regionalni razvojni program severne primorske 2014-20 povzetek.pdf7 rrp severne primorske (goriške...

1

RRP SeveRne PRimoRSke (Goriške razvojne regije) 2014–2020

Povzetek

Regionalni Razvojni pRogRamSeveRne pRimoRSke

(Goriške razvojne regije)2014–2020

2


Severnoprimorska mrežna regionalna razvojna agencija

3


ReGionalni Razvojni PRoGRamSeveRne PRimoRSke (Goriške razvojne regije)2014–2020

Povzetek

Tolmin, 2015

4


Regionalni razvojni program Severne primorske(goriške razvojne regije) 2014–2020povzetek

izdala: Severnoprimorska mrežna regionalna razvojna agencija, zanjo nosilna razvojna agencija Posoški razvojni center. Sodelujoče razvojne agencije: Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. Idrija, Razvojna agencija ROD Ajdovščina in RRA Severne Primorske d.o.o. Nova Go-rica

Založil: Posoški razvojni center

Besedilo: mag. Almira Pirih, vodja odbora za človeške vire; Tomaž Vadjunec, vodja odbora za gospodarstvo; Tanja Golja, vodja odbora za turizem; Suzana Žvokelj Ferjančič, vodja odbora za razvoj podeže-lja; Meta Rustja, sodelavka vodje odbora za razvoj podeželja; Andreja Trojar Lapanja, vodja odbora za okolje, prostor in infrastrukturo; Brigi-ta Bratina Peršin, vodja priprave povzetka RRP; Mateja Skok, pomoč-nica vodje priprave povzetka RRP

zbrala in uredila: Mateja Kutin

lektoriranje: Polona Hadalin Baša

prevod: leemeta

Fotografije: Mateja Kutin, Miro Kristan, Tatjana Šalej Faletič, Robert Zabukovec, arhiv Ekološke kmetije Černuta, arhiv HIT d.d., arhiv LTO Sotočje, arhiv Mestne občine Nova Gorica, arhiv Občine Brda, arhiv Občine Kanal ob Soči, arhiv podjetja Hidria Rotomatika d.o.o., arhiv Ribiške družine Tolmin, arhiv Ustanove »Fundacija Poti miru v Poso-čju«, Andrej Kutin, Jana Podgornik, Blaž Rosa, Bojan Tavčar, Samo Trebižan, Armano Zuodar

karte in grafi: Gaya d.o.o.

Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Gaya d.o.o.

naklada: 500 izvodov

Tolmin, december 2015

Publikacijo so sofinancirale Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdo-vščina, Občina Bovec, Občina Brda, Občina Cerkno, Občina Idrija, Ob-čina Kanal ob Soči, Občina Kobarid, Občina Miren-Kostanjevica, Občina Renče-Vogrsko, Občina Šempeter-Vrtojba, Občina Tolmin in Občina Vi-pava.

Celoten dokument je dostopen na spletnih straneh vseh štirih razvojnih agencij.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 332.12(497.473) 711.2(497.473) ReGionalni razvojni program Severne Primorske (Goriške razvojne regije) 2014-2020 : povzetek / [besedilo Almira Pirih ... [et al.] ; zbrala in uredila Mateja Kutin ; prevod Leemeta ; fotografije Mateja Kutin ... [et al.] ; karte in grafi Gaya]. - Tolmin : Posoški razvojni center, 2015 ISBN 978-961-93729-5-1 1. Pirih, Almira 2. Kutin, Mateja 283378944

5


kazalo

1 UVOD ........................................................................................................................................ 7

2 OPIS REGIJE IN ANALIZA REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV ................................. 9

2.1 Stanje na področju človeških virov ......................................................................................... 11

2.2 Stanje na področju storitev splošnega družbenega pomena ................................................ 11

2.3 Stanje na področju gospodarstva ........................................................................................... 13

2.4 Stanje na področju turizma ..................................................................................................... 15

2.5 Stanje na področju razvoja podeželja ..................................................................................... 15

2.6 Stanje na področju razvoja okolja, prostora in infrastrukture ................................................. 17

2.7 Stanje nevladnega sektorja ..................................................................................................... 19

3 KLJUČNE PREDNOSTI IN RAZVOJNE OVIRE REGIJE ........................................................... 20

4 Razvojna vizija .................................................................................................................... 22

5 RAZVOJNA SPECIALIZACIJA REGIJE ...................................................................................... 23

6 STRATEŠKI RAZVOJNI CILJI REGIJE ....................................................................................... 25

7 Razvojne PRioRiTeTe ReGije ............................................................................................. 26

Razvojna prioriteta 1: Dvig konkurenčnosti, inovativnosti in zaposlitvenih možnosti v regiji ............................................................................................... 26

Razvojna prioriteta 2: Izboljšanje kakovosti življenja ............................................................. 27

Razvojna prioriteta 3: Trajnostni okoljski, prostorski in infrastrukturni razvoj regije ..................................................................................................... 27

8 meHanizmi in PRiSToPi za izvajanje TeRiToRialne Razvojne PoliTike TeR ReGijSkiH PRojekTov ................................................................................. 28

8.1 Mehanizem CLLD ..................................................................................................................... 28

8.2 Mehanizem CTN ....................................................................................................................... 29

8.3 Integrirani pristop k izvajanju celovitega projekta na območju Triglavskega narodnega parka (CMP TNP) ............................................................................. 30

9 PREGLED KLJUČNIH REGIJSKIH PROJEKTOV ....................................................................... 31

10 SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN ORGANIZIRANOST IZVAJANJA RRP ............................ 35

REGIONAL DEVELOPMENT PROGRAMME OF THE NORTHERN PRIMORSKA (GORIŠKA) REGION 2014–2020 ...................................................................... 36

KLJUČNA LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 38

6

RRP SeveRne PRimoRSke (Goriške razvojne regije) 2014–2020 RRP SeveRne PRimoRSke (Goriške razvojne regije) 2014–2020

RRA severne PrimorskeRegijska razvojna agencija d.o.o. Nova Gorica

Severna Primorska (goriška razvojna regija) z občinskimi središči

Bovec

Kobarid

Tolmin

Cerkno

Idrija

Kanal

Dobrovo

Nova Gorica

Ajdovščina VipavaRenče

Šempeter pri Gorici

Miren

7


Regionalni razvojni program Severne Primorske (Goriške razvojne regije) 2014–2020 (RRP) je temelj-

ni programski dokument na regionalni ravni, ki na podlagi analize razvojnih potencialov opredeljuje prednosti razvojne regije, določa njene prioritete, ukrepe in aktivnosti ter finančno ovrednotene projekte.

RRP 2014–2020 obsega geografsko območje Goriške kot razvojne regije na nivoju Standardne kla-sifikacije teritorialnih enot 3 in vključuje 13 občin: Mestno občino Nova Gorica, Občino Ajdovščina, Občino Bovec, Občino Brda, Občino Cerkno, Občino Idrija, Občino Kanal ob Soči, Občino Kobarid, Občino Miren-Kostanjevica, Občino Renče-Vogrsko, Občino Šempeter-Vrtojba, Občino Tolmin in Občino Vipava.

RRP je sestavljen iz strateškega in programskega dela. Strateški del vsebuje analizo regionalnih ra-zvojnih potencialov, opredelitev ključnih razvojnih ovir in prednosti regije, razvojno vizijo, cilje ter prioritete regije in določitev razvojne specializacije regije. Programski del vsebuje projekte za spod-bujanje razvoja v regiji s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter določa sistem spremljanja, vre-dnotenja in organiziranosti izvajanja RRP.

Z usklajevanjem regionalnih, državnih in evropskih prioritet bo zagotovljeno, da bo RRP eden od

stebrov za doseganje skupnih ciljev. Poleg specifičnih ciljev, ki so določeni na državni ravni in h ka-terim bo z izvajanjem RRP morala prispevati tudi Goriška razvojna regija, so v njem opredeljeni tu-di posebni cilji, ki izhajajo iz regionalnih razvojnih potencialov ter so predmet razvojne specializaci-je regije.

Cilj izdelave RRP je, da se z vključevanjem strokovnih, razvojnih in upravnih institucij, predstavnikov gospodarstva, sindikatov ter civilne družbe oblikujejo in uskladijo razvojni cilji na področju gospo-darskega, socialnega, izobraževalnega, prostorskega, okoljskega, infrastrukturnega in kulturnega razvoja v regiji, določijo prioritete, ukrepi, aktivnosti ter prioritetni projekti, finančni in kadrovski viri ter način organiziranosti za njihovo uresničevanje.Glede na cilj izdelave RRP je bilo pri pripravi dokumenta pomembno sodelovanje naslednjih orga-nov:• Sveta Severne Primorske (Goriške razvojne) regije, ki ga sestavlja 13 županov.• Razvojnega sveta regije, ki šteje 33 članov: 13 funkcionarjev lokalne samouprave, 13 predstav-

nikov gospodarstva in 7 predstavnikov nevladnih organizacij.• Odborov Razvojnega sveta regije: Odbor za človeške vire, Odbor za gospodarstvo, Odbor za

turizem, Odbor za razvoj podeželja in Odbor za okolje, prostor in infrastrukturo. Odbori skupaj štejejo 165 članov, med katerimi so predstavniki občin, gospodarskih subjektov, Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice za Severno Primorsko, območnih obrtnih zbornic, Kme-tijsko gozdarske zbornice, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, novogoriške enote Na-cionalnega inštituta za javno zdravje, predstavnikov izobraževalnih, razvojnih, strokovnih in uprav-nih institucij ter upravljavcev zavarovanih območij narave, predstavniki izpostav ministrstev ozi-roma državnih institucij, ki delujejo na regionalni ravni, in predstavniki nevladnih organizacij. Odbori so aktivno sodelovali pri pripravi RRP, predvsem pri programskem delu priprave RRP.

1 UVOD

Uvod

8


Proces izdelave RRP je potekal od septembra 2012 do januarja 2015. Strokovno in administrativno pomoč so opravljali koordinatorji vsebinskih področij, ki so zaposleni v štirih razvojnih agencijah Severnoprimorske mrežne regionalne razvojne agencije: Posoškemu razvojnemu centru, RRA Se-

verne Primorske d.o.o. Nova Gorica, Idrijsko-Cerkljanski razvojni agenciji d.o.o. Idrija in Razvojni

agenciji ROD Ajdovščina.

Izhajajoč iz regijskih potencialov in na podlagi upoštevanja temeljnih državnih razvojnih dokumentov, dostopnih v času priprave, ciljev ter razvojnih prioritet regije in na podlagi nabora projektov so v RRP za obdobje 2014–2020 oblikovane 3 prioritete, 11 ukrepov in 27 aktivnosti (investicijskih področij) za izvajanje regionalnega razvojnega programa. Znotraj vsake aktivnosti (investicijskega področja) so bili opredeljeni regijski projektni predlogi, tudi prednostni.

Goriška razvojna regija bo uspešnost, prepoznavnost, razvojno in gospodarsko moč regije krepila v okvirih ter pogojih, ki jih postavljajo država, direktive Evropske unije (EU) in globalno soodvisen svet, vendar ob upoštevanju lokalnih ter regionalnih značilnosti in s ciljem zagotavljanja kakovosti življenja prebivalcev. Regija postaja eden ključnih vzvodov sodobnega razvoja, ki ustvarja ugodno okolje za povezovanje in celovit razvoj lokalnih skupnosti ter kakovostno življenje posameznikov.

Za uspešno izvajanje RRP bo ključnega pomena krepitev razvojnega dialoga. Vključevanje vseh ob-močij in partnersko sodelovanje lokalnih skupnosti, razvojnih, strokovnih ter drugih institucij, go-spodarstva in nevladnega sektorja pri pripravi ter izvajanju prednostnih regijskih projektov bo za uspešno izvajanje RRP nujno, saj partnerstvo, enakopravnost ter znanje krepijo soodgovornost za razvoj. V ta namen je bila vzpostavljena regijska razvojna mreža, ki bo v nadaljnjem procesu dogra-jena.

