RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE Člani delovne skupine: Karl Destovnik, vodja delovne skupine, Centerkontura Jasna Božič, URI – Soča Nataša Kraljič Černe, Centerkontura mag. Tatjana Dolinšek, Racio – družba za razvoj človeškega kapitala Špela Kolar, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mag. Aleksandra Tabaj, URI – Soča mag. Janez Vidmar, URI – Soča Doroteja Volovec, Papilot – Zavod za spodbujanje in razvijanje kvalitete življenja Naročnik: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Direktorat za invalide Predstojnica razvojnega centra Generalni direktor URI – Soča za zaposlitveno rehabilitacijo Mag. Robert Cugelj Mag. Aleksandra Tabaj

November 2010

1 Izhodišče Storitve zaposlitvene rehabilitacije so opredeljene v 15. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/2007-UPB2). Za vse storitve zaposlitvene rehabilitacije so opredeljeni standardi, ki so obvezujoči tako za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije kot tudi za ocenjevalce strokovnih nalog (strokovna in nadzorna funkcija) na področju zaposlitvene rehabilitacije. Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije (spletna stran MDDSZ, 2005) opredeljujejo tudi okvirne časovne obsege storitev in so eden od elementov za oblikovanje normativov. Pri oblikovanju normativov so upoštevani dozdajšnji rezultati in primeri dobre prakse v Sloveniji na področju zaposlitvene rehabilitacije. V določeni meri so upoštevana tudi osnovna metodološka izhodišča storitvenega sistema v zdravstvu (Enotni seznam zdravstvenih storitev in SS o njegovi uporabi v svobodni menjavi dela, zavod RS Slovenije za zdravstveno varstvo, Ljubljana 1981), ki pa zaradi velikih razlik ne omogoča neposredne primerjave. Storitveni sistem na področju rehabilitacije v Sloveniji ima skoraj desetletno obdobje izvajanja (2002–2010). Na časovnih opredelitvah je temeljilo neposredno financiranje posameznih programov oziroma je bila določena njihova cena že v obdobju pred sprejetjem Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Za oblikovanje cene rehabilitacijskih programov je bilo treba oblikovati časovne norme posameznih programov, opredeliti izvajalce programa in časovni obseg njihovega dela. Rehabilitacijski programi, ki so jih različni izvajalci razvili v Sloveniji po letu 1990, so bili osnova za oblikovanje predloga storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki so opredeljene tudi v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, prav tako pa so bili izračuni norm za posamezne storitve osnova za oblikovanje normativov. Pri pripravi normativov na področju zaposlitvene rehabilitacije je upoštevana tudi mreža izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije za obdobje od 2010 do 2013 (spletna stran MDDSZ, 22. 7. 2010). 2 Cilji Normativi na področju zaposlitvene rehabilitacije se oblikujejo z več cilji oziroma morajo omogočati različne funkcije in uporabo. 2.1 Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: MDDSZ) kot glavnemu naročniku in financerju služijo za:

načrtovanje obsega nalog (izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije, izvajanje podpornih storitev) izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije;

utemeljevanje porabe proračunskih sredstev;

načrtovanje razvoja nacionalne mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije;

opredelitev števila strokovnih timov in obsega opravljenih storitev zaposlitvene rehabilitacije;

evalvacijo realiziranega obsega načrtovanih nalog;

primerjave izvedenega obsega nalog med izvajalci;

primerjave strukture izvedenih nalog in medsebojna razmerja. 2.2 Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot glavnemu napotitelju (v nadaljevanju: ZRSZ), omogoča:

objektivno oceno rehabilitacijskih možnosti pri posameznih izvajalcih oziroma na nivoju posamezne območne službe ZRSZ in načrtovanje obsega nalog izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v posamezni območni službi ZRSZ;

načrtovanje obsega nalog v okviru individualnega rehabilitacijskega načrta;

preverjanja skladnosti rehabilitacijskih potreb z rehabilitacijskimi zmožnostmi v posameznih območnih službah ZRSZ;

evalvacijo realiziranega obsega načrtovanih nalog na nacionalnem nivoju in v posameznih območnih službah ZRSZ.

