republika slovenija ministrstvo za delo, · pdf filerepublika slovenija ministrstvo za delo,...

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE

Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več

„Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva“

PORTOROŽ, 20. 10. 2016

Marjeta Ferlan Istinič, sekretarka na MDDSZ


V svetu in tudi v Sloveniji je na področju zasvojenosti zaznati velike

spremembe – položaj mladih se je temeljito spremenil.

Še dodatno je na spremembe vplivala socialnoekonomska kriza

zadnjih let in posledično velika brezposelnost mladih.

Država je dolžna poskrbeti za ustavno zagotovljeno pravico do

zdravstvenega varstva in socialne varnosti svojih državljanov in

hkrati zmanjševati socialno izključenost posameznikov ali skupin

prebivalstva.


V okviru socialnega varstva so poleg splošnih ciljev trije ključni

cilji, ki se neposredno nanašajo na razvoj sistema socialnega

varstva za obdobje 2013-2020 in sicer:

zmanjševanje tveganja revščine in povečanje socialne

vključenosti socialno ogroženih in ranljivih skupin,

izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotovaljanje

dostopnosti in dosegljivost storitev in programov;

ter izboljšanje kakovosti storitev in socialnovarstvenih

programov ter drugih oblik pomoči s povečanjem učinkovitosti

upravljanja in vodenja organizacij.


Sistem socialnega varstva zajema:

storitve, programe in druge oblike pomoči, katerih namen je

preprečevati nastajanje socialnih stisk in težav,

storitve, programe, prejemke in druge oblike pomoči, ki so

namenjeni reševanju socialnih stisk in težav,

javna pooblastila, naloge in ukrepe, ki jih izvajalcem socialnega

varstva nalagajo zakoni in drugi predpisi,

načrtovanje, razvoj, spremljanje in evalvacijo vseh elementov

sistema socialnega varstva in socialne zaščite.


Glede na namen razlikujemo tri skupine socialnovarstvenih storitev

in programov, in sicer preventivne, kurativne in vzdrževalne.

Preventivne socialnovarstvene storitve in programi so namenjeni povezovanju in

razvoju solidarnosti v skupnosti, ozaveščanju in motiviranju posameznikov in družin

ter preprečevanju razvoja različnih socialnih stisk in težav. Lahko so namenjeni celotni

populaciji (univerzalna preventiva), rizičnim skupinam znotraj celotne populacije

(selektivna preventiva) ali zelo rizičnim skupinam znotraj celotne populacije (indicirana

preventiva). (programi v okviru socialne rehabilitacije, programi za otroke in

mladostnike, dnevni centri za osebe s težavami,. Ipd…

Kurativne storitve in programi so namenjeni odpravljanju že nastalih socialnih stisk in

težav. Vanje se vključujejo posamezniki in družine, pri katerih so se socialne stiske in

težave že pojavile. ( TS, komune, svetovalnice, varne hiše, materinski domovi ipd…)

Vzdrževalne storitve in programi so namenjeni posameznim ciljnim skupinam, pri

katerih sicer ne moremo pričakovati odprave obstoječih stisk in težav, vendar jim s

storitvami in programi pomagamo te lajšati ter vzdrževati zanje socialno sprejemljivo

stanje. ( reintegracijski programi, skupine za samopomoč)


Socialno preventivo izvajajo;

Centri za socialno delo (62 centrov).

Izvajalci preventivne dejavnosti so poleg CSD tudi nevladne

organizacije in drugi neprofitni izvajalci v okviru sofinanciranja

(JR).

Preventivna dejavnost je ciljno usmerjena v posamezne

ranljive skupine ter povečevanje družbene povezanosti in

socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva.

Z nacionalnim izvedbenim načrtom bodo določene prioritetne

usmeritve socialne preventive na ravni države in količinski kriteriji

za izvajanje te dejavnosti.

Prioritetne usmeritve glede preventivnih programov, ki jih

financirajo lokalne skupnosti, bodo določene v regijskih

izvedbenih načrtih.


Načelo varovanja človekovih pravic

• Po drugi strani je pravica do dostojne in strokovne obravnave ter pomoči

ena temeljnih pravic vsakega človeka, takšna obravnava pa mora biti tudi

dostopna vsem, ki jo potrebujejo.

• Še posebej je izpostavljena pravica otrok in mladostnikov do zaščite

pred takimi življenjskimi okoliščinami, ki pogojujejo uporabo drog, je eno od

temeljnih izhodišč.

• Država je dolžna poskrbeti za ustavno zagotovljeno pravico do

zdravstvenega varstva in socialne varnosti svojih državljanov in hkrati

zmanjševati socialno izključenost posameznikov ali skupin prebivalstva.


Krovni cilj Nacionalnega programa Slovenije

na področju drog za obdobje 2014–2020

je zmanjšati in omejiti škodo, ki jo za posameznika, družino in družbo

predstavlja raba prepovedanih drog.

zagotoviti več kakovostnih programov zdravljenja in socialne obravnave

uporabnikov od drog z uvedbo različnih pristopov, ki vključujejo tudi

nadgradnjo in širitev programov zdravljenja v zavodih za prestajanje kazni,

vzgojnih zavodih ter v prevzgojnem domu;

pospešiti razvoj programov psihosocialne obravnave uporabnikov drog,

terapevtskih skupnosti in komun ter programov reintegracije in programov

socialnega zaposlovanja bivših zasvojenih oseb, in s tem prispevati k

zmanjševanju socialne izključenosti uporabnikov drog.


