regijski na zaŠ Č ob potresu · 1.2.3 naseljenost na obmo čju notranjske živi približno 73.800...

Šifra : 842-7/2006-41 Datum: 5. 5. 2006

Verzija 2.0

ORGAN

DATUM

PODPIS ODGOVORNE

OSEBE IZDELAL

URSZR-Izpostava Postojna

December 2005

Štefan MAJCEN PREGLEDAL

URSZR 11.1. 2006 (Šifra: 842-7/2006-2)

ODDELEK ZA NAČRTOVANJE

SPREJEL

Štab CZ za Notranjsko 31. 3. 2006

Stane VALIČ

SKRBNIK

URSZR-Izpostava Postojna

Darko ŠKERJANC

REGIJSKI NA ČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA

OB POTRESU

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

ŠTAB CIVILNE ZAŠ ČITE ZA NOTRANJSKO

REGIJSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU 1/48

______________________________________________________________________________________ Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Postojna Verzija 2/2005

VSEBINA 1 UTEMELJITEV ............................................................................................................................ 3

1.1 UVOD..................................................................................................................................................................3 1.2 SPLOŠNO O POTRESNI NEVARNOSTI NOTRANJSKE ...............................................................................3

1.2.1 Geografski položaj Notranjske.....................................................................................................................4 1.2.2 Komunikacije: ..............................................................................................................................................5 1.2.3 Naseljenost ...................................................................................................................................................6 1.2.4 Pregled občin v Notranjski, ki jih lahko prizadene tudi rušilni potres - potres 8. stopnje po MSK .............7

1.3 VERJETNOST NASTANKA VERIŽNE NESREČE .........................................................................................8 1.4 SKLEPNE UGOTOVITVE .................................................................................................................................8

2 OBSEG NAČRTOVANJA.......................................................................................................... 10 2.1 TEMELJNE RAVNI NAČRTOVANJA........................................................................................................................10 2.2 NAČELA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI ...........................................................................................................10

3 KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI OB POTRESU ......................................... 11 3.1 TEMELJNE PODMENE NAČRTA .............................................................................................................................11 3.2 ZAMISEL IZVEDBE ZAŠČITE IN REŠEVANJA..........................................................................................................12

3.2.1 Koncept odziva ob potresu.........................................................................................................................12 3.3 UPORABA NAČRTA ..............................................................................................................................................14

4 SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA.......................................................... 15 4.1 PREGLED ORGANOV IN ORGANIZACIJ, KI SODELUJEJO PRI IZVEDBI NALOG IZ......................................................15 REGIJSKE PRISTOJNOSTI..................................................................................................................................................15

4.1.1 Na ravni regije............................................................................................................................................15 4.1.2 Sile za zaščito, reševanje in pomoč na regijski ravni: ................................................................................15

4.2 MATERIALNO – TEHNIČNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NAČRTA ............................................................................16 4.3 PREDVIDENA FINANČNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NAČRTA ................................................................................16

5 OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE ........................................................................................... 17 5.1 OPAZOVANJE POTRESNE AKTIVNOSTI.................................................................................................................17 5.2 IZVAJANJE OBVEŠČANJA PRISTOJNIH ORGANOV IN JAVNOSTI OB POTRESU..........................................................17

5.2.1 Obveščanje pristojnih organov...................................................................................................................17 5.2.2 Obveščanje prebivalcev na prizadetem območju .......................................................................................19 5.2.3 Obveščanje širše (domače) javnosti ...........................................................................................................19

5.3 ALARMIRANJE.....................................................................................................................................................20 6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV.......................................................................................... 21

6.1 AKTIVIRANJE ORGANOV IN NJIHOVIH STROKOVNIH SLUŽB.................................................................................21 6.2 AKTIVIRANJE REGIJSKIH SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ ........................................................................23 6.3 ZAGOTAVLJANJE POMOČI V MATERIALNIH IN FINAN ČNIH SREDSTVIH.................................................................25

7 UPRAVLJANJE IN VODENJE.................................................................................................. 26 7.1 ORGANI IN NJIHOVE NALOGE..............................................................................................................................26

7.1.1 Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Postojna ...................................................26 7.1.2 Poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko.....................................................................................................26 7.1.3 Štab Civilne zaščite za Notranjsko............................................................................................................26 7.1.4 Policijska uprava Postojna in policijska uprava Koper ..............................................................................26 7.1.5 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica in OE Ljubljana...................................27 7.1.6 Osnovno zdravstvo Notranjske regije ........................................................................................................27 7.1.7 Veterinarska uprava Republike Slovenije – območne enote Postojna in Koper ........................................27 7.1.8 Agencija R S za okolje – Območna pisarna Cerknica, Ilirska. Bistrica, Postojna in Sežana ....................28

7.2 OPERATIVNO VODENJE........................................................................................................................................28 7.3 ORGANIZACIJA ZVEZ...........................................................................................................................................29

8 UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI ................................................ 31 8.1 UKREPI ZAŠČITE IN REŠEVANJA...........................................................................................................................31

8.1.1 Prostorski, gradbeni in drugi tehnični ukrepi .............................................................................................31 8.1.2 Evakuacija ..................................................................................................................................................33 8.1.3 Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev ..................................................................................................34 8.1.4 Radiološka, kemijska in biološka zaščita ...................................................................................................35 8.1.5 Zaščita kulturne dediščine..........................................................................................................................37

8.2 PREGLED NALOG ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI, KI SE IZVAJA OB POTRESU....................................................38



8.2.1 Nujna medicinska pomoč ...........................................................................................................................38 8.2.2 Prva veterinarska pomoč ............................................................................................................................39 8.2.3 Reševanje iz ruševin...................................................................................................................................39 8.2.4 Gašenje in reševanje ob požarih.................................................................................................................40 8.2.5 Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje .............................................................................................41

9 OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA........................................................................................ 42 10 OCENJEVANJE ŠKODE........................................................................................................ 43 11 SEZNAM PRILOG IN DODATKOV ..................................................................................... 44

11.1 PRILOGE..............................................................................................................................................................44 11.2 Dodatki...............................................................................................................................................................45

12 RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV................................................................................... 46 12.1 Razlaga pojmov..................................................................................................................................................46 12.2 Razlaga okrajšav ................................................................................................................................................48



1 UTEMELJITEV 1.1 UVOD Regijski načrt zaščite in reševanja ob potresu na območju Notranjske je izdelan na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 in 87/01), v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št 3/02 in 17/02), v skladu z državnim načrtom zaščite in reševanja ob potresu ter ocene potresne ogroženosti Notranjske. Potres je naravna nesreča, ki jo opredelimo kot seizmično valovanje tal. Nastane ob nenadni sprostitvi nakopičenih tektonskih napetostih v Zemljini skorji ali zgornjem delu zemeljskega plašča. Medtem ko litosferske plošče trkajo med seboj in ob tem spreminjajo obliko, nastajajo ogromni pritiski. Občasno se energija pritiskov sprosti in rezultat te sprostitve je nenadni silovit potres. Potresa ne moremo napovedati, ni mogoče vnaprej oceniti njegovega obsega, moči in škode, ki jo bo povzročil, predvidimo lahko le območja, kjer se lahko pojavi. 1.2 SPLOŠNO O POTRESNI NEVARNOSTI NOTRANJSKE Ozemlje Notranjske je zaradi geotektonskih razmer potresno ogroženo. Na približno 20 % ozemlja Notranjske ( v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška Dolina, Pivka in Bloke) so v obdobju 500- letne povratne dobe potresov možni rušilni potresni sunki, tudi do 8 MSK, kar je razvidno iz priložene seizmološke karte regije.



Slika 1/a : Izvleček iz seizmološke karte RS s 500 letno povratno dobo potresov v stopnjah

MSK za Notranjsko 1.2.1 Geografski položaj Notranjske Območje Notranjske leži na jugozahodnem delu Slovenije. Na severu in severovzhodu meji z ljubljansko, na zahodu s severno - primorsko in na jugozahodu z obalno regijo. Na zahodu meji z državo Italijo in na jugu ter jugo-vzhodu meji z državo Hrvaško. Območje Notranjske sovpada z območjem delovanja Izpostave URSZR Postojna in zajema območja štirih upravnih enot in to Cerknico, Ilirsko Bistrico, Postojno in Sežano, oziroma deset občin: Postojno, Pivko, Bloke, Cerknico, Loško Dolino, Ilirsko Bistrico, Sežano, Komen, Divačo in Hrpelje - Kozino. Površina Notranjske znaša 2118 km2, kar je približno 9.6 % površine Slovenije. Pokrajinsko - geografsko jo lahko razčlenimo na dva značilna dela : a) Severni pas: Zajema: Bloško planoto, Notranjska polja (Planinsko, Unško-rakovsko, Cerkniško, Loško in Babno polje), Javorniško pogorje, Postojnska vrata, Postojnsko kotlino, Pivško polje in Snežniško pogorje. Glavna značilnost severnega pasu je apnenčast kraški teren z množico kotanj, jam ter podzemnih jamskih sistemov, v nižinskih predelih ob rekah in kotanjah pa prevladuje flišna podlaga.



b) Južni pas: Zajema: Senožeške hribe z Vremščico, Košansko dolino, Brkinsko hribovje, Bistriško kotlino, Jelšanska brda, Hrpeljsko-Podgrajsko polje Slavnik, Divaško-Sežansko-Komenski kras in Podgorski kras. Tu prevladuje apnenčasto kraški teren z dolomiti in flišno kamnino z množico kotanj, ki jih zapolnjuje glina in ilovica, kateri karakterizira kraško planoto z rahlo hribovitostjo polno lukenj in jam ter jamskih sistemov, ki se razprostira v pretežnem delu po celotnem južnem pasu. 1.2.2 Komunikacije: 1.2.2.1 Ceste

1. Avtocesta Ljubljana - Razdrto z nadaljevanjem proti Čebulovici -Kopru in Sežani 2. Glavne tranzitne ceste: a) Ljubljana - Postojna - Ilirska Bistrica – Rupa, b) Ljubljana - Postojna - Razdrto – Koper, c) Postojna - Razdrto - N. Gorica, d) Postojna - Razdrto – Sežana.

