republika slovenija univerza v mariboru...
TRANSCRIPT
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Magistrsko delo
Vpliv SAP+ sporazuma na izvoz na trge EU,
EFTA, CEFTA 2006 in Turčije
Influence of SAP+ Agreement on export to the markets of EU, EFTA, CEFTA 2006 and Turkey
Kandidat: Matjaž Ključevšek, univ.dipl.ekon. Rojen leta 1978 v Celju Zaposlen v Gorenju d.d., Velenje, kot Visoki strokovni sodelavec za carinske predpise in poreklo blaga ter Vodja oddelka priprave tržne dokumentacije Program in smer študija: Znanstveni magisterij, smer Mednarodna ekonomija Tema odobrena na seji senata EPF dne 24.4.2009 z delovnim naslovom: Vpliv SAP+ sporazuma na izvoz na trge EU, EFTA, CEFTA 2006 in Turčije Mentor: prof. dr. Klavdij Logožar
2
KAZALO
POVZETEK..............................................................................................................................4 1 UVOD ..................................................................................................................................8
1.1 Opredelitev področja...................................................................................................8 1.2 Opis problema..............................................................................................................8 1.3 Namen in cilji naloge ...................................................................................................9 1.4 Načrt poteka raziskave..............................................................................................10
1.4.1 Hipoteze ...............................................................................................................10 1.4.2 Potek raziskave ....................................................................................................10 1.4.3 Predvidene metode raziskovanja.........................................................................11 1.4.4 Predpostavke in omejitve raziskave.....................................................................12
2 SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU S POUDARKOM ZA
DRŽAVE ZAHODNEGA BALKANA ..........................................................................13 2.1 Kratka predstavitev Skupine Gorenje.....................................................................13
2.1.1 Vizija, poslanstvo, vrednote.................................................................................14 2.1.2 Povzetki strateških ciljev in usmeritev Skupine Gorenje do leta 2010................14
2.2 Skupna zunanjetrgovinska politika EU...................................................................15 2.2.1 Nastanek in opredelitev skupne zunanjetrgovinske politike EU..........................17 2.2.2 Proces oblikovanja skupne zunanjetrgovinske politike EU.................................18 2.2.3 Pristojnosti ..........................................................................................................19 2.2.4 Procesi odločanja ................................................................................................20 2.2.5 Vpliv držav članic (Slovenije) na oblikovanje skupne zunanjetrgovinske
politike .................................................................................................................21 2.3 Zunanjetrgovinski sporazumi in avtonomni preferencialni režimi – posebnosti
SZTP za Zahodni Balkan..........................................................................................25 2.3.1 Stanje odnosov EU z državami Zahodnega Balkana...........................................26 2.3.2 Regionalno povezovanje držav Zahodnega Balkana...........................................27
2.4 Kumulacija stabilizacijsko-asociacijskega proces (SAP kumulacija)...................27 2.5 SAP+ kumulacija .......................................................................................................28
2.5.1 Trgovanje EU z ostalimi državami SAP+ kumulacije.........................................28 2.5.2 Trgovanje EU z državami Zahodnega Balkana...................................................30
3 PRAVILA O POREKLU BLAGA KOT ORODJE NADZOROVANJA
MEDNARODNE TRGOVINE........................................................................................37 3.1 Pet sklopov pravil o preferencialnem poreklu blaga, ki ji uporablja EU za
uporabo preferencialnih carinskih predpisov.........................................................40 3.2 Teritorialno območje PEK držav.............................................................................41 3.3 Osnovni pojmi protokolov o preferencialnem poreklu..........................................42
3.3.1 Kumulacija porekla blaga – običajno členi 3. in 4. Protokolov o poreklu .........46 3.4 Kriteriji za določanje države porekla......................................................................50 3.5 Specifike dokazovanja porekla blaga ......................................................................52
3
3.5.1 Dokazovanje porekla v trgovanju znotraj EU .....................................................52 3.5.2 Faktografski pregled možnih dokazil o poreklu blaga ........................................53 3.5.3 Pooblaščeni izvoznik ...........................................................................................54 3.5.4 Dokazovanje porekla blaga iz GSP držav ...........................................................55 3.5.5 Trgovanje s Turčijo .............................................................................................56 3.5.6 Pan-evro-mediteranska kumulacija porekla blaga .............................................57
3.6 CEFTA 2006 sporazum in SAP+ sporazum............................................................62 3.6.1 Kaj je CEFTA 2006? ...........................................................................................64
4 POTENCIALI SAP+ SPORAZUMA ZA GORENJE ..................................................71
4.1 V pričakovanju SAP+ sporazuma............................................................................71 4.2 Gorenje Valjevo d.o.o. kot strateško poslovna enota za Zahodni Balkan............73 4.3 Carinski postopki in poreklo blaga v Srbiji pomembni za Gorenje .....................76
4.3.1 Splošne informacije .............................................................................................76 4.3.2 Uvoz in nabava repromaterialov za proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih
aparatov v Valjevu...............................................................................................77 4.3.3 Dajatve pri uvoznem postopku ............................................................................79 4.3.4 Postopek aktivnega oplemenitenja (uvoz zaradi izvoza) .....................................79 4.3.5 Poenostavljeni postopki.......................................................................................80 4.3.6 Zavarovanje carinskega dolga (bančna garancija) ............................................80 4.3.7 Izvoz in prodaja gotovih izdelkov in poreklo blaga.............................................80
4.4 Kalkulacije ekonomske upravičenosti SAP+ sporazuma za Gorenje Valjevo d.o.o, Srbija, kot greenfield investicije evropskega podjeta Gorenje d.d......................83
4.4.1 Poslovanje podjetja Gorenje Valjevo v letu 2008 – izhodišča za analizo upravičenosti SAP+ sporazuma za Gorenje........................................................83
4.4.2 Preferencialni status proizvodnje v Gorenju Valjevu .........................................84 4.4.3 Kratek sklep trenutne »poreklaške« situacije za Gorenje pri proizvodnji in
izvozu iz Valjeva ..................................................................................................89 4.5 Kako naprej? .............................................................................................................90
4.5.1 Od 1.5.2007 dalje, dokler Srbija in EU ne pričneta z dvostransko uporabo SAS sporazuma............................................................................................................91
4.5.2 Uveljavitev CEFTE in Srbija sklene sporazum z EU ali pričetek veljave in uporabe SAP+ sporazuma...................................................................................92
4.6 Operativni predlogi Gorenju v okviru približevanja SAP+ kumuliranja porekla blaga ......................................................................................................................94
4.6.1 Scenarij 1 - postopki do dvostranskega sprejetja SAS sporazuma EU-Srbija ....94 4.6.2 Scenarij 2 - postopki po dvostranskem sprejetju SAS sporazuma EU-Srbija .....96 4.6.3 Scenarij 3 - WIN – WIN situacija ........................................................................97
5 SKLEP ...............................................................................................................................99 LITERATURA .....................................................................................................................103 SEZNAM SLIK IN TABEL ................................................................................................108 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC .............................................................................110 PRILOGE
4
POVZETEK Vpliv SAP+ sporazuma na izvoz na trge EU, EFTA, CEFTA 2006 in Turčije V obdobju recesije so podjetja prisiljena poiskati vse vzvode optimizacije poslovanja, da bi z minimalnimi negativnimi posledicami preživelo na globalnem, visoko konkurenčnem trgu bele tehnike. Ker se konkurenčni pritisk veča in recesija postaja vse bolj vsakdanjik vsakega mednarodnega podjetja, je še toliko bolj pomembno iskati vse možne vire prihrankov, ki lahko podjetju, tudi v tako zaostrenih razmerah, omogočijo nadaljnjo rast in razvoj. Gorenje se je za selitev proizvodnje na trge Zahodnega Balkana odločilo zaradi stroškovnih prednosti – nižji stroški delovne sile, geografska lega, vključitev Srbije v ekonomske integracije v regiji. Navkljub vsemu, pa se podjetje srečuje z visokimi uvoznimi carinskimi stopnjami, ki onemogočajo nadaljnjo rast in zmanjšujejo možnosti boljšega tržnega pozicioniranja naproti konkurenci v regiji. S tem podjetje ni v celoti izpolnilo, že v samem projektu zadanih strateških ciljev.
Že v letu 2005, ko je pričela obratovati Gorenjeva tovarna v Valjevu, je imela Srbija pomembno strateško pozicijo pri prodaji na sosednje trge (predvsem v ostale države nekdanje Jugoslavije), poleg tega pa si je Gorenje pridobilo na tem tržišču insidersko pozicijo, od katere je pričakovati tudi rast prodaje na srbskem trgu. Nadaljnji razvoj trgovinskega povezovanja na nadnacionalni ravni je v letu 2006 prinesel nov trgovinski sporazum CEFTA 2006, katerega namen je bil okrepitev trgovine med vsemi državami v regiji z uvedbo (za te države) nove metode instrumenta porekla blaga – t.i. diagonalno ali regionalno kumulacijo porekla blaga. Poleg trgovinskega sodelovanja, postajajo te države tudi s političnega vidika bolj demokratične in prijaznejše do tujih investicij, kar omogoča tujim podjetjem širjenje dejavnosti v regiji.
V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljen koncept porekla blaga kot zunanjetrgovinskega orodja, s katerim države pospešujejo oz. ovirajo medsebojno trgovino ter priložnosti t.i. SAP+ sporazuma (Stabilisation and Association Agreement +), ki naj bi bil sprejet predvidoma v letu 2009. Pri SAP+ gre za medsebojno povezovanje (diagonalno kumuliranje porekla blaga) med EU, EFTA, Turčijo in CEFTA 2006 državami, katere članica je tudi Srbija, kjer ima Gorenje svojo dislocirano proizvodno enoto. Odločitev za izbiro obravnavane tematike magistrske naloge je zato večplasten:
− opozoriti vodstvo Gorenja na pozitivne posledice prihajajočega sporazuma z namenom dodatnega lobiranja pri ustreznih vladnih, kot tudi evropskih organih, za čimprejšnje sprejetje in uveljavitev Sporazuma,
− na primeru evropskega gospodarskega subjekta prikazati dejanski izračun koristi tovrstnega regionalnega povezovanja in pa
− vzbuditi zanimanje drugih podjetji (pretežno iz Slovenije) na koristi novega Sporazuma; slovenski gospodarstveniki naj bodo tisti, ki naj »poberejo smetano« iz tega, za Slovenijo tako zgodovinsko, kot gospodarsko pomembnega trgovinskega področja.
5
Pri iskanju potencialov prihrankov, je za Gorenje nujno, da prepozna možnosti še neuveljavljenega, SAP+ trgovinskega sporazuma, kot orodja blažitve negativnih učinkov recesije, ki jih podjetje že čuti v matici in svojih strateško poslovnih enotah v EU. Vodstvo podjetja mora formalno podpreti prizadevanja tako evropskih, kot slovenskih državnih organov in v prvi fazi pri le-teh kar se da močno lobirati za sprejetje Sporazuma. V drugi in vseh naslednjih fazah, pa mora podjetje v čim večji meri izkoristiti določila o t.i. diagonalni kumulaciji porekla, ki bodo podjetju prihranila velik del, v sedanjosti preveč plačanih stroškov uvoznih carin, ki jih bo lahko plasiralo v donosnejše oblike poslov, ali pa bo Gorenje zaradi cenovnega repozicioniranja na teh trgih bolj konkurenčno. Vprašanje ni, SAP+ sporazum – da ali ne, ampak predvsem kdaj bodo podjetja, ki so prisotna na tržiščih EU, EFTE, CEFTE 2006 in Turčije, lahko pričela Sporazum uporabljati. Stališče Skupine Gorenje kot mednarodnega igralca v regiji: podpiramo kakršnokoli povezovanje držav v regiji Zahodnega Balkana, ki vključuje možnost diagonalne kumulacije porekla iz Evropske unije – ekonomska upravičenosti Sporazuma je tudi z analitičnimi metodami dokazana preko te magistrske naloge. Ključne besede: Mednarodno poslovanje, pravila o poreklu blaga, EU in Zahodni Balkan, SAP+ Sporazum, Skupina Gorenje
6
ABSTRACT Influence of SAP+ Agreement on export to the markets of EU, EFTA, CEFTA 2006 and Turkey In the period of recession companies are forced to find all levers of business optimization in order to survive with minimal negative consequences in a global, highly competitive white goods market. As competitive pressure increases and the recession is evermore present in international companies, it is even more important to search all possible sources of savings that will facilitate further growth of the company in such severe situation. Gorenje has decided for production relocation to the markets of Western Balkans because of cost advantages - lower labor costs, geographical location, Serbian economic integration in the region. Despite everything, the company is facing high import customs tariffs in export markets, which hinder further growth and reduce the opportunities for better market positioning towards competitors in the region. With this in mind the company did not fully meet the strategic objectives set in a project phase. In 2005, when the factory in Valjevo, Serbia became operational, Serbia had had an important strategic position in sales compared to the neighboring markets (especially in other countries of former Yugoslavia). In addition, Gorenje acquired in this market inside market positioning from which is also expected sales growth in the Serbian market. Further development of trade facilitation on above-national level in year 2006 brought a new trade agreement CEFTA 2006, which aimed to strengthen trade between all countries in the region through the introduction of (for those countries) new instrument, the method of origin of goods - the so-called diagonal or regional cumulation of origin. Additionally to cooperating in trade, these countries are becoming also from political point of view more democratic and friendlier to foreign investment, allowing foreign companies to expand business in the region. Central part of this Masters degree work presents the concept of the origin of goods as a trade tool, with which the countries increase or hinder trade between themselves, and the opportunities of so-called SAP + agreement (the Stabilization and Association Agreement +), which will be presumably adopted in 2009. SAP+ is about interconnecting (via diagonal cumulation of origin of goods) trade between the EU, EFTA, Turkey and CEFTA 2006 countries, which’s member is also Serbia, where Gorenje situated its production unit. The decision for the theme selection of Master degree work is therefore multi-faceted:
− to point out the positive consequences of the forthcoming agreement to Gorenje’s Managing board with an intention to stress lobbying against Slovenian government as well as the European authorities for the early adoption and enforcement of the Agreement,
− to show on a European economic entity (company) actual calculation of the benefits of such regional integration and consequently,
7
− to stimulate companies (mainly from Slovenia) to pay attention on benefits of the Agreement; Slovenian companies have to be the one that "take the cherry from the top" from these for Slovenia historically, as well as economically important trading areas.
In search for potential savings, it is vital for Gorenje to identify possibilities of SAP + trade agreement as a tool of mitigation of negative effects of recession which is already felt by the mother company and its strategic business units in the EU. Management of Gorenje should formally support the efforts of both European as well as Slovenian state bodies and in the first stage stress strong lobbying actions for adoption of the Agreement. In second and all subsequent phases, the company has to as far as possible use the advantage of the provisions of diagonal cumulation of origin, which will save a large part of the company’s costs, which can be then invested to more profitable business, or it will result in better market positioning against other competitors due to price reductions in the market.
It is not the question SAP+ Agreement - yes or no, rather it should be the question when the companies that are present in the markets of EU, EFTA, CEFTA 2006 and Turkey, will be able to start using the Agreement. Gorenje Group’s standpoint as an international player in the region: we support the integration of any country in the Western Balkan region, which includes the possibility of diagonal cumulation of origin with the European Community - the economic eligibility of the Agreement has been well demonstrated with analytical methods through this Masters degree work.
Key words: International business, Rules of origin, EU and the Western Balkans, SAP + Agreement, Gorenje Group
8
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja Podjetja (tako slovenska kot drugje po svetu) se zaradi poglabljanja recesije nahajajo na novi prelomnici, ki je vitalnega pomena za nadaljnjo rast, oziroma obstoj podjetij – vse bolj se namreč tudi v realnem sektorju občutijo posledice krize, pričakovati je morda celo najhuje po t.i. črnem petku iz leta 1929. Podjetja se seveda v takšnih časih ne smejo zanašati izključno na pomoč države kot rešitelja, ampak morajo že vnaprej predvideti možne posledice, oblikovati raznovrstne scenarije razvoja, poleg tega pa pregledati svoje poslovanje in ponovno poiskati »strateška okna« oz. spremeniti svoje poslovne politike, kot vzvode nadaljnje rasti podjetij. Eden izmed takšnih vzvodov je instrument porekla blaga, ki ga mnoga mednarodna podjetja uspešno uporabljajo pri trgovanju na tujih trgih. Številna slovenska podjetja so v želji po vse večji internacionalizaciji svojih aktivnosti, širila svoje poslovanje po celem svetu, za mnoga pa ostajajo še vedno strateško najpomembnejša (tako prodajna kot nabavna) tržišča EU in tržišča nekdanje skupne države Jugoslavije, ki so jih novodobni strokovnjaki mednarodnih ekonomskih odnosov poimenovali države t.i. Zahodnega Balkana. V letu 2009 se pričakuje sprejetje novega trgovinskega sporazuma SAP+, ki bi povezal kar 40 držav (EU, EFTA in CEFTA 2006 države ter Turčijo) v enotno pan-evro-balkansko regijo. Večina teh držav ima že sedaj med seboj sklenjene bilateralne (nekatere tudi multilateralne) sporazume, preko katerih države beležijo povečevanje mednarodne trgovine in nenehno gospodarsko rast, vendar pa se pravi gospodarski potencial skupine držav, ki so medsebojno multilateralno povezane preko enotnih sporazumov (oz. protokolov o poreklu blaga) v določeni regiji, pokaže šele s konceptom t.i. diagonalnega (vsestranskega) kumuliranja porekla blaga.
V aplikativnem delu magistrske naloge bo tako prikazana študija primera mednarodnega podjetja Gorenje, s stališča strateško-poslovne enote podjetja v Srbiji, kjer bi koncept diagonalnega kumuliranja porekla blaga omogočil dodatno rast prodaje v balkanski regiji, nižje stroške poslovanja in posledično boljše pozicioniranje naproti konkurenci, ki v zreli panogi bele tehnike postaja vse večja – to še posebej velja za ta tržišča, na katerih je imelo Gorenje že od nekdaj monopolni položaj.
1.2 Opis problema V osrednjem delu naloge bo predstavljen koncept pravil o poreklu, ki bi ga lahko podjetja uspešno koristila na trgih EFTA, CEFTA 2006 in Turčije. V tem smislu bo proučen novi SAP+ sporazum ter predlogi, kako naj podjetja izkoristijo le-tega, kot optimizacijski vzvod v fazi poglabljanja recesijskega trenda. V primeru veljavnosti in uporabe novega SAP+ sporazuma, bi namreč za veliko podjetij, ki poslujejo v regiji, odpadel strošek uvoznih carin, prihranjena sredstva pa bi lahko bila seveda namenjena v nove razvojne investicije,
9
zniževanje maloprodajnih cen na teh tržiščih in s tem povečanje konkurenčnosti podjetij, oziroma pomemben vzvod optimizacije poslovanja v trenutni situaciji. Temeljni del magistrske naloge je študija primera skozi oči dislocirane proizvodne enote Gorenja v Srbiji, ki je s strateškega vidika usmerjena na prodajo izdelkov na trge nekdanje skupne države. Kljub temu, da ima Gorenje na teh trgih insidersko tržno pozicijo v regiji, je prisiljeno plačevati polne uvozne carinske dajatve, ki predstavljajo obsežen delež stroškov v prodajni realizaciji, obenem pa zmanjšujejo konkurenčnost Gorenja na teh tržiščih.
1.3 Namen in cilji naloge
V osrednjem delu magistrske naloge bo predstavljen zunanjetrgovinski instrument porekla blaga, s katerim države pospešujejo, oz. ovirajo medsebojno trgovino ter priložnosti t.i. SAP+ sporazuma (Stabilisation and Association Agreement +), ki naj bi bil sprejet predvidoma v letu 2009. Pri SAP+ gre za medsebojno povezovanje (diagonalno kumuliranje porekla blaga) med državami EU, EFTA, CEFTA 2006 in Turčijo.
Koristi, ki izhajajo iz za zdaj samo neformalnih informacij, so ogromne, tako za podjetja iz EU, kot iz preostalih držav članic predvidenega SAP+ sporazuma. Glavni namen naloge je zato v prvi fazi predstavitev novosti, ki čaka mednarodna podjetja, ki trgujejo v regiji SAP+, v empiričnem delu pa analiza potencialov, ki naj jih podjetja v okviru Sporazuma izkoristijo. Koncept porekla blaga bo predstavljen na dejanskem primeru globalnega proizvodnega podjetja Gorenje. Na konkretnem primeru bo dokazana upravičenost sprejetja SAP+ sporazuma s stališča dislocirane strateško-poslovne enote tega podjetja v Srbiji, z namenom opozoriti, v prvi fazi vodstvo podjetja na posledice, ki bi jih sprejetje takšnega sporazuma imelo na uspešnost poslovanja podjetja kot celote, v drugi fazi pa s konkretnimi stroškovnimi analizami podpreti lobiranje tako slovenskih kot evropskih podjetij pri nacionalnih kot tudi evropskih organih, po čimprejšnjem sprejetju tega sporazuma. Podani bodo predlogi, tako na strateški kot operativni ravni, kako naj Gorenje, glede na prihajajoče spremembe, prilagodi svoje poslovanje v tekočem poslovnem letu. Cilji teoretičnega dela so: − predstaviti nov trgovinski sporazum, ki naj bi bil sprejet v letu 2009 in vključuje države
EU, EFTA, CEFTA 2006 in Turčijo (SAP+ sporazum), − prikazati možnosti vplivanja slovenskega gospodarstva in držav članic (Slovenije) na
oblikovanje Skupne zunanjetrgovinske politike EU, s poudarkom na čimprejšnjem sprejetju obravnavanega trgovinskega Sporazuma,
− prikazati in poudariti pomembnost obsega mednarodne trgovine, ki ga ima EU z ostalimi državami članicami SAP+ sporazuma,
− predstaviti koncept porekla blaga kot najbolj prefinjenega instrumenta pospeševanja in omejevanja mednarodne trgovine,
10
− poiskati razlike v pravilih o poreklu, ki jih uporabljajo bodoče članice SAP+ sporazuma danes (po obstoječih trgovinskih povezavah) in katera pravila bodo uporabljale v okviru novega trgovinskega sporazuma.
Cilji empirične raziskave so:
− opozoriti vodstvo Gorenja na pozitivne ekonomske posledice prihajajočega sporazuma, ki naj ga podjetje čim učinkoviteje izkoristi,
− na primeru evropskega gospodarskega subjekta (Gorenje) prikazati dejanski izračun koristi tovrstnega regionalnega povezovanja,
− na podlagi poslovnih podatkov podjetja Gorenje, izračunati in ugotoviti prihranek, ki ga bo podjetje deležno ob sprejetju SAP+ sporazuma,
− vzbuditi zanimanje drugih podjetij (pretežno iz Slovenije) na koristi novega sporazuma: slovenski gospodarstveniki naj bodo tisti, ki naj »poberejo smetano« iz tega, za Slovenijo tako zgodovinsko, kot gospodarsko pomembnega trgovinskega področja.
1.4 Načrt poteka raziskave
1.4.1 Hipoteze H1: EU povečuje obseg mednarodne trgovine z EFTA, CEFTA 2006 in Turčijo. Hipoteza bo preverjena z metodo komparacije na podlagi analize statističnih podatkov. H2: Z uporabo pravil o poreklu blaga iz SAP+ sporazuma, je možno znižati stroške carinskih dajatev. Hipoteza bo preverjena z metodo analize določil protokola o poreklu in s stroškovno analizo uvoznih carinskih dajatev v posameznih članicah SAP+ sporazuma. H3: Sprejetje SAP+ sporazuma bo imelo ugodne ekonomske posledice za podjetja, ki poslujejo v državah EFTA, CEFTA 2006 in Turčiji. Metoda bo preverjena s študijo primera.
1.4.2 Potek raziskave Raziskava bo potekala v dveh fazah: − 1. faza: teoretični del, − 2. faza: raziskava. Teoretični del temelji na preučitvi osnovnih zakonitosti Skupne zunanjetrgovinske politike EU, s poudarkom na instrumentu porekla blaga kot temeljnim orodjem pospeševanja in omejevanja mednarodne trgovine. Predstavljena bo trenutno veljavna trgovinska ureditev in odnos EU do SAP+ držav (do držav EFTA, CEFTA 2006 in Turčije), obseg trgovanja med temi državami ter pomen Slovenije pri vplivanju na oblikovanje Skupne
11
zunanjetrgovinske politike. Pomembno vlogo pri trgovinskih sporazumih imajo seveda protokoli o poreklu blaga, zaradi česar bodo v teoretičnem delu prikazana tudi pravila poreklu, ki jih morajo gospodarski subjekti (mednarodna podjetja) dobro poznati, če želijo izkoriščati vse potenciale, ki jih omogočajo bilateralni in multilateralni trgovinski sporazumi. Raziskovalni del je usmerjen na proučitev ekonomskih priložnosti, ki jih bo omogočil SAP+ sporazum s stališča mednarodnega podjetja Gorenje. Analiza upravičenosti čimprejšnjega sprejetja Sporazuma bo prikazana skozi oči strateško poslovne (proizvodne) enote Gorenja v Srbiji. Razlog za izbiro srbske proizvodne enote Gorenja kot vzorčnega podjetja je ta, da bo imel SAP+ sporazum največji vpliv prav na poslovanje (izvoz) Gorenja iz te strateško-poslovne enote v posamezne države članice SAP+ sporazuma.
1.4.3 Predvidene metode raziskovanja Pri raziskovanju bomo uporabili: − Metodo komparacije pri preverjanju hipoteze H1, kjer bo obseg mednarodnega
trgovanja EU z državami EFTA, CEFTA 2006 in Turčije preverjen z analizo statističnih podatkov o obsegu in rasti trgovine EU s posameznimi državami v obdobju 2003 – 2007. Prikazani bodo strukturni deleži in stopnje rasti obsega izvoza EU v države EFTA, CEFTA 2006 in Turčijo, podrobneje bo prikazana dinamika mednarodne trgovine med EU in Zahodnim Balkanom ter vrednostna struktura trgovanja Slovenije z Zahodnim Balkanom, s prikazom obsega izvoza in uvoza ter verižnimi indeksi rasti mednarodnega trgovanja.
− Metodo analize pri preverjanju hipoteze H2. Hipoteza bo preverjena s prikazom in
razlago temeljnih določil protokola o poreklu, ki imajo neposredno ekonomsko vsebino za zniževanje stroškov carin - mednarodna podjetja morajo ob internacionalizaciji poslovnih dejavnosti upoštevati pravila o poreklu kot pomemben vzvod uspešnosti. Prikazane bodo polne (MFN) uvozne carinske stopnje po državah Zahodnega Balkana, primerjane s preferencialnimi uvoznimi stopnjami za istovrstno blago, na osnovi javno objavljenih kot tudi internih podatkov obravnavanega podjetja, bodo izračunane povprečne uvozne carinske stopnje po posameznih državah ter struktura stroškov uvoznih carinskih dajatev po posameznih državah Zahodnega Balkana.
− Metodo študije primera pri preverjanju hipoteze H3. Za preverjanje hipoteze bo
prikazan poslovni model Gorenja kot osnova za izračun trenutnih stroškov poslovanja proizvodne enote Gorenja v Srbiji. Proučitev bo temeljila na glavnih ekonomskih kazalnikih mednarodnega trgovanja – količinski in vrednostni obseg izvoza blaga v posamezne države, deleži carinskih dajatev po posameznih državah in v prodajni ceni dveh vzorčnih izdelkov. Na tej osnovi bodo izračunani ekonomski učinki obravnavanega podjetja v primeru uveljavitve SAP+ sporazuma. Izračunan bo ekonomski potencial, ki ga ima SAP+ sporazum v primerjavi s trenutno trgovinsko ureditvijo držav v regiji in pa predlogi podjetju, kako naj z vidika prihajajočega SAP+ sporazuma prilagodi svoje poslovanje v tekočem poslovnem letu.
12
1.4.4 Predpostavke in omejitve raziskave Z namenom čimbolj strnjenega prikaza, smo se osredotočili na poslovanje dislocirane proizvodno-prodajne enote podjetja v Srbiji, ker so tržišča nekdanje skupne države ključni trgi za obravnavano podjetje, poleg tega pa lahko v tej regiji podjetje najbolj izkoristi vse priložnosti ki jih prinaša SAP+ sporazum. Izhajamo iz ocene, da lahko podjetje s sprejetjem sporazuma na letni ravni prihrani vsaj 10% vse plačane prodajne realizacije, ki jih lahko namesto plačila v državne proračune posameznih uvoznic, plasira v precej donosnejše oblike investicij. Zaradi zaveze do varovanja poslovnih skrivnosti, bodo vsi podatki, ki se navezujejo na poslovanje Skupine Gorenje, preračunani z določenim koeficientom, tako da ne bodo izkazovali pravih vrednosti, vendar pa analitika študije primera zaradi tega vsebinsko ne bo okrnjena.
