s trenirkami.

Problem prevozov na tekme je bil pri moški ekipe rešen : dobili so kombi

ali najel i avtobus.

Klub so še kar pestile f inančne teţave. Situacije so reševali predvsem z

reduciranjem stroškov tekmovanj in sredstev za nagrajevanje

strokovnega kadra. Poleg ugodnega deleţa donacij so veliko denarja

pridobil i z reklamami, organizacijami in vodenjem tekmovanj.

63

Z večjim prizadevanjem za širjenje kroga l jubiteljev odbojke, s še

tesnejšim sodelovanjem s komisi jo za odbojko in z odborom za ŠŠD pri

ZTKO in drugimi moţnimi dejavniki bi lahko dosegli še boljše rezultate

in hitrejši napredek odbojke kot športne panoge v občini. Za vse t o

prizadevanje j im le v letu 1986 OZS podelila priznanje (Arhiv: Poročilo

o delu OK Triglav v letu 1986, M. Zelnik).

V poletnih mesecih je bila v Škofji Loki organizirana poletna šola

odbojke. V šoli so poučevali Štefan Udrih, Marko Ţibert in Marko

Zadraţnik. Udeleţi l i so se je tudi mladi igralci in mlade igralke iz

Kranja.

Sezono 1986 - 1987 je ekipa Triglava končala na desetem mestu

lestvice in se obdrţala v prvi slovenski l igi .

8.7 LETO 1987 - 1989

Predsednik kluba je bil Miro Zelnik, tajnik in blagajnik v eni osebi Tone

Sajovic.

Aktivni člani kluba so bil i : Tone Sajovic, Ivan Demšar, Miro Zelnik,

Miloš Sajovic, Marjeta Dvornik, Matjaţ Til inger in Enrico Borzatta.

Kot strokovni kader kluba so delovali :

- Miro Ambroţič - inštruktor, aktiven sedem let

- Matjaţ Pertot - inštruktor, akt iven tr i leta

- Tone Sajovic - inštruktor, aktiven 11 let

- Marjeta Dvornik - inštruktor ica, aktivna 4 leta

- Enrico Borzatta - vaditel j, akt iven 1 leto

- Matjaţ Fleţar - vaditel j, akt iven 1 leto

- Jure Vojvoda - vaditelj, aktiven 1 leto

- Meta Demšar - vaditelj ica, aktivna 1 leto

64

Poloţaju kranjske odbojke v letu 1988 so na zadnji skupščini OK Triglav

dali negativni predznak, kar ni posledica stanja samo v zadnjem letu,

ampak tudi stagnacije v predhodnih letih (Košn jek, J. 10.2.1989. Se je

kranjska odbojka naveličala ţivotarjenja. Gorenjski Glas, Šport).

Kranjska odbojka, tako moška kot ţenska , je z izpadom iz prvih

slovenskih lig izgubila st ik s kakovostnim vrhom. Nazadovanje je bilo

občutno tudi pri mlajših kategori jah. Kljub temu se je delo z mladimi

nekoliko izboljšalo. Na osnovni šol i Matije Čopa na Planini so se pogoji

za vadbo izboljšal i . Sicer turnirj i pionir jev niso bi l i pret irano mnoţični,

prav tako je postala odbojka na mnogih osnovnih šolah drugorazredni

šport . Bile so redke izjeme, kjer so se trudil i na osnovnih šolah za

odbojko navdušeni učitelj i telesne vzgoje. Ti so sami vodili kroţke

odbojke za najmlajše, kar je bi lo izziv za klub, da to pri loţnost izkoristi

(Košnjek, J. 10.2.1989. Se je kranjska odbojka naveličala ţivotarjenja.

Gorenjski Glas, Šport).

Izpad iz prve lige je odbojkarje udari l tudi f inančno. Rebalans s strani

ZTKO ni bi l popolnoma uresničen, sponzorja ni bilo in tako se je klub

zadovolji l s skromnostjo in za vso dejavnost porabil le 9 mil i jonov

dinarjev. Vrnitev ambici j in motivov je bila za preporod kranjske odbojke

nuja (Košnjek, J. 10.2.1989. Se je kranjska odbojka naveličala

ţivotarjenja. Gorenjski Glas, Šport).

Odbojka se je sicer v kranjski občini precej igrala, vendar le na

rekreativni ravni, kar pa za vzpon in uveljavitev tega športa ni bi lo

dovolj. Zato so na skupščini v program uvrst il i ponoven razcvet moške

in ţenske odbojke v Kranju ter uvrst itev v prvo slovensko ligo . Na prvo

mesto so postavi l i motivacijo, ambicioznost in odprtost. Brez tega jim

ne bodo pomagala nit i povečana f inančna sredstva.

65

Na skupščini so sprejeli naslednje ci l je:

- organizacijska ureditev kluba

- bogatitev vaditel jskega in trenerskega kadra

- delo s šolarj i in mlajšimi selekcijami

- organizacija kakovostnih turnirjev

- profesionalizacija vsaj enega strokovnjaka

Vsi t i ci l j i so bi l i bistvenega pomena za dvig tega špor ta in njegov

prodor iz anonimnosti. Marsikdo je ţe pozabil, da se je odbojka v

Kranju igrala. Prva liga je njen uspeh, ki ga ne bi smeli pozabit i. Brez

vidnejših uspehov bi ostala 30 - letnica organizirane odbojke v Kranju,

ki bi bi la skromnejša , kot bi j i omogočila tradicija tega športa (Košnjek,

J. 10.2.1989. Se je kranjska odbojka naveličala ţivotarjenja. Gorenjski

Glas, Šport).

Moška ekipa je po zelo uspešnem začetku v p rvi slovenski odbojkarski

l igi spomladi 1987 igrala precej slabše in se je morala borit i za

obstanek v l igi , česar pa po izredno uspešnem nastopanju (4. mesto) v

zimskem pokalu Slovenije na začetku leta ni nihče pričakoval.

V tekmovanju za pokal YU so t r iglavani v f inalu izgubil i prot i OK

Jesenice . V tem letu klub ni zabeleţi l vidnejših rezultatov. Udeleţil se

je turnirja v Nemčij i in odigral nekaj pri jatel jskih tekem s c elovško

Hypobanko.

Zaradi neizkušenosti večjih uspehov niso dosegli nit i mlajši igralci. V

klubu so se zavedali, da je bi lo škoda, ker so zamudil i pri jave za

kvalif ikacijski turnir v drugi slovenski l igi, kjer bi si mlajši igralci ,

predvsem kadeti, nabirali potrebne izkušnje. Jedro kadetske ekipe je

namreč odšlo v OK Lubnik, ki se je uvrst il v drugo slovensko l igo. Delo

z mladimi tako ni dalo pričakovanih rezu l tatov kl jub prizadevanju

Ambroţiča in Pertota. Jeseni je v športni dvorani s pionirj i pričel delati

Vojvoda.

66

V ekipi Triglava sta po zaključku spomladanskega dela sezone 1986 -

1987 zaradi poškodbe nehala igrat i Til inger in Fabjan. Sredi leta je klub

zapusti l trener in igralec Zadraţnik, ki so mu kot dobremu strokovnjaku

ponudili boljše pogoje za delo v OK Titan iz Kamnika. Oslabljeno ekipo

je preostanek sezone pripravl jal in vodil Til inger. Triglavani so v sezoni

1987 - 1988 zasedli zadnje mesto na lestvici.

Klub se je še vedno srečeva l s kadrovskimi problemi, saj je izredno

teţko dobil dobre strokovnjake. Vzrok temu je bila neustrezna

stimulaci ja za delo. Tudi zagnanost amaterskih delavcev je imela svoje

meje in tako j im je poleg zagotavljanja najnujnejših pogojev za

tekmovanje ekip zmanjkalo moči za organizacijo kvalitetnejših

tekmovanj, ki bi nedvomno prispevala k popularizaci j i odbojke med

mladino.

Klub je imel v sezoni 1987 - 1988 spet teţave z ustreznimi prostori za

trening. Popoldanski termini v dvorani na Planini niso bi l i primerni , saj

je imela mladina dvoizmenski pouk. Nekaj terminov so imeli na OŠ

Franceta Prešerna in OŠ Staneta Ţagarja.

Denarja je k lubu še vedno primanjkovalo, prav tako j im je še vedno

primanjkovalo zadostno število kvalitetnih ţog.

Ob zaključku sezone 1987 - 1988 je klub organiziral tradicionalno

srečanje generacij OK Triglav. Turnirja se je udeleţilo pet generacijskih

moških ekip in 4 generacijske ţenske ekipe.

V naslednjem letu je bi l klubski cil j ponoven vzpon moške ekipe med

elito. V klubu so dali vel ik poudarek organizacij i dela z mladimi.

Mladinsko in kadetsko ekipo sta pripravljala Borzatta in Pertot. Delo s

pionirj i na osnovnih šolah je vodil Vojvoda.

67

Klubski sodelavci so za leto 1989 predlagali naslednji način dela: v

sodelovanju s člani IO koordinatorja dela s šolsko mladino pripravita

program, v katerem predvid i jo, na katerih šolah se bodo sami

neposredno vključi l i v delo s pomočjo profesorjev športne vzgoje.

Koordinatorja dela s šolsko mladino sodelujeta pri organizacij i

tekmovanj v ŠŠD v odbojki, kamor ţeli jo vključit i tudi odbor za ŠŠD in

ZTKO.

V klubu so ţelel i čimprej organizirat i mini odbojko, ki je primernejša za

mlajše. V sodelovanju s komisijo za odbojko pri ZTKO občine Kranj so

organiziral i izobraţevanja za sodnike, vaditel je in trenerje.

Članska ekipa se je morala po odhodu treh igralcev prve šesterke

poslovit i od prve slovenske odbojkarske l ige. Po jesenskem delu

sezone 1988 - 1989 je ekipa zasedla drugo mesto z enakim števi lom

točk kot prvouvrščena ekipa Plamen. Tekmovanje za YU pokal so

končali v gorenjskem f inalu. Članska ekipa Triglava je ţe drugo leto

zapored zmagala na turnir ju v Leutkirchu v Nemčij i, na Ivovem

memorialu v Bovcu pa so zasedli drugo mesto.

Mladinska ekipa je tekmovala v gorenjski , kadeti pa v regijski l igi, kjer

sta bi l i zdruţeni Gorenjska in Primorska. Zaradi neizkušenos t i sta obe

ekipi končali na dnu lestvice.

Za osnovnošolske ekipe kranjske občine so v mesecu januarju in marcu

organiziral i dva turnir ja. Prvega se je udeleţi lo 10 ekip pionirk in 5 ekip

pionirjev, drugega 7 ekip pionirk in 6 ekip pionirjev. Z izjemo OŠ

S imona Jenka so izstopale ekipe šol, kjer je Triglav vodil organizirano

vadbo odbojke.

(Arhiv: Program dela za leto 1989, M. Zelnik)

68


9.1 LETO 1990 - 1991

V teh letih so si strokovnjaki v odbojki zastavljali vprašanje, kako se je

spreminjala kvaliteta slovenske odbojke. Prišl i so do spoznanja, da je

bilo izredno teţko. Uradna športna polit ika je odbojko odrivala.

Portoroški sklepi v 70-tih letih so odbojko potisni l i v senco, zato so v

prvi vrsti nastopali drugi športi. V takšnem poloţaju je bilo zelo teţko

motivirati mlade za delo.

Viki Krevsel, vel ik l jubitelj odbojke, je povedal: ,, Leta 1968 sem prevzel

vodstvo strokovnega sveta pri s lovenski odbojkarski zvezi in ostal

njegov predsednik več kot 22 let. Glavno delo tega sveta je bila skrb za

slovenske reprezentance in mlade talente po vsej Slovenij i.

Odbojkarska zveza Slovenije je zelo veliko sredstev vlagala v mlade

selekci je. Igranje v zvezni l igi je bi lo izredno mamlj ivo, saj je bi la to l iga

aktualnih svetovnih študentskih prvakov. To je bila nekakšna Himala ja

za odbojko, medtem ko je bila raven odbojke po razpadu jugoslovanske

lige na ravni Šmarne gore. Motivi ustvarjalnosti pri igralcih so z leti

padali, kar je bi lo za slovensko odbojko slabo, saj je bi la vel ika

nevarnost, da bodo dobri igralci odšli v tuj ino " (Gorenjski Glas,

1.10.1991, Šport).

Obseg f inančnih sredstev , namenjen za šport v kranjski občini, ob

čedalje teţjih razmerah v gospodarstvu in mogel več slediti vse večjim

potreba , ki so bi le posledice naraščanja števi la panog oziroma razvoja

in s tem večjega števi la tekmovalcev. Potrebna je bila ponovna

selekci ja športnih panog.

69

Problematično je bilo vrednotenje kriteri jev za razvrščanje panog v

kranjskem športu, saj je vsakdo dajal največjo teţo kriteri jem, ko so bil i

zanj najbolj pomembni oziroma so mu prinesli največ točk. Strokovne

sluţbe so bile pred zapleteno nalogo, kako objektivno pripravit i kriteri je

za razvrščanje športnih panog. Še teţavnejše je bilo delo organa, ki je

na osnovi teh kriteri jev nato skušal objektivno razvrstit i posamezne

nosilce razvoja panog v kranjskem športu. Nekatere športne panoge

oziroma klubi so bil i ţe na startu razvrščanja v prednostnem poloţaju

(zaradi lastn ih objektov, različnih višin najemnin, poklicnih trenerjev ).

Poleg vseh dogovorjenih meri l za razvrščanje športov j e zelo pogosto

poleg vsesplošne aktivnosti odločala tudi večja agresivnost (Arhiv:

Predsedstvu ZTKO občine Kranj , M. Zelnik).

Odbojka med kranjskimi športi ţal ni zavzemala visokega mesta. Stanje

v k lubu bi se izboljšalo le z boljšo organiziranostjo in kadrovsko

usposobljenostjo t istih, ki delajo v odbojki oziroma z vključitvijo t ist ih, ki

so pripravljeni karkoli storit i v prid odbojke v kranjski občini. V Kranju in

na celotni Gorenjski je primanjkovalo sodnikov. Zato je komisija za

odbojko pri ZTKO občine Kranj v mesecu novembru organizirala tečaj

za sodnike (Arhiv: Tečaj za odbojkarske sodnike, M. Zelnik).

Predsednik kluba je bil še vedno Miro Zelnik, blagajnik Tone Sajovic.

Prva republiška liga je bi la vabljiv športni cil j . Za nadaljnj i razvoj

odbojke v Kranju je bilo izredno pomembno delo z mladimi . V program

dela s šolsko mladino so ţelel i vloţit i še več kot pred dvema letoma.

Klub je ţelel vkl jučit i čim več nekdanjih igralcev in igralk ter j im

omogočit i strokovno izpopolnjevanje, še več so ţelel i sodelovati tudi s

profesorj i na šolah.

V sezoni 1990 - 1991 je klub nastopil v drugi slovenski l igi zahod, kjer

je tekmovanje končal na petem mestu.

70

Trener Triglava Enrico Borzatta.

Slika 8: Trenerska izkaznica ( Arhiv: Enrico Borzatta)

V ekipi Triglava so nastopali : Aleš Arnšek, Boštjan Berčič, Primoţ

Černe, Matjaţ Fleţar, Dušan Gatalo, Marko Gorjanc, Grega Mali,

Sebastijan Mohor, Grega Osojnik, Boštjan Rakovec, Marko Sajovic,

Andrej Slapar, Samo Štern, Goran Tisak, Brane Jerše, Joţe Struţnik,

Vojko Rogelj in Janez Logar.

Ekipa je igrala v št irih postavitvah glede na sistem 5:1 in 4:2.

Prva postava - sistem 4:2;

1. Sajovic - podajalec

2. Gorjanc - podajalec

3. Gatalo - drugi tempo

4. Arnšek - prvi tempo

5. Mohor - prvi tempo

6. Mali - drugi tempo

Druga postava - sistem 5:1;

1. Sajovic - podajalec

2. Struţnik - drugi tempo

3. Gatalo - drugi tempo

4. Arnšek - prvi tempo

5. Mohor - prvi tempo

6. Mali - drugi tempo

71

Tretja postava - sistem 4:2;

1. Černe - podajalec

2. Osojnik - podajalec

3. Rakovec - drugi tempo

4. Berčič - prvo tempo

5. Štern - prvi tempo

6. Tisak - drugi tempo

Četrta postava - sistem 5:1;

1. Černe - podajalec

2. Jerše - drugi tempo

3. Rakovec - drugi tempo

4. Berčič - prvi tempo

5. Štern - prvi tempo

6. Tisak - drugi tempo

(Arhiv: Enrico Borzatta)

Leta 1990 se je ekipa Triglava udeleţi la kvalif ikaci j za prvo slovensko

odbojkarsko ligo v dvorani Tabor v Ljubljani.

Slika 9: Ekipa Triglava (Arhiv:Enr ico Borzatta)

Na sliki stoj i jo z leve prot i desni: Dušan Gatalo, trener Enrico Borzatta,

Marko Sajovic, Boštjan Rakovec, Aleš Arnšek, Gregor Mali, Boštjan

Berčič. Čepijo od leve proti desni: Goran Tisak, Gregor Osojnik, Marko

Gorjanc, Andrej Slapa r, Samo Štern, Marko Zadraţnik.

72

OK Triglav se od 1989 . leta vsako leto udeleţi spominskega turnir ja,

imenovanega Svarunov spominski memorial v Škofji Loki.

Sl ika 10: Marko Sajovic prejema diplomo za sodelovanje na Svarunovem

memorialu (Arhiv: Marko Sajovic)

Januarja1991. leta so bile v Škofji Loki organizirane priprave kadetov in

pionirjev. Šolo so prevzeli priznani slovenski trenerj i . Delo je potekalo

po načrtovanem programu, saj so trenerj i poleg dveh treningov dnevno

vodil i teoret ična predavanja ter analiziral i in strokovno komentiral i

videoposnetke lastnih treningov in tekem najboljših ekip. Vodja

odbojkarske šole je bil Aleš Kušar. Za moško kadetsko reprezentanco

sta igrala tudi dva kasnejša igralca ekipe Triglava, Aleš Centa i n Gregor

Ţunič (Odbojka , št .4. str. 9 - 10).