1.2.2.2 Železnica

a) Ljubljana - Postojna - Pivka - Divača b) Ljubljana - Postojna - Divača - Koper c) Ljubljana - Postojna - Pivka - Ilirska Bistrica-Reka d) Ljubljana - Postojna - Sežana - Nova Gorica e) Ljubljana - Postojna - Sežana – Trst

V Notranjski imamo šest predorov. Trije predori presegajo dolžino 500m in sicer Žebeljski in Košanski predor ter tunel pod Štanjelom. Žebeljski predor meri v dolžino 536,30m in se nahaja na železniški progi Divača – Gornje ležeče. Košanski predor meri v dolžino 540,50m in se nahaja na železniški progi Gornje ležeče – Pivka. Tunel pod Štanjelom meri v dolžino 532,60m in se nahaja na progi med Sežano in Novo Gorico. 1.2.2.3 Letališča

a) Postojna - športno b) Divača - športno

1.2.2.4 Mejni prehodi

a) mednarodni z Italijo 3 in s Hrvaško 3, b) maloobmejni z Italijo 3 in s Hrvaško 1.



1.2.2.5 Naravni prehodi a) Postojnska vrata: Ljubljana -Postojna; b) Razdrto (Laže): Postojna, Koper, Sežana; c) Jeremendol: Babno polje -Cerknica; d) Razdrto (ride) Postojna - Nova Gorica.

Analiza geostrateškega položaja kaže, da ima Notranjska izredno geostrateško lego, saj omogoča najhitrejšo pot in prehodnost iz mediterana v srednjo Evropo. 1.2.3 Naseljenost Na območju Notranjske živi približno 73.800 prebivalcev na površini 2118 km2 kar predstavlja poseljenost le približno 33 prebivalcev na km2. Najgostejša poseljenost je v občini Sežana s 55 prebivalci na km2, najredkejša pa v občini Bloke in sicer manj kot 21 prebivalcev na km2. V spodnji tabeli 1. so prikazani približni podatki o številu prebivalcev, površini in število naselij za vse občine iz območja Notranjske.

OBČINA PRIBLIŽNO ŠT. PREBIVALCEV

POVRŠINA V KM 2

ŠTEV. PREB. NA KM 2

ŠTEV. NASELIJ

BLOKE 1.570 75 21 45 CERKNICA 10.400 241 43 65 DIVAČA 3.830 148 26 32 HRPELJE -KOZINA

4.040 192 21 37

ILIRSKA BISTRICA

14.350 480 30 63

KOMEN 3.520 103 34 42 LOŠKA DOLINA 3.750 167 22 20 PIVKA 5.950 223 27 29 POSTOJNA 14.540 270 54 40 SEŽANA 11.850 217 55 53 NOTRANJSKA REGIJA

73.800 2118 33 426

Tabela 1.: Približno število prebivalcev na osnovi popisa z leta 2002



1.2.4 Pregled občin v Notranjski, ki jih lahko prizadene tudi rušiln i potres - potres 8. stopnje

po MSK Ozemlje Notranjske, glede na geotektonske pogoje sezmične ogroženosti, spada v nekoliko manj ogrožena področja v Sloveniji, ki leži na južnem obrobju evropske kontinentalne plošče, kjer se na majhnem prostoru nahajajo tri regionalne geotektonske enote (centralna cona vshodnih Alp, Dinaridi, Panonski bazen in mejno področje med Alpami in Dinaridi). Najizrazitejše potresno področje je na ilirskobistriškem, ki sodi v pretežnem delu v VIII. stopnjo po MSK to poteka v smeri Pivka - Postojna in v smeri Slavnika, kjer se itenziteta zmanjša na VII. stopnjo po MSK, od tu dalje pa se še zmanjšuje. V VIII. stopnji po MSK je tudi nenaseljeni obrobni zahodni del občine Pivka, Loška dolina in jugo-zahodni del Cerkniške občine. V kolikor bi prišlo do katastrofalnega potresa bi bila najbolj prizadeta starejša strnjena naselja ter posamezne vasi na obronkih hribov, kjer bi lahko prišlo do drsenja zemlje. V Ilirski Bistrici bi ob polnih akumulacijskih jezerih in ob porušitvi vodnih jezov vodni val dodatno ogrožal nižje ležeča naselja. Zap. št.

OBČINA

Število prebivalcev na

ogroženem območju

Površina ogroženega

območja ( v KM 2 )

Število objektov na ogroženem območju

Število stanovanjskih objektov

na ogroženem območju

% ogroženega prebivalstva / % ogroženega

območja

1. BLOKE

81 9 33 20 5% / 12%

2. CERKNICA

4.120 90 1140 870 40% / 37%

3. LOŠKA DOLINA

3.450 134 1130 890 92% / 80%

4. ILIRSKA BISTRICA

8.500 120 2400 1.800 60% / 25%

6. PIVKA

15 36 11 5 0,25% / 16%

SKUPAJ : 16.166 391 4.714 3.585 21% / 18%

Tabela 2.: Pregled občin v Notranjski regiji, ki imajo območja v 8. stopnji po MSK lestvici za 500 letno povratno dobo potresov.

Priloga (P-32) prikazuje oceno potresne ogroženosti občin v Notranjski, ki so najbolj potresno ogrožene in so dolžne izdelati načrt zaščite reševanja in pomoči ob rušilnem potresu. Iz tabele je razvidna ocena števila poškodovanih objektov, število ljudi v objektih, ocena števila ranjenih in mrtvih v primeru nastanka potresa in ocena števila potrebnih reševalcev za reševanje prizadetih. P – 32 Pričakovane posledice rušilnega potresa po občinah v Notranjski, ki

jih lahko prizadene rušilni potres



1.3 VERJETNOST NASTANKA VERIŽNE NESREČE Sorazmerno z jakostjo bi potres poleg poškodb ljudi in živali ter poškodb in porušitev gradbenih in drugih objektov povzročil tudi nastanek verižnih nesreč. Pričakovati je nastanek naslednjih verižnih nesreč: • nastanek požarov; predvsem v mestnih jedrih in industrijskih objektih, • nastanek eksplozij; v industrijskih objektih in stanovanjskih zgradbah s plinsko napeljavo, • ekološke nesreče; izpust nevarnih snovi vzrak, vodo in zemljo, • porušitev infrastrukturnih objektov; • možnost poškodbe in porušitve vodnih pregrad v občini Ilirska Bistrica, 1.4 SKLEPNE UGOTOVITVE Najbolj potresno ogrožene, glede na povratno periodo 500 let, so občine Ilirska Bistrica, Loška dolina in delno občina Cerknica (VIII. stopnja intenzivnosti po MSK), manjši del ozemlja občin Pivka in Bloke je prav tako v VIII. stopnji, medtem ko so občine Postojna, Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana in Komen manj potresno ogrožene (VII. stopnja potresne intenzivnosti po MSK). Ne glede na to, da imajo občine Bloke in občina Pivka del ozemlja na območju, kjer lahko v obdobju 500 let nastane potres VIII. stopnje – torej rušilni potres, pa smatramo, da te občine niso ogrožene zaradi posledic rušilnega potresa saj živi na teh območjih zelo malo ljudi in je zelo malo objektov, na teh območjih ni strnjenih naselij. Podatki o občinah, ki imajo območja v 8. stopnji po MSK lestvici za 500 letno povratno dobo potresov so zajeti v tabeli 2. iz katere je razvidno, da imajo občine Bloke in Pivka več kot 10% območja v VIII. stopnji – možen rušilni potres, vendar je to območje zelo redko naseljeno, Vzhodni del občine Pivka celo nenaseljen (gozd). Iz zgoraj navedenega je razvidno, da na območju Notranjske lahko le v občinah Ilirska Bistrica, Loška dolina in Cerknica pričakujemo za povratno periodo 500 let posledice potresa 8. stopnje – rušilnega potresa, ostale občine pa lahko prizadene le močnejši potres. Glede na bilanco posledic rušilnega potresa na področju Notranjske (glej P-32) bi bilo ogroženih okoli 6.000 prebivalcev in ob največji migraciji 1.000 obiskovalcev oziroma skupaj približno 7.000 ljudi. Pričakuje se:

• da bi bilo okoli 600 ljudi zasutih, ki bi potrebovali pomoč enot za reševanje iz ruševin (od tega preko 220 ljudi plitvo zasutih, preko 180 ljudi srednje zasutih in okoli 200 ljudi globoko zasutih),

• da bi približno 300 ogroženih potrebovalo prvo medicinsko pomoč od katerih bi bilo približno 160 lažje in 140 težje ranjenih,

• da bi bile lahko tudi smrtne žrtve, • da bi bilo potrebno odstraniti preko 2.000 m3 ruševin, • da bi brez strehe ostalo okoli 1400 ljudi.

V primeru rušilnega potresa -potresa VIII. stopnje po MSK bi bile stavbe v mestnih jedrih in v strnjenih vaških jedrih močno poškodovane oz. porušene, mnoge pa bi utrpele hude poškodbe. Posamezne zgradbe z železobetonskim in jeklenim ogrodjem bi bile hudo poškodovane, mnoge pa bi utrpele zmerne poškodbe. Ceste in ulice bi bile zaradi izrazito strnjene pozidave v glavnem



neprehodne. Reševanje bi bilo močno oteženo, kar bi imelo za posledico večje število človeških žrtev in večjo materialno škodo. Posledice potresa bi bile tudi poškodbe na infrastrukturnih objektih (kanalizacijski, vodovodni in telekomunikacijski objekti in omrežja), motnje v cestnem in železniškem prometu, motnje v oskrbi prebivalstva. Ocenjujemo, da bi glede na organizacijo ZRP v Notranjski regiji in glede na bilanco potrebnih sil in sredstev pomoči ob rušilnem potresu, lahko večino reševalnih nalog opravili sami in bi zunanjo pomoč potrebovali le v enotah za akustično izvidovanje in izvidovanje s psi ter v gradbeni mehanizaciji in ekipah za reševanje iz ruševin. Podrobne ocene posledic potresnih nevarnosti v občinah notranjske regije, kot tudi število ogroženih ljudi in ogroženost materialnih dobrin so prikazane v ocenah potresne ogroženosti posameznih občin.



2 OBSEG NAČRTOVANJA 2.1 TEMELJNE RAVNI NA ČRTOVANJA Država je izdelala in sprejela načrt zaščite in reševanja ob potresu (verzija 2.0. z dne 11. 12. 2003), ki je temeljni načrt . Na podlagi državnega načrta morajo vse občine izdelati načrt ZiR ob potresu za močnejši potres (od V. do VII. stopnje), občine, ki jih lahko prizadene potres VIII. stopnje po EMS potresni lestvici pa za rušilni potres (občine Ilirska Bistrica, Loška Dolina in Cerknica). Z regijskim načrtom se urejajo ukrepi in dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči ter zagotavljajo osnovni pogoji za življenje, ki so v regijski pristojnosti. Z načrtom se določi pomoč občinam ob ukrepanju, zagotavljanje pomoči države in koordinacija aktivnosti na območju Notranjske. Občinski načrti morajo biti usklajeni z regijskim na črtom za potres. 2.2 NAČELA ZAŠČITE , REŠEVANJA IN POMOČI Zaščita, reševanje in pomoč ob potresu se organizira v skladu z naslednjimi načeli: - Po obvestilu o potresu je potrebno najprej določiti obseg potresa, oceniti stanje na prizadetem

področju in predvideti razvoj dogodkov. Čimprej je potrebno pričeti z učinkovitimi preventivnimi ukrepi.