2.3 Izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije omogočajo:

načrtovanje nalog;

optimalno organizacijo dela;

predvidljivost nalog;

učinkovito in kakovostno izvajanje nalog;

optimalno spremljanje doseženih rezultatov dela;

evalvacijo realiziranega obsega načrtovanih nalog;

varovanje strokovnih delavcev pred izgorevanjem. 2.4 Vsem trem skupinam normativi omogočajo realne in primerljive podatke o učinkovitosti posameznih strokovnih timov in s tem tudi osnovo za realno dogovarjanje ter sprejemanje rešitev na racionalnih osnovah, kar omogoča kakovostno spoprijemanje s problemi na področju zaposlitvene rehabilitacije. 2.5 Mednarodne primerjave V Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov so med drugim opredeljene storitve, na njih temeljijo tudi podzakonski akti (merila, obseg in vrste storitev). Večina izvajalcev v državah Evropske unije oblikuje in ima financirane programe, na njih temeljijo tudi normativi. Programi in storitve med seboj pa niso neposredno primerljivi. Na podobne težave so naleteli člani raziskovalne skupine v okviru Evropske platforme za rehabilitacijo, ki so poskušali razviti model učinkovitega »bench-markinga«, ki bi zagotavljal kakovostno medsebojno primerjavo med člani EPR. Na področju poklicne rehabilitacije lahko s programskega vidika opredelimo tri področja, ki so večinoma primerljiva med posameznimi državami v Evropski uniji:

ocenjevanje (diagnostika) z izoblikovanim rehabilitacijskim načrtom (programom);

usposabljanje (ki zajema področje delovnega usposabljanja in psihosocialno rehabilitacijo), vključno z iskanjem, oblikovanjem in prilagajanjem delovnega mesta in varnim vključevanjem v delovni proces;

spremljanje in ohranjanje delovnega mesta, vključno s podpornimi storitvami.

Za izvajalce na nivoju Evropske unije lahko kot skupno značilnost ugotovimo, da zaposlitveno rehabilitacijo načrtuje, vodi in evalvira strokovni tim. Prav tako lahko pri večini izvajalcev ugotavljamo, da načrtovanje in izvajanje rehabilitacijskega procesa temeljita na rezultatih in ugotovitvah predhodno izvedenega ocenjevanja (diagnostike). Tudi pri opredelitvi ocenjevalnih področij ni pomembnejših razlik, so pa velike razlike v časovnem obsegu ocenjevalne faze, in sicer od 3 dni do 3 mesecev. Prav tako so velike razlike v strukturi in trajanju rehabilitacijskih programov. Leta 2010 je bila preverjena tudi možnost oblikovanja mednarodno primerljivih normativov oziroma vsaj izvedba primerjave normativov z izvajalci v drugih državah Evropske unije (izvajalcev, ki so člani Evropske platforme za rehabilitacijo). Zaradi razlik v zakonodaji in posledično na izvedbenem nivoju niso možne neposredne primerjave. Zato na področju opredelitve normativov niso možne neposredne mednarodne primerjave in tudi ne neposreden prenos dobre prakse. 3 Metodologija oblikovanja normativov 3.1 Opredelitev nalog Poskušali smo oblikovati tak model normativov, ki:

bo enostaven za uporabo;

bo temeljil na podatkih, ki so jih izvajalci zaposlitvene rehabilitacije že zdaj zavezani zbirati in posredovati MDDSZ;

bo omogočal spremembe, ki ne bodo vezane na zapleteno administriranje. Predlog je oblikovan:

na osnovi sprejetih standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki opredeljujejo tudi časovne obsege storitev;