Leta 1991 je bi la v Slovenij i prvič v poletnih mesecih organizirana liga

odbojke na mivki. Tako imenovani „Beach volley” ali odbojka na mivki je

v svetu doţivela velik vzpon. V ZDA, kjer se je tovrstna odbojka tudi

začela, je najpopularnejša , saj jo igrajo tako otroci kot ol impijski prvaki.

73

V Sloveniji so ledino zaorali Izolani, ker imajo v Simonovem zalivu

idealne moţnosti za organizacijo in izvedbo turnir jev. Za večjo

popularnost tega sončnega športa je bila dana pobuda za ustanovitev

„Beach volley mednarodne l ige” (Odbojka, št. 4, str. 9 - 10).

Igralcem Triglava je odbojka na mivki prišla v kri . V poletnih mesecih so

pridno treniral i na igriščih kranjskega bazena. Organizirali so turnirje

niţjega kakovostnega razreda ter turnirje za rekreativce.

Ekipa Triglava je sodelovala na mednarodnem turnirju v Leutkirchu v

Nemčiji.

Sl ika 11: Igralci Triglava (Arhiv: Marko Sajovic)

Na sliki stoj i jo od leve prot i desni: Boštjan Berčič, Aleš Arnšek, Primoţ

Černe, Dušan Gatalo, Marko Sajovic. Od leve proti desni čepita: Miloš

Ralič, Toni Pazlar .

74

Slika 12: Tabor, k jer so igralc i spal i (Arhiv: Marko Sajovic)

Slika 13 : Igralci, k i so se udeleţi l i tekme (Arhiv: Marko Sajovic)

75

9.2 LETO 1991 - 1992

V sezoni 1991 - 1992 je OK Triglav igral v drugi moški l igi zahod. Klub

je dobil novega trenerja Matjaţa Tilingerja, ki je ţe nastopal v ekipi

Triglava kot izredno uspešen igralec, a je kmalu odšel igrat v ekipo

Bleda. Kasneje je v ekipi Kamnika igral v zvezni l igi. To je bi la njegova

prva trenerska izkušnja (Gorenjski Glas, 26.11.1991, Šport).

Tabela 4

Končna lestvica druge slovenske l ige 1991 - 1992:

1. Salonit 2 27

2. Prvačina 26

3. Termo Lubnik 24

4. Plamen Kropa 22

5. Bled ml. 20

6. Triglav Kranj 18

7. Bohinj 16

8. ČIB Bovec 13

76

Slika 14: Intervju z Matjaţem Ti l inger jem (Gorenjski Glas, 26.11.1991, Šport)

77

Iz članka je razvidno, da so klub še vedno pestile denarne teţave.

Primanjkovalo je strokovnega kadra, ki bi nadaljeval tra dicijo pri mlajših

kategori jah. Vse to je negativno vplivalo na takratni razvoj OK Triglav in

odbojke v Kranju. Klub se je zavedal, da je to slabo in da bo za

izboljšanje potrebno nekaj ukrenit i (Gorenjski Glas, 26.11.1991, Šport).

Ekipa OK Triglav je tej sezoni v drugi slovenski l igi zahod osvojila šesto

mesto in izpadla iz nje.

9.3 LETO 1992 - 1993

Po slabih rezultatih v sezoni 1991 - 1992 je OK Triglav v sezoni 1992 -

1993 igral v tret j i slovenski l igi. Ekipo je ponovno vodil Enrico Borzatta.

Ekipa Triglava je v tretj i slovenski l igi končala na četrtem mestu.

Slika 15: Igralci Triglava (Arhiv: Marko Sajovic)

Na sliki stoji jo od leve prot i desni: Marko Sajovic, trener Enrico

Borzatta, Aleš Arnšek, Boštjan Rakovec. Od leve prot i desni čepijo :

Goran Tisak, Andrej Slapar, Jure Jurga le.

78

Tabela 5

Končna lestvica v tretj i slovenski 1992 - 1993:

1. Pan Kovinar 34

2. Prvačina 30

3. Termo Lubnik 28

4. Triglav 24

5. Bled 2 18

6. Mokronog 16

7. Olimpija 3 14

8. Portoroţ 8

9. Plamen 6

10. Bohinj 2

9.4 LETO 1993 - 1994

Pred to tekmovalno sezono so v Kranju organiziral i turnir gorenjskih

ekip kot pripravl jalne tekme na novo sezono. Na OŠ Franceta Prešerna

v Kranju so se pomerile štir i najboljše gorenjske ekipe: Bled, Novi

granit Kamnik, Termo Lubnik in Triglav. V polf inalu sta zmagala oba

prvoligaša. Bled je premagal ekipo Triglava z rezultatom 3:0, Kamnik pa

Termo Lubnik z rezultatom 2:1. V tretjel igaškem obračunu sta s e za

tretje mesto pomeril i ekipi Triglav in Termo Lubnik . Triglav je premagal

Termo Lubnik z rezultatom 3:1. P ri Kranjčanih je izstopal organizator in

kapetan igre Marko Sajovic.

79

Ekipe, ki so v sezoni 1993 - 1994 tekmovale v tretj i slovenski l igi:

Bled 2, Bohinj, Portoroţ, Plamen, Prvačina, Triglav, Termo Lubnik,

Branik Sedex, Olimpija 3, Č IB Bovec, Kamnik 2 in Mokronog (Gorenjski

Glas, 15.2.1994, Šport).

Igralci Triglava: Marko Sajovic, Tone Pazlar, Joţa Struţnik, Sebasti jan

Mohor, Marko Gorjanc, Gregor Mali, Samo Štern, Boštjan Berčič, Dušan

Gatalo, Borut Kern, Aleksander Pivk, Miha Unk, Miloš Ralič (D. Gole,


Ekipo je v tej sezoni prvič treniral Dare Gole (D. Gole, osebna


Tabela 6

Končna lestvica v sezoni 1993 - 1994:

1. Termo Lubnik 44

2. Prvačina 36

3. Portoroţ 36

4. Triglav 32

5. Mokronog 20

6. Plamen 20

7. Kamnik 2 20

8. Bled 2 18

9. Olimpija 3 18

10. ČIB Bovec 6

11. Branik Sedex 6

12. Bohinj 6

80

9.5 LETO 1994 - 1995

OK Triglav igral v tret j i slovenski odbojkarski l igi zahod. Til inger je

igralce treniral le pol sezone, nato pa odstopil. Igralc i so nato treninge

vodil i sami (M. Sajovic, osebna komunikacija, 10.1.2009).

Ekipe, ki so v tej sezoni igrale v tret j i slovenski l igi: Portoroţ, Prvačina ,

Triglav, Kamnik 2, Plamen, Branik Sedex, Fi Prom 2, Bohinj, Bled 2,

Bohinj, Mokronog, Bovec in Pan Kovinar 2.

Igralci Triglava: Marko Sajovic, Tone Pazlar, Joţa Struţnik, Marko

Gorjanc, Gregor Mali, Samo Štern, Boštjan Berčič, Dušan Ga talo, Borut

Kern, Aleksander Pivk, Miha Unk, Miloš Ralič (M. Sajovic, osebna


Po rezultat ih in končni lestvici je videti , da so odbojkarj i Triglava dobro

mešali štrene vodilnim ekipam. Manj sreče so imeli na tekmah za pokal

Slovenije. V prvi tekmi so premagali ekipo Plamena ter se uvrst il i v

naslednji krog, kjer so izgubili prot i ekipi Pan Kovinarja in tako izpadli

iz nadaljnjega tekmovanja (http://www.odboj-zveza.si/arhiv).

V soboto, 22.04.1994, je bil v športni dvorani na P lanini 3. tradicionalni

turnir gorenjskih veteranov , ki so ga organiziral i domači veterani.

Turnir ja so se poleg dveh ekip organizatorja (ena ekipa je nosila ime

sponzorja, gosti lne Krištof) udeleţil i še veterani z Jesenic, iz Krope in

Kamne Gorice. Ţal so iz neznanih razlogov manjkale ekipe iz

Radovljice, Bohinja in Adergasa, ki so ţe tekmovale. Jeseničani pa so

bil i superiorni zmagovalci brez izgubljenega niza.

http://www.odboj-zveza.si/arhiv

81

Ekipe Kamna Gorica, Kropa in Krištof so bile zelo izenačene in je o

končnem vrstnem redu , ob enakem števi lu zmag, odločala razlika v

nizih. Kl jub temu, da je bi lo zelo malo igralcev mlajših od 40 let, so bile

nekatere tekme dokaj kvalitetne, kar dokazuje, da večina še vedno vsa j

enkrat tedensko igra odbojko in da znanja in veščine iz let, ko so še

aktivno igral i, niso pozabil i. Po končanem turnirju je bila za vse

udeleţence skromna zakuska, kjer so obujali spomine na aktivna leta

igranja in komentirali dogodke v minul i tekmovalni sezoni in delo OZS

(Gorenjski Glas, 28.4.1995).

9.6 LETO 1995 - 1997

Leta 1995 je ekipa OK Triglav dobila glavnega sponzorja in nastopila

pod novim imenom Astec Triglav Kranj. Predsednik kluba je bil Peter

Globočnik.

Igralce Astec Triglava je dve sezoni ponovno treniral Dare Gole. V

sezoni 1995 - 1996 so igrali v t ret j i slovenski l igi , kjer so z dobro in

kolekt ivno igro zasedli prvo mesto in se uvrsti l i v drugo slovensko l igo.

V klubu je aktivno deloval le Tone Sajovic. Vodil je administrativne

posle, urejal termine za t reninge, skrbel za sponzorje… Ţal se je

poznalo premajhno zanimanje za razvoj in delo z mlajšimi generac i jami,

denarna sredstva so spet povzročala skrbi.

Tedanja kranjska ekipa je bila sestavl jena predvsem iz mladih igralcev,

ki še niso imeli veliko izkušenj z velikih tekmovanj. Pogrešali so akt ivno

vadbo odbojke za mlajše generacije. Velik poudarek odbojki so na

srečo dali na osnovi šoli Franceta Prešerna v Kranju.

82

Tudi sama sem se to leto lot i la vadbe in treningov odbojke. Tekmovali

smo na občinski ravni, pod vodstvom Francija Jegliča. Spomnim se, da

smo trenirali tudi v nedeljah, saj med tednom ni bilo dovolj prost ih

terminov.

Astec Triglav je treniral v dvorani na Planini. Za treninge so imeli na

voljo le eno tret j ino dvorane in tudi tekme so bi le odigrane na tret jini

(D. Gole, osebna komunikacija, 7.2.2009).

Igralci Astec Triglava so bil i : Gregor Mali, Klemen Urankar, Igor Grilc,

Marko Sajovic, Aleksander Pivk, Marko Gorjanc, Miloš Ralič, Tomaţ

Brejc, Samo Štern, Gregor Belovič, Franci Jeglič in Ţeljko Majkič.

Na tekmah za pokal Slovenije j im ponovno ni šlo. V prvem krogu so

igrali z ekipo Fuţinar 2, ki so jo premagali. V zadnji tekmi drugega

kroga za pokal Slovenije so odbojkarj i Astec Triglava pripravi l i največje

presenečenje. V povratni tekmi so tesno (odločali sta smo dve točki )

premagali ekipo Ljutomera, ki je bi l sicer član 1A slovenske lige.

Kranjčanom, ki so sicer prvo tekmo izgubil i s 3:1 , je po treh nizih kazalo

dokaj slabo, saj gostje v četrtem nizu niso smeli dobit i več kot tr i točke.

Kranjčani so prekosil i same sebe in četrti niz dobil i z rezultatom 15:1 in

tako napredovali v 1/16 f inala pokala Slovenije, kjer j ih je čaka l drţavni

prvak Salonit Anhovo, prot i kateremu so izgubili (Gorenjski Glas,

12.1.1996, Šport).

83

Sl ika 16: Svarunov memorial (Arhiv:Marko Sajovic)

Na sliki stoji jo od leve prot i desni: Gregor Mali, Klemen Urankar, Igor

Gri lc, Marko Sajovic. K lečita od leve prot i desni: Aleksander Pivk,

Marko Gorjanc.

V sezoni 1996 - 1997 je klub večjo pozornost namenil učenju odbojke

mlajše generacije, ki je igrala v skupini dečkov in kadetov.

Doseţki kluba v sezoni 1996 - 1997:

- člani: 5. mesto v drugi slovenski odbojkarski l igi ;

- kadeti: 19. mesto v l igi kadetov;

- starejši dečki: 29. mesto v l igi starejših dečkov ;

84

Slika 17: Igralci Triglava (Arhiv:Marko Sajovic)

Na sliki stoji jo od leve prot i desni: trener Dare Gole, Klemen Urankar,

Marko Sajovic, Gregor Mal i , Miha Unk, Joţe Struţnik. Čepijo od leve

proti desni: Tomaţ Brej, Gregor Belovič , Ţeljko Majkič, Franci Jeglič.

V sezoni 1996 - 1997 so se odbojkarj i kot novinci v drugi l igi dobro

znašli in zasedli končno peto mesto.

V pokalu Slovenije j im ni šlo dobro. Na prvi tekmi proti Bledu 2 so

zmagali, nato pa so v nadaljevanju izgubili prot i ekipi Šoštanj -

Topolšica, ki je v tej sezoni igrala v prvi l igi.

V mesecu aprilu je bil v dvorani na Planini v Kranju organiziran peti

turnir gorenjskih veteranov v odbojki. Sponzorji turnirja so bil i Me sari ja

Arvaj in Kalan, Pivovarna Union, Pekarna Mišmaš, gosti lna Krištof,

trgovina Fran in d iskont Tuti-frut i.

85

Turnir ja so se udeleţil i veterani z Jesenic, iz Krope, Kamne Gorice in

dve ekipi iz Kranja. Povprečna starost igra lcev je bila kar 47 let in pol.

Najstarejša je bila druga ekipa iz Kranja z 51 let i, najstarejši igralec

Dušan Prešeren z Jesenic pa je imel kar 62 let. Vsi igralci so se v

mlajših le t ih akt ivno ukvarjali z odbojko (igrali so v zveznih l igah

Jugoslavije in republiški l igi Sloven i je), vsaj enkrat tedensko so še

vedno odbijal i ţogo , zato je bila igra za igralce te starosti še vedno zelo

kvalitetna.

Ekipe so bile med seboj izenačene, zato je zmagovalca ob enakem

števi lu točk treh ekip določila razl ika v nizih .

Končni vrstni red:

- Jesenice

- Kropa

- Kamna Gorica

Zmagovalci so dobil i prehodni pokal, prve tr i ekipe so prejele diplome,

najstarejša ekipa in najstarejši igralec pa priznanje (Gorenjski Glas,

28.4.1996, Šport).

9.7 LETO 1997 - 1998

Astec Triglav je igral v drugi slovenski odbojkarski l igi in pokalu

Slovenije, kjer je izpadel ţe po prvem krogu tekmovanja prot i ekipi

Krke.

Igralci Astec Triglava so bi l i : Marko Sajovic, Miloš Ralič, Gregor Mali ,

Aleksander Pivk, Samo Štern, Joţe Struţnik, Franci Jeglič, Igor Gri lc,

Miha Unk in Klemen Urankar.

86

Jesenski del nastopov je ekipa končala na prvem mestu lestvice. V

klubu so se zavedali, da so imeli v jesenskem delu tekmovanja tudi

precej „sreče”, saj so prvič do tedaj odigral i vse tekme v popolni

postavi. Trener Marjan Gorenc, ki je prevzel ekipo v tistem letu, je

vnesel med odbojkarje precej sveţine, predvsem pa je znal motivirati

vse igralce (Gorenjski Glas, 27.1.1998, Šport).

Odbojkarj i Astec Triglava so bil i pred nadaljevanjem tekmovanja v

pomladanskem delu druge slovenske lige na prvem mestu lestvice. S

tem so celo presegli vse načrte, ki so si j ih zastavil i pred začetkom

tekmovanja. Vendar so fantje skupaj z vodstvom kluba ostali trdno na

tleh. Glavni cil j ekipe je bi l ob pomoči l jubl janskega podjetja Astec,

d.o.o. vse svoje domače tekme odigrati v športni dvorani na Planini in

osvojit i eno od prvih štirih mest, ki bi tudi naslednje leto zagotavljalo

igranje v drugoligaški konkurenci. Po besedah kapetana ekipe Marka

Sajovica pa se v primeru, da zadrţijo vodilno pozici jo na lestvici,

vsekakor ne misl i jo ţe vnaprej predati tudi na dodatnih kvalif i kacijah za

enotno prvo l igo. Ob tem uspehu kranjske moške odbojke pa je

potrebno poudarit i , da so vsi igralci igral i na popolnoma ljubiteljski

osnovi, saj so ob kroničnem pomanjkanju sredste v igralci sami plačevali

tudi malice na dolgih gostovanjih (Gorenjski Glas, 27.1.1998, Šport).

V spomladanskem delu so se presenečenja v drugi l igi kar vrsti la.

Ekipe, ki so se bori le za direkten obstanek v drugi l igi ( tega so

omogočala samo prva št ir i mesta) , in ekipe, ki so računale, da si bodo

mesto v drugi l igi priborile preko dodatnih kvalif ikaci j (moţnosti so

imele ekipe, uvrščene med petim in osmim mestom) , so krepko mešale

načrte vodilnim ekipam. Tako so triglavani nepričakovano , kar z

rezultatom 0:3, doma izgubili proti ekipi Črnuč. Vendar so zadrţali prvo

mesto na lestvici, saj je tudi ekipa SIP Šempetra doţivela poraz prot i

Fuţinarju.

87

Glede na dobro igro v jesenskem so v spomladanskem delu odbojkarj i

Astec Triglava močno popustil i . V prvih 17 krogih so doţiveli samo en

poraz, v nadaljevanju pa so se porazi kar vrsti l i. Kljub temu, da je bila

ekipa Mislinje dokaj nenevarna na domačem igrišču, je bi l poraz Astec

Triglava s 3:0 presenetlj iv. Kranjčani so bi l i še vedno v vodstvu, vendar

se je ekipa SIP Šempetra po točkah izenačila na prvo mesto. Po treh

zaporednih porazih so bi l i kranjčani prepričlj ivo boljši od Vuzenice in

zabeleţil i zmago. S tem so zadrţali minimalno prednost pred SIP

Šempetrom. Kranjčani bi morali za osvoji tev prvega mesta na lestvici v

zadnjem krogu z ekipo Maribora izgubiti le en niz. Odbojkar ji Astec

Triglava so zmagali, vendar je bi la zmaga pirova, ker so dosegli rezultat

2:3. Tako jih je ekipa SIP Šempeter prehitela na prvem mestu za sedem

stotnik točke med dobljenimi in izgubljenimi nizi.