- Zaščita in reševanje človeških življenj imata prednost pred vsemi ostalimi zaščitnimi in reševalnimi ukrepi.

- Za reševanje in pomoč v primeru potresa občine najprej uporabijo svoje sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, če le-te ne zadoščajo, zaprosijo za pomoč sosednje občine, nato pa regijo. Regija v primeru pomanjkanja lastnih sil in sredstev za reševanje in pomoč zaprosi za pomoč državo.

- Vsi načrti zaščite in reševanja so javni. O vseh ukrepih in aktivnostih za zaščito, reševanje in pomoč se sproti obvešča javnost.

- Vsakdo ima pravico do zaščite, reševanja in pomoči, če je zaradi nesreče ogroženo njegovo življenje, zdravje ali premoženje.

- Ob nesreči je vsakdo dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih.

- Vse dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč so človekoljubne narave.

- Da bi preprečili ali ublažili posledice naravnih in drugih nesreč, je treba ukrepati hitro in učinkovito. Sile za zaščito, reševanje in pomoč morajo biti organizirane, opremljene in usposobljene tako, da se na nesrečo lahko odzovejo v najkrajšem možnem času.



3 KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMO ČI OB POTRESU 3.1 TEMELJNE PODMENE NA ČRTA Temeljne podmene načrta zaščite in reševanja ob potresu so: 1. Regijski načrt zaščite in reševanja je izdelan za pričakovan potres (od V. do VIII. stopnje po

EMS potresni lestvici) ne glede na žarišče potresa, ki bi prizadel področje Notranjske regije. 2. Varstvo pred potresom zagotavljajo v okviru svojih pravic in dolžnosti oziroma v pristojnosti

prebivalci kot posamezniki, državljani prostovoljno organizirani v raznih društvih in drugih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem, javne reševalne službe, podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje ter občine in državni organi.

3. Varstvo prebivalcev ob potresu ni odvisna samo od potresne ranljivosti zgradb, v katerih

prebivajo, temveč tudi od potresne ranljivosti drugih zgradb. Večina prebivalcev namreč približno tretjino časa preživi v vrtcih, šolah, na delovnih mestih, domovih za ostarele, bolnišnicah itd. V občinskem načrtu se določijo zaščitni ukrepi, za izvajanje katerih morajo zgoraj omenjene organizacije izdelati svoje načrte zaradi povečane potresne ogroženosti.

4. Življenje ljudi so po potresu ogrožena zaradi poškodb objektov in naprav, namenjenih

proizvodnji, predelavi, uporabi, prevozu, pretovarjanju, skladiščenju in odstranjevanju nevarnih snovi (strupene, vnetljive, eksplozivne, oksidacijske), poškodb ali porušitve vodnih pregrad, porušitve mostov in druge prometne infrastrukture, poškodb na električnih, plinskih in drugih napeljavah itd. Omenjena podjetja, ki s svojo dejavnostjo pomenijo nevarnost za nastanek nesreče, morajo pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja le te upoštevati.

5. Prebivalci na potresno ogroženem območju morajo biti pravočasno in objektivno obveščeni

o pričakovanih nevarnostih potresa, njegovih posledicah, načrtih in ukrepih za zmanjšanje in odpravo posledic ter o ravnanju ob potresu. Občine v ta namen izdelajo načrt informiranja javnosti.

6. Če lokalni viri na prizadetem območju ne zadoščajo za učinkovito zaščito, reševanje in

pomoč, zaprosijo za pomoč sosednjo občino oziroma regijo, le-ta pa državo. 7. Če v regiji ni zadostnih sredstev za učinkovito zaščito, reševanje in pomoč, le-ta zaprosi za

pomoč državo, ki za ta namen uporabi razpoložljive državne sile sredstva ter usklajuje pomoč ob potresu.

8. Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ob potresu obsega nujno zdravstveno oskrbo

ljudi in živali, nastanitev in oskrbo s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenskimi potrebščinami, oskrbo z električno energijo, zagotavljanje nujnih prometnih povezav in nujne komunalne infrastrukture.



3.2 ZAMISEL IZVEDBE ZAŠ ČITE IN REŠEVANJA 3.2.1 Koncept odziva ob potresu Koncept odziva ob potresu temelji na posledicah, ki jih povzroči potres na ljudeh, naravi in na objektih. Klasifikacijo potresa (po potresnih lestvicah) in epicenter potresa določi Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo.

• ŠIBAK POTRES: ljudje zaznajo potres, ne povzroči poškodb na objektih (do IV. stopnje EMS). Urad za seizmologijo dokumentira potres in obvesti javnost o vsakem potresu, ki ga s svojimi čutili lahko zaznajo prebivalci na območju RS.

• MOČNEJŠI POTRES: možne so poškodbe pri ljudeh in na objektih ( od V. – VII. stopnje EMS). Izvaja se obveščanje pristojnih organov in javnosti, Poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko iz poročila s prizadetega območja oceni nastalo situacijo, predvidi možen razvoj dogodkov ter glede na zahteve prizadetih občin v regiji po pomoči sprejme odločitev o aktiviranju regijskih organov, pristojnih za operativno, strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči in o uporabi regijskih sil zaščite, reševanja in pomoči, določitev zaščitnih ukrepov in nalog, ocenjevanje poškodovanosti objektov in spremljanje dogodkov.

• RUŠILNI POTRES: poškodovano je mnogo ljudi, možne so smrtne žrtve, povzroči

rušenje objektov ( VIII. in IX. stopnja EMS). Izvaja se obveščanje pristojnih organov in javnosti, aktiviranje sil za ZRP, na osnovi napovedi poteka nesreče in ocene situacije poveljnik CZ za Notranjsko, v sodelovanju s poveljniki CZ prizadetih občin določa zaščitne ukrepe in naloge. O svojem delu sproti seznanja poveljnika CZ Republike Slovenije.

Po vsakem potresnem sunku, ki bi lahko povzročil poškodovanost objektov mora občina pridobiti podatke o posledicah in jih posredovati v ReCO.



Shema 1: Pregled ukrepov ob močnejšem in rušilnem potresu

POTRES

ŠIBAK POTRES

Dokumentiranje

Obveščanje javnosti

MOČNEJŠI POTRES

(V. –VII. st.)

Zaščitni ukrepi in naloge

Aktiviranje sil za ZRP

Obveščanje

Spremljanje dogodkov

Ocenjevanje poškodovanosti objektov

RUŠILNI POTRES (VIII. st.

in več)

Obveščanje Aktiviranje sil za ZRP

Ocena situacije Napoved možnih dodatnih posledic

Priporočila in predlogi za izvajanje zaščitnih ukrepov

Določitev zaščitnih ukrepov

Posredovanje odločitve o izvajanju zaščitnih ukrepov v prizadete občine

Izvajanje zaščite, reševanja in pomoči

Priprava informacij za javnost

Ocenjevanje poškodovanosti objektov

Spremljanje situacije in aktivnosti

Prilagajanje aktivnosti nastalim razmeram



3.3 UPORABA NAČRTA Regijski načrt zaščite in reševanja se aktivira, ko pride do močnejšega potresa na območju Notranjske oziroma v primeru potresa, ko pride do neobvladljivih dogodkov v občinah in ko lokalne sile za zaščito in reševanje ne obvladajo situacije. Odločitev o tem sprejme POVELJNIK CIVILNE ZAŠ ČITE ZA NOTRANJSKO oziroma njegov namestnik v primeru njegove odsotnosti.



4 SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NA ČRTA 4.1 PREGLED ORGANOV IN ORGANIZACIJ , KI SODELUJEJO PRI IZVEDBI NALOG IZ REGIJSKE PRISTOJNOSTI 4.1.1 Na ravni regije - Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Postojna - Policijska uprava Koper in policijska uprava Postojna - Bolnica Sežana in bolnica Postojna, Zdravstveni domovi Cerknica, Ilirska Bistrica, Postojna in

Sežana - Veterinarske ambulante v Postojni, Cerknici, Ilirski Bistrici in Sežani - Agencija RS za okolje pri UE v Postojni, Cerknici, Ilirski Bistrici in Sežani - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica in Ljubljana 4.1.2 Sile za zaščito, reševanje in pomoč na regijski ravni: 1.

Organi Civilne zaščite: - poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko , - namestnik poveljnika Civilne zaščite za Notranjsko, - štab Civilne zaščite za Notranjsko.

2. Regijske enote in službe Civilne zaščite: - tehnično reševalna enota (oddelek za izvidovanje in vod za reševanje), - oddelek za RKB izvidovanje, - enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, - informacijski center, - logistični center in - služba za podporo (ekipa za oskrbo, ekipa za zveze, ekipa za prevoz in ekipa za informaci-

jsko podporo in administrativno delo). 3. Javne službe za zaščito, reševanje in pomoč:

- gasilska služba - veterinarska organizacija - komunalna organizacija

4. Enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij: - jamarska reševalna služba - enota za reševanje z reševalnimi psi - enota za postavitev začasnih prebivališč (taborniki in skavti) - RK, Karitas in druge humanitarne organizacije.

P – 1 Seznam članov štaba CZ za Notranjsko P – 2 Seznam poveljnikov, namestnikov poveljnikov in članov štabov CZ občin



Na ravni regije je organizirano tudi: 1. ocenjevanje uporabnosti poškodovanih objektov

V primeru močnejšega in rušilnega potresa je potrebno takoj pristopiti k ocenjevanju uporabnosti poškodovanih objektov. V ta namen so bili usposobljeni različni strokovnjaki gradbene stroke v Notranjski.

2. regijska komisija za ocenjevanje škode Ocenjevanje škode je aktivnost h kateri je potrebno pristopiti takoj po potresu. Izpostava URSZR Postojna koordinira delo ocenjevalcev na prizadetem območju.

4.2 MATERIALNO – TEHNI ČNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NA ČRTA Materialno tehnična sredstva za izvajanje načrta: - zaščitno in reševalno opremo ter orodje (sredstva za osebno in skupinsko zaščito, oprema, vozila

ter tehnična in druga sredstva, ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, službe in reševalci).

4.3 PREDVIDENA FINAN ČNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NA ČRTA Finančna sredstva se načrtujejo za: - stroške operativnega delovanja (povračila stroškov za aktivirane pripadnike CZ in druge sile za

ZRP), - stroški usposabljanja enot in služb, - materialni stroški, storitve, itd. - nadomestilo plač.