13
2 SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU S POUDARKOM ZA DRŽAVE ZAHODNEGA BALKANA
2.1 Kratka predstavitev Skupine Gorenje Skupino Gorenje sestavlja krovna družba Gorenje gospodinjski aparati, d.d. ali skrajšano Gorenje d.d. in 82 odvisnih družb, ki so povezane v skupen sistem na podlagi kapitalskih deležev. Vse družbe v zadnjih letih beležijo dinamično rast, ki je rezultat neprestanega razvoja izdelkov, širjenja proizvodnih zmogljivosti, uspešne prodaje in osvajanja večjih tržnih deležev. Kljub nenaklonjenim tržnim razmeram, ki so posledica sprememb v svetu, je Skupini Gorenje uspelo ohraniti svoj položaj med osmimi največjimi proizvajalci gospodinjskih aparatov v Evropi. Skupina Gorenje namreč uresničuje 90% delež prodaje na trgih izven Slovenije. Dejavnost Skupine Gorenje je razdeljena na tri poslovna področja in sicer Gospodinjski aparati, Notranja oprema ter Trgovina in storitve. Gospodinjski aparati: Proizvodnja in prodaja gospodinjskih aparatov lastne proizvodnje, prodaja izdelkov dopolnilnega programa gospodinjskih aparatov drugih proizvajalcev, prodaja dokupnega programa zabavne elektronike in malih gospodinjskih aparatov ter proizvodnja in prodaja toplotne ogrevalne tehnike. Dejavnost orodjarstva, strojegradnje in proizvodnje mehanskih komponent. Notranja oprema: Proizvodnja in prodaja kuhinjskega, kopalniškega pohištva, sanitarne opreme in keramičnih ploščic. Trgovina in storitve: Energetika in varstvo okolja, trgovina, inženiring, zastopstva, gostinstvo, turizem in upravljanje z nepremičninami. Dejavnost krovne družbe Gorenje, d.d., je proizvodnja in prodaja gospodinjskih aparatov, ki predstavlja 77% v vrednostni strukturi prihodkov od prodaje (Notranja oprema 4%, Trgovina in storitve 19%). Z izgradnjo nove tovarne v Srbiji, posodobitvijo stare tovarne v Velenju, prevzemom dveh podjetij (na Češkem in na Nizozemskem) ter z razvojem novih generacij aparatov, je to osrednja in najhitreje rastoča dejavnost Skupine Gorenje. Največji trg Skupine Gorenje predstavljajo države Evropske unije (vrednostno 56% v celotni strukturi prodaje velikih gospodinjskih aparatih), v zadnjem času pa se širi tudi na trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope (t.i. Zahodni Balkan), kjer se s povečevanjem števila poslovnih enot dograjuje prodajna mreža na tujem.
14
Skupina Gorenje se z navedenimi dosežki in s poslovnimi rezultati potrjuje kot ena največjih industrijskih družb v Sloveniji in kot ena izmed vodilnih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi.
2.1.1 Vizija, poslanstvo, vrednote Vizija Skupine Gorenje. Gorenje deklarira svojo vizijo z naslednjim sloganom: Želimo postati najbolj izviren, v oblikovanje usmerjen ustvarjalec izdelkov za dom na svetu (Gorenje 2008). Poslanstvo Skupine Gorenje. Poslanstvo podjetja je ustvarjanje izvirne, tehnično dovršene, vrhunsko oblikovane ter uporabnikom in okolju prijazne izdelke za prijeten dom, pri čemer je podjetje osredotočeno v povečevanje zadovoljstva potrošnikov, ob tem pa na družbeno odgovoren način ustvarjanje vrednosti za lastnike, zaposlene in druge deležnike družb Skupine Gorenje (ibid.). Vrednote Skupine Gorenje (t.i. »POLKA«) (ibid.): − Poštenost. − Odprtost. − Lojalnost. − Kreativnost. − Ambicioznost.
2.1.2 Povzetki strateških ciljev in usmeritev Skupine Gorenje do leta 2010 Gorenje predvideva do leta 2010 naslednjo rast (Gorenje 2009):
− Čisti prihodki od prodaje v letu 2010: 1.250 mio EUR / 5,0% povprečna letna rast;
27% bazna rast glede na oceno leta 2005; Gre za notranjo rast Skupine. Uprava ocenjuje, da je mogoče v strateškem obdobju s prevzemi uresničiti dodatnih 200 – 300 mio EUR rasti obsega aktivnosti, kar bi konsolidirane čiste prihodke od prodaje Skupine Gorenje do leta 2010 dvignilo na raven 1.450 do 1.550 mio EUR.
− Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo in rezervacijami v letu 2010: − 112 mio EUR; 9,0% čistih prihodkov od prodaje ; CAGR = 7,7%; 44% bazna rast
glede na oceno leta 2005; − Investicije v osnovna sredstva: v povprečju 40 – 50 mio EUR letno; − Rast fizične produktivnosti dela (čisti prihodki od prodaje / povprečno število
zaposlenih): v povprečju 4,7% letno; − Rast produktivnosti uporabljenega kapitala (EBITDA / povprečni uporabljeni kapital) v
povprečju 1,0% letno.
15
Konkurenčne prednosti podjetja Gorenje s svojo pretežno dejavnostjo posluje v panogi, ki je močno globalizirana in beleži nizke stopnje rasti. Vse to terja potrebo po neprestanem izboljševanju konkurenčne sposobnosti v zreli in globalizirani panogi. Gorenje ima v teh tržnih razmerah naslednje prednosti: − Tradicija izdelovanja gospodinjskih aparatov; − Aktivno ter dolgoletno delovanje na mednarodnih trgih; − Dobro in tesno sodelovanje s ključnimi kupci; − Dobro izgrajena prodajna in po-prodajna mreža v Evropi; − Dobro pozicionirana blagovna znamka na ključnih trgih; − Moderna oblika aparatov ter dobro razmerje med kakovostjo in ceno; − Fleksibilnost in sposobnost hitrega odziva na zahteve in potrebe trga; − Pripadnost zaposlenih in dobro strokovno usposobljen kader. Pozicioniranje podjetja na globalnem trgu
− trg je zrel, »old economy« trg; − je zelo razdrobljen; − obstaja hud in agresivni konkurenčni boj; − obstaja nekaj velikih proizvajalcev in vrsta srednjih ter majhnih; − kupci imajo veliko moč, še posebej kadar gre za velike distribucijske verige, − surovine se zaradi velikega povpraševanja (tudi iz sorodnih panog) dražijo; − povpraševanje in cene na potrošniških trgih padajo; − novi konkurenti prihajajo predvsem iz drugih geografskih območij in tudi iz drugih
panog; − donosnost pada, zato proizvajalci prenašajo svojo proizvodnjo na Vzhod oz. druge
države s cenejšo delovno silo; − srednjeročno se bo koncentracija proizvajalcev nadaljevala z izpodrivanjem
konkurentov ali s pripojitvami/prevzemi.
2.2 Skupna zunanjetrgovinska politika EU Odpiranje trgovine je glavni vir povečanja produktivnosti, in sicer zaradi povečane konkurence, večje specializacije, temelječe na komparativnih prednostih, inovacijah, tehnološke vsebine uvoza in investicij ter ekonomije obsega. EU ima velik izvozni potencial na področju visoko kakovostnih in visoko tehnoloških izdelkov ter storitev in je spričo povečane konkurenčnosti primorana k neprestanim inovacijam in investicijam v tovrstne izdelke. Pri ohranjanju konkurenčne prednosti ima velik pomen zaščita intelektualne lastnine na mednarodnem nivoju. Idealen trgovinski sistem bi bil tisti sistem, kjer bi vse države med seboj prosto trgovale, pod enakimi pogoji in brez protekcionističnih ovir. Vendar je tak sistem v realnosti težko doseči zaradi različnih vzrokov (npr. zgodovinske narave, ohranjanje podeželja, varnost
16
oskrbe …). Vsekakor pa je potrebno strmeti k približevanju temu cilju. EU si želi oblikovati jasna pravila igre, ki bi jih upoštevale vse države. Glavna načela trgovinske politike EU so (Zajc Kejžar 2006, 3): − Zavzemanje EU za prost dostop do tretjih trgov. − Zavzemanje EU za zagotavljanje potrebne konkurence na vseh zunanjih trgih. − Zavzemanje EU za spoštovanje in uveljavljanje dogovorov in pravil WTO. Trgovino želi usmeriti na način, da njeni pozitivni učinki dosežejo tudi najbolj revne države. Razvoj trgovine je pomemben faktor pri doseganju gospodarske rasti in kvalitete življenja tako v razvitih državah, kot v državah v razvoju. Mednarodna trgovina ima velik pomen tudi za dosego ciljev Lizbonske strategije, ki jo je Evropski svet sprejel marca 2000. Le-ta predstavlja strateški cilj EU, da do leta 2010 postane najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo uživalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo (ibid.). Evropska komisija, ki je s strani držav članic pooblaščena za izvajanje skupne trgovinske politike, interese EU uveljavlja na dveh komplementarnih nivojih, in sicer na multilateralnem nivoju, ki ga predstavlja sistem pravil trgovanja, za katerega so se dogovorile in se še dogovarjajo vse države članice WTO, in na bilateralnem ter regionalnem nivoju, kjer gre za trgovanje med EU in posamezno trgovinsko partnerico (državo) ali skupino držav. Evropska unija je carinska unija, zato ni carin niti carinskih formalnosti v trgovini med članicami in se v tem smislu Unija šteje kot eno enotno carinsko območje. Carinska unija je stopnja ekonomske integracije, kjer se države članice dogovorijo, da bodo sprejele skupno carinsko tarifo. Carinska unija se tako bistveno razlikuje od območja proste trgovine (na primer EFTA, NAFTA), ki sicer tudi zajema znižanje ali odpravo carin in dajatev z enakim učinkom za proizvode s poreklom na tem območju med državami članicami, vendar pa vsaka država članica vzdržuje svojo lastno zunanjo carinsko tarifo in zunanjetrgovinsko politiko do tretjih držav (Zajc Kejžar 2006, 4). Tako velja prosti, t.j. brezcarinski pretok le tistega blaga, ki ima status preferencialnega porekla s tega območja proste trgovine, v carinski uniji pa velja prost pretok blaga ne glede na poreklo blaga (blago mora pridobiti le t.i. status skupnostnega blaga). Blago s statusom skupnostnega blaga pridobi blago takrat, ko so opravljene vse carinske formalnosti za blago, ki se uvaža in je carina plačana (ali pa je bila priznana carinska ugodnost) v eni izmed držav članic EU. Takrat se tretira, da je blago v »prostem prometu« v Uniji in se lahko prosto premika iz ene države članice v drugo kot skupnostno blago (kar pa ne pomeni, da lahko takšno blago smatramo kot blago z evropskim poreklom). Torej, status skupnostnega blaga ima naslednje blago (Uradni list EU 1992, členi 4 - 6): − Blago v celoti pridobljeno na carinskem območju EU. − Vse uvoženo blago, ki je v EU sproščeno v prost promet. − Vse blago, izdelano na območju EU iz blaga iz prejšnjih dveh točk.
17
Že ob ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) v letu 1958, je bil temeljni cilj integracije zagotoviti tesnejše gospodarsko in politično sodelovanje držav članic ter posledično zagotoviti notranji trg, na katerem bi veljale štiri svoboščine: prost pretok blaga, storitev, kapitala in oseb. Pri zagotavljanju prostega pretoka blaga ima oblikovanje carinske unije med državami članicami osrednje mesto, zato so temeljne značilnosti carinske unije, ki naj povezuje države članice, opredeljene že v besedilu Pogodbe o evropski skupnosti (PES) (Zajc Kejžar 2006, 5): − V skladu z 9. členom PES temelji Unija na carinski uniji, ki zajema vse trgovanje z
blagom, prepoved uvoznih in izvoznih carin in vseh carinskih dajatev z enakim učinkom med državami članicami ter uvedbo skupne carinske tarife do tretjih držav,
− 30. člen PES prepoveduje količinske omejitve pri uvozu ter vse ukrepe z enakim učinkom,
− 95. člen pa prepoveduje davke, ki diskriminirajo izdelke drugih držav članic. Ustanovitev oz. vzpostavitev carinske unije v EU je potekala tako na notranjem kot na zunanjem področju. Na notranjem so bile odpravljene carinske dajatve, količinske ovire in ukrepi z enakimi učinki za vse države članice, na zunanjem pa je bila uvedena skupna carinska tarifa do tretjih držav in skupna zunanjetrgovinska politika.
2.2.1 Nastanek in opredelitev skupne zunanjetrgovinske politike EU Skupna zunanjetrgovinska politika ureja pogoje menjave z državami nečlanicami, članice pa zavezuje k enotnemu pristopu pri trgovinski politiki s tretjimi državami. Temelj skupne zunanjetrgovinske politike je skupna carinska tarifa, cilj pa prizadevati si k harmoniziranemu razvoju svetovne trgovine, nadaljnjemu ukinjanju restrikcij v mednarodni menjavi ter nižanju carinskih ovir (ibid., 6). Pravna podlaga skupne trgovinske politike je 133.člen Pogodbe o EU (113. člen Rimske pogodbe), ki določa, da skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti pri: − spremembi carinskih stopenj, − sklenitvi carinskih in trgovinskih sporazumov, − sprejetju enotnih stopenj liberalizacije, − izvozni politiki in − zaščitnih ukrepih (v primeru protidumpinške ali politike proti tujim izvoznim
subvencijam). Izvajanje skupne zunanjetrgovinske politike (glede vseh zgoraj naštetih načelih) tako spada na področje pristojnosti Unije (Bobek, Živko 2002, 130). Skupna zunanjetrgovinska politika deluje v okviru obstoječe mednarodne gospodarske ureditve, ki jo je urejal Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT), od leta 1995 pa Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Pravila WTO in razni mednarodni sporazumi, sklenjeni pod njenih okriljem, predstavljajo torej pravno podlago za ukrepe skupne zunanjetrgovinske politike, zlasti na področju carin in izvajanja zaščitnih protidumpinških in protisubvencijskih ukrepov (Zajc Kejžar 2006, 7):
18
− EU v WTO nastopa s skladnimi stališči svojih članic. − Sestavni del sprejemanja in izvajanja trgovinske politike EU je tudi oblikovanje
pogajalskih stališč za nastop predstavnikov EU v WTO. − Pri EU je z vidika poslovanja (posredno) pomemben postopek reševanja sporov. V
primeru nekorektnosti za opravljanje špediterskih storitev na tretjih trgih, je preko nacionalne države in EU možno sprožiti postopek reševanja spora pri WTO.
Osnovni interes Evropske unije, kot največje svetovne izvoznice, je odprta oziroma liberalna mednarodna trgovina. Z uvedbo notranjega trga se tako raven zaščite v Uniji ni povečala. Komisija in Evropski svet sta večkrat izjavila, da Unija nima namena postati trdnjava Evropa, česar so se bali nekateri njeni trgovinski partnerji. To se je pokazalo s koncesijami, ki jih je Unija dala, da je omogočila sklenitev Urugvajskega kroga pogajanj v okviru GATT/WTO ter tudi na zadnji t.i. razvojni rundi – Doha Development Agenda (ibid.).
2.2.2 Proces oblikovanja skupne zunanjetrgovinske politike EU Skupna zunanjetrgovinska politika se oblikuje v procesu komunikacij med vladami držav članic in ustanovami EU. V procesu oblikovanja skupne zunanjetrgovinske politike sodelujejo: − Institucije oz. ustanove EU (Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU kot
bistvene institucije pri sprejemanju in oblikovanju odločitev v Uniji. Vedno bolj pa so v proces odločanja vpleteni tudi Odbor za gospodarske in socialne zadeve ter Odbor regij);
− Vlade držav članic; − Različne interesne skupine, ki so organizirane na nacionalni ali evropski ravni. Evropska komisija daje urejanju odnosov s tretjimi državami izredno velik pomen, kar je razvidno tudi iz sprememb v sestavi Evropske komisije. Pred petnajstimi leti sta se s celotnim spektrom zunanjih odnosov ukvarjala samo dva oddelka Komisije, danes pa obstaja sedem takih oddelkov, ki zagotavljajo koherentnost, jasnost in koordinacijo – t.i. generalne direkcije – DG - Directorate General (Bobek, Živko 2002, 12) – prikaz v sliki 1.
19
Slika 1: Oddelki Komisije, ki sooblikujejo in izvajajo SZTP Vir: Bobek, Živko 2002, 12
2.2.3 Pristojnosti Skupna trgovinska politika se sprejema v Svetu EU (Ministrski svet – zakonodajna funkcija). Naloga Komisije pa je operativno izvajanje in nadziranje izvajanja Skupne zunanjetrgovinske politike (izvršilna in nadzorna funkcija), priprava predlogov predpisov (iniciativa) ter vodenje pogajanj in predstavljanje EU navzven. Kot rečeno, sklepne odločitve pa so v pristojnosti Sveta.
EVROPSKA KOMISIJA
DG za zunanje odnose
A - SZVP
B – multilateralni odnosi in
človekove pravice
C – Severna Amerika, Vzhodna
Azija Avstralija, Nova Zelandija, EEA, EFTA, San Marino, Andora in
Monako
DG za trgovino DG za davke in carinsko unijo
DG za razvoj
A – splošne zadeve. Viri. Bilateralni
trgovinski odnosi
B – trgovinska zaščita
C – FTA. Kmetijsko-trgovinska vprašanja. Bilateralni
trgovinski odnosi II
D – Koordinacija zadev WTO in
OECD. Storitve. Reševanje sporov
in regulativa trgovinskih ovir
E – Sektorsko-trgovinska
vprašanja in vstop na trg
Bilateralni trgovinski odnosi
III
F – WTO: trajnostni razvoj,
investicije, standardi,
intelektualna lastnina, nove tehnologije. Bilateralni
trgovinski odnosi IV
A-3 Odnosi med evropskimi
institucijami in ACP, med civilno družbo in NVO
DG za podjetje
A/3 Podjetniški vidiki odnosov do držav kandidatk in sosednjih držav
DG za kmetijstvo
A. I Mednarodna zadeva (pogajanja
z WTO)
A. II Mednarodne zadeve (širitev
EU)
DG za konkurenco
A-3 Mednarodne zadeve
B – Carinska politika
B 1 – Carinska zakonodaja
B 2 – Carinsko posodabljanje
B 3 – Ekonomski vidiki carin in
tranzita
B 4 – Pravila izvora
B 5 – Carinske tarife
20
Pri sklepanju sporazumov s tretjimi državami Komisija predloži priporočila Svetu, ta pa jo nato pooblasti za začetek pogajanj. Komisija je pogajalec Unije in se posvetuje s posebnim odborom, ki ga imenuje Svet za pomoč pri tej nalogi (t.i. Odbor 113). Komisija zastopa Unijo pri vseh mednarodnih sporazumih, kar pomeni, da je udeležena v pogajanjih, je podpisnica sporazuma, in če je potrebno, sodeluje pri izvajanju sporazuma. Glede na kompleksnost mednarodnih odnosov in instrumentov zunanje politike v širšem pomenu besede, gredo včasih pooblastila Unije prek okvira, določenega v 113. členu Rimske pogodbe. V takšnih primerih ustanove Unije ne morejo delovati same, temveč morajo pritegniti države članice, to pa znatno zaplete postopek pogajanj in sklepanje mednarodnih sporazumov. Glavni sekundarni evropski pravni viri na področju carinske unije in skupne zunanjetrgovinske politike so Uredbe Sveta in Uredbe Komisije, medtem ko direktiv ne tem področju praktično ni. To seveda pomeni, da so predpisi EU na področju skupne zunanje trgovinske politike v celoti zavezujoči in se neposredno uporabljajo v državah članicah ter jih ni potrebno posebej prenašati v nacionalno zakonodajo.
2.2.4 Procesi odločanja Proces odločanja sproži Evropska komisija, saj pripravi predlog uredbe ali direktive, ki ga potem sprejme Svet EU v sodelovanju z Evropskim parlamentom, ali pa celo sama sprejme odločbo. Evropska komisija ima v procesu odločanja tehnično vlogo, ker sama pripravi zakonodajni predlog in tudi politično vlogo, ker izbira in pripravlja prostor za razvoj Unije, ter vlogo čuvaja skupnega evropskega interesa, kar ni vedno lahka naloga. Komisija mora pri pripravi predloga skrbeti tako na skupni evropski interes kakor tudi na razhajajoča se mnenja držav članic. Ko Komisija poda predlog, ja na potezi Svet EU oziroma COREPER, ki predčasno pripravi stališče držav članic. S tako izdelanim stališčem potem minister nastopa na zasedanju Sveta EU v Bruslju. Lastni interesi držav članic nemalokrat povzročajo maratonska zasedanja v Bruslju. Ko Svet EU uskladi zakonodajni predlog še z Evropskim parlamentom, je odprta pot za končno glasovanje v Svetu EU. Pred tem je ponavadi potrebno mnenje Odbora za gospodarske in socialne zadeve in Odbora regij, šele potem je na vrsti končno glasovanje v Svetu EU (Bobek, Živko 2002, 22).
21
ODLOČITVE Evropska komisija Evropski parlament
Svet EU
Odbor stalnih predstavnikov (COREPER)
Odbori in delovna telesa
Evropska komisija
Generalne direkcije
Oddelki
Odbor za gospodarske
in socialne zadeve
Evropski parlament
Parlamentarni odbori
Posvetovanje Posvetovanje
Mnenje
Mnenje Mnenje
Mnenje
Spr
ejem
anje
zako
noda
je P
osve
tova
nje
Sno
vanje
pre
dlog
ov
Pre
dlog
i
Slika 2: Proces odločanja v Evropski uniji Vir: Bobek, Živko 2002, 22
2.2.5 Vpliv držav članic (Slovenije) na oblikovanje skupne zunanjetrgovinske politike Cilj Slovenije pri oblikovanju zunanjetrgovinske politike je zagotoviti podjetjem boljši dostop do tretjih trgov ne glede na to, ali so podjetniški interesi usmerjeni na regijo, skupino držav, Evropo ali globalni trg. Trgovinska politika skuša podjetjem zagotavljati, da so zahteve, ki jih morajo izpolnjevati na izvoznih trgih, nediskriminatorne, enostavne in za podjetja neobremenjujoče ter da je na voljo učinkovit sistem reševanja trgovinskih sporov, če se le-ti pojavijo. Po osamosvojitvi je Slovenija izgubila pomemben del trga. Majhnost domačega trga je zahtevala hitro preusmerjanje proizvodnje na tuje trge. Ugotovljeno je bilo, da je za majhno gospodarstvo najbolj primerna zunanjetrgovinska politika, ki temelji na prosti trgovini. Domači trg je namreč premajhen, da bi omogočal zadostno razvojno dinamiko in pomagal novo nastajajočim gospodarskim dejavnostim.
22
Sporazumi o prosti trgovini Slovenija je torej krenila na pot hitre zunanjetrgovinske liberalizacije, ki je pospešila proces prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Slovenija je sklenila mnogo sporazumov o prosti trgovini, ki so prispevali k njeni gospodarski rasti, znižale so se ovire zaradi majhnosti gospodarstva, povečala se je konkurenca, znižali so se transakcijski stroški, podjetja so imela večje možnosti za koriščenje ekonomij obsega, itd. Slovenija je morala v skladu s pristopno pogodbo k EU vse te sporazume o prosti trgovini odpovedati, tako da so z dnem pristopa prenehali veljati. Prenehanje veljavnosti sporazumov o prosti trgovini, ki jih je Slovenija sklenila z državami naslednicami nekdanje Jugoslavije (Hrvaška, Makedonija, Bosna in Hercegovina), je imelo negativen učinek na obseg zunanjetrgovinske menjave Slovenije. Ta negativen učinek je bil nekoliko ublažen zaradi prevzema stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov, ki jih je EU sklenila s Hrvaško in Makedonijo. Slovenija je hkrati postala deležna pozitivnih učinkov sprejema skupne carinske tarife EU, sprostitve medsebojne trgovine z občutljivimi proizvodi v EU, odprave mejnih kontrol in formalnosti ter posledično znižanja trgovinskih stroškov. Sporazumi o prosti trgovini, ki jih je Slovenija sklenila pred vstopom v EU (1.5.2004), so zajemali kar 33 držav oziroma približno 85% blagovne trgovine: − Pridružitveni sporazum z EU (15 držav); − Sporazum o prosti trgovini Slovenija - EFTA (Švica, Norveška, Lihtenštajn in
Islandija); − Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini oz. CEFTA (pogodbenice so bile:
Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovenija in Slovaška); − Sporazumi o prosti trgovini med Slovenijo in Latvijo, Estonijo, Litvo, Makedonijo,
Izraelom, Turčijo ter Bosno in Hercegovino. Z dnem pristopa k EU je torej Slovenija prevzela skupno trgovinsko politiko EU, kar vključuje tudi vse trgovinske sporazume s tretjimi državami, ki jih je EU sklenila do tega dne. Nove države članice EU so k tem sporazumom pristopile s t.i. širitvenimi protokoli, s katerimi so se v skladu s tradicionalnimi trgovinskimi tokovi povečale dane koncesije. Na primer, s 1. majem 2004 so se povečale kvote za kmetijske izdelke (mleko in smetano, sire, jabolka, id), ki so bile prvotno dogovorjene za uvoz iz EU na Hrvaško, tako da je bila upoštevana širitev EU (JAPTI 2006). Sporazumi o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju Zaradi majhnosti slovenskega gospodarstva je področje gospodarskih odnosov s tujino bistvenega pomena za njegovo rast in nadaljnji razvoj. Zunanje ekonomski odnosi predstavljajo ključni vzvod pri doseganju razvojnih ciljev, te pa je mogoče doseči le s premišljenim načrtovanjem (Christie 2007). Z namenom vzpostavitve podlage, ki naj omogoči in vzpodbudi sodelovanje gospodarskih subjektov Slovenije z gospodarskimi subjekti drugih držav, je Vlada RS kmalu po razglasitvi samostojne in neodvisne države sprejela sklep o sklepanju sporazumov o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju. Gre za bilateralne mednarodne pogodbe,
23
katerih namen je vzpostavitev in/ali poglobitev sodelovanja med državami na gospodarskem področju. Slovenija je do vstopa v EU sklenila skoraj 30 tovrstnih sporazumov, preko 30 sporazumov s trgovinsko-gospodarskega področja pa je Slovenija nasledila od nekdanje SFRJ. Na podlagi obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe o pristopu k Evropski uniji ter v skladu z Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija, je morala Slovenija nekatere tovrstne sporazume ustrezno spremeniti oz. od njih odstopiti. S prenehanjem njihove veljavnosti pa ni nastala pravna praznina, saj je Slovenija z vstopom v EU pristopila k vsem sporazumom, ki so jih sedanje članice in Unija sklenile s tretjimi državami (ibid.). Memorandumi o sodelovanju med gospodarskimi ministrstvi Ne glede na temelje gospodarskega sodelovanja, ki Slovenijo na ravni EU povezujejo s tretjimi državami, želi Vlada RS gospodarske odnose še naprej krepiti (tudi) na bilateralni ravni. Dejstvo je, da nekatere izmed tretjih držav izstopajo zaradi svoje pomembnosti znotraj regij, imajo morda izrazito vlogo trgovinskega partnerja, z nekaterimi državami poteka intenzivno gospodarsko sodelovanje ali pa predstavlja določena država velik potencial za povečanje tovrstnega sodelovanja. Prav takšni vzroki so privedli do odločitve o oblikovanju tipskega osnutka besedila memoranduma o sodelovanju med gospodarskimi ministrstvi zainteresiranih držav. Določbe memoranduma v ničemer ne posegajo v izključne pristojnosti oziroma pristojnosti, ki jih imajo na področju sklepanja mednarodnih pogodb organi EU. Njihova vloga je zlasti omogočanje nadaljnjega dela Mešanih komisij za gospodarsko sodelovanje, katerih delo vedno znova potrjuje izjemen pomen, aktualnost ter učinkovitost neposrednega sodelovanja na bilateralni ravni (ibid.). Slovenija ima kot polnopravna članica EU možnost vpliva na oblikovanje skupne zunanjetrgovinske politike na naslednje načine (Zajc Kejžar 2006, 9): − Pri glasovanju v Svetu EU (Slovenija ima 4 od 321 glasov), pri čemer je njena moč:
− Večja pri glasovanju o vprašanjih, ki zahtevajo soglasne odločitve (pridružitveni sporazumi, trgovina s storitvami, intelektualna lastnina);
− Manjša pri glasovanju o vprašanjih ki zahtevajo kvalificirano večino – večina predpisov (zaradi načela kvalificirane večine obstaja možnost preglasovanja. Lastnih stališč glede trgovinske politike Slovenija praviloma ne more enostransko uveljavljati);
− Najmanjša pri glasovanju o vprašanjih, ki zahtevajo navadno večino.
− Pri velikem številu rutinskih zadev odločajo komiteji pod ministrskim nivojem, kot je COREPER. Ti komiteji opravijo končna pogajanja pri približno 70% zadev Sveta EU.
− Posamezna članica EU uveljavi nadaljnji nadzor nad potekom pogajanj (ki jih izvaja
Komisija po pooblastilu Sveta EU) preko Komiteja, v katerem ima vsaka članica svoj sedež. Komite je prisoten pri pogajanjih s tretjimi državami. Njegova vloga se izkazuje le v obliki nasveta, vendar je v praksi pomembna vez med državami članicami in pogajalci Komisije.
24
− Posreden vpliv na oblikovanje predlogov Komisije preko evropskih interesnih skupin. Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije preko sektorja za zunanjo trgovino aktivno in enakopravno sodeluje v procesu oblikovanja skupne zunanjetrgovinske politike EU oziroma pri oblikovanju njenih posameznih ukrepov. Obenem mora (skupaj z drugimi ministrstvi) skrbeti tudi za njeno izvajanje na teritoriju države in na njenih zunanjih mejah. Če sklenemo, so možnosti vplivanja Slovenije naslednje (ibid. 9): − Slovenija ima kot članica EU enake pravice kot druge članice pri oblikovanju in
sprejemanju EU trgovinske politike. − Posreden vpliv na oblikovanje predlogov Komisije preko evropskih interesnih skupin. − Glede na sprejemanje odločitev s »kvalificirano večino« je neposredna možnost vpliva
Slovenija na odločitve majhna. Možnosti ima ob iskanju skladnih stališč z drugimi članicami.