na osnovi analize in statistične obdelave podatkov, ki so jih posredovali izvajalci zaposlitvene rehabilitacije za obdobje januar–oktober 2007 in januar–oktober 2008;

na osnovi analize in statistične obdelave podatkov, ki so jih posredovali izvajalci zaposlitvene rehabilitacije MDDSZ v letu 2008,

na individualnih analizah izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v letu 2008;

na izvedenih individualnih pogovorih s predstavniki izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije;

ob upoštevanju pismenih pripomb in ocen izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v letu 2008;

na predlogih, posredovanih v okviru obravnave na srečanjih Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije;

na osnovi primerov dobre prakse v obdobju pred in po sprejetju ZZRZI;

na drugih pripombah, posredovanih na osnutek gradiva;

bistvene spremembe pa so bile oblikovane na osnovi šestmesečnega spremljanja realizacije storitev pri vseh izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije v obdobju april 2010–september 2010.

Normativi zajemajo naslednje temeljne naloge:

opredelitev letnega obsega dela strokovnega tima – letni točkovni normativ na strokovni tim;

določitev točkovne vrednosti posameznih storitev;

letni obseg števila vključenih oseb v storitev B (Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov);

letni obseg števila vključenih oseb v storitev J (Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu);

Pri oblikovanju normativov smo izhajali iz temeljih predpostavk:

da storitve zaposlitvene rehabilitacije oblikuje, organizira in izvaja strokovni tim, ki je opredeljen v aktualni mreži izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije;

da je obseg posameznih storitev za osebe, ki se vključujejo v storitve zaposlitvene rehabilitacije, opredeljen v urah neposrednega dela z osebo;

da so lahko osebe vključene istočasno v več različnih storitev;

da glede na uveljavljen sistem v praksi ločimo več procesov v zaposlitveni rehabilitaciji, in sicer proces ocenjevanja – priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov (storitev B) in oblikovanja individualnega rehabilitacijskega načrta (IRN) ter proces usposabljanja – usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu (storitev J) in spremljanje invalida po zaposlitvi (storitev L).

Normativi niso opredeljeni za posamezne strokovne delavce, ampak za strokovni tim v celoti, tako so opredeljene tudi naloge v okviru standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije in tako so opredeljene storitve zaposlitvene rehabilitacije v napotnicah, ki jih izda ZRSZ. Normativi zajemajo aktivnosti s posameznikom (neposredno delo) in aktivnosti za posameznika (druge aktivnosti strokovnega tima). Sestava strokovnega tima za zaposlitveno rehabilitacijo je določena v mreži izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije (1/4 zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa in štirje strokovni delavci v skladu z 9. členom ZZRZI – različnih strokovnih izobrazb). Normativ na strokovni tim (vrsta in obseg nalog) je določen in predpisan v mreži izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije in standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije, v katerih so za vsako storitev opredeljeni opis in cilji, časovni obseg, ciljna skupina, predvideni učinki, metode in tehnike izvajanja storitve, izvedbeni in kadrovski pogoji ter osnovna shema poročila. Normativi temeljijo na številu ur vključenosti napotene osebe v posamezno storitev, ki je opredeljena v napotnici, ki jo izda ZRSZ. Pri določitvi vrednosti storitev smo upoštevali, ali se posamezne storitve izvajajo individualno ali skupinsko, pri izvajanju usposabljanja na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu (storitev J) pa smo upoštevali povprečen čas dela strokovnih delavcev z vključenimi osebami na mesec. Ostale naloge, ki zajemajo naloge in opravila za vključene osebe, so upoštevane v skupnem obsegu dela strokovnega tima (letni točkovni normativ na strokovni tim) in jih ne zajemamo ločeno v prikazih dela posameznih strokovnih delavcev ali celotne dejavnosti strokovnega tima. Določitev medsebojnih vrednostnih razmerij med posameznimi storitvami temelji na skupnem imenovalcu za vse storitve, tako da je možno storitve primerjati med seboj. Prav tako skupni imenovalec omogoča seštevanje različnih storitev in izračun celotnega obsega realizacije storitev posameznega izvajalca. Možno je izračunati tudi:

obseg različnih storitev zaposlitvene rehabilitacije na posameznika in

povprečen obseg vseh izvedenih storitev zaposlitvene rehabilitacije na posameznika. Sprejeti normativ med drugim predstavlja pričakovano realizacijo storitev v posameznem letu na strokovni tim, ki so jo izvajalci dolžni zagotavljati v skladu s sprejeto mrežo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije in standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije. Večje preseganje sprejetega normativa pomeni, da je vprašljivo njihovo izvajanje v skladu s standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije in pričakovano kakovostjo, nedoseganje pričakovanega obsega pa zahteva prav tako iskanje vzrokov za nižjo realizacijo in sprejemanje ustreznih rešitev. 3.2 Opredelitev primerjalnih vrednosti storitev zaposlitvene rehabilitacije Primerjalne vrednosti storitev predstavljajo skupni imenovalec vseh storitev in omogočajo njihovo medsebojno primerjavo kot tudi izračun skupne realizacije nalog. Časovno so opredeljene na eno uro neposrednega dela s posameznikom. Primerjalne vrednosti predstavljajo stabilno primerjalno vrednost, ki je ne bo treba spreminjati ob spreminjanju standardov posameznih storitev, ob spremembah na področju financiranja storitev ali drugih spremembah v mreži izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije.

PRIMERJALNE VREDNOSTI STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

VRSTA STORITVE

Primerjalna vrednost storitve na uro neposrednega dela s posameznikom

1.

Svetovanje, spodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi (storitev A): – individualna obravnava (A1), – skupinska obravnava (A2).

10 t 2 t

2.

Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov (storitev B).

12 t

3.

Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo (storitev C): – individualna obravnava (C1), – skupinska obravnava – 1 strokovni delavec (C2), – skupinska obravnava – 2 strokovna delavca (C3).

12 t 2 t 4 t

4.

Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev (storitev D): – individualna obravnava (D1), – skupinska obravnava (D2).

10 t 2 t

5.

Razvijanje socialnih spretnosti in veščin (storitev E): – individualna obravnava (E1), – skupinska obravnava – 1 strokovni delavec (E2), – skupinska obravnava – 2 strokovna delavca (E3).

12 t 2 t 4 t

6.

Pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve (storitev F): – individualna obravnava (F1), – skupinska obravnava – 1 strokovni delavec (F2), – skupinska obravnava – 2 strokovna delavca (F3).

10 t 2 t 4 t

7.

Analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida (storitev G): – delo posameznega strokovnega delavca na uro (G1).

10 t

8.

Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalidu (storitev H): – delo posameznega strokovnega delavca na uro (H1).

10 t

9.

Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo (storitev I): – delo posameznega strokovnega delavca na uro (I1).

10 t

10. Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu (storitev J) (ura vključenosti posamezne osebe v tekočem mesecu) – do maksimalno 120 ur mesečno na posamezno osebo.

1 t

11.

Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju (storitev K): – delo posameznega strokovnega delavca na uro (K1), – skupinska obravnava – 1 ura spremljanja in strokovna pomoč (K2).

10 t 2 t

12.

Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi (storitev L): – delo posameznega strokovnega delavca na uro (L1).

9 t

13.

Sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa (storitev M) (ena ura na posamezno osebo ob zaključku zaposlitvene rehabilitacije).

9 t

14.

Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov (storitev N) (delo posameznega strokovnega delavca na uro – skupen obseg storitve: do 20 ur).

11 t

15.

Storitve podpornega zaposlovanja (1 ura dela za posamezno osebo, ne glede na vrsto podpornih storitev).