Triglavani so osvojil i zelo dobro drugo mesto, kar je bilo vsekakor več ,

kot so načrtovali pred začetkom prvenstva.

V klubu so predvsem zadnja leta uspešno delal i z mladimi odbojkarj i, ki

bi morali čez nekaj let nadaljeva t i uspešnost kluba. Zadnjih nekaj let je

ekipa dečkov Astec Triglava vztrajno napredovala . Po pričakovanju so

bil i končno boljši od ekipe Bleda in so se skupaj z Bohinjem uvrst il i v A

l igo dečkov - to je med 16 najboljših ekip v drţavi (Gorenjski Glas,

27.1.1998, Šport).

Zadnji teden v apri lu so odbojkarji - veterani Kranja organiziral i ţe

tradicionalni turnir gorenjskih veteranov. Turnir ja na Zlatem polju so se

udeleţi le le štiri ekipe . Tako so prvo mesto osvoji l i veterani z Jesenic,

drugo Bohinjci, tretje ekipa Kamne Gorice, na zadnjem mestu pa so

pristal i veterani Kranja.

88

Rezultati:

- Jesenice : Kranj 2:0

- Jesenice : Kamna Gorica 2:0

- Jesenice : Bohinj 2:0

Klubski rezultat i v sezoni 1997 - 1998:


- starejši dečki: 8. mesto v kategori j i starejših dečkov ;

9.8 LETO 1998 - 1999

Odbojkarj i Astec Triglava so v sezoni 1998 - 1999 v drugi drţavni

odbojkarski l igi pod vodstvom 37 - letnega trenerja Marjana Gorenca

(prej trenerja Črnuč) doţivel i le dva poraza in se uvrst il i na prvo mesto

lestvice. Marjan Gorenc je bi l v samem klubu človek za vse. Poleg

trenerskega dela je opravl jal tudi organizacijske posle. Vse delo ga je

zelo utrujalo, zato je resno razmišl jal o upokojitvi, vendar se je odločil,

da bo ekipo vodil in treniral še eno sezono.

Pogovor z Marjanom Gorencem je bil objavljen 30.03.1999 v

Gorenjskem Glasu. Tema samega pogovora je bila predvsem uvrst itev

ekipe v prvo ligo. Povedal je , da na začetku drugoligaške sezone niso

pričakovali tako dobre uvrstitve. Prvi vzrok je bi l, da je prav v tej sezoni

prišlo do reorganizacije , tako da so se med drugoligaše uvrst ile štir i

ekipe, prej članice 1B lige. Drugi vzrok so bi le številne okrepitve

drugoligaških k lubov. Kranjski klub je načrtoval uvrst itev nekje blizu

šestega mesta na lestvici.

Na vprašanje , čemu pripisuje zasluge za zgodovinski uspeh te kranjske

generacije, je odgovori l sledeče: „Napredovanje v prvo ligo je prav

gotovo vrhunec te ekipe ne glede na to, kako se bo uspešnost obnašala

v prihodnji sezoni.

89

Fantje skupaj trenirajo ţe od najmlajših selekci j, zato je ekip a

homogena, kar se vidi tudi v tem, da igra ne sloni le na enem igralcu,

saj so med sezono na posameznih tekmah izstopali različni igral ci.

Svoje je nato prispeval še prihod Viktorja Bajdaka . ' '

Ali se bo ekipa pred naslednjo sezono okrepila z novimi igralci?

Marjan Gorenc je povedal : „Ekipa naj bi ostala taka , kot je. Vprašanje je

le, ali bo ostal Viktor Bajdak, kar pa je pogojeno s f inančno situacijo

kluba, ki je sedaj normalna. Glede okrepitev sem mnenja, da je

smiselno pridobiti le enega novega igralca. Razlog je v tem, da nima

smisla, da bi igralce, ki so ekipo pripeljali v višj i rang tekmovanja , sedaj

kar odpisali. Je pa res, da bo s tako ekipo, ki je igrala v drugi l igi , teţko

obstat i med prvoligaši. Za zahteven cilj bi bile pot rebne števi lne

okrepitve, s katerimi pa člansko moštvo Astec Triglav ne bi bilo več

domače. Odločitev je dvorezni meč. Osebno misl im, da je bo l je vlagati v

mlajše selekci je ter gradit i na domačem kadru. Je pa seveda kar vel iko

potez odvisnih tudi od ţelje pokroviteljev kluba″ (Gorenjski Glas,

30.3.1999, Šport, S homogenostjo med prvoligaše).

V tej sezoni so v klubu delovali:

trener Marjan Gorenc in igralci: Marko Sajovic, Miha Unk, Klemen

Urankar, Aleksander Pivk, Gregor Mali, Igor Grilc, Marko Gorjanc,

Gregor Kordiš, Viktor Bajdak in Joţe Struţnik.

Znotraj kluba so skrbeli tudi za podmladek. Mladi igralci so igrali v

kategori j i mladincev in se po tekmovanju uvrst il i na šestnajsto mesto

svoje lestvice.

Z napredovanjem moške odbo jkarske ekipe Astec Triglava v prvo

slovensko odbojkarsko l igo so se spremenil i tudi f inančni načrt i . V

sezoni 1998 - 1999 je bilo f inančno stanje 4,5 mili jonov tolarjev. Za

sezono 1999 - 2000 je klub potreboval 34,5 mili jonov tolarjev.

90

Vzrokov za take stroške je bilo več. Samo nastopanje v prvi l igi je bi lo

draţje, klub si je moral priskrbeti zdravnika, ki je bil prisoten na

tekmah, nakupiti je moral nove ţoge… (Gorenjski Glas, 7.5.1999,

Šport).

Kranjčani so organizirali dva močna in kvalitetna turnirja, ki sta veljala

za promocijo odbojke med mladimi v Kranju.

Na skupščini so se odločil i , da se bo klub okrepil z novimi igralci in

načrtovali , da bi ekipa obstala v prvi l igi . Pogoj, da bodo v prihodnjih

sezonah lepo uvrst itev zmogli, je bi la tudi šir itev odbojke med mlade po

kranjskih osnovnih šolah. Tako bi si članska ekipa pridobila podmladek

in zagotovljen razvoj odbojkarskega športa.

Izvoljeno je bi lo novo vodstvo kluba, predsednik kluba je postal Miro

Ambroţič.

Prvič v zgodovini kranjske odbojke so podeli l i posebne plakete za

zasluge. Prejela sta jo Tone Sajovic in glavni sponzor članske ekipe ,

podjetje Astec, brez katerih kranjski odbojkarji ne bi dosegli tedanjega

nivoja (Gorenjski Glas, 7.5.1999, Šport).

Rezultat i kluba v sezoni 1989 - 1999:


- mladinci: 16. mesto v kategori j i kadetov;

- dečki: 22. mesto v kategori j i dečkov ;

- mini: 23. mesto v kategori j i mini odbojka;

(http://www.odboj-zveza.si/arhiv)


91

Slika 18: Igralci Astec Triglava (Arhiv: Marko Sajovic)

Na sliki stoj i jo od leve prot i desni: Marko Sajovic, Miloš Ralič, Gregor

Mali, Aleksander P ivk, Samo Štern, Joţe Struţnik. Čepijo od leve prot i

desni: trener Marjan Gorenc, Franci Jeglič, Igor Gri lc, Miha Unk ,

Klemen Urankar.

9.9 LETO 1999 - 2000

Pred pričetkom tekmovanja je prišlo do nekaterih sprememb v sami igri.

Spremembe so tudi v točkovanju med igro: točko prinaša tako uspešen

napad kot uspešna obramba. Novo je tudi točkovanje zmag . Za zmago z

rezultatom 3:0 in 3:1 bo ekipa dobila 3 točke, 2 točki za zmago z

rezultatom 3:2 in ena točko za poraz z rezultatom 2:3. Tako bo za ekipo

pomemben vsak dobljen niz na tekmi.

92

Kranjski odbojkarj i so si v prejšnj i sezoni po dolgih letih mrtvega hoda

domače odbojke priigral i nastopanje v prvi slovenski l i gi, kjer so igral i

ţe v šestdesetih letih. Klub se je odločil , da bo denar vloţi l v domače

igralce. Ekipo je zapustil edini tujec Viktor Bajdak. Nastalo luknjo so

zapolni l i t ri je novi igralci: Tomaţ Mencinger , ki je v pretekli sezoni igral

za Termo Lubnik, Peter Štupar - SIP Šempeter in Andrej Lačan -

Črnuče (Gorenjski Glas, 1.10.1999, Šport).

Ekipa Triglava: Marko Sajovic, Miha Unk, Klemen Urankar, Aleksander

Pivk, Gregor Mali, Igor Grilc, Marko Gorjanc , Gregor Kordič, Joţe

Struţnik, Tomaţ Mencinger, Peter Štupar in Andrej Lačan , trener

Marjan Gorenc.

Cilj ekipe: uvrst itev v četrtf inale , da bi se izognili izpadu iz prve

slovenske odbojkarske l ige.

V pokalu Slovenije niso dosegli vidne uvrstitve. V prvem krogu so

premagali ekipo P.C. Mokronog, v drugem izgubili z ekipo Bleda in

izpadli iz tekmovanja.

93

Slika 19: Licence igralcev za sezono 1999 - 2000 (Arhiv: Astec Triglav)

94

Odbojkarski klub Triglav je v sezoni 1999 - 2000 sestavi l tudi ekipo

nadarjenih mladih odbojkarjev, ki je igrala v tret j i slovenski odbojkarski

l igi. Mladi odbojkarji so tekmovali še v kategorij i mini, dečki in mladinci.

Glede na tak podmladek se ni bilo bati, da bi odbojka v Kranju izumrla.

Dodatna ekipa in stroţji kriteri j i za pripravo tekem , ki j ih je določila

OZS , so povzroči l i dodatne f inančne probleme, zato je klub iskal nove

sponzorje. Član izvršnega odbora Ivan Demšar je upal , da bodo nekaj

denarja dobil i tudi od kranjske občine, ki je do sedaj vsako leto veliko

denarja namenila le košarkarjem in nogometašem (Gorenjski Glas,

1.10.1999, Šport).


Stoji jo od leve proti desni: Peter Štupar , Tomaţ Mencinger, Gregor

Mali, Klemen Urankar, Marko Sajovic, Joţe Struţnik . Čepijo od leve

proti desni: Marjan Gorenc, Igor Gri lc, Sand i Pivk, Marko Gorjanc, Miha

Unk.

95

Rezultat i odbojkarskega kluba v sezoni 1999 - 2000:

- člani: 10. mesto v prvi slovenski odbojkarski l igi ,

- mladinci: 11. mesto v kategori j i mladincev;

- kadeti: 20. mesto v kategorij i kadetov;

- mini: 33. mesto v kategori j i mini odbojka;



96


10.1 LETO 2000 - 2001

Po lanskem neuspešnem nastopu v prvi slovenski odbojkarski l igi je

ekipa Triglava v sezoni 2000 - 2001 igrala v drugi slovenski odbojkarski

l igi ter pokalu Slovenije, kjer je bila ponovno neuspešna v drugem

krogu. V prvem krogu je premagala ekipo Logatca, v drugem pa izgubila

proti ekipi Merkur Bled.

Klub je promoviral odbojko po gorenjskih osnovnih šolah in navdu ševal

mladino. Mladi odbojkarji so tekmovali v kategori jah mala odbojka ,

dečki in mladinci.

Za člane so igral i : Mirza Bašič, Gregor Belovič, Janez Egart, Marko

Gorjanc, Igor Grilc, Matej Maček, Tomaţ Mencinger, Anton Pazlar,

Aleksander Pivk, Marko Sajovic, Joţe Struţnik, Miha Unk, Klemen

Urankar, Gregor Ţunič. Ekipo je ţe tret jo sezono vodil Marjan Gorenc.

Tekmovanje v drugi slovenski odbojkarski l igi so končali na tretjem

mestu lestvice.



- mladinci: 20. mesto v kategori j i mladincev;

- dečki: 28. mesto v kategori j i dečkov ;

- mala: 41. mesto v kategori j i mala odbojka;



97

Slika 21: Licence igralcev za sezono 2000 - 2001 (Arhiv: Astec Triglav)

98

10.2 LETO 2001 - 2002

Moška članska ekipa je v sezoni 2001 - 2002 igrala v drugi slovenski

odbojkarski l igi in pokalu Slovenije. Treninge je imela tr ikrat tedensko v

športni dvorani Planina in dvakrat tedensko v športni dvorani Zlato

polje, kjer so igralci opravljal i tudi treninge f itnesa. Dejavnost na dveh

razl ičnih lokacijah j im je povzročala organizacijske in f inančne teţave.

Najemnina za dvorano na Zlatem polju je bi la višja kot stroški za

dvorano na Planini.

V pokalu Slovenije so prvo tekmo odigral i z ekipo Astra Telekom in jo

tudi premagali, v drugem krogu so izgubil i prot i gorenjski ekipi Termo

Lubnik.

Na osnovnih šolah v Kranju so imeli treninge odbojke za mlajše in

starejše deklice in dečke. Mlajši dečki so tekmovali v drţavni l igi male

odbojke, starejši dečki v l igi starejših dečkov ter mladinci v l igi

mladincev. Poleg tega so mlajši in starejši dečki sodelovali v l ig i

kranjskih osnovnih šol, ki je bi la organizirana skozi celotno sezono.

Mladinci in kadeti so tekmovali v gorenjski odbojkarski l igi. Teţave so

se pojavljale pri pridobitvi zadostnega števi la terminov za treninge

mlajših selekci j, saj je bi la zasedenost telovadnic zelo velika. Proste

telovadnice so bile zelo drage.

Cilj kluba je bi l povečati števi lo treningov za mlajše selekcije ter

pr idobiti več prostih terminov v športni dvorani na Planini. Pogoji za

učenje mlajših selekci j so bi l i v dvorani na Planini boljši , saj je bila tam

spravljena večina rekvizitov. S tem bi si klub zmanjšal stroške, ki so

nastali pri prenašanju in dokupovanju novih rekvizitov za različne

lokacije.

(Arhiv: Astec Triglav)

99

Rezultat i v sezoni 2001 - 2002:

- članska ekipa: 2. mesto v drugi slovenski odbojkarski l igi ter

uvrst itev v 1. drţavno odbojkarsko ligo ;

- mladinci: 17. mesto v l igi mladincev, 4 . mesto v gorenjski l igi ;

- kadeti: 8. mesto v l igi kadetov;

- starejši dečki: 21. mesto v l igi starejših dečkov ;

- mlajši dečki: 17. mesto v mali odbojki;



Na sl iki stoj i jo od leve proti desni: trener Stane Ferjan, Miha Unk, Aleš

Kesič, Janez Egart, Marko Sajovic, Klemen Urankar. Čepijo od leve

proti desni: Gregor Ţunič, Matej Maček, Igor Gri lc, Tomaţ Mencinger,

Mirza Bašič, Aleksander Pivk, Gregor Belovič.


100

10.3 LETO 2002 - 2003

Ekipa Astec Triglava se je po osvojenem drugem mestu v drugi

slovenski l igi ponovno uvrst i la v prvo slovensko odbojkarsko l igo . Ekipo

je vodil in treniral Marko Zadraţnik. V tem letu sem tudi sama pri

članski ekipi opravila 100 ur obvezne prakse za študij na Fakultet i za

šport . Ekipa je imela treninge trikrat tedensko v športni dvorani na

Planini in dvakrat tedensko v športni dvorani Zlato polje , kjer je

opravl jala tudi treninge f itnesa. Vadba je potekala glede na sprejet le tni

načrt za člansko selekci jo. Načrt je vseboval izpopolnjevanje v

tehnično-taktičnih odbojkarskih elementih ter dvig splošne kondic i jske

pripravljenosti igralcev (Arhiv: Astec Triglav).

Cilj članske ekipe je bila uvrst itev najmanj na 8. mesto v prvi slovenski

odbojkarski l igi ter uvrst itev v 1/8 f inala pokala Slovenije.


- članska ekipa: 10. mesto v prvi slovenski odbojkarski l igi ;

- mlajši člani: 1. mesto v gorenjski l igi ;

- mladinci: 17. mesto na drţavnem prvenstvu za mladince, 5. mesto

v gorenjski l igi ;

- kadeti: 13. mesto na drţavnem prvenstvu za kadete, 6. mesto v

gorenjski l igi ;

- starejši dečki: 28. mesto na drţavnem prvenstvu za starejše

dečke ;

- mlajši dečki: 17. mesto na drţavnem prvenstvu v mali odbojki ;



101

Seznam igralcev v prvi slovenski odbojkarski l igi v sezoni 2002 -

2003:

- Gregor Belovič - napadalec, sprejemalec

- Gregor Ţunič - l ibero

- Alojz Kerec - podajalec

- Klemen Urankar - bloker

- Daniel Čiča - podajalec

- Aleksander Pivk - napadalec, sprejemalec

- Janez Egart - bloker

- Igor Gri l - korektor

- S imon Jakič - l ibero

- Uroš Babnik - korektor

- Gregor Rozman - podajalec

- LV Hanson - bloker

- Aleš Kesič - bloker

- Aleš Centa - sprejemalec, napadalec

- Mitja Ţnidaršič - sprejemalec, napadalec

Ekipa začetnikov, rojenih 1988 in pozneje:

Trenerja: LV Hanson in Matej Maček

Igralci: Marko Djuretič, Jure Bajţelj , Alberto Davalos, Be njamin Grašič,

Sebastijan Grašič, Niki Hasanai, Ţan Jaklič, Borislav Kekič, Boris

Kneţevič, Bojan Kondič, Marko Krčmar, Mile Lasica, Semir Lemeš, Luka

Mihelčič, Aljoša Močnik, Rok Stojanovič, Jan Tadič, Aleš Tič, Nebojša

Vukobrat, Domen Ţepič, Aleš Ţivič.

102

Ekipa mlajših dečkov, letnik 1990 in mlajši :

Trener: Matej Maček

Igralci: Matevţ Ambroţič, Bojan Dimič, Goran Dimič, Benjamin Dolinar,

Ţiga Dovjak, Domen Gorzetti, Jan Gregorec, Janez Perhavec, Tim

Pregrad, Luka Savčič.

Ekipa starejših dečkov, letnik rojstva 1988 in mlajši :

Trener: Matej Maček

Igralci: Jure Ausec, Miha Beţek, Matej Dimc, Ţiga Dovjak, Dejan Gašič,

Dragan Keleman, Emir Kvrgič, Dejan Lasica, Ţiga Likar, Tim Pregrad,

Luka Savčič, Andrej Štembergar.

Ekipa kadetov, letnik 1986 in mlajši:

Trener: Zmago Hafner

Igralci: Mart in Ambroţič, Rusmir Čulič, Dejan Gašič, Matic Justin, Aleš

Kalan, Milovan Kljajič, Mladen Krčič, Ţiga Likar, Miha Marolt, Rok

Naumov, Metin Omerovič, Milan Smitran, Rok Zelnik .

Ekipa mladincev, letnik 1984 in mlajši:

Trener: Zmago Hafner

Igralci: Mart in Ambroţič, Daniel Atanasov, Anţe Brejc, Daniel Ciča,

Jaka Jauh, Matej Jurančič, Jure Močn ik, Anţe Mohinski, Simon Jakič,

Rok Naumov, Aleš Pisernik, Blaţ Primc, Štefan Rogelj, Matej Sodin,

Edo Velkavrh, Rok Zeln ik.


103

V pokalu Slovenije so triglavani ponovno končali tekmovanje v drugem

krogu. V prvem so premaga li Krko Novo mesto, v drugem so izgubili z

ekipo Maribor Stavbar IGM.

V letu 2003 se je odbojkarska šola Astec Triglav akt ivno vključi la v

projekt panoţne športne šole, ki jo je vodi l strokovni svet odbojkarske

zveze Slovenije. V letu 2002 - 2003 je klub na osnovnih in srednjih

šolah v Kranju v okviru interesnih dejavnosti in v klubskem okviru

organiziral vadbo odbojke za mlajše in starejše deklice, dečke ter

mladino. Mlajši dečki so tekmovali v kategori j i mlajših dečkov ter l igi

kranjskih osnovnih šol. Starejši dečki so tekmovali v kategori j i starejših

dečkov in l igi kranjskih osnovnih šol. Imeli so tudi ekipo kadetov in

mladincev. Liga kranjskih osnovnih šol je bila organizirana skozi celo

leto 2003 preko kluba Triglav. Najboljši ekipi iz vsake kategorije sta

nastopil i na področnem tekmovanju v Lipnici. V kategori j i srednjih šol

se je ekipa SESŠ Kranj uvrsti la na polf inalni turnir v Novem mestu in

zasedla 3. mesto. V ekipi SESŠ so nastopali predvsem igralci kluba

Triglav. Klubske ekipe mlajših članov, mladincev in kadetov so

tekmovale tudi v gorenjski l igi.

Klub je imel še vedno teţave z zados tnim števi lom terminov in s

prost imi telovadnicami.


104

10.4 LETO 2003 - 2004

Direktor kluba v tej sezoni je bil Miro Ambroţič. Za st ike z javnostjo je

skrbel Klemen Urankar.

Fizioterapevt ekipe je Matjaţ Fleţar .

Trener

- članov: Marko Brumen

- mladincev: Zmago Hafner

- kadetov: Zmago Hafner

- mlajših mladincev: Matej Maček

- starejših mladincev : Matej Maček

- cicibanov: Daniel Atanasov

Pred sezono so si v klubu zadali nalogo, da bodo k delu z mladimi

pristopili sistematično, povečali njihovo števi lo in dvignil i kakovost

strokovnega dela z njimi. Zaradi ţelje po razvoju in širitvi odbojke na

kranjskem območju so nastopali na d rţavnem prvenstvu v vseh

kategori jah, tr i ekipe so nastopale še v gorenjski l igi. Povečalo se je

sodelovanje z osnovnimi in s srednjimi šolami, ki j im je klub pomagal v

smislu vodenja interesnih dejavnosti ter pri pripravah in vodenju ekip na

raznih tekmovanjih.

Ob koncu sezone dvoranske odbojke je bil za mlajše igralce organiziran

tabor v odbojki na mivki na igriščih v Besnici.

Moška članska ekipa je v tej sezoni nastopala v drugi slovensk i

odbojkarski l igi. Treninge je imela štirikrat tedensko v športni dvorani

na Planini in dvakrat tedensko v f itnes studiu Monika.

105

V klubu so poskrbeli za dodatno izobraţevanje osebja. Na strokovno

izobraţevanje za pridobitev naziva „vaditel j odbojke” je klub poslal

Daniela Atanasova, ki je izobraţevanje tudi uspešno končal. Na splošni

del izobraţevanja za pridobitev naziva „trener odbojke″ sta bila poslana

Aleš Kesič in Daniel Atanasov, ki sta splošno izobraţevanje uspešno

opravila.

Na osnovnih in srednjih šolah v Kranju je bi la v okviru interesnih

dejavnosti in klubskem okviru organizirana odbojka za mlade. Ti so

tekmovali v kategori jah dečkov in deklic ter mladincev. Vadba

začetnikov je potekala na osnovnih in srednjih šolah, kjer je bi l skupaj s

trenerji organiziran pouk interesnih dejavnosti in obvezn ih izbirnih

vsebin po programu odbojkarske šole Triglav.

Šolske ekipe so nastopale na medobčinskem tekmovanju, kjer se je OŠ

Franceta Prešerna uvrst i la na področno tekmovanje in osvojila tret je

mesto. Šolske ekipe so pod vodstvom klubskih trenerjev nastopale na

tekmovanju v mali odbojki na medobčinski ravni, kjer sta se ekipi OŠ

Franceta Prešerna in OŠ Jakoba Aljaţa uvrst il i na področno

tekmovanje. Na tekmovanju je ekipa OŠ Franceta Prešerna zmagala in

postala področni prvak.

Selekcija mlajših dečkov, ki so se prejšnje leto preko kvalif ikacij uvrst il i

na četrtf inalni turnir in so bil i še v fazi spoznavanja odbojke, je v tej

sezoni presegla tekmovalni cil j. Vse igralce so ob koncu sezone

vključil i v selekci jo starejših dečkov .

Selekcija starejših dečkov je v pretekli sezoni nastopala na d rţavnem

prvenstvu za dečke. Ekipa je dosegla ci l je. Tri igralce je klub vključi l v

projekta slovenska odbojkarska šola in s lovenski odbojkarski tabor, ki

ju je organizirala OZS. V tej sezoni je ekipa osvoj ila prvo mesto v

kvalif ikacijah za drţavno prvenstvo in se tako uvrsti la v A ligo

drţavnega prvenstva.

106

Selekcija kadetov je v lanski sezoni nastopala na drţavnem prvenstvu

in v gorenjski l igi. Delo s to selekcijo je potekalo skladno s programom,

napredek je bi l viden. V tej sezoni je ekipa v kvalif ikaci jah za drţavno

prvenstvo osvojila četrto meto in je v nadaljevanju nastopala v B l igi

drţavnega prvenstva in gorenjski l igi.

Selekcija mladincev je bi la v prejšnj i sezoni zelo uspešna. Na drţavnem

prvenstvu je dosegla 17. mesto. V tej sezoni se je menjala generacija.

Za člansko ekipa OK Triglav so igral i: Mart in Ambroţ, Gregor Belovič ,

Aleš Centa, Dalibor Čiča, Simon Jaklič, Jure Močnik, Marko Sajovic,

Matej Sodin, Anţe Šimnovec, Kamen Urankar, Rok Zelnik, Mit ja

Ţnidaršič, Gregor Ţunič, Gregor Rozman, Matevţ Berk in Igor Gri lc.


- članska ekipa: 6. mesto v drugi drţavni odbojkarski l igi ;

- mlajši člani: 2. mesto v gorenjski l igi ;

- mladinci: 17. mesto na drţavnem prvenstvu za mladince ;


gorenjski l igi ;


dečke ;

- mlajši dečki: 3. mesto na področnem turnirju drţavnega prvenstva

v mali odbojki in 17. mesto v drţavni l igi ;

- ekipe ŠŠD (šolska športna tekmovanja): 4. mesto na področnem

turnirju v odbojki ;

- ekipe ŠŠD (šolska športna tekmovanja): 1. in 2. mesto na

področnem turnir ju v mali odbojki ;


107

10.5 LETO 2004 - 2005

Predsednik kluba je Miro Ambroţič , športni direktor Marko Sajovic in

sekretar Klemen Urankar. Strokovni sodelavec kluba je Marko

Zadraţnik.

V tej sezoni je bil trener članske ekipe Marko Brumen, p omočnik

trenerja članske ekipe Matej Maček, ki pa je vodil in treni ral še mlajše

selekci je skupaj z Zmagom Hafnerjem.

Člani disciplinske komisi je:

- Igor Gri lc

- Aleksander Pivk

- Miha Unk

- Matjaţ Til inger

- Marko Zadraţnik

Člani nadzornega odbora:

- Aleš Arnšek

- Joţe Struţnik

- Borut Kern

Člani izvršnega odbora:

- Miro Ambroţič

- Klemen Urankar

- Marko Sajovic

- Matej Maček

- Aleksander Lampe

- Marko Zadraţnik

- Miha Unk

108

Pred tremi let i so si v klubu zadali nalogo s istematično pristopit i k delu

z mladimi igralci, povečati njihovo števi lo in dvigniti kakovost

strokovnega dela z njimi. Zaradi ţel je po razvoju in razš i r itvi odbojke na

tem področju so nastopali na drţavnem prvenstvu v vseh starostnih

kategori jah, v pokalu Slovenije, tri ekipe so nastopale v gorenjski l igi.

Povečalo se je sodelovanje z osnovnimi in srednjimi šolami , ki so

skupaj s klubskimi trenerj i vodile odbojkarske interesne dejavnosti in

obvezne izbirne vsebine po programu odbojkarske šole Triglav.

En del celotnega programa odbojkarske šole Triglav je tudi vzgojni del.

V klubu so si ţelel i vzgojit i vrhunske športnike v tekmovalnem in

poštene l judi v osebnostnem smislu. Njihova prizadevanja so ţe

obrodila sadove, kajt i ekipa OŠ Franceta Prešerna je bila nagrajena z

nagrado za fair-play, prav tako je enako nagrado dobil igralec ekipe

Srednje ekonomske šole Kranj in član OK Triglava , Andrej Štembergar

Zupan.

Poleg pedagoškega dela, kot je treniranje selekcij , so prevzeli

koordinacijo in organizacijo de la po šolah in v sodelovanju z zavodom

za šport Kranj organiziral i vsa medobčinska in področna tekmovanja v

odbojki za osnovnošolce. Ob koncu sezone dvoranske odbojke so za

mlajše igralce pripravil i tabor v odbojki na mivki, na igriščih v Valburgi.

Članska ekipa OK Triglav je v sezoni 2004 - 2005 nastopala v drugi

slovenski odbojkarski l igi in na tekmovanju za pokal Slovenije. Na

drţavnem prvenstvu je pomlajena ekipa osvojila končno tret je mesto ,

takoj za skoraj nepremaglj ivima ekipama Fuţinarjem z Raven in

Pomurjem iz Murske Sobote (izkupiček 19 zmag in 3 porazi).


109

Na tekmovanju za pokal Slovenije so se prebili v drugi krog, kjer so

izpadli proti ekipi Pomurja iz Murske Sobote . Poleg uradnih tekmovanj

so se udeleţevali raznih turnirjev pri jatel jskega značaja. Treniral i so

štirikrat tedensko v športni dvorani na Planini, dvorani OŠ Franceta

Prešerna ter dvakrat tedensko obiskovali f itnes studio Monika.

To, da so treninge izvajali na dveh lokacijah, j im je povzročalo kar

nekaj organizacijskih in tekmovalnih teţav. Sezona je bila glede na

dejavnike, ki so vseskozi kroj i l i potek dogajanj , končana kot uspešna ,

predvsem pa je bila to pripravljalna sezona, v kateri so veliko

pri loţnosti dobi l i mladi igralci, ki so ponujene pri loţnost i v večini zelo

dobro izkorist i l i.

Igralci, ki so v tej sezoni igrali za OK Astec Triglav:

- Martin Ambroţič - podajalec

- Gregor Belovič - sprejemalec, napadalec

- Marko Bojinovič - podajalec

- Aleš Centa - sprejemalec, napadalec, korektor

- Dalibor Čiča - sprejemalec, napadalec

- Simon Jakič - l ibero

- Aleš Kesič - bloker

- Miroslav Ribič - podajalec

- Matej Sodin - bloker

- Anţe Šimnovec - sprejemalec, napadalec, l ibero


- Rudi Zupan - bloker

- Mitja Ţnidaršič - sprejemalec, napadalec, korektor

- Gregor Ţunič - sprejemalec, napadalec, l ibero

- Jure Močnik – bloker, v tej sezoni je poškodoval koleno


110

Spomladi 2005 se je sedem njihovih trenerjev, ki so delovali v okviru

odbojkarske šole Triglav bodisi s klubskimi selekci jami ali pa so vadbo

vodil i v osnovnih in srednjih šolah , udeleţi lo strokovnih seminarjev za

nadgraditev oziroma potrditev strokovne licence. Za prihajajočo sezono

so okrepil i strokovni kader . Pr idruţi l se jim je študent usmerjevalec s

Fakultete za šport, ki se je v pretekl i sezoni ţe seznanil z načinom dela

v klubu.

V letu 2005 so pod vodstvom dr. Zadraţnika dvakrat izvedli interni

seminar za trenerje odbojke, ki so se ga udeleţil i t renerji OK Triglav in

ŢOK Triglav. Spomladi 2006 so v nadaljnje izobraţevanje za naziv

»trener odbojke« napotil i dva trenerja, ki sta ţe v letu 2004 opravila

specialni del tega izobraţevanja.


- članska ekipa: 3. mesto v 2 . slovenski drţavni odbojkarski l igi ;

- mlajši člani: 4. mesto v gorenjski l igi;

- mladinci: 9. mesto na drţavnem prvenstvu za mladince ;


gorenjski l igi ;


dečke ;

- mlajši dečki: 4. mesto na četrtf inalnem turnir ju drţavnega

prvenstva v mali odbojki oziroma 13. mesto v drţavi ;

- ekipe ŠŠD - šolska športna tekmovanja : 1. mesto na področnem,

1. mesto na četrtf inalnem, 3. mesto na polf inalnem turnirju v

odbojki za srednje šole (EŠ Kranj) ;

- ekipe ŠŠD - šolska športna tekmovanja: 3. mesto na četrtf inalnem

turnirju v odbojki;

- ekipa ŠŠD - šolska športna tekmovanja : 2., 3. in 4. mesto na

področnem turnir ju v mali odbojki;


111

10.6 LETO 2005 - 2006

Članska ekipa je pred novo sezono doţivela nekaj sprememb. Ekipo je

zapusti l dolgoletni član Gregor Ţunič, ki je odšel v OK Olimpija. Zaradi

sluţbenih obveznosti je jesenski del izpusti l Aleš Kesič. Ekipo sta

okrepila mladinska reprezentanta Slovenije , Marko Bojinovič , ki je prej

igral za klub OK Šempeter , in Jure Ivartnik, prej član OK Meţica. Po

poškodbi se je v ekipo vrnil Jure Močnik, prikl jučil i pa so tudi mlade in

perspektivne domače igralce: Miha Beţka, Roka Naumova, Mateja

Čulibrka in Andreja Štembergerja Zupana.

Cilj ekipe v tej sezoni je bi la uvrstitev na eno izmed prvih mest v drugi

l igi in tako pri loţnost za uvrst itev v prvo slovensko ligo.

Predsednik kluba je Miro Ambroţič , predsednik discipl inske komisi je dr.

Marko Zadraţnik in nadzornega odbora Borut Kern.

Člani izvršnega odbora:

- dr. Marko Zadraţnik

- Marko Sajovic

- Matej Maček

- Klemen Urankar

- Miha Unk

- Aleksander Lampe

Člani disciplinske komisi je:


- Igor Gri lc

- dr. Aleksander Pivk

- Miha Unk

- Matjaţ Til inger

Nadzorni odbor sestavl jajo:

- Borut Kern

- dr. Aleš Arnšek

- Joţe Struţnik

112

Klubski trenerj i z veljavnimi l icencami:

- A l icenca: dr. Marko Zadraţnik, Marko Brumen, Matej Maček ;

- B l icenca: Marko Sajovic;

- C l icenca: Matjaţ Kern, Daniel Atanasov ;

- pripravnika: Simon Jakič, Gregor Belovič ;

Klubski trenerj i v sezoni 2005 - 2006:

- za mlajše dečke: Matej Maček

- za starejše dečke : Matjaţ Kern

- za kadete : Matej Maček

- za mladince : Matej Maček

- za člane: Marko Brumen

Interesne dejavnosti na osnovnih in srednjih šolah so vodil i:

- na OŠ Jakoba Aljaţa: Daniel Atanasov

- na OŠ Matija Čopa : Simon Jakič

- na OŠ Staneta Ţagarja: Gregor Belovič

- na OŠ Franceta Prešerna: Matej Maček

- na Ekonomski šol i Kranj: Matjaţ Kern

- na Gimnaziji Kranj: Matjaţ Kern

Sponzorj i in donatorj i kluba v tej sezoni:

- Astec d.o.o. , Mesta občina Kranj in Zavod za šport , Smart COM

d.o.o., Zavarovalnica Triglav ; Avtošola ing. Humar;

- Heli air center d.o.o. , Kava bar Magma, Kern MASS obuje tudi

vas, Jantar d.o.o., Servis strojev Škofic Roman s.p. ;

113

Članska ekipa je v predstavljeni sezoni nastopala v drugi slovenski

odbojkarski l igi in na tekmovanju za pokal Slovenije. Na drţavnem

prvenstvu je kot pomlajena ekipa osvojila končno prvo mesto in se

ponovno uvrsti la v prvo ligo.

Na tekmovanju za pokal Slovenije se je prebila v drugi krog tekmovanja ,

kjer je izpadla prot i ekipi Marchiol Prvačina.

Treninge so imeli petkrat tedensko v športni dvorani na Planini in

dvakrat tedensko v f itnes studiu Monika. Sezona je bi la končana kot

zelo uspešna. Neposredno se je k vadbi članov prikl ju čilo pet novih

mladih igralcev (Povzeto po Bilten 1).

