REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

Razvoj socialnega kapitala pri geografsko oddaljenih mladih

modul

Modul: Razvoj socialnega kapitala pri geografsko oddaljenih mladih avtorica: Natalija Počivalšek

oblikovanje: Andrej Burja

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

Kazalo

Opis socialnega kapitala .......................................................................................................1

Opis ciljne skupine ..................................................................................................................2

Razvoj socialnega kapitala ...................................................................................................4

Prispevek projekta Omrežen.si k razvoju socialnega kapitala ................................5

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

1

Opis socialnega kapitala

Socialni kapital so določeni viri, ki največ štejejo v vsakdanjem življenju posa-meznikov. Mednje sodijo: prijatelji, simpatije in družbeni stiki med posamezni-ki in družinami (Hanifan v Putnam 2000). Ta definicija se je pokazala pri mla-dih kot najbolj poznana in uporabljena. To je velika mera prepletanja omrežja neformalnih trajnejših in občasnejših stikov med posamezniki, ki živijo pro-storsko si blizu (soseska), da se med njimi razvijejo zaupanje, sodelovanje in kolektivno delovanje (Jacobs 1992).

Ravno socialni kapital je ključni pri tem, da se znajdemo v življenju. Torej, da sodelujemo z različnimi ljudmi, da pri tem razvijamo poznanstva. Medtem futurologi niso prizanesljivi v napovedovanjih družbenih stanj, ki prihajajo. Namreč, kar se tiče zaposlovanja, vidimo, da je trg dela čedalje bolj »grob« do udeležencev na njem. Zato si v takšnih delavnicah, kot so te za večanje kapitala pridobiš različne kompetence. Razvijaš sposobnosti, ki ti pomagajo lažje živeti in najti službo. Delaš na komunikaciji, spletanju socialne mreže, samozavesti in spoznavaš samega sebe ter ostale člane skupine. Še več, soci-alni kapital daje sposobnost posameznikom, da dosežejo koristi s članstvom v mrežah in drugih družbenih strukturah (Portes 1998). Da mladi spoznajo različne organizacije ter z njimi navežejo stike, ki jim bodo koristili na njihovi nadaljnji življenjski poti. Govorili smo, da je pomembno, da upravljamo s svojo socialno mrežo. V tem smislu, da imamo redne stike s prijatelji, organizacijami, da smo ažurni pri shranjevanju kontaktnih podatkov, da si znamo svoj omejen čas dobro razporediti. Sploh pa da vemo, kdo smo, kaj želimo. Kajti če tega ne vemo, bomo težko dosegli cilje. Bodisi osebne ali poklicne.

2

Opis ciljne skupine

Bistrica ob Sotli se nahaja v jugovzhodnem delu Slovenije ob reki Sotli. Leži na križišču pomembnih prometnih poti, kar potrjuje tudi mednarodni mejni pre-hod. Občina severno meji na občino Podčetrtek, južno pa na občino Brežice, zahodno na občino Kozje in vzhodno na Hrvaško. Mlade iz Bistrice ob Sotli se tretira kot geografsko oddaljene. Najbližja kraja izobraževanja sta za srednje-šolce Rogaška Slatina in Brežice. Kraja sta oddaljena okoli 30 km od Bistrice ob Sotli. Osnovnošolci, ki obiskujejo OŠ Bistrica ob Sotli, pa imajo do nje največ 5 km. V okviru Mladinskega društva Bistrica ob Sotli smo do sedaj izvedli 5 študijskih krožkov s skupnim ciljem ozaveščanja pomena socialnega kapitala in krepitve socialnega kapitala in s tem večanja posameznikove zaposljivosti. Slednja je v našem od večjih centrov precej oddaljenem podeželskem oko-lju s slabimi prometnimi povezavami že tako ali tako problematična, saj se občina Bistrica ob Sotli sooča z velikim procentom brezposelnih, predvsem žensk in mladih, ki so končali študij. Problem je tudi odseljevanje mladih (beg možganov). Poleg omenjenih izzivov, s katerimi se srečujemo v naši občini na področju mladine, naj omenimo tudi tiste mlade, ki se spopadajo s težavami v socialni integraciji in v odraščanju oziroma osipnike. Mladi na tem območju se srečujejo tudi z nizkim življenjskim standardom in nizkimi dohodki. Veliko tistih mladih, ki so aktivni na mladinskem področju, je prostovoljcev, ki so is-kalci prve zaposlitve in nekateri že dlje časa brezposelni ter odvisni od socialne podpore. Možnosti zaposlitve so pičle. Še posebej za mlade ženske, tudi za tiste, ki so končale študij (VII. stopnjo izobrazbe).