− Sprejeti ukrepi in usmeritve skupne zunanjetrgovinske politike EU so za Slovenijo zavezujoče ne glede na (ne)strinjanje.
− Vse predloge in pripombe v zvezi s postopki (korekcijami, novostmi,…), ki jih gospodarski subjekti morda zaznajo in želijo uveljaviti, morajo usmeriti preko organov RS; Ministrstvo za gospodarstvo, GZS, Ministrstvo za finance – Carinska uprava Republike Slovenije, lahko tudi Ministrstvo za zunanje zadeve. Prejete sugestije po presoji le-ti posredujejo Komisiji EU, oziroma vključijo v predloge za spremembe skupne zunanjetrgovinske politike.
Skupna trgovinska politika EU mora zagotoviti, da je trg EU zadostno odprt, da se zagotovi industriji poceni inpute in zadosten konkurenčni pritisk. Domači proizvajalci morajo imeti primeren dostop do trgov tretjih držav, da se zagotovi ekonomija obsega, boljša specializacija in inovacije. Ocenjeno je, da je liberalizacija trgovine v zadnjih dveh desetletjih prispevala kar četrtino k izboljšanju produktivnosti EU. Skupna trgovinska politika igra tako ključno vlogo pri doseganju konkurenčnosti (JAPTI 2006). Slovenija je mnenja, da sporazumi o prosti trgovini znatno pripomorejo k pospeševanju mednarodne trgovine in vzpodbujajo gospodarsko sodelovanje med državami. Sporazumi vodijo k širjenju izvoznih in uvoznih trgov in k izboljšanju konkurenčnega okolja. Pripomorejo tudi k širjenju in harmonizaciji obstoječe zakonodaje, povezane s trgovino (ibid.). EU mora skrbno izbrati potencialne partnerje, s katerimi bo začela pogajanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini. Slovenske prioritete so Zahodni Balkan, kjer že poteka stabilizacijsko-pridružitveni proces, Rusija, Ukrajina ter hitro rastoči trgi jugovzhodne Azije. Pred začetkom pogajanj je potrebno testirati pripravljenost partnerskih držav za začetek pogajanj. Slovenija podpira sporazume, ki dajejo večjo prioriteto odpravljanju necarinskih ovir. EU mora biti ambiciozna v pogajanjih, vendar tudi realna glede obsega sporazuma, da se bodo pogajanja lahko zaključila v nekem sprejemljivem roku (ibid.).
25
Instrumenti (ukrepi) skupne zunanjetrgovinske politike EU EU uporablja vse instrumente, ki so dovoljeni s strani Svetovne trgovinske organizacije (WTO) torej: − prvenstveno uvozne carine, − kontingente (količinske omejitve), − protidumpinške ukrepe, − ukrepe proti nedovoljenemu subvencioniranju, − prostovoljne izvozne omejitve, − trgovinske sankcije, − zaščitne ukrepe, − monitoring (spremljanje sodelovanja) tretjih držav, − odstranjevanje trgovinskih ovir, − premagovanje tehničnih ovir (sporazum MRA), − ukrepe pospeševanja izvoza (subvencije, če je dovoljeno, mednarodni sejmi, trgovinski
forumi…), − strategija dostopa na tuje trge (baza podatkov dosegljiva na internetu, v Sloveniji je to
www.izvoznookno.si), − posebne trgovinske sporazume.
2.3 Zunanjetrgovinski sporazumi in avtonomni preferencialni režimi – posebnosti SZTP za Zahodni Balkan
Zunanjetrgovinske sporazume lahko delimo v naslednje skupine (Zajc Kejžar 2006, 20): − Preferencialni in nepreferencialni trgovinski sporazumi (Trade Agreements), ki
urejujejo trgovino s tretjimi državami. − Sporazumi o gospodarskem sodelovanju (Cooperation Agreements), ki poleg
trgovinske menjave urejajo tudi sodelovanje na drugih področjih, kot so finance, sociala, transport itd…(takšen sporazum je Slovenija sklenila z EU v letu 1993 in je veljal do uveljavitve asociacijskega sporazuma).
− Pridružitveni sporazumi (Association Agreements), ki pa vzpostavljajo intenzivnejše
gospodarske vezi bodisi s prekomorskimi ali z evropskimi državami in so različnih vrst (razvojni, prosto-trgovinski, stabilizacijsko-pridružitveni, predpristopni,…). Ti sporazumi so daljnosežnejši kot trgovinski in kooperacijski. Njihov osnovni namen je pospešiti trgovinsko menjavo in gospodarske odnose med obema stranema, spodbuditi dinamičen gospodarski razvoj in s tem napredek pridruženih držav ter pospešiti politični dialog med EU in pridruženimi članicami. Uresničitev medsebojne svobodne trgovine je lahko nesimetrična, kar pomeni, da EU odpre svoj trg prej kot pridružene članice. Glavni elementi teh sporazumov so politični dialog in štiri svobode (svoboden pretok blaga, storitev, oseb in kapitala) za skoraj vse sektorje. To in uvajanje skupnih organov (Pridruženi svet, Pridruženi komite, Pridruženi parlamentarni komite) kaže na podobnost teh sporazumov s sporazumom o ustanovitvi Evropskega gospodarskega
26
področja. Evropski sporazumi, ki pomenijo predhodno stopnjo pred polnopravnim članstvom, predvidevajo razvoj ekonomskih, znanstvenih in tehničnih vezi. Področja sodelovanja vključujejo kmetijstvo, industrijo in tehnične standarde, izobraževanje, raziskave in znanost, energijo, rudarstvo, transport, telekomunikacije ter okolje. Poleg tega je v njih poudarjeno, da bodo pridružene članice deležne finančne pomoči EU v obliki dotacij in posojil EIB v okviru programa PHARE.
Navedenih sporazumov ne smemo zamenjevati s sporazumi o pristopu (Accession Agreements), ki so pravni instrument pri širitvi EU.
2.3.1 Stanje odnosov EU z državami Zahodnega Balkana Trgovinski odnosi med državami Zahodnega Balkana in EU temeljijo na: Stabilizacijsko-asociacijskih sporazumih EU se močno zavzema za mir in stabilnost na Balkanu, njen cilj je vključitev regije v evropsko politično in gospodarsko okolje z dolgoročno možnostjo vključitve v EU. Da bi to dosegle, morajo države iz regije izpolnjevati določene politične in ekonomske pogoje ter s krepitvijo medsebojnega sodelovanje dokazati, da lahko prevzamejo obveznosti članstva v EU. Rezultat napredka držav so Stabilizacijsko-asociacijski sporazumi, ki predstavljajo nov tip pridružitvenih sporazumov in temeljijo na sklepu Evropske komisije z dne 26.5.1999 o stabilizacijskem in asociacijskem procesu s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno Goro, Makedonijo in Albanijo (JAPTI 2006). Stabilizacijsko-asociacijski sporazumi so po svoji vsebini in ciljih precej podobni predpristopnim sporazumom in vsebujejo tako politične elemente kakor tudi pravila trgovanja med EU in državami sopogodbenicami. Trenutno so v veljavi sporazumi z vsemi zgoraj omenjenimi državami, razen s Srbijo, s katero so pogajanja že zaključena. Sporazum o Stabilizaciji in pridruževanju je bil parafiran že 8. novembra 2007, v času pisanja tega magistrskega dela ga je pričela Srbija enostransko uporabljati 30.1.2009, s strani EU pa uradno (še) ni v veljavi. Avtonomnih trgovinskih ukrepih oziroma Autonomous Trade Measures (ATMs) Tiste države oziroma teritoriji, ki še vedno nimajo stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma oziroma Interim sporazuma uveljavljenega z EU (Srbija, Kosovo in Moldavija) uživajo ugodnosti za Zahodni Balkan oziroma avtonomne trgovinske ukrepe, ki so predvidene z Uredbo Sveta št. 2007/2000, podaljšano in dopolnjeno z Uredbo Sveta 1946/2005. Naj še poudarim, da se od 1.1.2006 Srbija, Črna Gora in Kosovo štejejo kot trije različno carinski teritoriji s tremi različnimi porekli. Kot zanimivost velja, da se avtonomni trgovinski ukrepi uporabljajo tudi za države, ki že imajo uveljavljen stabilizacijsko-asociacijski sporazum, kadar so ukrepi za zadevne države ugodnejši.
27
2.3.2 Regionalno povezovanje držav Zahodnega Balkana Poleg bilateralnega nivoja se urejujejo odnosi s temi državami tudi na regionalnem nivoju - t.i. nova CEFTA oziroma CEFTA 2006 (Finance 2006a) ter multilateralnem nivoju - vstop v WTO: Hrvaška, Makedonija in Albanija so že članice, ostale zahodno-balkanske države pa so že začele postopek približevanja (WTO 2009). Proces stabilizacije in asociacije naj bi nadgradil Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo, ki naj bi pripomogel pri ustvarjanju novih oblik sodelovanja ter skušal spodbuditi praktično in finančno pomoč mednarodne skupnosti. Pakt temelji na različnih pobudah regionalnega sodelovanja na področjih poslovanja, okolja, boja proti korupciji in organiziranem kriminalu, ustavitvi etične diskriminacije, reformi varnostnega sistema ter neodvisnosti medijev (JAPTI 2006). V bližnji prihodnosti (ekonomski interes Gorenja je za to zelo velik) se obeta tudi tesnejše trgovinsko sodelovanje držav nove CEFTE, EFTE, EU in Turčije preko uporabe t.i. diagonalne kumulacije porekla med državami sopogodbenicami. Pravna osnova za to temelji na »Solunskih sklepih«, ko je v Solunu 16.6.2003 Svet pozval Komisijo, da pripravi pogoje za širitev panevropske diagonalne kumulacije porekla še na države regije v takšni obliki, ki bo v skladu z vsemi politikami Evropske unije in odvisno od njihove upravne usposobljenosti (Strle 2008, 41). »Salzbuška komunikacija Evropske komisije« (27.1.2006) je dokument, ki predvideva dvostopenjski pristop k širitvi diagonalne kumulacije za države Zahodnega Balkana (ibid., 41): − Prvi korak je nova cona kumulacije, ki naj bi bila uvedena med vsemi državami in
teritoriji Zahodnega Balkana ter Evropsko unijo. Govorimo o SAP kumulaciji (kumulaciji Stabilizacijsko-asociacijskega procesa).
− Drugi korak; vse te države bodo vključene v pan-evro-mediteransko cono diagonalne kumulacije porekla.
Pomembno je poudariti, da zaključek prvega koraka ni predpogoj za prehod v drugi korak.
2.4 Kumulacija stabilizacijsko-asociacijskega proces (SAP kumulacija) Uvedba SAP kumulacije porekla predpostavlja, da bo potrebno izvesti serijo sprememb in dopolnitev v trgovinskih odnosih med a) EU in vsako od Balkanskih držav (čemur pravimo vertikalni odnosi) in b) med vsemi Balkanskimi državami (čemur pravimo horizontalni odnosi) (Strle 2008, 42): a) Vertikalni odnosi Sprememba protokola o poreklu iz Stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma s Hrvaško in Makedonijo tako, da bo dovoljena takšna kumulacija; Sprememba protokola o poreklu iz Interim sporazuma z Albanijo. Uvedba enake možnosti kumulacije v protokol iz sporazuma, ki se sklepa s Srbijo.
28
b) Horizontalni odnosi Enako možnost kumulacije morajo uvesti v horizontalnih odnosih, s katerimi se povezujejo te države ena z drugo – nova CEFTA.
2.5 SAP+ kumulacija Turčija, Hrvaška, Makedonija in EFTA države že dolgo predlagajo, da bi se SAP kumulacija čimprej razširila še s Turčijo in EFTA državami. To pomeni, da bi se ustvarila cona kumulacije, v kateri bi bili povezani EU, vse Balkanske države, EFTA države in Turčija. Močne trgovinske povezave med navedenimi državami že obstajajo in opravičujejo tak tip kumulacije. Glede na Salzburško komunikacijo Evropske komisije bi takšna kumulacija porekla bila uveljavljena šele v okviru drugega koraka – to pomeni, da šele ko se bo Pan-evro-mediteranska cona razširila še z Balkanskimi državami. Tu pa je veliko negotovosti in nihče ne ve, koliko časa je zato potrebno, in če se bodo mediteranske države sploh strinjale. Uradno stališče Slovenije je, da podpira SAP+ kumulacijo oziroma morebitno še ugodnejšo varianto (ibid., 43).
2.5.1 Trgovanje EU z ostalimi državami SAP+ kumulacije EU je ena najbolj odprtih gospodarstev na svetu, saj trgovina z blagom in storitvami predstavlja kar 15 % njenega bruto domačega proizvoda (BDP) (3 odstotne točke več kot v ZDA in na Japonskem). Je tudi največja izvoznica blaga in storitev ter največja investitorka v tujini, kar nakazuje na pomembnost vidikov zunanje konkurenčnosti, o katerih govori prenovljena Lizbonska strategija iz leta 2005 (JAPTI 2006). Glavne trgovinske partnerice EU so ZDA, Kitajska, Rusija, Švica in Japonska, ki predstavljajo dobro tretjino vse zunanje trgovine EU, kar je razvidno iz tabele 1. Z obzirom na obravnavano tematiko te magistrske naloge, je zelo zanimiv podatek, da je obseg trgovinske menjave med EU s SAP+ državami približno tako velik, kot je obseg menjave EU s svojo največjo posamično trgovinsko partnerico, to je ZDA (16,6% za leto 2007). Meddržavno trgovanje med EU in SAP+ državami pa je prav tako priča izjemnim letnim rastem, saj je obseg trgovine v obdobju 2003 – 2007 letno rasel po več kot 10% letno (izjema je rast 2007 glede na 2006, kjer je bila rast »le« 6,5%). Omenjeno je razvidno iz tabele 2.
29
Tabela 1: Glavne trgovinske partnerice Evropske unije v letu 2007 (izvoz + uvoz)
SVET 2.665.926 100,0
1 ZDA 442.567 16,62 Kitajska 303.273 11,43 Rusija 232.980 8,74 Švica 169.487 6,45 Japonska 121.861 4,66 Norveška 120.048 4,57 Turčija 99.509 3,78 Koreja 64.396 2,49 Indija 55.743 2,1
10 Brazilija 53.940 2,011 Kanada 49.178 1,812 J. Afrika 41.378 1,613 Tajvan 39.331 1,514 Singapur 38.969 1,515 Savdska Arabija 38.321 1,416 Ukrajina 34.760 1,317 Avstralija 34.478 1,318 Z. Afrika 34.255 1,319 Mehika 32.855 1,220 ZAE 32.562 1,2
BALKAN 42.117 1,6
Partnerica Mio EUR %
Vir: DG Trade 2008a Tabela 2: Trgovinska menjava EU s SAP+ državami 2003 – 2007 (Mio EUR)
Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz Izvoz Uvoz IzvozZ.Balkan 6.784 17.992 8.073 20.554 8.990 21.429 11.544 24.929 13.320 28.797 EFTA 112.795 101.460 120.079 108.887 136.622 120.019 153.895 130.328 157.286 140.426 Turčija 27.257 30.852 32.733 40.129 36.082 44.625 41.695 49.993 46.867 52.641 Skupaj 146.836 150.304 160.885 169.569 181.695 186.073 207.134 205.250 217.473 221.865
2006 2007Partnerica 2003 2004 2005
Uvoz Izvoz SkupajSvet 1.426.008 1.239.919 2.665.926 SAP+ 217.473 221.865 439.338 Delež SAP+ / Svet 15,3% 17,9% 16,5%
Partnerica 2007
Vir: DG Trade 2008b
30
10%
67%
23%
Z.Balkan EFTA Turčija
V sami strukturi trgovanja med SAP+ državami in EU največji delež predstavlja trgovina z državami EFTE (67%), sledi ji Turčija – vse te države so že od leta 1997 v sistemu t.i. panevropske diagonalne kumulacije porekla – desetino deleža pa pripada državam Zahodnega Balkana. Slika 3: Trgovinska menjava EU s SAP+ državami v letu 2007 Vir: DG Trade 2008b
2.5.2 Trgovanje EU z državami Zahodnega Balkana Če se osredotočimo na statistiko trgovanja EU samo z državami Zahodnega Balkana, le ta obsega manj kot 2% zunanje trgovine EU (podatek za l. 2007). Je pa iz spodnje tabele dobro razvidno, da tako uvoz kot izvoz v/iz EU do teh držav pomembno narašča. Uvoz je namreč od l. 2003 do l. 2007 rasel v povprečju 18,4% letno, izvoz pa nekoliko manj, vendar še vedno z dvo-številčno letno stopnjo rasti (12,5%). Tabela 3: Trgovinska menjava EU z Zahodnim Balkanom 2003 – 2007 (Mio EUR)
Leto UvozLetna
sprememba (%)
Deleže celotnega
uvoza v EUIzvoz
Letna sprememba
(%)
Deleže celotnega
izvoza iz EUZT presežek Uvoz + Izvoz
2003 6.784 0,73 17.992 2,07 11.208 24.776 2004 8.073 19,0 0,79 20.554 14,2 2,16 12.480 28.627 2005 8.990 11,4 0,76 21.429 4,3 2,04 12.439 30.419 2006 11.544 28,4 0,85 24.929 16,3 2,15 13.385 36.473 2007 13.320 15,4 0,93 28.797 15,5 2,32 15.478 42.117 ,
6m 2007 6.629 0,96 13.814 2,30 7.185 20.444 6m 2008 7.032 6,1 0,92 16.372 18,5 2,53 9.340 23.404
Povpr. letna rast 18,4 12,5 14,2
Vir: DG Trade 2008a
31
Iz slike 4, kot tudi iz analize, ki sta jo opravila Mrak in Damijan (2001) je zelo lepo razvidna nenehna rast medsebojnega trgovanja med EU in državami Zahodnega Balkana, kot tudi rast presežka zunanjetrgovinske bilance EU naproti tem državam. Kot zanimivost je potrebno še poudariti, da o vedno večjem zanimanju za tržišča Zahodnega Balkana priča tudi podatek, da so neposredne tuje investicije iz EU v države Zahodnega Balkana (brez BIH, Kosova in Makedonije) v letu 2006 znašale 6 milijard EUR (DG Trade 2008c). Slika 4: Prikaz trgovinske menjave EU z Zahodnim Balkanom (Mio EUR)
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
35.000
2003 2004 2005 2006 2007
Uvoz Izvoz ZT presežek Vir: DG Trade 2008a Analiza trgovanja EU z državami po poglavjih carinske tarife (HS) pa kaže naslednje (prikaz v tabeli 4, podatki so za leto 2007): − UVOZ v EU: največji delež uvoza iz držav Zahodnega Balkana predstavljajo kovine in
kovinski izdelki iz XV. oddelka HS CT (26%), sledijo mehanski ali električni stroji in naprave iz XVI. oddelka HS CT, kamor se uvršča tudi Gorenjeva hladilno zamrzovalna tehnika (13,6%), pomembnejši delež ima tudi tekstil in tekstilni izdelki iz XI. oddelka HS CT (11,4%).
V skupnem znaša delež uvoza iz Z. Balkanskih držav v EU 0,93% celotnega deleža uvoza v EU.
− IZVOZ iz EU: največji delež izvoza predstavljajo mehanski ali električni stroji in naprave iz XVI. oddelka HS CT (21,7%), sledijo vozila in spremljajoča transportna oprema iz XVII. Oddelka HS CT (13%) in pa proizvodi kemične industrije iz VI. oddelka ter kovine in kovinski izdelki iz XV. oddelka HS CT (vsak oddelek približno 10%).
V skupnem znaša delež izvoza EU v Z. Balkanske države 2,32% celotnega deleža izvoza iz EU.
32
Celostno gledano, ustvarja EU po posameznih oddelkih HS CT presežek zunanjetrgovinskega računa v večini oddelkov, izjeme so le oddelki IX. (les in lesni izdelki), XII. (obutev, kape…) in XV. (kovine in kovinski izdelki). Podrobnejši podatki so razvidni iz tabele 4.
33
EU u
voz
iz …
EU i
zvoz
v …
EU tr
govi
nska
bila
nca
s/z
…
Z.Ba
lkan
Z.Ba
lkan
Mio
EUR
%De
lež
celo
tneg
a uv
oza
v EU
Mio
EUR
%De
lež
celo
tneg
a iz
voza
iz E
U
Skup
aj1.
426.
008
13
.320
10
0,0
0,
93
Skup
aj1.
239.
919
28
.797
10
0,0
2,
32
SKUP
AJ-1
86.0
89
15.4
78
XV
119.
260
3.
457
26
,0
2,90
X
VI37
4.20
6
6.23
7
21,7
1,
67
XVI
45.7
43
4.41
9
XVI
328.
463
1.
818
13
,6
0,55
X
VII
177.
180
3.
748
13
,0
2,12
X
VII
79.3
95
3.30
5
XI
80.2
37
1.52
4
11,4
1,
90
XV
94.1
97
3.10
5
10,8
3,
30
VI
67.9
38
2.49
1
V35
9.33
4
772
5,
8
0,21
V
I17
4.51
2
2.99
6
10,4
1,
72
V-2
92.6
26
1.28
8
XII
14.7
13
676
5,
1
4,59
V
66.7
08
2.06
0
7,2
3,
09
VII
9.62
7
977
V
II38
.720
65
3
4,9
1,
69
XI
36.4
82
1.85
7
6,5
5,
09
X11
.359
72
0
IV30
.500
63
4
4,8
2,
08
VII
48.3
47
1.63
0
5,7
3,
37
IV11
.127
55
1
IX13
.959
59
4
4,5
4,
26
IV41
.627
1.
185
4,
1
2,85
X
VIII
8.22
0
511
X
X37
.354
59
4
4,5
1,
59
X27
.044
95
4
3,3
3,
53
XIII
6.25
7
431
V
I10
6.57
4
505
3,
8
0,47
X
X21
.714
81
4
2,8
3,
75
I-5
.703
41
7
II34
.692
47
4
3,6
1,
37
XIII
17.0
79
637
2,
2
3,73
X
I-4
3.75
5
333
X
VII
97.7
85
442
3,
3
0,45
X
VIII
54.2
48
584
2,
0
1,08
X
X-1
5.64
0
220
X
15.6
84
235
1,
8
1,50
II
13.8
39
523
1,
8
3,78
V
III-2
.352
20
7
XIII
10.8
22
207
1,
6
1,91
I
13.6
69
514
1,
8
3,76
X
IV-4
.161
77
V
III11
.915
20
0
1,5
1,
68
IX9.
942
46
9
1,6
4,
72
III
-3.0
36
50
I19
.371
98
0,
7
0,50
X
II6.
142
42
1
1,5
6,
86
II-2
0.85
3
48
XVI
II46
.028
74
0,
6
0,16
V
III9.
563
40
7
1,4
4,
26
XIX
890
2
II
I5.
671
40
0,
3
0,71
X
IV31
.536
11
2
0,4
0,
35
XXI
953
-
X
IV35
.697
35
0,
3
0,10
II
I2.
635
90
0,
3
3,41
IX
-4.0
17
-125
X
IX87
7
7
0,1
0,
81
XIX
1.76
7
9
0,0
0,
49
XII
-8.5
72
-254
X
XI3.
652
1
0,
0
0,03
X
XI4.
605
1
0,
0
0,03
X
V-2
5.06
3
-353
Z.Ba
lkan
Svet
Svet
Harm
oniz
irani
sis
tem
Pogl
avja
Harm
oniz
irani
sis
tem
Pogl
avja
Harm
oniz
irani
sis
tem
Pogl
avja
Svet
Tabela 4: Trgovinska menjava EU z Zahodnim Balkanom v letu 2007 po oddelkih Harmoniziranega sistema carinske tarife Vir: DG Trade 2008a
34
18%
51%
4%
22%3% 2%
BIH HR MK XS ME XK
Če se spustimo iz nadnacionalne (EU) na nacionalno raven (Slovenija), pa ugotovimo, da so trgi Zahodnega Balkana za Slovenijo izrednega pomena, saj predstavlja trgovina Slovenije z državami Zahodnega Balkana 11,2% celotnega trgovanja (izvoz + uvoz) EU s to regijo. K temu največ prispeva izvoz iz Slovenije v te države (3,1 milijarde EUR), ki predstavlja kar 23,3 % delež celotnega izvoza EU v te države. Na uvozni strani je ta delež manjši (5,6%), vendar glede na majhnost slovenskega gospodarstva, kljub temu pomemben. Iz tabele 5 vidimo, da so visoke tudi stopnje rasti trgovanja med Slovenijo in državami Zahodnega Balkana, saj so bile v obdobju 2003 do 2007 letne rasti trgovanja vsako leto okoli 15%. Najpomembnejše partnerice Slovenije iz te regije pa so Hrvaška (51%), Srbija (22%) in Bosna in Hercegovina (18%) – razvidno iz slike 5. Slika 5: Vrednostna struktura trgovanja Slovenije z državami Zahodnega Balkana . Vir: SURS 2008
35
Uvoz
Izvoz
Uvoz
Izvoz
Uvoz
Izvoz
Uvoz
Izvoz
Uvoz
Izvoz
BOSN
A IN
HER
CEGO
VINA
79.49
847
1.259
151.8
9149
0.722
207.7
8951
4.857
312.4
9048
4.713
320.7
5853
5.637
HRVA
ŠKA
455.6
521.0
06.87
351
4.178
1.166
.669
608.8
461.3
04.17
573
5.946
1.464
.357
849.4
301.5
69.65
0MA
KEDO
NIJA
, NEK
D.JU
G.RE
PUBL
.21
.024
142.8
0625
.714
139.2
3029
.074
134.1
4138
.348
125.7
0357
.588
144.2
29SR
BIJA
IN Č
RNA G
ORA
69.09
134
5.829
113.0
4545
4.545
188.2
1352
2.840
263.6
5466
1.121
380.4
2685
2.013
....SR
BIJA
IN Č
RNA
GORA
(do 3
1.5.20
05)
--
--
70.96
218
1.193
--
--
....ČR
NA G
ORA
(od 1.
6.200
5)-
--
-14
.067
36.76
919
.409
79.32
723
.639
111.2
32....
KOSO
VO (o
d 1.6.
2005
)-
--
-80
743
.127
4.940
72.75
54.6
6470
.851
....SR
BIJA
(od 1
.6.20
05)
--
--
102.3
7726
1.751
239.3
0550
9.039
352.1
2366
9.930
SKUP
AJ62
5.265
1.966
.767
804.8
282.2
51.16
61.0
33.92
22.4
76.01
31.3
50.43
82.7
35.89
41.6
08.20
23.1
01.52
9
2004
2005
2006
2007
2003
Partn
erica
/ leto
Leto
Uvo
zIz
voz
Skup
ajLe
tni i
ndek
s20
0362
5.26
51.
966.
767
2.59
2.03
220
0480
4.82
82.
251.
166
3.05
5.99
417
,920
051.
033.
922
2.47
6.01
33.
509.
935
14,9
2006
1.35
0.43
82.
735.
894
4.08
6.33
216
,420
071.
608.
202
3.10
1.52
94.
709.
731
15,3
Tabela 5: Blagovna menjava Slovenije z državami Zahodnega Balkana 2003-2007 (v 1000 EUR) Vir: SURS 2008
36
Iz prikazanih tabel in kratkih analiz sklepamo, da zaradi precej majhnega obsega mednarodne trgovine EU do držav Zahodnega Balkana, Evropska unija do sedaj niti ni bila precej zainteresirana za tesnejše gospodarsko sodelovanje s temi državami, je pa po vsej verjetnosti imela bolj politične interese stabilizacije in nadzora nad regijo, vendar pa tovrstno razmišljanje ni namen tega magistrskega dela. Po drugi strani pa je dejstvo, da je Slovenija in v veliki meri Gorenje, zelo zainteresirano za ta tržišča, kjer Gorenje glede na svoje konkurente beleži v povprečju 40-60% tržne deleže v posameznih državah. S selitvijo proizvodnje v Valjevo, Srbija, pa je pravzaprav namen Gorenja, da si pridobi na srbskem trgu, kot širše, v regiji insidersko tržno pozicijo z izkoriščanjem cenejših resursov (delovna sila, lokalni nabavni trgi), po drugi strani pa ohrani in okrepi tržne deleže na prodaji strani – velik delež k temu prispevajo carinske ovire, o katerih je govora v 3. in 4. točki magistrske naloge.