11 t

Iz tabele je razvidno, da so vse primerjalne vrednosti storitev časovno opredeljene na eno uro neposrednega dela s posameznikom, opozarjamo na izjemo pri storitvi J. Kot je bilo že poudarjeno, delo za posameznika ni posebej normirano, ampak je upoštevano v celotnem obsegu normativa. Odločitev za izvedbo posamezne storitve v individualni ali skupinski obliki temelji na presoji in odločitvi strokovnega tima.

3.3 Letni normativ strokovnega tima Letni normativ za 1 polni strokovni tim = 70.000 točk. MDDSZ financira 90 % dejavnosti strokovnega tima, zato je letni normativ strokovnega tima za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – 63.000 točk. V primeru, da se delež financiranja MDDS spremeni, se v skladu s tem spremeni tudi letni točkovni normativ strokovnega tima Strokovni tim obravnava letno od 90 do 110 oseb in nudi podporne storitve povprečno 5–10 osebam. Letno obravnava strokovni tim povprečno 108 oseb. V letnem normativu opredeljeno okvirno število vključenih oseb je odvisno od števila, vrste in časovnega obsega storitev za posamezno osebo. 3.3.1 Letni normativ storitve B (Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov) na 0,90 strokovnega tima Normativ: povprečno letno izvedenih 60 storitev B na 0,90 tima. 60 opravljenih storitev B x povprečno 35 ur x 12 točk = 25.200 točk. Prvotno izhodišče: povprečno 45 ur za izvedbo storitve B, ki je predstavljalo povprečje med minimalnim obsegom (15 ur) in maksimalnim obsegom (90 ur), kot je opredeljeno v sprejetih standardih, je bilo znižano na 35 ur, kar predstavlja realiziran povprečni čas pri izvajalcih. Tako opredeljen normativ določa, da strokovni tim porabi 40 % svojega časa za izvajanje storitev B. Izhajamo iz predpostavke, da so osebe v storitev B praviloma vključene 6 ur dnevno, pri nekaterih osebah pa je čas dnevne vključitve lahko tudi nižji, glede na njihove zmožnosti. 3.3.2 Letni normativ storitev J (Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu) na 0,90 strokovnega tima Normativ: povprečno letno 40 oseb na 0,90 strokovnega tima. 40 vključenih oseb x 6 mesecev x 100 ur x 1 točka = 24.000 točk. Povprečno število usposabljanj na en strokovni tim na leto je odvisno od dolžine trajanja usposabljanja in obsega ur usposabljanja na mesec. Maksimalni priznani obseg ur vključenosti posamezne osebe v storitev J = 120 ur, več ur se za posameznika ne upošteva, čeprav bi bil v tekočem mesecu vključen realno tudi več ur. S tem predlogom želimo ohranjati obseg ur za ostale storitve, ki jih posamezna oseba v času usposabljanja potrebuje. Navedeni normativ predpostavlja, da je mesečno vključenih v storitev J povprečno 20 oseb.