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

3

Ciljna skupina je 13 mladih. Od tega 8 osnovnošolcev in 5 srednješolcev. Stari so od 13 do 16 let. Mladi so danes zelo zaposleni, zato smo se dogovorili s sku-pino, da se dobivamo enkrat mesečno po 3 ali 2 uri. Skupina je bila homogena.

Po prvem, uvodnem srečanju se je izkazalo, da si večina udeležencev želi izva-janja študijskih krožkov v obliki praktičnega, konkretnega dela, učenja posa-meznih veščin in konkretne krepitve socialnega kapitala.

Po zaključni evalvaciji cikla študijskih krožkov smo ugotovili, da vseh zasta-vljenih ciljev v tem letu nismo izpolnili, zato načrtujemo nadaljnje izvajanje v naslednjem obdobju, v katerem nameravamo te cilje še preseči.

4

Razvoj socialnega kapitala

Prvi primer dobre prakse k razvoju socialnega kapitala je vključitev kot pro-stovoljec v katero izmed organizacij. Tam udeleženec spozna nove ljudi, pri-dobi nova znanja, obenem pa se mu odpirajo možnosti za nadaljnjo zaposli-tev. Ravno to omogoča obiskovanje delavnic za dvig socialnega kapitala, saj razvijamo sistem zgodnjega načrtovanja in oblikovanja lastne učno-poklicne kariere in celostni razvoj mladega človeka z vidika vseh treh lizbonskih ciljev:

• osebna rast skozi mladinsko delo• zaposljivost• vključenost v družbo.

Drugi primer so spletne skupnosti, ki omogočajo (poleg povezovanja z dru-gimi) določene osebne prilagoditve, izmenjavo slik, videoposnetkov, priporo-čanje, komentiranje, ocenjevanje, izražanje mnenja ter druge spletne socialne aktivnosti, ki nas lahko zbližujejo z ljudmi, povezujejo na bolj učinkovit način ali pa nam preprosto omogočajo zgolj zabavo. Vse to pa lahko pripelje tudi do neke vrste zasvojenosti, saj naj bi povprečen uporabnik (na primer Facebooka) preživel kar tri ure na dan na tem spletnem portalu. Torej je kljub vsem kori-stim pomembno, da ohranjamo zdravo mero uporabe tovrstnih portalov in da se koristi ne sprevržejo v dnevno izgubljanje časa. Poleg splošno spletnih sku-pnosti pa se je razvilo tudi na stotine drugih, ki so namenjene specifičnim inte-resnim skupinam. Primeri tovrstnih spletnih skupnosti so na primer Flickr, kjer si uporabniki med seboj izmenjujejo slike, Flixter, ki je namenjen navdušen-cem nad filmi, LinkedIn in Plaxo, ki sta namenjena poslovnim kontaktom itn. Spomnite se kateregakoli hobija ali interesa, pobrskajte po internetu in zago-tovo boste skoraj za vse našli vsaj kakšno spletno skupnost, če že tega ne, pa vsaj zametek le - te. V primeru, da določene spletne skupnosti ne najdete, pa mogoče to predstavlja celo poslovno priložnost. Ne smemo pa pozabiti še na spletne skupnosti, ki so namenjeni »zmenkarijam«, saj so bili to prvi spletni portali, ki so vsebovali komponento mreženja. Teh je danes že ogromno, roj-stvu novih pa ni videti konca.