P – 3 Pregled tehnično reševalne enote (oddelek za izvidovanje in vod za reševanje) P – 4 Seznam regijskega oddelka za RKB izvidovanje P – 5 Seznam regijske enote za varstvo pred NUS P – 6 Seznam regijskega informacijskega centra P – 7 Seznam regijskega logističnega centra P – 8 Seznam regijske službe za podporo P – 9 Seznam poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot v regiji P –10 Seznam enot, služb in drugih operativnih sestavov društev in drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju iz ruševin

P - 11 Pregled opreme in sredstev regijskih enot

D – 1 Načrtovana finančna sredstva za izvajanje načrta



5 OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE 5.1 OPAZOVANJE POTRESNE AKTIVNOSTI Opazovanje potresne aktivnosti na območju RS izvaja Agencija RS za okolje – Urad za seizmologijo s stalnim spremljanjem in preučevanjem potresne aktivnosti. 5.2 IZVAJANJE OBVEŠČANJA PRISTOJNIH ORGANOV IN JAVNOSTI OB POTRESU 5.2.1 Obveščanje pristojnih organov Župan, poveljnik CZ občine ali druga oseba, ki je pooblaščena s strani župana je dolžna posredovati v ReCO prve podatke o stanju po potresu, zaradi katerega je nastala materialna škoda in sicer v čim krajšem možnem času. Regijski center za obveščanje Postojna , na osnovi podatkov, ki jih dobi od CORS ob močnejšem in rušilnem potresu potresu obvešča:

• Poveljnika civilne zaščite za Notranjsko, • vodjo izpostave URSZR Postojna, • župane občin, • poveljnike CZ občin, • OKC pri policijski upravi Koper in Postojna • sredstva javnega obveščanja v Notranjski O potresih, ki niso presegli VI. stopnje EMS potresne lestvice oziroma niso povzročili vznemirjanja med prebivalci, niti materialne ali druge škode, ReCO Postojna obvešča: • poveljnika CZ za Notranjsko, • vodjo Izpostave URSZR Postojna, • župane ali osebe, ki jih je določil župan. Za sprotno obveščanje odgovornih oseb v občinah, službah in drugih izvajalcev nalog zaščite reševanja in pomoči o stanju in razmerah na kraju nesreče, sprejetih ukrepih in poteku zaščite ter reševanja skrbi URSZR – Izpostava Postojna na ta način, da preko Regijskega centra za obveščanje Postojna:

• pripravlja in izdaja informativni bilten, • pripravlja občasne širše pisne informacije. Regijski center za obveščanje Postojna pridobiva podatke o stanju na terenu od OŠCZ, poverjenikov CZ in občanov preko delujočih sredstev zvez.

P – 12 Seznam oseb, ki se jih obvešča o potresu P – 13 Seznam prejemnikov informativnega biltena



PRIZADETE OBČINE

ReCO POSTOJNA

CENTER ZA OBVEŠČANJE RS

Poveljnik CZ za Notranjsko

Vodja IzpostaveURSZR Postojna

POVELJNIKEprizadetih občin

ŽUPANEprizadetih občin

OKC pri PU Koper in Postojna SREDSTVA

JAVNEGA OBVEŠČANJA ZA

NOTRANJSKO

Shema 2: Obveščanje pristojnih organov ob močnejšem in rušilnem potresu na območju Notranjske



5.2.2 Obveščanje prebivalcev na prizadetem območju Za obveščanje prebivalcev na prizadetem območju so odgovorne občine. Občinski organi in službe, ki vodijo in izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči (župani, strokovni delavci ZIR, poveljnik CZ občine, zdravstvena, socialna in druge službe) morajo vzpostaviti čimbolj neposreden stik in redno komunikacijo s prebivalci, da dosežejo ustrezen nivo zaupanja in pravilno odzivnost na njihove odločitve. Občine v svojih načrtih ZiR opredelijo način obveščanja prebivalcev na prizadetem območju predvsem o:

• razmerah na prizadetem območju, • nevarnostih za ljudi, premoženje in okolje, • tem, kaj se dogaja s poškodovanimi, • predvidenem trajanju težavnega položaja, • tem, kakšno pomoč lahko pričakujejo in kdaj bo prispela, • načinu izvajanja osebne in vzajemne zaščite, • načinu sodelovanja z lokalnimi oblastmi pri odpravljanju posledic, • tem, kje lahko dobijo dodatne informacije, • drugem. Na najbolj prizadetih območjih (potresno varnih stavbah, šotorih ali bivalnih zabojnikih) pa naj organizirajo informativne centre, kjer bi se združevale dejavnosti socialnih služb, humanitarne organizacije, poizvedovalne službe, službe za zaščito in reševanje ter druge službe javnega pomena. Informativni centri imajo še posebej pomembno vlogo in naloge v prvih dneh po potresu, ko še niso urejene bivalne razmere in, ko je zaradi pretrganih komunikacij onemogočen pretok informacij in preskrbe. Regijski center za obveščanje Postojna ob potresu objavi posebno telefonsko številko, na kateri dobijo državljani vse informacije o potresu na regijskem nivoju takoj, ko Center za obveščanje Republike Slovenije sporoči nova obvestila o značilnosti potresa.

5.2.3 Obveščanje širše (domače) javnosti

Za obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči je v skladu s svojimi pristojnostmi odgovoren Regijski štab civilne zaščite. Naloge na področju obveščanja javnosti organizira poveljnik CZ za Notranjsko skupno s članom štaba, odgovornim za odnose oz. stike z javnostjo. S tem namenom v sodelovanju z občinskimi nivoji: • pripravlja skupna poročila za javnost, • organizira in vodi novinarske konference.

P – 14 Telefonska številka, na kateri dobijo državljani informacije o potresu



Ob rušilnem potresu regijski štab CZ sodeluje s poveljnikom CZ Republike Slovenije. Za informiranje širše javnosti se ob rušilnem potresu v Notranjski izvaja obveščanje v skladu z državnim načrtom zaščite in reševanja ob potresu.

5.3 ALARMIRANJE

Ob potresu na naseljenem območju, kjer so zaradi rušenj oz. zaradi drugih vplivov ogrožena življenja ljudi in je potrebno pričeti z izvajanjem določenih zaščitnih ukrepov, prebivalstvo opozorimo na bližajočo nevarnost s sirenami (znak za neposredno nevarnost). Po prenehanju nevarnosti pa se sproži znak za prenehanje nevarnosti. Za nekatere primere so obvestila in navodila prebivalcem pripravljena v prilogi:

D – 2 Navodilo za organiziranje in vodenje informativnih centrov

P – 14 Telefonska številka, na kateri dobijo državljani informacije o potresu P – 15 Pregled sredstev javnega obveščanja pristojnih za Notranjsko

P – 15 Pregled sredstev javnega obveščanja pristojnih za Notranjsko



6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 6.1 AKTIVIRANJE ORGANOV IN NJIHOVIH STROKOVNIH SLUŽB Poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko iz poročila s prizadetega območja oceni nastalo situacijo. Predvidi možen razvoj dogodkov ter glede na zahteve prizadetih občin v regiji po pomoči sprejme odločitev o aktiviranju regijskih organov, pristojnih za operativno, strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči in o uporabi regijskih sil zaščite, reševanja in pomoči. Glede na oceno in možen razvoj dogodkov lahko poveljnik CZ za Notranjsko aktivira:

• Regijski štab CZ za Notranjsko, • regijsko komisijo za ocenjevanje uporabnosti poškodovanih objektov in • regijske enote in službe CZ.

P – 16 Seznam članov regijske komisije za ocenjevanje uporabnosti poškodovanih objektov



DOKUMENTACIJA DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPKI AKTIVNOSTI ODGOVORNOST

Ocena stanja na prizadetem območju

6.1.1.

Odločanje o akt. enot in štabov CZ

6.1.2.

Aktiviranje regijskegaštaba CZ za notranjsko

6.1.3.

Aktiviranje poveljnikov CZ prizadetih občin

6.1.4.

Aktiviranje regijskih komisij za ocenjevanje uporabnosti

poškodovanih objektov

6.1.5.

Spremljanje razmer

6.1.6.


Odredba poveljnika CZ za Notranjsko

Odločitev

Poročilo s terena

DA

NE

Poročila s prizadetegaobmočja

Regijski štab CZ za Notranjsko

Poveljnik CZ za NotranjskoIzpostava URSZR PO.


Župani občinOdločitev

Odločitev Poveljnik CZ za NotranjskoIzpostava URSZR PO.

Shema 3: Potek aktiviranja organov in njihovih strokovnih služb



6.2 AKTIVIRANJE REGIJSKIH SIL ZA ZAŠ ČITO , REŠEVANJE IN POMOČ DOKUMENTACIJA DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPKI AKTIVNOSTI ODGOVORNOST

Razporeditev pripadnikov regijskih sil ZRP

6.2.1.

Odločanje o akt. sil ZRP

6.2.3.

Pozivanje reg. sil za ZRP

6.2.4.

Napotitev reg. sil za ZRP na zbirališče na prizadetem obm oč ju

6.2.5.

Določ itev delovišč in izdajanje delovnih nalog za posam ezne enote

6.2.6.

Sprem ljanje delovanja reg. sil za ZRP

6.2.8.

Štab CZ za Notranjsko


Izpostava URSZR Postojna


Vodja logističnega centra prizadete obč ine na podlagi odloč itve poveljnika CZ obč ine

Izpostava URSZR Postojna v sodelovanju s službam i za podporo



Delovni nalog

Poroč ilo

Presoja prizadetih obč in za pomoč

6.2.2.

Oskrba regijskih enot za ZRP s hrano, m aterialom ..

6.2.7.


DA

NE

Zahteva obč ine

Štab CZ za Notranjsko

Shema 4: Potek aktiviranja regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč



Shema 5: Sile za zaščito reševanje in pomoč v regiji O pripravljenosti in aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč na območju Notranjske odloča poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko. Poveljnik CZ za Notranjsko iz poročila s prizadetega območja oceni stanje na prizadetem območju. Predvidi možen razvoj dogodkov ter glede na zahteve prizadetih občin v regiji po pomoči sprejme odločitev o aktiviranju regijskih organov, pristojnih za operativno, strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči in o uporabi regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč.

SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN

POMOČ V REGIJI

POKLICNE PROSTOVOLJNE CIVILNA ZAŠČITA

KINOLOGI

RDEČI KRIŽ

SLOVENSKA KARITAS

TABORNIKI, SKAVTI

JAVNE SLUŽBE REGIJSKEGA POMENA

ORGANIZACIJE PO POGODBI

TEHNIČNE REŠEVALNE ENOTE

ENOTE ZA RKB ZAŠČITO

ENOTE ZA VARSTVO PRED NUS

SLUŽBE ZA PODPORO

INFORMACIJSKI CENTER

LOGISTIČNI CENTER

GASILSKE ENOTE ŠIRŠEGA POMENA

GASILSKE ENOTE ŠIRŠEGA POMENA

REGIJSKI ŠTAB CZ ZA NOTRANJSKO



Glede na oceno in možen razvoj dogodkov lahko poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko aktivira:

• Štab CZ za Notranjsko, • Komisijo za oceno uporabnosti poškodovanih objektov, • Regijsko komisijo za ocenjevanje škode, • Informacijski center, • Logistični center in • In po potrebi še druge regijske enote ZiR.

Pozivanje pripadnikov Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč izvaja Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Postojna. Izpostava opravlja tudi vse zadeve v zvezi z nadomestili plač in povračili stroškov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolžnosti v Civilni zaščiti oziroma na področju zaščite in reševanja. Vse stroške v zvezi s pripravljenostjo in delovanjem regijskih sil za zaščito in reševanje na prizadetem območju krije država. 6.3 ZAGOTAVLJANJE POMO ČI V MATERIALNIH IN FINAN ČNIH SREDSTVIH Glede na nastalo situacijo, posledice in odločitve poveljnika CZ za Notranjsko se zaprosi za pomoč v finančnih sredstvih POVELJNIKA CIVILNE ZAŠČITE REPUBLIKE SLOVENIJE. Dobljena finančna sredstva se razdeli glede na potrebe ter spremlja njihovo namensko porabo.

P - 17 Vzorec odredbe o aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč

P - 18 Vzorec delovnega naloga

P – 19 Dokumentacija o aktiviranju in mobilizaciji

P – 20 Pregled mobilizacijskih zbirališč sil za zaščito in reševanje

D – 3 Načrt organizacije in delovanja regijskega logističnega centra v Postojni



7 UPRAVLJANJE IN VODENJE 7.1 ORGANI IN NJIHOVE NALOGE Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč je urejeno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.list RS, št. 64/94). Po tem zakonu se varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira in izvaja kot enoten sistem na lokalni, regionalni in državni ravni. Posamezni organi vodenja na regijski ravni imajo ob potresu naslednje naloge: 7.1.1 Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Postojna • upravlja upravne in strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči iz svoje pristojnosti, • spremlja nevarnosti, • organizira komunikacijski sistem za delovanje regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč, • zagotavlja informacijsko podporo organom vodenja na regijski ravni, • zagotavlja pogoje za delo regijskega štaba CZ za Notranjsko, • izdeluje ocene ogroženosti in načrtuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic (v

sodelovanju z drugimi ministrstvi), • organizira delo in zagotavlja pogoje za delo regijskih komisij za ocenjevanje škode, • zagotavlja logistično podporo pri delovanju regijskih sil, • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. 7.1.2 Poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko • vodi operativno-strokovno delo pripadnikov Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in

pomoč iz regijske pristojnosti, • obvešča Poveljnika CZ RS o posledicah in stanju na prizadetem območju ter daje mnenja in

predloge v zvezi z zaščito, reševanjem in pomočjo ter odpravljanjem posledic potresa, • pripravi končno poročilo o potresu ter ga pošlje v sprejem Poveljniku CZ RS, • skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč ob potresu in • določa vodje intervencije. 7.1.3 Štab Civilne zaščite za Notranjsko • zagotavlja strokovno pomoč pri vodenju zaščitnih in reševalnih akcij ob potresu, • opravlja strokovno-operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ob potresu, • zagotavlja informacijsko podporo štabom Civilne zaščite občin, • zagotavlja logistično podporo regijskim silam za zaščito, reševanje in pomoč in • opravlja administrativne in finančne zadeve. 7.1.4 Policijska uprava Postojna in policijska uprava Koper • varuje življenje ljudi, premoženje ter vzdržuje javni red na prizadetem območju, • varuje določene osebe, objekte, organe in okoliše,



• nadzira in ureja promet v skladu z določenim prometnim režimom in omogoča intervencije silam za zaščito, reševanje in pomoč,

• sprejema ukrepe za ustrezno varovanje državne meje in opravlja mejne kontrole, • preprečuje, aktivira in preiskuje kazniva dejanja in prekrške, odkriva in prijema storilce kaznivih

dejanj in prekrškov, druge iskane osebe ter jih izroča pristojnim organom, • sodeluje pri izvajanju humanitarnih, oskrbovalnih, izvidniških in drugih nalog, • vzpostavlja komunikacijsko-informacijsko povezavo z drugimi državnimi organi, • sodeluje pri identifikaciji žrtev, • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. 7.1.5 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica in OE Ljubljana • izdela oceno posledic ogroženosti kulturne dediščine na prizadetem območju, • usmerja aktivnosti za zaščito in reševanje kulturne dediščine, določi ustrezne lokacije, zagotavlja

delovno silo, materialna sredstva ter rešitve za zavarovanje kulturne dediščine, • organizira in usposablja strokovne ekipe za zaščito in obnovo kulturne dediščine, • izdela program celovite obnove poškodovanih kulturnih spomenikov in • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. 7.1.6 Osnovno zdravstvo Notranjske regije • organizira dajanje prve medicinske pomoči ter bolnišnično oskrbo poškodovanih in obolelih, • spremlja stanje, določa prednosti in usmerja aktivnosti pri oskrbi z zdravili in sanitetnim

materialom, • izvaja higiensko-epidemiološki nadzor v nastanitvenih centrih in v drugih objektih, kjer je

povečana koncentracija prebivalcev, • sodeluje pri zagotavljanju pogoje identifikacije mrtvih ter organizira sanitarni nadzor nad

pokopom mrličev, • odreja ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni in • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. 7.1.7 Veterinarska uprava Republike Slovenije – območne enote Postojna in Koper

• spremlja gibanje obolele živine v regiji, • izdaja navodila za zdravljenje obolele in poškodovane živine, • sodeluje z Veterinarsko upravo Republike Slovenije in • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

D – 4 Načrt dejavnosti Policijske uprave Koper in Postojna

D – 5 Načrt Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Nova Gorica in Ljubljana ob potresu

D – 6 Načrt delovanja osnovnega zdravstva Notranjske regije



7.1.8 Agencija R S za okolje – Območna pisarna Cerknica, Ilirska. Bistrica, Postojna in

Sežana • usmerja ukrepe za vzpostavitev vodne oskrbe, • določi lokacije odlagališč ruševin in začasnih odlagališč posebnih odpadkov, • določi ukrepe za ravnanje z nevarnimi snovmi, zlasti za njihovo varno odstranjevanje, • ureja zadeve v zvezi s posegi v prostor pri razčiščevanju ruševin in sanaciji objektov, • določi lokacije začasnih bivališč, • vzpostavi takojšen nadzor nad uporabo energije ter gradbenega in reprodukcijskega materiala, • usmerja sanacijo oziroma odpravljanje posledic potresa na elektroenergetskih in drugih objektih,

ki so v pristojnosti ministrstva • določi oskrbna mesta in prednosti pri oskrbi z energetskimi viri, • intenzivira dobavo surovin, reprodukcijskega materiala in energije prednostnim porabnikom, • določi prednostni vrstni red del pri obnovi in graditvi objektov, • aktivira ustrezno gradbeno operativo za reševanje ljudi iz ruševin za odstranjevanje ruševin ter

nujno sanacijo poškodovanih objektov, ki ogrožajo okolico, • sodeluje pri pripravi sanacijskih programov in • opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. 7.2 OPERATIVNO VODENJE Dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine operativno vodi poveljnik Civilne zaščite občine, ki mu pri sprejemanju odločitev strokovno pomaga občinski štab civilne zaščite. Poveljnik CZ za Notranjsko spremlja stanje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na prizadetem območju ter na zahtevo poveljnika CZ prizadete občine organizira potrebno pomoč v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč. Če je potres prizadel več občin v regiji, dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč skupnega pomena organizira in vodi poveljnik CZ za Notranjsko. Regijski štab Civilne zaščite za Notranjsko ob potresu organizira svoje delo na obstoječem sedežu, ki je v prostorih Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Postojna – Kolodvorska 5, Postojna. Pri delu štaba sodelujejo delavci Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Postojna ter ostale strokovne skupine in službe ostalih ministrstev po svojih pristojnostih.

D – 7 Načrt dejavnosti Veterinarske uprave Republike Slovenije

D – 8 Načrt dejavnosti Ministrstva za okolje, prostor in energijo – Agencije RS za okolje, Območna pisarna Cerknica, Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana



Regijski štab za Civilno zaščito mora ob nesreči čimprej vzpostaviti pregled nad stanjem na prizadetem področju, oceniti predvideni razvoj situacije, zagotoviti takojšnje ukrepanje z zagotovitvijo nujne pomoči, nato pa se osredotočiti na izdelavo strategije ukrepanja do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje, ki zajema določitev prednostnih nalog, človeške in materialne vire, operativne rešitve izvedbe zahtevnejših nalog ter nosilce koordinacije. Poveljnik Civilne zaščite za Notranjsko za operativno izvajanje posameznih nalog določi vodje intervencij, katerim so neposredno podrejene vse sile, ki sodelujejo pri izvajanju nalog na terenu. Logistično podporo tem silam, ki obsega zagotavljanje zvez, opreme, materialov, transporta, informacijske podpore, prehrane, zdravstvenega in drugega varstva, zagotavlja regijski štab Civilne zaščite za Notranjsko s službami za podporo. Posledice nesreče je treba čimprej ustrezno dokumentirati. Prav tako je treba dokumentirati tudi vse odločitve poveljnika Civilne zaščite za Notranjsko in drugih organov. 7.3 ORGANIZACIJA ZVEZ Pri neposrednem vodenju akcij zaščite, reševanja in pomoči se uporabljata sistem radijskih zvez zaščite in reševanja (ZARE) ter sistem osebnega pozivanja. Sistem ZARE se obvezno uporablja pri vodenju intervencij ter drugih zaščitnih in reševalnih akcijah. Komunikacijsko središče tega sistema v Notranjski je v centru za obveščanje Postojna, preko katerega se zagotavlja povezovanje uporabnikov v javne in zasebne funkcionalne telekomunikacijske sisteme. Pri prenosu podatkov in komuniciranju se načeloma uporablja vsa razpoložljiva telekomunikacijska in informacijska infrastruktura, ki temelji na različnih medsebojno povezanih omrežjih. Prenos podatkov in komuniciranje med organi vodenja, reševalnimi službami in drugimi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči poteka po: - javnih telekomunikacijskih zvezah, ki so lahko analogne ali digitalne, - informacijsko-komunikacijskih omrežjih INTERNET, - radijskih zvezah v sistemu zaščite in reševanja (ZARE), - informacijsko-komunikacijskih omrežjih INTRANET ZARE, - zvez radioamaterjev, - kurirskih zvez. Radijske zveze radioamaterjev se uporabljajo predvsem kot dopolnitev vsem ostalim zvezam in kot izredno močno povezavo z radioamaterji po vsem svetu. V primeru rušilnega potresa je velika verjetnost, da pride tudi do izpada sistema ZARE, ki pa ga je možno v zelo kratkem času spet vzpostaviti in sicer z postavitvijo mobilnega repetitorja v bližini ogroženega območja. Komunikacije na ogroženem terenu lahko potekajo brez repetitorjev – preko simpleks kanalov, za povezavo s centrom pa se lahko uporabi stabilno postajo iz avtomobila Izpostave URSZR Postojna, ki se lahko odpelje na lokacijo od koder je omogočen sprejem iz terena in zveza z ReCO ( sprejemno – oddajne lokacije so za območja kjer je možen rušilni potres določene v Načrtu zagotavljanja zvez ob potresu –D-9).