Finančna vrednost izraženih razvojnih potreb regije (na ravni projektnih predlogov in projektnih idej) je približno 982.491.345 evrov, pri čemer niso upoštevane vrednosti državnih projektov. Razvojne potrebe regije so bile prepoznane na podlagi posredovanih projektov, analiz stanja in predvidenih zmožnosti ključnih deležnikov, ki kreirajo razvoj. Deležniki in člani Razvojnega sveta regije z odbori so aktivno sodelovali na vseh dosedanjih delovnih sestankih in podajali pripombe ter mnenja na pripravljene projektne predloge.

RRP je februarja 2015 s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pridobil pozitivno mnenje o njegovi skladnosti z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvojni-mi politikami Republike Slovenije. 17. marca 2015 ga je sprejel Razvojni svet Severne Primorske (Goriške razvojne) regije in ga istega dne soglasno potrdil še Svet Severne Primorske (Goriške ra-zvojne) regije.

Uvod

9


2 oPiS ReGije in analizaReGionalniH RazvojniH POTENCIALOV

Severna Primorska (Goriška razvojna regija) ima v slovenskem in evropskem prostoru strateško le-go. Leži na stičišču prometnih poti tik ob meji z Italijo. Zanjo je značilna izjemna pokrajinska razno-likost, saj obsega območje od visokogorja Julijskih Alp na severu, prek sredogorskega Idrijsko- Cerkljanskega hribovja, visokih dinarskih kraških planot Banjšic in Trnovskega gozda do Vipavske doline na jugu, in številni naravni pojavi ter naravne lastnosti, ki pogojujejo biotsko raznolikost ob-močja. Celotno regijo povezuje reka Soča s svojimi pritoki.

Regija je razdeljena na štiri funkcijsko zaokrožena območja: Novogoriško subregijo s središčem v Novi Gorici, Zgornje Posočje s središčem v Tolminu, Idrijsko-Cerkljansko subregijo s središčem v Idriji in Zgornjo Vipavsko dolino s središčem v Ajdovščini. Središče regije predstavlja Nova Gorica, ki je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljena kot središče nacionalnega pomena, glede na svojo lego in čezmejno povezovanje pa postaja tudi središče mednarodnega pomena. Obmejna območja vzdolž nekdanje meje z Italijo so glede na izjemne naravne – Triglavski narodni park (TNP) – in kulturne potenciale ob ustreznih povezanih razvojnih ukrepih izjemen razvojni potencial regije ter države.

Opis regije in analiza regionalnih razvojnih potencialov

10


Gostota poseljenosti po občinah (število prebivalcev na km2, 1. 1. 2014)

Stopnja registrirane brezposelnosti po občinah (1. 1. 2014)

Indeks staranja prebivalstva po občinah (razmerje med številom oseb, starih 65 let ali več, in številom oseb, mlajših od 15 let, 2014)

RRP SeveRne PRimoRSke (Goriške razvojne regije) 2014–2020 Opis regije in analiza regionalnih razvojnih potencialov

0 50 100 150 200

VipavaTolmin

Šempeter-VrtojbaRenče-Vogrsko

Miren-KostanjevicaKobarid

Kanal ob SočiIdrija

CerknoBrda

BovecAjdovščina

Nova Gorica

regijaSlovenija

0 3 6 9 12 15

VipavaTolmin




CerknoBrda

BovecAjdovščina

Nova Gorica

regijaSlovenija

0 100 200 300 400 500

VipavaTolmin




CerknoBrda

BovecAjdovščina

Nova Gorica

regijaSlovenija

8,6

21,6

30

40,7

36

52,1

76,9146,6

76,9

423

113,7

79,3

37,9

15

11

11,2

6,6

8,5

14,3

14,111,5

13,5

13,8

13,5

10,8

14,4

190,1

147,8

157,6

117,6

130,2

105,1

103,9140,4

137,9

146,4

137,9

148,9

148,5

11


2.1 Stanje na področju človeških virov

Demografski trendiKazalniki demografskega razvoja regije so še ve-dno pod slovenskim povprečjem, vendar je njiho-vo slabšanje v določeni meri zaustavljeno. Števi-lo prebivalcev je v zadnjem sedemletnem obdobju rahlo upadlo (za 0,9 %). V Zgornji Vipavski dolini je število prebivalcev naraslo za 2,9 %, v ostalih subregijah pa pada. Naravni prirast je na ravni re-gije pozitiven, k čemur prispeva le visok naravni prirast v Zgornji Vipavski dolini. Indeks staranja prebivalstva je v letu 2014 glede na slovensko povprečje še vedno visok, vendar v zadnjem se-demletnem obdobju stagnira.

Trg delaIzobrazbena struktura delovno aktivnega prebival-stva se je izboljšala. Število delovno aktivnega prebivalstva je pred gospodarsko krizo naraščalo, zadnja leta pa je opazen upad in močno poveča-nje stopnje registrirane brezposelnosti. Struktura brezposelnih oseb je v večini kategorij nekoliko boljša od državnega povprečja. Še vedno pa je na trgu dela prisotno strukturno neskladje, ki je po-sledica razhajanja med poklici, za katere se mladi šolajo, in potrebami gospodarstva regije oziroma delodajalcev.

2.2 Stanje na področju Storitev SplošneGa druŽBeneGa poMena

Vzgoja, izobraževanje in usposabljanjeVse več otrok je vključenih v vrtce, upada pa šte-vilo otrok, vključenih v osnovnošolsko izobraže-vanje. Največja koncentracija šol in programov na področju srednjega in višješolskega izobraževanja je v Novi Gorici, drugje delujejo predvsem gimna-zije. Univerza v Novi Gorici ponuja vse več pro-gramov, poleg tega pa razvija tudi raziskovalne programe. Različni programi izobraževanja in usposabljanja se izvajajo tudi pod okriljem Viso-

košolskega in raziskovalnega središča Primorske. Učni center za izobraževanje zdravstvenih delav-cev je Psihiatrična bolnišnica Idrija. Različne pro-grame vseživljenjskega izobraževanja pa ponujajo srednje šole, ljudske univerze in razvojne agenci-je, v manjši meri pa tudi zasebni zavodi oziroma gospodarske družbe.

Število študentov v zadnjih letih upada. Regija še vedno beleži premajhno zanimanje mladih za po-klice, ki jih potrebuje regijsko gospodarstvo. Do leta 2013 sta kot korektor tega neskladja in spod-buda mladim za odločanje za deficitarne poklice v regiji delovali dve štipendijski shemi, po tem le-tu pa le še ena – regijska štipendijska shema.

ZdravstvoV Šempetru pri Gorici deluje Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, v Idriji pa Psihi-atrična bolnišnica Idrija, ki zagotavlja vrhunske sto-ritve svoje stroke na območju severne in južne Pri-morske ter Notranjske. V regiji delujejo štirje zdrav-stveni domovi, ki opravljajo preventivne in kura-tivne storitve na področju zdravstvenega varstva: v Ajdovščini, Idriji, Novi Gorici in Tolminu. V Novi Gorici pokriva zobozdravstvene storitve Zdravstve-ni dom Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica, drugje pa so organizirane v okviru zdravstvenih domov. V regiji delujejo tudi zasebne ambulante. K izboljšanju dostopnosti storitev za ledvične bol-nike je pomembno prispeval leta 2011 odprt Dia-lizni center Kobarid.

Na podlagi novele Zakona o zdravstveni dejavno-sti iz leta 2013 so se Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in devet območnih zavodov za zdravstveno varstvo združili v dva nova zavoda: Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Socialno varstvoPo Zakonu o socialnem varstvu neposredne nalo-ge socialnega varstva izvajajo javni socialno var-stveni zavodi. Na območju celotne regije deluje sedem domov za upokojence in trije varstveno delovni centri. V javnem interesu delujejo tudi po-samezna društva in humanitarne organizacije.


12


Slov

enija

regi

ja



Vipa

va

Tolm

in

Šem

pete

r-Vrto

jba

Renč

e-Vo

grsk

o

Mire

n-Ko

stan

jevi

ca

Koba

rid

Kana

l ob

Soči

Idrij

a

Cerk

no

Brda

Bove

c

Ajdo

všči

na

Nov

a Go

rica

Število gospodarskih družb po občinah

Neto dodana vrednost v gospodarskih družbah po občinah (v EUR)

16 mrd

18 mrd

12 mrd

8 mrd

10 mrd

14 mrd

4 mrd

6 mrd

2 mrd

350 mio

300 mio

250 mio

200 mio

150 mio

100 mio

50 mio

Število zaposlenih v gospodarskih družbah po občinah

1.200

1.000

800

600

400

200

50

60

30

20

40

10

3

500

300

200

400

100

20

9.000

8.000

7.000

6.000

5.000

4.000

3.000

2.000

1.000

(v 1.000)

(v 1.000)

2008 2011 2014

2008 2011 2014

2008 2011 2014

13


KulturaRegija se ponaša z bogato kulturno tradicijo in dediščino. Razvita je mreža kulturnih ustanov s pestro ponudbo in vse večjim obiskom. Za ohra-njanje kulturne dediščine kot strokovna instituci-ja skrbi Zavod za kulturno dediščino v Novi Gorici, za obnovo, vzdrževanje in vključenost dediščine v turistično dejavnost pa tudi različne druge usta-nove, kot so občine, muzeji, razvojne agencije ter turistične organizacije. V turistično ponudbo in družabno življenje krajev se aktivno vključujejo tu-di številna društva.

ŠportŠportno infrastrukturo, ki je zgrajena predvsem v štirih večjih središčih, dopolnjujejo šolski objekti z igrišči, ki so v večji meri namenjeni tudi širši uporabi.

Razlike v dostopnosti uslug in programov družbenih dejavnostiRazlika v dostopnosti uslug in programov družbe-nih dejavnosti (varstvo otrok in ostarelih, socialno varstvo, zdravstvo, kultura, šport, izobraževanje) je in tudi bo prisotna zaradi velikih razlik znotraj regije ter je posledica redke poseljenosti, odda-ljenosti hribovskih krajev, različne ekonomske raz-vitosti posameznih območij … Pomembno je, da si občine kljub zaostrenem gospodarskem polo-žaju ob podpori države prizadevajo obstoječe uslu-ge in s tem povezane dejavnosti oziroma institu-cije v čim večji meri ohraniti.

2.3 Stanje na področju GoSpodarStva

Makroekonomski kazalniki regijePovprečna rast bruto družbenega proizvoda (BDP) Goriške razvojne regije je bila v obdobju 2007–2011 počasnejša od povprečne rasti BDP Slove-nije in je pod slovenskim ter evropskim (EU 27) povprečjem. V letih 2000–2011 je rast BDP na prebivalca znašala 155,37 %. Iz podatkov je raz-vidno, da se je v letih 2009–2011 zaradi gospo-darske krize rast BDP upočasnila. V tem obdobju

BDP Goriške razvojne regije upada tudi v primer-javi z BDP ostalih razvojnih regij iz kohezijske re-gije Zahodna Slovenija. BDP na prebivalca pa je znatno nižji tudi v primerjavi s sosednjimi pokraji-nami v Italiji; najmanjša razlika v BDP na prebival-ca je med Goriško razvojno regijo in Videmsko pokrajino.

V letu 2011 so zaposleni v gospodarskih družbah v povprečju zaslužili za 9,37 % manj kot znaša povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveni-ji. Vlaganje sredstev v razvoj in raziskave je vsako leto višje. Po podatkih Statističnega urada Repu-blike Slovenije so v letu 2012 pravni subjekti za to namenili 63 milijonov evrov, kar je za 0,5 odstotne točke višji delež od slovenskega povprečja.