37
3 PRAVILA O POREKLU BLAGA KOT ORODJE NADZOROVANJA MEDNARODNE TRGOVINE
Pravila o poreklu blaga so orodje za izvajanje ukrepov trgovinske politike. Evropska unija je oblikovala pravila o poreklu blaga v skladu z obveznostmi, ki izvirajo iz članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in obveznostmi, ki izhajajo iz Kjotske konvencije iz leta 1997, hkrati pa je upoštevala interese evropskega gospodarstva. Poreklo blaga je gospodarska nacionalnost blaga. Je eden od treh osnovnih elementov, ki poleg carinske vrednosti in uvrstitve blaga v pravilno tarifno številko, vplivajo na carinsko obravnavo ob uvozu in na višino carinskega dolga. Samo osem držav članic WTO nima preferencialnega dostopa do trga EU (Avstralija, Hongkong, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Nova Zelandija, Singapur in Združene države Amerike). Tajvanu, ki ni država članica WTO, EU ni nikoli priznavala ugodnosti. Začasno EU ne priznava ugodnosti tudi Mjanmaru (Burma) in Belorusiji, ki sta izločena iz GSP (Splošne sheme preferencialov). Carinske preference (olajšave) trgovce in potrošnike domače države spodbujajo k večjemu uvozu blaga iz držav, ki uživajo takšno prednostno obravnavo. Namen pravil o preferencialnem poreklu je določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati blago iz držav z ugodnostmi, da bi lahko bilo deležno prednostne obravnave. Tako je omejena uporaba surovin iz drugih držav, največji delež predelovalne dejavnosti pa mora biti opravljen v državi s preferenco. Zaradi želje po pospeševanju pozitivnih učinkov ekonomske integracije so bila v EU sprejeta določila o kumulaciji, ki državi s preferenco omogočajo uporabo materialov iz druge države s preferenco in/ali iz EU. Poreklo blaga in pravila o poreklu se v EU uporabljajo za: − Uporabo preferencialnih carinskih predpisov; − Uporabo instrumentov trgovinske politike (protidumpinški ukrepi); − Trgovinsko statistiko; − Izvajanje skupne kmetijske politike; − Izdajanje potrdil o poreklu za blago, ki se izvaža v tretje države… Zakonska osnova, ki se nanaša na poreklo blaga je - navajam le temeljno gradivo, ki obravnava poreklo blaga (CURS 2009a): − Uredba o vzpostavitvi Carinskega kodeksa EU (Uredba št. 2913/92, UL EU L302/92); − Uredba o izvajanju Carinskega kodeksa (Uredba 2454/93, UL EU L253/93 – v tej
uredbi zajeti tudi členi o GSP in ABH državah); − Uredba 1207/01 Osnovna uredba o poreklu, ki določa poenostavitve pri izdajanju
potrdil in pri verifikacijah porekla (pooblaščeni izvoznik – izjava na računu, INF4) (UL EU L165/2001), popravljena z Uredbo 1617/06 (UL EU L300/2006);
38
− Kombinirana nomenklatura s carinskimi stopnjami za leto 2009 (UL EU L291/08), − Posamezni dvostranski sporazumi o prosti trgovini s protokoli o poreklu in priloženimi
prilogami, ki jih je EU sklenila z drugimi državami in so objavljeni v različnih uradnih listih (Hrvaška L330/2001, Albanija L239/2006,…) ter enostranski ukrepi EU (Uredbe),
− Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Ur.l. RS 25/04) z dopolnitvami.
Pravila o poreklu so razdeljena v dve kategoriji, in to na ne-preferencialna in preferencialna pravila. Ne-preferencialna pravila (CURS 2009b) se uporabljajo za različne namene, kot na primer pri uveljavljanju ukrepov trgovinske politike (količinske omejitve, protidampinški ukrepi), trgovinska statistika ipd., in so opredeljena v zgoraj navedeni zakonodaji - prvi dve alineji). Običajno se za takšne namene izdaja potrdilo o ne-preferencialnem poreklu – Certificate of origin, ki ga v Sloveniji potrjuje Gospodarska zbornica Slovenije. Preferencialna pravila o poreklu se nahajajo v posameznih sporazumih, ki jih je Evropska unija sklenila s posameznimi državami oz. v posameznih uredbah, na podlagi katerih EU nudi določenim skupinam držav posebne ugodnosti (GSP države, države Zahodnega Balkana, ki še nimajo veljavnega SAS sporazuma, OCT države, AKP države).
39
Slika 6: Poreklo blaga v Evropski uniji. Vir: Strle 2008, 27 in lastna izdelava
40
3.1 Pet sklopov pravil o preferencialnem poreklu blaga, ki ji uporablja EU za uporabo preferencialnih carinskih predpisov
PEK (panevropska kumulacija porekla blaga) EU je sklenila preferencialne sporazume s posameznimi državami ali skupinami držav v obliki sporazumov o prosti trgovini. Vsi ti sporazumi so med seboj povezani preko enotnih pravil o poreklu, ki omogočajo diagonalno kumulacijo porekla – iz tega razloga se je uveljavil izraz »sistem panevropske kumulacije porekla«. Države, ki sodijo v PEK so: − EEA – EU, Islandija, Norveška, Lihtenštajn (IS+NO+LIE+CH = EFTA) − Švica (tudi članica EFTE, vendar se ni vključila v EEA) − Turčija − San Marino, Andora, Ceuta in Melila SAS (stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi) EU je SAS sporazume sklenila s Hrvaško, Makedonijo, Albanijo, Črno Goro in BIH. Gre za bilateralno kumulacijo porekla blaga. EUR-MED EU ima sklenjene asimetrične bilateralne sporazume s sredozemskimi državami: Alžirijo, Tunizijo, Marokom, Izraelom, Palestino, Egiptom, Jordanijo, Libanonom, Sirijo in Turčijo. V teh sporazumih so podobna pravila o poreklu, odvija pa se proces poenotenja vseh teh pravil v evro-mediteransko kumulacijo (barcelonski proces). Posebni bilateralni sporazumi EU ima sklenjene čisto posebne sporazume z Južno Afriko, Mehiko in Čilom, v katerih so tudi posebna pravila o poreklu. Enostransko priznavanje ugodnosti EU enostransko priznava več kot 200 državam sveta carinske ugodnosti (z dogovorjenimi pravili o poreklu): − OCT (angl.Overseas countries and territories) – Prekomorske dežele in teritoriji − ACP ali AKP – Afrika, Karibi, Pacifik − ABH (Srbija, Kosovo, Moldavija) – pravila o poreklu v Izvedbeni uredbi (2454/93,
členi 66 ter 98.-123.) − GSP (General system of preferences) – slov. Splošna shema preferencialov (SSP) –
178 držav – pravila o poreklu v Uredbi 2454/93, členi 66.-97. T.i. SAP+ kumulacija porekla blaga naj bi pospešila trgovino med t.i. PEK državami in državami Zahodnega Balkana, ki med seboj že trgujejo v okviru t.i. novega CEFTA 2006 sporazuma.
41
3.2 Teritorialno območje PEK držav V Pan-evropsko kumulacijo porekla blaga so vključene naslednje države: Evropska unija: 1. Avstrija 2. Belgija 3. Bolgarija 4. Ciper 5. Češka 6. Danska (brez Grenlandije in Ferskih otokov) 7. Estonija 8. Finska 9. Francija (z Monakom, Belle Ile in štirimi prekomorskimi departmaji /DOM/
Guadelupe, Martinikom, Reunionom ter Francosko Gvajano – ti so v davčnem smislu tretja ozemlja, a brez Andore)
10. Grčija 11. Irska 12. Italija (z Livignom in Campine d'Italia, a brez San Marina) 13. Latvija 14. Litva 15. Luksemburg 16. Madžarska 17. Malta 18. Nemčija (brez Busingena) 19. Nizozemska 20. Poljska 21. Portugalska (z Azori in Madeiro) 22. Romunija 23. Slovaška 24. Slovenija 25. Španija (z arhipelagom Baleari in Kanarskimi otoki, ki pa sta v davčnem smislu tretje
ozemlje, a brez Ceute in Melille) 26. Švedska (z Olandom in Gotlandom) 27. Velika Britanija (s Severno Irsko, Shetlandom in otokom Man). EFTA (EFTA 2009): 28. Islandija 29. Kneževina Lihtenštajn 30. Norveška (s Spitzbergi) 31. Švica 32. Turčija (carinska unija z EU - za industrijske izdelke) 33. Andora (carinska unija z EU) 34. San Marino (carinska unija z EU)
42
Vključene so tudi teritorialne vode teh držav in celo ladje in ladje-tovarne (pod določenimi pogoji, kot so registracija, zastava, last, državljanstvo posadke…) Za blago s preferencialnim poreklom iz Evropske unije se šteje tisto blago, ki je: − V celoti pridobljeno na carinskem območju Unije; − Dovolj obdelano ali predelano v skladu z različnimi pogoji iz posebnega seznama
predelav; − Na osnovi kumulacije porekla.
3.3 Osnovni pojmi protokolov o preferencialnem poreklu Protokoli o preferencialnem poreklu blagu s prilogami so vedno del posameznih trgovinskih sporazumov ali trgovinskih uredb, ki jih EU sklepa s posameznimi državami, s katerimi ima interes poglobljenega trgovanja. Gledano z ekonomskega vidika, pa so trgovinske klavzule sporazuma, skupaj s samim protokolom o poreklu vsebinsko najpomembnejši del, ki ga je potrebno dobro razumeti, če želi podjetje izkoristiti vse možnosti, ki jih tako povezovanje ponuja. S tem namenom je potrebno osvetliti nekatere člene protokolov o poreklu, ki so praktično v vseh sporazumih, ki jih je sklenila EU s posameznimi državami, enotni – navajam le tiste člene, ki so vsebinsko z ekonomskega stališča bistveni za razumevanje, obvladovanje in uporabljanje pravil o poreklu v korist interesom podjetja. 1.člen – Opredelitve pojmov a. Vrednost materialov
Vrednost materialov brez porekla je carinska vrednost pri uvozu uporabljenih materialov, ali pa prva preverljiva cena plačana v Sloveniji oz. v EU. Če je bil material kupljen v Sloveniji je ta enaka fakturni vrednosti, če je bil material kupljen v EU je to cena franko kupec, če je bil material uvožen pa franko zunanja meja EU (EUL polje 46 – »statistična vrednost«).
b. Carinska vrednost Carinska vrednost je pomembna predvsem zaradi določanja vrednosti uporabljenih repromaterialov, uvoženih iz tretjih držav, pri kalkulaciji porekla - glej točko a.
c. Cena franko tovarna
Cena franko tovarna je cena, ki se plača proizvajalcu na pragu tovarne, kjer se opravi zadnja predelava ali obdelava. Cena mora vključevati vrednost vseh materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu izdelka (davek, izvozne subvencije…). Ali drugače, cena franko tovarna vključuje: - vrednost vseh dobavljenih materialov, uporabljenih v proizvodnji - vse stroške (materialne in druge), ki jih proizvajalec dejansko ima
Za isti izdelek in za različne kupce je lahko ta cena tudi različna. Primer: različno zaračunavanje marž posameznim kupcem spreminja Ex-works ceno, odvisna pa je še
43
od številnih drugih dejavnikov: naročene količine, nivoja cen v posamezni državi, sposobnosti prodajnih pogajalcev…).
d. Poglavja in tarifne številke
So poglavja in štirimestne oznake uporabljene v harmoniziranem sistemu carinske tarife (primer: ves Gorenjev HZA program se uvršča v tarifno številko 8418). S stališča porekla so pomembne samo prve štiri številke carinske tarifne oznake (samo v informacijo: v EU je predpisana 10-mestna tarifna oznaka ob uvozu blaga in 8-mestna tarifna oznaka pri izvozu blaga).
5.člen - V celoti pridobljeni izdelki Za v celoti pridobljene izdelke v EU ali državi partnerice se štejejo: (a) mineralni izdelki, pridobljeni iz tal ali morskega dna; (b) tam pridelani rastlinski izdelki; (c) tam rojene in vzrejene žive živali; . . . (k) blago, tam izdelano izključno iz proizvodov, navedenih v (a) do (j). 6.člen - Dovolj obdelani ali predelani izdelki Ta člen predvideva, da izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, štejejo kot izdelki s preferencialnim poreklom, če so dovolj obdelani ali predelani v skladu z pravili iz priloge protokola (običajno Priloga II – »Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek dobil status blaga s poreklom«) Primer pogojev iz Priloge II sporazuma EU-Albanija za Gorenjev hladilnik iz tarifne oznake 8418: − sprememba tarifne številke (vsi vgrajeni materiali brez porekla se ne smejo uvrščati v
isto tarifno številko kot gotovi izdelek), − izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega 40%
cene izdelka EXW;, − izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega
vrednosti uporabljenih materialov s poreklom. Ali alternativno: − izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega 25% cene izdelka EXW
44
V 2. odstavku 6. člena je običajno naslednje določilo da se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama ne bi smeli uporabljati pri izdelavi izdelka, lahko kljub temu uporabljajo, če: (a) njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna, (b) kar zadeva največje vrednosti materialov brez porekla, se pri uporabi tega odstavka ne presežejo odstotki s seznama. Ta odstavek se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema. Za Gorenje v praksi to določilo pomeni, da se lahko pri zgoraj navedenih pogojih, prvi pogoj iz 3.stolpca Priloge II, bere na ta način, da bo izpolnjen pogoj za dosego preferencialnega porekla, tudi če se pri proizvodnji hladilnika iz tarifne številke 8418, ki bi ga izvozili v državo partnerico, uporabijo repromateriali brez porekla iz iste tarifne številke kot je številka končnega izdelka (8418), če njihova vrednost ne presega 10% vrednosti franko tovarna. 7.člen – Nezadostna obdelava ali predelava Ne glede na to, ali so izpolnjeni pogoji iz 6.člena (zadostna obdelava), se štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo za dodelitev statusa s preferencialnim poreklom naslednji postopki: (a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem; (b) razstavljanje in sestavljanje pošiljk; (c) pranje, čiščenje, odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje; (d) likanje tekstila; (e) preprosti postopki barvanja in loščenja; . . (o) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah od (a) do (n); 8.člen – Enota kvalifikacije Poreklo je potrebno ugotavljati za vsak posamezen izdelek. V primeru, da je izdelek sestavljen iz več izdelkov iz različnih tarifnih številk, se izdelek uvrsti v eno tarifno številko in celota pomeni enoto kvalifikacije. Kadar pošiljko sestavlja večje število izdelkov, ki se uvrščajo v eno tarifno številko, je treba ugotavljati poreklo za vsak izdelek posebej. Na primer: pošiljko sestavlja električni štedilnik z dvema električnima ploščama, štedilnik z dvema električnima ploščama in dvema plinskima gorilnikoma ter mini kuhinje. Kljub temu, da se vsi izdelki uvrščajo v TŠ 8516, je potrebno ugotavljati poreklo za vsak izdelek posebej.
45
13.člen – Neposredni/direktni prevoz Neposredni prevoz govori o tem, da se lahko pošiljka giblje samo znotraj teritorija, pokritega z določenim sporazumom. Če pa se prevaža izven tega teritorija, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: − Prevoz blaga po najkrajši geografski poti od proizvajalca do prejemnika; − Pošiljka mora biti pod carinskim nadzorom (če gre preko 3. države); − V primeru pretovarjanja ali skladiščenja, je treba dokazati, da so se na blagu izvajali
največ postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju. Pridobiti si je potrebno potrdilo o nemanipulaciji z blagom, ki ga potrdi carinski organ države, kjer je potekalo pretovarjanje ali skladiščenje.
Dokazila: − en transportni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita
(direktni tovorni list), ali − potrdilo carinskih organov v državi tranzita o nemanipulaciji (oz. da je bila pošiljka ves
čas od kraja natovora do kraja raztovora pod carinskim nadzorom). 15.člen – Prepoved povračila ali oprostitev plačila carinskih dajatev Prepoved povračila carine pomeni, da uvoznik za materiale brez porekla, ki jih je vgradil v izdelek s poreklom in le-te izvozil izven meja Unije, ne more uveljavljati niti delno niti celotno povračilo carinskih dajatev. Izvoznik mora biti sposoben kadarkoli dokazati, da je bila za materiale brez porekla dejansko plačana carina. Nekateri protokoli te določbe ne vsebujejo, ali pa jo, ampak je uporaba te določbe odložena do datuma navedenega v protokolu. 18.člen – Naknadno izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1 Potrdilo EUR.1 se lahko izda tudi naknadno, pod pogojem, da se v zahtevi o naknadni izdaji potrdila navede kraj in datum na katero se nanaša potrdilo ter navedba razlogov za naknadno izdajo. V EUR.1 se mora v takem primeru v polje »Opombe« zapisati »Izdano naknadno«. 21.člen – Izjava na računu o poreklu blaga Izjavo na računu iz člena lahko izpolni: − pooblaščeni izvoznik ne glede na vrednost pošiljke (podpisnik je lahko samo oseba, ki
je pooblaščena za poenostavljeno potrjevanje porekla blaga), − katerikoli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več paketov, ki vsebujejo
izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6.000 EUR (ali 5.110 EUR ali 850 EUR – odvisno od protokola o poreklu).
46
Izjava na računu je lahko na fakturi, odpremnici ali kateremkoli drugem komercialnem dokumentu, ki zadosti opisuje blago. Izjava mora biti lastnoročno podpisana s strani pooblaščene osebe, razen če se pooblaščeni izvoznik zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo, ki ni podpisana, kot da jo je lastnoročno podpisal. V tem primeru mora pooblaščeni izvoznik razpolagati tudi z ustreznim dovoljenjem nadzornega carinskega organa. 22.člen – pooblaščeni izvoznik Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljevanju »pooblaščenega izvoznika«, ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov s poreklom na podlagi Sporazuma, da izpolnjuje izjave na računu ne glede na vrednost zadevnih izdelkov. Izvoznik, ki zahteva takšno pooblastilo, mora carinskim organom ponuditi vsa jamstva, potrebna za preverjanje porekla izdelkov, kot tudi izpolnjevanje vseh drugih zahtev iz tega protokola. Carinski organi države izvoznice na podlagi zahtevka odobrijo izvozniku številko dovoljenja in spremljajo kako izvoznik uporablja pooblastilo. 23. člen – Veljavnost dokazil o poreklu EUR.1 je veljaven 4 mesece od datuma izdaje, Form A (pri GSP državah) pa 10 mesecev. Dokazilo mora biti predloženo praviloma ob carinjenju pošiljke (za uveljavljanje preferencialov). Možno je tudi nepopolno deklariranje (npr. EUR.1 se strga ali izgubi ipd.), z izjavo, da bo potrdilo naknadno dostavljeno. Gorenjeva praksa v teh primerih je ta, da špediter ob carinjenju predloži faks kopijo veljavnega EUR.1 dokumenta, nato original vloži naknadno. 28.člen – Hramba dokazil o poreklu in dokazne dokumentacije Glede na določbe iz protokolov je rok hranjenja dokumentov povezanih s poreklom blaga 3 leta. Ta rok se nanaša na izdane izjave na računu in potrdila o poreklu ter dokazno dokumentacijo (sestavnice s kalkulacijami porekla izdelka). Po Carinskem zakoniku EU pa je potrebna 10 letna hramba dokumentov, povezanih z uveljavljanjem preferencialne obravnave blaga (npr. račun, izvozna/uvozna carinska deklaracija…).
3.3.1 Kumulacija porekla blaga – običajno členi 3. in 4. Protokolov o poreklu Za namene pospeševanja gospodarske integracije so bile uvedene določbe, ki omogočajo uporabo materialov s poreklom iz EU v partnerski državi, ki je upravičena do preferenc (olajšav) ob ponovnem uvozu njenega končnega izdelka (izdelanega iz materiala s poreklom iz EU) nazaj na trg EU. Če sta pri tem udeleženi le dve partnerski državi, upravičeni do preferencialne obravnave (EU se pri tem obravnava kot ena država), govorimo o bilateralni kumulaciji (Strle 2008, 19).
47
Primer bilateralne kumulacije V Hrvaški sestavljajo integrirana vezja (tar. št. 8542) iz mikroprocesorjev s poreklom iz ES in drugih izdelkov po poreklu iz Hrvaške. Integrirana vezja imajo status blaga s poreklom iz Hrvaške in so ob uvozu v ES upravičena do preferencialne obravnave, čeprav proizvodni postopek v Hrvaški ne zadošča za prenos porekla, saj ni prišlo do spremembe tarifne številke, in kriterij prirasta vrednosti ni izpolnjen. Kadar smejo določene partnerske države v režimu preferencialov z ES proizvajati blago znotraj neke regionalne skupine, temu pravimo regionalna kumulacija; v splošni shemi preferencialov (General Scheme of Preferences – GSP) to velja za naslednje skupine držav (Uradni list 1993, člen 72): − skupina 1: ASEAN – Združenje držav jugovzhodne Azije (Sultanat Brunej, Filipini,
Indonezija, Kambodža, Laos, Malezija, Singapur, Tajska, Vietnam (pristojnost: Generalni sekretariat Zveze držav jugovzhodne Azije – ASEAN);
− skupina 2: CACM – Skupni trg srednjeameriških držav (Kostarika, Honduras, Gvatemala, Nikaragva, Panama in Salvador);
− skupina 3: Andska skupnost (Bolivija, Kolumbija, Ekvador, Peru in Venezuela (pristojnost: Skupni stalni odbor za vprašanja porekla Andska skupina – Srednjeameriški skupni trg in Panama));
− skupina 4: SAARC – Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje (Bangladeš, Butan, Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan, Šrilanka (pristojnost: Sekretariat Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje – SAARC).
Po 4. odst. 67. člena UICZ je mogoče blago s poreklom iz Norveške ali Švice obravnavati tako kot blago s poreklom iz ES, tako da takšno blago ob več kot nezadostni obdelavi ali predelavi v državi, vključeni v GSP, pridobi poreklo te države, če blago ne sodi med kmetijske proizvode. Primer regionalne kumulacije (GSP) (ibid.) Iz delov, ki prihajajo iz Tajske (vrednost: 40 %), Malezije (vrednost: 20 %) in Japonske (vrednost: 30 %, ni vključena v GSP), v Singapurju sestavljajo televizijske sprejemnike (tar. št. 8528) (dodana vrednost: 10 %). Pri tem je dosežena vrednostna meja 60 %, saj lahko združimo deleže Singapurja, Tajske in Malezije. Dejstvo, da je Singapur, razen svojega prispevka po določilih za regionalno kumulacijo, izključen iz GSP in da GSP ne velja za blago iz tarifne številke 8528 iz Malezije, v tem primeru ni pomembno, saj ima največji delež vrednosti blago iz Tajske, tako da je Tajska tudi država porekla (ibid., 1. in 2. odst. 72a. člena UICZ). Kadar partnerske države nekega režima preferencialov ES tudi medsebojno sklenejo sporazume o preferencialni obravnavi, je mogoče upoštevati vse postopke obdelave in predelave znotraj tega prostotrgovinskega območja (diagonalna kumulacija). Pri tem torej ni pomembno, ali je bil kak predhodni izdelek, ki že sam izpolnjuje pogoje za pridobitev preferencialnega porekla, obdelan ali predelan. Diagonalno kumulacijo (največkrat imenovano panevropska kumulacija) so sklenile ES, Islandija, Norveška, Švica (vključno z Lihtenštajnom) in Turčija (3. in 4. člen ustreznih protokolov o poreklu). Kadar je pri proizvodnji blaga udeleženih več držav, je treba
48
sprejeti posebna pravila za določanje države porekla. Na splošno pri tem veljajo naslednja pravila (ibid., 72a. člen UICZ ter 3. in 4. člen protokolov o poreklu k sporazumom za države, s katerimi je sklenjena diagonalna kumulacija): − Izdelki imajo načeloma poreklo države, v kateri so bili pridobljeni ali proizvedeni, če
pri tem opravljeni postopki obdelave in predelave presegajo nezadostno obdelavo. − Kadar opravljeni postopki obdelave in predelave presegajo nezadostne obdelave, imajo
izdelki poreklo države, v kateri so bili pridobljeni ali proizvedeni le, če je prirast vrednosti, dosežen v tej državi, večji od vrednosti uporabljenih materialov iz vsake posamezne partnerke prostotrgovinskega območja oziroma regionalne skupine.
− V vseh drugih primerih imajo izdelki poreklo države, iz katere prihajajo materiali, uporabljeni pri končni proizvodnji, z največjim vrednostnim deležem.
Primeri določanja države porekla ob upoštevanju pravil za diagonalno panevropsko kumulacijo (ibid.) Sintetična preja (tar. št. 5402) iz Italije se v Turčiji predela v tkanino (tar. št. 5407). Po ponovnem uvozu se tkanina obarva v Sloveniji in dobavlja v Švico. Pri ponovnem uvozu v Slovenijo ima (nebarvana) tkanina poreklo Turčije, saj tkanje presega postopek nezadostne obdelave. Pri uvozu barvane tkanine v Švico ima blago poreklo ES, saj barvanje presega postopek nezadostne obdelave. Deli kemičnih svinčnikov (tar. št. 9608) iz Nemčije (vrednost: 2 €) in Norveške (vrednost: 1 €) se sestavljajo v Turčiji; preprosto sestavljanje v Turčiji ne zadošča za to, da bi končni izdelki dobili poreklo Turčije. Ker povečanje vrednosti zaradi sestavljanja (1 €) ni večje od vrednosti delov iz ES in Norveške (3 €), ima blago poreklo ES ali Norveške, odvisno od tega, iz katere države prihajajo deli z največjim deležem vrednosti (v tem primeru: ES). Punčke (tar. št. 9502) iz Belgije se v Švici oblečejo in obujejo v oblačila in obutev švicarskega porekla. Oblačenje punčk je nezadostna obdelava, ki sama po sebi ne pripelje do spremembe države porekla; ker pa imajo oblačila in obutev za punčke poreklo Švice, tam opravljeni postopki obdelave ali predelave ne veljajo več za neznatne, tako da se punčke obravnavajo kot blago s poreklom iz Švice (Strle 2007, 20). Moške srajce (tar. št. 6105) iz Turčije se v Angliji prepakirajo za maloprodajo ob uporabi embalaže iz Norveške; potem naj bi jih izvozili v Švico. Vrednost nepakiranih srajc znaša 60 % cene pakiranih srajc franko tovarna. Glede na to, da: − je prepakiranje nezadostna obdelava, − embalaža ne izvira iz ES in − je vrednost srajc višja od povečanja vrednosti v ES, srajce pri preferencialnem izvozu v
Švico ohranijo turško poreklo. V določbah za države, vključene v GSP, ter čezmorske države in območja (OCT) je možna polna kumulacija med vsemi članicami tega režima preferencialov in ES (Uradni list 2000, 6. člen Protokola o poreklu ACP).
49
Primeri polne kumulacije porekla ACP - OCT - Južna Afrika - ES (Uradni list 2002). − Ribe (tar. št. 0302) s poreklom iz St. Pierra in Miquelona (OCT) se na Jamajki (ACP)
predelajo v ribje konzerve (tar. št. 1604) in tam pridobijo poreklo ACP. − Ribje konzerve (tar. št. 1604), ki so bile proizvedene v St. Pierru in Miquelonu iz rib
(tar. št. 0302), se na Jamajki etiketirajo in pakirajo v kartonske zaboje. Ker so bile na Jamajki opravljene le nezadostne obdelave, konzerve ohranijo poreklo OCT.
− Česano prejo iz volne (tar. št. 5107) s poreklom iz Avstralije (brez preferencialov) v ES predelajo v tkanino (tar. št. 5111) in v Gvajani (ACP) sešijejo v plašče (tar. št. 6201). Pogoj, da morajo biti oblačila iz 62. poglavja izdelana iz preje (dvojna sprememba tarifne številke), je izpolnjen, saj se postopki predelave v ES in Gvajani upoštevajo skupaj.
− Bombažno tkanino (tar. št. 5209) s poreklom iz Južne Afrike v Mauritiusu (ACP) predelajo v plašče (tar. št. 6201). Plašči pridobijo poreklo ACP, če povečanje vrednosti, doseženo v Mauritiusu, presega vrednost bombažne tkanine.
Primeri polne kumulacije porekla v Evropskem gospodarskem prostoru (EEA) (Uradni list 2005). Bombaž (tar. št. 5201) iz Združenih držav Amerike (brez preferencialov) v ES spredejo v prejo (tar. št. 5205) in potem v Norveški (pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru) stkejo v bombažne tkanine (tar. št. 5208). Potrebna dvojna nadaljnja predelava12 je bila deloma opravljena v ES in deloma na območju partnerske države EEA. Oba postopka predelave je mogoče združiti, tako da se carinski preferencial prizna tako pri uvozu v ES kot tudi v vsako pogodbenico EEA (npr. Islandijo ali Lihtenštajn). Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za priznavanje preferenciala oz. carinske ugodnosti: − Ni dvoma v deklarirano poreklo blaga. − Blago spremlja veljavno dokazilo o poreklu. − Izpolnjen mora biti pogoj o direktnem transportu. − Ugodnost je potrebno zahtevati.
50
Tabela 6: Države partnerice Evropske unije (stanje na dan 1.1.2009)
1 Švica CH2 Norveška - EEA NO3 Islandija - EEA IS4 Lihtenštajn - EEA LI 5 Turčija (car. Unija z ES) TR6 Ceuta XC7 Melilla XL8 Hrvaška HR9 Albanija AL10 Makedonija MK11 Črna Gora ME12 Bosna in Hercegovina BA13 Država Izrael IL14 Jordanija JO15 Alžirija DZ16 Tunizija TN17 Libanon LB18 Sirija SY19 Egipt EG20 Palestina PS21 Turčija (car. Unija z ES) TR
DVOSTR. 22 Ferski otoki FO23 Mehika MX24 Čile CL25 Južna Afrika ZA26 San Marino (car. Unija z ES) SM27 Andora (car. Unija z ES) AD28 Srbija, Kosovo, Moldavija XS, XK, MD29 OCT države LOMB30 AKP države LOMA31 GSP države 179 držav - SPGA, SPGE, SPGL
ENOSTRANSKO PRIZNAVANJE
Ime države Črkovna oznaka
POS. STATUS
Vrsta sporazuma Zap. Št.