Sistem radijskih zvez ZARE , ki ga uporabljajo pripadniki zaščite in reševanja temelji na uporabi določenega števila semidupleks kanalov (preko repetitorjev) ter simpleks kanalov (direktno med radijskimi postajami). Mobilne repetitorske postaje uporabljamo za nadomestilo izpadlih repetitorskih postaj radijske mreže sistema ZARE ali za okrepitev omenjene mreže.

D – 9 Načrt zagotavljanja zvez ob potresu

P – 21 Imenik uporabnikov telefonskih zvez, radijskih postaj, pozivnikov ter elektronske pošte na področju zaščite in reševanja



8 UKREPI IN NALOGE ZAŠ ČITE, REŠEVANJA IN POMO ČI 8.1 UKREPI ZAŠČITE IN REŠEVANJA Ukrepi zaščite, reševanja in pomoči ob potresu obsegajo vse tiste ukrepe in dejavnosti, ki so potrebni za odpravljanje posledic nesreče, da se zagotovijo osnovni pogoji za življenje ter zagotovijo pogoji za trajno obnovo prizadetega območja. Dejavnosti za zagotovitev osnovnih življenjskih pogojev obsegajo zlasti oskrbo s pitno vodo, hrano, zdravili, električno energijo, ureditev nujnih prometnih povezav, komunalnih storitev, oskrbo živali, nujno zavarovanje kulturne dediščine in zagotavljanje nastanitve prebivalcev iz neuporabnih objektov. Izvajanje zaščitno-reševalnih ukrepov v prizadeti občini je v pristojnosti občine. 8.1.1 Prostorski, gradbeni in drugi tehnični ukrepi Poveljnik CZ občine ob močnejšem in rušilnem potresu organizira takojšen pregled območja, ki ga je prizadel potres, z namenom da se ugotovi kateri objekti so nevarni za bivanje. Te objekte strokovno pregleda komisija za ocenjevanje poškodovanosti objektov in jih ustrezno označijo Občine, ki jih lahko prizadene rušilni potres, morajo vnaprej pripraviti karte območij za delovanje komisij. Pogoje za delo komisij zagotavlja regija. Gradbeni ukrepi so razdelani v državnem načrtu zaščite in reševanja ob potresu. Če bodo občine zahtevale izvajanje dodatnih nalog, bomo le-te razdelali naknadno. Komisija za ocenjevanje poškodovanosti in uporabnosti objektov mora čim prej ugotoviti, koliko je poškodovanih zgradb, ki jih je z enostavnimi ukrepi možno hitro sanirati, koliko zgradb je porušenih ali tako močno poškodovanih, da jih ni mogoče popraviti ter koliko je prebivalcev, ki jim je treba zagotoviti začasno prebivališče. Prednostno je potrebno pregledati poškodovanost in uporabnost javnih objektov, še posebej objektov zdravstva, šole, vrtce, domove starejših, itd.. Čimprej moramo ugotoviti stanje objektov ter jih razvrstiti med uporabne, začasno neuporabne in neuporabne, odvisno od možnosti in stroškov sanacije. Po potresu moramo preprečiti nadaljnja rušenja, do katerih lahko pride zaradi naknadnih potresnih sunkov ali kritičnega stanja dela ali celotne zgradbe. Na podlagi ugotovitev je treba čimprej izdelati načrt: • nujnih rušenj in odstranitev zgradb ali delo v zgradbah, ki grozijo s porušitvijo in odstranitev

razrahljanih ruševin, • zmanjšanja ali odstranitve težkih obtežb, • odranja in podpiranja, • vodoravnega opiranja in • vgrajevanja vezi, podpornih zidov, polnilnih elementov, pa tudi zunanjih podpornih elementov.



8.1.1.1. OCENITEV POŠKODOVANOSTI OBJEKTOV IN NJIHOVE UPORABNOSTI 8.1.1.2. DOLOČITEV LOKACIJ ZA ZAČASNA BIVALIŠČA 8.1.1.4.

ZAVAROVANJE OBJEKTOV, KI OGROŽAJO OKOLICO 8.1.1.5.

RUŠENJE NEUPORABNIH OBJEKTOV 8.1.1.6. ODSTRANEVANJE RUŠEVIN, NUJNA POPRAVILA MOSTOV 8.1.1.7. NUJNA POPRAVILA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE 8.1.1.9. DOLOČITEV LOKACIJ ZA ODLAGANJE RUŠEVIN in dr. MAT.

Shema 6: Aktivnosti prostorskih, gradbenih in drugih tehničnih ukrepov Zaradi učinkovitega ukrepanja po potresu moramo čimprej izdelati oceno poškodovanosti in uporabnosti zgradb. Za to mora biti na razpolago zadostno število strokovno usposobljenih ekip, ki se organizirajo v okviru regij, pa tudi v večjih potresno ogroženih mestih. Prva ocena poškodovanosti in uporabnosti objektov mora biti izdelana že v nekaj dneh po potresu, odvisno od obsega posledic. Njen namen je, kot rečeno, zagotoviti kar najhitrejšo oceno potrebne pomoči ter opozoriti prebivalce na nevarnosti, ki jih predstavljajo poškodovane zgradbe. Ocena poškodovanosti zgradb se praviloma dela skupaj s komisijami za oceno škode. Zgradbe se na podlagi pregleda, ki ga opravijo omenjene strokovne ekipe razvrstijo na:

Komisija za ocenjevanje poškodovanosti in uporabnosti objektov

pristojni občinski organi Gradbena operativa Sklep Župana Gradbena operativa Gradbena operativa

Pristojni organi za komunalne dejavnosti Lokalne skupnosti

Vprašalnik za oceno Poškodovanosti in Uporabnosti objektov

Pregled začasnih zbirališč Prebivalcev ob umiku iz zgradb



• uporabne, • začasno neuporabne, ki jih je potres poškodoval v tolikšni meri, da bi jih utegnil močnejši

potresni sunek porušiti, • neuporabne, ki jih je potres bodisi porušil bodisi poškodoval v tolikšni meri, da jih ni več

mogoče sanirati. Vstop vanje je treba prepovedati oziroma onemogočiti. Objekti se ustrezno označijo z različnimi barvami ali simboli, ki so vnaprej določeni. Pri tem imajo prednost zgradbe, katerih delovanje je pomembno za zaščito, reševanje in pomoč. To so predvsem bolnišnice, zdravstveni domovi, gasilski domovi, komunikacijski centri, policijske postaje idr.. Poseben pristop zahtevajo tudi t.i. inženirski objekti, kot so premostitveni objekti na komunikacijah, energetski objekti, visoke pregrade na vodnih zbiralnikih, predori, infrastrukturni objekti, nekateri industrijski objekti in drugo. Med urbanistične, gradbene in druge tehnične ukrepe sodijo tudi: • določitev in ureditev lokacij za postavitev zasilnih prebivališč, • določitev in ureditev lokacij odlagališč za začasno odlaganje ruševin in drugih materialov, • določitev odlagališč posebnih odpadkov, • določitev in ureditev lokacij oziroma objektov za zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih

snovi iz gospodinjstev, industrije in drugih dejavnosti ter • vzpostavitev komunikacij in določitev obhodnih poti. 8.1.2 Evakuacija Evakuacija prebivalcev po potresu se izvede v primeru, ko je v poškodovanih objektih ogroženo nadaljnje bivanje prebivalcev. Namestitev prebivalcev, prizadetih po rušilnem potresu, se v posamezni prizadeti občini Notranjske regije načrtuje v območjih, ki ne morejo biti prizadeta (parki, igrišča...) ob potresu in so v neposredni bližini stalnih bivališč prizadetih prebivalcev. V največji meri je odločitev za premikanje prebivalstva od porušenih domov odvisna od letnega časa, vremenskih razmer ter od dejanskih posledic rušilnega potresa na stavbe, ki so sicer predvidene za izvajanje oskrbe (šole, kuhinje, objekti ustanov, itd.). Zato bo odločitev padla glede na nastale razmere.

P - 22 Označbe za razvrstitev zgradb glede na poškodovanost P - 23 Pregled pooblaščenih gradbenih organizacij v regiji P - 16 Seznam članov regijske komisije za ocenjevanje uporabnosti objektov P - 24 Pregled začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradb P – 25 Pregled lokacij zasilnih prebivališč

D – 10 Metodologija za ocenjevanje škode



Na podlagi dosedanjih izkušenj ocenjujemo, da bo prebivalstvo reagiralo podobno kot ob zadnjem potresu in sicer si bo tudi samo poiskalo možnosti začasne namestitve in prehrane v bližini svojega stalnega bivalnega okolja, bodisi pri sorodnikih ali si bo uredilo začasna prebivališča. Evakuacija se natančneje razčleni v občinskih načrtih zaščite in reševanja ob potresu. 8.1.3 Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev Nastanitev in oskrba ogroženih ter prizadetih prebivalcev je v pristojnosti občine in se podrobneje razčleni v načrtu zaščite in reševanja ob potresu občin. Ta ukrep obsega: - urejanje sprejemališč za evakuirane, - urejanje začasnih prebivališč, - nastanitev prebivalcev (v hotele, dijaške domove), - oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami in - zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Nastanitev prebivalcev, prizadetih po močnejšem in rušilnem potresu, se v posameznih občinah načrtuje na območjih, ki so potresno varna pred potresom in so po možnosti v bližini stalnih bivališč evakuiranih prebivalcev. Če je le mogoče prebivalce namestimo v zidane objekte oziroma bivalnike, le v nujnih primerih v šotore. Pri načrtovanju je treba tudi upoštevati možnost zagotavljanja vode, elektrike in drugih življenjskih potreb. V kolikor občinske kapacitete ne zadoščajo, se občina poveže s sosednjimi občinami. Če tudi v sosednjih občinah kapacitete ne zadoščajo, prizadeta občina zaprosi za pomoč štab CZ za Notranjsko regijo, ki vodi koordinacijo pomoči s sosednjimi regijami oziroma prošnjo za pomoč posreduje na državo.



8.1.4 Radiološka, kemijska in biološka zaščita DOKUMENTACIJA POSTOPKI

DIAGRAM POTEKA AKTIVNOSTI

PRIMARNA ODGOVORNOST

Pregled virov nevarnih snovi

8.1.4.1.

Nevarnost nesreče z nevarno

snovjo

8.1.4.2.

Obveščanje o nevarnostih povezanih z nevarnimi

snovmi

8.1.4.3.

Zaključek intervencije

8.1.4.5.

Vsak , ki opazi nevarnostUpravljalecPolicija

Pristojni poveljnik CZReCOCORS

Vodja intervencije

Pregled virov nevarnih snovi

Pristojni štabi CZRegijska enota za RKBČlan ReŠCZ

Obvestilo o nevarnosti

Izvajanje zaščitnih ukrepov

8.1.4.4.

Vodja intervencije

Obvestilo

Delovni nalog

Poročilo o intervenciji

DANE

Shema 7: Potek aktivnosti ob radiološki, kemijski in biološki zaščiti



Ob potresu obstaja velika verjetnost, da zaradi poškodb na objektih in napravah, kjer se proizvajajo, uporabljajo, hranijo ali prevažajo nevarne snovi, pride do nenadzorovanega uhajanja snovi v okolje. Na celotnem prizadetem območju je potrebno poostriti nadzor nad nevarnimi snovmi in ravnanjem z njimi. Nadzor izvajajo prebivalci, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, občine ter pristojni državni organi. Še posebej je zaradi velikih količin (uporaba v prometu, gospodinjstvih) potrebno izvajati nadzor nad iztekanjem nafte in naftnih derivatov ter odkriti poškodbe in s tem v zvezi uhajanje plina tam, kjer poteka plinovod. Enote za radiološko, kemično in biološko zaščito morajo takoj po rušilnem sunku pregledati celotno področje, opraviti radiološko, kemično in biološko izvidovanje, ugotoviti prisotnost, vrsto in količino nevarnih snovi v okolju. Enote za radiološko, kemično in biološko zaščito označijo kontaminirano zemljišče in izvajajo aktivnosti za preprečevanje nadaljnjega širjenja nevarne snovi v okolje.

P – 4 Seznam članov regijskega oddelka za radiološko, biološko in kemično izvidovanje



8.1.5 Zaščita kulturne dediščine DOKUMENTACIJA POSTOPKI

DIAGRAM POTEKA AKTIVNOSTI

PRIMARNA ODGOVORNOST

Potres, potresna nevarnost

8.1.5.1.

Odločanje o takojšnjih zaščitnih ukrepih

8.1.5.3.

Takojšnja varnostna dela (varovanje, podpiranje, zapiranje, evakuacija)

8.1.5.4.

Nujna konzervacijska dela

8.1.5.5.

Strokovne ekipe

Pristojne ustanove s področjavarstva kulturne dediščine

Strokovne ekipe ustanov s področja varstva kulturne dediščine

Strokovne konzervatorske ekipe

Dokumentiranje poškodb

8.1.5.2.

Urad za sezmologijoCORS

Shema 8: Potek aktivnosti zaščite kulturne dediščine Po potresu je pomembno ugotoviti škodo na kulturni dediščini, izvesti ukrepe za preprečitev nadaljnjega propadanja, mobilizacija strokovnih ekip za pomoč koordinacijo in nadzor reševanja kulturne dediščine, izdelati program sanacije škode in program obnove poškodovanih kulturnih spomenikov.

Obvestilo o potresu Zapisniki



Izvajajo jih strokovnjaki s področja kulturne dediščine, strokovne službe za varstvo kulturne dediščine, po potrebi pa sodelujejo tudi enote CZ in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč. 8.2 PREGLED NALOG ZAŠ ČITE , REŠEVANJA IN POMOČI , KI SE IZVAJA OB POTRESU 8.2.1 Nujna medicinska pomoč V okviru nujne medicinske pomoči ob rušilnem potresu se izvajajo le najnujnejši ukrepi za ohranitev življenja in varovanje zdravja ljudi na prizadetem območju. To so predvsem:

• samopomoč (najprej si pomagamo sami), • nujna (laična) pomoč, ki jo dajejo ekipe prve pomoči Civilne zaščite, • nujna zdravstvena pomoč, ki jo daje medicinsko osebje bodisi na terenu ali pa v ustreznih

zdravstvenih ustanovah, • nujna specialistična zdravstvena pomoč, ki jo zagotavljajo splošne in specialne bolnišnice, • izvajanje higienskih in protiepidemičnih ukrepov, ki jih izvajajo različne službe pod

nadzorstvom zdravstvenega inšpektorata in pristojnih zavodov za zdravstveno varstvo, • oskrba z zdravili, sanitetnim materialom in opremo ter

Delovanje zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah je urejeno s predpisi MZ o delu zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah. Ekipe prve pomoči CZ, ki so organizirane v občinah, večjih podjetjih, šolah in vrtcih, se aktivirajo takrat, kadar zaradi velikega števila poškodovanih v rušilnem potresu pomoč rednih zdravstvenih služb ni zadostna. 8.2.1.1 Identifikacija mrtvih Identifikacija mrtvih bi opravile pristojne službe v okviru redne dejavnosti. 8.2.1.2 Psihološka pomoč Ob potresu prebivalstvo praviloma doživlja hud stres in potrebuje tudi psihološko pomoč. Psihološko pomoč ob potresu nudijo različni strokovnjaki: psihologi, terapevti, duhovniki. Psihološko pomoč preživelim organizirajo občine v sodelovanju s strokovnimi službami. V ta namen se lahko vnaprej pripravijo zgibanke prve psihološke pomoči preživelim v nesreči z napotki, kako naj si pomagajo in kje lahko dobijo strokovno pomoč, če jo potrebujejo. Zgibanke se preživelim delijo ob nesreči. V vse programe usposabljanja pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč morajo biti vključene vsebine prve psihološke pomoči.

D – 6 Načrt delovanja osnovnega zdravstva Notranjske regije ob potresu D – 11 Pravilnik o delu zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah D – 12 Navodilo o delu zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah D – 13 Navodilo za psihološko pomoč

D – 5 Načrt Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Nova Gorica in Ljubljana ob potresu



8.2.2 Prva veterinarska pomoč Prva veterinarska pomoč ob potresu obsega:

• • zbiranje podatkov o poškodovanih in poginulih živalih na celotnem prizadetem območju, • • dajanje prve veterinarske pomoči poškodovanim in obolelim živalim, • • zasilni zakol poškodovanih živali, • • odstranjevanje živalskih trupel ter • • izvajanje drugih higienskih in protiepidemijskih ukrepov.

Naloge prve veterinarske pomoči izvajajo veterinarji oziroma veterinarske organizacije v sodelovanju z ekipami za prvo veterinarsko pomoč CZ in gasilskimi organizacijami. P – 33 Pregled veterinarskih zavodov in ambulant v regiji 8.2.3 Reševanje iz ruševin Glede na posledice potresa se aktivirajo gasilci, tehnično reševalne enote CZ in enote kinologov. Pri reševanju sodelujejo tudi enote gradbenih organizacij s katerimi imajo občine sklenjene pogodbe ali imajo zadolžene s sklepi.

P – 26 Pregled reševalnih vozil v regiji P – 27 Pregled zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj v regiji P – 31 Pregled bolnišnic v regiji P – 28 Pregled enot za prvo pomoč po občinah

P – 3 Pregled tehnično reševalnih enot Civilne zaščite P – 23 Pregled gradbenih organizacij P – 29 Pregled enote kinologov P – 9 Pregled poklicnih in gasilskih prostovoljnih gasilskih enot v regiji.



8.2.4 Gašenje in reševanje ob požarih DOKUMENTACIJA DIAGRAM POTEKA PRIMARNA POSTOPKI AKTIVNOSTI ODGOVORNOST

Obveščanje o požarih

8.2.4.1.

Gašenje požarov

8.2.4.3.

Sodelovanje pri raznih oblikah reševanja

8.2.4.4.

Preventivno spremljanje stanja požarne ogroženosti

8.2.4.5.

Aktiviranje gasilskih enot

8.2.4.2.

Shema 9: Potek aktivnosti gašenja in reševanja ob požarih

Obvestila iz terena

odločitev

odločitev

Delovni nalog

Odločitev vodje intervencije

državljani

ReCO Postojna

gasilci

Občani Organizirani sestavi ZR

Vodje intervencije



Gašenje in reševanje ob požarih ter eksplozijah obsega: • preprečevanje nastanka požarov, • preprečevanje nastanka eksplozij plina in drugih eksplozivnih snovi, • gašenje požarov ter • reševanje ob požarih in eksplozijah. Te naloge izvajajo poklicne in prostovoljne gasilske enote. Gasilske enote sodelujejo tudi pri izvajanju drugih nalog zaščite in reševanja, še posebej pri reševanju iz visokih zgradb, reševanju ob prometnih nesrečah, pri izvajanju nalog zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter pri oskrbi s pitno in sanitarno vodo. 8.2.5 Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje Aktivnosti zaščite in reševanja v regiji se končajo, ko so zagotovljeni osnovni pogoji za življenje, kar pomeni da je zagotovljena: • nujna zdravstvena oskrba ljudi in živali, • nastanitev in oskrba s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi

potrebščinami, • nujna komunalna infrastruktura, • oskrba z električno energijo in • nujna prometna povezava. Za izvajanje nalog na področju zagotavljanja osnovnih pogojev za življenje so zadolžene javne službe in druge organizacije s področja infrastrukture ter pristojni poveljniki Civilne zaščite. Po zagotovitvi osnovnih pogojev za življenje se aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči končajo in se začne sanacija. Sklep o tem sprejme poveljnik CZ za Notranjsko.

