religiska tolerancija vo makedonija

Tatjana STOJANOSKA

RELIGISKITE VREDNOSTI-PREDUSLOV

ZA RELIGISKA TOLERANCIJA VO MULTIETNI^KA

MAKEDONIJA

Kratka sodrìna

Republika Makedonija e eklatanten primer za multi-etni~ka, multikulturna i multikonfesionalna sredina,dràva vo koja egistiraat razli~ni kulturi, razli~ni na-cionalnosti i razli~ni konfesionalni zaednici, mesto vokoe se isprepletuvaat kulturite i religiite. Vo uslovi natakva raznolikost, neminovno e da se postavi pra{awetoza funkcioniraweto na razli~nite etnikumi i verski orga-nizacii, odnosno dali postoi sorabotka i vzaemnost pome|urazli~nite zaednici, poto~no, koi se tie kriteriumi imehanizmi koi davaat svoj pridones za zacvrstuvawe na taapozitivna sorabotka. Praksata i dosegap{oto iskustvopokaùva deka klu~ni mehanizmi koi doprinesuvaat za jak-newe na sorabotkata me|u razli~nite konfesii i nadminu-vawe na negativnite pojavi, koi nesomneno se del od na{etosekojdnevie, se pred s# onie religiski vrednosti koi se del odreligiskite u~ewa na golemite, univeralni religiski sis-temi. Konkretno, vo na{ata dràva, Hristijanstvoto iIslamot, kako dominantni religii, sodràt i proklami-raat vrednosti koi nesomneno vlijaat pozitivno vo me|u-sebnata sorabotka i pozitivno gi naso~uvaat svoite ver-nici vo komunikacijata so pripadnicite na drugite reli-gii. Pred s#, ovie religii se golemi eti~ki sistemi i prok-lamiraj}i ja prvenstveno tolerancijata, kako edna od vrv-nite vrednosti, ovie religii se nametnuvaat kako na~aenfaktor za stabilnosta vo dràvata.

Klu~ni zborovi: RELIGIJA, TOLERANCIJA, VREDNOSTI,

HRISTIJANSTVO, ISLAM.

I. Voved

Vremeto vo koe denes ìveeme se karakterizira so brzi i di-nami~ni promeni vo site sferi na op{testvenoto ìveewe. Vo us-lovi na transformacii na op{testveniot sistem se slu~uvaat nizaprogresivni promeni, no neminovni se i regresivnite situacii. Vo

GODI[EN ZBORNIK 75

UDK:316.74:2

konteks na vakvite slu~uvawa nesomneno se postavuva pra{aweto:koi mehanizmi se potrebni, vo uslovi kakvi {to denes gi imame, dapridonesat za pozitivna transformacija i bezbolno preminuvawena nepovolnite situacii. Makedonija e eklatanten primer za brzitransformacii vo ramkite na koi gra|anite se subjektite koi gisnosat posledicite na tie promeni. Makedonija e multietni~ka dr-àva i nesomneno site etnikumi koi ìveat vo nea se zasegnati odtransformacijata. Vo odredeni situacii, koi moè da gi nare~emenepovolni, se slu~ija odredeni nastani koi na nekoj na~in dovedoado sudir na etnikumite, pri {to odredeni institucii i poedincitie slu~uvawa gi okarakteriziraa kako sudir koj po~iva na reli-giska osnova. Moèbi ima i odredeni fakti koi toa go potvrduvaat,no sepak, religijata kako zna~aen op{testven fenomen vo golemamera doprinesuva za razvoj i {irewe na pozitivni vrednosti koi seosnova za religiska tolerancija vo edno multietni~ko op{testvo.

Edno od klu~nite pra{awa koi se postavuvaat vo nau~nitekrugovi, no i pra{awe koe se nametnuva vo op{testvenata javnost e:koja e su{tinskata uloga na religijata vo situacija na isplivuvawena sudir vo op{testvenata sfera, konflikt vo koj nositeli serazli~ni etni~ki grupi, odnosno kako razli~nite etni~ki grupikoi imaat razli~na religiska opredelba i gi deklarirame kako re-ligiski grupi, ja koristat svojata mo} vo razgoruvawe na konflik-tot, ili pak doprinesuvaat, preku mo}ta {to ja poseduvaat, za spo-godba, sorabotka i mirno re{avawe na konfliktot. Vo uslovi namultietni~ko op{testvo, kako {to e na{eto, pra{aweto bi se for-muliralo na sledniov na~in: dali religiskite vrednosti i ~uvstvana gra|anite od razli~en tip na religiska provinencija doprinesu-vaat za razgoruvawe ili pak za smiruvawe na konfliktite. Postavu-vaj}i go pra{aweto na vakov na~in, nesomneno implicira prodla-bo~ena analiza koja najprvo }e pojde od objasnuvawe na osnovnitepoimi a toa se: religija, vrednosti, tolerancija i vo ramkite na taaprodlabo~ena analiza su{tinskata teza }e se zasnova na religiska-ta tolerancija pome|u razli~nite etnikumi vo na{ata dràva.

II. Religiskata tolerancija-su{tinska vrednostza

povrzuvawe narali~nite religii vo R. Makedonija

I samiot naslov na tekstot aludira, a i niz celiot tekst po-docna }e se zabeleì deka provejuva edna ì~ka na pozitivna povr-zanost na religiskite vrednosti so principot na tolerancija, kako

76 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

i su{tinskata povrzanost na religijata so tolerancijata. Od tukapotenciraj}i ja povrzanosta na mo{ne zna~ajnite op{testveni fe-nomeni: religija, vrednosti, moral, tolerancija, neminovno se na-metnuvaat odredeni pra{awa, koi ja okupiraat i sociolo{kata, noi po{irokata op{testvena i nau~na javnost, pra{awa koi se skon-centrirani kon barawe odgovori na dilemite: dali religijata imoralot se su{tinski zavisni; dali postoi povrzanost me|u nor-mite, pred s#, vo moralniot kodeks na univerzalnite religii; do-kolku postoi povrzanost, vo koja mera toj doprinesuva za pottiknu-vawe na religiska tolerancija me|u razli~nite etnikumi; dali ko-deksot na normi i vrednosti najdirektno se usvojuva preku religi-skite u~ewa i praktiki. Tokmu ovie dilemi se smetaat za sovremeniobnoveni pra{awa koi se od su{tinsko zna~ewe za ìvotot, delu-vaweto i aktivnostite na ~ovekot denes, posebno na ova na{e tlo.

Vremeto vo koe se slu~uvaat promenite kaj nas so pravo moèda go nare~eme obremeneto vreme, period vo koj katadnevno se slu-~uvaat promeni koi {to vo golema mera napravija presvrtnica vonormalnite ìvotni tekovi. I vo eden takov ambient, koga s# semenuva se postavuva pra{aweto dali i onie mehanizmi {to go odre-duvaat ~ovekovoto odnesuvawe i povedenie se promenlivi kategoriiili se dadeni edna{ zasekoga{ i te{ko se menuvaat? Pred s# se mi-sli na vrednostite i normite so koi se regulira i odreduva sevkup-noto ~ovekovoto odnesuvawe i dejstvuvawe, kako i sevkupnata nego-va aktivnost vo sopstveniot ìvot i vo kontaktite so drugite lu|e.

Slobodno moè da kaème deka tri i pol iljadi godini poSokrat i dve iljadi i sedum godini po Hrista ~ovekot e daleku odmoralno sovr{eno su{testvo, a svetot vo koj ìveeme e u{te po-daleku od epitetot moralno sovr{en. Vo uslovi na kriza na moral-niot poredok, vo uslovi na kriza na vrednosniot sistem, vo uslovina podelbi, konflikti i me|uetni~ka netrpelivost, treba da sepronajde mehanizam i normi koi }e ja prezemat ulogata na dvigatelina pozitivnostite,a nesomneno takva uloga imaat religiskite vred-nosti koi se klu~ot za religiska tolerancija vo edno multietni~koop{testvo, kako {to e primerot na Republika Makedonija.

III. Stavot i potenciraweto na principot na tolerancija

od strana na verskite zaednipi vo R. Makedonija

Republika Makedonija od osamostojuvaweto go nose{e epite-tot oaza na mirot i be{e eklatanten primer za etni~ki soìvot i

GODI[EN ZBORNIK 77

potencirana kako dràva vo koja egzistiraat razli~ni etni~kizaednici koi imaat i razli~na religiozna opredelenost. Po nemi-lite nastani koi se slu~ija na tloto na na{ata dràva, taa moèbigo izgubi primatot na ideal za etni~ki soìvot, no vo nikoj slu~ajne moème da se soglasime i so tezite koi se obiduvaat da gi plasir-aat odredeni krugovi deka vo Makedonija ne funkcionira multiet-ni~nosta i deka obespravenosta e eden od klu~nite principi i dekanema soìvot pome|u razli~nite etni~ki zaednici. Apsolutno nedràt tie tezi bidej}i niza primeri od sekojdnevniot ìvot na ma-kedonskite gra|ani gi pobivaat tie tezi. Najprvo, ne e se idili~no,normalno kako i sekoja multietni~ka dràva, taka i Makedonija, sesoo~uva so odredeni problemi, no daleku od toa deka tie se nere{-livi ili deka nema soodvetna solucija za takvite problemi, a u{tepomalku drì stavot deka vo Makedonija e se taka crno. Odredeninastani koi ni se slu~ija vo bliskoto minato moèbi gi izmestijasekojdnevnite i normalni nastani od kolosek, no sepak situacijatapome|u razli~nite etnikumi ne e mra~na, pogotovo ne moè beztrunka sram da se plasira edna teza deka postoi pozitivna koralaci-ja pome|u religijata i konfliktot vo na{eto op{testvo. Naprotiv,mnogumina poznava~i na prilikite vo na{ata dràva, no i pozna-va~i na religijata }e potenciraat deka religijata pridonesuva zapozitivna korelacija i sorabotka pome|u razli~nite etnikumi.

Dokolku se razgleda etni~kata karta na Makedonija se zabe-leùva deka najdominantna e makedonskata etni~ka zednica, potoaalbanskata, i vo pomal procent se zastapeni romskata, turskata,srpskata i vla{kata etni~ka zaednica, a vo odnos na religioznataopredlenost najbrojna konfesija se pravoslavnite hristijani (60%), potoa pripadnicite na muslimanskata vera (30%), a ostanatite10% gi so~inuvaat pripadnicite na katoli~kata religija, protes-tantskata religija – vo ramkite na koi egzistiraat malite verskizaednici kako {to se: Evangelskata crkva, Jehovinite svedoci, Ad-ventisti~kata crkva, Evangelisti~ko-metodisti~kata crkva i dr.Kako {to spomenavme najdominantni se pravoslavnite hristijani,koi svojata religiozna pripadnost ja prakticiraat vo pravo-slavnite crkvi koi se vo nadle`nost na Makedonskata pravoslavnacrkva i pripadnicite na islamot-muslimanskata veroispovest koisvojata religija ja prakticiraat vo xamiite koi se pod nadle`nostna Islamskata verska zaednica. Soglasno na vakvite fakti normal-no e da se sogleda i vlijanieto na MPC I IVZ vrz svoite vernicii vo kolkava mera tie doprinesuvaat za zgolemuvawe na verskatatolerancija, kolku ja {irat preku religiskite normi koi se osnova


na tolerancijata i vo koja mera baraat od svoite vernici tie normii vrednosti koi proklamiraat tolerancija i pozitiven pristap dagi implementiraat vo praksata i vo nivniot sekojdneven ìvot. Zada se sogleda pozitivnata konotacija na religiskite normi i nivna-ta uloga vo {ireweto na tolerancijata kako klu~en princip za so-ìvot }e iznesam odredeni religiski tezi koi se del od osnovnotou~ewe na dominantnite religiski konfesii i preku niv moè ned-vojbeno da se sogleda pozitivnoto vo religijata, no i da se potvrdistavot deka gra|anite-vernici, pred s# preku implementirawe napozitivnite religiski vrednosti vo praksata i vo nivniot sekojdn-even ìvot ja jaknat tolerancijata i me|uetni~kiot soìvot vo sop-stvenata dràva.

IV. Religiskata toleranpija i vrednostite vo

Hristijanstvoto i Islamot

Hristijanstvoto i Islamot se golemi eti~ki sistemi koi vosebe sodràt i proklamiraat niza vrednosti, koi se sr` na moralninormi i koi go naso~uvaat ~ovekovoto odnesuvawe, pred s# govorimeza vrednosti koi se osnova na poèlnoto i moralnoto, vklu~uvaj}igi vrednostite kako {to se tolerancija, po~it, qubov, mir, soìvot.

Govorej}i za tolerancija, a so cel da se razbere vistinskiotkonteks na ovoj zbor, najprvo }e se osvrneme kon objasnuvawe i defi-nirawe na tolerancijata, kako i istorisko-hronolo{ka analiza naverskata tolerancija vo R. Makedonija, a potoa }e se objasnat osnov-nite postulati na religiskite vrednosti koi impliciraat toleran-cija i koi gi usvojuvaat vernicite vo tekot na nivniot ìvot, aprestavuvaat sr` na soìvotot vo multietni~ko op{testvo.

Treminot tolerancija (Stark,1967) podrazbira trpelivost, doz-voleno odstapuvawe od zacrtanite i voobi~aeni pravila i propisi.Interpretirano vo po{iroka op{testvena i sociolo{ka konotaci-ja, (\akovi}, Bigovi~, 2006) tolerancijata pretpostavuva trpelivost,prifa}awe na tu|ite stavovi i uveruvawa, odobruvawe, ovozmoù-vawe i dopu{tawe da vaàt nekoi poinakvi i drugi na~ela, koi nese na{i individualni, no sepak moraat da se uvaùvaat vo duhot nagra|anskata sloboda i javnoto mnenie ili vo kratki crti sublimi-rano kaàno tolerancijata e dozvoleno otstapuvawe od sopstveniteubeduvawa i stavovi. Koga se zboruva za tolerancijata vo R. Make-donija, nie poa|ame od vakvite postulati i soglasno toa moè da ka-ème deka verskata tolerancija podrazbira i prifa}awe na

GODI[EN ZBORNIK 79

stavovite na razli~nite religiski grupi i trpeliv i razbirliv od-nos kon nivnoto versko ubeduvawe i u~ewe, a seto toa vo konteks najaknewe na multietni~nosta, bidej}i neminoven e faktot deka pos-toi posebna psiholo{ka i neraskinliva povrzanost me|u religijatai nacijata (Sanxakovski, 2003). Ako se sogleda istoriskata retro-spektiva vrzana za verskata tolerancija vo R. Makedonija treba dase napomene deka nejzinite po~etoci se vrzani za 19 vek. Imeno, zavreme na vladeeweto na Osmanliskoto carstvo pa se do sredinata na19 vek ne moè da se govori za verska tolerancija. No, vo sredinatana 19 vek, so noseweto na dva reformski akta i toa: Hulhanskiothati{erif (1839) i Hatihumejumot (1856) situacijata vo odnos naverskata tolerancija drasti~no se menuva, bidej}i ovie dva aktaproklamiraat verska i nacionalna ramnopravnost za pripadnicitena site etni~ki grupi vo ramkite na turskata imperija. Potoa,Makedonija be{e del od jugoslovenskata dràva, vo odnos na {toslobodno moè da kaème deka razli~nite religii i religiozniteinstitucii ne bile vo blizok kontakt pome|u sebe, no ne se ni isklu-~uvale. So samoto osamostojuvawe na Makedonija i nejzino prokla-mirawe kako multietni~ka dràva i priznavaweto na postoewe narazli~ni etnikumi i razli~ni religiski konfesii, moè slobodnoda se potencira deka se pokaùva odreden stepen i na teoriska i naprakti~na tolerancija. Verskata tolerancija ja proklamiraat i Ma-kedonskata pravoslavna crkva i Islamskata verska zaednica, kakodominantni verski zaednici vo R. Makedonija. Govorej}i za verska-ta tolerancija vo na{ata dràva, moè da se istakne deka vo R. Ma-kedonija verskata tolerancija gi ima slednive karakteristiki:prakti~na tolerancija, dozirana tolerancija, deklarativna toler-ancija i apropo vakviot zaklu~ok se potencira deka religiskatatolerancija e direktno vrzana za demokratizacijata na makedonsko-to op{testvo.

Kako si se potvrdile vakvite tezi i zaklu~oci, a so cel da neostane da lebdi nekoja nejasnotija, }e ukaàm na nekoi primeri,prvenstveno na nekoi religiski teorii koi gi proklamiraat i hris-tijanstvoto i islamot, a sledstveno na toa i MPC i IVZ, a potoa ina odrdeni verski fakti, koi }e doprinesat da se razjasni i zacvrstiulogata na religiskite normi i vrednosti vo ramkite na verskatatolerancija.

êsto pati edno od pra{awata koe ja okupira na{ata javnost ezo{to religiskite normi i vrednosti, koi se preduslov za toleran-cija me|u razli~nite etnikumi zazemaat taka zna~ajno mesto vo ednoop{testvo i odgovorite se odvivaat glavno vo edna relacija. Imeno,


vo golem broj op{testva, vklu~uvaj}i go i na{eto, se slu~i dlabokai ostra promena na kodeksot na moralni normi i vrednosni sistemii so pravo moème da kaème deka von a{eto op{testvo dojde dokriza na vrednosniot sistem i eden vid na moralna erozija. Imeno,odredeni normi, koi bean a dnoto na hierarhiskata skala, isplivaana povr{inata, a za smetka na niv drugi moralni normi, koi beavisoko vrednuvani stanaa marginalizirani i se najdoa na dolnotoskalilo na vrednosniot sistem. Korenitite promeni na moralniotkodeks doprinesoa da vo odreden period se slu~i vrednosen vakuum,odnosno period na praznina na vrednosnite kriteriumi. Toa seperiodi vo koi prestoi i opasnost od moralna korozija na vrednos-niot kodeks. Vo takvi situacii se slu~uva edna li~nost, koja e vofaza na razvoj, da ne znae i da ne moè pravilno da se naso~i, bidej}ipostoi promena na vrednosniot sistem ili vakuum na moralni nor-mi i li~nosta ne moè da sogleda {to e pravilno, {to e poèlno,{to e dobro i potrebno za nejzin pravilen razvoj. Vo takvi slu~aimoè da dojde i do nepravilno razvivawe na li~nosta, koja }e sebara sebesi i svoeto mesto vo op{testvoto. Tokmu vo takvi si-tuacii, koga postoi nedooformen vrednosen sistem i moralna eroz-ija, so cel lu|eto da ne zalutaat moralno, poèlno e da im se prene-sat na niv moralnite normi {to se del od golemite univerzalnireligiski sistemi. Voo~uvaj}i gi tie normi i vospriemaj}i gi tiereligiski vrednosti zna~ani za vernicite, vo sekoj slu~aj tie }edoprinesat za polesno razre{uvawe na razli~nite situacii so koise soo~uva li~nosta vo tekot na nejziniot ìvot i so pomo{ na tienormi se doprinesuva za razvoj i etablirawe na tolerancijata voop{testvoto.

Soglasno vakvite sogleduvawa, slobodno moè da zaklu~imedeka religijata, prvenstveno so site nejzini vrednosti, e osnovatana koja po~iva tolerancijata. Iako mnogumina na pra{aweto {toprestavuva vsu{nost religijata, odgovaraat deka moè taa mo{neednostavno da se definira, sepak sekoj takov obid }e ostane bez-uspe{en, bidej}i da se opredeli religijata i da se odredat preciznonejzinite vrednosti koi impliciraat tolerancija i soìvot ne evoop{to ednostavno.

Religijata e eden od najsloènite op{testveni fenomeni ilikako {to odredeni avtori ja deklariraat: (Hamilton, 2003) religija-ta e najdlaboko morsko dno koe ostanuva mirno i koga na povr{i-nata se golemi branovi. Za religijata i nejzinite elementi ne moèda se dade edna definicija i edno objasnuvawe, bidej}i pred se pos-toi golema raznovidnost i neobi~nost na veruvawata i na nim svo-

GODI[EN ZBORNIK 81

jstvenite veroispovedni oblici koi {to nastanale i opstojuvaat vo~ovekovoto op{testvo. Za da bide pojasno raznolikosta na reli-giskite oblici preku eden plasti~en primer }e se obidam posu{te-stveno da go objasnam toa. Vo animiraniot crtan film âril Braunvo edna situacija tokmu glavniot lik vo serijata âril Braun gov-ori za religijata so svojata prijatelka lusi. Imeno, Lusi ja istaknu-va sopstvenata konstatacija deka vo su{tina site religii se isti,sveduvaj}i se na maksimata: Qubi go Bli`niot svoj. Na ovaa nejzinakonstatacija âril Braun za~udeno i odgovara: Najdi sli~nost po-me|u hristijanskata religija i oboàvaweto na melaneziskata à-ba. Tokmu ovaa sentenca ni pokaùva kolku navistina ima razlikivo veruvawata, a so samoto toa ni go potvrduva faktot deka reli-gijata e navistina kompleksen fenomen.

No i pokraj enormnite razliki koi postojat me|u razli~niteoblici na religisko veruvawe, sepak moè da se govori i za eden vidna religiski univerzalii, odnosno sli~ni elementi koi se sre}a-vaat kaj religiite. Tokmu tie sli~ni elementi se vsu{nost onieelementi ili vrednosti {to proklamiraat tolerancija i nenasil-nost kako vrednost i preku nivno usvojuvawe vernicite mo{nepofleksibilno }e gi re{avaat su{tinskite razliki koi postojatvo op{testvoto. Preku nekolku eklatantni primeri koi {to }e ginavedam, primeri na religiski normi i vrednosti koi impliciraatpred se moralnost i koi podrùvaat smirenost i tolerancija, pr-venstveno }e se voo~i sli~nosta me|u hristijanstvoto i islamot i }ese uvidi deka po~ituvaj}i gi deklarativno i prakti~no normite ivrednostite na tie religii mnogu polesno }e se gradi soìvotot voedno multietni~ko op{testvo kako {to e makedonskoto, bidej}ikako {to napomenav dvete dominantni religii von na{eto op{test-vo se tokmu hristijanstvoto i islamot.

Hristijanstvoto e izrazito eti~ka religija koja propovedavnatre{na moralna prerodba na ~ovekot i toa e vsu{nost golemaetika (Elijade, 1996), vo ~ij centar e stavena smislata na moralot,negovata su{tina i pronao|aweto odgovori za su{tinata na moral-noto deluvawe i odnesuvawe, odnosno kako treba da se odnesuvaatlu|eto vo sklad so moralot. Pred s# na vernicite im se dava edenmoralen ideal prestaven preku likot na Isus Hristos, prikaànkako najmoralna li~nost vo ~ovekovata istorija, koj vsu{nost gopoloùva svojot ìvot kako dokaz za vrednosta na svojata ìvotnasmisla i eti~ki na~ela. Tajnata na hristijanstvoto se sostoi voHristovata ̀ rtva i negovata qubov. I tokmu potenciraj}i ja qubov-ta kako vrednost i toa qubovta kon bliskite i voop{to kon lu|eto,


se nastojuva da se potencira i trpelivosta i tolerantnosta, i se nas-tojuva da se pokaè deka samo so mirna reakcija, nenasilna i soqubov vo du{ata ~ovekot ja crpi i voobli~uva energijata so pomo{na koja ìvee. Bez ovie vrednosti, bez qubov, bez mir, bez trpenie,svetot bi bil nikakov, ~ovekoviot ìvot bi bil prazen, bidej}iqubovta pred se za ~ovekot e inspiracija svesno i moralno da posta-puva i da bide podobar od ona {to e. Vo toj kontekst se i zborovitena Apostol Pavle koj }e istakne:

Da zboruvam na site ~ove~ki jazici, pa duri i na angelski,

{tom qubov nemam }e bidam baker {to yvoni ili kaval {to yve~i.

Da imam proro~ki dar i da gi znam site tajni, da gi imam site znae-

wa za site raboti, a i taka silna vera {to i planini da premostu-

vam, ako qubov nemam ni{to ne sum... Qubovta ne zaviduva, ne se

gordee, na nepravda ne se raduva, a na vistina seraduva... (Sveto pis-mo Biblija, 2002)

Vsu{nost preku ovie stihovi jasno se potencira deka dokolkudvigatel vo site ~ovekovi postapki e qubovta ~ovekot mnogu lesno}e gi re{ava ìvotnite problemi, a celiot ìvot i site negoviaktivnosti }e se odvivaat vo pozitivna nasoka.

Isto taka hristijanstvoto proklamira i niza drugi vrednosti,koi leàt vo osnovata na tolerancijata. Na primer vo nekolu navra-ti se veli:

Ne se protivete na zloto, ako nekoj te udri po desniot

obraz, zavrti mu go i drugiot, a onoj {to saka da se sudi so tebe i

da ti ja zeme ko{ulata, ti daj mu ja i gornata obleka i ako nekoj

te prisilida odi{ so edna milja ti odi dve, na onoj {to bara od

tebe ti daj mu. Qubete gi neprijatelite svoi, blagoslovuvajte gi

onie {to ve kolnat, pravete im dobro na onie {to ve mrazat i

molete se za onie {to ve navreduvaat i gonat, bidete sovr{eni

kako {to e sovr{eni va{iot otec nebesen. (Sveto pismo Biblija,2002)

Ovaa maksima e eklatanten primer za potencirawe na nena-silstvo i tolerancija me|u site lu|e i ottuka kristalno se gledadeka hristijanstvoto e religija koja gi u~i svoite pripadnici namir, pro{tevawe, nenasilstvo, tolerancija.

Vo odredeni segmenti hristijanstvoto kako religija ja pro-poveda i nagradata za dobro storenite dela, no i kaznata za lo{itepostapki i na toj na~in gi potiknuva svoite vernici da postapuvaatpozitivno, dobro, moralno i pravilno vo sekoja situacija. Vo tojkontekst se veli:

GODI[EN ZBORNIK 83

Ne sudete za da ne bidete sude{, oti so kakov sud sudite so

takov }e bidete sudeni, so kakva mera merite so takva i }e vi se me-

ri. Sakajte se i se }e vi se dade, barajte i }e najdete, ~ukajte i }e

vi se otvori, za{to sekoj {to saka dobiva, i koj bara nao|a, i na

onoj {to ~uka }e mu se otvori, seto ona {to sakate da vi go pra-

vat lu|eto pravete im go i vie. (Sveto pismo Biblija, 2002).Site ovie raboti proklamiraat pozitivni vrednosti i gi

naso~uvaat lu|eto vo pozitivna nasoka i prakticirawe na qubov,pravednost i tolerancija vo site nivni dejanija i aktivnosti i vosite ìvotni situacii.

I islamot proklamira niza pozitivni vrednosti kako {to sequbov, po~it, tolerancija. Vo toj kontekst vo Kuranot se veli:

Onoj koj ubiva nekogo ili onoj koj pravi nered na zemjata e

ednakov na onoj koj bi go pogubil celiot svet, a onoj koj go oìvuva

~ovekot kako da go oìveal celiot svet. Vernicite treba da gi

ispolnat obvrskite i kon Boga i kon dràvata i me|u sebe. @ivo-

tot treba da se organizira na toj na~in da ima pomalku siroma{-

ni, dol`nici, a mnogu pove}e da iam rabotnici i dobrotvorci.

(Smailagi~, 1975)Isto taka i islamot gi osuduva site negativni postapki i

dejanija koi lu|eto gi pravat, upatuvaj}i im apel nag re{incitedeka ako vo ìvotot gi vodat lo{i i negativni misli soodvetno zatakvite postapki }e bidat i kazneti i se istaknuva:

O, verni, ne digajte gi svoite glasovi nad glasot na bo`jiot

pratenik, so nego glasno ne zboruvajte, bidej}i }e vi se sru{at

va{ite dela bez da znaete. Ne kritizirajte i ne predizvikuvajte

lo{i dejstva, ne klevetete nikogo, ne kodo{ete... Vernici, zo{to

zboruvate za toa {to ne go pravite, kaj Bog toa predizvikuva

golema omraza, Bog mnogu mrazi da go zboruvate toa {to ne go

pravite... Sudniot den ostro }e gi sudinevernicite, nivnite dela

}e gi kazni so pekolenìvot... (Smailagi~, 1975).

V. Zaklu~ok

Vo celiot tekst provejuva potenciraweto na tolerancijatakako su{tinskata vrednost koja se proklamira vo religiskite sis-temi Hristijanstvo i Islam i koja e su{tina na soìvotot pome|urali~nite etnikumi vo R. Makedonija.

Vsu{nost, preku site sentenci spomenati vo tekstot se prok-lamiraat pozitivni vrednosti kakvi {to se vistinitost, ~esnost,


dobrina, doblesnost, a se kritikuvaat nepravednost, lo{i dejanija ilo{i misli. Isto taka i pette stolba na islamot (vera, molitva,post, zekat i axilak) se smetaat za zna~ajni moralni specifiki.

Kako {to vidovme i hristijanstvoto i islamot navistina pro-klamiraat niza pozitivni i pravilni vrednosti i ideali so koi seureduva ̀ ivotot na nivnite pripadnici. Samo so prifa}awe i prak-ticirawe na tie vrednosti gra|anite }e ìveat ubav, miren i dos-toinstven ìvot.

Makedonija e eklatanten primer na zemja vo koja egzistiraat iìveat razli~ni etnikumi koi imaat sopstvena religiska opredel-ba. Razli~nite etni~ki zaednici pome|u sebe ne se negiraat i isklu-~uvaat, naprotiv se po~ituvaat. Ako pro{etate po prekrasnata na-{a dràva, posetite multietni~ki sredini, kako na primer gradotStruga, nedvojbeno }e zabeleìte deka ne samo teoretski {to raz-li~nite religiski konfesii i etni~ki zaednici proklamiraatprincipi kako {to se mir, pravda, qubov, soìvot, tolerancija, tu-ku i vo praktikata toa go primenuvaat. ]e zabeleìte edna multi-dimenzionalnost i raznolokost na veri i etnikumi kako sorabotu-vaat me|u sebe, si pomagaat i komuniciraat me|usebno, edna pozitiv-na dimenzija na soìvot i me|usebno prifa}awe bez ogled na razno-likostite {to gi poseduvaat. Na edna strana crkva, na druga stranaxamija, no sekoj na svoj na~in si ja prakticira sopstvenata religija,bez nikakvo isklu~uvawe na drugata. Naprotiv, po~itta i toleran-cijata me|u razli~nite religii moè najubavo da se sogleda za vremena razli~nite verski praznici, koga pripadnicite na razli~nitereligii si gi ~estitaat me|u sebe, posakuvaj}i si samo ubavi nepggai potenciraj}i pozitivni vrednosti. Samo so vakov na~in na ì-veewe i komunicirawe moè da se opstane i samo ako vo ìvotot nevodat pozitivnite vrednosti kako {to se: qubov, po~it, mir, ednak-vost, tolerancija }e bideme navistina lu|e, bidej}i da se bide ~ovekvo vistinska smisla na zborot e najgolema ~ovekova doblest i toa esmislata na ~ovekovoto bitisuvawe.

(Recenzent: prof. d-r Zoran Matevski)

GODI[EN ZBORNIK 85

LITERATURA

Arbery I. A., 1964, The Koran Interpreted, London: Oxvord, University Press.

Arnold T., 1990, Povijest Islama-historiski tokovi misije, Sarajevo.

Besant A., 2006, Sedam velikih religija, Beograd: Metaphysica.

Bikaj M., 2003, Biblijata, Kuranot i naukata, Skopje: Logos-A.

Bouker ^., (urednik), 2006, Religije, prevod, Novi Sad: Stylos.

Bo{njak B., 1988, Filozofija kr{~anstva, Zagreb: Stvarnost.

Vernon M.G., 1962, Sociology of Religion, New York: McGraw, Hillbook Company.

\akovac A, Bigovi~ R, 2006, Leksikon hri{~anstva, judaizma i islama, Beograd: Agen-cija Mati~.

Elijade M., 1996, Vodi~ kroz svetske relegije, Beograd: Narodna KwigaAlfa.

Enciklopedija `ivih religija, 1990, Beograd: Nolit.

Izbuts @. P., 2005, Arheolo{ka istorija na trite veri, Skopje: AEA-Misla.

Izetbegovi} A., 2005, Islamot pome|u istokot i zapadot, Skopje: Logos-A.

Kre{i~ A., 1981, Filozofija religije, Zagrebr, Naprijed.

Pavi~evi~ V., 1988, Sociologija religije, Beograd: BIGZ.

Sanxakovski S., 2003, „Qubovta kako ~in na dopirawe na du{ata na bli`-niot so du{ata tvoja“, [tip, Pedago{ki fakultet „Goce Del~ev“.

Sveto Pismo Biblija, 2002, Skopje: Fondacija Blagovestie.

Smailagi~ N., 1975, „Uvod u Kuran“, Zagreb: Medicinska kniga.

Strak V., 1967, The Sociology of religion, New York: vol II, Sekretarian Religion.

Tripkovi} M., (urednik), 2005, Religija u multikulturnom dru{tvu, Be-ograd, Gerograf.

Temkov K., 2003, Etika za mlade, Ni{: Bajka.

Hamilton M., 2003, Sociologija religije-teoretski i uporedni pristup, Beograd: Clio[u{nji} B., 1998, „Religija“, I, II, Beograd: ^igoja.


Tatjana STOJANOSKA

RELIGIOUS VALUES-PRECOUDITION FOR

RELIGIOS TOLERANCE IN MULTIETNIC MACEDONIA

Abstract

The Republic of Macedoniea is a good example for a multiethnic,

multiculcutral and multiconfessional country where do exsist different

cultures, nationalities and religious communities. It is a place where the

different cultures and religions are mixed. Heaving such a diversity, it is

unavoidable to pose the question about the functioning of the different

ethnic groups and religious organisations, or is there a cooperation and

coherence between the different communities. Furthermore, which are

those criterias and mechanisms that contribute in order to have a stable

positive cooperation. In practice and the present experience show that

the main contributing mechanisms in order to strengthen the coopera-

tion between the different religions and to overcome the negative

appearances which are doubtless part of our every-day-life, are those

religious values which are part of the theological studies of the big and

universal religious systems. In our country, the Christianity and the Is-

lam as dominant religions, contain and proclaim values which undoubt-

edly influence the cooperation in a positive way, and they advise their

believers to communicate with the members of the other religions. Tho-

se religions are big ethical systems. During their proclamation of toler-

ance as one of the main values, these religions play a big role concern-

ing the stability in the country.

GODI[EN ZBORNIK 87

religiska tolerancija vo makedonija

Documents