V tej sezoni je bi la ponovno ustanovljena druga članska ekipa pod

imenom Astec Triglav 2, ki je igrala v tret j i slovenski odbojkarski l igi.

Ekipa je funkcionirala za uvajanje in dozorevanje mladih igralcev.

Klub je pod vodstvom dr. Marka Zadraţnika ţelel čim bolj strokovno

usposobit i tudi trenerje. Zato je vsako leto organiziral seminar za

trenerje selekcij odbojkarskega kluba Astec Triglav, kjer so se začrtale

smernice in uskladila mnenja za nadaljnje delo.

V klubu je ţe drugo leto zaposlen koordinator in trener mlajših selekci j,

profesor športne vzgoje Matej Maček, ki vodi projekt odbojkarska šola

Triglav.

Selekcijo starejših dečkov je v tej sezoni prevzel študent Fakultete za

šport Matjaţ Kern.

114

V pretekli sezoni so sodelovanje razširi l i na osnovni šoli Preddvor in

Šenčur. Šolske ekipe dečkov so nastopale na medobčinskem

tekmovanju. Ekipi OŠ Franceta Prešerna in OŠ Jakoba Aljaţa sta se

uvrst il i na področno tekmovanje, ki je bilo v Kranju , in osvoji l i 2.

oziroma 1. mesto. Sledil je četrtf inalni turnir v Kanalu ob Soči. OŠ

Jakoba Aljaţa je osvojila 3. mesto. Zgoraj omenjeni ekipi sta igral i tudi

na tekmovanju ŠOL, kjer je OŠ Jakoba Aljaţa osvojila 5. mesto. Šolske

ekipe so pod vodstvom klubskih trenerjev nastopale v mali odbojki, kjer

se je ekipa OŠ Franceta Prešerna uvrst i la na področno tekmovanje,

osvojila prvo mesto in postala področni prvak.

V konkurenci srednji šol sta pod vodstvom odbojkarske šole Triglav

igrali ekipi Gimnazije Kranj in EŠ Kranj. Udeleţil i sta se regijskega

prvenstva na Jesenicah, kjer pa se jima ni uspelo uvrst it i na nadaljnje

tekmovanje. Dijaki so pridobil i pomembne izkušnje, ki so jim koristi le ţe

v ist i sezoni, na tekmovanju v šolski odbojkarski l igi . Dijaki EŠ Kranj so

osvojil i 5. mesto.

V zadnjih letih je klub pristopil k vadbi študen tov, j im ponudil enega

svojih trenerjev in s tem prispeva l h kvali tetnejši izvedbi vadbe.

Selekcija mlajših dečkov, mala in mini odbojka, je v pretekl i sezoni

nastopala na drţavnem prvenstvu v mali odbojki za dečke. Preko

kvalif ikacij so se uvrst i l i na četrtf inalni turnir, kjer so osvojil i 3. mesto.

Končna uvrstitev je bilo 9. mesto v drţavi. V mini odbojki je ekipa

Triglava osvoji la 5. mesto v predtekmovanju. Cil j je bi l mlade igralce

seznanit i z osnovnimi in kasneje zahtevnejšimi odbojkarskimi prvinami.

Napredek mladih igralcev je bi l nad pričakovanji, tekmovalni ci l j i pa

celo preseţeni. Ob koncu sezone so te mlade igralce vkl jučil i v

kategori jo starejših dečkov. Tu so pridobil i zahtevnejša odbojkarska

znanja za igranje „normalne” odbojke.

115

Selekcija starejših dečkov je v pretekl i sezoni igrala na drţavnem

prvenstvu za dečke ter dosegla največji uspeh v zgodovini kluba v

mlajših kategori jah, 5. mesto v drţavi. Št ir je igralci so bil i vkl jučeni v

regijsko reprezentanco Gorenjske, ki je konec februarja nastopila na

regijskem turnirju v Ljubljani in osvojila 3. mesto.

Selekcija kadetov je v lanski sezoni igrala na drţavnem prvenstvu in v

gorenjski l igi. Ekipa je bila sestavljena iz i gralcev pretekle sezone in

novincev, ki so v ekipo prišl i iz kategori je starejših dečkov. Delo je

potekalo po programu odbojkarske šole, ki je bi l glede na hete rogenost

ekipe nekoliko prilagojen. Napredek igralcev je bi l viden. Večino

kadetov je v tej sezoni igralo tudi pri mladincih. V pretekl i sezoni je

ekipa kadetov v kvalif ikaci jah za DP osvojila 3. mesto in nadaljevala

tekmovanje v B ligi drţavnega prvenstva. Brez poraza so osvojil i 1.

mesto, kar je pomenilo osvojitev 13. mesta v drţavi.

Mladinci so igral i na drţavnem prvenstvu in gorenjski l igi. V sezoni

2005 - 2006 so tekmovali na treh ravneh turnirjev , in sicer:

- na občinskem turnirju Kranja, kjer so osvojil i 1. mesto;

- na četrtf inalnem turnirju, kjer so z osvojenim 2. mestom

napredovali na polf inalni turnir in osvoji l i 4. mesto in skupno 7.

Mesto na tekmovanju za drţavno prvenstvo;

- v gorenjski l igi so osvojil i 3. mesto;


116

Člansko ekipo OK Astec Triglav so v sezoni 2005 – 2006 sestavljali :

Trener Marko Brumen in pomočnik trenerja Matej Maček ter igralci:

- Jure Ivartnik - napadalec, sprejemalec, l ibero

- Miroslav Ribič - podajalec

- Rok Naumov - napadalec, sprejemalec



- Aleš Centa - korektor, kapetan

- Rudi Zupanc - bloker

- Matej Sodin - bloker

- Jure Močnik - bloker

- Simon Jakič - l ibero

- Mitja Ţnidaršič - napadalec, sprejemalec, korektor

- Anţe Šimnovec - napadalec

- Gregor Belovič - napadalec


- Matej Čulibrk - bloker

- Miha Beţek - napadalec

- Andrej Štembergar - napadalec, podajalec

117

Slika 23: OK Astec Triglav (http:/ /www.oktr iglav.si)

Na sliki stoj i jo od leve proti desni: trener Marko Brumen, Aleš Centa,

Rudi Zupanc, Jure Močnik, Klemen Urankar, Jure Ivartnik , pomočnik

trenerja Matej Maček. Čepijo od leve proti desni: Andrej Štembergar,

Mit ja Ţnidaršič, Matej Sodin, Simon Jakič, Rok Naumov, Gregor

Belovič, Miroslav Ribič.

Ekipo starejših dečkov so sestavl jal i :

trener Matjaţ Kern in

igralci: Matevţ Ambroţič, Gašper Borak, Martin Dušak, Nejc Kriţnar,

Sašo Malič, Ti len Markun, Primoţ Mekuč, Anţe Naumov, Nejc Novak,

Emanuel Oblak, Jakob Škarabot - kapetan, Dejan Tatič, Mati ja

Vodušek, David Vujinovič, Luka Zadraţnik .

118

V ekipi kadetov so delovali:

trener Matej Maček in

igralci: Sergej Berič, Miha Beţek - kapetan, Ţiga Dovjak, Miha Gale,

Jan Gregorec, Tim Hafner, Matej Jaki, Jan Klemenčič, Tim Pregrad,

Andrej Štembergar, Jakob Škarabot.

Ekipo mladincev so predstavl jal i :

trener Matej Maček in

igralci: Mart in Ambroţič, Jure Ausec, Matej Čulibrk, Rusmir Čulič, Mario

Ðurič, Matic Justin, Aleš Kalan, Ti len Košir, Mladen Krčič, Metin

Omerovič - kapetan, Miha Beţak, Andrej Štembergar .

Ob koncu sezone dvoranske odbojke so za mlajše igralce organizirali

tabor v odbojki na mivki na igriščih RC Vogu v Besnici.


- člani: 1. mesto v drugi drţavni odbojkarski l igi ;

- mladinci: 7. mesto na drţavnem prvenstvu za mladince in 4.

mesto v gorenjski l igi ;

- kadeti: 13. mesto na drţavnem prvenstvu za mladince in 2. mesto

v gorenjski l igi ;

- starejši dečki: 5. mesto na drţavnem prvenstvu za starejše dečke ;

- mlajši dečki: 3. mesto ¼ - f inalnega turnirja na drţavnem

prvenstvu v mali odbojki oziroma končno 9. mesto na drţavnem

prvenstvu;

- mlajši dečki: 6. mesto na območnem turnir ju drţavnega prvenstva

v mini odbojki oziroma končno 19. mesto na drţavnem prvenstvu ;


119

10.7 LETO 2006 - 2007

Predsednik kluba je bil Miro Ambroţič.

Slika 24: Miro Ambroţič (Arhiv: Astec Triglav)

Vodenje in upravl janje kluba:


- Marko Sajovic

- Matej Maček

- Klemen Urankar - sekretar

- Miha Unk

- Aleksander Lampe

Disciplinska komisi ja:

- dr. Marko Zadraţnik - predsednik

- Igor Gri lc

- dr. Aleksander Pivk

- Miha Unk

- Matjaţ Til inger

Nadzorni odbor:

- Borut Kern – predsednik

- dr. Aleš Arnšek

- Joţe Struţnik

120

Organi kluba so zagotavljali koordinacijo in nadzor nad vsemi

aktivnostmi v klubu, strokovno delo se je odvijalo v okviru programa

odbojkarske šole Triglav, ki je bil odobren in podprt s strani

strokovnega sveta odbojkarske zveze Slovenije in sof inanciran s strani

Ministrstva za šolstvo in šport.

Uresničevali so ga ţe četrto leto pod vodstvom profesorja športne

vzgoje Mateja Mačka, ki je bil v klubu zaposlen na delovnem mestu

koordinatorja selekcij . V program so bile vključene selekci je mlajših in

starejših dečkov, kadetov in mladincev.

Strokovno delo v klubu je celoti koordinira l in usmerjal dr. Marko

Zadraţnik.

V procesu vzgoje in treninga odbojkarjev so sodelovali :

- Marko Brumen kot trener članske ekipe

- Matej Maček kot pomočnik trenerja in trener mlajših selekcij

- Matjaţ Kern kot trener mlajših selekci j

- Daniel Atanasov kot trener mlajših selekci j

- Ema Vratarič kot trenerka mlajših selekci j

Vsi trenerji in strokovni sodelavci so se v klubu stalno izobraţevali in

svoje znanje izpopolnjevali na l icenčnih seminarj ih OZS.

Člansko ekipo OK Astec Triglav so predstavljali t i le igralci:


- Gregor Belovič - sprejemalec

- Miha Beţek - sprejemalec


- Aleš Centa - sprejemalec

- Matej Čulibrk - srednji bloker

- Jure Ivartnik - l ibero, sprejemalec

121

- Simon Jakič - l ibero, sprejemalec

- Dejan Matjaševič - podajalec, sprejemalec

- Jure Močnik - srednji bloker

- Sašo Rop - sprejemalec

- Matej Sodin - srednji bloker

- Andrej Štemberger Zupanc - sprejemalec, korektor

- Miha Verbič - korektor

- Matej Vidič - srednji bloker

- Rudi Zupanc - srednji bloker

Slika 25: Ekipa Astec Triglav (Arhiv: Astec Triglav)

Na sliki od leve proti desni stoji jo: Matej Vidič, Matej Sodin, Rudi

Zupanc, Andrej Štemberger Zupan, Sašo Rop, Miha Verbič, trener

Marko Brumen, pomočnik trenerja Matej Maček. K leči jo od leve prot i

desni: Jure Ivartnik, Aleš Centa, Martin Ambroţič, Gregor Belovi č,

Simon Jakič, Marko Bojinovič.

122

Ekipo sta uspešno vodila glavni trener Marko Brumen in pomočnik Matej

Maček.

V septembru so tr iglavani nastopili na turnir ju Kranja 2006 in osvojil i

prvo mesto.

V pokalu Slovenije je Astec Triglav najprej zmagal v osmini f inala proti

Fuţinarju Metalu, nato izgubil v četrt f inalu prot i Galexu Miru in izpadel

iz nadaljnjega tekmovanja.

Tekmovanje v prvi slovenski odbojkarski l igi je v rednem delu potekalo

po trikroţnem sistemu, vsaka nastopajoča ekipa je odigrala 21 tekem.

Astec Triglav je dosegel največji uspeh v novejši zgodovini kluba , in

sicer si je z uvrst itvijo na šesto mesto v rednem delu prvenstva priigral

obstanek v druţbi najboljših, kar je bil tudi ci l j pred začetkom sezone.

Kranjčani so desetkrat zmagali in osvoji l i izjemnih 27 točk.

Rezultati prvega dela tekmovanja:

Astec Triglav : Marchiol Prvačina 0:3

Astec Triglav : Fuţinar Metal Ravne 3:2

MOK Krka : Astec Triglav 3:0

Astec Triglav : Salonit Anhovo 1:3

Calcit Kamnik : Astec Triglav 1:3

Astec Triglav : Logatec 3:1

Galex - Mir : Astec Triglav 3:0


123

Slika 26: Igralci Astec Triglava v bloku (Arhiv: Astec Triglav)

Slika 27: Izjemna borbenost ekipe (Arhiv: Astec Triglav)

124

Slika 28: Igralci Astec Triglava (Arhiv: Astec Triglav)

Slika 29: Igralci Astec Triglava (Arhiv: Astec Triglav)

125

Rezultati drugega dela tekmovanja:

Marchiol Prvačina : Astec Triglav 3:0

Fuţinar Metal Ravne : Astec Triglav 2:3

Astec Triglav : MOK Krka 3:1

Salonit Anhovo : Astec Triglav 3:2

Astec Triglav : Calcit Kamnik 1:3

Logatec : Astec Triglav 1:3

Astec Triglav : Galex-Mir 1:3

Rezultati tret jega dela tekmovanja:

Marchiol Prvačina : Astec Triglav 3:1

Astec Triglav : Galex Mir 3:2

Salonit : Astec Triglav 3:1

Astec Triglav : Logatec 1:3

Fuţinar Metal : Astec Triglav 0:3

Calcit Kamnik : Astec Triglav 2:3

Astec Triglav : Krka 3:0


Sl ika 30: Igralci Astec Triglava (Arhiv: Astec Triglav)

126

Vadba in tekmovanja so za začetnike potekala na matičnih osnovnih

šolah, s selekci jami v športni dvorani Planina ter v OŠ Franceta

Prešerna.

Člani so treniral i petkrat tedensko in dvakrat tedensko v f itnesu. Proces

vadbe je bi l organiziran s kvalif iciranimi trenerj i.

Koordinator selekci j je bil v klubu redno zaposlen in je usklajeval, vodi l

delo vseh trenerjev v skladu s št ir i letnim programom odbojkarske šole

Triglav, ki je bi l potrjen v okviru Ministrstva za šolstvo in šport ter

strokovnega sveta odbojkarske zveze Slovenije.

Prevozi športnikov na tekmovanja izven mestne občine Kranj so bil i

organizirani (avtobus, minibus, kombi), saj so v klubu ţelel i poskrbeti

za varnost športnikov še zlast i t istih v najmlajših selekci jah (Arhiv:

Astec Triglav).

Potrebno je poudarit i, da je imel odbojkarski klub Triglav ob koncu

sezone 2006 - 2007 kar tri svoje odbojkarje v drţavnih reprezentancah:

1. Andreja Zupana Štembergar ja v kadetski reprezentanci Slovenije.

Igral je na pripravljalnih tekmah in kvalif ikaci jah za evropsko prvenstvo

2007.

Slika 31: Andrej Zupan Štemberger (Arhiv: Astec Triglav)

127

2. Mateja Čulibrka v mladinski reprezentanci Slovenije. Povabil i so ga

na priprave za spomladanski pokal v Izoli in kvalif ikacije za svetovno

prvenstvo mladincev.

Slika 32 : Matej Čulibrk (Arhiv: Astec Triglav)

3. Mateja Vidiča v č lanski reprezentanci Slovenije. Sodeloval je na

pripravah za evropsko l igo in evropsko prvenstvo septembra 2007 v

Moskvi.

Slika 33 : Matej Vidič (Arhiv: Astec Triglav)

128

Mlajši dečki

Ekipo mlajših dečkov v kategorijah mini in mala odbojka sta vodila

trenerja Daniel Atanasov in Ema Vratarič.

Za ekipo mlajših dečkov so igral i:

Oskar Gazvoda, Jure Čufe r, Svit Hafner, Luka Kovačič , Gal Hafner,

Dorotej Jenko, Matevţ Kovačič , Lan Razinger, Tadej Jambrešič , Nejc

Zadraţnik , Matevţ Čebašek , Aljaţ Ribnikar , Gal Kriţaj, Vid Zavadlav,

Jan Jenšterle Krstanovič .

Slika 34 : Mlajš i dečki (Arhiv: Astec Triglav)

Na sliki stoj i jo z leve proti desni: trener Daniel Atanasov, Oskar

Gazvoda, Svit Hafner (C), Ga l Hafner, Matevţ Kovačič, Tadej

Jambrešič, Matevţ Čebašek, pomočnica trenerja Ema Vratarič. K leči jo z

leve prot i desni:Gal Kriţaj, Jan Jenšterle Krstanovič, Jure Čufer, Luka

Kovačič, Dorotej Jenko, Lan Razinger, Nejc Zadraţnik, Al jaţ Ribnika r.

129



130

Starejši dečki

Ekipo starejših dečkov je treniral Matjaţ Kern.

Za ekipo starejših dečkov so igrali: David Vujinovič, Anţe Naumov, Nejc

Mencigar, Marcel Potrata , Luka Zadraţnik, Aleš Malej, Miran Ali jagič,

Stanislav Snedec, Simon Gorenc Tepina, Tilen Čebašek, Aleš Koder,

Boštjan Do lanc, Rok Repinc, Ţiga Luţovec, Cene Jerele, Matic

Škarabot, Luka Počkaj in Damir Turšič.

Slika 37 : Starejši dečki (Arhiv: Astec Triglav)

Na sliki stoji jo z leve prot i desni: David Vujinovič, Nejc Mencigar, Luka

Zadraţnik, Miran Ali jagič, Simon Gorenc Tepina, Aleš Koder, trener

Matjaţ Kern. Kleči jo z leve proti desni: Rok Repinc, Cene Jerele, Luka

Počkaj, Anţe Naumov, Marcel Potrata, Aleš Malej, Stanislav Snedec.