3.3.3 Letni normativ ostalih storitev na 0,90 strokovnega tima Normativ: povprečno 40 oseb na 0,90 tima. Povprečno 40 oseb x 6 mesecev x 6 ur x 6 točk = 8.640 točk. Bistveno je, da pri analizi obsega izvajanja ostalih storitev poleg števila vključenih oseb upoštevamo še čas trajanja v mesecih in mesečni obseg izvedenih storitev (število ur na mesec in skupno število mesecev). 3.3.4 Letni normativ storitev podpornega zaposlovanja na 0,90 strokovnega tima Normativ: povprečno 8 oseb na 0,90 tima. 8 oseb x 12 mesecev x 6 ur x 10 točk = 5.760. Povprečno število vključenih v storitve podpornega zaposlovanja na 0,90 strokovnega tima na leto je oblikovano glede na dolžino trajanja in obseg ur izvedenih storitve na mesec. Normativ predstavlja pričakovan obseg glede na postavljen normativ povprečno od 5 do 10 oseb v mreži. V primeru, da ni zadostnega števila vključitev v storitve podpornega zaposlovanja, je izvajalec dolžan ustrezno povečati obseg ostalih storitev, za katere obstaja potreba v skladu z rehabilitacijskim načrtom. 3.3.5 Povprečno število vključenih oseb na letni ravni Pričakovan obseg vključitev na 0,90 strokovnega tima je od 90 do 110 oseb (napotitelj ZRSZ, vključitev v storitve ZR) in od 5 do 10 oseb v podporno zaposlovanje. Pri oblikovanju normativa so upoštevane vključitve v storitev B, v storitev J in ostale storitve. Normativ izhaja iz predpostavke, da pri izvajanju storitev zaposlitvene rehabilitacije za 90–110 oseb in izvajanju storitev podpornega zaposlovanja za 5–10 oseb doseže 0,90 strokovnega tima v letu skupno 63.000 točk. V primeru izvajanja storitev, ki so časovno omejene samo na nekaj ur na mesec, bodo izvajalci sicer dosegli in tudi presegli pričakovano število vključitev, ne bodo pa dosegli pričakovanega obsega storitev. Zato je v primerih, ko izvajajo izvajalci npr. samo posamezne storitve v omejenem časovnem obsegu, treba upoštevati dosežen obseg točk, medtem ko je lahko število vključitev tudi pomembno višje. Možna je tudi obratna situacija, da izvajalci dosežejo pričakovan obseg točk, niso pa v celoti dosegli pričakovanega števila vključitev, kar pomeni, da so z manj uporabniki intenzivneje delali. 3.4 Razmerja med storitvami Okvirna razmerja med storitvami: 40 % obsega dela za izvajanje storitev B = 25.200 točk 38 % obsega dela za storitve J = 24.000 točk 14 % obsega dela za ostale storitve = 8.640 točk

9 % obsega dela za podporno zaposlovanje = 5.760 točk Delež storitev podpornega zaposlovanja bo v začetnem obdobju izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacija v letih 2010–2013 bistveno nižji in se bo šele postopno približeval pričakovanemu 9-odstotnemu deležu, s tem pa se bo zmanjševal obseg ostalih storitev. Pri tem kaže opozoriti, da gre za izračun povprečnih vrednosti vseh izvajalcev, da posamezni izvajalci dosegajo večje ali manjše obsege točk pri posameznih storitvah. Prav tako lahko izvajalci dosegajo večje število vključenih oseb ob enakem skupnem številu točk, če je obseg storitev za posamezno osebo manjši. Pri predlogu letnega normativa je treba izpostaviti, da štejemo osebe vsako leto samo enkrat v ocenjevalni fazi in samo enkrat v procesu usposabljanja, ne glede na število storitev, v katere je vključena posamezna oseba in tudi ne glede na število izdanih napotnic v istem letu.

4 PREDLOG MESEČNEGA POROČILA O IZVEDENIH STORITVAH

Storitev

Nove vključitve

Število oseb

Število ur

Točkovna vrednost na uro

Skupna točkovna vrednost storitev

A1 A2

10 t 2 t

B 12 t

C1 C2 C3

12 t 2 t 4 t

D1 D2

10 t 2 t

E1 E2 E3

12 t 2 t 4 t

F1 F2 F3

10 t 2 t 4 t

G1 10 t

H1 10 t

I1 10 t

J 1 t

K1 K2

10 t 2 t

L 9 t

M 9 t

N 11 t

PZ

11 t

Skupaj

Število novih napotnic

Čakalna doba

Število čakajočih

Najdaljši čas čakanja

B B

Usposabljanje Usposabljanje

Podporno zaposlovanje

Podporno zaposlovanje

Drugo Drugo

OPOMBA: Priložen je samo shematičen prikaz tabele, ki je sicer izdelana v Excellu in omogoča mesečni in kumulativni letni izračun točkovne realizacije za posamezne OS ter ciljne skupine invalidov. Predlog poročila je tudi osnova za oblikovanje računalniškega programa v okviru enotnega informacijskega sistema, ki je v pripravi.