PEK
EUROMED
SAS
POSEBNI DVOSTR.
Vir: Lasten prikaz
3.4 Kriteriji za določanje države porekla Če je blago v celoti izdelano v neki državi iz surovin, proizvedenih v tej državi, je določitev porekla enostavna. V mnogih primerih pa je pri proizvodnji blaga udeleženih več držav, posebej zato ker: − se pri tem uporabijo deli iz ene ali več drugih držav ali − deli proizvodnega procesa potekajo v eni ali več drugih državah. V takšnih primerih se za določanje države porekla uporabljajo naslednje metode (Strle 2008, 22):
51
Sprememba tarifne številke (tarifni skok) Kot celotni postopek predelave se šteje obdelava ali predelava, zaradi katere se pridobljeni izdelek razvršča v drugo tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, kakor je tarifna številka kombinirane nomenklature carinske tarife vseh uporabljenih materialov brez porekla. V sklop te metode štejemo tudi druge tarifne kriterije (npr. sušenje in mletje stročnic iz tarifne številke 0708 v moko s tarifno številko 1106; izdelava čevljev iz materialov iz katerekoli tarifne številke, razen sestavljenih proizvodov iz zgornjih delov, povezanih z notranjim podplatom ali drugimi spodnjimi deli, iz tarifne številke 6406). Ekonomski kriteriji – spodnja meja za dodano vrednost oziroma zgornja meja za delež (uvoženega) materiala brez porekla Ta kriterij uporabimo na primeru akustične kitare, pri izdelavi katere vrednost uvoženih materialov (brez porekla) ne presega 40 % cene kitare franko tovarna, ali pri izdelavi cigaret, pri katerih mora najmanj 70 % teže surovega tobaka izvirati iz države porekla. Tehnični ali industrijski kriteriji Pri tej metodi se za določeno vrsto blaga (npr. konzerve govejega golaža) določijo postopki obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni v določeni državi, da bi takšni proizvodi pridobili poreklo (v danem primeru bi morali govedo zaklati in tako pridobljeno meso predelati v državi izvoznici); tu je treba opozoriti, da so določeni tudi postopki obdelave ali predelave, ki ne zadoščajo za spremembo države porekla (npr. čiščenje ali pakiranje blaga, preprosto sestavljanje delov izdelka v popoln izdelek ...). Te metode lahko tudi kombiniramo med seboj (npr. potiskanje tekstilnih tkanin v povezavi z najmanj dvema predobdelavama ali končnima obdelavama (kot npr. beljenje, impregniranje), pri čemer vrednost nepotiskane tkanine ne sme presegati 47,5 % cene končnega proizvoda franko tovarna; izdelava pisemskih ovitkov iz materialov, ki imajo vsi drugačno tarifno številko kot končni proizvod in pri katerih vrednost uporabljenega materiala brez porekla ne presega 50 % cene končnega izdelka franko tovarna). Abstraktni kriteriji Četrta metoda temelji na uporabi le abstraktnih kriterijev, kot je npr. zadnja bistvena in gospodarsko upravičena obdelava ali predelava, ki je pripeljala do izdelave novega proizvoda ali predstavlja pomembno stopnjo izdelave. V tem primeru o tem, ali določena obdelava ali predelava zadošča za spremembo države porekla, odločajo upravni organi ali sodišče.
52
Tabela 7: Prednosti in slabosti različnih metod za določanje države porekla
Prednosti Slabosti
enostaven koncept uvrščanje v carinsko tarifo ni vedno prilagojenomednarodno poenoteni kriteriji na potrebam določanja poreklaosnovi harmoniziranega sistema (HS) potrebno znanje uvrščanja v carinsko tarifomajhen manevrski prostor za (HS)presojanje pristojnih organov
enostaven koncept kadar fakturirana cena ne ustreza ceni frankoenotna uporaba, saj po vsem svetu tovarna ali se uvažajo različni predizdelki, jeveljajo enaki kriteriji treba izračunati stroškeizračun deleža uvoza ali prirasta zapostavljenost nižjih stroškov in učinkovitevrednosti državnim organom pušča proizvodnjemajhen manevrski prostor za presojo nihanja cen surovin na svetovnem trgu in
menjalni tečaji lahko spremenijo vrednostuvoženih surovin ter s tem tudi poreklo
se lahko najbolje prilagajajo težko jih je določiti, kadar naj bi veljali zaspecifičnim izdelkom in situacijam veliko blagase lahko uporabijo za zaščito določenih podatke o proizvodnih postopkih v tretjihdomačih proizvajalcev državah je težko preverjatienotna uporaba, kadar so povsod po kadar nimamo mednarodno dogovorjenihsvetu v uporabi enaki kriteriji pravil, imajo organi pri določanju in
ugotavljanju proizvodnega postopka velikmanevrski prostor za presojo
kratka in preprosta zakonodaja velik manevrski prostor za presojo organovposebna izobrazba ni potrebna negotovost in pomanjkanje transparentnosti za
trgovinovelika verjetnost različnega tolmačenja vrazličnih državah
Abstraktni kriteriji
Sprememba tarifne številke
Zgornja meja za delež materiala brez porekla/spodnja meja za dodano vrednost
Tehnični kriteriji
Vir: Strle 2007, 7
3.5 Specifike dokazovanja porekla blaga
3.5.1 Dokazovanje porekla v trgovanju znotraj EU S 1. majem 2004, ko smo postali del notranjega trga Evropske unije, smo začeli za dokazovanje preferencialnega porekla blaga, uporabljati t.i. »izjavo dobavitelja na notranjem trgu« v skladu z Uredbo ES št. 1207/2001 oz. dopolnjeno z Uredbo ES št. 1617/2006. V skladu s to izjavo, dobavitelj kupcu v Evropski uniji, ki bo kasneje tudi izvoznik istih izdelkov (v nespremenjenem stanju ali vključenih v državi izvoza v novo
53
pridobljen izdelek), poda informacije o statusu izdelkov glede na preferencialna pravila Unije o poreklu blaga. Z drugimi besedami, če Gorenje izda takšno izjavo za določen izdelek, jo lahko kupec uporabi za to, da ta isti izdelek izvozi v eno od držav partneric po preferencialni carinski stopnji (v tisto državo, ki je zapisana v izjavi dobavitelja). Izjavo dobavitelja se lahko izda tako kupcu v Sloveniji kot kateremkoli kupcu v Evropski uniji, dodatno pa tudi za vse EEA države (Islandija, Norveška, Lihtenštajn) in Turčijo (samo za industrijske izdelke v okviru PEK). Obstajajo 4 vrste izjav: − kratkoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki imajo status preferencialnega porekla (za
vsako pošiljko posebej), − dolgoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki imajo status preferencialnega porekla (rok
veljavnosti največ eno leto), − kratkoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki (še) nimajo status preferencialnega
porekla, − dolgoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki (še) nimajo status preferencialnega porekla.
Pri izjavi dobavitelja na notranjem trgu, je potrebno biti pozoren na dve zadevi: Tržnik, ki je odgovoren za posel z določenim kupcem iz EU, je odgovoren tudi za to, ali bo svojemu kupcu izdal takšno izjavo ali ne. S tem je mišljeno predvsem to, da se lahko izda izjava npr. nemškemu kupcu, v kateri se izjavlja, da blago zadostuje pravilom o poreklu za npr. Hrvaško, s čimer se lahko zgodi, da nemški kupec izvozi dotični izdelek na Hrvaško, tam pa njegov kupec na podlagi EUR.1 od nemškega kupca, preferencialno (brez plačila carinskih dajatev), uvozi omenjeni izdelek. S tem se lahko pojavi npr. štedilnik na Hrvaškem trgu, ki je lahko cenejši kot štedilnik, ki bi ga na Hrvaško prodala poslovnica zadolžena za ta trg. Gre torej za zmožnost pojava sivih ali paralelnih trgov, zato je odgovornost tržnika ali tržnikov, ki pokrivajo različna geografska področja, da se dogovorijo, da do le-tega ne bi prišlo.
Izjava dobavitelja se lahko izda samo za izdelke, ki izpolnjujejo pogoje za preferencialno obravnavo po sporazumu z državo v katero podjetje izvaža. Nevarnost, ki se pojavlja v Gorenju bi bila ta, da bi izdali takšno izjavo za npr. izdelke dokupnega programa iz Kitajske (trenutno teh težav ni zaradi ločenega fakturiranja tovrstnega blaga od preostalega).
3.5.2 Faktografski pregled možnih dokazil o poreklu blaga 1. Za dokazovanje nepreferencialnega porekla se uporabljajo: − Certificate of origin (t.i. »belo potrdilo«, ki ga običajno izdajajo gospodarske
zbornice); − Potrdilo o poreklu za uvoz kmetijskih proizvodov v EU; − Potrdilo o poreklu za uvoz tekstila v EU (npr. ob uvozu iz Kitajske);
54
2. Za dokazovanje PREFERENCIALNEGA porekla se uporabljajo: − Potrdilo o prometu blaga EUR.1; − Potrdilo obrazec EUR.2 (redko; do vrednosti 850€); − Izjava izvoznika na računu do vrednosti pošiljke 6.000€; − Izjava pooblaščenega izvoznika na računu ne glede na vrednost pošiljke; − Izjava izvoznika v sistemu GSP; − Izjava pooblaščenega izvoznika v sistemu GSP; − Izjava izvoznika ali pooblaščenega izvoznika na računu pri trgovanju z ABH državami; − Na notranjem trgu EU se uporablja »Izjava dobavitelja«, ki se predpisana v Uredbi
1207/2001 oz. popravljena in dopolnjena z Uredbo 1617/2006; − Pri trgovanju s Turčijo pa se uporablja kot dokazilo o statusu blaga (skupnostnem ali
turškem) potrdilo o gibanju A.TR.
3.5.3 Pooblaščeni izvoznik Dokazovanje porekla blaga z uporabo različnih obrazcev je zapleteno in zamudno, zato je v zakonodajo Unije vgrajena možnost poenostavljenega potrjevanja porekla blaga, ki je dovoljeno izvoznikom, ki si pridobijo status pooblaščenega izvoznika s strani nadzornega carinskega organa. Poenostavljen postopek potrjevanja porekla blaga je predviden in urejen v protokolih o poreklu blaga k zadevnim prostotrgovinskim sporazumom ali v zakonodaji Unije glede avtonomnih preferencialnih ureditev. Izjava pooblaščenega izvoznika je lahko dana na: − računu, − obvestilu o odpremi (npr. pakirna lista), ali − drugem trgovinskem dokumentu, ki v zadostni meri opisuje zadevno blago. Izjava je predpisane oblike in vsebine, določene z ustreznim protokolom ter vsebuje številko carinskega pooblastila pooblaščenega izvoznika: Primer Gorenjeve izjave PI: »Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št. SI/035/97) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno poreklo iz Evropske Skupnosti.« »The exporter of the products covered by this document (customs authorisation Nr. SI/035/97) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of European Community preferential origin.«
55
3.5.4 Dokazovanje porekla blaga iz GSP držav Evropska unija na podlagi posebne uredbe priznava 178 državam sveta preferencialno obravnavo blaga ob uvozu, če blago iz posamezne države spremlja tudi veljavno potrdilo o poreklu blaga (obrazec FORM.A). Shema splošnih splošnih carinskih preferencialov (bolj uveljavljeno kot angl. General system of preferences – GSP) je veljavna od leta 2001, delno spremenjena pa velja od 1.1.2006. V okviru sheme se države delijo v dve skupini, in sicer: − države v razvoju, − najmanj razvite države (LDC). Blago iz držav v razvoju je pri uvozu v Unijo deležno ugodnejše obravnave (znižane carinske stopnje ali carinske stopnje 0%), vendar to velja samo za določene proizvode (Gorenjeva Nabava v Velenju npr. uvaža kompresorje iz Brazilije s FORM.A. obrazcem po car. stopnji 0%, če potrdila ne bi imeli, bi plačala na kompresor polno carino – 2,2%). Najmanj razvite države (LDC) lahko izvažajo v Unijo vse industrijske proizvode, razen orožja po stopnji 0% in brez količinskih omejitev. Za najmanj razvite države v razvoju se štejejo tiste države, ki jim je ta status priznala OZN. Znotraj GSP so štiri regionalne skupine držav, ki jim Unija priznava regionalno kumulacijo porekla: − ASEAN (Brunei-Darussalam, Kambodža, Laos, Indonezija, Malezija, Filipini,
Singapur, Tajska in Vietnam); − CACM (skupni trg srednjeameriških držav (Kostarika, Honduras, Gvatemala,
Nikaragva, Panama, Salvador); − Andska skupnost (Bolivija, Kolumbija, Ekvador, Peru, Venezuela); − SAARC Južnoazijska zveza za regionalno sodelovanje (Bangladeš, Butan, Indija,
Maldivi, Nepal, Pakistan, Šri Lanka). Proizvodi, ki so vključeni v GSP shemo V okviru GSP sheme se proizvodi razlikujejo glede na občutljivost: − Neobčutljivi proizvodi (carinske stopnje zanje so ukinjene); − Občutljivi proizvodi (predvidene ugodnosti). Za ugodnejšo obravnavo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: − Proizvod mora biti na seznamu proizvodov v okviru splošne sheme preferencialov; − Biti mora s poreklom; − Spremljati ga mora dokazilo o poreklu obrazec A ali izjava izvoznika na računu; − Izpolnjen mora biti pogoj o direktnem transportu.
56
Pogoji o poreklu so podobni tistim pravilom, ki jih uporabljamo v okviru evropskih sporazumov o prosti trgovini. Vsa potrdila o poreklu v okviru GSP-ja morajo biti v angleškem ali francoskem jeziku. Če uvoznik ni prepričan o veljavnosti dokazil ali dvomi o upravičenosti do preferencialne obravnave, je priporočljivo, da se posvetuje s svojimi carinskimi organi, obenem pa je smiselno, da v svojo nakupno pogodbo vključi določbo, s katero bi dajatev, zaradi neveljavnega potrdila o poreklu, lahko izterjal od svojega dobavitelja. Izdajanje potrdil o poreklu pri izvozu v GSP državo Pri izvozu blaga iz EU v eno izmed GSP držav upravičenk se lahko za potrebe dvostranske kumulacije porekla izda EUR.1 ali izjava na računu za pošiljke majhnih vrednosti (do 6.000€) ali izjava pooblaščenega izvoznika. Uvoznik v državi upravičenki bi lahko zahteval potrdilo o poreklu iz dveh razlogov: − Kljub temu, da GSP shema omogoča enostransko priznavanje ugodnosti samo na strani
EU, je možno, da carinska uprava posamezne države upravičenke prizna temu blagu ob uvozu preferencialno obravnavo (znižanja carinska stopnja ali stopnja 0%).
− Za potrebe dvostranske kumulacije: blago izvozimo v eno izmed držav upravičenk, tam se to blago oplemeniti oz. dodela – vrnjeni izdelek je deležen carinskih ugodnosti ob ponovnem izvozu v EU.
3.5.5 Trgovanje s Turčijo Evropska unija je s Turčijo sklenila carinsko unijo (EC 2008) v okviru katere se priznava preferencialna obravnava naslednjemu blagu (tabela 8): Tabela 8: Preferencialna obravnava med EU in Turčijo Blago Potrdilo ob izvozu v ES / izvozu iz ESKmetijski izdelki - večina EUR.1 ali izjava na računu (do 6.000 € ali PI)Industrijski izdelki - ESPJ EUR.1 ali izjava na računu (do 6.000 € ali PI)Drugi industrijski izdelki - pos.tar.ozn. iz pogl.KNCT 26., 27., 72., 73 ATRDrugi industrijski izdelki - za panevropskokumulacijo ATR + izjava dobaviteljaIndustrijski izdelki izvoženi iz ES ali TR v PEK invrnjeni v ES ali TR v nespremenjenem stanju aliminimalno obdelani EUR.1 ali izjava na računu (do 6.000 € ali PI)
EUR. 1, izjava do 6.000 €, izjava PI = potrdilo o preferencialnem poreklu blagaATR = potrdilo o statusu skupnostnega blaga
(ni preferencilano potrdilo o poreklu!!!) Vir: Lasten prikaz
57
Skupnostno blago (to potrjuje A.TR) je blago, za katerega velja: − da je celoti pridobljeno v Uniji ali − je uvoženo v Unijo in v eni od držav članic sproščeno v prost promet ali je pridobljeno
iz blaga iz druge alineje ali iz blaga iz prve in druge alineje. Blago dobi status skupnostnega blaga, ko je v eni od držav članic sproščeno v prost promet. Status skupnostnega blaga ne pomeni, da ima blago preferencialno poreklo! Z drugimi besedami to pomeni, da pri uvozu npr. televizorjev iz Turčije, za brezcarinski uvoz potrebujemo samo obrazec A.TR, če pa bi želeli te iste televizorje prodajati še v države PEK (Švica, Norveška,…) bi potrebovali potrdilo o preferencialnem poreklu – EUR.1 ali izjavo na računu. V vseh primerih se zahteva tudi dokazilo o direktni pošiljki (izdaja nadzorna carinarnica, kjer se blago skladišči v carinskem skladišču ali pretovarja pod carinskim nadzorom na drugo transportno sredstvo).
3.5.6 Pan-evro-mediteranska kumulacija porekla blaga Konferenca zunanjih ministrov držav Evropske unije in 12-tih mediteranskih držav (Maroka, Alžirije, Tunizije, Egipta, Izraela, Jordanije, Palestinske uprave Zahodnega brega in Gaze, Libanona, Sirije, Turčije, Cipra in Malte), ki je potekala od 27. do 28. novembra 1995 v Barceloni, je pomenila začetek novega, t.i. Evro-mediteranskega partnerstva. Libija v tem procesu sodeluje kot opazovalec. Proces, ki je stekel za realizacijo tega partnerstva, se imenuje »Barcelonski proces«. Na konferenci je bila sprejeta Barcelonska deklaracija, katere namen je partnerstvo na treh področjih (Zajc Kejžar 2006, 23): 1. Politično in varnostno partnerstvo (vzpostavitev skupnega območja miru in stabilnosti, zagotovitev spoštovanja človekovih pravic in demokracija). 2. Gospodarsko in finančno partnerstvo (območje skupne blaginje in območje proste trgovine). 3. Socialno in kulturno partnerstvo ter partnerstvo pri razvoju človeških virov (območje medsebojnega razumevanja, zbliževanja narodov in razvoj uspešne civilne družbe). Eden izmed glavnih ciljev Barcelonskega procesa je vzpostavitev območja proste trgovine do leta 2010. Mediteranske države so z EU sklenile sporazume o pridružitvi, ki določajo postopno zniževanje carinskih in necarinskih ovir v trgovini z industrijskimi izdelki. Za trgovino s kmetijskimi proizvodi pa je predvidena postopna liberalizacija z zagotavljanjem recipročnega preferencialnega dostopa do trgov pogodbenic. Pravila o poreklu Bistvo pan-evro-mediteranske kumulacije porekla blaga je ta, da si Evropska unija želi povečanje trgovanja z zgoraj omenjenimi državami na ta način, da omogoča kumuliranje
58
porekla med vsemi državami članicami EU (+ Norveško, Islandijo, Ferskimi otoki, Švico in Lihtenštajnom) in EURO-MED državami. Po eni strani gre za podobno kumulacijo, kot je pan-evropska kumulacija (le-ta s širjenjem EU izgublja na pomenu), z določenimi razlikami: − udeleženci lahko uporabljajo različne zahteve glede porekla v dvostranski trgovini,
(previdnost pri primerih dvostranskih pravil: ali je po sporazumu dovoljeno povračilo plačila carin – DRAWBACK ali ne – NON-DRAWBACK);
− pan-evro-mediteranska kumulacija se ne bo začela izvajati takoj z vsemi državami cone (zato so na dokazilu o poreklu potrebne dodatne informacije);
− Polna kumulacija ES in Maghreb državami (le z Alžirijo, Tunizijo in Marokom). Dokazila o poreklu (izvoznik v EU lahko izda v EURO-MED državo): 1. EUR.1: − Če kumulacija ni bila uporabljena; − Če je bila kumulacija uporabljena z enim ali več drugimi pan-evropskimi partnerji – v
tem primeru se: - Blago ne more (ponovno) izvoziti v mediteransko partnerico kot blago s
poreklom - Blago ne more šteti kot material s poreklom, kadar se uporabi v nadaljnji
proizvodnji za izvoz v mediteransko partnerico; 2. EURO-MED: − Izvoznik se lahko vedno odloči za potrdilo EURO-MED med pan-evropskimi partnerji
(omogoča upoštevanje porekla pri nadaljnjem izvozu v mediteransko partnerico); − Uporaba je obvezna, kadar je bila uporabljena kumulacija z eno ali več mediteranskimi
partnericami. Diagonalna kumulacija porekla Diagonalno kumulacijo lahko uporabljajo med seboj samo tiste države partnerice, ki imajo med seboj uveljavljene ustrezne pan-evro-mediteranske protokole. Zato je potrebno iz preglednice prikazane v tabeli 9 preveriti, ali imajo vse države partnerice, ki so udeležene v nekem trgovinskem poslu, med seboj uveljavljene ustrezne pan-evro-mediteranske protokole. Na primer, od mediteranskih držav je Maroko izpolnil pogoje za začetek uveljavitve diagonalne kumulacije z naslednjimi državami partnericami: EU, Švico, Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško, Turčijo, Tunizijo, Egiptom in Jordanijo. Ker imamo tudi mi (EU) uveljavljene protokole s Švico, Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško, Turčijo, Marokom, Tunizijo, Egiptom in Jordanijo, lahko oboji (EU in Maroko), nabavljamo surovine v osmih državah partnericah in končni izdelki bodo, ob pridobljenih veljavnih potrdilih o poreklu za materiale uporabljene pri izdelavi, vedno s preferencialnim poreklom (iz EU ali iz Maroka). Primer: Iz Maroka se v Slovenijo (ES) uvažajo električni hladilniki (tar.št. 8418), pri katerih so pri izdelavi uporabili kompresor (tar.št. 8418) s poreklom iz Norveške. Uvoznik
59
zahteva preferencialno obravnavo na podlagi pridružitvenega sporazuma med EU in Marokom (Ur.l. ES, št. L70/2003). Kakšno potrdilo mora predložiti? Odgovor: Iz tabele 9 je razvidno, da Maroko izpolnjuje pogoje za začetek uveljavitve diagonalne kumulacije (uveljavljeni protokoli MA z EU in NO, prav tako pa uveljavljena diagonalna kumulacija z enakimi protokoli EU z MA in NO). Zato lahko maroški carinski organi pri izvozu hladilnikov izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR-MED, ki vsebuje navedbo »Cumulation applied with Norway«.
60
EUDZ
CH (E
FTA)
EGFO
ILIS
(EFT
A)JO
LBLI
(EFT
A)MA
NO (E
FTA)
PSSY
TNTR
EU1.1
1.200
71.1
.2006
1.3.20
061.1
2.200
51.1
.2006
1.1.20
061.7
.2006
1.1.20
061.1
2.200
51.1
.2006
1.8.20
06(*)
DZ1.1
1.200
7CH
(EFT
A)1.1
.2006
1.8.20
071.1
.2006
1.7.20
051.8
.2005
17.7.
2007
1.1.20
071.8
.2005
1.3.20
051.8
.2005
1.6.20
051.9
.2007
EG1.3
.2006
1.8.20
071.8
.2007
6.7.20
061.8
.2007
6.7.20
061.8
.2007
6.7.20
061.3
.2007
FO1.1
2.200
51.1
.2006
1.11.2
005
1.1.20
061.1
2.200
5IL
1.1.20
061.7
.2005
1.7.20
059.2
.2006
1.7.20
051.7
.2005
1.3.20
06IS
(EFT
A)1.1
.2006
1.8.20
051.8
.2007
1.11.2
005
1.7.20
0517
.7.20
071.1
.2007
1.8.20
051.3
.2005
1.8.20
051.3
.2006
1.9.20
07JO
1.7.20
0617
.7.20
076.7
.2006
9.2.20
0617
.7.20
0717
.7.20
076.7
.2006
17.7.
2007
6.7.20
06LB
1.1.20
071.1
.2007
1.1.20
071.1
.2007
LI (E
FTA)
1.1.20
061.8
.2005
1.8.20
071.1
.2006
1.7.20
051.8
.2005
17.7.
2007
1.1.20
071.3
.2005
1.8.20
051.6
.2005
1.9.20
07MA
1.12.2
005
1.3.20
056.7
.2006
1.3.20
056.7
.2006
1.3.20
051.3
.2005
6.7.20
061.1
.2006
NO (E
FTA)
1.1.20
061.8
.2005
1.8.20
071.1
2.200
51.7
.2005
1.8.20
0517
.7.20
071.1
.2007
1.8.20
051.3
.2005
1.8.20
051.9
.2007
PS SY TN1.8
.2006
1.6.20
056.7
.2006
1.3.20
066.7
.2006
1.6.20
056.7
.2006
1.8.20
051.7
.2005
TR(*)
1.9.20
071.3
.2007
1.3.20
061.9
.2007
1.9.20
071.1
.2006
1.9.20
071.7
.2005
(*)Za
blag
o, za
jeto v
carin
ski u
niji E
S - T
určij
a, je
datum
zače
tka ve
ljavn
osti 2
7. jul
ij 200
6.Za
kmeti
jske p
roizv
ode j
e datu
m zače
tka up
orabe
1. ja
nuar
2007
.Za
izde
lke iz
prem
oga i
n jek
la se
diag
onaln
a kum
ulacij
a še n
e upo
rablja
.
Tabela 9: EUR-MED matrika Vir: Uradni list 2007a
61
S predložitvijo takšnega potrdila in izpolnjenim pogojem o direktnem transportu ter pravilno izpolnjenim EUL-om, se hladilnikom prizna ugodnost in se sprostijo v prost promet v Evropsko uniji brez plačila carine. Določitev porekla Na splošno se poreklo končnega izdelka določi na osnovi opravljene »zadnje obdelave ali predelave«, če opravljeni postopki presegajo stopnjo »nezadostne obdelave«. Če se v državi končne proizvodnje materiali s poreklom iz ene ali več držav ne obdelajo ali predelajo bolj, kot so nezadostni postopki, se šteje, da končni izdelek pridobi poreklo tiste države, ki je prispevala največjo vrednost. Spremenljiva geometrija Kumulacija se lahko uporabi le v primeru, če so države končne proizvodnje in končne destinacije sklenile sporazume o prosti trgovini, ki vsebujejo identična pravila o poreklu, z vsemi državami, ki sodelujejo pri pridobitvi statusa porekla (t.j. z vsemi državami, katerih poreklo imajo vsi uporabljeni materiali). Materiali s poreklom iz države, ki ni sklenila sporazuma z državami končne proizvodnje in končne destinacije, se štejejo kot materiali brez porekla. »Člen 15« - Prepoved povračila carine v dvostranski in diagonalni trgovini T.i »15. člen« pomeni, da se morajo za vse materiale brez porekla, ki so vgrajeni v izvažani izdelek, plačati vse uvozne carinske dajatve oz. se zanje ne sme zahtevati povračilo plačila carine. Med EU in mediteranskimi državami se (razen Izraela) uporablja prepoved povračila carine vedno, ko je status porekla pridobljen na podlagi kumulacije z materiali s poreklom iz EURO-MED držav, ki niso država destinacije, ali če se EUR-MED izda za potrebe naknadne diagonalne kumulacije. Med EU in Turčijo, Švico, Norveško ter Ferskimi otoki se prepoved povračila vedno uporablja. Primer 1: V Egipt se iz tretjih držav uvozijo materiali, ki se jih uporabi pri izdelavi hladilnika. Kljub tem materialom, se egipčanski status porekla pridobi na podlagi »zadostne obdelave« (izpolnjeni pogoji iz protokola med ES in EG). − V protokolu o poreklu med ES in EG je uporaba »15.člena« odložena do 1.1.2010. − Egipčanski status porekla je bil pridobljen na podlagi zadostne obdelave in ne na
podlagi EURO-MED kumulacije.
62
Zato lahko carinski organi za izvožen hladilnik odobrijo povračilo plačila carin za materiale brez porekla. Hladilnika (ali npr. drugega blaga katerega status egipčanskega porekla je bil pridobljen na omenjen način) ni mogoče uporabiti za namen pan-evro-mediteranske kumulacije. V tem primeru se hladilniki izvozijo v EU z EUR.1 ali izjavo na računu. Primer 2: V Jordanijo se uvozijo materiali iz tretjih držav in materiali s poreklom iz EU za proizvodnjo hladilnikov, ki se izvažajo v Egipt. Izdelek pridobi na osnovi pravil o poreklu status jordanskega blaga. Ker je poreklo končnega izdelka pridobljeno v Jordaniji na podlagi kumulacije z eno izmed držav pan-evro-mediterana (v tem primeru EU), materiali v Jordaniji ne morejo biti predmet povračila ali izvzetja od carin katerekoli vrste (kljub temu, da v sporazumu med EG in JO tega člena sploh ni!). Za materiale iz tretjih držav je potrebno plačati uvozne carinske dajatve. V tem primeru je izdelek s poreklom iz Jordanije možno izvoziti v Egipt samo s potrdilom o gibanju blaga EUR-MED ali z izjavo na računu EUR-MED. Nadalje bi se lahko ta izdelek iz Egipta ponovno izvozil v okviru diagonalne kumulacije v druge pan-evro-mediteranske države (z EUR-MED dokazilom o poreklu blaga).