131

Slika 38: Starejši dečki (Arhiv: Astec Triglav)

Ekipa je v sezoni 2006 - 2007 nastopala nekoliko slabše kot v sezoni

2005 - 2006. V predtekmovalni skupini B so zasedli peto mesto in

nadaljevali tekmovanje v B ligi.

Kadeti

Pod strokovnim vodstvom koordinatorja selekcij , profesorja športne

vzgoje Mateja Mačka , so na drţavnem prvenstvu v kadetski konkurenci

nastopali:

Tim Hafner, Matevţ Ambroţič, Jakob Škarabot, Nik Krivec, Sašo Malič,

Mati ja Vodišek, Nejc Kriţnar, Ţiga Dovjak, Dejan Tatič, Nejc Novak,

Rok Rezar, Gašper Borak, Jan Klemenčič.

132

Slika 39: Igralci kadetske ekipe (Arhiv: Astec Triglav)

Na sl iki stoj i jo z leve proti desni: Nejc Kriţnar, Tim Hafner, Jan

Klemenčič, Ţiga Dovjak, Dejan Tatič, trener Matej Maček. Klečijo z leve

proti desni: Jakob Škarabot, Matevţ Ambroţič, Nik Kri vec, Sašo Malič,

Mati ja Vodišek.

Kadeti Astec Triglava so odigrali zelo uspešno sezono, saj so se uvrsti l i

med dvanajst najboljših ekip v drţavi in nastopali v A - l igi zahod. Po

zaključku tekmovanja v A - l igi so sicer zasedli zadnje mesto v svoji

skupini, vendar so na zaključnem turn i r ju v Kranju za uvrst itev od

devetega do dvanajstega mesta uspeli premagati kadete iz Maribora in

tako osvoji l i končno enajsto mesto, kar je bil v tej konkurenci lep uspeh.

Mladinci

Na drţavnem prvenstvu so nastopali pod vodstvom profesorja športne

vzgo je Mateja Mačka.

Za ekipo mladincev so igrali: Tim Hafner, Sergej Berčič, Matej Čulibrk,

Miha Gale, Jan Klemenčič , Tilen Koš i r, Ţ iga Dovjak, Jakob Škarabot,

Danijel Kovačevič , Matej Jaki, Andrej Z. Štembergar, Miha Beţek in

Ţ iga Likar.

133

V tej sezoni so se mladinci uvrst il i v četrtf inale drţavnega prvenstva,

kjer bi lahko z malo več sreče osvojil i drugo mesto in ponovil i

lanskoletni uspeh, a so bil i tokrat uspešnejši mladinci Ţuţemberka in

Autocommerca . Kranjčani so tako osvoji l i končno , deveto, mesto na

drţavnem prvenstvu.


Sl ika 40: Mladinska ekipa Astec Triglava (Arhiv: Astec Triglav)

Na sl iki stoji jo z leve prot i desni : Sergej Berčič, Matej Čulibrk, Andrej

Štembergar, Miha Beţek, Ţiga Likar, trener Matej Maček. Klečijo z leve

proti desni: Miha Gale, Tim Hafner, Jan Klemenčič , Tilen Košir, Ţiga

Dovjak, Jakob Škarabot, Danijel Kovačevič .

134

Člani v tretj i slovenski odbojkarski l igi

V sezoni 2006 - 2007 se je vodstvo kranjskega kluba odločilo, da se bo

z mlado ekipo udeleţi lo tekmovanja v tret j i slovenski odbojkarski l igi.

Ekipa je bi la sestavljena iz igralcev mladinske ekipe iz sezone 2005 -

2006, mladinske ekipe te sezone ter nekaterih perspektivnih kadetov. V

tretj i l igi je mlade Kranjčane uspešno vodil koordinator in vodja

odbojkarske šole Triglav, profesor športne vzgoje Matej Maček.

Za Astec Triglav II so nastopali:

- Jakob Škarabot - l ibero

- Mario Đurič - podajalec


- Matej Čulibrk - srednji bloker

- Sergej Berčič - srednji bloker

- Jure Močnik - srednji bloker

- Miha Beţek - sprejemalec

- Aleš Kalan - sprejemalec

- Jan Klemenčič - korektor

- Andrej Š. Zupan - korektor, sprejemalec

- Tim Hafner - podajalec, sprejemalec

- Ţiga Dovjak - sprejemalec

- Matic Justin - srednji bloker

- Tilen Košir - korektor

- Luka Ambroţič - sprejemalec

- Rusmir Čulič - srednji bloker

V ligi je nastopalo enajst ekip. Ig ralo se je po dvokroţnem sistemu.

Kranjčani so predvsem drugi del odigral i fenomenalno, saj so devetkrat

zmagali in samo dvakrat izgubili . Na koncu so osvoji l i odl ično peto

mesto.

135

Sl ika 41: Druga ekipa Astec Triglava (Arhiv: Astec Triglav)

Na sl iki stoj i jo od leve proti desni: Sergej Berčič, Matej Čulibrk, Andrej

Štembergar, Miha Beţek, Aleš Kalan, Ţiga Likar, trener Matej Maček.

Klečijo z leve proti desni: Tim Hafner, Jan Klemenčič, Matic Justin,

Tilen Košir, Ţiga Dovjak, Mario Đurič, Jakob Škarabot .

(Arhiv: Astec Triglav, Z odbojkarj i Triglava v Evropo)


- člani: 6. mesto v prvi drţavni odbojkarski l igi ;

- druga ekipa Triglava: 5. mesto v tretj i slovenski odbojkarski l igi ;

- mladinci: skupina B - 3. Mesto;

- kadeti: 11. mesto na drţavnem prvenstvu;

136

10.8 LETO 2007 - 2008

Predsednik kluba je bil Miro Ambroţič, sekretar Klemen Urankar.

Člansko ekipo so sestavl jal i : trener Marko Brumen, pomočnik trenerja

Matej Maček in igralci:

- Jure Ivartnik - l ibero

- Matej Čulibrk - bloker



- Rudi Zupanc - bloker

- Jakob Merkač - sprejemalec, napadalec

- Jure Močnik - bloker

- Sašo Rop - sprejemalec, napadalec

- Miha Beţek - sprejemalec, napadalec

- Aleš Fabjan - l ibero

- Andrej Štembergar Zupan - korektor

- Miha Verbič - korektor

- Vid Jakopin - sprejemalec, napadalec

- Matej Vidič - bloker

Mladi odbojkarji so igrali v prvi slovenski odbojkarski l igi in n a koncu

osvojil i odl ično drugo mesto.

137

.

Slika 42 : Članska ekipa Astec Triglav (Arhov: Astec Triglav)

Na sliki stoji jo od leve prot i desni: Matej Čulibrk, Vid Jakopin, Rudi

Zupanc, Jure Močnik, Andrej Š. Zupan, Miha Verbič, Matej Vidič. Čepijo

od leve proti desni: Martin Ambroţič, Miha Beţek, Jure Ivartnik, Aleš

Fabjan, Jakob Merkač, Sašo Rop, Marko Bojinovič.

Člani v tretj i slovenski odbojkarski l igi:

Trener je bil Matej Maček,

igralci: Jakob Škarabot, Tim Hafner, Aleš Kalan, Mario Đurič, Ţiga

Likar, Sergej Berčič, Jan Klemenčič, Rok Rezar, Nik Krivec, Tilen Košir,

Nejc Kriţnar, Luka Ambroţič, Andrej Štemberger Zupan, Miha Beţek;

138

Sl ika 43: Astec Triglav I I (Arhiv: Astec Triglav)

Mladinci: Trener ekipe je bi l Matej Maček.

Igralci mladinske ekipe: Jakob Škarabot, Tim Hafner, Matevţ Ambroţič,

Mati ja Vodišek, Klemen Arneţ, Sergej Berčič, Jan Klemenčič, Rok

Rezar, Nik Krivec, Nejc Kriţnar, Andrej Štembergar Zupan, Miha Beţek,

Rok Stojanovič ;

Sl ika 44: Ekipa mladincev (Arhiv: Astec Triglav)

139

Kadeti: Trener ekipe je bil Matej Maček, pomočnik trenerja Aleš

Centa.

Igralci kadetske ekipe: Nik Krivec, Gorazd Erţen , Luka Počkaj , Nejc

Mencigar, Nejc Kriţnar , Mitja Ribič , Matevţ Ambroţič , Klemen Arneţ ,

Luka Zadraţnik , Aleš Malej , Jakob Škarabot , Miha Ţibert , Tilen Markun,

Mati ja Vodišek , Simon Gorenc Tepina, David Vujinovič ;

Sl ika 45: Kadetska ekipa (Arhiv: Astec Triglav)

Starejši dečki: trener ekipe je bil Matjaţ Kern .

M lajši dečki: V tej sezoni so tr ikrat tedensko vadili pod vodstvom

Aleša Cente.


- člani: drugo mesto v prvi slovenski odbojkarski l igi ;

- druga ekipa Triglava: osmo mesto v tretj i slovenski odbojkarski

l igi;

- mladinci: sedmo mesto v kategori j i mladincev;

- kadeti: peto mesto v kategorij i kadetov ;

- dečki: osemnajsto mesto v kategori j i dečkov

140

Vadba in tekmovanja začetnikov so potekala na matičnih osnovnih

šolah. Selekcije so trenirale v dvorani na Planini in OŠ Franceta

Prešerna.

Število vadbenih ur po posameznih selekci jah je bilo sledeče:

- Članska ekipa je vadila 12 ur tedensko. Pet treningov so imeli v

dvorani, dvakrat tedensko pa so vadil i v f itnes studiu.

- Mladinska in kadetska selekcija sta vadil i 8 ur tedensko.

- Starejši dečki so imeli trening trikrat tedensko po 2 uri.

- Mlajši dečki so trenirali tr ikrat tedensko po 2 uri.

Sam proces vadbe je bil organiziran s kvalif iciranimi trenerj i.

Koordinator selekci j, Matej Maček, usklajuje in vodi delo vseh trenerjev

v sladu s št ir i letnim programom odbojkarske šole Triglav, ki je potrjen s

strani Ministrstva za šolstvo in šport ter strokovnega sveta odbojkarske

zveze Slovenije.

Prevozi športnikov na tekmovanja izven mestne obč ine Kranj so bil i

organizirani z avtobusom, minibusom, s kombijem in to s pomočjo

prevozniških podjetij, saj so ţeleli poskrbeti za varnost mladih

športnikov.

Financiranje dejavnosti OK Triglav je v preteklih sezonah potekalo

izključno iz treh virov, kot so:

- proračunska sredstva MOK in MŠŠ;

- sponzorska in donatorska sredstva podjeti j in posameznikov;

- članarine, prostovoljno delo in organizacija prireditev;

Za povečanje moţnosti sodelovanja s sponzorji so v naslednji sezoni

načrtovali:

- večjo prisotnost v medij ih (s televizijskimi prenosi al i posnetki

tekem);

- javl janja s tekem v gorenjske radijske programe;

141

- spremljanje tekem v ţivo na spletu;

- reportaţe, intervjuje, izjave, članke s trenerj i, igralci in vodstvom

tedensko v lokalnih medijih;

- objave, intervjuje , poročila v vseh večjih časopisih s športno

pri logo;

- objave v biltenu;

- predstavitve sponzorjev na tekmah;

Vodilni kluba so dorekli, da je potrebno še marsikaj dopolnit i , če bodo

ţelel i krojit i vrh v prvi slovenski odbojkarski l igi . Med drugim bo

potrebno ohranit i in dopolnit i vse dosedanje storitve za sponzorje na

sledeči način:

- izdelat i oglasne panoje razl ičnih velikosti

- oglaševati na spletu

- drese in trenirke označiti z logotipi sponzorjev

- zvočno oglaševanje pred in med tekmo

Klub še vedno vsako leto organizira tradicionalno tekmovanje generacij,

kjer se med seboj pomerijo akt ivni športniki, t isti, ki so z igranjem ţe

prenehali, navijači in drugi simpatizerji kluba. Na tako druţaben način

ţeli jo obdrţati st ike z nekdaj aktivnimi odbojkarji .

Tradicionalno poteka tudi novoletni turnir šolskih ekip.

Lahko rečemo, da je OK Triglav gonilna si la gorenjske odbojkarske lige.

Ena od pomembnih dejavnosti kluba v poletnih mesecih je odbojka na

mivki. Mladim, ki šele oblikujejo svoje tehnično znanje , ţeli jo omogočit i,

da ne bi izgubili stika z odbojkarsko ţogo in s soigralci v ekipah. V ta

namen organizirajo tradicionalni poletni tabor za mlade odbojkarje, kjer

utrdi jo znanje, ki so ga pridobili med letom. Obenem pa se preizkusijo v

drugih veščinah, spretnostih in športnih discipl inah.

142

Klub je tudi organizator števi ln ih turnir jev v odbojki na mivki, kot so:

- turnir za pokal Kranja;

- turnir v mladinski in kadetski drţavni konkurenci;

- članski turnir za drţavno prvenstvo;

Vse dejavnosti pozit ivno vplivajo na delo kluba, saj pridobi dodatna

sredstva z lastnim delom in s sodelovanjem vseh članov kluba.

Za samo popularizaci jo odbojke so zelo pomembni tudi rekreativni

turnirj i v odbojki na mivki.

143

11 REZULTATI KLUBA SKOZI ZGODOVINO S POMOČJO

KOLIČNIKA ZADOVOLJIVOSTI

S pomočjo količnika zadovolj ivost i lahko objekt ivno določimo rezultat

posamezne ekipe na določeni stopnji tekmovanja. Gre za primerjavo

zmag in porazov ekipe glede na odigrane tekme v določeni konkurenci.

Koeficient zadovolj ivost i je objektivni pokazatelj dela in uspešnosti al i

neuspešnosti. Upoštevati moramo celotno dejavnost, pozit ivne in

negativne dejavnike, ki vplivajo na rezultat. Glede na to lahko določeno

dejavnost označimo za uspešno ali ne.

Tabela 7

Interpretaci ja rezultatov:

+1,00 do 0,50 zelo zadovoljiv rezultat

+0,50 do 0,00 zadovoljiv rezultat

0,00 nejasen rezultat

0,00 do -0,50 nezadovoljiv rezultat

-0,50 do -1,00 zelo nezadovolj iv rezultat

Koeficient zadovolj ivosti:

tekemštevilo

tekemhizgubljeništtekemdobljenihštKz

..

)(

)()(

144

LETO 1962

Druga republiška l iga – zahod

Tabela 8

1. Jesenice 14 11 3 37:16 22

2. Črnuče 14 10 4 34:16 20

3. Kropa 14 10 4 37:22 20

4. Kamnik 14 8 6 34:23 16

5. Ţirovnica 14 6 8 26:28 12

6. Kranj 14 5 9 17:32 10

7. Kočevje 14 4 10 19:33 8

8. Izola 14 2 12 12:38 4

Igralci Gimnazije Kranj: Sajovic T., Soklič, Jenko, Ţepič, Keše, Ţagar,

Janškovec, Markun, Sušnik, Mohor in Okorn.


29,014

95Kz

Iz tabele in izračuna koeficienta se vidi, da mladi igralci brez trenerja

niso bi l i konkurenčni ostal im ekipam. Ekipa se je z odbojko ukvarjala le

l jubitel jsko in ne profesionalno tako kot nekateri klubi. Za dober rezultat

je potrebna povezanost igralcev in organizirani treningi. Primanjkovalo

je denarnih sredstev in športni objekti so bil i v slabem stanju.

145

LETO 1963

Druga republiška l iga – zahod

Tabela 9

1. Ţirovnica 14 14 0 42:6 28

2. Triglav 14 11 3 37:4 25

3. Kočevje 14 8 6 29:26 22

4. Kropa 14 8 6 28:29 22

5. Kamnik 14 7 7 32:26 21

6. Brestanica 14 5 9 20:32 19

7. Postojna 14 3 11 21:34 17

8. Trnovo 14 0 14 0:42 0

Ekipa Trnovo je odstopila v spomladanskem delu.

Igralci Triglava: Ţepič, Soklič, Sajovic T., Keše, Janškovec, Sušnik,

Okorn, Bizjak, Perne, Jenko, trener Franjo Virnik.


57,014

311Kz

Iz tabele in izračuna koeficienta se lahko prepričamo o zelo zadovolj ivi

športni dejavnosti kranjskih odbojkarjev. Glavni razlogi uspeha so bil i

poleg talentirane ekipe predvsem ljubezen do tega športa in značilen

entuziazem tistega časa, ki je gradil na enakopravnosti in

enakovrednosti vseh športov. V tem letu se je ekipi uspelo preko

kvalif ikacij uvrst it i v prvo republiško l igo. To je bil vel ik uspeh za mlade

igralce.

146

LETO 1964

Prva republiška odbojkarska liga

Tabela 10

1. Kanal 18 15 3 50:18 33

2. Maribor 18 15 3 48:20 33

3. Ţirovnica 18 14 4 45:23 32

4. Novo mesto 18 11 7 42:29 29

5. Beţigrad 18 11 7 41:30 29

6. Jesenice 18 10 8 42.34 28

7. Črnuče 18 5 13 28:44 23

8. Triglav 18 5 13 24:43 23

9. Meţica 18 4 14 22:46 22

10. Slovenska Bistr. 18 0 18 00:54 0

(Hribar, 1996)

44,018

135Kz

Ekipa Triglava: Sajovic T., Soklič, Janškovec, Sušnik, Okorn, Jenko,

Keše, Ţepič in Markovič .

Iz tabele je razvidno, da se mlada ekipa kot novinec ni znašla v prvi

republiški l igi . Problem je bi l v neprimernem igrišču. Igralci so teţko

pričakovali gradnjo novega igrišča , kar bi j im omogočilo boljše pogoje

za trening. Niso imeli trenerja. Vse to je negativno vplivalo na mlade

odbojkarje in kasneje na končno uvrsti tev na lestvici.

147

LETO 1965


Tabela 11

1. Maribor 18 16 2 49:11 34

2. Jesenice 18 15 3 50:20 33

3. Kanal 18 15 3 47:21 33

4. Novo mesto 18 8 10 34:38 26

5. Beţigrad 18 8 10 35:40 26

6. Kamnik 18 7 11 33:40 25

7. Hoče 18 7 11 27:41 25

8. Triglav 18 6 12 29:45 24

9. Črnuče 18 4 14 25:45 22

10. Ţirovnica 18 4 14 20:48 22

(Hribar, 1996)

33,018

126Kz

Ekipa Triglava: Sajovic T., Soklič, Bizjak, Kozjek, Jenko, Keše, Ţepič in

Markovič.

