Področje in način delovanja (1-9) Str 1. Kaj je rehabilitacija?

Postopek obnove telesnih, duševnih, družbenih, poklicnih in gospodarskih sposobnosti do največje možne mere pri osebi s telesno in duševno prizadetostjo.

Str 1, 5.slajd: Celovita rehabilitacija predstavlja usklajeno medicinsko, psihološko in socialno ukrepanje ter poklicno usposabljanje oseb z določeno prizadetostjo, bodisi pridobljeno ali prirojeno.

Str 2, 3.slajd: VSTAVI: Tradicionalno je rehabilitacija ljudi, ki trpijo posledice bolezni ali poškodbe opisana kot: a) Proces vračanja telesnih funkcij posameznikov na njihov optimalni nivo, b) promoviranje telesne neodvisnosti in s tem c) spodbujanje kakovosti življenja.

Str 2, 4.slajd: Področje dela: okvare telesne funkcije in zgradbe, ki omejujejo dejavnosti in sodelovanje pacienta, z nujno uporabo timskega pristopa. Poudarek je na izboljšanju funkcioniranja, ki se doseže s kombinacijo: Medikamentoznega zdravljenja Fizikalnih agensov (fizikalna ter.) Terapevtske vadbe (kinezioter.), gibalnih dejavnosti ter njihove prilagoditve Prilagoditvijo opreme in pripomočkov Uporabo ortoz in protez Pristopov izkustvenega učenja

Str 2, 5.slajd: Substitusijski postopki (tehnični pripomočki, prenos funkcije): če izboljšanja funkcije s ter.pastopki ni mogoče zadovoljivo doseči.

Str 2, 5. slajd: Edukacija pacienta: 1) o posledicah bolezni ali poškodbe; 2) možnih komplikacijah (preprečevanje/zmanjpevanje), 3) optimalni ureditvi življenjskih pogojev v danih možnosti (arh.bariere).

Str 3, 4. slajd: Rehabilitacijski tim – skupina strokovnjakov različnih strok, ki sodelujejo z namenom doseči zastavljene (funkcionalne) cilje rehabilitacije. Vsak član tima prispeva znjanja s svojega strokovnega področja. Omogočava zagotavljanje ućinkovite zdravstvene oskrbe pacienta, na najvišji kakovostni ravni.

Str 3. 5.slajd: Sestava članov tima – odvisna od skupine pacientov in razpoložljivih virov. Pridruženi člani: Inženir ort.in prot., zdravniki dr.specializacij, dietetik…

Str 3, 6. slajd: Multidisciplinarno timsko delo:o Vsak strokovnjak deluje v skladu s cilji svoje strokeo Člani tima delajo znotraj meja svojih stroko O pacientovem napredku se razpravlja na formalnih timskih sestanskiho Poglavitega pomena je učinkovita komunikacijao Pacientova vloga je minimalnao Pacienta ob sprejemu ločeno oceni vsak član timao Na sestanku (navadno brez prisustva pacienta) razpravljajo o ugotovljenih težavah in načrtovanju

terapevtskih obiskovo Celostno oceno pacienta omogoča skupinski pristop k reševanju problemovo Razširjen koncepto Mnogi zdravstveni delavci ga ne razumejo popolnoma ali slabo poznajo vloge drugih članovo Težko doseči učinkovito usklajenost pacientove oskrbe

Str 4, slajd 6: Interdisciplinarno timsko delo: Velja za najprimernejši pristop na oddelkih za rehabilitacijo v postakutnem obdobju Več članov tima hkrati in skupaj s pacientom oceni težavne in določi rešljive cilje Pregledovanje stanja na timskih sestankih, kjer sta vključena pacient in družina Primeren, ker mnogi cilji nujno ne sovpadajo s posamezno stroko Glavne značilnosti so:

o Ciljna naravnanost (usklajenost)o Strokovno argumentiranjeo Komunikacijao Fleksibilnosto Reševanje konfliktov

Zdr. stanje (okvara/bolezen)

Dejavnost SodelovanjeTelesne funkcije in zgradbe

Okoljski dejavniki Osebni dejavnikiMFK ne klasificira

o Časovno potrateno Odvisen od fleksibilnosti posameznih članov tima ter velikega razumevanja medsebojnih vlogo Različne stroke imajo različne koncepte, pritope, metode, definicije problemov in osnovne idejeo Učinkovitost interdisciplinarnega tima narašča s poznavanjem vlog drugih stroko Potrebno privaditi na tak način delao Učinkovito integrirano dodiplomsko izobraževanje