Obravnava v okviru socialnega varstva

Strokovne dejavnosti, namenjene reševanju socialne problematike, povezane z

uporabo prepovedanih drog, se izvajajo v okviru:

socialnovarstvenih storitev (62 CSD-jev)

V okviru socialnovarstvenih storitev se izvajajo zlasti prva socialna pomoč in

svetovanje, del aktivnosti tudi kot preventivno delovanje

socialnovarstvenih programov (cca. 60 programov)

V okviru socialnovarstvenih programov pa javni socialnovarstveni programi,

razvojni in eksperimentalni programi in dopolnilni programi (Novela ZSV-ja,

uradni list št. 36/16) ( oblike: informaicjske pisarne, sprejemni centri, dnevni

centri, terapevtske skupnosti, komune, centri za reintegracijo, spletno

svetovanje,..


Oblike strokovne obravnave: (nizkopražni programi / visokopražni programi)

terensko delo, s pomočjo katerega se vzpostavlja stik z uporabniki;

nudenje svetovanja in drugih terapevtskih oblik za uporabnike, ki ne potrebujejo celodnevnih vrst

obravnave ali obravnave v rezidenčnih centrih (načelo zmanjševanja škode);

visokopražni dnevni centri v katerih se izvaja individualiziran program pomoči (informiranje,

svetovanje, prepoznavanje socialnih stisk);

visokopražni programi, ki temeljijo na delu strokovnih delavcev v katerih se zagotavljajo ustrezni

diagnostični postopki (socialna anamneza, družinska anamneza, psihološka anamneza), svetovalno

in psihoterapevtsko delo in vzporedna obravnava družine;

različne oblike visokopražnih programov, katerih delo je usmerjeno v doseganje abstinence –

sprejemni in dnevni centri, terapevtske skupnosti in komune. V te programe se vključujejo

posamezniki, ki želijo prenehati uporabljati droge;

nočna zavetišča za uporabnike drog;

spodbujanje različnih oblik medsebojne pomoči uporabnikov in medsebojne pomoči svojcev (skupine

za samopomoč);

"centre za reintegracijo" kot strokovno obliko dela s stabilnimi abstinenti in njihovimi bližnjimi, ki

omogoča konkretno socialno vključitev v družbo. Ponovno vključevanje nekdanjih uporabnikov v

družbo pomeni njihovo vključevanje na vseh ravneh in področjih, zlasti pa razvijanje socialnih veščin

ter spodbujanje izobraževanja in zaposlovanja;

aktivacijske programe – tudi za mlade.


ŠTEVILO PROGRAMOV:

VIŠINA MDDSZ (SO)FINANCIRANJA

258 271

306 314 312

172

141 153

169

0

50

100

150

200

250

300

350

0

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

12.000.000

14.000.000

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

višina sredstevštevilo programov


Oblike obravnave;

Prepovedane

droge Alkohol Motnje hranjenja

Prekomerna

uporaba IKT

11.185 6.005 142 212

Visokopražni/ra

zlične faze Nizkopražni

2.900 8.285

TS

Komune,

reintegr.,

SS

Dnevna/obč

asna

obravnava

52 218 2.006

Terensko

delo, DC

Preventiva/

teren

Zavetišča,

VH

2.204 5.995 86


Programi socialne rehabilitacije zasvojenih

Programi socialne rehabilitacije zasvojenih

Prepovedane droge

Visokopražni/različne faze

Nizkopražni

Motnje hranje

nja

Prekomerna raba

IKT

Alkoholizem

2015: 31 programov


Preventivni socialnovarstveni programi

V okviru socialne rehabilitacije (30)

V okviru preventivnih programov za otroke in

mladostnike (25)

V okviru družinskih centrov ( VČG) (15)


V okviru mreže programov za otroke in mladostnike, prikrajšane

za primerno družinsko življenje ter mrežo programov namenjenih

otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju pa poleg prej

omenjenih oblik delujejo še;

dnevni centri za svetovanje, podporo in samopomoč,

svetovalnice za mladostnike,

terapevtski programi (dnevni in namestitveni programi),

stanovanjske skupine ( 1x, predvidenih več)


Kako naprej ?

Tudi v okviru socialnega varstva nameniti več

pozornosti preventivnim pristopom.

Potrebno bo več vlaganja (finančne podpore) za

preventivno delo tako na nacionalnem kot

lokalnem nivoju.

Tudi na področju preventivnega delovanja je

potrebno večje povezovanje pristojnih služb.


Pravne podlage za izvajanje preventive na področju

socialnega varstva:

Zakon o socialnem varstvu (Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 114/06 – ZUTPG, 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS in 54/12, 39/16, in n52/16 –TPPreb-1, 36/16)

Resolucija nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2006-2010 Ur. l. RS 39/2006),

Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 (ReNPSV13-20)

Pravilnik o postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva (Ur. l. RS, št. 96/07).

Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev

prepovedanih drog – ZPUPD (Uradni list RS, št. 98/99 z dne 3. 12. 1999),

Zakon o prenosu nalog nekaterih vladnih služb na ministrstva – ZPNNVSM

(Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004).

Resolucija o Nacionalnem programu na področju prepovednih drog 2014-2020

(ReNPPD14-20)

Akcijski načrt na področju drog (2 leti)


Hvala za pozornost !

Marjeta Ferlan Istinič

Tel : 01 379 77 62

Mail: [email protected]

republika slovenija ministrstvo za delo, · pdf filerepublika slovenija ministrstvo za delo,...

Documents