3.6 CEFTA 2006 sporazum in SAP+ sporazum Eden ključnih instrumentov za uspešno integracijo regije jugovzhodne Evrope v EU je zagotavljanje večje povezanosti njenih trgov in družb. Evropska unija si tako prizadeva za večje regionalno trgovinsko sodelovanje, ki je bistveno za politični, gospodarski in socialni razvoj regije (Busek 2008). Ob upoštevanju tega, je seveda smotrno razmisliti o nekaterih nadaljnjih ukrepih v zvezi z olajšanjem trgovine na območju EU, EFTA, Turčije in CEFTA - Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Srbija in UNMIK Kosovo, Moldavija (SPSEE 2006). Trg Zahodnega Balkana, EFTE in tudi Turčije je za slovensko (kot tudi evropsko) gospodarstvo pomemben tako z integracijskega kot investicijskega vidika, pri čemer bi se z uvedbo prostega multilateralnega pretoka blaga znotraj regije trgovinsko sodelovanje slovenskih podjetij z regijo lahko znatno izboljšalo (Finance 2006b). Eno od orodij EU za izvajanje trgovinske politike do tretjih držav je koncept porekla blaga. EU uporablja različne modele pravil o poreklu blaga, pri čemer trenutno veljavna pravila zgolj bilateralne kumulacije za trgovino Zahodnega Balkana predstavlja omejitev za celovito uveljavitev poslovnih možnosti regije (Gorjanc-Dolničar 2007, 19). Za izboljšanje njihovih trgovinskih pogojev bi bilo pomembno opredeliti čim ustreznejši model, ki bi se lahko uresničil v obliki vključitev držav CEFTA oz. Zahodnega Balkana v vseevropsko kumulacijo.
63
Zahodni Balkan oz. CEFTA ni del vseevropske diagonalne kumulacije, v katero so vključene države EU, EFTA in Turčija. Zato so poslovne prednosti prostega trgovanja znotraj CEFTE in med Slovenijo ter članicami CEFTE omejene zgolj na bilateralne tokove sodelovanja. To pomeni, da se pri širšem regionalnem poslovnem sodelovanju (npr. dodelavi v več proizvodnih obratih znotraj različnih CEFTA držav) proizvodi ne morejo več prosto – brez carin in drugih omejitev - uvažati v EU, EFTA in Turčijo. Slika 7: Ilustrativni prikaz povezovanja SAP+ držav
VIR: CEP Project outline 2008 Ker se bomo v magistrski nalogi, tudi v praktičnem prikazu potencialov, ki jih prinaša novi SAP+ sporazum, osredotočili pretežno na hčerinsko podjetje Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija, v naslednjem podpoglavju prikazujemo posebnosti CEFTA 2006 sporazuma, ki je bistvenega pomena za obravnavani primer, saj je tudi Srbija ena izmed tistih držav, ki naj
64
bi bila vključena v novi SAP+ sporazum. Obenem pa vidimo največje koristi SAP+ sporazuma za Skupino Gorenje prav na primeru Gorenja Valjevo, Srbija kot prvo greenfield investicijo evropskega podjetja Gorenje d.d., Slovenija, ki je že v samem projektu, kot enega izmed bistvenih razlogov za odločitev v investicijo proizvodnih kapacitet v Srbiji, upoštevalo tudi trgovinske vezi te države s svojimi sosedskimi državami in širše.
3.6.1 Kaj je CEFTA 2006? 20. oktobra 2006 so se zaključila pogajanja za nov oz. spremenjen sporazum CEFTA (t.i. CEFTA 2006) med Albanijo, Bolgarijo, BIH, Hrvaško, Moldavijo, Črno goro, Romunijo, Srbijo in Bivšo Jugoslovansko republiko Makedonijo, ter predstavniki Kosova (UNMIK). Nov sporazum je prinesel usklajena trgovinska pravila v regiji z novimi določbami, ki se nanašajo npr. na trgovino s storitvami, pravice iz intelektualne lastnine, javna naročila in promocijo investicij (Bobek 2008). Sporazum je usklajen s pravili Svetovne trgovinske organizacije in z obvezami pogodbenic do EU. Sporazum CEFTA 2006 je na 370 straneh nadomestil mrežo 32 bilateralnih sporazumov o prosti trgovini, ki trenutno urejajo trgovinske odnose v jugovzhodni Evropi. Sporazum CEFTA 2006 je bil parafiran 9. novembra 2006, podpisan pa 19. decembra 2006 v Bukarešti (podpis Bolgarije in Romunije je bil simboličen, saj sta državi 1.1.2007 pristopili k EU). Gre za moderen trgovinski sporazum, ki harmonizira trgovinska pravila v regiji in vsebuje nove določbe glede trgovine s storitvami, pravic iz intelektualne lastnine, javnega naročanja in promocije investicij (Busek 2008). Začetek veljavnosti Sporazum CEFTA 2006 je začel veljati 1. maja 2007, s tem dnem so prenehali veljati tudi bilateralni sporazumi o prosti trgovini med temi državami (MG 2007). CEFTA 2006 za blagovno trgovino ni prinesel bistvenih sprememb - koncesije iz bilateralnih sporazumov o prosti trgovini so namreč prenesene v CEFTA 2006. To pomeni, da če je bila trgovina med dvema državama že po bilateralnem sporazumu o prosti trgovini prosta carin in drugih dajatev, je tako tudi po sporazumu CEFTA 2006 (JAPTI 2006). Vendar pa prinaša koristi za proizvodna podjetja, ki jim bo omogočena regionalna kumulacija porekla blaga.
65
Slika 8: Prikaz članic EU, EFTE, CEFTE 2006 in Turčije Vir: Lasten prikaz CEFTA 2006 sporazum Podpisnice sporazuma CEFTA (Central European Free Trade Agreement) so (izločeni RO in BG, ki sta s 1. januarjem 2007 postali polnopravni članici EU): − Albanija − Bosna in Hercegovina − Hrvaška − Makedonija − Srbija
66
− Črna Gora − Kosovo − Moldavija Sporazum prinaša podpisnicam še bolj svobodno trgovino – med njimi in v trgovini z EU. Statistično je EU tem državam najpomembnejši trgovinski partner. V letu 2005 je trgovina med novimi CEFTA državami (vključno z RO in BG) in EU znašala 79 milijard €, kar je pomenilo povečanje trgovine v primerjavi z letom 2001 za 53%. Rast trgovanja so beležile vse omenjene države, med katerimi sta bila največja porasta trgovine pri Romuniji (67%) in Bolgariji (52%) (Gligorov 2007). Evropska unija je svoj trg odprla za trgovanje z državami Zahodnega Balkana že v letu 2001. Do danes se je izvoz iz teh držav povečal za več kot tretjino. Še posebej pa se je trgovanje med državami Zahodnega Balkana okrepilo z medsebojnim sklepanjem prosto-trgovinskih sporazumov. V letu 2004 so te države beležile trgovanje v skupni vrednosti 3,5 milijarde €, kar je pomenilo 33% rast glede na leto 2002. Največjo rast je beležila Romunija, ki je v istem obdobju beležila 47% rast izvoza v ostale države regije (ibid.). Novi CEFTA sporazum je vzpostavil prosto trgovino v regiji za 90% vsega blaga s katerimi države trgujejo, od tega praktično skoraj 100% na področju industrijskih izdelkov (poglavja CT 25-97), obenem pa vzpodbuja tudi postopno liberalizacijo na področju storitvenih dejavnosti (Bogićević 2007, 26). Zakaj regionalno povezovanje? Namen regionalnega povezovanja držav Zahodnega Balkana, ki ga spodbuja Evropa, je predpriprava držav nove CEFTE za vstop v članstvo EU-ja (ibid., 7) - v tem trenutku ima Evropska unija z večino države že podpisane Stabilizacijsko-asociacijske sporazume, in sicer s Hrvaško, BIH, Črno Goro, Makedonijo in Albanijo, z ostalimi pa je trgovina urejena s posebnimi uredbami, ki prinašajo ugodnosti samo ob uvozu blaga s poreklom iz pogodbenice v Evropsko unijo, obratno pa ne – npr. Srbija in z njo Gorenje Valjevo, ki bo predmet študije primera v nadaljnjem delu. Tabela 10: Vrednostna rast blagovne menjave znotraj »stare« CEFTE v obdobju 1993-2001 (glede na bazno leto 1993) Članica CEFTE Uvoz IzvozBolgarija 100% 19%Češka republika 425% 359%Madžarska 307% 496%Poljska 449% 363%Romunija 184% 175%Slovaška 429% 334%Slovenija 53% 84% Vir: MES 2007
67
Strategija Evropske unije pri razvoju odnosov z državami Zahodnega Balkana je ta, da Evropska unija sklepa Stabilizacijsko-asociacijske sporazume (t.i. SAS sporazumi) z vsemi državami tega področja. Zaenkrat je po teh sporazumih predvidena samo bilateralna kumulacija med EU in državo pogodbenico, a je že nakazana možnost širitve v EU SAP kumulacijo (kumulacija med EU in državami Zahodnega Balkana, ki imajo sklenjen SAS sporazum v okviru Stabilizacijsko pridružitvenega procesa (SAP), kot je nakazana tudi možnost SAP+ kumulacije: − Za Kosovo velja posebna obravnava. Zaenkrat za Kosovo s carinskega stališča velja, da
je to posebno/od Srbije ločeno carinsko območje; − Pogajanja o sklenitvi SAS s Srbijo so na višku in se pričakuje začetek obojestranske
veljave in uporabe tekom leta 2009 (s 30.1.2009 je začela Srbija sporazum enostransko uporabljati). Uveljavljen pa je t.i. »Tekstilni sporazum med EU in Srbijo«, ki prinaša dvostransko priznavanje ugodnosti.
Evropska unija je zainteresirana tudi za vključitev držav Zahodnega Balkana, ki imajo sklenjene SAS sporazume v sistem »Panevro-mediteranske kumulacije«, to je kumuliranje porekla z državami kot so Maroko, Tunizija, Egipt, Izrael, Turčija…vendar pustimo času čas, ker je takšno povezovanje sicer dobrodošlo, vendar zaradi raznolikosti vseh vključenih držav, po lastni oceni (iz dosedanjih izkušenj), še precej daleč. Predpogoj za to je izpolnjevanje SAP – EU kumulacije, to je da se v sporazume vgradijo protokoli o poreklu blaga, ki predvidevajo SAP kumulacijo. Države v okviru CEFTE namreč vztrajajo pri svoji verziji Protokola o poreklu. Evropa to zaenkrat dopušča, vendar jim obenem žuga in opozarja na to, da bodo morali prej ali slej vgraditi enoten Protokol, ki bo primeren za sodelovanje v trgovini z sredozemskimi državami (za to je zainteresirana predvsem Turčija – veza trgovina preko BIH, ki je tudi islamska država, državi pa že sedaj uporabljati v medsebojni trgovini bilateralni sporazum). Poglavitna določila sporazuma (povzeto po CEFTA 2006) Osnovne dajatve − Države članice se na dan pred začetkom veljave in uporabe sporazume obvestijo o
predpisanih osnovnih stopnjah dajatev. − V primeru, da je država pogodbenica članica WTO-ja v okviru katere ima za določeno
blago predpisano nižjo osnovno (MFN) stopnjo dajatve, se mora ta stopnja uporabljati tudi za namene trgovine znotraj CEFTE.
Uvozne carinske dajatve − Države ne smejo uvajati novih uvoznih carinskih dajatev ali dajatev s podobnim
učinkom. Industrijski izdelki, kamor se uvrščajo izdelki Gorenja Valjevo d.o.o. − Pod pojmom »industrijski izdelki« se razume vse blago uvrščeno v poglavja 25-97, z
izjemo naslednjih izdelkov (po Prilogi 1 Sporazuma):
68
2905.43, 2905.44, 33.01, 35.01 – 35.05, 3809.10, 3824.60, 41.01 – 41.03, 43.01, 50.01 – 50.03, 51.01 – 51.03, 52.01 – 52.03, 53.01, 53.02.
− Z dnem veljave sporazuma se ob uvozu blaga z dokazanim poreklom iz države
sopogodbenice ukinjajo vse carinske dajatev ali druge vrste dajatev z enakim ali podobnim učinkom, razen za:
- določene industrijske izdelke pri uvozu blaga z moldavskim poreklom v republiko Makedonijo,
- določene industrijske izdelke pri uvozu blaga z makedonskim poreklom v Moldavijo,
- ob uvozu blaga iz tarifne številke 2710 na Kosovo s poreklom iz Makedonije in - ob uvozu blaga iz tarifnih številk 2710, 3402 in 8418 (HZA program !) na
Kosovo s poreklom iz Hrvaške, kjer se carinske stopnje postopoma nižajo (letna dinamika), ukinjajo pa najkasneje s 1.1.2009.
S stališča proizvodnje Gorenja Valjevo d.o.o. te izjeme niso relevantne. Poglavitna določila Protokola o poreklu blaga Določila Protokola o poreklu CEFTE 2006 so bistvenega pomena za ekonomiko poslovanja Gorenjeve proizvodnje v Valjevu v Srbiji in jih navajam zato, ker že navajajo možnosti SAP+ kumulacije porekla blaga in bi bile lahko osnova, če ne že kar dokončen zapis tega, kar podjetja, ki trgujejo na tem področju, pričakujejo v novem SAP+ sporazumu, s to izjemo, da bi v primerih, kjer navajam »članica CEFTE« pisalo »članica SAP+« V nadaljevanju navajam samo tista določila Sporazuma, ki so vsebinsko najpomembnejša za trgovanje hčerinskega podjetja Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija v okviru trenutnega CEFTA 2006 sporazuma oz. kasneje SAP+ sporazuma. Člen 3 – kumulacija porekla v kontekstu SAP+ Proizvod pridobi, za namene izvoza v katerokoli državo članico CEFTE, preferencialno poreklo države članice CEFTE, če je finalna proizvodnja proizvoda v tej državi, pri čemer se štejejo kot »s poreklom« uporabljeni materiali z dokazanim poreklom iz: − države članice finalne proizvodnje, − katerekoli države članice CEFTE. V tem primeru pridobijo ti materiali status porekla iz države finalne proizvodnje, če je presežena t.i. nezadostna stopnja obdelave (več kot le prepakiranje, enostavno sestavljanje…)
69
Protokol omogoča za namene izvoza finalnih izdelkov v drugo državo članico CEFTE tudi kumulacijo materialov s poreklom še iz: − EU − Švice (vklj. Lihtenštajna), Norveške, Islandije in − Turčije, vendar je to možno samo takrat, kadar imata obe državi članici CEFTE (iz katere se finalni proizvod izvaža in v katero se proizvod uvaža) sklenjene identične protokole o poreklu blaga s temi državami ter se o teh pogojih države tudi medsebojno obvestijo – enostavneje povedano, če ima država finalne proizvodnje in država kamor se proizvod izvaža, podpisana Stabilizacijsko-asociacijska sporazuma z EU, kot tudi ustrezen bilateralni sporazum z državo EFTE oziroma Turčije. Člen 4 – Kumulacija porekla v kontekstu Stabilizacijsko-asociacijskega procesa (SAP) Podobno kot člen 3, le da gre za t.i. » polno diagonalno (na vse strani) kumulacijo« med CEFTA državami in EU. Pomembno: Pri izvozu blaga ene države članice CEFTE v katerokoli drugo državo članico CEFTE ali v EU se bodo kot s poreklom šteli repromateriali z dokazanim poreklom iz Evropske unije in iz držav članic CEFTE, če bo: − Presežena stopnja t.i. nezadostne obdelave (bo, ker se v Valjevo odvija celoten
proizvodni proces) − V Uradnem listu Evropske unije serije C in Uradnih listih članic CEFTE objavljena
informacija o usklajenosti protokolov o poreklu in zmožnostih kumuliranja med državami.
− Obe državi članice CEFTE imele z EU sklenjen Stabilizacijsko-asociacijski (SAS) sporazum.
Na osnovi zapisanega pridemo do sklepa, da za namene izvoza blaga iz Srbije v ostale države CEFTE, ni možno izdati potrdila o preferencialnem poreklu blaga (EUR.1 ali izjava izvoznika na računu do 6.000€ ali izjave pooblaščenega izvoznika na računu) na podlagi kumulacije z EU materiali, ker trenutno Srbija z EU nima sklenjenega SAS sporazuma (protokol o poreklu med EU in Srbijo ter CEFTA protokol nista identična). Člen 6 – Zadostna predelava ali obdelava izdelkov Pogoji za pridobitev preferencialnega srbskega porekla za namene izvoza v države članice CEFTE za proizvodnjo v Valjevu so (CT 8418, kamor se uvrščajo hladilno-zamrzovalni aparati, ki se proizvajajo v Gorenju Valjevo d.o.o., Srbija): − sprememba tarifne številke (vsi vgrajeni materiali brez porekla se ne smejo uvrščati v
isto tarifno številko kot gotovi izdelek, s splošno toleranco do 10% v EXW ceni); − izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega 40%
cene izdelka EXW; − izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega
vrednosti uporabljenih materialov s poreklom. − Plačana uvozna carina na uporabljene materiale brez porekla (glej člen 15.)
70
Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni hkrati. Ali alternativno: − izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega 25%
cene izdelka EXW in − Plačana carina na uporabljene materiale brez porekla (glej člen 15.) Člen 15 – Prepoved povračila ali oprostitve plačila carinskih dajatev Dikcija tega člena zveni sicer zelo zapleteno, v praksi pa pomeni to, da mora Gorenje Valjevo d.o.o, Srbija, pri izvozu svojega blaga v katerokoli članico CEFTE (če želi izdati EUR.1 ali drugo verodostojno potrdilo o preferencialnem poreklu, na podlagi katerega bo uvoznik v tej članici deležen 0% carine), carinskim organom dokazati, da je za vse repromateriale brez dokazanega porekla (to pomeni tudi za npr. evropski material, ki je bil uvožen v Srbijo brez dokazila o poreklu): − plačalo uvozne carinske dajatve in − da za vse ostale uvožene materiale iz s poreklom iz tretjih razpolaga z ustreznimi
dokazili o poreklu (EUR.1, izjava na fakturi do 6.000€ ali izjava pooblaščenega izvoznika).
Člen 16 – Dokazila o poreklu Preferencialno poreklo se lahko za namene izvoza v eno izmed držav članic CEFTE dokazuje z: − EUR.1 – posebnost je ta, da so za potrebe kumulacije predvideni posebni obrazci, kjer
je v polju 7 možno označiti ali so pogoji za preferencialno poreklo izpolnjeni zaradi uporabe kumulacije ali ne – podobno kot EUR-MED obrazci pri trgovini med EU in EUR-MED državami.
− Izjava na računu kateregakoli izvoznika do vrednosti 6.000€ (z navedbo ali se je uporabila kumulacija ali ne).
− Izjava pooblaščenega izvoznika.
71
4 POTENCIALI SAP+ SPORAZUMA ZA GORENJE
4.1 V pričakovanju SAP+ sporazuma Mir, stabilnost, svoboda in gospodarska blaginja v jugovzhodni Evropi (JVE) so izrednega pomena za Evropsko unijo in njene strateške cilje. Da bi to dosegli, se EU ves čas zavzema za izboljšanje sodelovanja med državami v regiji in med seboj, ob hkratni podpori njihovega pristopanja v EU. Sodelovanje na področju trgovine predstavljata podlago za proces evropskega povezovanja od vsega začetka in igra ključno vlogo v strategiji za nadaljnji razvoj Zahodnega Balkana (CEP Project 2008). Trgovinska politika Evropske unije ima zelo pomemben vpliv na družbeno-gospodarski razvoj in stabilnost regije kot celote in osrednjo vlogo v procesu stabilizacije in pridruževanja. Stabilizacijski in pridružitveni sporazumi (podpisani z vsemi državami Zahodnega Balkana, razen s Kosovom; tudi s Srbijo, ki pa se v času pisanje tega dela še ne uporablja), ki vzpostavljajo svobodno trgovino z EU, predstavljajo močno orodje trgovinskemu vključevanju, notranjim reformam, regionalnemu sodelovanju in približevanju EU. V samem začetku je potrebno seveda analizirati sedanji sistem trgovinskih odnosov v regiji, kakor tudi možnosti nadaljnjih ukrepov za sproščanje trgovine EU z državami Zahodnega Balkana v okviru politik EU. Ena od možnosti (ki je zelo zanimiva tudi za Gorenje) bi bila vključitev Zahodnega Balkana v sistem Pan-evropske kumulacije, ki trenutno zajema EU, države EFTA in Turčijo (SAP+). Tovrstni ukrepi za boljše regionalno trgovinsko sodelovanje bi utrli pot za nadaljnje izboljšanje politične stabilnosti in gospodarske blaginje, ki so predpogoj za bodoče vključevanje Zahodnega Balkana v evropske strukture. Ozadje SAP+ povezovanja Eno od orodij za izvajanje trgovinske politike EU do tretjih držav, je koncept porekla blaga. EU že sedaj do svojih trgovinskih partneric uporablja različne modele pravil o poreklu - odvisno od tega, kakšen cilj zasleduje, uporablja različne oblike kumulacije porekla. Kumulacija porekla materiala omogoča, da se lahko vhodni materiali nabavljajo in obdelujejo v proizvodnem procesu v številnih državah, ne da bi pri tem končni proizvodi izgubljali preferencialni status ob vnosu v EU. Obstoječi sporazumi o prosti trgovini z državami Zahodnega Balkana, temeljijo na sistemu dvostranske kumulacije. To pomeni, da države iz regije lahko kumulirajo materiale za izvoz končnih izdelkov v EU, vendar ne med seboj, ne da bi končni izdelki izgubili status preferencialnega porekla blaga, kadar se izvažajo na trg EU. V okviru sistema diagonalne kumulacije, kot je primer Pan-evropska kumulacija, pa bi države lahko kumulirale materiale iz regije med seboj, posledično pa bi končni izdelki ohranili preferencialni status pri izvozu v države diagonale. Da bi sistem diagonalne kumulacije zaživel, morajo imeti vse države članice navzkrižno podpisane sporazume o prosti trgovini z enakimi pravili o poreklu. Pan-evropski sistem kumulacije se je uveljavil leta 1997 na podlagi Evropskega gospodarskega prostora (EGP), sporazuma med EU, Ekonomsko cono za prosto trgovino
72
(EFTA), držav Srednje in Vzhodne Evrope in Baltiškimi državami. Kasneje se je sistem razširil še na za industrijske izdelke s poreklom iz Turčije v letu 1999 (ibid.). Danes se sistem Pan-evropske kumulacije uporablja med EU, državami članicami EFTA (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica) in Turčijo. EU ima sklenjene carinske unije s Turčijo, Kneževino Andoro in Republiko San Marino. Trenutno se sistem širi še na sredozemske države, kar se v praksi običajno navaja kot Pan-evro-sredozemska(mediteranska) kumulacija. Evro-sredozemsko partnerstvo se je začelo s skupno deklaracijo ministrov za zunanje zadeve Evropske unije in sredozemskih partnerskih držav v Barceloni novembra 1995 ( "Barcelonski proces"). Splošni cilj je zagotoviti okvir za okrepljeni dialog in celovito sodelovanje v Sredozemlju. Prvi korak v smeri oblikovanja tega območja proste trgovine je bila sklenitev celotnega sklopa evro-mediteranskih pridružitvenih sporazumov med EU in njenimi partnerji v Sredozemlju, kar je omogočilo vzajemno priznavanje trgovinskih preferencialov. Evropski svet je oktobra 2005 odobril predlog Komisije za spremembo protokolov o pravilih o poreklu blaga, priloženega k posameznim sporazumom. Temelječ na konceptu spremenljive geometrije, se sistem že dejansko uporablja med EU, Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Sirijo, Tunizijo, Zahodnim bregom in Gazo, državami EFTA / EGP (Islandija, Norveška in Švica (vključno z Lihtenštajnom ), Ferskimi otoki in Turčijo (vključno s premogom in jeklom ter kmetijskimi proizvodi). Junija 2003 so v Soluna na EU-Zahodni Balkan vrhu potrdili podporo EU za evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. Vrh je potrdil »Solunsko agendo«, ki jo sestavljajo ukrepi iz predpristopnega procesa ter sprejel obveznost za njeno skupno izvajanje. V sklepih je Svet pozval Komisijo, da pripravi razširitev vseevropske diagonalne kumulacije porekla na države v regiji na način, skladen z vsemi ustreznimi politikami Unije, upoštevajoč upravne sposobnosti posameznih držav (ibid.). Januarja 2006 je Komisija v svojem sporočilu napovedala, da se bo Pan-evropska kumulacija razširila še na države barcelonskega procesa, s čimer se ustvarja vseevropsko-sredozemska kumulacija. Vključitev Zahodnega Balkana v ta novi sistem je strateški cilj EU (CEP 2008). Ob upoštevanju zaostanka pri novem sistemu, ki bi izhajal iz vključitve novih strank, Komisija v prvem koraku vključuje območje diagonalne kumulacije porekla med EU in tistimi državami Zahodnega Balkana, ki že imajo v veljavi in uporabi trgovinski sporazum z EU – ta se imenuje t.i. SAP kumulacijska cona (Strle 2007, 18). Komisija je maja 2007 predstavila štiri modele pravil o poreklu, ki bi jih bilo možno vključiti v sporazume z državami zahodnega Balkana. Turčija, Hrvaška, Makedonija in države EFTA, podpirajo koncept t.i. SAP + kumulacije. S takšnim modelom bi ustvarili območje, ki zajema kumulacijo porekla iz EU, vseh držav Zahodnega Balkana, države EFTE in Turčije. To pomeni, da se lahko proizvode, ki so pridobili status blaga s poreklom v eni od teh držav, dodela z izdelki/materiali s poreklom iz katere koli druge zadevne države, ne da bi izgubili njihov status blaga s poreklom v coni SAP+ (CEP Project 2008). Posledično bi zelo olajšali trgovanje za proizvajalce in trgovce znotraj območja, ki koristijo preferencialno carinsko obravnavo. Vendar pa potrebno sporočilo Komisije iz leta 2006 razumeti v tem smislu, da bi se države Zahodnega Balkana vključile v Pan-evropsko
73
diagonalno kumulacijo z neposrednim vključevanjem teh držav v Pan-evro-mediteransko kumulacijo. To pa pomeni, da bi države Zahodnega Balkana morale počakati vse do dokončne uvedbe Pan-evro-mediteranskega sistema diagonalne kumulacije in operativnosti le-te. To prinaša negotovost za države Zahodnega Balkana, obenem pa je težko predvideti, kdaj bo Pan-evro-mediteranska kumulacija v polni meri zaživela, hkrati pa, ali bi kasneje za samo vključitev v sistem diagonalne kumulacije, države Zahodnega Balkana potrebovale privolitev sredozemskih držav (ibid.). Vmesni korak v obliki SAP + kumulacije bi zagotovil nadaljnje trgovinsko sodelovanje v regiji in širše (Turčija, EFTA), hkrati pa prinesel pomembne koristi, še posebej v ekonomskem smislu. Spodbujanje mednarodne trgovine bi povzročilo povečanje neposrednih tujih naložb, kar bi imelo skupaj z okrepljeno regionalno trgovino za posledico večjo stopnjo zaposlovanja, gospodarske rasti in blaginjo. Izvoz iz regije bi se povečal, konkurenčnost proizvodov pa izboljšala. Vsi ti dejavniki so pomembni za stabilnost v regiji in posledično v korist vseh evropskih držav v regiji. Gospodarsko sodelovanje med državami Zahodnega Balkana in številnimi državami članicami EU, zlasti sosednjih držav v regiji, se je povečalo v zadnjih letih. Nadaljnji razvoj zadevnih držav in njihovo približevanje EU standardom, so v interesu vseh držav članic EU, saj bi izboljšal pogoje za neposredne naložbe, premestitev proizvodnje in odpiranje hčerinskih družb. Boljše sodelovanje držav Zahodnega Balkana z državami članicami EU bi okrepilo njuno medsebojno povezanost in izboljšanje njunih odnosov na vseh področjih življenja. Pozitivni ukrepi EU, da podpre nadaljnjo rast na Zahodnem Balkanu in njegovo približevanje k EU, pomembno vplivajo na države Zahodnega Balkan glede razumevanja in odnosa do pristopa k Uniji. Poleg tega pa te države dobijo možnost, da se pojavijo kot verodostojen partner v odnosih z državami članicami EU. Torej je v interesu EU kot celote, kot tudi zadevnih držav, da se proces integracije držav Zahodnega Balkana, kar se da pospeši. Novi SAP+ sporazum je za Gorenje pomemben predvsem s stališča Gorenja Valjevo d.o.o., Srbija, saj se bodo uvoženi repromateriali iz vseh podpisnic SAP+ sporazuma, ki bodo uporabljeni v proizvodnji končnega izdelka, ki bo izvožen v eno izmed držav članic novega SAP+ sporazuma, obravnavali kot repromateriali s preferencialnim poreklom (če bo ob uvozu repromaterialov v Srbijo seveda predloženo ustrezno potrdilo o preferencialnem poreklu).