Dodatne značilnosti:o Osredotočenost na pacientovo prilagoditveno vedenjeo Fleksibilnost reakcijo Daljši kontaktni čas s pacientomo Pacient ne postane odvisen od primarnega terapevtao Člani tima potrebujejo izkušnje in usposabljanjeo Bistveno dobro razumevanje vseh članov timao Nujno načrtovanje obremenitve posameznega pacientao Vloga primarnega terapevta mora biti jasno definirana in usklajena z vlogami podpornih članov tima

Str 4, 5.slajd: Kdaj in kje poteka rehabilitacija? Začeti čim prej; vokviru primarne obravnave v bolnišnicah, naprej v specializiranih inštitucijah (SOČA, soc.varstveni zavodi za odrasle in vzgojni zavodi za otroke in mladino), dr. zdr. ustanovah (naravnih zdraviliščih,splošne in spec.bolnišnice), naravnih zdraviliščih, domačem okolju.

Str 6, 6.slajd: Vloga med. sestre: pri zdravljenju: oskrbovati/negovati (delati za), meh rehabilitacijo: opazovanje in vodenje

Str 8, 5.slajd: Faze soočanja: 1. Šok( zmedenost, bojazen, frustracija, nebogljenost); 2. Pričakovanje (Pretiran optimizem glede okrevanja, zanikanje, upanje), 3. Realnost (Depresija, jeza, krivda, umik iz druž.življenja, razdor družinskih odnosov in obstoječih pravil); 4. Žalovanje (zavedanje trajnosti situacije, sprejemanje drugačnosti, sprememb) pri poškodovanem članu družine, žalovanje za sit pred poškodbo); 5. Prilagoditev (Prilagoditev pričakovanj, ponovno določanje odnosov in pravil, prilagoditev družinskega okolja)

MKF + Ocenjevanje in merjenje v FT I. (10-17) Str 12, 1.slajd: Medsebojno vplivanje med razdelki MKF? Nariši shemo in opiši telesne funkcije, telesne

zgradbe, dejavnosti, sodelovanje, okoljske dejavnike.

o Telesne funkcije : fiziološke funkcije telesnih sistemov (vključno s psihološkimi funkcijami)o Telesne zgradbe : anatomski deli telesa, npr. organi, udi ali njihovi deli.o Dejavnosti: posameznikovo izvajanje opravila ali dejanja (naloge ali aktivnosti)o Sodelovanje : vključevanje posameznika v življenjske situacije, funkcioniranje v družbi.o Okoljski dejavniki : značilnosti fizičnega ali družbenega okolja, v katerem posameznik živi in deluje, ter stališč

tega okolja. Okvare ( impairment): motnje v telesnih funkcijah ali zgradbah, ki se izražajo kot hujša nepravilnost

(anomalija, poškodba) ali izguba (začasne/stalne, pro-/regresivne/statične, prekinjene/neprekinjene)

Omejitve dejavnosti (activity limitations – prej »disability«): težave, ki jih ima lahko posameznik pri izvajanju dejavnosti – uporaba pripomočkov ali pomoč osebe ne odpravi okvare, lahko pa odpravi določene omejitve dejavnosti.

Omejitve sodelovanja (restrictions in participation prej »handicap«): problemi, ki jih lahko posameznik doživlja pri vključevanju v življenjske situacije (ICF)

Sodelovanje »kodira« družbene okoliščine in stopnjo vključenosti v družbo ter odgovornost družbe na posameznikov nivo funkcioniranja. Vključenost se nanaša na izkušnje v življenjskem kontekstu ljudi - tudi dejavnike okolja (okolja z barierami ali brez spodbujevalcev omejujejo sodelovanje; bolj spodbujajoča okolja pa sodelovanje spodbujajo)

Zmanjšana zmožnost/invalidnost obsega: 1. Okvare, 2. Omejitve dejavnosti, 3. Omejitve sodelovanja.

Starostniki (18-22) Str 18, 5.slajd: Zakaj staranje vodi v patološko stanje? Ker se pri staranju gre za časovno pogojeno izgubljanje

zgradbe in funkcije vseh organskih sistemov, kar vodi v končno patološko stanje. Kaj poslabša proces staranja? 1. Neaktivnost, 2. Slaba hidracija, 3. Slaba prehranjenost.

Staranje: kljub temu da lahko vpliva na dovzetnost za bolezen, staranje samo po sebi ni patološko. Str 19, 1.slajd: Vstavi: Pri starostnikih so postopki rehabilitacije najpogosteje usmerjeni v prilagoditev na ali

okrevanje zaradi zmanjšanje zmožnosti. Cilji rehabilitacije starejših oseb

- Spodbujanje neodvisnega življenja- Ohranjanje maksimalnega funkcioniranja, vključujoč: prilagoditve okoljskih dejavnikov in preprečevanje

zmanjšane zmožnosti Str 19, 5.slajd: Vstavi: Pogosto je potrebno pri terapiji vpoštevati telesni sistem, ki ima glede na primarno

diagnozo prednost pred ostalimi. Str 19, 6.slajd: Kaj je krhkost starostnikov? Progresivna izguba funkcijskih rezerv in fiziološke homeostaze Kako

jo zaznamo? Znaki: krhkost, lomljivost, slabost, betežnost, nemoč, oslabelost Ključni elementi: 1. uporaba številnih zdravil, 2. dehidracija, 3. slaba prehranjenost; Vzroki: upad mišične zmogljivosti in mase, slabši vid, slaba hidracija kifotične spremembe drže, upad pljučne kapacitete in srčno-žilnih funkcij, mnoge druge fiziološke in telesne spremembe zaradi neaktivnosti in staranja. Kaj poslabša stanje? Spremljajoče bolezni: popuščanje srca, bolezni ledvic, osteoporoza, diabetes, kronične bolezni pljuč in artritis.

Ocenjevanje in merjenje v FT II. (23-28) Str 23, 5.slajd: Pozitivni in negativni vidiki MFK. Def. Telesne funkcije, Telesne zgradbe, Sodelovanje, Omejitve

sodelovanja, Dejavnosti, Okvare, Omejitve dejavnosti, Okoljski dejavnik (Glej STR 12). Str 24, 5. Slajd: Ocenjevanje okvar

Določiti pacientove okvare in funkcijsko diagnozo; potrebno upoštevati prognozo. Tipične telesne funkcije ki jih je potrebno oceniti: funkcija sklepov, mišic, funkcija gibanja, občutenja,

funkcijska zmogljivost, zmogljivost kardio-resp.sistema, vidno-prostorske funkcije, spomin.Oceniti okvare: motnje v telesnih funkcijah ali zgradbah, ki se izražaji kot hujša nepravilnost ali izguba; med tem ugotoviti katere telesne funkcije in zgradbe so intaktne; v zgodnjih obdobjih, večji poudarek na ocenjevanju okvar

Str 25. Obkroži. S čim ocenjujemo dejavnosti oz. omejitve dejavnosti - Mnogo dejavnosti se lahko oceni, MKF jih razdeli na 9 področij: 1. Učenje in uporaba znanja, 2. Splošna opravila in zahteve, 3. Sporazumevanje, 4. Gibanje, 5. Skrb zase, 6. Življenje doma, 7. Medosebni stiki in odnosi, 8. Glavna življenjska področja, 9. Življenje v skupnosti, družbi in državi + ocenjevanje kakovosti izvedbe: 1. Analiza hoje z opazovanjem, ocenjevanje hoje, 2. Funkcija roke in zgornjeg uda (test devetih zatičev, zmogljivost prijema roke), 3. Globalne mere funkcioniranja, 4. Ocenjevanje motoričnih in procesnih spretnosti

Str 25, 2. slajd: Kaj predstavlja Barthel i./Lestvica funkcionalne neodvisnosti. za ocenjevanje in rehabilitacijo? Predstavljata globalne mere omejitev dejavnosti/funkcioniranja. Veljavnost in zanesljivost. Barthel indeks meri izvedbo več različnih pogosto izvedenih funkcijskih dejavnosti

o - 10 kategorijo - velja za najbolj razširjen merilni pripomočeko - več različic

o - visoka zanesljivost posameznega preiskovanca pri pacientih po možganski kapio -zagotavlja splošen pregled pacientovega stanjao - nima vrednosti za načrtovanje FT intervencij

FIM- lestvica funkcijske neodvisnosti:- Široko uporabljena mera stopnje zmanjšane zmožnosti- Narejena za oceno stopnje pomoči, ki jo potrebuje oseba z zmanjšano zmožnostjo za izvedbo dnevnih

aktivnosti- 6 kategorij in 18 dejavnosti , veljavna- Uporaba zanesljiva le z strani za FIM izučenega multidisciplinarnega tima - Ne pokaže nujno sprememb ki so posledica fizioterapije

Revmatična stanja in artroplastika (29-31) str 29, 4. slajd: V katera področja je usmerjena rehabilitacija? (pri revmatičnih stanjih)

Zmanjševanje škode/destrukcije (okvare) sklepnih in drugih tkiv Usklajevanje ciljev s potrebami/željami določenega pacienta Maksimalno povečanje funkcioniranja znotraj meja bolezni , upoštevajoč sposobnosti pacienta, nivo

motivacije in okolje. Str 29, 5. slajd: Vstavi: Elementi rehabilitacije pacientov z revmatičnimi stanji: 1. Farmakološko zdravljenje; 2.

Počitek (Primerna obdobja počitka lahko izboljšajo simptome, zmanjšajo splošno utrujenost in lokalno neprijetnost v sklepu; V izogib komplikacijam zaradi mirovanja, nujna uravnoteženost med počitkom in vadbo); 3. Delovna terapija; 4. Fizioterapija (zmanjševanje bolečine, vadba, hidroter.); 5. Zdravstvena vzgoja

str 30, 4. slajd: Indikacije za uporabo ortoz: 1. Z mirovanjem in podporo sklepa zmanjšati bolečino. 2. S preprečevanjem gibanja omogočiti rnirovanje vnetega sklepa (tudi zmanjšati bolečino). 3. Nuditi podporo in stabilnost— podpora enega sklepalahkospodbucli gibanje v drugih sklepih • npr.

podpora zapestja izboljša funkdjo zgornjega uda. 4. Zaščititi in imobilizirati sklepe • npr. vratna opornica pri pacientu z nestabilnim atianto-okcipitalnim

sklepom ali po operaciji.5. Izboljšati funkcioniranje z zadrževanjem sklepov v bolj funkcionalnem položaju. 6. Povečati obseg glbIlivos'd in/all korigirati deformacije • npr. serijsko mavčenje. 7. Preventiva deformacij. 8. Izboljšati hojo (premičnosti) — npr. prilagoditve obutve.

Str 31, 5.slajd: Športna dejavnost po artroplastiki kolka ali kolena? Po 6. tednih dovoljeno: jadranje, plavanje, potapljanje, kolesarjenje, golf (6-12 ted), bowling (po artroplastiki kolka ali kolena; tek na smučeh (po artroplasiki kolena); Odsvetovana šp.aktivnost z možnimi udarci oz. kontaktni športi (tek, smučanje na vodi, nogomet, košarka, baseball, hokej, ragbi, borilne veščine).

Okvara možganov (32-38) Str 33. 4. Slajd: Faze rehabilitacije pacientov po MK: 1. Akutna faza (takoj po CVI, povprečno 7 dni); 2. Vmesna

faza (začne, ko je pacientvo zdravstveno stanje stabilno, je pri zavesti in sposoben aktivno sodelovati v rehabilitaciji. Okrevanje največje – prvih 12 tednov., Ponovno učenje gibalnih dejavnosti); 3. Faza odpusta in premestitve; 4. Dolgoročna faza.Faze rehabilitacije po NPM: akutno – subakutno – kronično obdobje.

Multipla skleroza (39-43) str 40, 1. slajd: Najpogostejši telesni znaki in simptomi MS - so kompleksni, spremenljivi in nepredvidljivi:

1. Okvare senzo-motoričnega sistema (oslabelost, spastičnost, bolečina)2. Posebni občutki (vid, sluh, vestibularni sistem, okus in vonj)3. Utrujanje 4. Okvare avtonomnega živčevja (moten nadzor sfinktrov, impotenca – moški, motnje kardiovask.sistema)5. Drugi znaki okvare podaljšane hrbtenjače (nenormalni gibi oči, ohromelost obraza, motnje zavesti in

resp.motnje, okvare možg.živcev)6. Motnje kognitivnih funkcij in pozornosti7. Spremembe osebnosti in psihosocialnega vedenja (evforija, depresija, anksioznost, stres)

Str 41, 3. slajd: Kaj oslabi posameznika? Tipi utrujanja (Vsi tipi se lahko kombinirajo).

1. Utrujanje po telesnem naporu (občuti večina, mine po počitku);2. Nevrološko sproženo utrujanje (sledi ekstremni dejavnosti, po pošitku mine);3. Utrujanje povezano z depresijo (z motnjami spanja, nizko samospodobo, nihanji razpoloženja);4. Brezbrižnost, medlost ali nenormalen občutek utrujenosti (neznane etiologije). Dodaten razlog: upočasnitev prenašanja živčnih impulzov po delno demieliziranih aksonih.

Str 41. 3. slajd: Viri toplote ki vplivajo na pacienta z multiplo sklerozo? Vroče vreme, preveč ogrevani prostori, namakanje v vroči vodi, povečana temperatura telesnega jedra.

Str 43, 1. slajd: Nadzor utrujanja Ugotoviti tip utrujanja, dejavnike; potreben je multidisciplinaren nadzor; strategije lahko vključujejo: shranjevanje energije (usklajenost med dejavnostjo in počitkom, prioritete, naročanje/pooblaščenje, merjenje trajanja izvedbe, redni kratki počitki med dejavnostmi), vadba (planiranje vadbe in terapij zgodaj v dnevu, lasten tempo in redni počitki, postopno podaljševanje in povečanje intenzivnosti, kombiniranje težjih in lazjih vaj, menjave mišičnih skupin, nizka tel.temperatura), pripomočki in prilagoditve okolja (za gibanje, osebno nego in sedenje z namenom zmanjšati porabo energije med dejavnostmi vsakodnevnega življenja, klima, dvigala, rampe, stopniščna dvigala, ergonomska pisarniška oprema), medikamenti (uporaba ni razširjena).

Počitek: primerna obdobja počitka lahko izboljšajo simptome, zmanjšajo splošno utrujenost in lokalno neprijetnost v sklepu. V izogib komplikacijam zaradi mirovanja, nujna uravnovešenost med počitkom in vadbo

Polinevropatija (44-48) str 44, 4. slajd: Vstavi. Diabetična nevropatija.Najpogostejša nevropatija v deželah v razvoju; pogostejša z

naraščanjem populacije starejših; prevalenca: 7,5 od Dg. diabetes; do 50% po 25. Letih. Dve najpogostejši obliki diabetične nevropatije – 1. Distalna simetrična senzorna nevropatija (najpogostejša, oslabelost mišic in okvare občutenja, občasno izrazita izgua občutka za položaj sklepov – senz.ataksija, Izguba občutka za globok pritisk in ishemija povečata nevarnost kroničnih razjed (ran) stopala + deformacija stopala zaradi oslabelih intrinzičnih mišic.; 2. Proksimalna motorična nevropatija.

Str 44, 6.slajd: Znaki alkoholne nevropatije? Alkoholna nevropatija se pojavi in širi+ znaki in simptomi za našteti? Lahko je posledica dolgotrajne zlorabe alkohola; oslabelost spodnjih udov napreduje do stopal proti prox.; navadno z različno stopnjo zajame vse mišice spodnjega uda; pogosta je mišična bolečina in neprijetna dizestezija; ataksija pri kroničnih alkoholikih je lahko posledica okvare mali možganov in okvare občutenja; predvideni dejavniki za nastanek: prehranski primanjkljaj, možen učinek alkohola na živce, nevarnost nevropatije avtonomnega živčevja tudi narašča z trajanjem alkoholizma.

Str 45, 1. slajd: vstavi. Sindrom Guillain-Barre – akutna vnetna demielinizirajoča polinevropatija. Za DG od pojava do največje nezmožnost/invalidnosti miniti manj kot 4 tedne.

Amputacija spodnjeg uda (49-54) Str 52, 6. slajd: Oskrba krna – 1. Povijanje krna z elastičnim povojem, 2. uporaba nogavic za krn. Str 51, 5. slajd: Dolžina krna določa: 1. Dolžina kosti (transtibialni nivo: od med. platoa tibije, transfemoralni

nivo: od sednične grče ali velikega trohantra) 2. Količina mehkega tkiva (odvečnega tkiva).

Hoja po amputaciji s protezo (55-63) Str 58./62 Pot težišča telesa pri protezi?

Je pri hoji z podkolensko protezo dokaj normalna, saj lahko kolčni in kolenski sklep dobro kompenzirata izgubo skočnega sklepa in stopala.

Pri nadkolenski protezi se težišče premakne proksimalno in proti neokvarjeni strani, prilagoditev drže zaradi odsotne/slabše funkcije mišic in dr.mehanizmov patološko spremenjene hoje, vpliv na porabo energije pri hoji.

Okvara hrbtenjače (64-68) Str 65, 5.slajd: pozitivni učinki nagibne mize: respiratorni in psihološki učinek, kostna gostota, preventiva

kontraktur, zmanjševanje spastičnosti.