Kazalniki poslovanja gospodarskih družb z zadrugamiV obdobju 2007–2013 je v regiji opazna rast usta-navljanja predvsem gospodarskih družb in zadrug, zmanjšalo pa se je število samostojnih podjetni-kov ter drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registri-rano dejavnost. Kar 30,78 % vseh registriranih poslovnih subjektov v regiji posluje v Mestni ob-čini Nova Gorica, sledijo občine Ajdovščina, Idrija in Tolmin ter Šempeter-Vrtojba, slednja zaradi bli-žine regijskega središča ter geografske lege s pri-padajočo infrastrukturo. Ostalih sedem občin ima na svojem območju registriranih manj kot 28,21 % vseh poslovnih subjektov v regiji.

Družbe so v letu 2014 izboljšale rezultate poslo-vanja glede na predhodno leto in tudi glede na zadnje sedemletno obdobje, kar kaže na ponovni zagon gospodarske dejavnosti. Njihovi prihodki so v istem letu znašali 3.301.168 tisoč evrov (za 6,2 % manjši kot v letu 2011 in za 17,2 % manjši kot v letu 2008).

Obseg izvoza se v zadnjem sedemletnem obdo-bju kljub gospodarski krizi na ravni regije ni bi-stveno zmanjšal. Večji del (63,8 %) izvoznih pri-hodkov so izkazale družbe s področja predeloval-nih dejavnosti, 15,5 % družbe s področja dejav-nosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, 11,7 % pa družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti.


14


Slov

enija

regi

ja

Vipa

va

Tolm

in

Šem

pete

r-Vrto

jba

Renč

e-Vo

grsk

o

Mire

n-Ko

stan

jevi

ca

Koba

rid

Kana

l ob

Soči

Idrij

a

Cerk

no

Brda

Bove

c

Ajdo

všči

na

Nov

a Go

rica


Čisti prihodki od prodaje na tujem trgu v gospodarskih družbah po občinah (v EUR)

Neto čisti dobiček gospodarskih družb po občinah (v EUR)


30 mrd

15 mrd

5 mrd

10 mrd

20 mrd

25 mrd

400 mio

350 mio

300 mio

250 mio

200 mio

150 mio

100 mio

50 mio

1,8 mrd

1,2 mrd

0,6 mrd

0,8 mrd

1 mrd

1,4 mrd

1,6 mrd

0,2 mrd

- 0,2 mrd

0,4 mrd

0 mio 0 mrd

60 mio

40 mio

20 mio

- 20 mio

- 40 mio

- 60 mio

- 80 mio

2008 2011 2014

2008 2011 2014

15


Ugotovljeni čisti dobiček regije je znašal 160.807.000 evrov, pridelana čista izguba pa 35.086.000 evrov.

Kazalnika gospodarnosti, čista dobičkovnost sku-pnih prihodkov in čista dobičkovnost poslovnih prihodkov, kažeta leta 2013 prvič po letu 2008 po-zitivno rast. Leta 2014 so družbe glede na kazalnik donosnosti sredstev sredstva glede na predho-dno leto spet boljše upravljale. Kazalniki celotne gospodarnosti in gospodarnosti poslovanja za le-to 2014 prikazujejo pozitivni trend rasti poslovanja subjektov v regiji. Primerjava kazalnikov med leti 2008, 2010 in 2013 nam pokaže, da so družbe v regiji dosegle primerljive prihodke na zaposlene-ga in rast neto dodane vrednosti na zaposlenega (povprečno 2,03 % na leto).

Ob koncu leta 2014 so imele družbe v regiji med obveznostmi do virov sredstev 46,1 % kapitala, 13,4 % dolgoročnih obveznosti, 37,3 % kratko-ročnih obveznosti in 0,4 % pasivnih časovnih raz-mejitev.

2.4 Stanje na področju turiZMa

Turizem predstavlja za Goriško razvojno regijo per-spektivno gospodarsko dejavnost, ki posredno in neposredno vključuje številne druge dejavnosti ter se z njimi povezuje. Regija ima zelo raznoliko strukturo namestitvenih kapacitet, katerih število se povečuje. Raznolika je tudi struktura obisko-valcev, tako glede nacionalnosti kot tudi glede motivov prihoda. Povečuje se število domačih in tujih turistov ter število njihovih nočitev. Dolžina bivanja turistov je kratka, v povprečju nekaj več kot dva dni.

Naravne in kulturno-zgodovinske danosti pogoju-jejo vrsto turizma. V prihodnosti se zato pričakuje porast turističnih produktov, ki jih ponujajo kuli-narično-vinski, športno-rekreativni, verski, vitalni, igralniški turizem in turizem, ki temelji na bogati kulturni, zgodovinski ter tehniški dediščini in ku-linariki. V regiji pa so tudi možnosti za razvoj zdra-viliškega turizma in klimatskih zdravilišč.

2.5 Stanje na področju raZvoja podeŽelja

Večinski del regije je podeželski. Za območje je značilna velika gozdnatost; gozdovi pokrivajo kar 67,4 % površine regije.

Regija obsega pokrajinsko neenotno območje, za katerega so značilna štiri fitogeografska območja: alpsko območje zgornje Soške doline, predalpsko območje v porečju Idrijce, dinarsko območje Banj-ške, Črnovrške in Trnovske planote, Kolovrata ter nanoškega masiva in submediteransko območje Srednjega Posočja, Vipavske doline ter Goriških brd. Glede na naravne pogoje za kmetovanje re-gijo delimo na tri območja:

• Območja z najtežjimi razmerami za kmetova-nje: spodnji Kras, gorati predeli Nanosa in ob-močja pod njim, območje Trnovskega gozda ter Banjške planote, višji predeli Goriških brd, celotno Zgornje Posočje in Idrijsko-Cerkljanska subregija z izjemo rečnih dolin. Gre za kmetij-ska območja, ki so redko poseljena in demo-grafsko ogrožena. Glavna kmetijska dejavnost je živinoreja. Kmetovanje je ekstenzivno, oko-lju prijazno.

• Območja z relativno ugodnimi naravnimi raz-merami: Zgornja Vipavska dolina in dolina So-če. Gre za živinorejska območja, s pojavi do-nosnejših kmetijskih dejavnosti, kot sta vino-gradništvo in sadjarstvo. Opustitev živinoreje bi povzročila občutno degradacijo kulturne kra-jine. Pomemben omejitveni dejavnik v Vipavski dolini je burja, ki močno poslabša pogoje za kmetovanje.

• Območje z ugodnimi naravnimi razmerami za kmetovanje (v najmanjšem obsegu regije): spodnji del Vipavske doline z okolico Nove Go-rice in del Goriških brd. Živinoreja zaradi ne-konkurenčnosti v odnosu do donosnejših kme-tijskih panog nima večjega gospodarskega po-mena. Submediteranska klima ima pozitiven vpliv na zgodnost pridelave in višjo kakovost pridelkov. Velik vpliv na območje ima suša, za katero obstaja rešitev v izgradnji dovolj obse-žnih in kakovostnih namakalnih sistemov, še posebej za pridelavo vrtnin, sadja ter drugih intenzivnejših kultur.


16


Struktura rabe kmetijskih zemljišč


Prihodi turistov (v 1.000) Število nočitev (v 1.000)

Število ležišč (v 1.000)


83 %Travniki in pašniki

13 %Njive in vrtovi

3 %Sadovnjaki

3 %Vinogradi

50

100

150

200

250

0

2007 2010 2013

50

100

250

150

200

400

350

300

500

450

0

2007 2010 2013

1

2

3

4

5

6

0

Hoteli in podobni nastanitveni objekti

Kampi Ostali nastanitveni objekti

2008 2010 2013

Domači Domači Tuji turisti Tuji turisti

17


Od vseh kmetijskih površin v uporabi predstavlja-jo njive in vrtovi 11 %, sadovnjaki 3 %, vinogradi 3 %, pretežni del pa travniki (83 %). Velik delež travnatega sveta živinoreji omogoča, da je glavna kmetijska dejavnost na večjem delu regije, obe-nem pa prav visok delež travnatega sveta kaže na delovanje naravnih dejavnikov, ki onemogočajo intenzivnejšo rabo tal. Izjema so Vipavska dolina, območje Nove Gorice in Goriška brda.

Kmetijska zemljišča v uporabi v regiji predstavlja-jo 6,2 % vseh v Sloveniji, njive predstavljajo 1,6 % vseh njiv, trajni nasadi predstavljajo 19,7 % vseh nasadov, travniki pa predstavljajo 7,7 % vseh trav-nikov in pašnikov v Sloveniji.

Velikostna, posestna in zemljiška struktura kme-tijskih gospodarstev je neugodna, saj prevladuje-jo majhne kmetije, katerih povprečna velikost je 5,1 hektarja. Skoraj 70 % vseh kmetij je velikih 1–5 hektarov (obsegajo 28,22 % vseh kmetijskih površin), 18,36 % kmetij je velikih 5–10 hektarov (obsegajo 24,62 % vseh kmetijskih površin), de-lež kmetij, ki so večje od 10 hektarov pa znaša samo 12,27 % (obsegajo 47,14 % kmetijskih po-vršin). Dodatno neugodno strukturno značilnost predstavlja velika posestna razdrobljenost, ki se odraža v velikem številu parcel oziroma obdelo-valnih kosov – kmetijska gospodarstva so majhna brez zadostnega kmetijskega dohodka, zato v re-giji prevladujejo mešane kmetije.

Gozdarstvo, varstvo in urejanje gozdov so glede na gozdnatost regije zelo pomembni. Na obmo-čju prevladujejo bukova rastišča, v Zgornjem Po-sočju, na Trnovski in Banjški planoti, nanoškem masivu ter Črnovrški planoti pa prevladujejo so-razmerno ohranjeni mešani gozdovi. Glede go-spodarjenja z gozdom je še veliko neizkoriščenih potencialov. Z lesno dejavnostjo se ukvarja več srednjih in malih podjetij oziroma samostojnih podjetnikov.

V Goriški razvojni regiji je prisoten tudi sektor slad-kovodne akvakulture. Desetim obstoječim ribogoj-nicam možnosti razvoja odpirajo tudi finančna sred-stva Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

V zadnjih sedmih letih je prišlo do razmaha dopol-nilnih dejavnosti na kmetijah. Predelava mleka,

mesa, sadja; izdelava čipk; vinarstvo; osmičarstvo in gospodarjenje z gozdom imajo dolgoletno tra-dicijo. Med najpogostejše dopolnilne dejavnosti na kmetijah sodijo turizem na kmetiji, izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelava spominkov in storitvene dejavnosti (strojne in de-lovne usluge). Vidnejši lokalno tipični kmetijski pri-delki in izdelki so Idrijski žlikrofi, sir Tolminc, Bov-ški sir, Nanoški sir, Lokovški sir, Šebreljski želodec, Vipavski pršut, vina vipavskega in briškega vino-rodnega okoliša, sadje Vipavske doline, briška če-šnja, kostanj maron (Vitovlje, Pedrovo, Lig, Goriška brda), šparglji iz Orehovelj, briška pituralka, gori-ška sivka, briško oljčno olje in goriški radič. Neka-teri med njimi so zaščiteni:• z označbo geografskega porekla: Nanoški sir,

sir Tolminc in Bovški sir;• z geografsko označbo: Šebreljski želodec;• kot zajamčena tradicionalna posebnost: Idrij-

ski žlikrofi.

2.6 Stanje na področju raZvoja okolja, proStora in inFraStrukture

Naravne značilnosti in stanje okoljaNajpomembnejši zavarovani deli narave na obmo-čju regije so: reka Soča, Idrijca s pritoki, območji TNP in Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Skupaj z območjem Natura 2000 obsegajo 115.745 hekta-rov površin, kar je 49,78 % celotne površine regije. S strani stroke in nekaterih občin je bila že pred leti dana pobuda za zavarovanje območja Trnovskega gozda in Nanosa v okviru kategorije regijskega parka. Na listo svetovne dediščine pri UNESCU je uvrščena izjemna dediščina živega srebra v Idriji.

Za regijo je značilna izjemna vodnatost. Z bogati-mi vodnimi viri so povezane prednosti in izzivi. Kakovost površinskih voda se viša, še vedno pa imajo nekateri deli regije neustrezno oskrbo s pi-tno vodo.