4.2 Gorenje Valjevo d.o.o. kot strateško poslovna enota za Zahodni Balkan Gorenje, aparati za domaćinstvo, d.o.o., s sedežem v Valjevu, Srbija, je hčerinsko podjetje matičnega podjetja Gorenja, d.d., ki je v letu 2004 podpisalo pogodbo o pridobitvi 5,7 hektara zemljišča v industrijski coni mesta Valjevo in se je prvič, v več kot 50-letni zgodovini obstoja in delovanja te mednarodne družbe, odločilo o investiciji v izgradnjo lastne proizvodne enote gospodinjskih aparatov izven svojega domicila. Nova tovarna bele tehnike v Srbiji je pričela s proizvodnjo oktobra 2005. Skupina Gorenje je sicer že z načrtovanim prevzemom češkega proizvajalca bele tehnike Mora Moravia začelo uresničevati strategijo vzpostavitve proizvodnih kapacitet tudi izven
74
Slovenije, Valjevo pa pomeni drugi korak k uresničevanju te strategije. Za novogradnjo v Valjevu se je Gorenje odločilo po skrbnih analizah poslovnih priložnosti na območju jugovzhodne Evrope, s čimer je Gorenje na strateško pomembnem trgu pridobilo status lokalnega proizvajalca ter okrepilo svoje oskrbne vire v regiji ter razvilo nove dobaviteljske odnose. Aparati v Valjevu se oz. se bodo izdelovali pod vsemi Gorenjevimi blagovnimi znamkami, namenjeni pa bodo vsem tržiščem, kjer posluje Gorenje. Sprva so se na novi lokaciji izdelovale zamrzovalne skrinje in del programa hladilno-zamrzovalnih aparatov, do leta 2009 pa proizvodni program že zajema precejšnjo gamo izdelkov hladilno-zamrzovalne tehnike. Z vzpostavitvijo proizvodnih kapacitet v Srbiji, bo Gorenje dolgoročno ustvarilo pogoje za ohranitev tržnega deleža v regiji ter zagotovilo ustrezno ekonomiko poslovanja s ciljem povečanja mednarodne konkurenčnosti. Slika 9: Hčerinsko podjetje v Valjevu
Vir: Gorenje 2007 Visoka rast prodaje blaži negativne učinke visokih cen surovin in materialov Leti 2007 in 2008 sta bili za Gorenje še eno v seriji težkih let, saj ostajajo pogoji poslovanja zelo zahtevni, poseben pečat pa mu dajejo še vedno izjemno visoke cene strateških surovin. Kljub temu je Skupina Gorenje v obeh letih poslovala v skladu z načrtom, dosegla dobre rezultate in ustvarila in presegla planirani obseg prodaje. Učinkovito ekonomiko delovanja Gorenju zagotavljajo predvsem kakovostna rast prodaje in povečanje njene dobičkonosnosti, povečanje produktivnosti in učinkovito izvajanje proizvodnih aktivnosti ter pospešeno nadaljevanje racionalizacije poslovanja in optimiziranja vseh vrst stroškov. Te in ostale aktivnosti, ki izničujejo neugodne dejavnike poslovanja, so v Gorenju sicer stalnica in jih bo podjetje, še posebej v letu poglabljanja recesije izvajalo še nadalje. Tako
75
Gorenje brez predaha razvija nove izdelke in storitve, ki bodo v prihodnosti omogočili večjo tržno konkurenčnost, višje cenovno umeščanje izdelkov in ustvarjanje višje dodane vrednosti. Hkrati nadaljuje z optimiziranjem oskrbne verige in iskanjem alternativnih in novih nabavnih virov, pri vlaganjih pa daje prednost predvsem investicijam v nove izdelke in trge. Za doseganje zastavljenih rezultatov pa je potrebno tudi učinkovito obvladovanje vseh vrst tveganj, katerim je Gorenje izpostavljeno zaradi visoke stopnje spremenljivosti poslovnega okolja. Uprava družbe ocenjuje, da bo Gorenje z nadaljevanjem navedenih aktivnosti uspešno doseglo tudi ambiciozno zastavljene cilje v letu 2009. Zakaj greenfield investicija v Srbiji? Razlogi za odločitev o dislocirani proizvodnji (Gorenje 2005):
− S selitvijo proizvodnje se na lokaciji Gorenja Velenje sprostijo prostorske in tehnološke kapacitete programa HZA, odpravili bi nekaj ozkih grl proizvodnega procesa. Na lokaciji matične družbe se oblikuje možnost dodatne proizvodnje aparatov višjega tehnološkega nivoja.
− Proizvodnja HZA programa 500 se je v zadnjem petletnem obdobju v Gorenju
zniževala, na kar je vplivala velika konkurenca in nekonkurenčnost Gorenjevih izdelkov, deloma pa je na zniževanje proizvodnje vplivala tudi odločitev Gorenja, da proizvaja aparate, ki zagotavljajo večja pokritja in višje cene izdelkov, kar pa dosega z bolje opremljenimi in energetsko učinkovitejšimi izdelki, v kar pa samostojni program aparatov ne spada.
− Program 500 sestavljajo predvsem standardne izvedbe aparatov, v glavnem beli
aparati. Prodajni trg za navedene aparate je vse ožji. Aparati so energijsko potratni, zato danes te izdelke Gorenje prodaja predvsem na trgu JV in V Evrope, zato je smiselno proizvodnjo seliti na trg, kjer proda podjetje teh izdelkov največ, saj zniža transportne stroške izdelka do kupca.
− Obravnavani segment izdelkov je mogoče izdelovati na manj zahtevnih tehnologijah,
torej tudi na obstoječi opremi Gorenja, ki jo je Gorenje iz Velenja preselilo na novo lokacijo.
− Naslednji argument za selitev proizvodnje je podjetje iskalo v nižjih stroških dela
zaposlenih v Srbiji, na obstoječi opremi pa bi lahko še nekaj let proizvajali cenovno in tržno sprejemljive aparate za srbski trg oz. JV Evropo, tudi za Rusijo.
− Konkurenčne cene proizvodnje na srbskem trgu bi omogočale tudi porast prodaje, s
statusom domačega proizvajalca odpadejo carine na uvoz gotovih izdelkov iz Slovenije, ki so nastopile po polnopravnem članstvu naše države v EU.
− Izkoristek potencialov lokalnih poddobaviteljev in cenovne prednosti nabave
repromateriala na lokalnem trgu in s tem pocenitve materiala, komponent in polizdelkov oz. nabavne sfere obstoječih izdelkov.
76
− Odpira se možnost za oskrbo z repromateriali in komponentami na bivšem jugoslovanskem trgu tudi za proizvodnjo v Velenju. Z večjim nabavnim obsegom bi dosegli boljše nabavne in plačilne pogoje (cene, plačilne roke, rabate itd.)
− Nižji splošno-administrativni stroški Gorenja Valjevo bodo prav tako pripomogli k
nižji lastni ceni izdelka in nižji prodajni ceni aparatov, kar bo povečalo konkurenčno prednost Gorenja Valjevo pred ostalo konkurenco.
− Prodajno-strateški motiv Gorenja pa se kaže v pridobitvi trga in povečanju tržnega
deleža Gorenja v Srbiji in širši regiji ter v omejitvi konkurence. − S proizvodnjo aparatov nižjega tehnološkega nivoja na lokaciji Valjevo si Gorenje v
prodajnem segmentu tudi v prihodnje zagotovi kompletno gamo proizvodov – od najbolj enostavnega aparata do visoko tehnološko opremljenih aparatov, saj kupci od vsakega posameznega dobavitelja zahtevajo kompletno ponudbo.
4.3 Carinski postopki in poreklo blaga v Srbiji pomembni za Gorenje
4.3.1 Splošne informacije V Srbiji urejajo carinsko poslovanje naslednji predpisi; navedeni samo najpomembnejši (UCS 2008a): − Carinski zakon ("Sl.glasnik RS", br.73/2003 i 61/2005); − Uredba o carinski dozvoljenom postupanju sa carinskom robom, puštanju carinske robe
i naplati carinskog duga (»Sl.glasnik RS«, br. 127/2003, 20/2004, 24/2004 – ispr. 63/2004, 104/2004, 44/2005, 71/2005, 76/2005 i 106/2005);
− Zakon o carinski tarifi ("Sl.glasnik RS", br. 62/2005, 61/07 in 5/2009); − Zakon o spoljnotrgovinskom poslovanju ("Službeni glasnik RS", br. 101/2005); − Bilateralni sporazumi o prosti trgovini, sklenjeni z naslednjimi državami (UCS 2008b):
- Albanija, - Bosna in Hercegovina, - Hrvaška, - Makedonija, - Moldavija, - Rusija.
S Hrvaško, BIH, Črno Goro, Kosovom, Makedonijo, Albanijo in Moldavijo, je Srbija povezana tudi preko CEFTA 2006 Sporazuma.
77
4.3.2 Uvoz in nabava repromaterialov za proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu
Po zakonu o carinski tarifi, ki je v Srbiji začel veljati v letu 2005, je bilo izvršeno usklajevanje s konvencijo Svetovne carinske organizacije o harmoniziranem sistemu in s kombinirano nomenklaturo Evropske unije, predvsem v pogledu nomenklature. Tako imamo sedaj oboji (Srbija in EU) harmoniziran sistem carinske tarife. Z novim zakonom znaša v Srbiji povprečna carinska stopnja 8,7%. Predpisani nivo carinske zaščite s giblje v razponu od 0 do 30%, carinske stopnje pa so grupirane v 14 skupin. Nabava repromaterialov od srbskih dobaviteljev Za potrebe kalkulacij porekla je potrebno pri nabavi materialov od srbskih dobaviteljev zagotoviti dokazila o preferencialnem srbskem poreklu. Izjava v kateri dobavitelj izjavlja, da dobavljeno blago vsebuje vsaj 51% domačih materialov in dela, ni ustrezna – to izjavo srbski dobavitelji namreč kar hitro »podtaknejo« nepodučenemu nabavniku-komercialistu. Pridobiti je potrebno zakonsko predpisano izjavo dobavitelja na notranjem srbskem trgu, ki je vsebinsko identična takšni, ki jo poznamo iz evropske zakonodaje (Uredba Sveta št. 1617/2006). Uvoz repromaterialov iz držav članic Evropske unije Na podlagi Uredbe Sveta 2454/93 (z dopolnitvami) Evropska unija priznava blagu s srbskim poreklom ob uvozu v EU preferencialno obravnavo (brezcarinski uvoz ob veljavnem dokazilu o poreklu blaga). V obratni smeri pa se ob uvozu blaga v Srbijo (četudi je z dokazanim evropskim poreklom) plačujejo uvozne carinske dajatve v skladu z Zakonom o carinski tarifi Srbije. Srbska carinska tarifa je od junija 2005 usklajena z evropsko (UCS 2007). Pri uvozu blaga v Srbijo je potrebno upoštevati tudi uredbo o razvrščanju blaga na oblike uvoza in izvoza blaga. To pomeni, da je za uvoz določenih repromaterialov potrebno pridobiti tudi dovoljenja posameznih ministrstev. Dokazila o poreklu pri uvozu blaga iz ES v Srbijo Če hočemo ob izvozu gotovega izdelka v ES dosegati poreklo blaga, je potrebno pri uvozu repromaterialov zagotoviti veljavno dokazilo o poreklu (EUR.1, izjava na fakturi do 6.000 EUR ali izjava pooblaščenega izvoznika). Pri samem uvoznem postopku je kljub dokazilu o poreklu carino potrebno plačati, repromaterial vgrajen v gotov izdelek pa se zaradi dokazanega porekla lahko šteje kot material s poreklom.
78
Uvoz repromaterialov iz držav s katerimi ima Srbija sklenjene bilateralne trgovinske sporazume (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Moldavija, in Rusija) Na osnovi posameznih bilateralnih sporazumov nudi Srbija blagu z dokazanim poreklom iz držav podpisnic sporazumov ugodnosti ob uvozu. Za omenjene sporazume velja dinamika zniževanja carin in sicer (UCS 2008b):
− AL: večina industrijskih proizvodov je na obeh straneh na carinski stopnji »prosto« od 1.8.2004, razen za nekatere občutljive industrijske proizvode za katere so se carine zniževale po dinamiki in so se dokončno ukinile s 1.1.2007;
− BIH: vsi industrijski izdelki so na režimu brezcarinske trgovine od 1.4.2004;
− HR: večina industrijskih proizvodov je na obeh straneh na carinski stopnji »prosto«
od 14.1.2004, razen za nekatere občutljive industrijske proizvode za katere so se carine zniževale po dinamiki in so se dokončno ukinile s 1.1.2007;
− MK: večina industrijski izdelkov je na režimu brezcarinske trgovine že od l.1996,
vendar se za te ob uvozu plačuje 1% carinska evidenca. Podpisan je že nov sporazum, ki bo popolnoma liberaliziral trgovino, vendar je zaenkrat ratificiran samo v srbski Skupščini, ne pa tudi v Makedoniji;
− MO: vsi industrijski izdelki so na režimu brezcarinske trgovine od 1.9.2004;
− RU: večina industrijskih izdelkov je na režimu brezcarinske trgovine od 28.8.2000.
Na uvozni in izvozni strani pa državi določenemu blagu ne priznavata tega statusa. Tako so na uvozni strani npr. izključeni kompresorji, črpalke, ventili, ležaji, na izvozni strani pa hladilniki, pralni stroji, tv sprejemniki. Obe države se zavzemata za nadaljnjo liberalizacijo trgovine, vendar je predlog zaenkrat potrjen samo s srbske strani. V letu 2008 so bili na tem področju narejeni nadaljnji koraki, vendar do uradnih informacij ni bilo možno priti.
Uvoz iz ostalih držav (niso članice ES oz. nimajo sporazumov s Srbijo) Uvoz blaga v Srbijo iz tretjih držav ne uživa nikakršnih carinskih ugodnosti, kar pomeni, da se zanje plačujejo polne carinske. Izjemi sta Švica in Norveška, ki v okviru Splošne sheme preferencialov (angl. GSP) omogočata dokazovanje porekla na podoben način kot velja za EU. To pomeni, da je pri samem uvoznem postopku kljub dokazilu o poreklu carino potrebno plačati, repromaterial vgrajen v gotov izdelek pa se zaradi dokazanega porekla lahko šteje kot material s poreklom.
79
4.3.3 Dajatve pri uvoznem postopku Carinske stopnje Carinske stopnje pri uvozu repromaterialov v Srbijo se plačujejo po predpisani carinski tarifi (t.i. konvencionalne carinske stopnje). Za repromateriale z dokazanim poreklom iz držav s katerimi ima Srbija sporazume pa veljajo znižane carinske stopnje ali stopnja »prosto«. Davek na dodano vrednost Pri uvozu (postopek sprostitve v prost promet) se plačuje davek na dodano vrednost v višini 18%. Možno je povračilo plačila davka preko »Uprave prihoda«, ki ga ureja »Pravilnik o postupku ostvarivanja prava na povračaj PDV-a i o načinu i postupku refakcije PDV-a« (Uradni list 2004). Ostale dajatve pri uvozu Ostale dajatve, ki se plačujejo pri uvozu so razvidne iz tabele 11, ki prikazuje možne šifre dajatev, ki se vpisujejo v ustrezno polje uvozne carinske deklaracije v Srbiji. Tabela 11: Vrsta dajatev, ki se plačujejo ob uvozu blaga v Srbijo
Vrsta dajatve Šifra v car.deklaraciji
Carinska stopnja 01Sezonska carina 02Posebne dajatve na uvoz kmetijskih in prehrambenih proizvodov 05Pristojbina za procesno obdelavi carinske deklaracije 07Republiška administrativna taksa 08Davek na dodano vrednost 09Trošarina 10Povračilo dejanskih stroškov carinskega organa v zvezi s carinskim postopkom (člen 248., 2. odstavek, točka 2 Carinskega zakonika) 12Kompenzacijske obresti 15Povračila v zvezi s carinskimi posebnostmi (člen 248., 2. odstavek, točka 2 Carinskega zakonika) 13 Vir: UCS 2008c
4.3.4 Postopek aktivnega oplemenitenja (uvoz zaradi izvoza) Carinski zakon Srbije (členi 139 – 152) omogoča postopek aktivnega oplemenitenja ali »uvoz zaradi izvoza«. Dovoljenje izda nadzorni carinski organ, če s tem niso ogroženi osnovni interesi domačih proizvajalcev v skladu s 141. členov Carinskega zakona Srbije - t.i. »gospodarski pogoji« (Uradni list 2007b).
80
Postopek omogoča, da se za uvožene materiale ne plačajo carinske dajatve, če se ti materiali vgradijo v gotove izdelke, ki so namenjeni izvozu. Če želi podjetje izvajati ta postopek, se mora zavedati, da je potrebno zagotoviti točno evidenco vseh, po tem postopku uvoženih materialov in normativov izračunavanja porabe teh materialov v gotovih izdelkih. Za materiale, ki se porabijo pri proizvodnji gotovih izdelkov, ki se prodajo na domačem, srbskem trgu, pa je potrebno skupaj s kompenzacijskimi obrestmi plačati predpisane uvozne carinske dajatve. Ponavadi se postopek aktivnega oplemenitenja in izpolnjevanje pogojev za pridobitev porekla blaga – gotovih izdelkov izključujeta. Če pri prodaji gotovega izdelka v državo podpisnico sporazuma želi namreč podjetje izdati potrdilo o poreklu blaga, morata biti izpolnjena naslednja pogoja: − pridobitev porekla na osnovi pogojev, ki so priloženi posameznemu sporazumu
(kalkulacija porekla); − plačane uvozne dajatve za blago (uporabljene repromateriale) brez porekla.
Z drugimi besedami povedano, to pomeni: če želi Gorenje izvajati postopek aktivnega oplemenitenja, potem gotovi izdelki ne morejo pridobiti srbskega preferencialnega porekla, če niso plačane uvozne carinske dajatve na uporabljene repromateriale brez porekla. Nasprotno je možno samo v tistih primerih, kjer posamezni sporazum ne vsebuje člen o prepovedi ali oprostitvi plačila carin (prikazano v tabeli 12 - rubrika »prepoved povr. carine«).
4.3.5 Poenostavljeni postopki V Srbiji je po carinski zakonodaji mogoče uporabljati poenostavljene carinske postopke v podobnih oblikah kot je to pri nas v Sloveniji (hišno carinjenje, RIP, poreklo blaga). Za pridobitev teh dovoljenj je potrebno vložiti posamezne zahtevke v skladu s predpisi in dogovorom z nadzornimi carinskimi organi.
4.3.6 Zavarovanje carinskega dolga (bančna garancija) Za zavarovanje plačila uvoznih dajatev je potrebno priskrbeti instrument zavarovanja teh dajatev, ki je običajno bančna garancija.
4.3.7 Izvoz in prodaja gotovih izdelkov in poreklo blaga Zakonska osnova je »Uredba o carinski dozvoljenom postupanju sa carinskom robom puštanju carinske robe i naplati carinskog duga« (UCS 2008d). V Uredbi je posebej navedeno, kako se obravnava in določa poreklo blaga: − glede na splošne določbe, − glede na izvoz po preferencialnem režimu v države članice ES, − glede na odredbe sporazumov o prosti trgovini.
81
Za obravnavanje in določanje porekla je torej odločilno, kam se blago prodaja (točno po državah), ker za različne države ali skupine držav veljajo različni pogoji. Prodaja gotovih izdelkov na srbskem trgu S carinskega stališča bi bila edina posebnost prodaje na domačem trgu v primeru, ko bi gotov izdelek prodali trgovcu, ki bi ta isti izdelek želel izvoziti v eno izmed držav podpisnic sporazumov. Odločitev o tem ali trgovec naše blago lahko izvozi, je v pristojnosti tržnika. Če se trgovcu to dovoli, bi mu morali izdati potrdilo o domačem poreklu blaga (problematike izjave je že bila obravnavana v točki 4.3.2). Izvoz gotovih izdelkov v države članice Evropske unije Na podlagi Uredbe Sveta 2454/93 nudi EU Srbiji enostransko priznavanje carinskih ugodnosti, če blago iz Srbije spremlja veljavno dokazilo o srbskem poreklu blaga. Poreklo se dokazuje z: − EUR.1, − izjavo na fakturi v vrednosti do 6.000 EUR (v enem od jezikov držav EU). Pogoji za doseganje porekla blaga in preferencialno obravnavo pri izvozu v EU: Da nek izdelek pridobi domače poreklo, se moramo najprej vprašati iz kakšnih materialov je sestavljen. Ker v tem primeru velja bilateralna kumulacijo med EU in Srbijo, se lahko pri izračunu porekla uporabijo samo repromateriali, ki so bili uvoženi iz Evropske unije in jih spremlja dokazilo o evropskem poreklu in domači – srbski materiali, ki tudi imajo dokazilo o domačem poreklu. V tem primeru je pogoj za pridobitev porekla presežena t.i. stopnja nezadostne obdelave (prepakiranje, brisanje prahu,…). Kakor hitro je v sestavnici izdelka en sam repromaterial, ki nima porekla (to niso samo materiali iz tretjih držav, ampak tudi materiali iz EU ali Srbije, ki nimajo dokazila o poreklu), pa so pogoji za pridobitev porekla drugačni, in sicer (za hladilno zamrzovalno tehniko iz carinske tarife 8418): − sprememba tarifne številke (vsi vgrajeni materiali brez porekla se ne smejo uvrščati v
isto tarifno številko kot gotovi izdelek, s toleranco do 10% v EXW ceni); − izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega 40%
cene izdelka EXW; − izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega
vrednosti uporabljenih materialov s poreklom. Izvoz gotovih izdelkov v države podpisnice bilateralnih sporazumov Srbija ima sklenjenih 6 bilateralnih sporazumov o prosti trgovini z: Hrvaško, BIH, Makedonijo, Albanijo, Moldavijo in Rusijo, hkrati pa je tudi članica v letu 2006 podpisanega sporazuma CEFTA.
82
Izvoz v…. Potrdilo o poreklu Prepoved povr.car.* MFN pref.EU EUR.1, izjava do 6.000 € NE 1.9 % - 2.5 % 0%
CH FORM.A ali izjava do 7.500 CHF NE 16-18CHF/100 bruto kg 0%
NO FORM.A ali izjava do 25.000 NOK NE 0% 0%EUR.1; izjava do 6.000 €; PI 0%EUR.1; izjava do 6.000 €; PI 0%EUR.1; izjava do 6.000 €; PI 0%EUR.1; izjava do 6.000 €; PI 0%EUR.1; izjava do 6.000 €; PI 0%
RU FORM.A; izjava do 5.000 $ DA20 % ali 24 €/l -
kar je višje
20 % ali 24 €/l -
kar je višje
* Če protokol o poreklu vsebuje to določbo, to pomeni, da je potrebno pred izdajo potrdila o poreklu dokazati,da so bile plačane uvozne carinske dajatve na vgrajene repromateriale v izvažani izdelek.
Carinska stopnja v namembni državi za 8418
CEF
TA 2
006 DA
0 - 15%
Pogoji za pridobitev porekla gotovega izdelka – konkretno za katerikoli HZA aparat iz valjevske proizvodnje - pri izvozu v omenjene države so podobni kot tisti, ki veljajo pri izvozu v EU, s tem da se obravnavajo kot materiali s poreklom, ki so uporabljeni pri proizvodnji izdelka, samo tisti, ki imajo dokazano poreklo iz Srbije ali države sopodpisnice posameznega sporazuma (dvostranska kumulacija porekla). Na primer: Da bi hladilnik proizveden v Valjevu dosegel poreklo za preferencialni izvoz na Hrvaško, bi moral vsebovati večinski delež vrednostno pomembnih repromaterialov z dokazanim poreklom iz Hrvaške in/ali Srbije (izpolnjevanje pogojev po protokolih iz posameznih sporazumov). Dokazila o preferencialnem poreklu, ki se uporabljajo pri trgovanju s posamezno državo partnerico, so prikazana v tabeli 12. Posebnost Rusija: Izvoz hladilnikov iz Srbije v Rusijo je do verifikacije s strani ruske vlade še vedno izključen iz režima proste trgovine (kot že omenjeno naj bi bile na tem področju že dosežene spremembe v letu 2008, vendar uradnih informacij ni). Izvoz gotovih izdelkov v Švico in Norveško Švica in Norveška nudita v okviru Splošne sheme preferencialov (GSP), blagu z dokazanim srbskim poreklom, preferencialno obravnavo. Pogoji za doseganje porekla so podobni tistim iz bilateralnih sporazumov. Poreklo blaga se dokazuje z obrazcem FORM.A ali izjavo na računu do 6.000 EUR; možna je kumulacija švicarskega, norveškega, evropskega in srbskega porekla, kar se mora pri izvozu posebej navesti na omenjenem obrazcu. Prodaja gotovih izdelkov v ostale države Izdajanje potrdil o poreklu gotovih izdelkov pri izvozu v ostale države ni smiselno, ker le-te ne nudijo blagu s srbskim preferencialnim poreklom nobenih carinskih ugodnosti. Tabela 12: Potrdila o preferencialnem poreklu ter uvozne carinske stopnje po sporazumih, ki jih ima Srbija sklenjene s posameznimi trgovinskimi partnericami – za valjevske izdelke Vir: Povzeto po MKACCDB 2008 in UCS 2008b
83
38%
60%
2%
CEFTA 2006 EU Ostale države
4.4 Kalkulacije ekonomske upravičenosti SAP+ sporazuma za Gorenje Valjevo d.o.o, Srbija, kot greenfield investicije evropskega podjeta Gorenje d.d.
4.4.1 Poslovanje podjetja Gorenje Valjevo v letu 2008 – izhodišča za analizo upravičenosti SAP+ sporazuma za Gorenje Gorenje Valjevo d.o.o, iz leta v leto (vse od svoje ustanovitve dalje), beleži prodajno rast tako v količinskem kot v vrednostnem smislu. V letu 2008 je tako znašala proizvodnja in prodaja približno 380.000 aparatov, od katerih jih je bilo okoli 60% prodanih v države EU, skoraj 38% pa v države Zahodnega Balkana. Podrobnejši podatki so prikazani v tabeli 13 in sliki 10. Tabela 13: Prodaja Gorenja Valjevo po posameznih državah (2008) Država Količina (kosi)EU 224.087Srbija 69.860Hrvaška 30.444Bosna in Hercegovina 25.257Ostale države 8.926Kosovo 7.151Črna Gora 5.278Makedonija 4.218Turčija 1.036Švica 847Moldavija 38Skupaj 377.142 Vir: SAP Gorenje 2008 Slika 10: Struktura prodaje Gorenja Valjevo po posameznih področjih (2008) Vir: SAP Gorenje 2008
84
Iz prikazanega tortnega diagrama (slika 10) je zelo dobro razvidno, da znaša delež prodaje Gorenja Valjevo v SAP+ države kar 98% celotne prodaje, kar je tudi razlog za precejšnjo zainteresiranost Gorenja za sprejetje in uporabo novega SAP+ sporazuma. Slika 11: Izvoz valjevskih aparatov v letu 2008 po državah (količinsko)
Vir: Lastni prikaz
4.4.2 Preferencialni status proizvodnje v Gorenju Valjevu V tem podpoglavju bomo prikazali povzetke kalkulacij porekla proizvodnega programa Gorenja Valjevo, pomen porekla, ki ga namenja Gorenje temu zunanjetrgovinskemu orod(ž)ju, ter posledice, ki bi jih bilo deležno Gorenje s sprejetjem SAP+ sporazuma. V nadaljevanju bodo ta izhodišča relevantna za prikaz treh simulacij oz. verjetnih scenarijev predvidenih dogodkov, preko katerih bomo opredelili tudi operativna navodila, kako naj se Gorenje obnaša s stališča porekla na kratek rok (v letu 2009). Pri kalkulacijah ekonomike navedenih kalkulacij, smo se omejili na:
85
Šifra Naziv aparata Količina (kosi) Vrednost (EUR) Carinska tarifa Povpr. prodajna cena
(EUR)179306 SKRINJA ZS416-FH9411 40.782 6.323.998 8418302090 155179307 SKRINJA ZS316-FH9311 27.736 4.034.147 8418302090 145166996 SKRINJA ZS436-FH9438 17.251 3.108.460 8418302090 180166987 SKRINJA ZS336-FH9338 16.029 2.621.954 8418302090 164167356 HLADIL HZS1856-RF318 16.193 2.039.997 8418108090 126166997 HLADIL HTS1356-RB313 17.972 1.861.895 8418219100 104179308 SKRINJA ZS216-FH9211 13.472 1.775.548 8418302090 132167504 HLADIL HDVS1356-RB31 14.979 1.496.635 8418219100 100167015 OMARA ZOS1056-F3101 9.203 1.004.930 8418402090 109167924 HLADIL HDVS1356-RB31 9.842 930.032 8418219100 94167011 HLADIL HS1456-R3145W 9.364 927.575 8418219100 99166926 SKRINJA ZS236-FH9238 6.390 925.928 8418302090 145169008 HLADIL HS1456-R3141W 9.808 923.402 8418219100 94169123 HLADIL HTS1356-00.85 7.532 835.928 8418219100 111229987 HLADIL HZS2026-RF420 6.091 832.597 8418108090 137170802 HLADIL HI1526-RI4158 6.311 792.855 8418215900 126170793 HLADIL HZS2026-RF420 5.113 712.920 8418108090 139166995 SKRINJA ZS416-FH9411 4.086 697.837 8418302090 171170796 HLADIL HZI2026-RFI42 4.227 666.798 8418108090 158229989 HLADIL HZZS2426-RF42 4.596 666.099 8418108090 145235090 HLADIL HZS2026-RF420 4.360 641.872 8418108090 147167007 HLADIL HS1456-R3141W 6.522 633.794 8418219100 97172150 HLADIL HTI1426-RBI41 4.245 532.055 8418215900 125235652 HLADIL HTS1326-RB413 4.104 522.497 8418219100 127173227 HLADIL HZI2026-KK20 3.580 492.506 8418108090 138167006 HLADIL HTS1356-RB313 4.332 471.668 8418219100 109235089 HLADIL HZZS2426-RF42 2.932 470.390 8418108090 160172151 HLADIL HI1526-RI4154 4.275 444.733 8418215900 104167012 HLADIL HZS1856-RF318 3.203 422.464 8418108090 132183680 SKRINJA ZS316-FH9311 2.016 407.937 8418302090 202172156 HLADIL HZZS2426-RF42 2.804 406.883 8418108090 145179309 SKRINJA ZS1406-FH914 3.515 406.496 8418302090 116183669 SKRINJA ZS416-FH9411 1.819 401.157 8418302090 221172153 HLADIL HZS2026-RF420 2.682 400.667 8418108090 149170805 HLADIL HTS1326-RB413 3.125 393.161 8418219100 126Skupaj 300.491 40.227.813 134
− Celotni proizvodni in prodajni program Gorenja Valjevo v letu 2008. − V posameznih kalkulacijah ni zajetih količin, ki jih Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija
prodaja na domačem srbskem trgu, ker je potrebno za te aparate tako ali tako plačati uvozno carino na, v aparate vgrajeni repromaterial, ne glede na to ali se izvaja carinski postopek aktivnega oplemenitenja ali ne.