P - 30 Pregled cistern za vodo po občinah

D - 14 Navodilo za uporabo pitne vode



9 OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠ ČITA Za organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite skrbi občina. V načrtu zaščite in reševanja ob potresu občine se natančno opredeli način izvedbe osebne iz vzajemne zaščite. Občine v načrtih opredelijo predvsem:

• Način seznanitve občanov z ukrepi za ravnanje pred, med in po potresu, • Način zaščite imetja ob in po potresu, • Izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog po potresu, • Način izvajanja osebne in vzajemne zaščite

Pri tem imajo pomembno vlogo poverjeniki za CZ ter informativni centri (tu so vključene socialne in druge službe), ki jih ustanovi občina in v katerih se organizira in izvaja dejavnost, ki prispeva k normalizaciji razmer na prizadetem območju. Zelo pomembno je, da so prebivalci seznanjeni s postopki, ki jih morajo izvesti za zavarovanje lastnih življenj oziroma imetja, kar je še posebno pomembno, če živijo na območju, kjer lahko pride do močnejšega in rušilnega potresa.



10 OCENJEVANJE ŠKODE Ocenjevanje škode ob potresu zajema ocenjevanje poškodovanosti objektov in ocenjevanje škode, ki se praviloma opravljata skupaj. Ker je ugotavljanje poškodovanosti in z njo povezane uporabnosti gradbenih objektov podlaga za večino dejavnosti za vzpostavitev normalnega življenja na prizadetem območju, mora biti opravljeno v najkrajšem možnem času. Komisije za ocenjevanje škode po potresu najprej pripravijo grobo oceno škode, ki je podlaga za odločanje o pomoči prizadetim občinam pri zagotavljanju osnovnih pogojev za delo ter pripravo sanacijskih programov. Državna in regijske komisije za oceno škode nato popišejo oziroma ocenijo škodo zaradi potresa na podlagi predpisane metodologije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Pri tem delu jim pomagajo pristojni občinski in državni organi. Za čimprejšnje izplačilo zavarovalnih premij oškodovancem, so zavarovalnice dolžne čimprej po potresu napotiti cenilce na območje, ki ga je prizadel potres in oceniti nastalo škodo na objektih, ki so zavarovani. P – 34 Seznam članov regijske komisije za ocenjevanje škode

P – 35 Vzorec obrazca za ocenjevanje škode




11 SEZNAM PRILOG IN DODATKOV 11.1 PRILOGE - SKUPNE P – 1 Seznam članov štaba CZ za Notranjsko

P - 2 Seznam poveljnikov, namestnikov poveljnikov in članov štabov CZ občin

P - 3 Pregled tehnično reševalne enote (oddelek za izvidovanje in vod za reševanje)

P - 4 Seznam regijskega oddelka za RKB izvidovanje

P - 5 Seznam regijske enote za varstvo pred NUS

P - 6 Seznam regijskega informacijskega centra

P - 7 Seznam regijskega logističnega centra

P - 8 Seznam regijske službe za podporo

P - 9 Pregled poklicnih in gasilskih prostovoljnih gasilskih enot v regiji

P - 10 Pregled enot, služb in drugih operativnih sestavov društev in drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri reševanju iz ruševin

P - 11 Pregled opreme in sredstev regijskih enot

P - 12 Seznam oseb, ki se jih obvešča o potresu

P - 13 Seznam prejemnikov informativnega biltena

P - 14 Telefonska številka, na kateri dobijo državljani informacije o potresu

P - 15 Pregled sredstev javnega obveščanja, pristojnih za Notranjsko

P - 16 Seznam članov regijske komisije za ocenjevanje uporabnosti poškodovanih objektov

P - 17 Vzorec odredbe o aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč

P - 18 Vzorec delovnega naloga

P - 19 Dokumantacija o aktiviranju in mobilizaciji

P - 20 Pregled mobilizacijskih zbirališč sil za zaščito in reševanje

P - 21 Imenik uporabnikov telefonskih zvez, radijskih postaj, pozivnikov ter elektronske pošte na področju zaščite in reševanja

P - 22 Označbe za razvrstitev zgradb glede na poškodovanost

P - 23 Pregled pooblaščenih gradbenih organizacij v regiji

P - 24 Pregled začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradb

P - 25 Pregled lokacij zasilnih prebivališč

P - 26 Pregled reševalnih vozil v regiji

P - 27 Pregled zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj v regiji

P - 28 Pregled enot za prvo pomoč po občinah

P - 29 Seznam članov enote kinologov

P - 30 Pregled cistern za vodo po občinah

P - 31 Pregled bolnišnic v regiji

P – 32 Pričakovane posledice rušilnega potresa po občinah v Notranjski, ki jih lahko prizadene rušilni potres



P – 33 Pregled veterinarskih zavodov in ambulant v regiji

P – 34 Seznam članov regijske komisije za ocenjevanje škode

P – 35 Vzorec obrazca za ocenjevanje škode 11.2 Dodatki D - 1 Načrtovana finančna sredstva za izvajanje načrta

D - 2 Navodilo za organiziranje in vodenje informativnih centrov

D - 3 Načrt organizacije in delovanja regijskega logističnega centra

D - 4 Načrt dejavnosti Policijske uprave Koper in Postojna

D - 5 Načrt Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine

D - 6 Načrt delovanja osnovnega zdravstva Notranjske

D - 7 Načrt dejavnosti Veterinarskega zavoda Notranjske

D - 8 Načrt dejavnosti MOP , Urad za okolje, prostor in energijo

D - 9 Načrt zagotavljanja zvez ob potresu


D – 11 Pravilnik o delu zdravstvene službe ob naravnih in drugih nesrečah

D – 12 Navodilo o delu zdravstva ob naravnih in drugih nesrečah

D – 13 Navodilo za psihološko pomoč

D – 14 Navodilo za uporabo pitne vode

D – 15 Načrt logisti čnega centra v Postojni



12 RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV 12.1 Razlaga pojmov AKTIVIRANJE

pomeni postopke in aktivnosti s katerimi se sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč vpokličejo in organizirano vključijo v izvajanje zaščite, reševanja in pomoči.

KARTE POVRATNIH PERIOD POTRESOV

dajejo oceno verjetnosti pojavljanja potresnih sunkov v določenem prostoru v prihodnosti.

NARAVNA NESREČA je nesreča, ki nastane zaradi delovanja ali sprostitve naravnih sil.

OCENA OGROŽENOSTI

je kakovostna in količinska analiza naravnih ter drugih danosti za nastanek naravne in druge nesreče.

OGROŽENOST

je resnična ali občutena izpostavljenost ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja nevarnostim naravnih in drugih nesreč.

PREVENTIVNI UKREPI so vsi ukrepi s katerimi se prepreči nevarnost nastanka nesreče, oziroma ukrepi za zmanjšanje škodljivih posledic nesreče.

PRVA POMOČ je prva oskrba poškodovancev in bolnikov, ki so zaradi naravne ali druge nesreče v življenjski nevarnosti ali v nevarnosti za svoje zdravje in se opravlja zunaj zdravstvenih ustanov, skupaj z reševanjem na kraju samem .

INTENZITETA (makrosezmična, potresna lestvica)

je celoštevilska, opisna lestvica in nima prave fizikalne podlage. Z intenzitetno lestvico skušamo ovrednotiti vpliv potresa na objekte visoke in nizke gradnje, predmete, človeka in spremembe v naravi. Trenutno v svetu uporabljajo naslednje potresne lestvice:

- Mercalli-Cancani-Siebergovo potresno lestvico (MCS), ima 12 stopenj,

- modificirano Mercallijevo lestvico (MM), ima 12 stopenj, - Medvedev-Sponheuer-Karnikovo potresne lestvice (MSK),

ima 12 stopenj, - Evropsko potresno lestvico (EMS), ima 12 stopenj, - Japonsko potresno lestvico (JMA), ima 7 stopenj.

Med prvimi štirimi potresnimi lestvicami (MCS, MM, MSK, EMS) so razlike kar zadeva učinke nasploh neznatne, JMS pa se precej razlikuje glede učinkov potresa od drugih potresnih lestvic. V Sloveniji je v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih uradno še vedno veljavna MSK potresna lestvica, dejansko pa se v zadnjih letih še najbolj uporablja EMS, ki je pravzaprav izpopolnjena verzija MSK



potresne lestvice.

RICHTERJEVA POTRESNA LESTVICA

je instrumentalna skala, definirana z največjo amplitudo seizmičnega registriranega vala na standardni razdalji od epicentra in standardno potresno merilno aparaturo.

REŠEVANJE

obsega ukrepe in postopke za reševanje ljudi, katerih življenje ali zdravje je ogroženo, reševanje živali, premoženja ter kulturne dediščine pred posledicami naravne ali druge nesreče

SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ

so razpoložljive človeške zmogljivosti gospodarskih družb, zavodov ali drugih organizacij, lokalnih skupnosti in države, ki so namenjene zaščiti, reševanju in pomoči ob naravni ali drugi nesreči.

SREDSTVA POMOČI

so živila, pitna voda, obleka, obutev, zdravila in drugi predmeti oziroma sredstva, ki so namenjena brezplačni razdelitvi ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu kot pomoč za lajšanje posledic naravne ali druge nesreče.

SREDSTVA ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ

obsegajo zaščitno ter reševalno opremo in orodje, zaklonišča in druge zaščitne objekte, objekte in opremo za usposabljanje, skladišča, prevozna sredstva, telekomunikacije in alarmne naprave ter material, ki se namensko uporablja za zaščito, reševanje in pomoč ali je predviden za ta namen.

ŠKODA obsega ekonomske izgube, ocenjene po nesreči.

STOPNJA OGROŽENOSTI

je pričakovan obseg škode in drugih posledic naravne in druge nesreče.



12.2 Razlaga okrajšav CORS - Center za obveščanje Republike Slovenije CZ - Civilna zaščita ReCO - Regijski center za obveščanje OŠCZ - Občinski štab Civilne zaščite RS - Republika Slovenija CZ RS - Civilna zaščita Republike Slovenije RŠCZ - Republiški štab civilne zaščite EMS - Evropska potresna lestvica I0 - Intenziteta potresa M - Magnituda potresa MSK - Medvedev - Sponheuer – Karnikova potresna lestvica RKB - Radiološko-kemično-biološko RK - Rdeči križ RKS - Rdeči križ Slovenije ZARE - Radijske zveze v sistemu zaščite in reševanja ZRP - Zaščita, reševanje in pomoč URSZR- Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje OKC PU -Operativno komunikacijski center policijske uprave PU - Policijska uprava PGE - Poklicna gasilska enota PGD -Prostovoljno gasilsko društvo GRS - Gorska reševalna služba JRS - Jamarsko reševalna služba Ur. L. RS – Uradni list Republike Slovenije MOP Ministrstva za okolje in prostor

regijski na zaŠ Č ob potresu · 1.2.3 naseljenost na obmo čju notranjske živi približno 73.800...

Documents