V tej sezoni mladim igralcem v prvi republiški l igi ni šlo. Klub se je

znašel v teţkem f inančnem poloţaju. Mladi igralci so se odloči l i, da

bodo sami f inancirali prevoze na tekmovanja. Ekipa ni imela stalnega

trenerja, teţave so bile še vedno z neprimernim igriščem. Leta 1965 je

sledil izpad iz prve zvezne lige.

148

LETO 1966 - 1967


Tabela 12

1. Ljubljana 18 16 2 48:16 32

2. Branik - Hoče 18 16 2 18:19 32

3. Jesenice 18 13 5 44:26 26

4. Maribor 18 9 9 37:39 18

5. Sava 18 8 10 33:38 16

6. Kanal 18 8 10 32:39 16

7. Izola 18 7 11 37:38 14

8. Triglav 18 7 11 28:41 14

9. Meţica 18 6 12 30:42 12

10. Novo mesto 18 0 18 15:54 0

(Hribar, 1996)

22,018

117Kz

V sezoni 1966 - 1967 je moška ekipa Triglava nastopala slabo. Mladi

igralci , večina brez izkušenj, se na igrišču niso znašli. Odbojka jim je

pomenila igro za zabavo in sprostitev, niso pa misl i l, kol iko zmag bodo

osvojil i. Klub še vedno ni imel stalnega trenerja, primanjkovalo je

denarja in igrišča so bila v slabem stanju. Vse to je zaviralno vplivalo

na razvoj tega športa v občini Kran j .

149

LETO 1968

Prva slovenska odbojkarska liga

Tabela 13

1. Ljubljana 15 14 1 43:11 28

2. Maribor 15 12 3 41:14 24

3. Izola 16 12 4 43:20 24

4. Kanal 15 10 5 35:18 20

5. Sava 16 7 9 24:27 14

6. Triglav 16 5 11 19:40 10

7. Braslovče 16 4 12 22:42 8

8. Gaberje 16 4 12 19:42 8

9. Kamnik 15 2 13 13:40 4

(Hribar, 1996)

36,016

115Kz

Igralci Triglava: Soklič, Keše, Bizjak, Kozelj, Mohorič, Ţepič, Jenko,

Sajovic in Weisseisen.

Igralci kranjskega kluba še vedno niso imeli trenerja. Enotna slovenska

l iga pa pomeni višjo raven športnega mojstrstva, ki temelj i na dolgoletni

pripravi. Igralci so imeli premalo izkušenj, da bi ostali med elito. Sledilo

je obdobje, ko se odbojka v Kranju ni igrala. Leta 1969 je klub prenehal

delovati.

150

LETO 1973 - 1974

Druga slovenska odbojkarska liga

Tabela 14

1. Triglav 7 7 0 21:2 14

2. Trimo 7 5 2 17:10 12

3. Ljubljana 7 6 1 17:13 12

4. Ţuţemberk 6 5 2 16:9 11

5. Kamna Gorica 7 3 4 14:17 10

6. Bohinj 6 2 5 12:16 8

7. Mokronog 7 1 6 7:20 8

8. Jarše 7 0 7 4:21 7

Razočarali so odbojkarj i Plamena, ki so še lani igral i v prvi slovenski

l igi. Pri jetno so presenetil i Bohinjci.


00,17

07Kz

Igralci Triglava: Erlah, Soklič, Sajovic, Turel, Keše, Bizjak, Kozelj,

Markovič, Jenko, Boncelj, Jezeršek, Sušnik, Zelnik, Kalan, Ţepič in

Janškovec.

Izkušnje in spoznanja iz predhodne sezone so jim prišle prav v drugi

slovenski odbojkarski l igi, ki ima v svojem sestavu mno go mladih

neizkušenih igralcev. Lahko rečemo, da je bi la kakovost druge

slovenske odbojkarske lige za igralce, ki so skupaj igral i ţe nekaj let,

na prenizkem nivoju.

151

LETO 1981 - 1982


Tabela 15

1. Partizan Črnuče 14 12 2 40:10 24

2. Brezovica 14 10 4 33:17 20

3. Izola 14 11 3 33:19 20

4. Ţelezar 13 9 4 29:19 18

5. Mokronog 13 5 8 22:28 10

6. Salonit (ml.) 14 3 11 18:35 6

7. Bled (ml.) 14 3 11 17:36 6

8. Triglav 14 2 12 12:39 4

71,014

122Kz

Kranjčani so ponovno zaigral i v prvi slovenski odbojkarski l igi, pod

vodstvom trenerja Toneta Sajovica. Ekipa je ostala brez kl jučnih

igralcev. V spomladanskem delu so jih zapusti l i tr i je standardni igralci

prve šesterke, dva sta odšla v JLA in tako oslabl jena ekipa ni bila več

sposobna nastopanja v prvi slovenski l igi.

152

LETO 1986 - 1987


Tabela 16

1. Part izan narodni

dom

22 21 1 64:19 42

2. Granit 22 18 4 58:25 36

3. Titan Kamnik 22 16 6 56:35 32

4. Misl inja 22 12 10 46:39 24

5. Šempeter 22 9 13 42:49 18

6. Izola 22 9 13 37:48 16

7. Stavbar Maribor 22 8 14 39:48 16

8. Brezovica 22 8 14 37:49 16

9. Meţica 22 8 14 37:49 16

10. Triglav 22 8 14 36:51 16

11. Topolšica 22 8 14 34:49 16

12. Turbina 22 6 16 34:56 12

(Hribar, 1996)

27,022

148Kz

Ponovna vrnitev med najboljše. Igralci so treniral i pod vodstvom

mladega trenerja Marka Zadraţnika. Kljub dobrim treningom končna

uvrst itev ni bila spodbudna, o čemer kaţe tudi koeficient zadovolj ivosti.

Razlog je bi l predvsem v mladi ekipi, saj so jo po ve čini sestavljali

študentje. Klubu je še vedno primanjkovalo denarnih sredstev,

posledično je to vplivalo na delo kluba, saj je trener ekipo treniral

brezplačno.

153

LETO 1987 - 1988


Tabela 17

1. Kamnik 22 19 3 58:19 38

2. Narodni dom 22 17 5 56:26 34

3. Brezovica 22 13 9 45:35 26

4. Granit 22 13 9 46:35 26

5. Misl inja 22 13 9 44:36 26

6. Fuţinar 22 12 10 41:34 24

7. Kočevje 22 11 11 34:45 22

8. Agroplod 22 10 12 44:43 20

9. Topolšica 22 10 12 40:43 20

10. Šempeter 22 7 15 31:53 14

11. Izola 22 6 16 28:52 12

12. Triglav 22 2 20 11:66 4

(Hribar, 1996)

82,022

202Kz

Slabi nastopi ekipe so se nadaljevali in sledil je izpad iz prve slovenske

odbojkarske lige. V klubu so se zavedali, da bo potrebno nekaj storit i,

če se bodo ţeleli v prihodnje obdrţati med elito. Bistvenega pomena je

bila organizacija dela v klubu, če so ţelel i, da se bo odbojka v Kranju

še igrala na kvalitetni ravni. Potrebno je bilo izobraţevanje strokovnega

kadra, pridobivanje zadostnih f inančnih sredstev , da bi se ekipa lahko

vrni la med el ito.

154

LETO 1990 - 1991

Druga slovenska odbojkarska liga - zahod

Tabela 18

1. Ţelezar 14 12 2 39:11 26

2. Plamen 14 10 4 33:18 24

3. Termo Lubnik 14 8 6 28:21 22

4. Partizan Prvačina 14 8 6 29:22 22

5. Triglav 14 7 7 28:26 21

6. Bled ml. 14 5 9 23:30 19

7. Bohinj 14 6 8 19:31 19

8. ČIB Bovec 14 0 14 2:42 14

(Odbojka, Glasi lo odbojkarske zveze Slovenije, juni j 1991,št. 4)

00,014

77Kz

Z izračunom koeficienta ugotovimo, da je rezultat nejasen. Ekipa je

imela novega trenerja En r ica Borzatta. Glede na prejšnje leto, ko je

klub tekmoval v niţjem kakovostnem rangu, lahko rečemo, da so se kot

novinci dobro uvrst il i. Peto mesto nit i ni bi lo tako slabo glede na slabo

delo in razmere v klubu. Klubu je še vedno primanjkovalo ustreznega

strokovnega kadra, slabo je bi lo tudi f inančno stanje.

155

LETO 1994 - 1995

Tretja slovenska odbojkarska liga – zahod

Tabela 19

1. Portoroţ 22 21:1 63:4 984:439 42

2. Prvačina 22 20:2 61:9 1013:549 40

3. Triglav 22 18:4 57:16 1005:663 36

4. Kamnik 2 22 14:8 44:37 953:974 28

5. Plamen 22 10:12 32:44 848:946 20

6. Branik Sedex 22 9:13 35:43 867:982 18

7. FI Prom 2 22 9:13 32:42 832:963 18

8. Bohinj 22 9:13 31:42 761:853 18

9. Bled 2 22 8:14 28:49 823:961 16

10. Mokronog 22 5:17 27:55 813:1078 10

11. Bovec 22 5:17 23:54 762:1010 10

12. Pan Kovinar 22 4:18 19:57 786:1039 8


64,022

418Kz

Po slabih nastopih v pretekl ih sezonah so igralci padli še v niţj i rang

tekmovanja, v tretjo slovensko odbojkarsko l igo. Koeficient

zadovoljivost i nam kaţe zelo zadovolj iv rezultat, kl jub temu, da jih je

med sezono zapusti l trener Matjaţ Til inger in so igralci pol sezone

treniral i sami.


156

LETO 1995 - 1996

Tretja slovenska odbojkarska liga - zahod

Tabela 20

1. Astec Triglav Kranj 22 22:0 66:5 1058:516 44

2. Bled 2 22 19:3 61:17 1107:698 38

3. Črnuče 2 22 14:8 50:33 1079:888 28

4. Bovec 22 13:9 44:29 915:831 26

5. Kamnik 2 22 10:12 43:44 1048:1096 20

6. Narodni dom 22 10:12 38:52 1030:1178 20

7. Bohinj 22 9:13 36:49 937:1080 18

8. Mokronog 22 9:13 32:46 839:1080 18

9. Pan Kovinar 2 22 8:14 32:49 913:1032 16

10. Plamen 22 5:17 24:58 781:1089 10

11. Ţirovnica 2 22 4:18 25:58 881:1122 8


00,122

022Kz

Kranjski odbojki se je nasmehnila sreča. Klub je dobil novega

generalnega sponzorja in trenerja Dareta Goleta. Igra igralce v je bila

odlična in osvojitev prvega mesta na lestvici ni bilo presenečenje. Vidno

je ţe bilo načrtno delo z mlajšimi generacijami.


157

LETO 1996-1997


Tabela 21

1. Kan Kovinar 20 17:3 53:18 991:702 34

2. SGO – Brezovica 20 15:5 49:26 979:814 30

3. IGM Hoče 20 13:7 47:31 1015:941 26

4. SIP Šempeter 20 13:17 46:31 965:893 26

5. Astec Triglav 20 10:10 39:39 986:929 20

6. Vuzenica 20 9:11 39:38 987:935 18

7. Salonit Anhovo 2 20 9:11 34:43 931:974 18

8. Prvačina 20 8:12 35:45 956:1007 16

9. Maribor Intes 20 8:12 33:44 896:990 16

10. VC Portoroţ 20 5:15 26:53 857:1098 10

11. Bled 2 20 3:17 21:54 765:1045 6


00,022

1010Kz

Ekipa se je ponovno skušala uvrstit i v prvo slovensko odbojkarsko ligo.

Po dobrih rezultatih v lanski sezoni so v sezoni 1996 - 1997 zaigral i v

drugi slovenski odbojkarski l igi. Kot novinci so se igralci dobro znašli in

osvojil i odlično peto mesto. Igralci so se zavedali, da potrebujejo še

nekoliko več treningov, da se bodo ponovno prebili na sam vrh.


158

LETO 1997-1998


Tabela 22

1. SIP Šempeter 20 16:4 53:22 1002:809 32

2. Astec Triglav 20 16:4 49:21 961:696 32

3. VC Portoroţ 20 14:6 46:32 980:946 28

4. Črnuče 1 20 12:8 48:33 1076:921 24

5. IGM Hoče 20 10:10 40:39 962:942 20

6. Vuzenica 20 10:10 37:42 931:948 20

7. Prvačina 20 10:10 38:41 983:1019 20

8. Fuţinar 2 20 8:12 37:42 930:1010 16

9. Misl inja 20 8:12 28:44 980:1000 16

10. Maribor Nigrad 20 6:14 30:49 953:1037 12

11. Bled 2 20 0:20 5:60 524:954 0


60,020

416Kz

Koeficient zadovolj ivost i nam kaţe, da so se odbojkarji Triglava dosegli

v tem letu zelo zadovolj iv rezultat. Pokazali so se sadovi prizadevnega

dela trenerja Marjana Gorenca, ki je igralce prevzel v tem letu. Igralci

so imeli skupaj s trenerjem visoke ambici je za prodor v prvo slovensko

odbojkarsko l igo. Končali so tik pod vrhom lestvice, kar j im je dalo še

večji zagon za naslednjo sezono.


159

LETO 1998 - 1999


Tabela 23

1. Astec Triglav 22 20:2 63:16 1089:734 40

2. Granit 22 18:4 60:17 1090:736 36

3. SDO Brezovica 22 17:5 53:26 1048:865 34

4. SIP Šempeter 22 13:9 49:31 1021:952 26

5. IGM Hoče 22 13:9 49:35 1084:953 26

6. Kovinar Kočevje 22 11:11 41:42 1018:1039 22

7. Termo Lubnik 22 10:12 40:51 1062:1153 20

8. GLS Črnuče 22 9:13 37:45 985:993 18

9. Hotel i Simonov zaliv 22 8:14 31:50 891:1019 16

10. Ljutomer 22 5:17 26:58 840:1109 10

11. VC Portoroţ 22 4:18 21:59 828:1048 8

12. Vuzenica 22 4:18 20:60 773:1128 8


82,022

220Kz

Prvo mesto na lestvici in povratek med slovensko elito. Iz tabele in

izračuna koeficienta se lahko prepričamo o zelo zadovolj ivi športni

dejavnosti kranjskih odbojkarjev. Glavni razlog uspeha je poleg

talentirane ekipe predvsem ljubezen do tega športa.


160

LETO 1999 - 2000

a) Prva slovenska odbojkarska liga – prva ekipa Astec Triglava

Tabela 24

1. Salonit Anhovo 18 15:03 48:18 1568:1339 44

2. Ţurbi Kamnik 18 13:05 48:23 1616:1474 40

3. Maribor Stavbar 18 14:04 46:25 1593:1535 40

4. Bled 18 13:05 46:25 1602:1470 39

5. Fuţinar GOK 18 12:06 41:26 1531:1376 34

6. Olimpija 18 8:10 35:35 1601:1570 26

7. Pomurje 18 5:13 22:42 1352:1472 16

8. Granit 18 5:13 20:43 1338:1476 16

9. Ţuţember 18 5:13 25:45 1514:1649 15

10 Astec Triglav 18 0:18 05:54 1110:1460 0


00,118

180Kz

Vrnitev med el ito ni prinesla vidnejšega uspeha. Igralci se niso znašli,

osvojil i so zadnje mesto na lestvici. Klub se je odločil in denar vloţi l v

domače igralce, kar pa se ni izkazalo kot uspešno. Vse to pa ni vzelo

volje igralcem in trenerju Marjanu Gorencu. Bili so mnenja, da je to le

še ena dobra izkušnja za pridobitev novih znanj.


161

b) Tretja slovenska odbojkarska l iga - zahod; druga ekipa Astec

Triglava

Tabela 25

1. Salonit Anhovo 22 20:2 63:15 1867:1497 59

2. Hotel i Simonov zaliv 22 20:2 63:19 1922:1554 57

3. VC Portoroţ 22 16:6 53:32 1927:1763 46

4. Termo Lubnik 2 22 12:10 42:39 1821:1754 34

5. Gosti lna Jarem

Kropa

22 11:11 42:42 1830:1851 33

6. Ţurbi team Kamnik 2 22 9:13 42:49 1891:1976 30

7. Pneumacenter

Mokronog

22 11:11 42:48 1893:1967 29

8. Astra Telekom 22 9:13 37:45 1785:1809 29

9. Logatec 22 8:14 40:53 1959:2064 25

10. Astec Triglav 2 22 8:14 37:52 1901:1974 25

11. Bled 2 22 7.15 29:49 1620:1810 21

12. Bohinj 22 1:21 16:63 1474:1871 8


27,022

148Kz

V klubu je po dolgem času začel delovati podmladek, zato so si mladi

nabirali izkušnje na tekmovanjih. Kot novinci so igral i dobro in osvojil i

deseto mesto na lestvici.


162

LETO 2000 - 2001


Tabela 26

1. Šoštanj Toplošica 22 20:2 63:17 1929:1592 59

2. Ţuţemberk 22 19:3 58:9 1825:1580 54

3. Astec Triglav 22 16:6 54:19 1741:1450 50

4. Vezoder Misl inja 22 13:9 47:38 1900:1800 38

5. Prvačina 22 13:9 48:40 1896:1911 37

6. Termo Lubnik 22 11:11 44:45 1858:1987 33

7. Ţnider's Hoče 22 10:12 41:43 1904:1851 33

8. Salonit Anhovo 2 22 11:11 39:49 1811:1933 27

9. Ljutomer 22 6:16 26:53 1652:1892 20

10. LIP Poljčane 22 5:17 28:54 1798:1923 18

11. ŠDP Črnuče 22 5:17 26:55 1651:1927 17

12. Beltinci 22 3:19 19:61 1672:1891 10


45,022

616Kz

Ekipo je ţe tret jo sezono uspešno vodil Marjan Gorenc. Igralci so si

nabral i ţe veliko izkušenj, o čemer priča tudi koeficient zadovoljivosti .