Regija nima sistematičnega spremljanja kakovosti vseh sestavin okolja, ni meritvenih točk in ni me-ritev posameznih onesnaževalcev. Razpoložljivi


18


podatki kažejo, da se kakovost zraka ne poslabšu-je – onesnaženost zraka v regiji, predvsem onesna-ženost z žveplovim dioksidom, ni problematična.

Javna gospodarska infrastrukturaPrometna vloga regije je izjemen potencial razvo-ja trajnostnega transporta z vzpostavitvijo inter-modalnega logističnega centra Vrtojba. Za pove-zanost regije je ključna tudi 4. razvojna os, zaradi velikih migracij pa tudi trajnostni način transporta. Razvojni potencial regije je tudi omrežje regijskih kolesarskih poti. Železniška infrastruktura je za-starela.

Ena osrednjih razvojnih pomanjkljivosti je šibka pokritost regije s širokopasovnim omrežjem.

Kaže se usmerjenost občin v koncept »zero wa-ste«, ostaja pa vprašanje sanacije obstoječih sub-regionalnih odlagališč. Delež priključenosti na ka-nalizacijski sistem je visok v večjih mestih in na-seljih posameznih občin, nerešeno pa ostaja či-ščenje odpadnih voda na redkeje poseljenih ob-močjih.

Vodni viri in energetikaPovršinske vode v Goriški razvojni regiji imajo velik pomen za gospodarski razvoj, in sicer za energet-sko izrabo (Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o.), ribištvo in turizem. Kaže pa se potreba po uskla-jeni rabi.

Energetska oskrba regije temelji na električni ener-giji in tekočih gorivih, v hribovskih območjih pa se za ogrevanje večinoma uporabljajo trda in tekoča goriva. Lokalne skupnosti se pomembno vključu-jejo in prispevajo k zmanjšanju porabe energije za ogrevanje ter hlajenje s celovito energetsko sana-cijo javnih stavb.

Okoljska tveganjaOkoljska tveganja izhajajo iz naravnih ali ustvarje-nih danosti, med katerimi je na območju Goriške razvojne regije najbolj nepredvidljivo tveganje po-tres. V zadnjih letih se povečuje poplavna ogro-ženost, zato regija načrtuje pripravo in izvedbo ukrepov poplavne varnosti. Na posameznih ob-

močjih je tudi nevarnost erozij in plazenja tal.

Urejanje in raba prostoraRegija sodi med večje slovenske statistične regije, saj obsega 11,5 % slovenskega ozemlja. Zanjo je značilna razpršena poselitev, z izjemo regijskega in občinskih središč. Povprečna gostota poselitve je s 50,9 prebivalca na kvadratni kilometer pod slo-venskim povprečjem. Urbanizacija je največja v rav-ninskih delih Vipavske doline, Zgornjega Posočja in deloma ob reki Idrijci; v preostalem hribovitem delu regije je praznjenje prebivalstva zaskrbljujoče. Tla in gozd imata v Goriški razvojni regiji glede na uporabo velik gospodarski pomen.

Občine izražajo interes po povezanem prostorskem načrtovanju in sodelovanju v skupnih projektih. Me-stna občina Nova Gorica je v navezavi s sosednji-ma občinama Šempeter-Vrtojba in Gorica (It) pri-pravila trajnostno urbano strategijo.

Usmeritve skladnega prostorskega razvoja Slovenije za Goriško razvojno regijonove gospodarske cone in širitev obstoječih so predvidene na osi Nova Gorica–Postojna, saj izbolj-šana prometna povezava predstavlja tudi težišče urbanizacije v Goriški razvojni regiji. Širitev gospo-darskih con se predvideva tudi na degradiranih ob-močjih, zlasti v zaledju Nove Gorice, Šempetra- Vrtojbe, Ajdovščine in Vipave. Z dogovorjenim sku-pnim vzpostavljanjem gospodarskih con bodo ob-čine preprečile drobljenje regijskega potenciala. V predvidenih razvojnih območjih je prioritetno treba vlagati v komunalno opremljanje zemljišč.

Kot območja poselitvenega razvoja so opredeljena Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Bovec, Cerkno in Idrija, kot središče nacionalnega pomena se prio-ritetno razvija mesto Nova Gorica. Urbani razvoj širšega območja somestja Nova Gorica-Šempeter pri Gorici-Gorica (It) krepi nacionalni in regionalni pomen območja. Na poselitvenih območjih, pred-vsem pa na širših mestnih območjih, je treba uskla-jeno načrtovati dejavnosti, zlasti stanovanja v javni lasti za ranljivejše skupine prebivalstva, gospodar-ske cone in centralne dejavnosti, ter obenem z jav-nim potniškim prometom večati in razvijati dosto-

pnost do teh dejavnosti.


19


Prednost pred poseganjem na nove površine se daje urbani prenovi oziroma prednostni uporabi degradiranih urbanih območij. Lokalni energetski koncepti naj se uskladijo in racionalizirajo na rav-ni regije oziroma za širše zaključeno območje.

V območjih s pojavom suše se kmetijsko dejav-

nost tehnološko prilagodi. Z možnostjo zamenja-ve kmetijskih kultur in na osnovi celovite obrav-nave voda na določenem območju se zagotovijo ustrezni dolgoročni prostorski ukrepi za zmanjše-vanje možnosti škodljivih posledic. Zlasti v Vipav-ski dolini pa kmetijstvo brez novih namakalnih sis-temov (zadrževalnikov) nima velikih razvojnih mo-žnosti.

Regija je prepoznavna z vidika kulturnega in sim-bolnega pomena krajine. Razvoj turistične dejav-

nosti v Zgornjem Posočju in Idrijsko-Cerkljanski subregiji je zaradi varstvenih režimov ter slabše prometne dostopnosti omejen. Stanje se s poso-dabljanjem cestne povezave Kalce–Robič izbolj-šuje. Območje Goriških brd se razvija v smeri bu-tičnega turizma in kulinarike na podlagi ohranjene naselbinske dediščine.

2.7 Stanje nevladneGa Sektorja

Slovenija je v Operativnem programu razvoja člo-veških virov 2007–2013 kot posebno prioriteto opredelila spodbujanje razvoja nevladnih organi-zacij in civilnega ter socialnega dialoga. Finančna sredstva je prednostno usmerila v zagotavljanje podpornega okolja za nevladne organizacije (NVO), da bodo lažje in učinkoviteje izpolnjevale svoje poslanstvo ter prispevale k oblikovanju bolj kakovostnih in trajnostno naravnanih javnih poli-tik. Regionalna NVO stičišča so opredeljena kot povezovalne točke nevladnih organizacij na ravni regije.

V Goriški razvojni regiji je bilo leta 2012 registrira-nih 1.411 NVO, 95 % z manj kot enim zaposlenim.

Fundacija BiT Planota izvaja dejavnosti regional-nega NVO stičišča in je v regiji vedno bolj prepo-

znavna. Pri opredelitvi dejavnosti je sledila javne-mu razpisu, vendar je dejavnosti prilagajala tudi potrebam regionalnih NVO. Tako je posebno po-zornost posvetila tudi sistemskemu urejanju vpra-šanj financiranja in podala predloge za:

• vključevanje NVO kot izvajalce projektov v okvi-ru lokalnih akcijskih skupin (LAS);

• vzpostavitev sheme za zagotavljanje premo-stitvenega financiranja za NVO;

• vzpostavitev sheme za globalna nepovratna sredstva za NVO, ki bo financirana tudi iz EU sredstev.

Regionalno stičišče NVO Planota spodbuja mre-ženje in povezovanje NVO. Na področju civilnega dialoga so bili sklenjeni sporazumi NVO s tremi občinami, več pozornosti pa bi morali posvetiti tudi povezovanju z gospodarstvom. Dejavnosti stičišča so širili na različna območja regije in uspe-li pridobiti podpornike v vseh 13 občinah. Formal-na Mreža NVO Goriške statistične regije je bila vzpostavljena leta 2013; vsebinsko jo usmerja Svet NVO regije. Konec junija 2014 je bilo vanjo vključenih 80 NVO.


20


KLJUČNE PREDNOSTI: KLJUČNE SLABOSTI:

• strateška lega regije in vpetost v evropske prometne tokove (5. evropski koridor);

• vzpostavljeno Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Gorica (razvoj čezmejnega urbanega somestja/prostora);

• uravnotežena policentrična poselitev (vitalna subregionalna središča);

• ohranjene naravne in kulturne kakovosti (biotska in krajinska ra-znolikost, ohranjena narava, zavarovana in varovana območja) kot temeljni element gospodarskega razvoja ter kakovostnega bivanjskega prostora;

• bogata in prepoznavna kulturno-zgodovinska dediščina v na-vezavi na izjemnosti naravne dediščine – TNP, bolnica Franja in Javorca z znakom Evropske dediščine, Pot miru, dediščina živega srebra Idrija na seznamu svetovne zaščite UNESCO de-diščine, Geopark Idrija;

• bogastvo naravnih virov (les, vodni viri, sonce);• razvitost vseh ravni izobraževanja v regiji in obstoj številnih

programov vseživljenjskega učenja;• izboljšana izobrazbena struktura prebivalstva, ki pa je še vedno

pod slovenskim povprečjem;• delovanje regijske štipendijske sheme v podporo zaposlovanju

mladih in zagotavljanju ustreznega kadra gospodarstvu;• vzpostavljeno regionalno stičišče nevladnih organizacij, ki po-

vezuje društva in druge nevladne organizacije;• ekstenzivno kmetijstvo v hribovskih območjih in razvite oblike

okolju prijaznega kmetovanja;• ohranjene avtohtone rastlinske in živalske vrste;• obstoj širše prepoznanih lokalno tipičnih pridelkov in izdelkov;• rast novih podjetij, tudi tehnoloških;• vzpostavljeno podporno in raziskovalno okolje: Univerza v Novi

Gorici, kompetenčni center TIGER, Center odličnosti COBIK, Primorski tehnološki park, Tehnološki park IN-PRIME;

• večji obseg sredstev, namenjenih za raziskovalno in razvojno dejavnost v podjetjih ter raziskovalno-izobraževalnih instituci-jah;

• razvijajoča se regionalna turistična destinacija z opredeljenimi turističnimi proizvodi – tematske poti (kolesarske navezave, po-hodništvo, druge tematske poti), termalni turizem in naravno zdravilišče, vino, kulinarika in podeželski turizem, zabaviščni turizem, kulturna, tehniška in zgodovinska dediščina, sonaravni turizem;

• vzpostavljena osnovna in dodatna turistična infrastruktura na podeželju: prenočišča, turistične kmetije, kampi, pohodniške in kolesarske trase, tematske poti;

• relativno razvejano cestno omrežje v regiji.

• velike razlike v razvitosti znotraj regije: več kot 80 % re-gije je demografsko ogrožene – obstoj območij z razvoj-nimi problemi, ki so slabše prometno povezana s centri;

• odsotnost regionalnega prostorskega načrtovanja – šib-ko regionalno središče;

• odsotnost upravljanja zavarovanih in varovanih obmo-čij (vodozbirna, naravna …);

• odsotnost povezanega pristopa k razvoju trajnostne mobilnosti regije;

• neustrezna povezanost med podpornim okoljem in izo-braževalno-raziskovalnimi institucijami na eni ter nosilci dejavnosti na drugi strani;

• strukturno neskladje na trgu dela, ki prispeva k begu možganov;

• pomanjkanje specifičnih strokovnih in managerskih znanj v gospodarstvu;

• naraščajoča stopnja brezposelnosti, tudi med mladimi;• naraščanje dejavnikov nezdravega življenjskega sloga;• večanje potreb po različnih oblikah socialne pomoči;• odsotnost sistemskih virov, ki bi omogočili izvajanje pro-

gramov nevladnih organizacij;• neugodna proizvodna in posestna struktura kmetij za

dvig konkurenčnih sposobnosti v pogojih trga EU;• šibka povezanost med strokovno-razvojnimi institucija-

mi in deležniki: podjetji različnih panog, kmetijami;• šibka povezanost kmetovalcev za skupni nastop na trgu;• slabši rezultati pri poslovanju gospodarskih subjektov v

regiji v primerjavi s povprečjem EU 15 oziroma EU 28;• odsotnost trženja turističnih proizvodov na regionalni

ravni zaradi velike razdrobljenosti turistične ponudbe;• slabo izkoriščanje tržnih niš (zeleni turizem, socialni turi-

zem, trajnostni turizem …);• neustrezno razvita prometna infrastruktura, predvsem

severozahodnega dela regije;• neustrezna pokritost regije s širokopasovnimi komuni-

kacijskimi povezavami;• nepovezan in necelovit pristop k ravnanju z odpadki;• nedograjena komunalna infrastruktura, predvsem na

območjih z razpršeno poselitvijo;• neprimerni posegi in raba v obvodnem in vodnem pro-

storu – odsotnost povezanega in celovitega upravljanja;• nizek delež energetsko ustreznega stavbnega fonda.