Z razvojem spletnih skupnosti je torej že skoraj obvezno, da ima vsak od nas svoj profil na več omenjenih portalih, glede na naše interese, potrebe in ne na-zadnje tudi glede na to, kateri uporabniški vmesnik nam je blizu. Zaradi nara-ščajočega trenda, mnogih koristi in boljšega upravljanja s socialnim kapitalom se je zagotovo smiselno čim prej vklopiti v tok sprememb načina upravljanja z osebnimi kontakti.

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

5

Prispevek projekta Omrežen.si k razvoju socialnega kapitala

Prispevek projekta je v seznanitvi s tem izrazom in predvsem medsebojno spoznavanje, spoznavanje samega sebe, svoje potencialne zaposlitvene poti. Govorili smo o komunikaciji in samozavesti, ki je pomembna za vsakogar v življenju.

V današnjem sodobnem svetu, ki je zaznamovan predvsem s povezovanjem, sodelovanjem, z»zmagam-zmagaš« situacijami, izjemno lahkim dostopom do informacij, globalizacijo, multikulturnostjo in z drugimi podobnimi pardigma-

6

mi pomembnost socialnega kapitala posameznika izjemno narašča. Predvsem

pa je v ospredju internet. Gre za nekakšne spletne skupnosti.

Po televiziji se je predvajal oglas za dostop do interneta, pri čemer je bilo osre-

dnje sporočilo »Svet ni eden, svetova sta dva!« Dandanes to drži kot pribito, in-

ternet je namreč postal vsakdan prav vseh, ki želijo slediti sodobnemu razvoju

okolja. Ko govorimo o internetu in socialnem kapitalu oziroma povezovanju,

govorimo o popolnem okolju za tovrstne aktivnosti. Prej omenjena problema

sta v takem okolju skoraj minimalna, saj je na eni strani povezava z nekom

bistveno manj osebna in psihološko zahtevna, na drugi strani pa sodobne

tehnologije omogočajo enostavno, hitro in pregledno vzdrževanje kontaktov. 

Mlade smo povprašali, kaj je za njih socialni kapital. Poleg njihovih odgovorov/

izjav so bile pripisane še definicije, ki na drugačen način izražajo isto, kar so

povedali udeleženci.

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

7

Izjave udeležencev:• Janja: »Pridobiš ga tako, da si čim bolj aktiven in da želiš čim več vedet.«

(15 let)• Nikita: »Pomoč drugim.« (13 let)• Kaja: »Sodelovanje.« (13 let)

»Sposobnost posameznikov, da dosežejo koristi s članstvom v mrežah in dru-gih družbenih strukturah« (Portes 1998).

• Matej: »Od prijateljev, družine.« (16 let)• Jana: »Iz moje socialne mreže.« (14 let)

»Mreže, zaupanje in norme, ki pospešujejo koordinacijo in sodelovanje zaradi obojestranskih koristi« (Putnam 1995).

• Jerneja: »Iz interneta.« (16 let)

»Informacije, zaupanje in norme recipročnosti, ki so del posameznikovega omrežja« (Woolcocok 1998).

• Rok: »Različne organizacije, ki pripravljajo kakšne delavnice.« (14 let)• Natalija: »Da si čim bolj med različnimi ljudmi.«(15 let)

Mladim je bilo na delavnicah po rezultatih evalvacije najbolj všeč:• teme, način dela, pogovarjanje, poslušanje glasbe, izdelava plakatov,

delovni listi, izmenjava mnenj, druženje, zabavnost, gledanje filma Pay it Forward, način izvedbe, naloge, dobro vzdušje, sodelovanje, da so jih drugi poslušali, in spoštovanje. To so tudi stvari, ki jih mladi potre-bujejo, predvsem torej, da lahko povejo svoje mnenje, da se počutijo varne v krogu skupine, da lahko razvijajo svoje talente in predvsem da se medsebojno spoštujemo. Vsega tega smo se na skupini zelo držali in se medsebojno opozarjali, če smo ravnali drugače.

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT