reprezentaija rasne segregaije v ameriŠkem … · rasni konflikti so v združenih državah amerike...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Klemen Polanec

REPREZENTACIJA RASNE SEGREGACIJE V AMERIŠKEM POPULARNEM IN KRITIČNO OVREDNOTENEM FILMU

Diplomsko delo

Maribor, avgust 2017

i

REPREZENTACIJA RASNE SEGREGACIJE V AMERIŠKEM

POPULARNEM IN KRITIČNO OVREDNOTENEM FILMU

Diplomsko delo

Študent: Klemen Polanec

Študijski program: Univerzitetni študijski program

Medijske komunikacije

Smer: Vizualna komunikacija

Mentorica: doc. mag. Tanja Verlak

Somentorica: asist. Marijana Zelenik

Lektor(ica): mag. prof. slovenskega jezika in književnosti, Ana Šela

iii

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. mag. Tanji Verlak in

somentorici asist. Marijani Zelenik za izkazano pomoč

in nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Posebna zahvala gre mojim najdražjim, ki so me

podpirali v času študija in mi vsako sekundo stali ob

strani, ko so stvari postale pretežke za moja ramena.

iv

Reprezentacija rasne segregacije v ameriškem popularnem in kritično ovrednotenem filmu

Ključne besede: film, stereotipi, reprezentacija, Afroameričani

UDK: 791:323.118(043.2)

Povzetek

Namen diplomskega dela je predstavitev afroameriških reprezentacij v filmskem svetu.

Naš primarni interes je raziskati, kolikšen delež afroameriških igralcev lahko najdemo v

ameriških popularnih in kritiško sprejetih filmih, ga primerjati z deležem belcev ter

pridobljena števila postaviti v odnos z različnimi desetletji ameriške filmske kulture. Ob

tem nas zanima vsebinska analiza vlog temnopoltih igralcev, saj so te velikokrat

podvržene stereotipom.

v

Representation of race segregation in american popular and critically acclaimed film

Key words: film, stereotypes, representation, African Americans

UDK: 791:323.118(043.2)

Abstract

The aim of this diploma thesis is to present African American representations in the world

of film. Our main goals are: to assess the share of African American actors in American

popular and critically acclaimed film; to compare the share of black and white actors; and

to find out whether there is a relation between these numbers and time. Since black actors

are often subjected to stereotypes, we are also interested in the nature of their roles.

vi

KAZALO

1 UVOD .............................................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI PREGLED ..................................................................................................... 3

3 BOJ ZA DRŽAVLJANSKE PRAVICE V SEVERNI AMERIKI ................................................... 4

4 RASA ............................................................................................................................... 7

4.1. OBLIKOVANJE KONSTRUKTA RASE .......................................................................... 7

4.2. BIOLOŠKI IN SOCIALNI VIDIK RASE .......................................................................... 8

4.3. RASIZEM .................................................................................................................. 9

5 STEREOTIPI ................................................................................................................... 10

5.1. OBLIKOVANJE RASNIH STEREOTIPOV AFROAMERIČANOV .................................. 10

5.2. FILM KOT MEDIJ OBLIKOVANJA STEREOTIPOV ..................................................... 12

6 AFROAMERIČANI V FILMU ........................................................................................... 14

7 ANALIZA FILMOV .......................................................................................................... 17

7.1. METODA ................................................................................................................ 17

7.2. REZULTATI ............................................................................................................. 20

7.3. POTRDITEV IN ZAVRNITEV HIPOTEZ ..................................................................... 40

7 SKLEP ............................................................................................................................ 42

8 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................................... 43

vii

KAZALO TABEL

Tabela 4.1: Stereotipi Afroameriških moških ...................................................................... 11

Tabela 4.2: Stereotipi Afroameriških žensk ......................................................................... 12

Tabela 6.1: Rezultati analiz: 1957/58 – 1966/1967 ............................................................. 20






Tabela 6.7: Delež temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših in kritiško najuspešnejših

filmih skozi desetletja .......................................................................................................... 33

Tabela 6.8: Primerjava deleža temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših filmih in kritiško

najuspešnejših filmih. .......................................................................................................... 36

Tabela 6.9: Število stereotipnih vlog v najdobičkonosnejših in kritiško najuspešnejših

filmih skozi desetletja .......................................................................................................... 37

Tabela 6.10: Primerjava števila stereotipnih vlog v najdobičkonosnejših filmih in kritiško

najuspešnejših filmih. .......................................................................................................... 39

KAZALO GRAFOV

Graf 6.1: Delež temnopoltih igralcev skozi desetletja ......................................................... 35

Graf 6.2: Delež temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših in kritiško najuspešnejših

filmih .................................................................................................................................... 36

1

1 UVOD

Ameriški film je danes ena izmed najbolj popularnih oblik zabave. V svoje vrste vabi ljudi

vseh spolov, starosti, nacionalnosti ter takšnih in drugačnih predispozicij. V Hollywoodu je

bilo leta 2016 ustvarjenih 718 filmov - komedij, grozljivk, dram, dokumentarnih filmov.

Statistični podatki združenja Motion Picture Association of America (MPAA) [1] kažejo, da

število posnetih filmov z vsakim letom narašča. Skladno s tem narašča tudi diskusija o

vključenosti oz. nevključenosti temnopoltih igralcev in igralk. Pomisleki temnopoltega

izključevanja so enega izmed ključnih vrhuncev dosegli v letu 2016, času razglasitve

nominacij za prestižne Oskarje, ki so, po mnenju igralskega ceha [2], nosile relativno jasno

sporočilo o zakulisju ameriškega popularnega filma. To govori o oteženi poti do veljave, ki

je polna ovir, v kolikor gre za igralke, igralce ali ustvarjalce afroameriških korenin.

Diplomsko delo se osredotoča in izpostavlja dva poglavitna vprašanja: število filmskih vlog

temnopoltih igralcev ter stereotipen prikaz le-teh. Filmski pregled zadnjega desetletja

podpira teorijo o pomanjkanju števila vlog temnopoltih igralcev in igralk v primerjavi z

belci [3], zato je naš primarni interes raziskati kolikšen delež afroameriških igralcev lahko

najdemo v ameriških popularnih in kritiško sprejetih filmih, ga primerjati z deležem belcev

ter pridobljena števila postaviti v odnos z različnimi desetletji ameriške filmske kulture.

Znotraj tega nas zanima vsebinska analiza vlog temnopoltih igralcev, saj so te velikokrat

podvržene stereotipom [4]. Pri preučevanju stereotipov bomo izpostavili tiste, ki se

največkrat povezujejo z Afroameričani in raziskali kakšen je njihov odraz v filmskem svetu

skozi desetletja. Ker je ameriška filmska industrija tista, ki dominira pred drugimi z vidika

družbenega vpliva, prisluženega dobička in globalnega izvoza filmov [5], se bomo pri

raziskovanju osredotočili le nanjo, natančneje na dve glavni skupini filmov znotraj te. Prvi

so popularni oz. najdobičkonosnejši filmi. To so filmi, ki z zabavo zadovoljujejo potrebe

gledalcev in z ogledi posameznikov v filmsko blagajno prinesejo največje vsote denarja.

Drugi so kritiško najbolje ovrednoteni filmi, ki po izidu prejmejo blesteče kritiške recenzije

in so posledično priznani ter nagrajeni s strani najrazličnejših filmskih organizacij [6], kot

je Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik, Združenje tujih dopisnikov Hollywooda ali

2

Zveza ameriških in kanadskih filmskih kritikov. Ker menimo, da med izbranima skupinama

filmov prihaja do največjih razlik, smo znotraj vsake izbrali po 30 filmov za testiranje oz.

raziskavo prej zapisanih vprašanj in problemov.

Diplomsko delo je sestavljeno iz sedmih poglavij. V prvem smo predstavili kratek

teoretičen pregled raziskovanega področja, ki ga preučuje naše diplomsko delo, drugo

poglavje predstavi boj za civilne pravice Afroameričanov, začenši z obdobjem suženjstva,

tretje govori o konceptu rase in pomenu le-te v današnji družbi, četrto se nanaša na

oblikovanje stereotipov, s poudarkom na stereotipih Afroameričanov, peto slika doprinos

Afroameričanov k filmski kulturi in njenemu razvoju, šesto je namenjeno našemu

raziskovalnemu problemu in opravljenim analizam, zadnje poglavje pa je namenjeno

predstavitvi naših ugotovitev.

3

2 TEORETIČNI PREGLED

Veliko avtorjev, med drugimi Yurii Horton, Raagen Price in Eric Brown [4], meni, da so

kljub pridobitvi političnih pravic Afroameričanov ideologije nadvlade belcev ostale

vcepljene v podzavest mnogih. Danes so ideje belske nadvlade subtilnejše in se kažejo

tudi s stereotipno reprezentacijo temnopoltih v množičnih medijih [4]. Afroameričani so

predmet stereotipizacij že od prihoda v ameriško družbo. Njihove karakterne značilnosti

so postale predmet posploševanja, ki jih je razvoj medijev in filma oblikoval v stalno

prakso [7][8]. Posredovane medijske vsebine in podobe so v družbi velikokrat sprejete kot

absolutna resnica zaradi česar je preučevanje negativnih reprezentacij sila pomembno [4].

V kulturno-medijskem prostoru lahko najdemo številne prispevke, ki se nanašajo na

reprezentacije Afroameričanov v medijih. Te se lotevajo preučevanja iz različnih vidikov.

Med najpogostejšimi so preučevanje stereotipnih reprezentacij Afroameričanov, ki jih

vzpostavljajo televizijske novice [9][10] in zabavne televizijske vsebine [11][12]. Veliko je

zapisanega o oblikovanju stereotipov Afroameričanov v odnosu različnih časovnih obdobij

na področju filma [8][13][14]. Ker so v rabi že ustaljene oblike stereotipov, ki se razlikujejo

glede na spol, raziskovalci največkrat podrobneje posegajo na področje stereotipov in

njenih reprezentacij s stališča moških [15] in žensk [16][8]. Vse več raziskovalcev in

avtorjev tako posega na področje stereotipnih reprezentacij afroameriške kulture in

pripadnikov le-te. Četudi so že odgovorili na skoraj vsa pomembna vprašanja, redko

obravnavajo izključevanje temnopoltih igralcev v ameriški filmski industriji, zato lahko

posledično najdemo zgolj letna filmska poročila, ki segajo do leta 2007 [3]. Že prej

omenjene raziskave se največkrat nanašajo na popularen predel filmske industrije in to le

za določeno časovno obdobje. Ni moč najti takšnih, ki bi vključevale tudi kritiško najbolje

ovrednotene filme in podatke, predstavljene skozi različna časovna obdobja. Zaradi

neobstoječih raziskav pričujoče diplomsko delo zajema oba pola ameriške filmske

industrije: kritiško najbolje ovrednotene in najdobičkonosnejše filme. S tem poskuša

odgovoriti na vprašanja o časovno pogojenem izključevanju Afroameričanov in

stereotipnih reprezentacijah le-teh.

4

3 BOJ ZA DRŽAVLJANSKE PRAVICE V SEVERNI AMERIKI

Pošteno sojenje, volilna participacija in dostop do javnega šolstva so samo nekateri

primeri državljanskih pravic. Razumemo jih lahko kot z zakonom določeno zagotovilo

enakopravnih socialnih priložnosti in zaščite ne glede na raso, versko pripadnost ali

kakšno drugo skupinsko karakteristiko [17].

Rasni konflikti so v Združenih državah Amerike postali že vrsta običaja, tako za belce kot

za temnopolte [18]. Tudi če koncept o ameriških sanjah govori o dobrem in stabilnem

življenju v Ameriki [19], se morajo Afroameričani že od nekaj boriti za svoje pravice.

Mnogi menijo, da se njihov boj ni začel v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ampak v

času, ko so Afričani stoletja pred tem v okovih prvič prispeli na obale Amerike [20].

Z ekonomskim razvojem srednjega veka so v Evropi po letu 1300 temnopolti sužnji začeli

postajati pogosta delovna sila [21], ki se je nadaljnje razvijala z odkrivanjem današnjega

ozemlja Severne ter Južne Amerike [22]. Zgodnji evropski kolonisti so sprva neuspešno do

dela prisiljevali Indijance [23], zaradi česar se je pozornost leta 1619 preusmerila na

afriške sužnje, ko je v takratno kolonijo Jamestown prispelo dvajset Afričanov. Temnopolti

posamezniki pa niso bili prodani kot sužnji, temveč kot služabniki in so si lahko po

dogovorjenih letih dela prislužili svobodo [22][24]. To se je spremenilo v začetku 18.

stoletja z zmanjšanjem cen sužnjev, zaradi česar je prišlo do naraščanja [22] in z zakonom

ustanovljenega rasnega suženjstva. Da bi preprečili nevarnost družbeni nestabilnosti, so

belopolti posamezniki razvili suženjske kodekse, ki so Afričanom odrekali osnovne pravice,

med drugim jim je bila onemogočena mobilnost in volilna pravica [23].

Osemletna Ameriška revolucijska vojna oz. Ameriška vojna za neodvisnost, z začetkom v

letu 1755 [25], je zakonsko odpravila suženjstvo na severu Amerike [18], za razliko od

juga, kjer je to še vedno vztrajalo. Neupoštevanje pravil juga in tam nadaljujoče

suženjstvo sta doprinesla do ameriške državljanske vojne [22] 1861, po končanju katere je

takratni predsednik Lincoln izdal proglas o emancipaciji ter celotno suženjsko populacijo

5

Združenih državah razglasil za svobodno [26]. Na podlagi tega je bil kaj kmalu sprejet tudi

trinajsti amandma k ameriški konstituciji, ki je dve leti kasneje, leta 1865, suženjstvo

prepovedal v celoti [27].

Po državljanski vojni je sledilo obdobje rekonstrukcije, ki je trajalo od 1865 do leta 1880.

To je bil čas, ko so mnoge južne države vzpostavile t.i. Black Codes. Zakone, s katerimi bi

na novo osvobojeni sužnji bili prisiljeni v nadaljnje delo na plantažah [28]. Zaradi takšnih

pogojev sta bila kmalu sprejeta dodatna amandmaja k ameriški ustavi, ki sta dokaj

pripomogla k socialni enakosti. Leta 1868 je bil sprejet štirinajsti amandma, ki je

Afroameričanom prinašal polno državljanstvo [27], vsem zveznim državam pa brez

sodnega postopka prepovedoval, da bi posameznikom odrekale življenje, svobodo in

njegovo lastnino [29]. Dve leti kasneje je bil sprejet še petnajsti amandma, ki je

Afroameričanom prinesel volilno pravico, vendar se je kljub sprejeti zakonodaji

segregacija in diskriminacija še naprej nadaljevala [27].

Po letu 1890 se je razvil nov sistem rasnega razlikovanja, imenovan de jure segregacija

(ang. in law oz. z zakonom), ki jo poznamo tudi kot Jim Crow sistem zakonov [30]. Ta je

svoj obstoj in razvoj baziral na sodni veji oblasti, ki je z veliko vnemo iskala luknje v zakonu

in se upirala boju proti segregacijskim zakonom [22]. Prepustnica, da države same

diktirajo s svojimi lokalnimi zakoni, je na južnih predelih združenih držav vzpostavila še

večje rasno razlikovanje, kar je prineslo segregacijo javnih površin [30]. Le-to je leta 1896

podprlo tudi vrhovno sodišče Združenih držav v primeru »Plessy proti Fergusonu« [22].

Tehtnica moči socialnih in ekonomičnih sprememb se je v 20. stoletju začela prevešati v

prid Afroameričanom. Tako ni točno določenega datuma ali dogodka, ki bi predstavljal

konec diskriminatornih de jure zakonov, ampak je bil doprinos postopen, s serijo

dogodkov in incidentov [30]. Celoten boj za civilne pravice, s katerim so Afroameričani

želeli končati z zakonom podprto rasno segregacijo v Združenih državah Amerike, je

baziral na dveh stebrih. Prvi so bili protestniki oz. posamezniki, ki so skušali s svojimi

mirnimi protesti spremeniti mentaliteto diskriminatorno mislečih ljudi, drugi pa odvetniki,

6

ki so jim pomagali z močjo pravice [22]. Za Jim Crow sistem zakonov je bil eden največjih

udarcev sodni primer »Brown proti Odbor za šolstvo Topeka« iz leta 1954, ki je razveljavil

prejšnjega »Plessy proti Fergusonu« (1896). Vrhovno sodišče je razsodilo, da je v šolstvu

ločevanje na podlagi rase protiustavno. Rezultat niso bile samo integrirane šole ampak

tudi sodna zavrnitev diskriminatorne Jim Crow segregacije [30].

Rasno ločevanje javnih prostorov je na jugu še vedno ostajalo [30]. V petdesetih letih

dvajsetega stoletja, se je zato začelo formirati novo politično gibanje boja za civilne

pravice [22], ki ga je s 1. decembrom leta 1955 pričela afroameriška šivilja Rosa Parks. Ta

se je protestno uprla belski nadvladi in svojega sedeža na avtobusu ni želela odstopiti

belcu. Zaradi njene aretacije je prišlo do množičnega organiziranja bojkotov avtobusnega

prevoza, ki jih je pomagal organizirati baptistični duhovnik Martin Luther King mlajši in je

zaradi svojega smisla vodenja kmalu prišel na čelo gibanja za civilne pravice ter skupaj z

drugimi doprinesel do prepovedi segregacije javnega prevoza [21]. Politična in socialna

klima petdesetih in šestdesetih let sta kmalu omogočili sprejetje dveh zakonov, ki sta

dokončno pokosila Jim Crow segregacijo. S prvim je kongres Združenih držav leta 1964

sprejel Zakon o državljanskih pravicah, ki je prepovedal diskriminacijo na podlagi rase,

religije, nacionalnosti ali spola in se je nanašal predvsem na segregacijo javnih površin.

Kongres se je naslednje leto 1965 odzval z Zakonom o volilni pravici in je po vseh

Združenih državah Amerike odpravil nesprejemljiva pravila zveznih držav in belskih

posameznikov, ki so Afroameričanom odrekala to svoboščino [30].

Družbeni položaj Afroameričanov se je v drugi polovici dvajsetega stoletja obračal na

bolje, vendar se je ustavil pred mejo enakosti. Težave, ki so ostale, so danes nekoliko manj

vidne, kot so bile nekoč, vendar lahko v socialnem sistemu še vedno opazimo globoko

zakoreninjene neenakosti. Izpostavimo lahko npr. družbeno revščino, institucionalno

diskriminacijo, rasizem, rasno razlikovanje na trgu dela, v šolstvu in politiki. Rezultat vseh

teh neenakosti je, da so danes, 2017, tudi po petdesetih letih konca gibanja za civilne

pravice odločne in kritične ideje Afroameričanov v družbi še vedno velikokrat sprejete kot

preteče [30].

7

4 RASA

»Čeprav so pogovori o rasnem kategoriziranju in etnični identiteti del našega vsakdana, je

težko točno določiti, kaj rasa sploh je« [31]. Tudi če trdimo, da je rasa resnična, to ne

mislimo v primarnem smislu kot nekakšno gonilno silo družbe. Najbolje je, če nanjo

gledamo kot konstrukt, ki smo ga skozi zgodovino in kulturo oblikovali ljudje [23]. Vseeno

pa je rasa dejavnik, na podlagi katerega indentificiramo tako sebe kot druge. Je

razvrščanje oziroma kategoriziranje ljudi glede na genetiko in morfologijo [31].

4.1. OBLIKOVANJE KONSTRUKTA RASE

Podrobne ideje rase so se začele formulirati na prelomu v 16. stoletje, po španskem

odkrivanju Amerike. Na prvotne ljudi oz. Indijance so kolonizatorji gledali kot na ljudstvo

in ne kot na novo odkrito raso. Podobno je bilo s temnopoltimi Afričani, kar pa se je

spremenilo z odvzemom njihove svobode. To je bil mejnik, s katerim se je začela

vzpostavljati hierarhija na podlagi barve kože oz. rasna hierarhija. Afroameričani so postali

manjvredni in so se njihovemu obstoju začele pripisovati negativne karakteristike na

podlagi vizualnega izgleda in mentalnih značilnosti. Takšne prakse so se ohranile ter

razvile v to, kar danes razumemo kot rasne stereotipe [23].

Rasno razlikovanje, ki ga je vzpodbudil razvoj sistema suženjstva v Ameriki, se je

nadaljevalo v 18. in 19. stoletju, s prizadevanji zahodnih Evropejcev, da bi ljudi razvrstili v

sheme narave. Leta 1758 je švedski naravoslovec Carolus Linnaeus ljudi uvrstil v del

živalskega kraljestva, njegovemu vzoru pa je leta 1795 sledil Johann Friedrich Blumenbach

[32]. Nekateri strokovnjaki so z meritvami lobanj prišli do ugotovitev, da kognitivne

sposobnosti niso enakomerno razporejene in so zaradi tega nekatere rase manj

inteligentne kot druge. Antropologi, kot so Franz Boas, William Montague Cobb in Ruth

Benedict, so tezo o biološki pogojenosti rase kmalu začeli zavračati, saj ji je primanjkovalo

taksonomske veljave. Tako so v 20. stoletju znanstveniki prišli do zaključka, da je rasa res

samo socialni konstrukt [23].

8

4.2. BIOLOŠKI IN SOCIALNI VIDIK RASE

Zaradi poteka razvoja je koncept rase dobil tako biološko, kot tudi socialno dimenzijo [30].

Posledica stoletij znanstvenih raziskovanj je ta, da se je človeštvo, na podlagi fizičnih

značilnostih, začelo vkalupljati v formacije rase, pri katerem je navadno primarni dejavnik

barva kože. Vendar, če pogledamo iz biološkega vidika, so kakršna koli razvrščanja zelo

nenatančna. Rasa v svojem srcu nosi koncepte nepredvidljivosti in dvoumnosti. Tako ni

točno zarisanih mej, kjer se bela ali črna rasa začne oziroma konča in so zaradi tega možne

različne biološke variacije [30].

Podrobnosti in značilnosti, ki nas razlikujejo drug od drugega, ne opiše rasa, temveč

variacije. Vse variacije je možno opisati s pomočjo evolucije ter zgodovine in zaradi tega

niso indikator rase [23]. Tako lahko danes z raziskavami genskega materiala in DNK

pridemo do zaključka, da rasa ne obstaja, saj je genska sestava vseh ljudi enaka [33]. Zato

bi bilo veliko bolje, če bi raso odcepili od biološkega razlikovanja med ljudmi in bi jo

razumeli izključno kot produkt socialnega in kulturnega okolja [23].

Teorijo rase kot koncepta družbe podpira tudi področje sociologije. Le-ta trdi, da so jo

izoblikovali posamezniki, ki so določenim fizičnim karakteristikam pripisali družbeno

pomemben pomen. Pripisan pomen se je razvil do te mere, da se ljudje nanj odzivamo in

ravnamo skladno z njim v socialnem okolju. Sociologi so tudi mnenja, da se rasni odnosi in

pomeni vedno nanašajo na politične razmere določenega časovnega obdobja [34]. To

trditev podpirata tudi rasna teoretika in sociologa Howard Winant in Michael Omi, ki

pravita, da je koncept rase nestabilen, vedno spreminjajoč in odvisen od družbenih sil ter

struktur [35]. Tudi če raso razumemo izključno kot družbeni konstrukt, ima danes barva

kože vedno večji pomen [30] in je postala ena izmed največjih ter najpomembnejših oblik

identitete v zahodni družbi, s katero se ljudje poistovetijo [36].

Rasa je še vedno v centru pozornosti, saj kreira naša življenja, priložnosti in socialne

interakcije. Njene korenine so prepredene v kulturno-socialnem življenju in vplivajo na to,

»koga bo posameznik zaposlil, komu bo oddal stanovanje ali kako bo posameznik sprejet v

9

šoli ter družbenem okolišu«, pišejo avtorji knjige Rasni in etnični odnosi v 21. stoletju [37].

Ti odnosi svojimi intrigami vstopajo tudi na področje Hollywooda, ter skoraj vsakodnevno

degradirajo pozicijo Afroameričanov v popularnem in kritiško sprejetem filmu.

4.3. RASIZEM

Enciklopedija rase, etničnosti in družbe opiše rasizem kot prepričanje, da lahko

posameznikovo obnašanje določimo z njegovimi podedovanimi značilnostmi, ki jih je

pridobil iz lastne rase [38]. Področje sociologije definira rasizem kot sistem idej, ideologij

in družbenih procesov, ki posameznike diskriminirajo na osnovi njihove rase. Sociologi jo

razumejo kot doktrino, ki na podlagi bioloških razlik snuje razmerja socialne superiornosti

in inferiornosti, kjer nekatere družbene skupine vedno nadvladajo drugo [39].

Rasizem kot beseda je izum 20. stoletja, saj lahko moderne prakse rasizma umestimo v

čas evropskega razvoja, nacionalizma in kolonializma [40]. Ta je prinesel odkrivanje

Amerike in vzpostavitev suženjstva, ki so ga belci začeli racionalizirati in njegovo

formiranje jemati kot nekaj humanega in naravnega, kar se je razvilo v predsodke in

rasizem [30].

Zadnjih nekaj desetletij so, tako v evropski kot v ameriški družbi, doprinesla do visoke

stopnje multikulturnosti in multietničnosti. Takšno stanje lahko razumemo kot zasuk na

bolje, vendar, mnogi strokovnjaki zatrjujejo, da je rasizem še vedno v porastu. Prihaja do

diskusij socialne moči, posebej, ko je govora o dominantnih in manjšinskih družbenih

skupinah, do katerih so ustvarjene predstave podrejenosti [38]. Pri tem imajo velik vpliv

tudi mediji [41].

10

5 STEREOTIPI

Stereotip je posplošitev atributov ali značilnosti posameznikov in se nanaša na točno

določeno skupino ljudi. Oblikujejo jih pristranske informacije in niso osnovani na osebnih

izkušnjah. Največkrat tako, da se tega ne zavedamo. Kognitivni oz. možganski procesi

vsakega posameznika pa pripomorejo k temu, da je stereotipe zelo težko spremeniti ali

preoblikovati [42][43]. Pri oblikovanju vzamejo za osnovo karakteristike, vedenjske

značilnosti ali vrednote posamezne skupine in jih »napihnejo« do te mere, da dobijo

vedno negativno konotacijo. Ljudi so tako opisani samo še z najbolj osnovnimi

značilnostmi, ki pa so pretirane in posplošene [42]. Stereotipi so vseprisotni in se lahko

nanašajo na raso, politiko, spol, demografske skupine in posamezne dejavnosti [44].

5.1. OBLIKOVANJE RASNIH STEREOTIPOV AFROAMERIČANOV

»V Združenih državah Amerike so eni izmed najdlje trajajočih in potencialno najbolj

škodljivih stereotipi o Afroameričanih. Stereotipe o Afroameričanih lahko umestimo že v

čas kolonialnih let naseljevanj, ko je suženjstvo postalo rasna institucija« [45].

Evropejci so v preteklosti s prihodom na obale Afrike njene naseljence začeli slikati kot

podljudi, ki so pretirano emocionalno in seksualno vitalni. Na podlagi teh stereotipov so

začeli razvijati in ustvarjati slike primitivnih ljudi, ki so pozicionirani veliko pod belci [46].

Za razliko od belske kulture, je bila afriška nekoč razumljena kot permanentna, katere ni

bilo moč spreminjati. Karakteristike pripadnikov le-te, so zato skrčili na nekaj osnovnih, za

katere so verjeli, da jih najbolje opišejo. Bili bi naj lene narave, lahkomiselni, zlahka

vodljivi, otročji in klovnovske narave. Takšna poenostavitev njihovih osebnosti je postala

temelj oblikovanja negativnih stereotipov Afroameričanov [13][47] in je posledično

pripomogla tudi k njihovi negativni reprezentaciji tako v družbenem sistemu kot v medijih.

Afroameričani so subjekt napačnega prikazovanja že od časov, ko so mediji, kot jih

razumemo danes, bili še samo ideja [12]. Z razvojem popularnih množičnih medijev so

takšne prakse samo še naraščale [9]. Tudi če so stereotipne reprezentacije napačne, se je

ustvarilo družbeno okolje, ki je takšne ideje začelo ozaveščati [10].

11

Nekateri stereotipi so se razvili v preteklosti kot odgovor družbenega dogajanja. Določeni

so izginili, nekateri pa so se preoblikovali in jih danes poznamo v bolj sofisticirani obliki.

Spodaj prikazani tabeli 4.1 in 4.2 izpostavljata najpogosteje uporabljene stereotipe.

Tabela 4.1 se navezuje na afroameriške moške, tabela 4.2 pa na ženske.

Tabela 4.1: Stereotipi Afroameriških moških

Stereotip Značilnosti stereotipa Opis

»Sambo«

vesel, len, otročji

afroameriški moški; zvest

svojemu gospodarju

Takšne podobe so nastale kot zagovor suženjstva, s katerimi so ga

želeli dehumanizirati [48]. Ljudje so kot odgovor zavestno sprejeli

podobo zaobljenega temnopoltega moškega z velikimi očmi ter

nasmehom na obrazu [48][49].

»Jim Crow«

neumni, klovnom podobni

Stereotip se je razvil s potujočimi komičnimi predstavami (ang.

Minstrel shows), v katerih so belci prevzeli vloge Afroameričanov.

Začeli so uporabljati t. i. blackface, pri katerem so si z ožganim

plutovinastim zamaškom porisali obraz in si nadeli volnene črne

lasulje [50].

Barbarski

divji, okrutni

Izhajajo iz predispozicije, da so Afroameričani na mentalni, fizični

in kulturni ravni oddaljeni od belcev [7][51].

»Mandingo«

pretirano seksualni

afroameriški moški,

gangsterji, nasilneži

Stereotip lahko povežemo z barbarskim. Umestimo ju lahko v čas

suženjstva, kjer so jim belopolti posamezniki takšne značilnosti

pripisovali, da so jih lažje krivo obdolžili posilstva ali umora. Danes

te podobe v večini prikazujejo Afroameričane kot kriminalce [12].

Atletski pretirani fizični atributi,

nadpovprečno močni in

vedno dobri športniki

Izpeljanka prej omenjenih Mandingo stereotipov, vendar poudarek

ni na seksualni sli, temveč pretiranih fizičnih atributih [12].

Raperski/

plesalski

prirojena sposobnost plesa

in rapanja

»Magični

črnuh« pomoč belemu

protagonistu, posedovanje

nadnaravnih sposobnosti

V veliki večini se nanaša na moške. V filmih belskemu protagonistu

pomagajo iz zagate, saj posedujejo posebno znanje razumevanja

poteka družbe in njene moči [12][52].

12

Tabela 4.2: Stereotipi Afroameriških žensk

Stereotip Značilnosti stereotipa Opis

»The Mammy« obilna afroameriška ženska,

zvesta svojemu gospodarju,

gospodinja

»Aunt

Jemimah« gospodinje, kuharice

Izpeljanka »Mammy« stereotipov [53]. Edina razlika je, da so njene

zadolžitve omejene predvsem na kuhanje [49].

»Sapphire« ukazovalne, samostojne,

jezikave, pretirana

gestikulacija

Takšne reprezentacije so se nadaljnjo razvijale in jih danes

poznamo kot stereotipe »jezne afroameriške ženske« (ang. »The

Angry Black Woman stereotype«) [12].

Neodvisna

afroameriška

ženska

narcisistične, izpodbijajo

družbene vloge moških

Finančna stiska

revne posameznice, odvisne

od socialne podpore

Imenovan tudi stereotip »kraljice socialne podpore« (ang. »The

Welfare Queen stereotype«). K takšnemu prikazovanju so veliko

pripomogli mediji, ki so s pretirano dramatičnostjo začeli

afroameriško skupnost slikati kot zelo revno [53].

»Jazebelle« pretirano seksualne, vlačuge

5.2. FILM KOT MEDIJ OBLIKOVANJA STEREOTIPOV

Teoretik Stuart Hall pravi, da so mediji glavni oblikovalec ideoloških prepričanj. Dajejo

nam definicije resničnosti, zraven tega pa so posredniki idej rase in razumevanje le te

[54]. Področje socialne kognicije meni, da informacije in podobe, ki jih pridobimo skozi

medije, omogočajo množičen razvoj stereotipov [55]. Skozi njih pridobivamo družbeno

znanje, ki nas uči, kako naj dojemamo drugačnost. Znanje, ki ga prenašamo na družbene

odnose s temnopoltimi posamezniki. Vse to je posledica množičnemu izpostavljanju

medijev in njihovemu stereotipnemu prikazovanju manjšin [56][57][58]. Tudi filmi niso

nobena izjema. Obisk kinodvoran je še vedno množičen. Več kot dve tretjini oz. 246

milijonov Američanov in Kanadčanov si vsaj enkrat letno ogleda film v kinu, narašča pa

tudi število rednih gledalcev, ki obiščejo kino enkrat ali večkrat mesečno [1]. Množičen

dostop filmov je prinesla tudi televizija in pretočni mediji, kot so Netflix, Hulu in HBO GO

13

[59]. Njihova popularnost prinaša vrsto zabave in kulturnega izraza, katerega doseg je

mnogo večji kot pri katerokoli drugi diskurzivni vrsti [60].

Zaradi družbene segregacije med rasnimi skupinami znotraj Amerike, te skupine

velikokrat niso v socialnem kontaktu druga z drugo. Tako so predvsem belci tisti, ki nimajo

skoraj nikakršnega družbenega odnosa s pripadniki drugih ras [61]. Filmi takšnim

posameznikom prinašajo reprezentacije in naracije rase in rasizma, ki so jim velikokrat

neznani, ti pa na njih gledajo kot na avtentične odraze resničnega življenja [59]. Tudi

Daniel Bernardi, teoretik na področju filma, trdi, da kino in filmi predstavljajo velik del

naših življenj. Prinašajo vrsto zabave, diskurza in percepcije tako nas samih, kot drugih.

Zaradi tega podobe rase, ki jih uprizarjajo, niso fikcija ali iluzija, temveč resničnost. Imajo

velik vpliv na življenje posameznika in na posledično ozaveščanje podob ras, rasnih

odnosov in stereotipov Afroameričanov [62].

Na film kot medij oblikovanja stereotipov lahko pogledamo tudi iz drugega zornega kota.

Tako veliko strokovnjakov meni, da frekvenca izpostavljenosti stereotipnim podobam ni

zadosten faktor pri merjenju efekta filmov na oblikovanje družbene realnosti, kar podpira

tudi socialno kognitivna teorija [63]. Predpostavlja, da posameznik učenje in dojemanje

spremlja skozi lastno pozornost, pomnjenje, motorično reprodukcijo in motivacijo [64].

Albert Bandura pravi, da je pomnjenje informacij veliko lažje, če se te ponavljajo in so

predstavljene na poglaviten in resničen način [65]. Opisana načela kognitivne teorije se

velikokrat povezujejo tudi z agresijo [66] in oblikovanjem etničnih stereotipov [67]. Na

oblikovanje teh, glede na omenjeno teorijo, vplivajo kognitivni procesi posameznika, saj

sporočilo, ki ga prejme iz medija, tudi filmov, oceni in ga po svoje interpretira. Za primer

lahko vzamemo reprezentacije Afroameričanov, kjer si gledalec ustvari lastno sliko in jo

oceni kot pozitivno ali negativno. Za oblikovanje stereotipov bi naj po kognitivni teoriji

imela lastna interpretacija vsebin večji vpliv kot sama frekvenca gledanosti filmov [64].

14

6 AFROAMERIČANI V FILMU

19. stoletje je prineslo film, novo obliko zabave, s katero se je začela izoblikovati ameriška

popularna kultura in čas, ko so se stereotipi vtisnili globoko v filmsko industrijo [68]. Ti so

se največkrat nanašali na Afroameričane [69]. Pomembno je dejstvo, da film ni izoblikoval

stereotipov popularne kulture, ampak jih je bilo možno pred tem najti že v »šund«

romanih, risankah in revijah. Vseeno pa je bil film tisti, ki je izoblikoval sistem oz. medij in

začel s svojo močjo vizualnosti in prepričljivosti množicam prikazovati stereotipne podobe

manjšinskih skupin, ki so se obdržale vse do danes [70].

Razmah filmske tehnologije v poznem 19. stoletju je postal povod množičnega

prikazovanja negativnih reprezentacij temnopoltih na filmskem traku [71]. Afroameričane

so sprva upodabljali belopolti moški s črno pobarvanimi obrazi [68]. Eden izmed prvih

kratkih filmov je bil Ten Pickaninnies (1908), ki prikazuje umore desetih temnopoltih otrok

[70] in je s svojim predvajanjem na velika platna začel prenašati rasistične podobe [71].

Če je prvo desetletje filma vseeno postreglo z nekaj pozitivnimi podobami

Afroameričanov, je leto 1915 prineslo temelj diskriminatornega prikazovanja temnopoltih

na filmskih platnih. Tega je v ameriški družbi postavil David Wark Griffit s svojim filmom

Rojstvo naroda (1915). V zgodovino je zapisan zaradi najokrutnejšega prikaza rasizma, ki

je bil kdajkoli ujet na filmski trak. S svojo triurno zgodbo in načinom montaže v gledalcih

gradi vtis realnosti, kar je bilo pri predhodnem kratkem filmu skoraj nemogoče [70].

Rojstvo naroda je postal eden izmed največjih vzrokov za razvoj ločene afroameriške

filmske industrije. Tako imenovani »rasni filmi« [68], ki so v Hollywoodu dominirali od leta

1912 do približno štiridesetih let prejšnjega stoletja [72], so bili namenjeni posebno

temnopoltim in so v svojih zgodbah raziskovali družbeno paniko, nemoč in ostale teme

družbene neenakosti, s katerimi so se lahko poistovetili pripadniki afroameriške skupnosti

[68].

15

Ker kinodvorane v večini niso želele predvajati filmov s temnopoltimi igralci v glavnih

vlogah [70], je leto 1916 prineslo prvi afroameriški studio, Lincoln Motion Picture

Company, kjer so celotno snemalno in igralsko ekipo sestavljali temnopolti. Ustvarili so

ene izmed prvih filmov, ki so Afroameričane prikazali kot enakopravne člane družbe [71].

V prvi polovici 20. stoletja je svoje uspehe začel pisati tudi eden izmed najpomembnejših

Afroameriških filmskih ustvarjalcev, Oscar Micheaux, ki je čez celotno kariero ustvaril

okoli 35 filmov, v katerih je primarno vlogo ponudil Afroameričanom [72]. Njegovi filmi so

raziskovali predvsem rasne odnose in teme asimilacije Afroameričanov, temnopolte pa je

prikazoval v nestereotipnih in dominantnih družbenih vlogah, kar je bilo za tisti čas prava

redkost. Pojavilo se je vedno več filmarjev, ki so sledili Micheauxovem vplivu ter začeli

ustvarjati rasne filme. Do tridesetih let 20. stoletja, so tudi veliki hollywoodski studii

prepoznali finančni potencial snemanja filmov, namenjenih afroameriški populaciji [71].

Z razvojem filmskega zvoka, leta 1927, je v Hollywood začelo vstopati vedno več

afroameriških igralcev. Filmski ustvarjalci so kmalu ugotovili, da lahko svojo raso in

kulturo najbolje prikažejo samo Afroameričani [68], vendar so vloge temnopoltih še

vedno ostajale v večini stereotipne. Eden izmed največjih filmov tistega časa in današnja

klasika V vrtincu (1939) ni bila izjema. Hattie McDaniel, prva temnopolta dobitnica

prestižnega oskarja, je v filmu igrala vlogo služabnice. Tako je bila na eni strani vzor

drugim afroameriškim igralcem, po drugi strani pa je bila označena kot »izdajalka lastne

rase, zaradi igranja afroameriškega podložništva« [73].

Med drugo svetovno vojno je Hollywood počasi začel odpravljati rasno segregacijo in so

se vloge temnopoltih postoma spreminjale ter začele upirati okovom bele dominance.

Med najbolj odmevne filme tistega časa sodijo Casablanca (1942), Podtikanje (1949) in Ne

ubijaj slavca (1962), ki so na velikih platnih slikali pristnost rasnih odnosov. Temnopolti

igralci so v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja dobivali vedno več igralskih

priložnosti.

16

Vpliv boja za civilne pravice se je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja

prenesel tudi na Hollywood [74]. Filmski ustvarjalci so na prihajajočo družbeno enakost

odgovorili samo z delno pozornostjo, ter se raje preusmerili na dobičkonosne filmske

uspešnice [68]. Vseeno je veliko neodvisnih filmarjev v svojih zgodbah reprezentiralo

pristna življenja Afroameričanov [71]. Tako se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja

ustvaril »blaxploitation« žanr, ki so ga večinoma financirali, producirali in režirali belci in

so jih sestavljale temnopolte igralske zasedbe, katerih zgodbe so bile umeščene v urbana

naselja. Izjema je bil film Melvina Van Peeblesa, Velekurčonov megakomad (1971), ki ga

nekateri označujejo za prvi film tega žanra. Tudi če ga je ustvaril afroameriški režiser, je

filmu manjkalo pristnosti in je vrata v Hollywood odprl novi obliki rasnih stereotipov. Tako

so Blaxploitation filmi moške začeli slikati kot dominantne, pretirano možate, nasilne ter

kot atlete [68], ženske pa kot neodvisne predstavnice svojega spola z izpostavljeno

seksualnostjo [8].

Velik uspeh režiserja Johna Singletona, ki ga je dosegel s filmom Boyz n the Hood (1991),

je v začetku devetdesetih let prinesel novo filmsko revolucijo na področju afroameriškega

filma. V Hollywood so vstopile podobe nasilja, pištol, in drog. Novo nastale filme bi lahko

postavili ob bok blaxploitation filmom, vendar je njihova naracija še bolj izpostavljala

kriminal in zgodbe snovala na prikazovanju urbanih getov [70]. K enakopravnosti je zelo

veliko prinesel tudi Spike Lee, ki je filmski industriji dokazal, da so lahko zgodbe

temnopoltih velik dobičkonosni uspeh in da v njih ne uživajo samo Afroameričani, temveč

tudi belci [71].

V filmski industriji tudi po mnogo letih ostaja veliko težav, ki se navezujejo na

reprezentacijo Afroameričanov v ameriškem filmu. Kritike filmske skupnosti zadnjega

desetletja, so namenjene predvsem ameriški Akademiji znanosti in umetnosti gibljivih slik,

ki s svojimi oskarji, še dodatno vzpostavljajo belo dominanco v filmskem svetu. Po

podatkih študije univerze Annenberg iz leta 2016 se je potrebno ozreti tudi na celotno

hollywoodsko industrijo, ki favorizira bele igralce in režiserje [3] in je število

Afroameričanov, tako v dobičkonosnih in kritiških filmih, še vedno samo za vzorec.

17

7 ANALIZA FILMOV

Raziskovalni del je namenjen odgovarjanju na vprašanja o izraznih možnostih temnopoltih

igralcev v ameriškem filmu. Torej, ali lahko danes v ameriškem popularnem in kritiškem

filmu zasledimo več temnopoltih igralcev kot nekoč. Zanimal pa nas je tudi sam sistem

dodeljevanja oz. reprezentacija njihovih vlog oz. kako stereotipne so vloge, ki so jim

dodeljene. Tako so naše hipoteze naslednje:

- H1a: V ameriškem popularnem filmu je danes več temnopoltih igralcev kot v

preteklosti.

- H1b: V ameriškem kritiškem filmu je danes več temnopoltih igralcev kot v

preteklosti.

- H2a: V ameriškem popularnem filmu je danes manj stereotipne reprezentacije

temnopoltih kot v preteklosti.

- H2b: V ameriškem kritiškem filmu je danes manj stereotipne reprezentacije

temnopoltih kot v preteklosti.

- H3: V ameriškem popularnem filmu je temnopoltih igralcev manj kot v ameriškem

kritiškem filmu.

- H4: V ameriškem popularnem filmu je več stereotipne reprezentacije temnopoltih

kot v ameriškem kritiškem filmu.

7.1. METODA

Raziskovanje, ki smo ga izvajali, je potekalo na področju filma, pri tem pa smo filmsko

krajino omejili zgolj na ameriški popularen in kritiško sprejeti film. Ker se čez celotno delo

osredotočamo na afroameriško kulturo in reprezentacijo le-te, smo se v naši raziskavi

omejili zgolj na stereotipni prikaz Afroameričanov ter njihove možnosti ali omejitve v

Hollywoodu. Želeli smo raziskati razvoj in morebiten napredek pri dodeljevanju vlog

temnopoltih in stereotipne oz. nestereotipne reprezentacije afroameriške manjšine. Za

prikaz le-tega smo se osredotočili na zadnjih šestdeset let v zgodovini filmske kulture, ki

smo jih razdelili na šest desetletij. Pri popularnem filmu smo zajeli obdobje od leta 1957

(začetek obdobja gibanja za civilne pravice) do leta 2016. Ker smo želeli vzdrževati

18

konsistentnost in zajeti enak nabor filmov, smo pri kritiškem filmu upoštevali enoletni

zamik in tako zajeli obdobje med letoma 1958 in 2017 – oskarji, filmske nagrade, ki jih

podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik, se namreč zmeraj

nanašajo na filme preteklega leta.

Vse analize, ki smo jih izvajali, temeljijo na omejenem vzorcu filmov, do katerega smo

prišli s pomočjo spletnih podatkovnih baz WorldwideBoxoffice [75], Cinema Sight [76] in

IMDB [77]. Skupno število izbranih analiziranih filmov, ki so predstavljeni v nadaljevanju,

znaša 60, filmi pa so razdeljeni v dve glavni skupini, kjer vsaka vsebuje po 30 filmov (pet

filmov na posamezno desetletje). V analizo smo tako vključili 60 filmov, ki so izšli med

letoma 1957 in 2016. Za vsako desetletje smo izbrali 5 najbolj dobičkonosnih filmov v

tistem obdobju (tisti, ki so globalno zaslužili najvišji dobiček) in 5 najbolje ovrednotenih

filmov, pri čemer smo kot kriterij vzeli število prejetih oskarjev. Tako smo za vsako

desetletje dobili 10 filmov oziroma 60 filmov za celotno analizirano obdobje. Ker smo pri

izbiri filmov naleteli na tri risane filme, 101 dalmatinec (1961), Knjiga o džungli (1967) in

Levi kralj (1994) smo namesto njih v danih letih izbrali šesti najbolj dobičkonosni film –

Doktor Živago (1965), 2001: Vesoljska odiseja (1968) in Terminator 2: Sodni dan (1991).

Drugo skupino pa sestavlja trideset kritično najbolje ovrednotenih filmov oz. pet izbranih

filmov posameznega desetletja, ki so prejeli največje številko oskarjev. Ker so v določenih

desetletjih posamezni filmi prejeli enako število filmskih nagrad, smo izbrali tistega, ki je

pred drugimi vodil po številu nominacij. V naš izbor so tako prišli Lawrence Arabski (1962)

z desetimi, Čas nežnosti (1983) z enajstimi in Gladiator (2000) z dvanajstimi nominacijami.

S podatkovnimi in primerjalnimi analizami smo na danem vzorcu filmov želeli odgovoriti

na vprašanje o enakovrednosti razmerja med belci in Afroameričani v ameriškem

popularnem in kritiškem filmu. Pri raziskovanju tega vprašanja nam je glavni vir

predstavljala filmska podatkovna baza Internet Movie Database (IMDB), kjer so za dan

film zbrani vsi pomembni podatki, tudi celotna igralska zasedba, ki je za naše analiza bila

najpomembnejša. S pregledovanjem liste igralcev smo beležili število temnopoltih

igralcev, ki so prejeli zasluge za svoj nastop (ang. credited actors) in ga primerjali s

19

številom vseh igralcev posameznega filma oz. priznanih igralcev, da smo na koncu dobili

reprezentiran odstotek obeh skupin.

Za sintetiziranje ugotovitev vezanih na število temnopoltih igralcev smo izračunali

deskriptivno statistiko (aritmetična sredina, standardna deviacija, minimum in

maksimum) deleža temnopoltih igralcev za vsako od šestih zajetih desetletij, ločeno za

najdobičkonosnejše filme in kritiške filme. Z uporabo spearmanovega rho koeficienta

korelacije smo nato na vzorcu filmov preverili ali delež temnopoltih igralcev skozi

desetletja narašča. Za primerjavo, ki ni odvisna od časa, smo povprečen delež

temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših filmih primerjali s povprečnim deležem

temnopoltih igralcev v kritiških filmih, za kar smo uporabili neparametrični test Mann-

Whitneyev U, ki omogoča primerjavo dveh neodvisnih skupin. Zaradi dokaj malega vzorca

filmov je test dopolnjen še z mero velikosti učinka Cohenov d.

Drugo pomembno vprašanje je vprašanje stereotipov oz. kako stereotipne so vloge, ki so

dodeljene Afroameričanom. Tukaj smo upoštevali stereotipe iz poglavja 4.1. in sicer:

Sambo, Jim Crow, barbarski, mandingo, atletski in raperski/plesalski stereotip, stereotip

»magičnega črnuha«, The Mammy, Aunt Jemimah, Sapphire oz. stereotip jezne

afroameriške ženske, stereotip neodvisne afroameriške ženske, stereotip finančne stiske

in Jazebelle stereotip. Analize smo se lotili tako, da smo pri vsakem vključenem filmu

podrobno pregledali vloge petih najvišje uvrščenih temnopoltih igralcev na listi igralske

zasedbe. Pri tem je bil naš cilj ugotoviti, ali je vloga stereotipna ali ne. V primeru, da gre za

stereotipno vlogo, nas je zanimalo, kateri od zajetih stereotipov je prisoten. Glavni faktor

odločanja so bili opisi stereotipov iz že prej omenjenega poglavja, samo odločanje pa je

natančneje potekalo tako, da smo pregledali posamezne izseke filmov. Pri tem so nam

zraven opisov pomagale tako karakterne in govorne značilnosti, kot tudi vizualni izgled in

poslanstvo protagonista. V zakup je potrebno vzeti tudi določen prostor subjektivne

interpretacije, saj so bile vloge pregledane s strani le ene osebe.

20

Tudi tukaj smo z enakimi postopki kot pri deležu temnopoltih igralcev preverili, ali

stereotipiziranje temnopoltih skozi leta narašča (ločeno za obe skupini filmov) in na koncu

preverili, ali je več stereotipne reprezentacije temnopoltih v ameriškem popularnem ali

kritiškem filmu. Pri tem smo poleg že uporabljenih postopkov, uporabili še test ANCOVA,

ki omogoča preverjanje učinka vrste filma (najdobičkonosnejši ali kritiško najuspešnejši)

na število stereotipnih vlog s hkratnim kontroliranjem deleža temnopoltih igralcev.

7.2. REZULTATI

Delež temnopoltih igralcev in opaženi stereotipi v vsakem od zajetih filmov

V prvem delu rezultatov si bomo ogledali, kolikšen je delež temnopoltih igralcev v vsakem

od zajetih filmov ter kateri stereotipi se v njih pojavljajo. Predstavljeno je tudi število

igralcev, za katere je bilo moč pridobiti podatke, in zraven tega v oklepaju še število

celotne igralske zasedbe, vključno s tistimi, katerih podatkov nismo pridobili. V tabelah

6.1 do 6.6 so predstavljeni rezultati podrobne analize po desetletjih. Vsako desetletje se

nahaja v svoji tabeli.

Tabela 6.1: Rezultati analiz: 1957/58 – 1966/1967

Najdobičkonosnejši filmi (1957−1966) Kritiško najuspešnejši filmi (1958–1967)

Naslov filma Število

igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi

stereotipi Naslov filma

Število

igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi

stereotipi

Moje pesmi, moje

sanje

(1965) [78]

21 (21) 0,00% /

Zgodba z zahodne

strani

(1961) [80]

34 (34) 0,00% /

Ben-Hur

(1959) [79] 13 (13) 0,00% /

Ben-Hur

(1959) [79] 13 (13) 0,00% /

Operacija Grom

(1965) [81] 23 (23) 4,35% 0

Gigi

(1958) [82] 8 (8) 0,00% /

Goldfinger

(1964) [83] 26 (26) 0,00% /

Moja draga dama

(1964) [84] 10 (10) 0,00% /

Doktor Živago

(1965) [85] 26 (26) 0,00% /

Lawrence Arabski

(1962) [86] 18 (18) 0,00% /

Iz tabele 6.1 je razvidno, da se temnopolti igralci pojavijo le v enem izmed petih

najdobičkonosnejših filmov iz obdobja 1957/58–1966/1967, ostali pa v svoji igralski

21

zasedbi nimajo nobenega temnopoltega igralca in zato o (ne)pojavnosti stereotipov ne

moremo govoriti.

Operacija Grom: Vloge protagonista Pinderja (Earl Cameron) nismo označili kot

stereotipne, saj je le-ta član britanske tajne službe, ki skupaj z drugimi pomaga Jamesu

Bondu, glavnemu liku v filmu. Tudi če je njegovo mesto v filmu precej obstransko,

doprinese k razvoju dogodkov in ni na nikakršen način predstavljen s stereotipom.

Tabela 6.1 (na desni strani) prikazuje tudi rezultate, ki se navezujejo na kritiško

najuspešnejše filme tega obdobja. Vrednosti iz tabele jasno kažejo, da se v nobenem

izmed petih zajetih kritiško najuspešnejših filmov tega obdobja ne pojavijo temnopolti

igralci, posledično pa tudi ne moremo govoriti o stereotipnih vlogah.




igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi


Število

igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi

stereotipi

Žrelo

(1975) [87] 17 (17) 0,00% /

Kabaret

(1972) [88] 19 (20) 0,00% /

Izganjalec hudiča

(1973) [89] 24 (24) 0,00% /

Želo

(1973) [90] 31 (31) 12,90% 0

Boter

(1972) [91] 34 (34) 0,00% /

Patton

(1970) [92] 31 (31) 3,23% 0

Rocky

(1976) [93] 34 (41) 20,59% 1

Oliver!

(1968) [94] 41 (41) 0,00% /

2001: Vesoljska

odiseja

(1968) [95]

19 (19) 0,00% /

Boter 2

(1974) [96] 69 (69) 0,00% /

Tabela 6.2 prikazuje rezultate za obdobje 1967/68–1976/77. Rezultati, vezani na

najdobičkonosnejše filme, kažejo, da lahko temnopolte igralce najdemo le v enem od

petih najpopularnejših filmov tega obdobja.

Rocky: Izmed petih najvišje rangiranih temnopoltih igralcev, smo ugotovil, da je ena od

teh vlog stereotipna, pri tem pa gre za atletski stereotip. Tudi če je film športnega žanra,

je protagonist Apollo Creed, boksar, predstavljen samo kot atlet, ki so mu sposobnosti, bi

22

lahko rekli, prirojene. Tako ni poudarjena nobena druga karakterna značilnosti

protagonista ali njegova predzgodba. Vloge ostalih temnopoltih igralcev so tako majhne,

da v filmu ne izvemo niti njihovih imen. Igralec Larry Carrol je v filmu v vlogi televizijskega

novinarja, Stan Shaw je eden izmed preostalih boksarjev, Tony Burton je Apollov trener,

DeForest Covan pa samo eden izmed oseb v Apollovi ekipi. Nobeden izmed njih ni

prikazan stereotipno, saj so njihove vlogevloge vsakdanjih ljudi.

Na seznamu kritiško najuspešnejših filmov tabele 6.2 sta le dva takšna, ki v svoji igralski

zasedbi vsebujeta tudi temnopolte igralce; to sta filma Želo in Patton, v katerih pa ni prišlo

do stereotipnih vlog.

Želo: Najvišje rangirani igralec, Robert Earl Jones, upodablja lik Luthra, ki ima z glavnim

protagonistom Johnnyjem posebno vez. Oba sta sleparja, ki si dobiček prinašata s

prevarami. Vloge nismo označili kot stereotipne, saj je Luther v filmu samostojna

osebnost, ki v svojih dejanjih ne povzdiguje belskega protagonista. Igralki Ta-Tanisha in

Paulene Myers sta del Luthrove družine, Avon Long pa upodablja nepremičninskega

posrednika. Njihove vloge so vsakdanje, nekajsekundne in niso v nobeni meri stereotipne.

Patton: V filmu lahko na drugi strani najdemo le enega temnopoltega igralca, Jamesa

Edwardsa, ki upodablja vojaškega narednika Williama Meeksa. Njegovo poslanstvo v filmu

je opravljanje vojaškega roka in ne vsebuje nikakršnih stereotipnih podtonov.

Preostali filmi ne vsebujejo temnopoltih igralcev in zato o stereotipih ni mogoče govoriti.




igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi


Število

igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi

stereotipi

E. T. - Vesoljček

(1982) [97] 16 (28) 6,25% 0

Gandhi

(1982) [98] 123 (147) 0,81% 0

Vojna zvezd:

Epizoda IV - Novo

upanje (1977) [99]

25 (25) 0,00% /

Amadeus

(1984) [100] 91 (91) 0,00% /

23

Vojna zvezd:

Epizoda V - Imperij

vrača udarec

(1980) [101]

38 (38) 2,63% 0

Moja Afrika

(1985) [102] 27 (32) 25,93% 0

Vojna zvezd:

Epizoda VI -

Jedijeva vrnitev

(1983) [103]

75 (105) 6,67% 1

Vojna zvezd:

Epizoda IV - Novo

upanje (1977) [99] 25 (25) 0,00% /

Briljantina

(1978) [104] 41 (46) 0,00% /

Čas nežnosti (1983)

[105] 30 (43) 0,00% /

Tabela 6.3 prikazuje rezultate za desetletje 1977/78−1986/87. Na levi strani tabele so

prikazani rezultati za najdobičkonosnejše filme, iz katerih je razvidno, da igralske zasedbe

treh od petih zajetih filmov vsebujejo vsaj enega temnopoltega igralca. V preostalih dveh

filmih temnopoltih igralcev ni. Pogled na stolpec s stereotipi razkrije, da smo stereotipno

vlogo temnopoltega igralca opazili le v enem filmu.

Vojna zvezd: Epizoda VI - Jedijeva vrnitev: Fokus naše pozornosti je pri eni izmed

temnopoltih stranskih igralk. Femi Taylor v filmu igra znanstvenofantastični lik po imenu

Oola, ki je ena izmed spolnih suženj zlikovca Jabbe the Hutta. Tako je v filmu njena glavna

naloga, da s pretirano izpostavljeno seksualnostjo, s plesom zabava svojega gospodarja in

je zraven mrežastih oblačil opremljena tudi z verigo okoli vratu. Preostale vloge

temnopoltih v prej omenjenem filmu niso stereotipne. Tako Billy Dee Williams upodablja

protagonista Landa Calrissiana, tihotapca, hazarderja in administratorja mesta Oblakov,

katerega vloge nismo označili kot stereotipne, saj je protagonistov karakter razvit do te

mere, da igra pomembno vlogo v filmu in ni samo pomožni junak (ang. sidekick). K

igralcem smo šteli tudi Jamesa Earl Jonesa, ki je svoj glas posodil zlikovcu Darthu Vaderju

in dva zamaskirana temnopolta igralca, ki sta oba upodobila znanstveno fantastično bitje

po imenu Ewok. Vloge vseh treh ne vsebujejo stereotipnih podtonov.

E. T. - Vesoljček: V filmu lahko opazimo samo enega temnopoltega igralca. Michael Darrell

igra preprosto vsakdanjo mimoidočo osebo, zato tudi tukaj ne moremo govoriti o

stereotipu.

24

Vojna zvezd: Epizoda V - Imperij vrača udarec: V filmu znova nastopa Billy Dee Williams v

vlogi Landa Calrissiana, ki mu nismo pripisali nobenega stereotipa.

Na drugi strani tabele 6.3 so prikazani še rezultati, vezani na kritiško najuspešnejše filme.

Le dva od petih zajetih kritiških filmov tega obdobja vsebujeta temnopolte igralce; to sta

filma Moja Afrika ter Gandhi. V preostalih filmih temnopoltih igralcev ni. Noben izmed

kritiško najuspešnejših zajetih filmov iz tabele, na katero se osredotočamo ne vsebuje

stereotipov.

Moja Afrika: Pet najvišje uvrščenih igralcev filma nismo označili zastereotipne. Vsi

protagonisti, Farah (Malic Bowens), Kinanjui (Stephen Kinyanjui), Joseph Thiaka

(Kamante), Juma (Mike Bugara) in Kanuthia (Job Seda) so prebivalci Kenije, postavljeni v

leto 1913. Tudi če je Farah služabnik in so preostali protagonisti pripadniki plemena

Kikuyu, ti niso predstavljeni na stereotipni način, ampak skladno s tradicijo in

zgodovinskimi dejstvi obdobja, v katerem se dogaja film.

Gandhi: Film vsebuje le enega temnopoltega igralca. Winston Ntshona se na začetku filma

pojavi v vlogi postreščka. Njegova vloga je zelo majhna in s svojimi dejanji in vizualnostjo

ne kaže na nobenega izmed stereotipov.




igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi


Število

igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi

stereotipi

Jurski park

(1993) [106] 20 (22) 10,00% 0

Zadnji kitajski cesar

(1987) [107] 52 (54) 0,00% /

Dan neodvisnosti

(1996) [108] 103 (117) 8,74% 1

Angleški pacient

(1996) [109] 39 (40) 0,00% /

Forrest Gump

(1994) [110] 100 (113) 13,00% 3

Pleše z volkovi

(1990) [111] 39 (48) 0,00% /

Sam doma

(1990) [112] 59 (59) 1,69% 0

Schindlerjev

seznam

(1993) [113]

113 (126) 0,00% /

Terminator 2: Sodni

dan

(1991) [114]

46 (48) 10,87% 0

Forrest Gump

(1994) [110] 100 (113) 13,00% 3

25

V tabeli 6.4 so prikazani rezultati analiz za obdobje ameriškega filma 1987/88–1996/97.

Rezultati, ki se navezujejo na najdobičkonosnejše filme, kažejo, da v prav vseh petih

zajetih najdobičkonosnejših filmih tega obdobja igrajo temnopolti. V dveh filmih pa smo

našli stereotipne vloge in sicer v filmu Dan neodvisnosti in Forrest Gump.

Dan neodvisnosti: V slednjem smo opazili t.i. Jazzebelle stereotip, saj je zaročenka

glavnega protagonista v večih primerih predstavljena samo kot striptizeta, tudi če sama v

filmu pravi, da je na svoje delo ponosna. Tako bi lahko Jasmine, ki jo uprizarja igralka

Vivica A. Fox, opravljala katerikoli poklic, vendar so ustvarjalci filma zanjo izbrali poklic

striptizete. Tukaj pa se stereotipi ne končajo, ker smo spremljali samo stereotipe

protagonistov je zato iz analiz izvzet barbarski stereotip. Po tem, ko se film srečno

razplete in glavni igralci rešijo svet, je vsak kontinent sveta prikazan v praznovanju tega

dogodka. Afriški kontinent je največji problem, ki ga želimo izpostaviti. Njegovi prebivalci

so upodobljeni kot barbari s sulicami v rokah in ga ustvarjalci filma vidijo kot primitivnega

in zaostalega. Preostale vloge temnopoltih igralcev filma nismo označili kot stereotipne,

npr. Steven Hiller (Will Smith), eden glavnih protagonistov, je karakterno in naracijsko

razdelan karakter, ki tudi, če so v ospredju belci, v filmu prevlada ter na koncu filma reši

svet. Ostale vloge temnopoltih so dokaj majhne, vsakodnevne in zaradi tega brez

stereotipov. Tako Ross Bagley igra Stevenovega sina, Mirron E. Willis, enega izmed osebja

Bele hiše, Bobbyja Hosea pa najdemo v vlogi poveljujočega oficirja.

Forrest Gump: V filmu smo opazili kar tri stereotipe – vlogi dveh afroameriških igralcev

smo označili kot »Mammy« stereotip, ob tem pa smo opazili še »Magical negro«

stereotip. Celoten film prikazuje življenje glavnega protagonista Forresta Gumpa, ki se v

enem izmed svojih delov življenja, spoprijatelji z Afroameričanom po imenom Bubba Blue.

Med služenjem vojaškega roka se med njima splete tesno prijateljstvo, ki Gumpu

predstavlja veliko uteho. O Bubbi izvemo, da je eden izmed njegovih glavnih interesov

ljubezen do morskih kozic, ki se prenaša iz roda v rod, saj pomni, da jih že od nekaj

pripravljala tako mama kot babica. Ko se ju spominja, lahko vidimo, da sta obe

predstavljeni stereotipno v vlogi Mammy. Ustvarjalci filma bi ju lahko postavili v domačo

26

kuhinjo, obdano z družino, vendar sta prikazani kot obilni ženski z stereotipno belo opravo

in ruto na glavi, ki v bogati hiši strežeta hrano belcem. Bubbo pa smo prav tako označili s

stereotipom in sicer »Magical negro« stereotipom. Tudi če je v filmu prikazana njegova

predzgodba, je protagonistova glavna naloga karakterno in psihično podpiranje Gumpa.

Forrest po smrti Bubbe uresniči njegovo umirajočo željo, se poda v posel morskih kozic in

s tem ideologijo belske dominance le še močneje potrdi. Preostali vlogi, ki ju igrata

temnopolti igralki Margo Moorer in Angela Lomas, sta obstranski ter se pojavita samo v

enem prizoru,in sicer v vlogi vsakdanjih oseb, zato ju nismo označili kot stereotip.

Jurski park: Film ne vsebuje nobenih stereotipnih reprezentacij, tudi če v njem lahko

najdemo dva temnopolta igralca. Prvi je Samuel L. Jackson, ki upodablja glavnega inženirja

celotnega parka. Čeprav lik ni posebej kompleksen in smo proti koncu film priča njegovi

smrti, ga ne moremo označiti za stereotipnega in ga postaviti v predalček kakšnega izmed

teh, kar se zgodi tudi pri temnopoltemu liku delavca parka (Jophery C. Brown), ki se v

filmu pojavi samo v enem prizoru.

Sam doma: Edino temnopolto igralko, Dianne B. Shaw, v filmu zapazimo za nekaj sekund,

kot preprosto letališčno uslužbenko, zato je ne moremo označiti kot stereotipne.

Terminator 2: Sodni dan: Film vsebuje pet temnopoltih protagonistov. Najvišje rangiran je

Miles Dyson (Joe Morton), znanstvenik, katerega delo bi lahko prineslo do uničenja

celotnega sveta, tudi če se sam tega ne zaveda. Lik je precej pomemben in razvit do te

mere, da ga lahko spremljamo čez celoten film. Prinaša pomemben zaplet in nobeno

njegovo dejanje ne prinaša stereotipne reprezentacije. Spoznamo tudi njegovo družino,

kjer se pojavita naslednja temnopolta igralca: njegov sin Danny (DeVaughn Nixon) in žena

Tarissa (S. Epatha Merkerson). Ostaneta še policaj Gibbons (Abdul Salaam El Razzac) in

delavec v mentalni bolnišnici (Mark Christopher Lawrence). Vloge vseh so nestereotipne,

kar je posledica njihovih običajnih vsakdanjih dejanj v filmu.

http://www.imdb.com/name/nm0789692/?ref_=ttfc_fc_cl_t39

27

Izmed petih kritiško najuspešnejših filmov tabele 6.4 le eden vsebuje temnopolte igralce.

Ponovno gre za film Forrest Gump, o katerem smo že govorili, preostali pa na svojem

seznamu nimajo temnopoltih igralcev in so stereotipi temnopoltih tako izvzeti.




igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi


Število

igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi

stereotipi

Titanik

(1997) [115] 100 (102) 0,00% /

Titanik

(1997) [115] 100 (102) 0,00% /

Gospodar prstanov:

Kraljeva vrnitev

(2003) [116]

52 (53) 0,00% /

Gospodar prstanov:

Kraljeva vrnitev

(2003) [116]

52 (53) 0,00% /

Pirati s Karibov:

Mrtvečeva skrinja

(2006) [117]

58 (71) 10,34% 1

Zaljubljeni

Shakespeare

(1998) [118]

48 (51) 0,00% /

Vojna zvezd:

Epizoda I - Grozeča

prikazen

(1999) [119]

56 (57) 8,93% 1

Chicago

(2002) [120] 106 (119) 18,87% 1

Harry Potter in

kamen modrosti

(2001) [121]

51 (51) 9,80% 0

Gladiator

(2000) [122] 33 (35) 3,03% 1

Tabela 6.5 prikazuje rezultate, ki smo jih pridobili z analizo petih najdobičkonosnejših in

najbolj kritiško sprejetih filmov iz obdobja 1997/1998–2006/2007. Ugotovili smo, da so

med petimi zajetimi najdobičkonosnejšimi filmi tega obdobja, trije takšni, ki v svoji igralski

zasedbi vključujejo tudi temnopolte igralce, dva filma pa sta popolnoma brez temnopoltih

igralcev. Izmed petih analiziranih najdobičkonosnejših filmov tega obdobja, v katerih so

temnopolti igralci sploh dobili vloge, le v enem ni stereotipov.

Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja: V filmu smo opazili »Magical negro« stereotip, saj je

glavno poslanstvo protagonistke Tie Dalme, ki jo v igra Naomie Harris, da s svojimi

sposobnostmi čarovništva pomaga glavnim igralcem. Po vrhu je njen izgled na meji

barbarskega, s črnimi zobmi, razcapanimi oblačili in razmršeno pričesko. Naslednji trije

temnopolti igralci filma, Israel Oyelumade, Sylver in Robbie Gee se vsi pojavijo samo v

enem izmed prizorov zgodbe. Prvega lahko opazimo kot poškodovanega moškega, ki se

28

želi priključiti piratski posadki glavnih junakov, drugi pomaga enemu izmed protagonistov

s čolnom priti na obalo, igralec Robbie Gee pa se za nekaj minut pojavi v kratki montaži

filma. Njihov doprinos k celotni zgodbi je bežen in s svojimi dejanji ne kažejo na kakšnega

izmed stereotipov. Zadnjega temnopoltega igralca, Winstona Ellisa, pa lahko zasledimo v

vlogi Palafica, hudobneža, ki je del posadke nadnaravne ladje z imenom Flying Dutchman.

Protagonista nismo označili za stereotipnega, saj s svojimi dejanji, karakterjem, govorom

ali vizualno podobo tega ne nakazuje.

Vojna zvezd: Epizoda I - Grozeča prikazen: V filmu smo opazili »Jim Crow« stereotip.

Znanstvenofantastični lik po imenu Jar Jar Binks, kateremu glas je posodil afroameriški

igralec, je poosebitev Jim Crow stereotipa. Tudi če gre za animiranega protagonista, so

njegova dejanja klovnu podobna, norčava in neinteligentna. Naslednja temnopolta igralca

Hugh Quarshie in Samuel L. Jackson se v filmu pojavita v stranski vlogi. Hugh igra stotnika

Panako, ki v vojni pomaga ščititi kraljestvo pred temačnimi silami. Tudi Jacskonova vloga

je na strani pozitivnih sil in se v filmu pojavi kot Mace Windu, jedi mojster oz. član

organizacije, ki s svetlobnimi meči prinašajo ravnovesje in mir v galaksiji. Oba protagonista

sta izvzeta iz stereotipne reprezentacije, saj gre za karakterno in naracijsko razvita lika, ki

čez celotno zgodbo sledita lastnim načelom. Zadnja igralca pa sta Clarence Smith, ki ga

zasledimo v vlogi pilota in Gin Clarke kot članico odbora jedijev. Njuni vlogi sta precej

majhni in zaradi dokaj običajne naracijske zgodbe, brez stereotipnih podtonov.

Harry Potter in kamen modrosti: Film ne vsebuje stereotipov. Štirje temnopolti igralci se

pojavijo v vlogah dijakov Bradavičarke, čarovniške šole, ki jo obiskuje tudi glavni

protagonist Harry Potter. Dean (Alfred Enoch), Lee (Luke Youngblood), Angelina (Danielle

Tabor) in Alicia (Leilah Sutherland), so, če odštejemo zmožnost čaranja, preprosti učenci,

tako, da njihove vloge ne moremo opisati kot stereotipne. Igralec Ray Fearon pa je svoj

glas posodil enemu izmed kentavrov, mitološkemu bitju, katerega vloga je prav tako

nestereotipna, saj so le-ti prikazani kot samostojni, odločni in mogočni.

29

Med zajetimi kritiško najuspešnejšimi filmi tabele 6.5 le dva vsebujeta tudi temnopolte

igralce, Chicago in Gladiator, v obeh pa lahko opazimo po en stereotip.

Gladiator: V filmu smo vlogo igralca Djimon Hounsoua označili kot »Magical negro«

stereotip. Prvič se Juba, temnopolti gladiator, pojavi v vročinskih sanjah Maximusa,

glavnega protagonista. Čez celoten film mu Juba z lastnim razumevanjem višjega sveta

pomaga najti notranji mir in zadoščenje. Tako je njegovo edino poslanstvo skrb za

belopoltega protagonista.

Chicago: Na podlagi podrobnega ogleda filma smo zaključili, da se v njem pojavi en

stereotip, in sicer »Mammy« stereotip. Mama Morton, ki jo v filmu upodablja igralka

Queen Latifah, je paznica v ženskem zaporu. Tudi, če ta ni zelo izrazit, je Mama Morton s

svojo obilno postavo sofisticiran primer »Mammy« stereotipa. Glavnima igralkama

pomaga pri prestajanju njunih smrtnih kaznih v zaporu in s tem poveličuje belopolto

dominanco, ki jo v filmu predstavljata glavni igralki. Čeprav je Mama Morton dominantna

ženska, bi lahko zapor zamenjali za hišo v času rasne segregacije in bi dobili z zgodovino

podkrepljen stereotip. Zraven Queen Latifah lahko v filmu najdemo še štiri preostale

temnopolte igralce. Taye Diggs je naracijski pripovedovalec celotne zgodbe, ki se

izmenično pojavlja čez celoten film, Deidre Goodwin in Mya igrata June ter Mono,

kaznjenki v ženskem zaporu v katerem sta zaprti tudi glavni protagonistki filma, zadnji

igralec pa je Ken Ard, plesalec, ki se pojavi samo v plesnih točkah. Vloge ne vsebujejo

stereotipnih podtonov, saj se ti ne kažejo niti v njihovih dejanjih, niti filmskem poslanstvu.




igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi


Število

igralcev

Delež

temnopoltih

Opaženi

stereotipi

Avatar

(2009) [123] 53 (61) 30,19% 0

Revni milijonar

(2008) [124] 73 (85) 0,00% /

Vojna zvezd: Sila se

prebuja

(2015) [125]

67 (68) 13,43% 0

Gravitacija

(2013) [126] 7 (7) 0,00% /

Jurski svet

(2015) [127] 38 (38) 7,89% 0

Bombna misija

(2008) [128] 26 (31) 7,69% 0

30

Rogue One: Zgodba

vojne zvezd

(2016) [129]

74 (74) 9,46% 0

Pobesneli Max:

Cesta besa

(2015) [130]

49 (58) 4,08% 0

Maščevalci

(2012) [131] 53 (51) 7,55% 0

Dežela La La

(2016) [132] 128 (146) 21,09% 0

V tabeli 6.6 so prikazani še rezultati za zadnje desetletje, ki smo ga zajeli v analizah. V vseh

petih najdobičkonosnejših filmih tega obdobja nastopajo temnopolti igralci, v nobenem

pa nismo opazili reprezentacije stereotipov le-teh.

Avatar: Zoe Saldana, Laz Alonso in CCH Pounder so pripadniki plemena Na'vi, ki

poseljujejo planet imenovan Pandora. Gre za visoko rasla bitja z modrim odtenkom kože,

katerih vizualno podobo bi lahko morda označili kot stereotipno. Imajo v drobne kitke

spletene lase, nakit podoben tistemu, ki ga nosijo člani afriških plemen in lesena suličasta

orožja. Vseeno njihovih vlog nismo označili za stereotipne, saj gre za naracijsko

kompleksne protagoniste z lastno voljo, poslanstvom in karakternimi značilnostmi.

Preostala temnopolta igralca, Sean Anthony Moran in Scott Lawrence, v filmu upodabljata

pripadnika vojske. Njuni vlogi sta nekajsekundni in nestereotipni, saj je njuna naloga v

filmu le reprezentacija vojaškega osebja.

Vojna zvezd: Sila se prebuja: Tudi v omenjenem filmu zasledimo pet temnopoltih igralcev.

John Boyega upodablja lik po imenu Finn. Ta je sprva služil temnim silam in po

dezertiranju stopil na stran dobrih. Gre za enega izmed glavnih likov, pomembnega za

zgodbo in njegov razvoj. Stereotipov ni moč opaziti, saj je neodvisno grajen lik in s

pomaganjem belim protagonistom ne poveličuje njihove dominance. V filmu najdemo

tudi dva znanstveno fantastična lika, Maz Kanato (Lupita Nyong'o) in Nien Nunba (Kipsang

Rotich) ter preostala temnopolta igralca oz. igralki Sasho Frost ter Maisie Richardson-

Sellers. Prva igra neimenovano prebivalko planeta Jakku, Maise pa vojaško oficirko Korr

Sella. Njihove vloge so obstranske in majhne, dejanja, poslanstvo v filmu, način govora in

vizualna podoba pa brez stereotipnih podtonov.

31

Jurski svet: Film med drugim sestavljajo trije temnopolti igralci, ki so za svoj nastop v filmu

dobili zasluge. Omar Sy igra Barryja, enega izmed delavcev z dinozavri v tematskem

parku. V filmu ga zasledimo v večih prizorih, za razliko od Anne Talakkottur, ki je v film

postavljena kot ena izmed potencialnih investitork parka in Isaaca Keysa, ki v filmu

upodablja neimenovanega varnostnika. Vse tri vloge so vsakdanje osebe, katerih namen

je opravljati svojega dela in jim ni mogoče pripisati kakšnih stereotipnih dejanj.

Rogue One: Zgodba vojne zvezd: Predzgodba franšize Vojne zvezd vsebuje sedem

temnopoltih igralcev, mi pa smo ocenili vloge petih najvišje uvrščenih. K zasedbi smo

znova šteli James Earl Jonesa, ki je svoj glas posodil zlikovcu Darthu Vaderju. Njegova

vloga tako ni stereotipna, saj gre za karakter z močno osebnostjo in se s svojimi dejanji in

načinom govora ne uvršča v nobenega izmed stereotipov. Podobno je s protagonistom z

imenom Saw Gerrera. Tudi njegove vloge ne moremo označiti kot stereotipne, saj gre za

plemenitega junaka na strani dobronamernih uporniških sil, ki je del življenja vzgajal

glavno protagonistko, tudi, če se osredotočimo na govor in vizualno podobo. To lahko

trdimo še za preostale temnopolte vloge filma, med katerimi so senatorka Pamla (Sharon

Duncan-Brewster), korporal Tonc (Jordan Stephens) in načelnik Sefla (Babou Ceesay).

Maščevalci: V filmu se znova pojavi Samuel L. Jacskon, tokrat v vlogi Nicholasa Furyja,

bivšega direktorja organizacije S.H.I.E.L.D, ki se bori proti grožnjam nadnaravnega izvora.

V bitki proti uničenju sveta znova združi superheroje, s katerimi se skupaj bori na strani

dobrih sil. Protagonistova dejanja in poslanstvo so nestereotipne narave, saj gre za

kompleksen lik z razvito predzgodbo in je pomemben doprinos k svetu superherojev.

Drugi izmed štirih temnopoltih igralcev filma je Damion Poitier, ki ga v filmu ni moč

prepoznati, saj se skriva v računalniško generiranem liku zlobneža Thanosa. Zaradi

njegovih dejanj, govora in vizualne podobe tudi njega ne moremo povezati s kakšnim

izmed stereotipov. Podobno trdimo za igralko Kelley Robins in Williama Christopherja

Stephensa, ki se v filmu za nekaj sekund pojavita v vlogi intervjuvancev.

32

Pogled na desno stran tabele, ki vsebuje podatke kritiško najuspešnejših filmov, razkrije,

da le v treh nastopajo temnopolti igralci, pregled filmov pa kot pri najdobičkonosnejših,

ne razkrije nobenega stereotipa.

Bombna misija: Film vsebuje dva temnopolta igralca. Anthony Mackie upodablja načelnika

JT Sanborna, ki je eden izmed vojakov misije v Iraku. Skupaj z glavnim protagonistom sta

usposobljena za odstranjevanje eksplozivnih teles. Tudi če njun odnos sprva temelji na

razlikah, postaneta kasneje dobra zaveznika. JT Sanborna ne moremo označiti z nobenim

izmed stereotipov temnopoltih, saj gre za naracijsko kompleksno razvit lik, z lastnimi

čustvi, dejanji in zgodbo. V zgodbi se pojavi še Malcom Barret, drugi temnopolti igralec

filma in sicer kot načelnik Foster. Njegova vloga je precej manjša in kot pri Sanbornu,

nestereotipna.

Pobesneli Max: Cesta besa: Film vsebuje dva temnopolta igralca. Prvi je Crusoe Kurddal, ki

se v prividu glavnega protagnosita kot neimenovani lik pojavi le za sekundo in ga ne

moremo šteti kot stereotip. Vloga igralke Zoë Kravitz pa je precej večja. Je ena izmed

petih žen zlikovca Joeja, katerih vloga je rojevanje otrok. Ko te pobegnejo, se povežejo z

glavno protagonistko filma in postanejo svobodne. Tudi njena vloga je nestereotipna,

čeprav bi jo lahko označili kot spolno sužnjo. Zato je potrebno upoštevati njena dejanja,

saj se s pobegom upre belopolti in moški dominanci.

Dežela La La: Film prav tako ne vsebuje nobenih temnopoltih stereotipnih vlog. Igralci

John Legend, Damon Gupton in Keith Harris v filmu nastopajo kot prijatelji glavnega

protagonista, David Douglas je DJ na radiu, Natalie Imani pa je ena izmed spremljevalnih

pevk filma. Vloge vseh so vsakdanje in precej majhne, saj sta čez celoten film v centru

pozornosti dva glavna lika. V večih scenah lahko opazimo le Johna Legenda, ki tako kot

ostali, s sabo ne nosi stereotipne reprezentacije.

33

Sinteza ugotovitev: število temnopoltih igralcev

V nadaljevanju bodo prikazani rezultati, do katerih smo prišli s sintezo ugotovitev, ki so

bile predstavljene v prejšnjem podpoglavju. Ogledali si bomo kaj se skozi leta dogaja s

številom temnopoltih igralcev v ameriškem popularnem in ameriškem kritiškem filmu ter

primerjali reprezentiranost temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših in najbolj kritiško

uspešnih filmih.

Tabela 6.7: Delež temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših in kritiško najuspešnejših

filmih skozi desetletja

Najdobičkonosnejši filmi Kritiško najuspešnejši filmi

Desetletje M SD MIN MAX Desetletje M SD MIN MAX

1957–1966 0,87% 1,94% 0,00% 4,35% 1958–1967 0,00% 0,00% 0,00% 0,00%

1967–1976 4,12% 9,21% 0,00% 20,59% 1968–1977 3,23% 5,59% 0,00% 12,90%

1977–1986 3,11% 3,24% 0,00% 6,67% 1978–1987 5,35% 11,51% 0,00% 25,93%

1987–1996 8,86% 4,30% 1,69% 13,00% 1988–1997 2,60% 5,81% 0,00% 13,00%

1997–2006 5,82% 5,33% 0,00% 10,34% 1998–2007 4,38% 8,20% 0,00% 18,87%

2007–2016 13,71% 9,51% 7,55% 30,19% 2008–2017 6,57% 8,73% 0,00% 21,09%

Tabela 6.7 prikazuje aritmetično sredino, standardno deviacijo, minimum in maksimum

deleža temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših in kritiško najuspešnejših filmih skozi

desetletja. Začnimo z najdobičkonosnejšimi filmi, pri katerih najnižjo aritmetično sredino

(manj kot 1%) opazimo v prvem zajetem desetletju (1957−1966), najvišjo aritmetično

sredino (slabih 14%) pa v zadnjem zajetem desetletju (2007−2016). Povprečni deleži

temnopoltih igralcev se v preostalih zajetih desetletjih gibljejo med dobrimi 3% in slabimi

9%. Medtem ko se film z največjim deležem temnopoltih (več kot 30%) enoznačno pojavi

v obdobju 2007−2016, so minimumi v mnogih desetletjih enaki in implicirajo, da se v teh

desetletjih najdejo najdobičkonosnejši filmi brez temnopoltih igralcev (obdobja:

1957−1966; 1967−1976; 1977−1986; 1997−2006). Ob tem mere razpršenosti implicirajo,

da so filmi najbolj razpršeni okoli aritmetične sredine v obdobjih 2007−2016 in 1967−1976

(v teh obdobjih torej največje razlike med filmi v deležu temnopoltih igralcev), najbolj

34

zgoščeni pa v prvem zajetem desetletju (1957−1966) – v tem obdobju so temnopolti

igralci v vseh petih zajetih filmih najbolj podobno (slabo) reprezentirani.

Na desni strani tabele 6.7 se nahajajo še rezultati, vezani na kritiško najuspešnejše filme.

Iz tabele je razvidno, da je aritmetična sredina deleža temnopoltih igralcev najvišja v

obdobju 2008−2017 (slabih 7%), a je razlika z aritmetičnimi sredinami preostalih obdobij

tukaj zelo majhna – po povprečnem deležu tako kmalu sledita obdobji 1977−1986 in

1997−2006. V povprečju je reprezentiranost temnopoltih tudi tukaj (tako kot pri

popularnem filmu) najnižja v prvem zajetem desetletju – obdobju od 1958 do 1967.

Minimumi, torej najnižje vrednosti znotraj posameznih desetletij, so v vseh obdobjih

enaki in znašajo 0%, kar pomeni, da se v vsakem od zajetih obdobij najde kritiški film, ki je

popolnoma brez temnopoltih igralcev. Vrednosti maksimumov so, na drugi strani, bolj

pestre. Najvišji maksimum, ki presega eno četrtino, se pojavi v obdobju 1978−1987, temu

pa sledita obdobji 2008−2017 in 1998−2007 (v teh treh obdobjih so najvišje tudi

standardne deviacije, torej razpršenost okoli aritmetične sredine).

Da bi ugotovili, ali so vzorci, ki jih lahko opazimo na ravni deskriptivne statistike, resnično

prisotni, dovolj izraziti in posplošljivi, smo uporabili neparametrični test za odkrivanje

povezanosti med dvema spremenljivkama – med deležem temnopoltih igralcev in leti.

Spearmanov rho, izračunan na našem vzorcu najdobičkonosnejših filmov, zaseda visoko

vrednost (rs = 0,60), ki implicira močno pozitivno povezanost omenjenih spremenljivk – s

prehajanjem od prvega zajetega desetletja do zadnjega vključenega desetletja torej delež

temnopoltih v najdobičkonosnejših filmih statistično pomembno narašča (p < 0,01). Na

našem vzorcu kritiško najuspešnejših filmov pa je povezava med enakima

spremenljivkama precej manj izrazita – Spearmanov korelacijski koeficient zaseda

vrednost, ki bi jo lahko označili kot nizko do srednjo (rs = 0,30), ob tem pa se korelacija ni

izkazala za statistično pomembno (p = 0,11). Kljub temu da se tudi na vzorcu kritiško

najuspešnejših filmov torej kaže določen trend naraščanja, je to naraščanje manj izrazito

in ga ni mogoče gotovo posplošiti na populacijo.

35

Za lažjo vizualizacijo bodo dosedanji podatki sedaj predstavljeni še grafično (graf 6.1),

našim podatkom pa smo priključili še podatke US Census Bureaua (2009) [133], ki

prikazujejo dejanski delež temnopoltih v ZDA.

Graf 6.1: Delež temnopoltih igralcev skozi desetletja

Tudi iz grafičnega prikaza je razvidno, da v najdobičkonosnejših filmih – sicer z manjšimi

nihanji – delež temnopoltih igralcev razmeroma uniformno narašča, medtem ko so v

kritiško najuspešnejših filmih nihanja bolj izrazita, naraščanje pa posledično manj

enoznačno. Delež temnopoltih v najdobičkonosnejših filmih se je v zadnjem desetletju

zelo približal dejanskemu deležu temnopoltih v populaciji, v kritiško najuspešnejših filmih

pa je skozi vsa desetletja mogoče opaziti močno razliko med reprezentiranostjo v filmski

industriji in populaciji.

Poleg analiz deleža temnopoltih igralcev skozi desetletja smo naredili tudi primerjavo

skupnega (vsa zajeta desetletja) deleža temnopoltih igralcev v ameriškem popularnem

filmu s skupnim deležem temnopoltih igralcev v ameriškem kritiškem filmu. Rezultati

deskriptivne statistike teh analiz so predstavljeni v tabeli 6.8.

0,00%

2,00%

4,00%

6,00%

8,00%

10,00%

12,00%

14,00%

16,00%

1957– 1966 1967– 1976 1977– 1986 1987 – 1996 1997– 2006 2007– 2016

Delež temnopoltih igralcev skozi desetletja

Najdobičkonosnejši filmi Kritiško najuspešnejši filmi Delež temnopoltih v ZDA

36

Tabela 6.8: Primerjava deleža temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših filmih in kritiško

najuspešnejših filmih.

Kategorija filmov M SD Min Max

Najdobičkonosnejši filmi 6,08% 7,13% 0,00% 30,19%

Kritiško najuspešnejši filmi 3,69% 7,18% 0,00% 25,93%

S tabele 6.8 je razvidno, da je delež temnopoltih igralcev višji v najdobičkonosnejših filmih

kot pa v kritiških filmih, pri tem pa razlika znaša dobra 2%. Razpršenost je v obeh

kategorijah filmov približno enaka, enaki so tudi minimumi, maksimum pa je višji v skupini

najdobičkonosnejših filmov – film, ki je na našem vzorcu imel največ temnopoltih igralcev

v svoji igralski zasedbi, torej sodi v kategorijo »ameriški popularni film«. Da bi preverili ali

je razlika, ki je razvidna iz deskriptivne statistike, statistično pomembna, smo opravili

Mann-Whitneyev U test. Kljub temu da je le-ta pokazal jasno tendenco v smer večje

reprezentacije temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših kot pa v kritiško najuspešnejših

filmih, razlike ne moremo označiti kot statistično pomembne (U = 330,5; Z = -1,92, p =

0,06), saj p-vrednost rahlo presega mejo 0,05. Zaradi majhnega vzorca smo izračunali še

velikost učinka, Cohenov d, ki za razliko v deležu temnopoltih igralcih, znaša 0,33 – ta

vrednost implicira, da je učinek kategorije filmov na razliko v deležu temnopoltih igralcih

razmeroma majhen. Tudi ti podatki bodo predstavljeni še grafično (graf 6.2), pri tem pa

smo grafu ponovno dodali stolpec, ki odraža dejanski delež temnopoltih prebivalcev v

ZDA [133].

Graf 6.2: Delež temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših in kritiško najuspešnejših

filmih.

0,00% 2,00% 4,00% 6,00% 8,00% 10,00% 12,00% 14,00%

Delež temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših in kritiško najuspešnejših filmih

Delež temnopolte populacije v ZDA Kritiško najuspešnejši filmi Najdobičkonosnejši filmi

37

Iz grafa 6.2 je ponovno mogoče razbrati, da je skozi desetletja reprezentacija temnopoltih

nekoliko boljša v najdobičkonosnejših filmih kot v kritiško najuspešnejših filmih, a sta oba

deleža v resnici daleč od dejanskega deleža temnopolte populacije v ZDA skozi desetletja.

Sinteza ugotovitev: število stereotipnih vlog temnopoltih igralcev

V nadaljevanju si bomo ogledali še rezultate, ki se navezujejo na število (in vsebino)

stereotipnih vlog temnopoltih igralcev. Natančneje, ogledali si bomo, kaj se skozi leta

dogaja s številom stereotipnih vlog v ameriškem popularnem in ameriškem kritiškem

filmu ter primerjali stereotipne vloge temnopoltih igralcev v najdobičkonosnejših in

najbolj kritiško uspešnih filmih. Ob tem ne bomo pozorni le na številske podatke, temveč

bomo konstantno vključevali tudi kvalitativna opažanja, do katerih smo prišli s podrobno

analizo vlog.

Preden začnemo z nadaljnjimi analizami je potrebno pojasniti, da je število stereotipnih

vlog seveda povezano z deležem temnopoltih igralcev v filmu (rs= 0,49, p < 0,01). V kolikor

temnopolti igralci sploh ne dobijo priložnosti, njihova vloga ne more biti stereotipna, a je

tudi znotraj filmov, ko temnopolti vloge vendarle dobijo, mogoče opaziti zanimivo

variabilnost.

Tabela 6.9: Število stereotipnih vlog v najdobičkonosnejših in kritiško najuspešnejših filmih

skozi desetletja

Najdobičkonosnejši filmi Kritiško najuspešnejši filmi

Desetletje M SD MIN MAX Desetletje M SD MIN MAX

1957–1966 0,00 0,00 0,00 0,00 1958–1967 / / / /

1967–1976 0,20 0,45 0,00 1,00 1968–1977 0,00 0,00 0,00 0,00

1977–1986 0,20 0,45 0,00 1,00 1978–1987 0,00 0,00 0,00 0,00

1987–1996 0,80 1,30 0,00 3 1988–1997 0,60 1,34 0,00 3,00

1997–2006 0,40 0,55 0,00 1,00 1998–2007 0,40 0,55 0,00 1,00

2007–2016 0,00 0,00 0,00 0,00 2008–2017 0,00 0,00 0,00 0,00

38

Tabela 6.9 prikazuje aritmetične sredine, standardne odklone, minimume in maksimume

števila stereotipnih vlog skozi desetletja, pri tem pa je ohranjena ločnica med

najdobičkonosnejšimi in kritiško najuspešnejšimi filmi. Iz rezultatov, ki se navezujejo na

ameriški popularni film, lahko opazimo, da je povprečno število stereotipnih vlog najvišje

v obdobju 1987−1996, najnižje pa v desetletjih 1957−1966 in 2007−2016, kjer kljub temu

da zajeti filmi vsebujejo temnopolte igralce, ni mogoče opaziti stereotipnih vlog.

Minimumi so za vsa desetletja enaki, medtem ko so maksimumi bolj raznoliki – film z

največjim številom stereotipov se tako pojavi v obdobju 1987−1996 (v tem obdobju je

najvišja tudi standardna deviacija). Rezultati, ki se navezujejo na kritiško najuspešnejše

filme, kažejo, da če izvzamemo obdobje 1958−1967, ko temnopolti igralci sploh niso

dobili vlog v kritiško najuspešnejših filmih, v treh desetletjih (obdobja: 1968−1977,

1978−1987 in 2008−2017) v izbranih filmih ni mogoče opaziti stereotipov, medtem ko je

aritmetična sredina najvišja za obdobje 1988−1997 (tukaj najvišja tudi standardna

deviacija). Temu, po pojavnosti stereotipnih vlog, sledi še obdobje 1998−2007.

Že na ravni deskriptivne statistike je razmeroma jasno, da težko govorimo o tem, da

stereotipne vloge skozi leta naraščajo ali upadajo; če kaj, se opazi recimo postopno

naraščanje do obdobja 1987−1996 (tukaj stereotipne vloge doživijo vrhunec tako v

popularnem kot kritiškem filmu), temu pa potem ponovno sledi upadanje stereotipnih

vlog. Vzorec, ki smo ga opazili pri stereotipih, torej ne sovpada (vsaj ne popolnoma) z

vzorcem pri deležu temnopoltih igralcev v filmih. Izračunane korelacije prav tako

implicirajo, da naraščanje ali upadanje stereotipnih vlog skozi desetletja ni linearno.

Spearmanov korelacijski koeficient za povezavo med številom stereotipnih vlog in

desetletji pri dobičkonosnih filmih znaša 0,10 (p = 0,60), kar pomeni, da lahko govorimo o

zelo šibki pozitivni povezanosti, ki pa ni statistično pomembna. V primeru kritiško

najuspešnejših filmih je ta povezanost nekoliko izrazitejša (rs = 0,22, p = 0,24), a lahko tudi

tukaj govorimo zgolj o razmeroma šibki povezanosti spremenljivk, ki se ni izkazala za

statistično pomembno. Opažanje, da je povezanost med številom stereotipnih vlog in

desetletji višje pri kritiško sprejetih filmih, je sicer zanimivo, saj smo v prejšnjem

podpoglavju poročali, da je ravno na primeru kritiško najpopularnejših filmov korelacija

39

med številom temnopoltih igralcev in desetletji šibkejša; medtem ko z leti prihaja do

manjšega naraščanja deleža temnopoltih igralcev v kritiško najuspešnejših filmih (kot v

najdobičkonosnejših filmih), torej na drugi strani prihaja do večjega naraščanja

stereotipnih vlog v teh filmih (v primerjavi z najdobičkonosnejšimi filmi).

Poleg analiz števila stereotipnih vlog skozi desetletja, smo naredili tudi primerjavo

skupnega števila stereotipnih vlog v ameriškem popularnem filmu s skupnim številom

stereotipnih vlog v ameriškem kritiškem filmu. Rezultati deskriptivne statistike teh analiz

so predstavljeni spodaj, v tabeli 6.10

Tabela 6.10: Primerjava števila stereotipnih vlog v najdobičkonosnejših filmih in kritiško

najuspešnejših filmih.

Kategorija filmov M SD Min Max

Najdobičkonosnejši filmi 0,27 0,64 0 3

Kritiško najuspešnejši filmi 0,17 0,59 0 3

Iz tabele 6.10 je razvidno, da smo na našem vzorcu opazili več stereotipnih vlog v

najdobičkonosnejših filmih kot kritiško najuspešnejših filmih (v tej skupini je nekoliko

večja tudi razpršenost podatkov), a je razlika majhna, kar potrjujejo tudi rezultati Mann-

Whitneyevega U testa (U = 406,5, Z = -1,04, p = 0,30); le-ta je pokazal, da razliki med

skupinama nista statistično pomembni. Tudi velikost učinka, Cohenov d, ob tem zaseda

nizko vrednost (d = 0,16). Pri interpretaciji teh rezultatov je potrebno dodatno upoštevati

dejstvo, da so temnopolti številsko bolje reprezentirani v najdobičkonosnejših filmih, več

vlog pa seveda pomeni več možnosti za stereotipizacijo. Da bi skušali v analizah

upoštevati tudi razlike v deležu temnopoltih igralcev in torej zajeti le dejanske razlike v

številu stereotipnih vlog, smo izpeljali še analizo ANCOVA, ki omogoča preverjanje učinka

vrste filma (najdobičkonosnejši ali kritiško najuspešnejši) na število stereotipnih vlog s

hkratnim kontroliranjem deleža temnopoltih igralcev. Rezultati te analize implicirajo, da

se v primeru upoštevanja razlik v deležu temnopoltih igralcev, razlike še dodatno

zmanjšajo; F (1, 57) = 0,04, p = 0,85.

40

7.3. POTRDITEV IN ZAVRNITEV HIPOTEZ

Hipotezo H1a, ki trdi, da je v ameriškem popularnem filmu danes več temnopoltih igralcev

kot v preteklosti, lahko potrdimo. Že splošen pregled filmov je pokazal, da so igralske

možnosti Afroameričanov s vsakim desetletjem v dobičkonosnih filmih vedno večje. To so

potrdile tudi statistične analize, ki so pokazale pomembno statistično naraščanje števila

temnopoltih s vsakim desetletjem. Ker smo to dokazali na izbranem omejenem vzorcu

petih filmov posameznega desetletja, se ta hipoteza lahko prenese na celotno popularno

filmsko industrijo in smo jo zato potrdili.

Hipotezo H1b, ki trdi, da je v ameriškem kritiškem filmu danes več temnopoltih igralcev

kot v preteklosti, je potrebno zavrniti. Naraščanje števila temnopoltih v kritiško

ovrednotenem filmu precej manj izrazito kot pri popularnem. Tudi če skozi desetletja na

omejenem vzorcu tridesetih filmov lahko opazimo trend naraščanja Afroameričanov v

kritiškem filmu, pa tega ni mogoče posplošiti na celotno filmsko industrijo in je zato

hipotezo potrebno zavrniti.

Naslednji hipotezi se nanašata na naraščanje/padanje stereotipov v ameriškem

popularnem in kritiško ovrednotenem filmu. Tako hipoteza H2a trdi, da je v ameriškem

popularnem filmu danes manj stereotipne reprezentacije temnopoltih kot v preteklosti,

hipoteza H2b pa trdi enako za kritiško ovrednoten film. Po pregledu filmov ter opravljenih

statističnih analizah je težko govoriti o naraščanju/padanju stereotipov in iz filmov ni moč

razbrati kakšnega stalno ponavljajočega vzorca. Obe hipotezi je potrebno zato zavreči.

Naslednja zastavljena hipoteza primerja število Afroameričanov med obema skupinama

filmov in sicer trdi, da je v ameriškem popularnem filmu temnopoltih igralcev manj kot v

ameriškem kritiškem filmu. Analiza filmov je pokazala, da je v izbranem številu tridesetih

filmov oz. na izbranem vzorcu večja reprezentiranost Afroameričanov v

najdobičkonosnejših filmih kot v kritično ovrednotenih. Vendar tega dejstva ne moremo

41

označiti za statistično pomembnega in ga ne moremo prenesti na celotno filmsko

industrijo, zato je potrebno tudi to hipotezo zavrniti.

Naša zadnja hipoteza trdi, da je v ameriškem popularnem filmu več stereotipne

reprezentacije temnopoltih kot v kritiškem filmu. V našem primeru se je izkazalo, da to

drži, vendar razliki med skupinama znova nista statistično pomembni. Upoštevati pa je

potrebno tudi dejstvo, da je večja reprezentacija Afroameričanov v najdobičkonosnejših

filmih in je zaradi tega stereotipizacija posledično večja. Zato je tudi zadnja hipoteza

zavrnjena.

42

7 SKLEP

Interes zanimanja so bile afroameriške reprezentacije v filmskem svetu: vključenost oz.

izključenost iz filmske industrije in stereotipnost njihovih vlog. Predmet zanimanja smo

prenesli na najdobičkonosnejše in kritiško najbolje ovrednotene filme. Zaradi

premajhnega vzorca filmov ne moremo pridobljenih dejstev prenesti na celotno ameriško

filmsko industrijo in z gotovostjo trditi o potencialnem izključevanju temnopoltih in

njihovih stereotipnih reprezentacijah. Edino, kar lahko posplošimo na celoten Hollywood

in kar so potrdile naše statistične analize je, da število temnopoltih skozi desetletja v

ameriškem popularnem filmu narašča. Opazno je tudi v kritiško ovrednotenem filmu,

vendar le-to ni tako izrazito. Tako lahko o naraščanju temnopoltih v ameriškem kritiškem

filmu govorimo samo na danem vzorcu tridesetih filmov. Če primerjamo obe skupini

filmov, dobičkonosne in kritiške, vidimo, da izbrani filmi kažejona večjo reprezentiranost

temnopoltih v najdobičkonosnejših filmih. Tudi tega sicer ne moremo prenesti na celotno

ameriško filmsko industrijo, saj se naše ugotovitve niso izkazale za statistično pomembne.

Enako se je izkazalo pri preučevanju stereotipnih reprezentacij temnopoltih. Izbran vzorec

filmov je pokazal, da ni stalnega vzorca stereotipov in na podlagi tega ne moremo govoriti

o njihovem naraščanju in padanju skozi desetletja. Primerjava obeh skupin filmov pa

pokaže, da se več stereotipov kaže v dobičkonosnih filmov. Morda je to zaradi njihove

večje reprezentiranosti, vendar tudi teh dejstev ne moremo posplošiti za celoten

Hollywood.

Igralske možnosti temnopoltih so še vedno zelo majhne, njihove reprezentacije pa so

velikokrat podvržene stereotipiziranju. Eksplicitne prakse, ki so bile v rabi nekoč, danes

zamenjujejo subtilne stereotipne reprezentacije. S počasnim in skoraj nespreminjajočim

stanjem ameriške filmske industrijepa narašča diskusija o afroameriških omejenih

možnostih, ki so jim oz. jim niso ponujene. Igralce kot sta Sidney Poitier in Hattie

McDaniel, zamenjujejo novi, Viola Davis, Octavia Spencer, Mahershala Ali, Jamie Foxx in

drugi, ki v Hollywoodu, tudi po 53. letih sprejetja Zakona o državljanskih pravicah, še

vedno poskušajo ustvariti enakopravnejše priložnosti za pripadnike vseh ras.

43

8 VIRI IN LITERATURA

[1] Motion Picture Association of America. Theatrical Market Statistics 2016. Dostopno na:

http://www.mpaa.org/wp-content/uploads/2017/03/MPAA-Theatrical-Market-Statistics-

2016_Final.pdf [1. 5. 2017].

[2] Child, B. Spike Lee to boycott the 2016 Oscars over lack of nominee diversity, 2016.

Dostopno na: https://www.theguardian.com/film/2016/jan/18/spike-lee-boycott-2016-

oscars-nominations-academy-awards-lack-of-diversity [24. 7. 2017].

[3] Smith, S. L., Choueiti, M., Pieper, K. Inequality in 800 Popular Films: Examining

Portrayals of Gender, Race/Ethnicity, LGBT, and Disability from 2007-2015. Los Angeles,

CA: USC Annenberg School for Communication and Journalism, 2016. Dostopno na:

http://annenberg.usc.edu/sites/default/files/2017/04/10/MDSCI_Inequality_in_800_Film

s_FINAL.pdf [1. 5. 2017].

[4] Horton, Y., Price, R., Brown, E. Portrayal of Minorities in the Film, Media and

Entertainment Industries. EDGE: Eithics of Development in a Global Environment: Poverty

& Prejudice: Media and Race, 1999. Dostopno na:

https://web.stanford.edu/class/e297c/poverty_prejudice/mediarace/portrayal.htm [1. 5.

2017].

[5] Alibbi, A. Hollywood, The American Image And The Global Film Industry. CINEJ Cinema

Journal, Vol. 3, (2013), 1, str. 94-106. Dostopno na:

http://cinej.pitt.edu/ojs/index.php/cinej/article/view/81/261 [24. 7. 2017].

[6] Weiss, S. Money and the Movies: Artistry vs. Industry. An exploration of the influence

of money and creativity on today’s Hollywood landscape. Bloomington, IN: Indiana

University School of Public and Environmental Affairs, 2013. Dostopno na:

https://spea.indiana.edu/doc/undergraduate/ugrd_thesis2013_lpp_weiss.pdf [24. 7.

2017].

[7] Green, L. Stereotypes: Negative Racial Stereotypes and Their Effect on Attitudes

Toward African-Americans. Journal of Perspectives on Multiculturalism and Cultural

Diversity, Vol. XI, (1998-1999), No. 1. Dostopno na:

http://ferris.edu/jimcrow/links/VCU.htm [1. 5. 2017].

[8] Francois, T. S. How the Portrayal of Black Women has shifted from Slavery times to

Blaxploitation films in American Society. High Point, NC: High Point University. Dostopno

na: http://www.highpoint.edu/communication/files/2264_francois1.pdf [3. 5. 2017].

[9] Entman, R. Modern racism and the images of blacks in local television news. Critical

Studies in Mass Communication, Vol. 7, (1990), 4, str. 332-345. Dostopno na:

http://www.mpaa.org/wp-content/uploads/2017/03/MPAA-Theatrical-Market-Statistics-2016_Final.pdf

http://www.mpaa.org/wp-content/uploads/2017/03/MPAA-Theatrical-Market-Statistics-2016_Final.pdf

https://www.theguardian.com/film/2016/jan/18/spike-lee-boycott-2016-oscars-nominations-academy-awards-lack-of-diversity

https://www.theguardian.com/film/2016/jan/18/spike-lee-boycott-2016-oscars-nominations-academy-awards-lack-of-diversity

http://annenberg.usc.edu/sites/default/files/2017/04/10/MDSCI_Inequality_in_800_Films_FINAL.pdf

http://annenberg.usc.edu/sites/default/files/2017/04/10/MDSCI_Inequality_in_800_Films_FINAL.pdf

https://web.stanford.edu/class/e297c/poverty_prejudice/mediarace/portrayal.htm

http://cinej.pitt.edu/ojs/index.php/cinej/article/view/81/261

https://spea.indiana.edu/doc/undergraduate/ugrd_thesis2013_lpp_weiss.pdf

http://ferris.edu/jimcrow/links/VCU.htm

http://www.highpoint.edu/communication/files/2264_francois1.pdf

44

https://www.researchgate.net/publication/232998638_Modern_Racism_and_the_Image

s_of_Blacks_in_Local_Television_News [7. 5. 2017].

[10] Entman, R., Gross, K. Race to Judgment: Stereotyping Media and Criminal

Defendants. Law and Contemporary Problems, Vol. 7, (2008), 4, str. 94-133. Dostopno na:

http://scholarship.law.duke.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1495&context=lcp [3. 5.

2017].

[11] Punyanut-Carter, N. M. The Perceived Realism of African American Portrayals on

Television. The Howard Journal of Communications, Vol. 19, (2008), 241, str. 241-257.

Dostopno na:

https://library.uoregon.edu/sites/default/files/data/guides/english/howard_journal_com

munications.pdf [25. 7. 2017].

[12] Weaver, T. Jr. Analysis of Representations of African Americans in Non-linear

Streaming Media Content. Elon Journal of Undergraduate Research in Communications,

Vol. 7, (2016), 2, str. 57-67. Dostopno na: https://www.elon.edu/docs/e-

web/academics/communications/research/vol7no2/06_Tony_Weaver.pdf [25. 7. 2017].

[13] Johnson, T. T. The Impact of Negative Stereotypes & Representations of African-

Americans in the Media and African-American Incarceration. New York, NY: University of

California, 2012. Dostopno na: http://escholarship.org/uc/item/8xm9j2kf [7. 5. 2017].

[14] Jeferson, R. S (ur.). The Black Experience and the Film Industry. Journal of the

National Medical Association, Vol. 68, (1976), 2, str. 135-147. Dostopno na:

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2609491/pdf/jnma00474-0077.pdf [16.

6. 2017].

[15] The Opportunity Agenda. Social Science Literature Review: Media Representations

and Impact on the Lives of Black Men and Boys. New York, NY: The Opportunity Agenda,

2011. Dostopno na: http://www.racialequitytools.org/resourcefiles/Media-Impact-

onLives-of-Black-Men-and-Boys-OppAgenda.pdf [25. 7. 2017].

[16] Fontaine, N. From Mammy to Madea, and Examination of the Behaviors of Tyler

Perry's Madea Character in Relation to the Mammy, Jezebel, and Sapphire Stereotypes.

Atlanta, GA: Georgia State University, 2011. Dostopno na:

http://scholarworks.gsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1004&context=aas_theses [24.

5. 2017].

[17] Hamlin, R. Civil rights. V: Bevir, M. (ur.). Encyclopedia of Governance, 1. izdaja.

Thousand Oaks, CA: Sage Publications, 2007. Dostopno na:

http://search.credoreference.com.ezproxy.lib.ukm.si/content/topic/civil_rights [24. 5.

2017].

https://www.researchgate.net/publication/232998638_Modern_Racism_and_the_Images_of_Blacks_in_Local_Television_News

https://www.researchgate.net/publication/232998638_Modern_Racism_and_the_Images_of_Blacks_in_Local_Television_News

http://scholarship.law.duke.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1495&context=lcp

https://library.uoregon.edu/sites/default/files/data/guides/english/howard_journal_communications.pdf

https://library.uoregon.edu/sites/default/files/data/guides/english/howard_journal_communications.pdf

https://www.elon.edu/docs/e-web/academics/communications/research/vol7no2/06_Tony_Weaver.pdf

https://www.elon.edu/docs/e-web/academics/communications/research/vol7no2/06_Tony_Weaver.pdf

http://escholarship.org/uc/item/8xm9j2kf

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2609491/pdf/jnma00474-0077.pdf

http://www.racialequitytools.org/resourcefiles/Media-Impact-onLives-of-Black-Men-and-Boys-OppAgenda.pdf

http://www.racialequitytools.org/resourcefiles/Media-Impact-onLives-of-Black-Men-and-Boys-OppAgenda.pdf

http://scholarworks.gsu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1004&context=aas_theses

http://search.credoreference.com.ezproxy.lib.ukm.si/content/topic/civil_rights

45

[18] Rudolph Jr., J. R. (ur.). Encyclopedia of Modern Ethnic Conflicts. Westport, CT:

Greenwood Press, 2003.

[19] Lansford, T. M. American dream. V: Bronner, S. (ur.). Encyclopedia of American

studies, 1. izdaja. Baltimore, MD: Johns Hopkins University Press, 2016. Dostopno na:

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fc

ontent%2Fentry%2Fjhueas%2Famerican_dream%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [27. 5.

2017].

[20] Karson, J. (ur.). The Civil Rights Movement. Farmington Hills, MI: Greenhaven Press,

2005.

[21] Cashmore, E. (ur.). Encyclopedia of Race and Ethnic Studies. London, UK: Routledge,

2008.

[22] Friedman, M. J. Free at Last: The U.S. Civil Rights Movement. Washington D.C.: U.S.

Department of State, Bureau of International Information Programs, 2008.

[23] Goodman, A. H., Moses, Y. T., Jones, J. L. Race: are we so different? Chichester, UK:

Wiley-Blackwell, 2012.

[24] Stewart, J. C. 1001 things everyone should know about African American history.

New York, NY: Gramercy Books, 2006.

[25] American Revolution. V: Encyclopaedia Britannica (ur.). Britannica Concise

encyclopedia, 1. izdaja. Chicago, IL: Britannica Digital Learning, 2014. Dostopno na:

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcont

ent%2Fentry%2Febconcise%2Famerican_revolution%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [28. 5.

2017].

[26] Slavery. V: Phelps, S. (ur.). World of Criminal Justice, Gale, 1. izdaja. Farmington, MI:

Gale, 2002. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fworldcrims%2Fslavery%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [28. 5. 2017].

[27] Amendment, Fifteenth. V: Helicon (ur.). The Hutchinson Unabridged Encyclopedia

with Atlas and Weather Guide, 1. izdaja. Abington, UK: Helicon, 2016. Dostopno na:

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fc

ontent%2Fentry%2Fheliconhe%2Famendment_fifteenth%2F0%3FinstitutionId%3D867

0 [28. 5. 2017].

[28] Black codes. V: Foner, E., Garraty, J. A. (ur.). The Reader's companion to American

history, 1. izdaja. Boston, MA: Houghton Mifflin, 2014. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Frcah%2Fblack_codes%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [1. 6. 2017].

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fjhueas%2Famerican_dream%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fjhueas%2Famerican_dream%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Febconcise%2Famerican_revolution%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Febconcise%2Famerican_revolution%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fworldcrims%2Fslavery%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fworldcrims%2Fslavery%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fheliconhe%2Famendment_fifteenth%2F0%3FinstitutionId%3D8670



http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Frcah%2Fblack_codes%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Frcah%2Fblack_codes%2F0%3FinstitutionId%3D8670

46

[29] Fourteenth amendment. V: Lagasse, P., Columbia University (ur.). The Columbia

encyclopedia, 7. izdaja. New York, NY: Columbia University Press, 2017. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fcolumency%2Ffourteenth_amendment%2F0%3FinstitutionId%3D8670

[1. 6. 2017].

[30] Healey, J. F. (ur.). Diversity and society : race, ethnicity, and gender, 2. izdaja.

Thousand Oaks, CA: Pine Forge Press, cop, 2007.

[31] Race. V: Pike, J. (ur.). Political philosophy A-Z, 1. izdaja. Edinburg, UK: Edinburgh

University Press, 2007. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fedinburghppaz%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [4. 6. 2017].

[32] Sanjek, R. Race. V: Barnard, A., Spencer, J. (ur.). Encyclopedia of social and cultural

Anthropology, 2. izdaja. London, UK: Routledge, 2009. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Froutencsca%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [4. 6. 2017].

[33] Race. V: Klage, M (ur.). Key terms in literary theory, 1. izdaja. London, UK: Continuum,

2012. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fcontlt%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [7. 6. 2017].

[34] Race. V: Palmisano, J. M. (ur.). World of sociology, Gale, 1. izdaja. Farmington, MI:

Gale, 2001. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fworldsocs%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [2. 7. 2017].

[35] Cole, N. L. The Sociological Definition of Race, 2017. Dostopno na:

https://www.thoughtco.com/race-definition-3026508 [26. 7. 2017].

[36] Race. V: Barker, C. (ur.). The SAGE dictionary of cultural studies, 1. izdaja. London, UK:

Sage UK, 2004. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fsageukcult%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [1. 5. 2017].

[37] Ray, R. (ur.). Race and Ethnic Relations in the Twenty-First Century: History, Theory,

Institutions, and Policy. San Diego, CA: Cognella, a division of University Readers, Inc,

2010, str. 2. Dostopno na: http://www.cognella.com/pdf/Race-and-Ethnic-Relations-in-

the-Twenty-First-Century_sneak_preview.pdf [26. 5. 2017].

[38] Ghani, N. Racism. V: Schaefer, R. T. (ur.). Encyclopedia of race, ethnicity, and society,

1. izdaja. Thousand Oaks, CA: Sage Publications. Dostopno na:

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fcolumency%2Ffourteenth_amendment%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fcolumency%2Ffourteenth_amendment%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fedinburghppaz%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fedinburghppaz%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Froutencsca%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Froutencsca%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fcontlt%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fcontlt%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fworldsocs%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fworldsocs%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670

https://www.thoughtco.com/race-definition-3026508

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fsageukcult%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fsageukcult%2Frace%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://www.cognella.com/pdf/Race-and-Ethnic-Relations-in-the-Twenty-First-Century_sneak_preview.pdf

http://www.cognella.com/pdf/Race-and-Ethnic-Relations-in-the-Twenty-First-Century_sneak_preview.pdf

47


ent%2Fentry%2Fsagerace%2Fracism%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [23. 6. 2017].

[39] Racism or racialism. V: Jary, D., Jary, J. (ur.). Collins dictionary of sociology, 4. izdaja.

London, UK: Collins, 2006. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fcollinssoc%2Fracism_or_racialism%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [26. 7.

2017].

[40] Figueroa, P. V: Chambliss, J.J. (ur.). Philosophy of education: an encyclopedia, 1.

izdaja. London, UK: Routledge, 1996. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Froutpe%2Frace_and_racism%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [17. 7. 2017].

[41] Scraton, P. Discrimination. V: Goldson, B. (ur.). Dictionary of youth justice, 1. izdaja.

Devon, UK: Willan Publishing, 2008. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fwillanyouthj%2Fdiscrimination%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [17. 6.

2017].

[42] Stereotype. V: Palmisano, J. M. (ur.). World of sociology, Gale, 1. izdaja. Farmington,

MI: Gale, 2001. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fworldsocs%2Fstereotype%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [17. 6. 2017].

[43] Fein, S., Von Hippel, W., Hippel, W. V. Stereotypes. V: Nadel, L. (ur.). Encyclopedia of

cognitive science, 1. izdaja Hoboken, NJ: Wiley, 2005. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fwileycs%2Fstereotypes%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [18. 6. 2017].

[44] Bordalo, P., Coffman, K., Gennaioli, N., Shleifer, A. Stereotypes. Quarterly Journal of

Economics, 131, (2016), 4, str. 1753-1794. Dostopno na:

http://scholar.harvard.edu/files/shleifer/files/stereotypes_june_6.pdf [18. 6. 2017].

[45] Silverman, R. E., & Silverman. Stereotypes. V: Kosut, M. (ur.). Encyclopedia of gender

in media. Thousand Oaks, CA: Sage Publications, 2012. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fsagegm%2Fstereotypes%2F0%3FinstitutionId%3D8670 [18. 6. 2017].

[46] Holmberg, C. B. Stereotypes and stereotyping. V: Bronner, S. (ur.). Encyclopedia of

American studies, 1. izdaja. New Jersey: John Wiley, 2004, str. 259–304. Baltimore, MD:

Johns Hopkins University Press, 2016. Dostopno na:


http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fsagerace%2Fracism%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fsagerace%2Fracism%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fcollinssoc%2Fracism_or_racialism%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fcollinssoc%2Fracism_or_racialism%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Froutpe%2Frace_and_racism%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Froutpe%2Frace_and_racism%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fwillanyouthj%2Fdiscrimination%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fwillanyouthj%2Fdiscrimination%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fworldsocs%2Fstereotype%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fworldsocs%2Fstereotype%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fwileycs%2Fstereotypes%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fwileycs%2Fstereotypes%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://scholar.harvard.edu/files/shleifer/files/stereotypes_june_6.pdf

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fsagegm%2Fstereotypes%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fsagegm%2Fstereotypes%2F0%3FinstitutionId%3D8670

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fjhueas%2Fstereotypes_and_stereotyping%2F0%3FinstitutionId%3D8670

48

ent%2Fentry%2Fjhueas%2Fstereotypes_and_stereotyping%2F0%3FinstitutionId%3D8670

[20. 6. 2017].

[47] Hall, S. (ur.). Representation: Cultural Representations and Signifying Practices.

London, UK: Sage, 1997. Dostopno na:

https://faculty.washington.edu/pembina/all_articles/Hall1997.pdf [20. 6. 2017].

[48] Boskin, J. (1986). Sambo: The rise and demise of an American jester. New York:

Oxford University Press.

[49] Goings, K. W. Mammy and uncle Mose: Black collectibles and American stereotyping.

Bloomington, IN: Indiana University Press, 1994.

[50] Engle, G. D. This grotesque essence: Plays from the American minstrel stage. Baton

Rouge, LA: Louisiana State University, 1978.

[51] Plous, S., Williams, T. Racial stereotypes from the days of American slavery: a

continuing legacy. Journal of Applied Social Psychology, Vol. 25, (1995), str. 795-817.

Dostopno na: https://www.socialpsychology.org/pdf/jasp1995b.pdf [21. 6. 2017].

[52] Kempley, R. Movies’ “Magic Negro” saves the day – but at the cost of his soul. The

Black Commentator, 2003. Dostopno na: http://www.blackcommentator.com/49/49_

magic.html [22. 6. 2017].

[53] Jewell, S.K. From mammy to miss America and beyond: Cultural images and the

shaping of US policy. New York, NY: Routledge, 1993.

[54] Hall, S. The Whites of Their Eyes: Racist Ideologies and the Media. V: Dines, G.,

Humez, J. M. (ur.). Gender, Race, and Claas in Media. Thousand Oaks, CA: Sage

Publications, 1995, str. 18-22. Dostopno na:

https://blog.richmond.edu/watchingthewire/files/2015/08/The-Whites-of-Their-Eyes.pdf

[2. 7. 2017].

[55] Hamilton, D.L., Stroessner, S.J., Driscoll, D.M. Social cognition and the study of

stereotyping. V: Devine, P.G., Hamilton, D.L., Ostrom, T.M. (ur.). Social cognition: Impact

on social psychology. San Diego, CA: Academic Press Inc, 1994, str. 292-323.

[56] Wilson, B.J., Kunkel, D., Linz, D., Potter, J., Donnerstein, E., Smith, S.L., Blumenthal, E.,

Gray, T. Violence in television programming overall: University of California Santa Barbara

study. National Television Violence Study, Volume 1. Thousand Oaks, CA: Sage

Publications, 1997, str. 3-268.

[57] Hamilton, D.L., Trolier, T.K. Stereotypes and stereotyping: An overview of the

cognitive approach. V: Dovidio, J., Gaertner, S. (ur.). Prejudice, discrimination, and racism.

Orlando, FL: Academic Press, 1986, str. 127-163.

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fjhueas%2Fstereotypes_and_stereotyping%2F0%3FinstitutionId%3D8670

https://faculty.washington.edu/pembina/all_articles/Hall1997.pdf

https://www.socialpsychology.org/pdf/jasp1995b.pdf

http://www.blackcommentator.com/49/49_%20magic.html

http://www.blackcommentator.com/49/49_%20magic.html

https://blog.richmond.edu/watchingthewire/files/2015/08/The-Whites-of-Their-Eyes.pdf

49

[58] Dixon, T. A social cognitive approach to studying racial stereotyping in the mass

media. African American Research Perspectives, 6, (2000), 1, str. 60-68. Dostopno na:

http://www.rcgd.isr.umich.edu/prba/perspectives/winter2000/tdixon1.pdf [7. 7. 2017].

[59] Hughey, M. W. Cinethetic Racism: White Redemption and Black Stereotypes in

‘Magical Negro’ Films. Social Problems, Vol. 56, (2009), 3, str. 543–577. Dostopno na:

https://pdfs.semanticscholar.org/f165/623423c820f39692dd0232b47abe93cf1b87.pdf

[25. 7. 2017].

[60] Entman, R. M., Rojecki, A. The Black Image in the White Mind: Media and Race in

America. Chicago, IL: University of Chicago Press, 2001.

[61] Douglas, S. M., Denton, N. A. American Apartheid: Segregation and the Making of the

Underclass. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1993.

[62] Bernardi, D. The Birth of Whiteness: Race and the Emergence of U.S. Cinema. New

Brunswick, NJ: Rutgers University Press, 1996.

[63] Bandura, A. Social Learning Theoy. Englewood Cliffs, NJ: Prentice-Hall, 1977.

[64] Fujioka, Y. Television portrayals and African–American stereotypes: Examination of

television effects when direct contact is lacking. Journalism and Mass Communication

Quarterly, Vol. 76, (1999), str. 52-75.

[65] Bandura, A. Social Foundations of Thought and Action. Englewood Cliffs, NJ: Prentice-

Hall, 1986.

[66] Tan, A. Social Learning of Aggression from Television. V: Bryant, J., Zillman, D. (ur.).

Perspectives on Media Efects. Hillsdale, NJ: Lawrence Erlbaum Associates Publishers,

1986, str. 41-55.

[67] Tan, A., Fujioka, Y., Lucht, N. Native American stereotypes, TV portrayals, and

personal contact. Journalism and Mass Communication Quarterly, Vol. 74, (1997), str.

265–284.

[68] Terry, J. R. Hollywood, racial depictions in. V: Mason, P. L. (ur.). Encyclopedia of race

and racism, 2. izdaja. Farmington, MI: Gale, 2013. Dostopno na:


ent%2Fentry%2Fgalerace%2Fhollywood_racial_depictions_in%2F0%3FinstitutionId%3D86

70 [27. 5. 2017].

[69] Berry, E. F. A Comparative Study of African American Representations in Film from

Original to Remake as Influenced by the Civil Rights Movement. Orono, ME: The University

of Maine, 2009. Dostopno na:

http://www.rcgd.isr.umich.edu/prba/perspectives/winter2000/tdixon1.pdf

https://pdfs.semanticscholar.org/f165/623423c820f39692dd0232b47abe93cf1b87.pdf

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fgalerace%2Fhollywood_racial_depictions_in%2F0%3FinstitutionId%3D8670



50

https://pdfs.semanticscholar.org/237d/daf8122e389616e1b25b41e545df7cbd2e34.pdf

[16. 6. 2017].

[70] Phillips, K. R. Controversial cinema : the films that outraged America. Westport, CT:

Praeger, 2008.

[71] Schafer, E. African Americans in Film and Theater. V: Bronner, S. (ur.). Encyclopedia of

American studies, 1. izdaja. MD: Johns Hopkins University Press. Retrieved from


ent%2Fentry%2Fjhueas%2Fafrican_americans_in_film_and_theater%2F0%3FinstitutionId

%3D8670 [28. 7. 2017].

[72] Reid, M. A. Black Lenses, Black Voices: African American Film Now (Genre and

Beyond: A Film Studies Series). New York, NY: Rowman and Littlefield, 2005.

[73] Phillips, K. R. Controversial cinema : the films that outraged America. Westport, CT:

Praeger, 2008, str. 113.

[74] Guerrero, E. Framing Blackness: The African American Image in Film (Culture And The

Moving Image). Philadelphia, PA: Temple University Press, 1993.

[75] WorldwideBoxoffice. Dostopno na: http://www.worldwideboxoffice.com/ [1. 5.

2017].

[76] Cinema Sight. Dostopno na: http://www.cinemasight.com/awards-history/academy-

awards-nominees-and-winners/ [1. 5. 2017].

[77] Internet Movie Database. Dostopno na: http://www.imdb.com/ [1. 5. 2017].

[78] Wise, R. The Sound of Music [Film]. Združene države Amerike: 20th Century Fox,

1965.

[79] Wyler, W. Ben-Hur [Film]. Združene države Amerike: Metro-Goldwyn-Mayer, 1959.

[80] Young, T. Thunderball [Film]. Združeno kraljestvo: Eon Productions, 1965.

[81] Hamilton, G. Goldfinger [Film]. Združeno kraljestvo: Eon Productions, 1964.

[82] Lean, D. Doctor Zhivago [Film]. Združeno kraljestvo, Italija: Metro-Goldwyn-Mayer,

Carlo Ponti Production, Sostar S.A, 1965.

[83] Wise, R., Robbins, J. West Side Story [Film]. Združene države Amerike: The Mirisch

Corporation, Seven Arts Productions, 1961.

[84] Minnelli, V. Gigi [Film]. Združene države Amerike: Metro-Goldwyn-Mayer, 1958.

[85] Cukor, G. My Fair Lady [Film]. Združene države Amerike: Warner Bros., 1964.

https://pdfs.semanticscholar.org/237d/daf8122e389616e1b25b41e545df7cbd2e34.pdf

http://ezproxy.lib.ukm.si/login?qurl=http%3A%2F%2Fsearch.credoreference.com%2Fcontent%2Fentry%2Fjhueas%2Fafrican_americans_in_film_and_theater%2F0%3FinstitutionId%3D8670



http://www.worldwideboxoffice.com/

http://www.cinemasight.com/awards-history/academy-awards-nominees-and-winners/

http://www.cinemasight.com/awards-history/academy-awards-nominees-and-winners/

http://www.imdb.com/

51

[86] Lean, D. Lawrence of Arabia [Film]. Združene države Amerike, Združeno kraljestvo:

Horizon Pictures, 1962.

[87] Spielberg, S. Jaws [Film]. Združene države Amerike: Universal Pictures, 1975.

[88] Friedkin, W. The Exorcist [Film]. Združene države Amerike: Warner Bros., 1973.

[89] Coppola, F. F. The Godfather [Film]. Združene države Amerike: Alfran Productions,

1972.

[90] Avildsen, J. G. Rocky [Film]. Združene države Amerike: Chartoff-Winkler Productions,

1976.

[91] Kubrick, S. 2001: A Space Odyssey [Film]. Združeno kraljestvo, Združene države

Amerike: Metro-Goldwyn-Mayer, Stanley Kubrick Productions, 1968.

[92] Fosse, B. Cabaret [Film]. Združene države Amerike: ABC Pictures, Allied Artists, 1972.

[93] Hill, G. R. The Sting [Film]. Združene države Amerike: Universal Pictures, 1973.

[94] Schaffner, F. J. Patton [Film]. Združene države Amerike: 20th Century Fox, 1970.

[95] Reed, C. Oliver! [Film]. Združene države Amerike: Columbia Pictures, 1968.

[96] Coppola, F. F. The Godfather II [Film]. Združene države Amerike: The Coppola

Company, 1972.

[97] Spielberg, S. E.T. the Extra-Terrestrial [Film]. Združene države Amerike: Universal

Pictures, 1982.

[98] Lucas, G. Star Wars: Episode IV – A New Hope [Film]. Združene države Amerike:

Lucasfilm Ltd., 1977.

[99] Kershner, I. Star Wars: Episode V - The Empire Strikes Back [Film]. Združene države

Amerike: Lucasfilm Ltd., 1980.

[100] Marquand, R. Star Wars: Episode VI - Return of the Jedi [Film]. Združene države


[101] Kleiser, R. Grease [Film]. Združene države Amerike: RSO Records, 1978.

[102] Attenborough, R. Gandhi [Film]. Združeno kraljestvo, Indija: Goldcrest Films,

International Film Investors, National Film Development Corporation of India, Indo-British

Films, 1982.

[103] Forman, M. Amadeus [Film]. Združene države Amerike: The Saul Zaentz Company,

1984.

[104] Pollack, S. Out of Africa [Film]. Združene države Amerike: Mirage Enterprises, 1985.

52

[105] Brooks, J. L. Terms of Endearment [Film]. Združene države Amerike: Paramount

Pictures, 1983.

[106] Spielberg, S. Jurassic Park [Film]. Združene države Amerike: Amblin Entertainment,

1993.

[107] Emmerich, R. Independence Day [Film]. Združene države Amerike: Centropolis

Entertainment, 1996.

[108] Zemeckis, R. Forrest Gump [Film]. Združene države Amerike: Paramount Pictures,

1994.

[109] Columbus, C. Home Alone [Film]. Združene države Amerike: Hughes Entertainment,

1990.

[110] Cameron, J. Terminator 2: Judgment Day [Film]. Združene države Amerike: Carolco

Pictures, Pacific Western Productions, Lightstorm Entertainment, Le Studio Canal+ S.A.,

1991.

[111] Bertolucci, B. The Last Emperor [Film]. Kitajska, Združeno kraljestvo, Italija: Hemdale

Film Corporation, Recorded Picture Company, 1987.

[112] Minghella, A. The English Patient [Film]. Združeno kraljestvo, Združene države

Amerike: Tiger Moth Productions, 1996.

[113] Costner, K. Dances with Wolves [Film]. Združene države Amerike: Tig Productions,

Majestic Films International, 1990.

[114] Spielbeg, S. Schindler's List [Film]. Združene države Amerike: Amblin Entertainment,

1993.

[115] Cameron, J. Titanic [Film]. Združene države Amerike: Paramount Pictures, 20th

Century Fox, Lightstorm Entertainment, 1997.

[116] Jackson, P. The Lord of the Rings: The Return of the King [Film]. Nova Zelandija,

Združene države Amerike: WingNut Films, The Saul Zaentz Company, 2003.

[117] Verbinski, G. Pirates of the Caribbean: Dead Man's Chest [Film]. Združene države

Amerike: Walt Disney Pictures, Jerry Bruckheimer Films, 2006.

[118] Lucas, G. Star Wars: Episode I - The Phantom Menace [Film]. Združene države


[119] Columbus, C. Harry Potter and the Sorcerer's Stone [Film]. Združeno kraljestvo,

Združene države Amerike: Heyday Films, 1492 Pictures, 2001.

53

[120] Madden, J. Shakespeare in Love [Film]. Združene države Amerike: Universal

Pictures, The Bedford Falls Company, 1998.

[121] Marshall, R. Chicago [Film]. Združene države Amerike: Producer Circle Co.,

Zadan/Meron Productions, 2002.

[122] Scott, R. Gladiator [Film]. Združene države Amerike: Scott Free Productions, Red

Wagon Entertainment, 2000.

[123] Cameron, J. Avatar [Film]. Združene države Amerike, Združeno kraljestvo:

Lightstorm Entertainment, Dune Entertainment, Ingenious Media, 2009.

[124] Abrams, J. J. Star Wars: Episode VII - The Force Awakens [Film]. Združene države

Amerike: Lucasfilm Ltd., Bad Robot Productions, 2015.

[125] Trevorrow, C. Jurassic World [Film]. Združene države Amerike: Amblin

Entertainment, Legendary Pictures.

[126] Edwards, G. Rogue One [Film]. Združene države Amerike: Lucasfilm Ltd., 2016.

[127] Whedon, J. The Avengers [Film]. Združene države Amerike: Marvel Studios, 2012.

[128] Boyle, D. Slumdog Millionaire [Film]. Združeno kraljestvo: Celador Films, Film4,

2009.

[129] Cuarón, A. Gravity [Film]. Združeno kraljestvo, Združene države Amerike: Esperanto

Filmoj, Heyday Films, 2013.

[130] Bigelow, K. The Hurt Locker [Film]. Združene države Amerike: Voltage Pictures,

Grosvenor Park Media, Film Capital Europe Funds, First Light Production, Kingsgate Films,

2009.

[131] Miller, G. Mad Max: Fury Road [Film]. Avstralija, Združene države Amerike: Village

Roadshow Pictures, Kennedy Miller Mitchell, RatPac-Dune Entertainment, 2015.

[132] Chazelle, D. La La Land [Film]. Združene države Amerike: Summit Entertainment,

Black Label Media, TIK Films, Impostor Pictures, Gilbert Films, Marc Platt Productions,

2016.

[133] Rastogi, S., Johnson T. D., Hoeffel, E. M., Drewery, M. P. J. The Black Population:

2010. Washington D.C.: U.S. Department of Commerce, 2011. Dostopno na:

https://www.census.gov/prod/cen2010/briefs/c2010br-06.pdf [1. 6. 2017].

https://www.census.gov/prod/cen2010/briefs/c2010br-06.pdf

reprezentaija rasne segregaije v ameriŠkem … · rasni konflikti so v združenih državah amerike...

Documents