3 KLJUČNE PREDNOSTI IN Razvojne oviRe ReGije

Ključne prednosti in razvojne ovire regije

21


Kot osnovno metodološko orodje za izmenjavo mnenj in hotenj ter za sodelovanje in dosega-nje konsenza med različnimi udeleženci v pro-cesu priprave RRP je bila uporabljena SWOT analiza. Znotraj posameznega vsebinskega po-dročja so bile najprej identificirane obstoječe prednosti in slabosti. Sledila je identifikacija priložnosti in nevarnosti.

KLJUČNE PRILOŽNOSTI: KLJUČNE RAZVOJNE OVIRE:

• policentrični prostorski razvoj regije;• razvoj in kapitalizacija zavarovanih in varovanih območij ter ob-

močij s posebnim razvojnim potencialom;• udejanjenje principov trajnostnega razvoja pri načrtovanju sek-

torskih politik;• učinkovitejša raba obnovljivih virov energije, geotermalnih vi-

rov in naravnih bogastev;• povezovanje izobraževalnih programov in programov uspo-

sabljanja z gospodarstvom s ciljem dviga kompetenc za večjo zaposljivost;

• izvajanje programov promocije zdravja na delovnem in v lokal-nem okolju s ciljem spodbujanja zdravega življenjskega sloga;

• razvoj programov socialne vključenosti in medgeneracijsko so-delovanje s poudarkom na deinstitucionalizaciji;

• razvoj novih dejavnosti in storitev nevladnih organizacij;• oblikovanje skupnih tržnih znamk podeželskih produktov in tr-

žnih znamk (sub)destinacij;• razvoj lokalne oskrbe (živila, druge dobrine npr. drva za kurja-

vo);• izvajanje mehanizma CLLD;• nadaljnja krepitev obstoječih in razvijanje novih strateških par-

tnerstev v čezmejnem ter širšem evropskem prostoru s poudar-kom na krepitvi izvozne usmerjenosti gospodarstva;

• velik potencial povezovanja podpornega okolja in raziskovalno- izobraževalnih institucij z nosilci dejavnosti pri razvijanju ter uvajanju novih poslovnih modelov;

• razvoj novih tehnologij in storitev za ustvarjanje novih delovnih mest v obstoječih ter novih tovarnah;

• pridobivanje novih in nadgradnja obstoječih vsebin, projektov ter shem za spodbujanje razvojno-raziskovalne dejavnosti in internacionalizacije, ki bi se izvajale v novih ali obstoječih po-slovnih prostorih (npr. kot inovacijska vozlišča);

• razvoj in trženje regionalnih turističnih produktov ter blagovnih znamk;

• redefinicija in ovrednotenje soškega železniškega koridorja.

• centraliziranje funkcij s strani države;• nepovezan in necelovit pristop k razvojnemu načrtova-

nju na državni ravni;• neučinkovito izvajanje zakonodaje;• neobvladana okoljska tveganja in odsotnost sistemskih

rešitev;• odsotnost sistemske podpore in pristopov k varovanju

ter razvoju zavarovanih območij;• odsotnost uveljavljanja upravljavskih načrtov s strani

države in državnih ter regijskih strategij in ukrepov na področju ohranjanja kulturne krajine;

• prepočasno prilagajanje izobraževalnih programov in programov usposabljanja spremenjenim potrebam go-spodarstva;

• nezadostna povezanost, premajhna osveščenost in kr-čenje sredstev na področju krepitve zdravja ter socialne vključenosti;

• prezahtevni postopki za pridobivanje finančnih virov za izvajanje dejavnosti nevladnih organizacij;

• depopulacija podeželja in opuščanje kmetovanja pri pre-hodu generacij;

• pomanjkanje podjetniškega pristopa pri razvoju pode-želja;

• nestimulativno okolje za poslovanje gospodarskih su-bjektov;

• pomanjkanje ustreznih finančnih shem za financiranje zdravega dela gospodarstva in drugih prednostnih po-dročij;

• nevključenost 4. razvojne osi v ključnih dokumentih dr-žave.

Na osnovi SWOT analize po posameznih po-dročjih je bila izdelana SWOT analiza regije, ki je prikazana v tabeli na prejšnji in tej strani. Predstavlja izhodišče za oblikovanje razvojnih ciljev regije in njene razvojne vizije ter progra-mov, s katerimi bi jih uresničevali.

Ključne prednosti in razvojne ovire regije

22


4 Razvojna vizija

SEVERNA PRIMORSKA (GORIŠKA RAZVOJNA REGIJA) BO ENA OD NAJUSPEŠNEJŠIH SREDNJEEVROPSKIH REGIJ. Z inovaTivnoSTjo in Povezovanjem BO DOSEGALA TRAJNO IN DOLGOROČNO GOSPODARSKO RAST, OB TEM PA OHRANJALA NARAVNA TER KULTURNA BOGASTVA ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA SEDANJIH IN PRIHODNJIH RODOV.

podlaGa Za doSeGanje dolGoročne viZije Bo:

• Uspešno in razvojno usmerjeno gospodar-

stvo, ki temelji na ekonomiji znanja ter ob-vladovanju tehnologije, trga in kapitala. Re-gija mora slediti usmeritvam EU, ki želi v

Razvojna vizija

okviru svoje gospodarske strategije (Horizont 2020 in Strategija pametne specializacije) po-spešiti transformacijo svojih članic v družbo znanja.

• Šolstvo in izobraževanje, ki bo podpiralo usmeritve gospodarstva, inovativnost in pod-jetnost.

• Turizem, temelječ na naravnih danostih in pri-vlačni turistični ponudbi (z ohranjanjem in pove-zovanjem naravne ter kulturne dediščine, spe-cifične gastronomije, ponudbe na podeželju, športnih dejavnosti, igralništva, prireditev …).

• Spodbujanje razvoja podeželja in naravi pri-

jaznih oblik kmetovanja.• Učinkovito zdravstveno varstvo in socialna

vključenost ranljivih skupin.• Usklajen policentrični prostorski razvoj regi-

je, krepitev urbanih središč, povezan razvoj mest in podeželja, povezovanje ter sodelo-vanje v čezmejnem in širšem evropskem pro-storu, kjer Goriška razvojna regija zavzema ključno vlogo kot prostor integracije med vzhodom ter zahodom Evrope.

23


KONKURENČNO IZVOZNO naRavnano ReGionalno GOSPODARSTVO IN UČINKOVITO DELOVANJE PODPORNEGA OKOLJA V PRETEKLEM OBDOBJU STA KLJUČNA ELEMENTA GOSPODARSKE TER DRUŽBENE RASTI GORIŠKE RAZVOJNE REGIJE.

5 Razvojna SPECIALIZACIJA REGIJE

Gospodarsko najrazvitejše države so v zadnjih dveh desetletjih načrtno preoblikovale svoje go-spodarstvo in družbene podsisteme v ekonomi-jo znanja in inovativnosti. S ključnimi deležniki

želimo, glede na razvojne danosti, v Goriški ra-

zvojni regiji preiti v ekonomijo znanja, v kateri

so ključni faktorji tehnologija, trg in kapital, ki

prevzema bistveno večja poslovna tveganja. Prej-šnji gospodarski model, ki je temeljil predvsem na infrastrukturi, mobilnosti kapitala in delovni intenzivnosti, se je izčrpal ter v pogojih vedno ve-čje globalizacije državljanom ni več sposoben zagotavljati ustrezne družbene blaginje.

Pri opredelitvi razvojne specializacije smo ugo-tovili naslednji razvojni potencial Goriške razvoj-ne regije:

projekte, ki temeljijo na že pridobljenih znanjih v raziskovalnih organizacijah ter gospodarskih družbah, kot so novi materiali, informacijskoko-

munikacijska tehnologija, genetika, biomedicina

in mehatronika. S pomočjo pridobljenih tehno-loških in netehnoloških znanj bomo podjetjem omogočili snovanje inovacij za uporabo novih tehnologij pri obstoječi uporabi ali pa obstoječih tehnologij pri novi uporabi storitev ter izdelkov za končne kupce. Na podlagi razvoja novih po-slovnih modelov bodo ustvarjeni pogoji za hi-trejšo rast v naslednjih ključnih dejavnostih na-še regije:• avtomobilski industriji,• prehrambni dejavnosti,• lesno-predelovalni industriji.

S povezovanjem in razvojem tehnoloških ter ne-tehnoloških inovacij bomo razvijali nove lokalne produkte in storitve za povečanje konkurenčno-sti v turizmu in s tem povezanemu trajnostno usmerjenemu turizmu.

Podrobneje opredeljene razvojne potenciale na

Razvojna specializacija regije

Razvojna specializacija predstavlja način osre-dotočanja in aktiviranja regijskega potenciala, ki omogoča prehod v regijo (družbo) znanja v sme-ri njenih dolgoročnih primerljivih prednosti. Na znanju zasnovano regijo zaznamujejo drugačni pristopi k strateškemu planiranju, razvoj novih poslovnih modelov in bistveno večja tveganja pri doseganju želenih ciljev. Ta transformacija bo imela oziroma že ima velik vpliv tudi na regional-ne razvojne politike.

Identificirani razvojni programi in ukrepi bodo usmerjeni v razvojne, raziskovalne in inovativne

24


usmeriti, da bomo okrepili razvojni potencial ve-čjih gospodarskih subjektov. Poslovne in indu-strijske cone so že umeščene v prostor; nove naložbe bodo te revitalizirale. S privabljanjem ka-pitala, razreševanjem prezadolženih podjetij tik pred insolventnostjo in spremembo stečajne za-konodaje se lahko v zelo kratkem času začne z obnovo in oživljanjem degradiranih območij v poslovnih, obrtniških ter industrijskih conah.

Glede na geografsko lego regije, naravne poten-ciale in vedno večjo vpetost v čezmejno sodelo-vanje (formalna povezava v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje) ter med-narodne tokove bo regija strateško usmerjena v krepitev internacionalizacije in krepitev statusa mednarodnega središča.

področju sodobnih materialov, medicine, obno-vljivih virov energije ter interneta predmetov smo združili v skupni projekt Mednarodno ino-vacijsko vozlišče Severnoprimorske regije (HUB Goriške). Projekt bo izveden na naslednjih štirih področjih: novi materiali, biotehnologija, okolje in informacijsko-komunikacijska tehnologija.

V okviru vzpostavitve Strateških razvojno-inova-cijskih partnerstev (SRIP) na posameznih podro-čjih, sprejetih v Strategiji pametne specializaci-je Republike Slovenije (S4), gospodarske družbe in raziskovalne organizacije iz Goriške razvojne regije sodelujejo v naslednjih sedmih SRIP:• Mobilnost,• Zdravje in medicina,• Pametna mesta in skupnosti,• Pametne zgradbe in dom z lesno verigo,• Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, • Razvoj materialov kot končnih produktov, • Trajnostna pridelava hrane.