Lahko rečemo, da so imeli igralci velikokrat tudi smolo in izgubili tekme

na razliko. Uprava kluba se je zavedala, da bo potreb no nadgrajevati

delo z mladimi generacijami, če bodo ţelel i ostat i v samem slovenskem

vrhu odbojke.


163

LETO 2001 - 2002


Tabela 27

1. SIP Šempeter 20 17:3 55:21 1831:1611 51

2. Astec Triglav 20 17:3 53:18 1699:1418 48

3. Termo Lubnik 20 14:6 46:26 1685:1543 41

4. Vezoder Misl inja 20 14:6 47:27 1725:1590 41

5. Prvačina 20 12:8 42:35 1737:1751 36

6. Izola 20 8:12 37:43 1748:1773 29

7. Ţniders Hoče 20 10:10 38:42 1782:1811 27

8. VC Portoroţ 20 8:12 33:41 1648:1688 24

9. Brezovica 20 7:13 29:47 1680:1820 19

10. SDP Črnuče 20 1:19 18:57 1551:1787 8

11. Braslovče 20 2:18 16:57 1501:1795 6


70,020

317Kz

Kljub odlični konkurenci so triglavani igrali odl ično in se uvrst il i t ik pod

vrhom. V klubu je ţe vidno načrtno delo trene rjev, discipl iniranost

igralcev ter homogenost ekipe. Ekipa se je ponovno uvrsti la v najvišjo

slovensko odbojkarsko l igo.


164

LETO 2002-2003


Tabela 28

1. Salonit Anhovo 18 13:5 45:20 1537:1389 41

2. Fuţinar Metal Ravne 18 14:4 43:26 1583.1481 39

3. Calcit 18 12:6 43:23 1534:1420 35

4. Maribor Stavbar IGM 18 11:7 41:26 1538:1383 34

5. Svit 18 11:7 40:33 1591:1571 33

6. Merkur LIP Bled 18 10:8 38:34 1629:1593 30

7. Šoštanj Topolšica 18 6:12 26:44 1493:1586 17

8. Pomurje Galex

Regal

18 5:13 26:44 1507:1607 17

9. SIP Šempeter 18 5:13 25:42 1451:15645 16

10 Astec Triglav 18 3:15 15:50 1297:1566 8


67,018

153Kz

Tudi tret j i poizkus, da bi se ekipa obdrţala v prvi slovenski odbojkarski

l igi, je šel po zlu. Odbojkarj i se niso in n iso znašli. Igra na tekmovanjih

kljub dobrim treningom ni stekla. Ponovno so izpadli iz elitne lige.


165

LETO 2003 - 2004


Tabela 29

1. Prvačina 20 20:0 60:8 1643:1201 57

2. Termo Lubnik 20 16:4 54:18 1718:1389 50

3. SIP Šempeter 20 15:5 48:31 1792:1626 42

4. Kekooprema

Ţuţemberk

20 12:8 44:34 1752:1661 37

5. TAB Meţica 20 11:9 43:36 1756:1727 34

6. Astec Triglav 20 10:10 41:40 1773:1767 30

7. Brezovica 20 8:12 36:45 1683:1819 24

8. Logatec 20 7:13 31:47 1673:1718 22

9. Turbina 20 6:14 28:49 1689:1789 18

10. Hoče 20 3:17 21:54 1539:1711 10

11. Misl inja - odstopila 20 2:18 12:56 970:1580 6


00,020

1010Kz

Glede na preteklo sezono, ko so igrali v prvi slovenski l igi , je rezultat

nekoliko pod pričakovanji. V klubu so glede na preteklost pričakovali

boljši rezultat. Sledile so tri sezone igranja v drugi slovenski l igi. V

klubu so dali vel ik poudarek na delo z mladimi. Omogočil i so jim

treninge in nabiranje izkušen j za tekmovanja.


166

LETO 2004 - 2005


Tabela 30

1. Fuţinar Metal Ravne 22 21:1 65:10 1812:1420 62

2. Pomurje Galex –Mir 22 20:2 62:14 1826:1400 60

3. Astec Triglav 22 19:3 60:20 1887:1618 55

4. Brezovica 22 14:8 52:30 1925:1735 44

5. SIP Šempeter 22 12:10 45:37 1835:1808 36

6. Logatec 22 11:11 42:38 1775:1760 33

7. TAB Meţica 22 11:11 37:42 1707:1772 31

8. Kekooprema

Ţuţemberk

22 7:15 28:48 1628:1746 23

9. Telemach Ţirovnica 22 8:14 30:48 1682.1831 22

10. Partizan Fram 22 7:15 30:54 1708:1900 20

11. LOK Črnuče 22 1:21 12:64 1412:1816 7

12. Hoče 22 1:21 7:65 1357:1748 3


73,022

319Kz

Ekipo so sestavl jali sami mladi igralci. Vidno je bi lo odlično delo v

klubu. Imeli so dobro organizacijo in izobraţen trenerski kader. To pa je

pozitivno vplivalo na igralce.


167

LETO 2005 - 2006


Tabela 31

1. Astec Triglav 22 19:3 60:17 1832:1567 57

2. Logatec 22 17:5 59:18 1851:1562 54

3. Svit 22 17:5 55:22 1814:1538 51

4. Prigo Brezovica 22 17:5 57:35 2036:1902 47

5. Termo Lubnik 22 16:6 53:29 1887:1664 45

6. Partizan Fram 22 9:13 33:45 1694:1811 27

7. SIP Šempeter 22 8:14 33:47 1723:1817 27

8. Kekooprema

Ţuţemberk

22 9:13 33:46 1715:1781 26

9. Telemach Ţirovnica 22 8:14 35:49 1840:1887 24

10. TAB Meţica 22 7:15 29:54 1719:1920 21

11. MOK Kočevje 22 5:17 27:53 1666:1883 17

12. Hoče 22 0:22 7:66 1369:1814 0


73,022

319Kz

Mladim igralcem in upravi kluba je ponovno uspela uvrst itev v prvo

slovensko odbojkarsko l igo.

Nastopi vprašanje, kako naprej , da ne bo sledil ponoven izpad.


168

LETO 2006 - 2007

a) Prva slovenska odbojkarska liga – prva ekipa Astec Triglava

Tabela 32

1. Salonit Anhovo 21 18:3 57:22 1819:1631 51

2. Marchiol Prvačina 21 13:8 50:33 1943:1784 41

3. Galex – Mir 21 13:8 48:35 1875:1792 40

4. Krka 21 11:10 43:39 1826:1796 35

5. Calcit Kamnik 21 12:9 43:42 1895:1852 33

6. Astec Triglav 21 10:11 38:45 1804:1827 27

7. Logatec 21 6:15 31:49 1723:1853 20

8. Fuţinar Metal Ravne 21 1:20 16:61 1598.1848 5


52,021

1110Kz

Mladi ekipi se je uspelo obdrţati v prvi slovenski odbojkarski l igi. Cilj,

da ostanejo, je bi l doseţen. Vprašanje je, kako naprej.


169

b) Tretja slovenska odbojkarska liga – druga ekipa Astec Triglava

Tabela 33

1. VC Portoroţ 20 18:2 57:9 1589:1157 54

2. MOK Kočevje 20 15:5 51:27 1788:1635 44

3. TOM Mokronog 20 15:5 48:27 1740:1582 43

4. Kamnik 2 20 13:7 45:28 1644:1516 40

5. Astec Triglav 2 20 13:7 44:29 1646:1553 39

6. UKO Kropa 20 10:10 41:35 1703:1630 33

7. Prvačina 20 10:10 36:45 1713:1771 27

8. LOK Črnuče 20 6:14 29:48 1575:1763 19

9. Logatec 2 20 6:14 25:45 1484:1645 17

10. Salonit Anhovo 2 20 2:18 16:56 1419:1704 8

11. Krka 2 20 2:18 13:56 1305:1650 6


30,020

713Kz

Sledi odgovor na zgoraj zastavl jeno vprašanje: potrebno je delo z

mladimi. Če bodo v klubu znali pravilno delat i z nj imi , je uspeh

zagotovl jen.

Druga ekipa se je odlično znašla in uvrsti la na peto meto.


170

LETO 2007-2008


Tabela 34

1. Salonit Anhovo 21 17:4 56:20 1810:1519 51

2. Astec Triglav 21 15:6 49:25 1711:1548 44

3. Calcit Kamnik 21 15:6 53:28 1863:1698 44

4. Marchiol Prvačina 21 11:10 45:42 1900:1878 34

5. Galex Mir 21 11:10 39:40 1728:1713 32

6. MOK Krka 21 9:12 34:43 1668:1758 27

7. Duol Olimpija 21 6:15 28:48 1621:1757 20

8. Svit - Unimetal 21 0:21 5:63 1267:19697 0


43,021

615Kz

Kranjčani še vedno med elito. Delo trenerjev je odlično, igralci delu jejo

homogeno, in uspeh je tu .


171

12 ZAKLJUČEK

Odbojka je svoje mesto v Kranju in okolici našla ţe pred drugo svetovno

vojno. Njeni pripadniki so jo sprva igrali le na l jubitel jski ravni. Pozneje

so začeli ta šport redno trenirati in merit i svojo spretnost na nastopih.

Odbojka v naši drţavi ni bila uvrščena med prioritetne športe. Sredstva

in moţnosti za razvoj te panoge so bi la omejena. Primanjkovalo je

ustreznega strokovnega kadra. V Kranju je bila na začetku le ma njšina

najbolj zagrizenih, ki je bi la za odbojko pripravl jena ţrtvovati vsako

minuto svojega časa. Ţe leta 1960 j i je uspelo ustanovit i odbojkarski

klub Triglav.

Novoustanovljeni k lub je skozi svojo dokaj bogato zgodovino doţive l

števi lne vzpone in padce. V določenem obdobju je celo prenehal

delovati. Kl jub mrtvilu se pristaši tega športa niso predali, zdruţi l i so

moči in ga ponovno dvignil i na noge. Analiza kranjske moške odbojke je

pokazala, da so ta šport v občini ţeleli igrati . Števi lnim mladim je zelo

veliko pomenil.

Na srečo nekateri igralci v kriznem času niso obupali , pač pa so s

poţrtvovalnim delom in prizadevanji, tako na organizacijskem kakor tu di

na vadbenem področju, začeli izobraţevati mladino. Tako se je znanje

odbojke prenašalo iz generacije v generacijo. Vendar pa se uspeha ne

da doseči samo s prizadevanjem peščice akt ivnih članov, potrebna je

močna klubska pripadnost, ki se obrestuje v organizacijski šir ini.

172

Začetni uspehi, ki so sloneli na predanosti klubskih članov, še niso

poznali pomena strokovnega kadra in izobraţevanja. T ako imenovani

amaterski kadri so delal i iz l jubezni in veselja do športa ter znanje

prenašali na podmladek. Takemu kadru je manjkala teori ja, nove

taktike, metod in strategij , ki se j ih je dalo pridobiti na različnih

seminarjih.

Klub se je zavedal, da z amaterskim delom ne more poseči v sam vrh.

Danes v klubu deluje koordinator , profesor športne vzgoje Matej Maček.

Velik poudarek je na delu z mladino. Vsesplošno je znano, da se največ

talentov pridobi ali izgubi prav v pionirski, mladinski in kadet ski

kategori j i. V ta namen teče program odbo jkarske šole , ki je zadnja leta

doţivel vel ik uspeh, saj se iz leta v leto vključuje več mladih. Za nje

skrbi ustrezno izobraţen strokovni kader .

Glede na stanje , kakršno je sedaj, lahko rečemo, da je klub na dobri

poti. Ima vizijo in jasno začrtane cil je . Vzdrţevati ţeli odbojkarsko šolo

v enakem obsegu in še z boljšo kvali teto. Da bo to dosegel, potrebuje

redno zaposlene strokovne kadre in zadostno količino vadbenih ur.

Članska ekipa sedaj igra v prvi slovenski odbojkarski l igi. Strokovnjaki

v klubu se zavedajo, da je igranje v tej l igi vel ika odgovornost. Za dober

rezultat je potrebna dobra kadrovska, f inančna in organizacijska

struktura. Igranje v prvi slovenski l igi je motiv, spodbuda in zgled za

vse mlajše kategorije. Hkrati pa pomeni povečano moţnost za f inančna

sredstva , ki v sedanjem obsegu ne zadoščajo za prehod v višji rang

tekmovanja.

Klub se zaveda, da se do ţelenega nivoja, ko bi bi l i konkurenčni

najboljšim ekipam, ne da prit i v enem koraku. Sprejel je strateški načrt

za svoj razvoj do leta 2009, s katerim ţeli prit i med štir i najboljše klube

v drţavi in nastopati v evropskih pokalih.

173

Odbojka je ekipni šport, v katerem je pomembno sodelovanje igralcev.

Bistvenega pomena je počutje igralcev, tudi medsebojni odnosi, vplivajo

na uspešnost ekipe. Strokovnjaki si postavl jajo vprašanje, kako vnesti

duh sodelovanja med igralci in trenerj i .

S to diplomsko nalogo smo ţeleli na enem mestu povzeti razvoj

moškega odbojkarskega kluba Triglav Kranj. Pri obl ikovanju dela je bi lo

kar nekaj teţav, saj je arhivskega gradiva zelo malo. Če je v nalogi

kakšen podatek napisan netočno oziroma je pomanjklj iv , se

opravičujemo. Napisan je po vt isih in spominih starejših igralcev.

174

13 LITERATURA IN VIRI

VIRI Arhivsko gradivo OK Triglav od 2000 - 2008.

Zelnik, M. Arhivsko gradivo OK Triglav od 1981 - 1990.

Bilten. Odbojkarski klub Triglav Kranj. Sezona 2005 - 2006.

USTNI VIRI

Turel, M. (17.2.2009). Osebna komunikacija.

Sajovic, T. in Sajovic. M. (7.1.2009). Osebna komunikacija .

ČASOPIS

Gorenjski Glas. Kranj: Šport, 1950 - 2000.

Revija Odbojka. Glasilo Odbojkarske zveze Slovenije. Februar 1990 , št.

2.

Revija Odbojka. Glasilo Odbojkarske zveze Slovenije. Oktober 1990 , št.

3.

Revija Odbojka. Glasilo Odbojkarske zveze Slovenije. Januar 1992, št.

5 - 6.

175

LITERATURA

Hribar, G. (1996). 50 let OK Kamnik. Diplomsko delo, Ljubljana:

Univerza v Ljubljani , Fakulteta za šport.

Lesar, P. (2008). Društvo Part izan Križe, njegov čas, vzpon in zaton.

Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Sivec, J. (1990). Delež in pomen ženske odbojke v občini Kranj.

Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

INTERNET

Odbojkarska zveza Slovenije . Ljubljana. Pridobljeno 22.2.2009 iz

http://www.odboj-zveza.si/ .

Odbojka.si . Ljubljana. Pridobljeno 23.3.2009 iz http://www.odbojka.si/ .

Odbojkarski klub Triglav. Kranj. Pridobljeno 15.02.2009 iz

http://www.oktriglav.si/ .

http://www.odboj-zveza.si/

http://www.odbojka.si/

http://www.oktriglav.si/

176

14 KAZALO SLIK

Slika 1: Metod Keše (Arhiv: Tone Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Slika 2: Mar jan Jezeršek (Arhiv: Tone Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

Slika 3: Anton Sušnik (Arhiv: Tone Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

Slika 4: Franc Okoren (Arhiv: Tone Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

Slika 5: Mladi odbojkarj i Triglava (Gorenjski Glas, 5.8.1977, Šport) . . . . . . . . . . . 38

Slika 6: Diploma (Arhiv: Tone Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

Slika 7: Diploma prvenstva Kranja (Arhiv: Tone Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

Slika 8: Trenerska izkaznica ( Arhiv: Enrico Borzatta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

Slika 9: Ekipa Tr iglava (Arhiv:Enr ico Borzatta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

Slika10: Marko Sajovic prejema diplomo za sode lovanje na Svarunovem

memorialu (Arhiv: Marko Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Slika 11: Igralci Tr iglava (Arhiv: Marko Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

Slika 12: Tabor kjer so igralc i spal i (Arhiv: Marko Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

Slika 13: Igralci, k i so se udeleži l i tekme (Arhiv: Marko Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . 74

Slika 14: Intervju z Matjažem Til inger jem (Gorenjski Glas, 26.11.1991,

Šport) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Slika 15: Igralci Tr iglava (Arhiv: Marko Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77

Slika 16: Svarunov memorial (Arhiv:Marko Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

Slika 17: Igralci Tr iglava (Arhiv:Marko Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

Slika 18: Igralci Astec Triglava (Arhiv: Marko Sajovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

Slika 19: Licence igralcev za sezono 1999 - 2000 (Arhiv: Astec Triglav) . . . . 93


Slika 21: Licence igralcev za sezono 2000 - 2001 (Arhiv: Astec Triglav) . . . . 97


Slika 23: OK Astec Triglav (http:/ /www.oktr iglav.si) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117

Slika 24: Miro Ambrožič (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119

Slika 25: Ekipa Astec Triglav (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121

Slika 26: Igralci Astec Triglava v bloku (Arhiv: Astec Tr iglav) .. . . . . . . . . . . . . . . . . 123

Slika 27: Izjemna borbenost ekipe (Arhiv: Astec Triglav)Napaka! Zaznamek ni

definiran.

Slika 28: Igralci Astec Triglava (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

Slika 29: Igralci Astec Triglava (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

Slika 30: Igralci Astec Triglava (Arh iv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125

Slika 31: Andrej Zupan Štemberger (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126

177

Slika 32: Matej Čulibrk (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127

Slika 33: Matej Vidič (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127

Slika 34: Mlajši dečki (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128

Slika 35: Mlajši dečki (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129

Slika 36: Mlajš i dečki (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129

Slika 37: Starejši dečki (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130

Slika 38: Starejši dečki (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

Slika 39: Igralci kadetske ekipe (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132

Slika 40: Mladinska ekipa Astec Triglava (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . 133

Slika 41: Druga ekipa Astec Tr iglava (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

Slika 42: Članska ekipa Astec Tr iglav (Arhov: Astec Tr iglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137

Slika 43: Astec Triglav I I (Arhiv : Astec Tr iglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138

Slika 44: Ekipa mladincev (Arhiv: Astec Triglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138

Slika 45: Kadetska ekipa (Arhiv: Astec Tr iglav) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139

razvoj kranjskega odbojkarskega kluba triglavučbenik a. brazdila ,,gimnastičke igre za škole i...

Documents