Razvojna specializacija regije

Prostorski potencial daje regiji možnosti za ra-zvoj infrastrukture na 5. in 10. razvojnem kori-dorju ter v umestitvi 4. razvojne osi v prostor, ki je za severni del razvojne regije ključnega po-mena. Priložnost je tudi v nadgradnji obstoječe telekomunikacijske infrastrukture; delno postav-ljeno komercialno optično omrežje z odprtim optičnim omrežjem nove generacije, s katerim bomo neposredno povečali regionalni in nacio-nalni BDP. Vlaganje v razvojno in raziskovalno infrastrukturo se je v zadnjih letih povečalo, ven-dar bo treba vlaganja v razvoj in raziskave ciljno

25


6 STRATEŠKI RAZVOJNI CILJI REGIJE

raZvojni cilji Goriške raZvojne reGije So:

• Dvigniti konkurenčnost, inovativnost in na ta

način prispevati k večanju zaposlenosti v re-

giji predvsem s:

- spodbujanjem konkurenčnosti in inovativ-nosti v gospodarstvu;

- izboljšanjem kompetenc za povečanje za-posljivosti;

- povečanjem konkurenčnosti regionalne tu-ristične destinacije Smaragdna pot,

- spodbujanjem podjetniških pristopov pri razvoju podeželja.

• Izboljšati pogoje za kakovostnejše življenje

prebivalcev regije predvsem z:

- izvajanjem ukrepov za zmanjšanje neena-kosti in večanje socialne vključenosti pre-bivalstva;

- ohranjanjem in razvojem snovne ter ne-snovne dediščine;

- zagotavljanjem ustreznih stanovanjskih po-gojev.

• Zagotoviti trajnostni, okoljski, prostorski in

infrastrukturni razvoj regije predvsem s:

- spodbujanjem trajnostnega prostorskega razvoja regije, notranjim sodelovanjem in povezovanjem navzven;

- krepitvijo dostopnosti in trajnostne mobil-nosti v podporo konkurenčnosti regije;

- ohranjanjem in varstvom okolja ter spod-bujanjem učinkovite rabe in obnovljivih vi-rov energije;

- ohranjanjem naravne in kulturne krajine.

Strateški razvojni cilji regije

26


7 Razvojne PRioRiTeTe ReGije

raZvojna prioriteta 1: dviG konkurenčnoSti, inovativnoSti in ZapoSlitvenih MoŽnoSti v reGiji

Ukrepi znotraj prioritete so ciljno usmerjeni k iz-boljšanju blagostanja prebivalcev regije. Ključen pogoj za to je nadaljnja gospodarska rast ob kre-pitvi razvojne in raziskovalne dejavnosti ter ino-vativnosti, prav tako pa tudi povezovanje obsto-ječih struktur (gospodarstva, izobraževalnih usta-nov in podpornih institucij) s ciljem prenosa zna-nja v proizvode in storitve. S spodbujanjem so-delovanja med deležniki želimo ustvariti pogoje za izvedbo podjetniških projektov, s katerimi bo-mo dosegli višjo dodano vrednost na zaposlene-ga in regionalni BDP.

Z ukrepi vse gospodarske subjekte spodbujamo, da se povezujejo in razvijajo poslovne modele, ki omogočajo večjo konkurenčnost ter sodelovanje regionalnega gospodarstva na globalnem trgu. Z razvojno in pametno specializacijo želimo vo-dilne deležnike v naši razvojni regiji spodbuditi, da prevzamejo pobudo za povečanje obsega vla-ganj v inovacije ter razvoj, ki bo povečal izvozno naravnanost celotne razvojne regije.

Ker so ključnega pomena znanje, veščine in kom-petence, so dejavnosti usmerjene tudi v spod-bujanje izobraževanja za poklice, ki jih gospodar-stvo potrebuje za nadaljnji razvoj in dvig poklicnih ter strokovnih kompetenc prebivalstva in zapo-slenih za znižanje brezposelnosti ter povečanje zaposljivosti prebivalstva, predvsem mladih. V ta namen je tudi na regionalni ravni treba sistem izobraževanja povezati s trgom dela oziroma de-lodajalci v regiji. V sklopu te prioritete so aktivno-sti usmerjene tudi v krepitev področja turizma.

Ukrepi

UKREP 1: Dvig konkurenčnosti in inovativnosti

UKREP 2: izboljšanje kompetenc za povečanje zaposljivosti

UKREP 3: Razvoj regionalne turistične destinacije Smaragdna pot

UKREP 4: Trajnostni razvoj podeželja

Prepoznavnost Regionalne destinacijske organi-zacije Smaragdna pot narašča, kar kažejo ugodna gibanja v številu obiskov in nočitev turistov v Go-riški razvojni regiji v zadnjih sedmih letih. Ukrepi so usmerjeni v izvajanje dejavnosti celovitega upravljanja regionalne turistične destinacije, v po-večevanje konkurenčnosti njenih turističnih pro-duktov s poudarkom na promociji in inovativnem trženju, v razvoj ter trženje poddestinacij in v ure-janje podporne turistične infrastrukture, ki bo za-gotavljala trajnostni razvoj predvsem zelenega tu-rizma.

V okvir te prioritete sodi tudi področje trajnostnega razvoja podeželja s pomembno gospodarsko pa-nogo, kot je kmetijstvo, ki prek svoje multifunkcio-nalne vloge, poleg ohranjanja kulturne krajine, po-seljenosti podeželja, proizvodnje kakovostne hra-ne, tudi ohranja in ustvarja nova delovna mesta. Ukrep je usmerjen predvsem v spodbujanje na-ravi prijaznih oblik kmetovanja ter krepitev spo-sobnosti preživetja kmetij tudi prek razvoja do-polnilnih dejavnosti. Potenciale za ustvarjanje delovnih mest in virov dohodkov ponujata tudi področji trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter trajnostnega sladkovodnega ribogojstva.

Razvojne prioritete regije

27


raZvojna prioriteta 2: iZBoljšanje kakovoSti Življenja

Ukrepi in aktivnosti znotraj te prioritete so usmer-jeni v izboljšanje pogojev za življenje različnih ka-tegorij prebivalstva regije, tako najmlajših, vklju-čenih v vrtce in osnovne šole, mladine, kot tudi ostarelega prebivalstva ter drugih ranljivih ciljnih skupin. Aktivnosti so usmerjene tudi v zmanjše-vanje neenakosti v zdravju in krepitev zdravja, povečevanje socialne vključenosti prebivalstva z večanjem dostopnosti ter kakovosti storitev. Pri-oriteta zajema tudi področje ohranjanja in revita-lizacije dediščine ter aktivnosti v podporo zago-tavljanju ustreznejših stanovanjskih pogojev pre-bivalstva regije.

raZvojna prioriteta 3: trajnoStni okoljSki, proStorSki in inFraStrukturni raZvoj reGije

Regionalna razvojna strategija podpira trajnostni prostorski razvoj z namenom:• racionalnega in učinkovitega prostorskega ra-

zvoja (izkoristek notranjega potenciala naselij, degradiranih urbanih območij, prilagoditev okoljskim omejitvam, preudarno ravnanje z naravnimi viri);

• razvoja policentričnega omrežja mest in dru-gih naselij (krepitev vloge središč v policen-tričnem omrežju ter s tem krepitev konku-renčnosti predvsem Nove Gorice v evrop-skem prostoru);

• povezanega in usklajenega razvoja prome-tnega ter poselitvenega omrežja in izgradnja gospodarske javne infrastrukture;

• skladnega regionalnega razvoja z namenom dopolnjevanja funkcij urbanih in podeželskih območij;

• izkoristka kulturne raznovrstnosti (dediščine), biotske raznovrstnosti in varovanih območij kot razvojnega potenciala.

Ukrepi

UKREP 1: izboljšanje pogojev za življenje posameznih kategorij prebivalcev

UKREP 2: Ohranjanje in razvoj snovne ter nesnovne dediščine

UKREP 3: Zagotavljanje ustreznih stanovanjskih pogojev

Ukrepi

UKREP 1: Trajnostni prostorski razvoj regije, sodelovanje in povezovanje regije navzven

UKREP 2: krepitev dostopnosti in trajnostne mobilnosti v podporo konkurenčnosti regije

UKREP 3: Ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe energije

UKREP 4: Ohranjanje narave in kulturne krajine

Primerjalne prednosti regije se kažejo na podro-čju okolja v krajinski raznolikosti in bogati biotski raznovrstnosti. Ukrepi so usmerjeni v ohranjanje, varovanje in obnavljanje naravnih ter krajinskih danosti ob upoštevanju zagotavljanja ustrezne gospodarske infrastrukture ter ob odgovorni ter trajnostni rabi virov.

Regija se srečuje z vedno pogostejšimi in obse-žnejšimi naravnimi nesrečami, predvsem s popla-vami. Potrebno je skrbeti za učinkovito upravljanje voda, načrtovanje, izvajaje vzdrževalnih in investicij-skih posegov ter urejanje ustrezne infrastrukture na poseljenih območjih (odvodniki, zadrževalniki).

Razvojne prioritete regije

28


8 meHanizmi in PRiSToPi za izvajanje TeRiToRialne Razvojne PoliTike TeR ReGijSkiH PRojekTov

8.1 MehaniZeM clld

Evropski parlament in Svet EU sta vpeljala nov pristop k lokalnemu razvoju tako imenovani me-hanizem Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (angl. »Community Led Local Development« – CLLD). Sistem deluje na podlagi aktivnega vključevanja lokalnega prebivalstva, torej po pristopu »od spodaj navzgor« ob upoštevanju endogenih ra-zvojnih potencialov določenega območja. Po svo-jih značilnostih predstavlja mehanizem CLLD nadgradnjo izvajanja pristopa LEADER, ki se je v Sloveniji izvajal že v programskem obdobju 2007–2013 prek vzpostavljenih lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki so pripravile in izvajale strategi-je lokalnega razvoja.

CLLD je orodje, ki predstavlja osnovo za razvoj podeželja, manjših mest in obalnih ter ribiških območij sladkovodne akvakulture. S kombinaci-jo različnih strukturnih skladov mehanizem CLLD spodbuja socialno vključenost, boj proti revšči-ni, diskriminaciji, zmanjšuje regionalne razvojne razlike in gospodarski razvoj območij ter prispe-va k ohranjanju in varstvu okolja, kulturne kraji-ne, kulturne dediščine in njenih elementov.

Za programsko obdobje 2014–2020 na novo oblikovane LAS pripravljajo strategije z vključe-vanjem dveh oziroma treh evropskih strukturnih skladov, ki jih je Slovenija vključila v izvajanje mehanizma CLLD: Evropski kmetijski sklad za

Mehanizmi in pristopi za izvajanje teritorialne razvojne politike ter regijskih projektov

29


8.2 MehaniZeM ctn

V finančni perspektivi 2014–2020 Slovenija prek mehanizma Celotnih teritorialnih naložb (CTN) podpira trajnostni razvoj urbanih območij. Na območju Goriške razvojne regije je predvideno izvajanje dveh CTN, ki sta medsebojno usklaje-na in povezana:• izvedba strateških celotnih projektov Čez-

mejni naravni park Isonzo – Soča in vzposta-vitev čezmejne mreže zdravstvenih storitev v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO,

• trajnostni urbani razvoj mesta Nova Gorica.

Izvajanje aktivnosti v okviru CTN bo prispevalo k prostorskemu in urbanističnemu urejanju ter načrtovanju razvoja mesta Nova Gorica z upo-števanjem somestja Nova Gorica-Šempeter-Vrtojba-Gorica (It) in njegovemu izvajanju ter za-dovoljevanju komunalnih potreb. Z izvedbo CTN za trajnostni urbani razvoj Mestne občine Nova Gorica se pričakuje: večjo privlačnost in konku-renčnost Nove Gorice ter učinkovitejšo rabo vi-rov v mestih (zrak, prostor).

razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za po-morstvo in ribištvo (ESPR) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). S pomočjo kombinira-nja evropskih, javnih in zasebnih sredstev bodo laS izvajale strategije lokalnega razvoja na na-slednjih štirih tematskih področjih:• ustvarjanje delovnih mest;• razvoj osnovnih storitev;• varstvo okolja in ohranjanja narave;• večja vključenost mladih, žensk in drugih ran-

ljivih skupin.

Goriška razvojna regija je v celoti pokrita s štirimi LAS: LAS Dolina Soče za območje občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči; LAS V objemu sonca za območje občin Brda, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica in Me-stna občina Nova Gorica; LAS Vipavska dolina za območje občin Ajdovščina in Vipava ter LAS s CILjem za območje občin Cerkno, Idrija in Loga-tec (Občina Logatec spada v sosednjo, Ljubljan-sko urbano regijo). Vse LAS bodo cilje svojih strategij lokalnega razvoja zasledovale s pomo-čjo sredstev EKSRP in ESRR, LAS Dolina Soče pa še dodatno s sredstvi ESPR, saj območje iz-polnjuje nacionalna merila za razvoj sladkovodne akvakulture v okviru mehanizma CLLD.


30


8.3 inteGrirani priStop k iZvajanju celoviteGa projekta na oBMočju triGlavSkeGa narodneGa parka (cMp tnp)

Projekti, definirani na območju TNP, bodo v do-ločeni meri financirani iz različnih prednostnih naložb, kot to opredeljuje Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Tak način izvajanja projektov omo-goča celovit pristop k razvoju določenega teri-torialnega območja, kot je območje TNP, kjer gre za vključevanje potencialov ohranjene narave in kulturne dediščine območja TNP v uravnotežen razvoj turizma in celotnega območja Julijskih Alp.

Projekti vključujejo vsebine, ki jih je možno sofi-nancirati iz različnih prednostnih naložb Opera-tivnega programa za izvajanje evropske kohezij-ske politike v obdobju 2014–2020, in sicer na-slednje:• dostop do širokopasovnih elektronskih ko-

munikacijskih storitev na območjih, kjer širo-kopasovna infrastruktura še ni zgrajena in kjer ni tržnega interesa za njeno gradnjo;

• povečanje dodane vrednosti malih in srednjih podjetij;

• povečevanje mednarodne konkurenčnosti malih in srednjih podjetij;

• zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje in-frastrukture za odvajanje in čiščenje komu-nalnih odpadnih voda;

• večja zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustre-zno pitno vodo;

• doseganje dobrega kemijskega in ekološke-ga stanja voda;

• izboljšanje stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov, prednostno tistih s slabim stanjem ohranjenosti in endemičnih vrst;

• socialno podjetništvo;• izobraževanje in vseživljenjsko učenje za bolj-

šo zaposljivost;• varna cestna infrastruktura in umirjanje pro-

meta.

Celoviti projekti v okviru mehanizma CTN bodo predvidoma kombinirali ukrepe iz vsaj dveh, lah-ko pa tudi več, prednostnih naložb, ki se nana-šajo predvsem na prenovo degradiranih urbanih območij, energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost. Če bo relevantno, bodo projekti, podprti v okviru mehanizma CTN, lahko zasle-dovali tudi doseganje ciljev, ki so opredeljeni v okviru prednostnih osi, kjer bodo spodbude na-menjene raziskavam in razvoju, podjetništvu ter spodbujanju razvoja kreativnih industrij, zapo-slovanju in socialnemu vključevanju, vseživljenj-skemu učenju, ohranjanju kulturne dediščine ter prilagajanju na podnebne spremembe. Ker izvajanje ukrepov na teh prednostnih oseh ni eksplicitno omejeno na urbana območja, bodo projekti, ki se bodo izvajali prek mehanizma CTN in bodo vključevali tudi takšne ukrepe, obravna-vani z višjo prednostno stopnjo.


31


9 PREGLED KLJUČNIH ReGijSkiH PRojekTov

V procesu nastajanja RRP so bili oblikovani re-gijski projekti po posameznih prioritetah in ukre-pih. Glede na to, da so prioritete smiselno uskla-jene z operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020, je ključni cilj regije in nosilcev posameznih projektov prispevanje k razvoju regije s korišče-

njem evropskih sredstev, ki jih ima država Slove-nija na razpolago z navedenim operativnim pro-gramom. Ker pa bo določene projekte možno realizirati le/tudi s prijavami na razpise različnih drugih programov, ki prav tako omogočajo kori-ščenje evropskih sredstev, je to posebej nave-deno v tabelah na naslednjih straneh. Gre pred-vsem za programe evropskega teritorialnega so-delovanja (ETS), ki pokrivajo tako programe čez-mejnega sodelovanja (Goriška razvojna regija je

Pregled ključnih regijskih projektov

v tej perspektivi upravičena ne le do sodelova-nja v programu Slovenija-Italija, temveč tudi v programu Slovenija-Avstrija), transnacionalne (Območje Alp, Srednja Evropa, Mediteran, Po-donavje in Jadransko-jonski program) in medre-gionalne programe (Interact III, Interreg Evrope, Urbact III in Espon 2020).

prOGrAMi eVrOpSkeGA TeriTOriALNeGA SODeLOVANJA

povezave na spletne strani programov evrop-skega teritorialnega so-delovanja, kjer so na vo-ljo javni razpisi in dru ge aktualne informacije:

ČEZMEJNO SODELOVANJE:• program Slovenija-italija: ita-slo.eu

• program Slovenija-avstrija: si-at.eu

TRANSNACIONALNO SODELOVANJE:• Območje alp: alpine-space.eu

• Srednja Evropa: interreg-central.eu

• Mediteran: interreg-med.eu

• Podonavje: interreg-danube.eu

• Jadransko-jonski program:

adrioninterreg.eu

MEDREGIONALNI PROGRAMI:• Interact iii: interact-eu.net

• Interreg evrope: interregeurope.eu

• Urbact iii: urbact.eu

• Espon 2020: espon.eu

http://ita-slo.eu/

http://si-at.eu

http://alpine-space.eu

http://interreg-central.eu

http://interreg-med.eu

http://interreg-danube.eu

http://adrioninterreg.eu

http://interact-eu.net

http://interregeurope.eu

http://urbact.eu

http://espon.eu

32


PRIORI-TETA

1UKREP AKTIVNOST PROJEKT

PROGRAMI ETS

Čez

mej

ni

pro

gram

i

Tran

s-na

cio

naln

i p

rogr

ami

Med

-re

gio

naln

i p

rogr

ami

Dvi

g ko

nkur

enčn

ost

i, in

ova

tivn

ost

i in

zap

osl

itve

nih

mo

žno

sti v

reg

iji

U1Dvig konku-renčnosti in inovativnosti

A1: krepitev sodelovanja med podpornim inovativnim okoljem in gospodarstvom

A1P1: Mednarodno inovacijsko vozlišče Severno Primorske regije (HUB Goriške) x x

A2: Razvoj finančnih regionalnih instrumentov (shem) in pridobivanje svežega kapitala za izvajanje projektov v gospodarstvu ter nvo

A2P1: Regijski razvojni sklad in sheme x x x

A3: Razvijanje novih poslovnih modelov in zasnova novih ter izboljšava obstoječih vrednostnih verig

A3P1: vzpostavitev gozdno-lesne predelovalne verige in večja izraba lesa v industriji ter energetiki

A3P2: vzpostavitev gozdno-lesne predelovalne verige

A4: Spodbujanje zaposlovanja, povezovanja subjektov, razvoja obrtništva, socialnega podjetništva in kreativnih industrij

A4P1: podjetno v svet podjetništva x

A4P2: Spodbujanje socialnega podjetništva, zaposlovanja in kreativnosti x x x

A4P3: iCON II. x

U2 izboljšanje kompetenc za povečanje zaposljivosti

A1: Spodbujanje izobraževanja za deficitarne in perspektivne poklice

A1P1: Enotne regijske štipendijske sheme

A1P2: karierni center

A2: podpora in izvajanje programov vseživljenjskega učenja za povečanje zaposljivosti ter kakovosti življenja

A2P1: Regijski center vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega povezovanja Severne primorske

A2P2: Most med izobraževanjem in gospodarstvom (MIC)

A2P3: Center medgeneracijskega učenja (CMU)

A2P4: Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM)

A2P5: Center medgeneracijskega učenja Samarijan

U3Razvoj regionalne turistične destinacije Smaragdna pot

A1: Upravljanje in trženje turistične destinacije Smaragdna pot ter njenih poddestinacij s ciljem povečanja zaposljivosti

A1P1: Razvoj RDO, razvoj in povezovanje poddestinacij ter sodelovanje na slovenski ravni

x

A2: Razvoj destinacijskih turističnih produktov

A2P1: Razvoj prednostnih turističnih produktov goriške regije x x x

A3: Urejanje turistične infrastrukture

A3P1: Celovito urejanje zelene javne turistične infrastrukture v podporo razvoju trajnostnega turizma

x

A3P2: investicije v podporo zimskemu turizmu s ciljem podaljšanja sezone x x

A3P3: investicije v mladinski turizem x x

A3P4: investicije v nastanitvene kapacitete x

U4Trajnostni razvoj podeželja

A1: Razvoj lokalne oskrbe in dvig konkurenčnosti lokalnih proizvodov ter storitev na globalnem trgu

A1P1: Lokalna oskrba s hrano na območju goriške regije x

A1P2: Razvoj namakanja v vipavski dolini in Goriških brdih x

A2: Spodbujanje razvoja trajnostnega sladkovodnega ribogojstva in ribištva

A2P1: Razširitev ribogojnice na Tolminki

A2P2: Dvig dodane vrednosti proizvodom iz akvakulture

Pregled ključnih regijskih projektovRRP SeveRne PRimoRSke (Goriške razvojne regije) 2014–2020

33


PRIORI-TETA


PROGRAMI ETS

Čez

mej

ni

pro

gram

i

Tran

s-na

cio

naln

i p

rogr

ami

Med

-re

gio

naln

i p

rogr

ami

Izb

oljš

anje

kak

ovo

sti ž

ivlje

nja

U1 izboljšanje pogojev za življenje posameznih kategorij prebivalcev

A1: izvajanje ukrepov za zmanjševanje neenakosti v zdravstvu s krepitvijo zdravja prebivalstva

A1P1: Več zdravja v regiji x

A1P2: oskrba v skupnosti x x

A2: Povečanje socialne vključenosti prebivalstva z večanjem dostopnosti in kakovosti storitev

A2P1: Družinski center

A2P2: Socialno vključevanje oseb z okvaro vida v okolje na Severnem primorskem

x x x

A2P3: Možnost izbire (nove oblike stanovanjskih skupin za osebe s težavami v duševnem zdravju v procesu deinstitucionalizacije s celovito celodnevno psihosocialno podporo in spremstvom)

A2P4: Družinski center Noetova barka x x

A2P5: mostovi x x x

A2P6: (medgeneracijska) stanovanjska zadruga (kooperativa)

x

A2P7: informativna pisarna – usmerjanje – vključevanje v socialne programe

x

A2P8: Svetovanje, informiranje in motivacija za zmanjšanje tveganja škodljive rabe alkohola ter drugih psihoaktivnih snovi (terapevtsko-motivacijski program)

A2P9: Vzpostavitev sheme globalnih nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov z namenom zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin v NVO – socialno podjetništvo/družbeno gospodarstvo

A2P10: mladi Severne primorske

A3: izboljšanje pogojev na področju družbenih dejavnosti / investicije

A3P1: Investicije na področju družbenih dejavnosti

A3P2: prostor brez ovir x x x

U2 Ohranjanje in razvoj snovne ter nesnovne dediščine

A1: Ohranjanje, revitalizacija in kapitalizacija območij ter objektov kulturne dediščine

A1P1: Obnova in oživitev vaških jeder ter območij kulturne dediščine v Goriški regiji

x

A2: Spodbujanje ohranjanja dediščinskih znanj in produktov ter njihovo umeščanje v nadaljnji razvoj

A2P1: Tradicije Goriške x x x

U3 zagotavlja-nje ustreznih stanovanj-skih pogojev

A1: Zagotavljanje ustreznih stanovanjskih pogojev za določene ciljne skupine

A1P1: novogradnja in obnova stanovanj (funkcionalna prenova) predvsem za socialno šibke skupine ter mlade


Opomba: Za projekte, za katere v preglednicah na straneh 32–34 ni navedena možnost pridobivanja sredstev na razpisih programov ETS, je predvidena prijava na razpise slovenskih ministrstev.


34

RRP SeveRne PRimoRSke (Goriške razvojne regije) 2014–2020RRP SeveRne PRimoRSke (Goriške razvojne regije) 2014–2020

PRIORI-TETA


PROGRAMI ETS

Čez

mej

ni

pro

gram

i

Tran

s-na

cio

naln

i p

rogr

ami

Med

-re

gio

naln

i p

rogr

ami

Traj

nost

ni o

koljs

ki, p

rost

ors

ki in

infr

astr

uktu

rni r

azvo

j reg

ije

U1 Trajnostni prostorski razvoj regije, sodelovanje in povezo-vanje regije navzven

A1: Celovit prostorski razvoj regije

A1P1: Trajnosti razvoj urbanih območij (regionalnega in subregionalnih središč) in sanacija degradiranih območij

x x

A2: Razvoj in krepitev ogroženih območij

A2P1: Protipoplavna varnost območja ob reki vipavi (celovita obravnava, gradbeni in drugi ukrepi)

x x x

A2P2: Razvoj in implementacija modela odpornosti lokalnih skupnosti na nesreče in okoljska tveganja v Severno primorski regiji

x

A3: evropsko teritorialno združenje

A3P1: Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO

x x

U2 krepitev do-stopnosti in trajnostne mobilnosti v podporo konkurenč-nosti regije

A1: Razvoj prometne infrastrukture in trajnostne mobilnosti

A1P1: Četrta razvojna os in krepitev cestnih povezav z regijskim središčem

x

A1P2: Razvoj regionalnega kolesarskega omrežja

x x

A1P3: projekti krepitve trajnostne mobilnosti

x x x

A1P4: Intermodalni logistični center vrtojba

x

A1P5: Regijski poligon varne vožnje x x

A2: Razvoj kakovostne informacijsko-komunikacijske infrastrukture

A2P1: Gradnja, vzdrževanje in upravljanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občinah Severne primorske (goriške razvojne) regije

U3 Ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe energije

A1: Celovito upravljanje porečja reke Soče

A1P1: vzpostavitev celovitega in povezanega upravljanja porečja reke Soče

x

A2: Razvoj okoljske infrastrukture in optimalno delovanje javnih gospodarskih služb

A2P1: zagotavljanje kakovostne okoljske infrastrukture in učinkovito upravljanje

x x x

A3: Učinkovita in trajnostna raba energije

A3P1: energetska samooskrba regije prek projektov, izvedenih po principu energetskega pogodbeništva

x

A3P2: Izkoriščanje vodnega potenciala v energetske namene

U4 Ohranjanje narave in kulturne krajine

A1: Varstvo narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti, koriščenje potencialov varovanih območij narave, naravnih vrednot ter območij s posebnim razvojnim potencialom

A1P1: Razvojni projekt širšega območja Trnovskega gozda in Nanosa

x x x

A1P2: Razvojni projekt območja ob reki vipavi

x x x

A1P3: geopark idrija – geopark regijskega pomena

x x

A2: Upravljanje zavarovanih območij narave in izkoriščanje potencialov teh območij v razvojne namene

A2P1: Triglavski narodni park x x


35


RRP se uresničuje z Dogovorom o razvoju regi-je, ki bo pripravljen za štiriletno obdobje (prvi bo pripravljen za obdobje 2016–2019). Za spremlja-nje izvajanja RRP je odgovoren Razvojni svet Se-

10 SPRemljanje, VREDNOTENJE IN oRGaniziRanoST izvajanja RRP

verne Primorske (Goriške razvojne) regije, ki bo sprejemal letna in končno poročilo. Vrednotenje programa bo izvajala Severnoprimorska mrežna razvojna agencija.

Spremljanje, vrednotenje in organiziranost izvajanja RRP

36


The Regional Development Programme of Northern Primorska (Goriška) region 2014–2020 (RDP) is the basic programme document at the regional level composed of a strategic and pro-gramme part. The strategic part includes the analysis of the regional development potentials, the definition of the key development obstacles and advantages of the region, the development vision, objectives and priorities of the region in the programme implementation period as well as the definition of the regional development specialization. The programme part includes projects for encouraging regional development by the means of timely and financial evaluation and defines the system for monitoring, evaluat-ing and organizing the RDP implementation.

By integrating professional, developmental and administration institutions, representatives of business, trade unions and civil society, the RDP objective is to define and co-ordinate the devel-opment objectives in the economic, social, ed-ucational, spatial, environmental, infrastructure and cultural development in the region, deter-mine the priorities, measures, activities and pri-ority projects, financial and human resources as well as the organization for their realization.

the viSion oF the reGion:

The Goriška region to become one of the most successful Central European regions. To achieve sustainable and long-term economic growth with innovativeness and integration, and to pre-serve the natural and cultural heritage for the quality of life of the present and future genera-tions at the same time.

The RDP process was carried out from Septem-ber 2012 to January 2015. In the work of five committees (Human Resources Committee, Economy Committee, Tourism Committee, Ru-ral Development Committee and Committee for the Environment, Space and Infrastructure), 165 people, experts, public and private institution representatives, representatives from business, non-governmental organizations and private in-stitutions, actively participated. Professional and administrative work was performed by the co-ordinators of thematic fields who work in the four development agencies of the Northern Pri-morska Network Regional Development Agen-cy: Posoški razvojni center, RRA Severne Primor-ske d.o.o., Nova Gorica, Idrijsko-Cerkljanska raz-vojna agencija d.o.o., Idrija and Razvojna agen-cija ROD Ajdovščina.

Considering the regional potential and based on the basic national development documents, ob-jectives and regional development potential, as well as on the basis of the set of projects, there

REGIONAL DEVELOPMENT PROGRAMME OF THE noRTHeRn PRimoRSka (GORIŠKA) REGION 2014–2020

Regional development programme of the Northern Primorska (Goriška) region 2014–2020

37


Competency, innovativeness and employment option improvement

in the region

Improvement in the quality of life Sustainable environmental, spatial and infrastructure regional development

M1: Competency and innovativeness improvement

M1: improvement of living conditions of individual resident groups

M1: Sustainable spatial development of the region, external co-operation and integration of the region

M2: Competency improvement for the encouragement of employability

M2: preservation and development of material and intangible heritage

M2: Strengthening the accessibility and sustainable mobility to support the regional competitiveness

M3: Development of the regional tourist destination “The Emerald land”

M3: Providing proper housing conditionsM3: environment conservation and protection, and the encouragement of efficient energy use

M4: Sustainable rural development

M4: natural and cultural landscape conservation

are 3 priorities, 11 measures and 27 activities in the RDP for the time period 2014–2020 (invest-ment fields) for the implementation of the pro-gramme. Within each activity (investment field) the regional project proposals were defined, among others also priority proposals.

The Goriška region will strengthen its success-fulness, recognizability, development and eco-nomic power within the frameworks and condi-tions set by the nation, EU directives and the globally dependant world and by considering the local and regional characteristics with the objec-tive of guaranteeing a better quality of life. The Goriška region is becoming one of the key levers of modern development creating a favourable environment for the integration and holistic de-velopment of local communities and the quality life of individuals.

For the successful implementation of the RDP with the Region Development Agreement, a de-velopment dialogue will be of key importance. Integration of all areas and the partnership co-operation of the local communities, develop-ment, professional and other institutions, the business and non-governmental sector in the

preparation and implementation of priority re-gional projects will be necessary for a success-ful RDP implementation since the partnership, equality and knowledge strengthen equal re-sponsibility for the development. Thus, a re-gional development network was established which will be further extended during the pro-cess.

The financial value of the expressed develop-mental needs of the region (at the level of pro-ject propositions and ideas) is approximately €982,491,345 with the value of national projects excluded.

In February 2015, the RDP gained a positive as-sessment from the Ministry of Economic De-velopment and Technology about its consisten-cy with the promotion of a Balanced Regional Development Act and the development policies of the Republic of Slovenia. On 17 March 2015, the RDP was adopted by the Northern Primor-ska Development council (Goriška region) and mutually confirmed by the Northern Primorska council (Goriška region).

Development priorities and regional measures (M) for the time period 2014–2020

Regional development programme of the Northern Primorska (Goriška) region 2014–2020

38


KLJUČNA LITERATURA IN VIRI

• ajPeS (2007–2014): informacija o poslovanju gosp-odarskih družb v Goriški regiji za leta 2008, 2010, 2011, 2013 in 2014, Nova Gorica.

• AJPES (2007–2013): informacija o poslovanju sa-mostojnih podjetnikov posameznikov v Goriški reg-iji za leta 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013, Nova Gorica.

• ALOHAS (september 2013): Revizija regijske strate-gije Smaragdne poti: oblikovanje smernic za regi-jsko povezovanje na področju turizma na ravni Sev-erne primorske – goriške regije za obdobje od 2014 do 2020, Nova Gorica.

• Center za socialno delo Nova Gorica – koordinacijska skupina (2014): Regijski Izvedbeni načrt na področju socialnega varstva 2014–2016, Nova Gorica.

• EUROSTAT (2014): Podatkovni portal EUROSTAT, dostopen na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/por-tal/page/portal/statistics/search_database.

• Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO (2013): Strateški načrt EZTS GO, Nova Gorica.

• Mestna občina Nova Gorica: program priprave tra-jnostne urbane strategije mestnega območja Nove gorice, Nova Gorica.

• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (ma-rec 2013): Osnutek Programa državnih razvojnih prioritet in investicij RS za obdobje 2014–2017, Lju-bljana.

• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (de-cember 2014): operativni program za izvajanje ev-ropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, Ljubljana.

• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (2014): partnerski sporazum med Slovenijo in ev-ropsko komisijo za obdobje 2014–2020, Ljubljana.

• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (2014): Strategija pametne specializacije 2014–2020, Ljubljana.

• Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (2012): Smer-nice za področje prostorskega razvoja za pripravo RRp goriške razvojne regije, Ljubljana.

• Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (2014): program razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, različica 16. 6. 2014, različica 5. 12. 2014, Ljubljana.

• Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (2014): osnutka Načrta upravljanja območij NATURA 2000 za ob-dobje 2014–2020, Ljubljana.

• Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (2014): operativni program za izvajanje evropskega sklada za pomor-stvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2020, različica 24. 7. 2014, Ljubljana.

• Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor (2004): Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Ljubljana.

• Posoški razvojni center (2013): Nizkoogljičnost kot razvojna priložnost regije, Kobarid.

• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ja-nuar 2015): Predlog Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost v programskem ob-dobju 2014–2020, Ljubljana.

• Severnoprimorska mrežna regionalna razvojna agen-cija (2006): Regionalni razvojni program Severne pri-morske (Goriške statistične regije) 2007–2013.

• Statistični urad Republike Slovenije (2014): podatko-vni portal SI-STAT, dostopen na: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp (2. 10. 2014).

• Urad za makroekonomske analize in razvoj, Delovni zvezek 5/2012 – regionalni pogledi, Janja Pečar, Lju-bljana 2012.

• Vlada RS (2012): Strategija razvoja slovenskega tu-rizma za obdobje 2012–2016, Ljubljana.

• Vlada RS (2013): Izhodišča za pripravo Strategije raz-voja Slovenije 2014–2020, Ljubljana.

Ključna literatura in viri

39


40


regionalni razvojni program severne primorske 2014-20 povzetek.pdf7 rrp severne primorske (goriške...

Documents