− Sestavnice aparatov brez alternativ (v kolikor ima določena šifra repromateriala alternativo, je v kalkulaciji upoštevano, kot da vse aparate Gorenje Valjevo d.o.o., izdela z repromateriali v prvi planski alternativi).
− Scenarij 3 (t.i. win-win simulacija) je špekulativna, saj je za takšen postopek potrebna sprememba srbske carinske zakonodaje, pridobitev dovoljenja za izvajanje aktivnega oplemenitenja po poenostavljenih postopkih, poleg tega pa še poseben dogovor s srbsko carino glede vnaprejšnjega plačila ustreznega dela carinskih dajatev za materiale brez porekla, ki so vgrajeni v izdelke, izvožene v države novega SAP+ sporazuma.
Tabela 14: Prodaja Gorenja Valjevo v letu 2008 (po šifrah aparatov) – 80% vrednostne realizacije prodaje Vir: SAP Gorenje 2008
86
Predpostavke kalkulacije: − Za izračun uvoznih dajatev za repromateriale v Srbije je upoštevana carinska tarifa za
leto 2008, ker je v času pisanja magistrskega dela le-ta še vedno veljavna. − Večina uvoznih carinskih stopenj za končne izdelke po posameznih državah so
pridobljene na internetnih straneh in jih upoštevam kot verodostojne (Market Access Database).
− Pri cenah repromaterialov v sestavnicah končnih izdelkov smo upoštevali kot verodostojno t.i. standardne cene, ki jih uporablja Kontroling Gorenja kot kalkulativno plansko ceno uporabljenih repromaterialov.
87
Šifra
Nazi
v ap
arat
aCa
r. ta
r. oz
naka
EUCH
HRBA
XKM
KM
EM
O17
9306
SKR
INJA
ZS4
16-F
H94
1184
1830
2090
2,2%
18 C
HF/
100b
ttokg
7%10
%10
%5%
10%
10%
1793
07SK
RIN
JA Z
S316
-FH
9311
8418
3020
902,
2%18
CH
F/10
0btto
kg7%
10%
10%
5%10
%10
%16
6996
SKR
INJA
ZS4
36-F
H94
3884
1830
2090
2,2%
18 C
HF/
100b
ttokg
7%10
%10
%5%
10%
10%
1669
87SK
RIN
JA Z
S336
-FH
9338
8418
3020
902,
2%18
CH
F/10
0btto
kg7%
10%
10%
5%10
%10
%16
7356
HLA
DIL
HZS
1856
-RF3
1884
1810
8090
1,9%
18 C
HF/
100b
ttokg
5%10
%10
%15
%10
%0%
1669
97H
LAD
IL H
TS13
56-R
B313
8418
2191
002,
5%16
CH
F/10
0btto
kg10
%10
%10
%15
%10
%10
%17
9308
SKR
INJA
ZS2
16-F
H92
1184
1830
2090
2,2%
18 C
HF/
100b
ttokg
7%10
%10
%5%
10%
10%
1675
04H
LAD
IL H
DVS
1356
-RB3
184
1821
9100
2,5%
16 C
HF/
100b
ttokg
10%
10%
10%
15%
10%
10%
1670
15O
MAR
A ZO
S105
6-F3
101
8418
4020
902,
2%18
CH
F/10
0btto
kg7%
10%
10%
15%
10%
0%16
7924
HLA
DIL
HD
VS13
56-R
B31
8418
2191
002,
5%16
CH
F/10
0btto
kg10
%10
%10
%15
%10
%10
%16
7011
HLA
DIL
HS1
456-
R31
45W
8418
2191
002,
5%16
CH
F/10
0btto
kg10
%10
%10
%15
%10
%10
%16
6926
SKR
INJA
ZS2
36-F
H92
3884
1830
2090
2,2%
18 C
HF/
100b
ttokg
7%10
%10
%5%
10%
10%
1690
08H
LAD
IL H
S145
6-R
3141
W84
1821
9100
2,5%
16 C
HF/
100b
ttokg
10%
10%
10%
15%
10%
10%
1691
23H
LAD
IL H
TS13
56-0
0.85
8418
2191
002,
5%16
CH
F/10
0btto
kg10
%10
%10
%15
%10
%10
%22
9987
HLA
DIL
HZS
2026
-RF4
2084
1810
8090
1,9%
18 C
HF/
100b
ttokg
5%10
%10
%15
%10
%0%
1708
02H
LAD
IL H
I152
6-R
I415
884
1821
5900
1,9%
16 C
HF/
100b
ttokg
10%
10%
10%
15%
1%10
%17
0793
HLA
DIL
HZS
2026
-RF4
2084
1810
8090
1,9%
18 C
HF/
100b
ttokg
5%10
%10
%15
%10
%0%
1669
95SK
RIN
JA Z
S416
-FH
9411
8418
3020
902,
2%18
CH
F/10
0btto
kg7%
10%
10%
5%10
%10
%17
0796
HLA
DIL
HZI
2026
-RFI
4284
1810
8090
1,9%
18 C
HF/
100b
ttokg
5%10
%10
%15
%10
%0%
2299
89H
LAD
IL H
ZZS2
426-
RF4
284
1810
8090
1,9%
18 C
HF/
100b
ttokg
5%10
%10
%15
%10
%0%
2350
90H
LAD
IL H
ZS20
26-R
F420
8418
1080
901,
9%18
CH
F/10
0btto
kg5%
10%
10%
15%
10%
0%16
7007
HLA
DIL
HS1
456-
R31
41W
8418
2191
002,
5%16
CH
F/10
0btto
kg10
%10
%10
%15
%10
%10
%17
2150
HLA
DIL
HTI
1426
-RBI
4184
1821
5900
1,9%
16 C
HF/
100b
ttokg
10%
10%
10%
15%
1%10
%23
5652
HLA
DIL
HTS
1326
-RB4
1384
1821
9100
2,5%
16 C
HF/
100b
ttokg
10%
10%
10%
15%
10%
10%
1732
27H
LAD
IL H
ZI20
26-K
K20
8418
1080
901,
9%18
CH
F/10
0btto
kg5%
10%
10%
15%
10%
0%16
7006
HLA
DIL
HTS
1356
-RB3
1384
1821
9100
2,5%
16 C
HF/
100b
ttokg
10%
10%
10%
15%
10%
10%
2350
89H
LAD
IL H
ZZS2
426-
RF4
284
1810
8090
1,9%
18 C
HF/
100b
ttokg
5%10
%10
%15
%10
%0%
1721
51H
LAD
IL H
I152
6-R
I415
484
1821
5900
1,9%
16 C
HF/
100b
ttokg
10%
10%
10%
15%
1%10
%16
7012
HLA
DIL
HZS
1856
-RF3
1884
1810
8090
1,9%
18 C
HF/
100b
ttokg
5%10
%10
%15
%10
%0%
1836
80SK
RIN
JA Z
S316
-FH
9311
8418
3020
902,
2%18
CH
F/10
0btto
kg7%
10%
10%
5%10
%10
%17
2156
HLA
DIL
HZZ
S242
6-R
F42
8418
1080
901,
9%18
CH
F/10
0btto
kg5%
10%
10%
15%
10%
0%17
9309
SKR
INJA
ZS1
406-
FH91
484
1830
2090
2,2%
18 C
HF/
100b
ttokg
7%10
%10
%5%
10%
10%
1836
69SK
RIN
JA Z
S416
-FH
9411
8418
3020
902,
2%18
CH
F/10
0btto
kg7%
10%
10%
5%10
%10
%17
2153
HLA
DIL
HZS
2026
-RF4
2084
1810
8090
1,9%
18 C
HF/
100b
ttokg
5%10
%10
%15
%10
%0%
1708
05H
LAD
IL H
TS13
26-R
B413
8418
2191
002,
5%16
CH
F/10
0btto
kg10
%10
%10
%15
%10
%10
%
Tabela 15: Polne carinske (MFN) stopnje v letu 2008 (izvoz brez pref. potrdila o poreklu)
Vir: MKACCDB 2008
88
Država Obseg prodaje (kos) Obseg prodaje (EUR) Povpr.prod CIP cenaSrbija 23.022 3.499.454 152Hrvaška 7.686 1.222.974 159BiH 6.847 1.088.673 159Makedonija 1.890 298.620 158Črna gora 985 155.845 158Kosovo 352 58.432 166Skupaj 40.782 6.323.998 155
Država Obseg prodaje (kos) Obseg prodaje (EUR) Povpr.prod CIP cenaAvstrija 1.220 145.985 120Češka Republika 1.986 244.278 123Madžarska 3.782 462.502 122Nemčija 2.400 306.376 128Poljska 5.100 672.924 132Slovaška 1.704 207.888 122Skupaj 16.192 2.039.954 126
EUR % (v EXW c.) % (v materialu)Vrednost materiala 112,38 74% 100% - Material s poreklom 106,9 71% - EU preferencialno poreklo 83,34 55% 74% - XS preferencialno poreklo 23,56 16% 21% - Material brez porekla 5,48 4% 5%Delo, dobiček in ostalo 39,12 26%EXW Valjevo cena 151,5 100%Prevoz, zavarovanje in ostali stroški 3,5CIP prejemnik CEFTA 20006 155
EUR % (v EXW c.) % (v materialu)Vrednost materiala 98,28 81% 100% - Material s poreklom 74,31 61% - EU preferencialno poreklo 56,38 46% 57% - XS preferencialno poreklo 17,93 15% 18% - Material brez porekla 23,97 20% 24%Delo, dobiček in ostalo 23,22 19%EXW Valjevo cena 121,5 100%Prevoz, zavarovanje in ostali stroški 4,5CIP prejemnik v EU 126
Primer: Kalkulacija izračuna porekla za dva vzorčna izdelka Gorenja Valjevo, izvožena v EU Zamrzovalna skrinja ZS416 FH9411W 179306 Hladilnik/zamrzovalnik HZS1856 - RF3184W 167356 Vir: SAP Gorenje 2008 in lastni izračuni
89
Iz primera prikazanega na prejšnji strani je razvidno, da so pogoji za pridobitev statusa izdelka/-ov s preferencialnim poreklom iz Republike Srbije, za namene izvoza teh izdelkov v eno izmed držav EU izpolnjeni, saj: 1. Je bilo pri proizvodnji vzorčnih izdelkov uporabljeno več materialov s statusom
preferencialnega porekla (dokazano srbskih in evropskih repromaterialov) kot materialov brez porekla. Gre za t.i. 50% pogoj v skupni vrednosti materiala. V primeru skrinje je namreč uporabljenega v skupni vrednosti vgrajenih repromaterialov, 95% repromaterialov s statusom preferencialnega porekla, v primeru dvo-vratnega hladilnika pa taisti delež znaša 75%.
2. Je bilo pri proizvodnji izdelkov uporabljenih manj kot 40% repromaterialov brez
porekla v ex-works ceni izdelka. V primeru skrinje znaša ta delež 4%, v primeru dvo-vratnega hladilnika pa 20%.
3. Je bilo pri proizvodnji izdelkov uporabljenih manj kot 10% repromaterialov brez
porekla, ki se uvrščajo v isto tarifno številko kot končni izdelek. V obeh primerih gre za hladilno-zamrzovalna aparata za gospodinjstvo, ki se uvrščata v tarifno številko 8418. V primeru skrinje znaša ta delež 2%, pri dvo-vratnem hladilniku pa 5%.
Tudi če preverimo izračun po alternativnem pogoju (iz 4. stolpca Protokola o poreklu v Uredbi Sveta št. 2454/93, ki ureja trgovino med Srbijo in EU), so pogoji za doseganje statusa preferencialnega porekla izpolnjeni, saj je v primeru skrinje uporabljenih le 4% repromaterialov brez porekla v ex-works ceni, pri dvo-vratnem pa 20% (pogoj zahteva, da je lahko uporabljeno do 25% repromaterialov brez porekla v ex-works ceni končnega izdelka). Podrobni kalkulaciji porekla izdelka s sestavnicami izdelkov, normativi….so v prilogi magistrskega dela (Prilogi 1 in 2).
4.4.3 Kratek sklep trenutne »poreklaške« situacije za Gorenje pri proizvodnji in izvozu iz Valjeva
Glede na v prejšnji točki prikazane kalkulacije porekla, ki so precej podobne za celoten proizvodni program, lahko sklenemo naslednje: 1. Izvoz v EU
Pri izvozu valjevskih izdelkov, so doseženi pogoji, da izdelki pridobijo status blaga s srbskim preferencialnim poreklom za namene izvoza v EU. To pomeni, da se ob izvozu lahko izda bodisi EUR.1 ali izjava na računu (v slednjem primeru le za pošiljke do vrednosti 6.000 EUR), uvoznik v državi prejemnici, pa bo deležen oprostitev plačila uvozne carine pri sprostitvi blaga v prost promet.
2. Izvoz v Švico in Norveško
Pri izvozu valjevskih izdelkov v ti dve državi EFTE veljajo enaki pogoji za doseganje preferencialnega statusa blaga za izvoz v Švico/Norveško kot pri izvozu v EU, saj se lahko po bilateralnih sporazumih Srbija-Švica oz. Srbija-Norveška, kumulirajo tudi
90
repromateriali z dokazanim poreklom iz EU. Torej je možno tudi ob izvozu v ti dve državi, izdati potrdilo o preferencialnem poreklu – FORM.A oz. izjava na računu do vrednosti (preračunano) 6.000 EUR.
3. Izvoz v Rusijo
Od oktobra 2008 naj bi bila liberalizirana trgovina tudi za hladilno-zamrzovalne aparate iz tarifne številke 8418 (do uradnih informacij ni bilo možno priti), vendar pa zaradi strukture porekla vgrajenih repromaterialov v valjevske aparate, niso izpolnjeni pogoji za doseganje statusa srbskega preferencialnega porekla za namene izvoza v Rusijo. Pogoj za doseganje iz Protokola o poreklu v sporazuma med Srbijo in Rusijo je 50% uporaba dodane vrednosti iz držav partneric v ex-works ceni izdelka – uporaba repromaterialov s poreklom iz Srbije ter delo in dobiček ustvarjen v državi končne proizvodnje (v našem primeru v Valjevu, Srbija). Izračuni dveh vzorčnih izdelkov (skrinje in dvo-vratnega hladilnika) kažejo, da pogoji za doseganje preferencialnega statusa niso izpolnjeni, saj v primeru skrinje delež dodane vrednosti s poreklom znaša le 26%, v primeru dvo-vratnega hladilnika pa celo manj, in sicer 19%. Kot »s poreklom« lahko namreč štejemo samo stroške dela in dobiček, srbskih materialov pa ne, ker Gorenje Valjevo ne razpolaga z ustreznimi dokazili o poreklu vgrajenih repromaterialov – največji del vgrajenih repromaterialov od srbskih dobaviteljev so namreč polizdelki, ki jih dobavitelji proizvajajo iz evropskih repromaterialov, zaradi česar Gorenju Valjevo niti ne morejo izdati t.i. izjave dobavitelja o poreklu dobavljenega blaga z navedbo, da so izpolnjeni pogoji o poreklu tudi za namene izvoza v Rusijo.
4. Izvoz v države nove CEFTE (HR, BA, ME, XK, MK, AL, MO)
Stabilizacijsko-asociacijski sporazum med EU in Srbijo še vedno ni veljavi (ga je pa Srbija 30.1.2009 začela enostransko uporabljati), zato kumuliranje evropskih repromaterialov za potrebe doseganje preferencialnega srbskega porekla ni možno. Posledično Gorenje na teh trgih plačuje polne uvozne carinske dajatve.
4.5 Kako naprej? Glede na trenutno situacijo (magistrska naloga nastaja v začetku leta 2009), Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija pri proizvodnji hladilno-zamrzovalnih aparatov vgrajuje (dokazno s preferencialnim statusom) pretežno evropske (cca. 50% v vrednosti materiala) in srbske (za namene izvoza v EU) repromateriale (cca. 15% v vrednosti materiala). S stališča porekla in glede na situacijo, ko Srbija še nima v veljavi in uporabi Stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma z EU, to pomeni, da se lahko pri izvozu končnih izdelkov v države partnerice Srbije, izda potrdilo o preferencialnem poreklu le pri izvozu v države EU, medtem ko pri izvozu v ostale partnerske države, Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija nima izpolnjenih pogojev o t.i. zadostni predelavi, ker kumuliranje pretežno evropskih materialov, ki so vgrajeni v končni izdelke, za te države ni možno. Zaradi omenjenega, je predlog širitve kumuliranja EU materialov bodisi v okviru nove CEFTE, še bolje pa s čim večjim naborom držav, kot je ideja SAP+ sporazuma, za globalna podjetja kot je tudi Gorenje, zelo dobrodošla. Eden izmed razlogov širitve Gorenja na trge nekdanje Jugoslavije je namreč bilo tudi medsebojno povezovanje teh
91
držav na nadnacionalni ravni ter utrjevanje tržnih pozicij na teh, za Gorenje strateško pomembnih trgih. Vsakršen ne-vkalkulirani strošek v okviru projekta, kot je bila izgradnja dislocirane proizvodne v Valjevu (na primer strošek carin pri ob uvozu izdelkov na trge nekdanje Jugoslavije), lahko ogrozi uspešnost podjetja, ki posluje v zreli panogi, kjer je vedno manj manevrskega prostora za stroškovno optimiziranje, po drugi strani pa se čuti tako s strani obstoječih kot novih konkurentov, ki vstopajo na evropski trg, strašanski pritisk na cenovno pozicioniranje Gorenjevih izdelkov. Kot že omenjeno v uvodnih razdelkih tega magistrskega dela, je namen te raziskave predstaviti problematiko novega trgovinskega povezovanja (geografsko) evropskih držav skozi oči globalnega podjetja, ki vidi v tem področju velik ekonomski potencial. Tako je eden izmed glavnih namenov te raziskave tudi ta, da se s poglobljeno tematiko SAP+ povezovanja seznanijo naslednji udeleženci: − Vodstvo Skupine Gorenje (v trenutni situaciji predvsem z namenom predstavitve
potencialov, ki jih SAP+ sporazum lahko prinese ter s tem znanjem lobistični pritisk na ustrezne državne organe za pospešitev sprejetja tega sporazuma).
− teoretiki (npr. predstavniki evropskih direktoratov zadolženi za širitev trgovinskih
povezav, Generalni carinski urad v Ljubljani, Ministrstvo za gospodarstvo,….) oziroma vsi, ki politično, ekonomsko, načelno ali kakorkoli drugače podpirajo tovrstno rešitev. Ponavadi so tovrstne študije ekonomskih prednosti narejene vedno ex-post, torej po nekaj letih uveljavitve in uporabe trgovinskih sporazumov. Kar ponuja ta magistrska naloga, je študija primera ex-ante, torej kaj bi bilo, če bi SAP+ sporazum že bil v veljavi in uporabi.
− Ostali gospodarski subjekti (podjetja) iz te regije, ki lahko iz študije že vnaprej
prepoznajo koristi, ki jih tovrstno povezovanje prinaša in ugotovitve aplicirajo na lastnih primerih. Kljub temu, da tematika zahteva poglobljeno branje pravnih tekstov, je moj namen pravne besede prevesti v jezik ekonomije, ekonomske kategorije iz teh tekstov pa spremeniti v študijo primera s konkretnimi kalkulacijami prednosti, na katera naj bodo podjetja pozorna v bodoče.
V naslednjih razdelkih smo tako navedli povzetke posameznih scenarijev s kalkulacijami ekonomskih prednosti, ki jih prinaša povezovanje v SAP+ kumulacijo s stališča podjetja Gorenje. Bralca, ki zanimajo podrobnejši izračuni se nahajajo med prilogami magistrskega dela (Prilogi 1 in 2).
4.5.1 Od 1.5.2007 dalje, dokler Srbija in EU ne pričneta z dvostransko uporabo SAS sporazuma
V Srbiji je dne 30. januarja 2009 začel veljati Zakon o dopolnitvah Zakona o carinski tarifi, ki ga je sprejela Skupščina Srbije 21. januarja 2009 in je objavljen v Službenem glasniku št. 5/09 z dne 22. januarja 2009. Zakon v 5. členu omogoča tudi začetek izvajanja trgovinskih določb Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (t.i. Začasnega sporazuma), ki sta ga EU in Srbija podpisali 29. aprila 2008 (JAPTI 2009).
92
Uveljavitev trgovinskih določb stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma bo prinesla zlasti izboljšanje pogojev za uvoz proizvodov po poreklu iz EU na srbski trg, saj so proizvodi po poreklu iz Srbije na trgu EU že vrsto let deležni ugodnosti na podlagi Uredbe o izjemnih trgovinskih ukrepih za države, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenemu procesu uredba Sveta EU št. 2007/2000 z dne 18.9.2000 s spremembami in dopolnitvami. Z uveljavitvijo trgovinskih določb Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma bo Srbija za industrijske izdelke po poreklu iz EU, ki niso navedeni v Prilogi I, carine ukinila s 30. januarjem 2009. Za občutljive industrijske izdelke iz Priloge I pa bo carinske stopnje postopno zniževala in jih končno ukinila v dveh (za občutljive proizvode, naštete v prilogi Ia), štirih (za bolj občutljive proizvode, naštete v prilogi Ib) oziroma šestih letih (za najbolj občutljive proizvode, naštete v prilogi Ic) po začetku veljavnosti t.i. Začasnega sporazuma. Za občutljive industrijske izdelke se bodo carinske stopnje zniževale po dinamiki, kot je razvidno iz tabele št. 16. Tabela 16: Dinamika zniževanja uvoznih carinskih dajatev v Srbiji za občutljive proizvode s statusom evropskega porekla 30.1.2009 1.1.2010 1.1.2011 1.1.2012 1.1.2013 1.1.2014 Lista A 70% 40% ukinitev Lista B 80% 60% 40% 20% ukinitev Lista C 85% 70% 55% 40% 20% ukinitev Vir: JAPTI 2009 Z začetkom veljave in uporabe CEFTA 2006 sporazuma ter enostranske uporabe Stabilizacijsko-asociacijskega (SAS) sporazuma med EU in Srbijo s 30.1.2009, ostajajo pogoji za Gorenje enaki kot do sedaj – EUR.1 za EU da, za ostale partnerske države (HR, BIH, MK…) pa ne.
4.5.2 Uveljavitev CEFTE in Srbija sklene sporazum z EU ali pričetek veljave in uporabe SAP+ sporazuma
Postopoma bodo Zahodno Balkanske države poleg CEFTA sporazuma, z EU sklepale bilateralne sporazume (trenutno ima EU podpisane SAS sporazume z HR, BA, ME, MK in AL). Ko sklene Srbija poleg CEFTA sporazuma še bilateralni SAS sporazum in ga prične z EU tudi obojestransko uporabljati, bi to pomenilo za Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija naslednje: − UVOZ repromaterialov v Srbijo: Iz Evropske unije in drugih tretjih držav se še vedno
plačuje polna carina, za repromateriale z dokazanim poreklom iz držav podpisnic CEFTA 2006 sporazuma pa znaša carinska stopnja v Srbiji za vse industrijske izdelke (beri: repromateriali, ki se vgrajujejo v valjevski proizvodnji) 0%. Carine za uvožene materiale z dokazanim poreklom iz EU pa se bodo vsako leto postopoma zniževale po predvideni dinamiki.
− IZVOZ končnih izdelkov v EU: kot do sedaj doseganje preferencialnega porekla - "s
poreklom" se štejejo vsi repromateriali z dokazanim poreklom iz Srbije in iz EU in vsi
93
repromateriali z dokazanim poreklom iz ostalih držav s katerimi EU že ima SAS sporazume (s HR, BA, ME, MK in AL). Torej bi bili pogoji za doseganje preferencialnega porekla ob izvozu v EU še lažji kot do sedaj.
− IZVOZ končnih izdelkov v CEFTA države:
- HR, BA, ME, MK in AL: zaradi CEFTA sporazuma se »s poreklom« štejejo poleg materialov z dokazanim poreklom iz katerekoli CEFTA države, tudi vsi materiali z dokazanim poreklom iz EU, zaradi česar lahko Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija tudi za te države izda EUR.1, kupec v namembni državi pa uvozno ocarini blago po stopnji 0%.
- XK, MD: če te države ne bodo imele sklenjene SAS sporazume z EU, se bodo
kot »s poreklom« šteli le materiali z dokazanim poreklom iz CEFTA držav, le-teh pa je v deležu zelo malo (trenutno le cca. 20% srbskih materialov v skupni vrednosti uporabljenih materialov)
Opozorilo: Če bi Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija želelo izdati EUR.1 za namene trenutno bilateralnih držav (HR, MK,...) in EU, bi moralo izvozni carinarnici v Valjevu dokazati, da je za vse vgrajene repromateriale brez porekla (kar ni iz bilateralnih držav ali iz EU, oz. za kar nima dokazila o poreklu) plačalo uvozne carinske dajatve – opozorilo velja zato, ker Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija izvaja carinski postopek z ekonomskim učinkom - aktivno oplemenitenje, kar bi na operativni ravni pomenilo še bolj težavno vodenje evidenc tega postopka. Po našem mnenju so možnosti kombinacije aktivnega oplemenitenja in izdajanja EUR.1 na operativni ravni te, da Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija: − Izvaja carinski postopek aktivnega oplemenitenja po postopku povračila plačila carin.
To pomeni, da se ob uvozu plačajo uvozne dajatve, naknadno pa se za del repromaterialov »s poreklom«, ki so vgrajenih v gotove proizvode in za katere se izda EUR.1, zahteva povračilo plačila carin, ali
− izvaja še naprej carinski postopek aktivnega oplemenitenja po postopku odloga plačila
carin (in po obračunskem obdobju plača uvozne carinske dajatve za uporabljen repromaterial vgrajen v končne izdelke, ki se prodajo na srbskem tržišču), vendar bi moralo Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija vzpostaviti poleg obstoječih, še dodatne evidence vodenja takšnega postopka, po katerem bi še pred izdajo EUR.1 plačalo vse carinske dajatve na vgrajeni in uvoženi repromaterial brez porekla (pred izdajo ali v trenutku izdaje EUR.1 dokumenta, vložiti pri pristojni izvozni carinarnici carinske deklaracije za sprostitev v prost promet za vse repromateriale po sestavnici aparata, za katerega izdaja EUR.1 in plačati uvozne carinske dajatve).
Glede na dosedanje izkušnje in probleme pri vodenju postopka aktivnega oplemenitenja po obstoječi srbski zakonodaji, je drugo opcijo praktično nemogoče obvladovati in izvajati. To pomeni, da bi se moralo Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija v primeru, da postopek aktivnega oplemenitenja po sistemu povračila carin ni sprejemljiv, odločiti o tem, ali izvajati postopek aktivnega oplemenitenja po načelu odloga plačila carinskih dajatev v
94
takšnem obsegu kot do sedaj še naprej in potrdil o poreklu ob izvozu aparatov ne bo izdajalo, ali pa opustiti omenjeni postopek, plačati vse carine na vgrajene uvožene repromateriale vnaprej (ob uvozu blaga, po carinskem postopku sprostitve v prost promet) ter izdati potrdilo o poreklu za končni izdelek, pri čemer bo kupec/uvoznik deležen carinske stopnje 0% (na primer pri izvozu v EU, Hrvaško, Makedonijo…)
4.6 Operativni predlogi Gorenju v okviru približevanja SAP+ kumuliranja porekla blaga
V prejšnjih poglavjih navedene kalkulacije porekla in uvoznih carinskih dajatev, navajamo v tabeli 17 povzetek uvoznih carinskih dajatev po posameznih SAP+ državah z namenom prikaza obsega, kolikšen del finančnih sredstev dejansko predstavljajo carinske dajatve za Gorenje pri izvozu iz dislocirane proizvodne enote v Valjevu, Srbija. Skupna vrednost dejansko plačanih uvoznih carin (glede na strukturo prodaje 2008) zna po vsej verjetnosti, glede na planirano rast prodaje v letu 2009, najkasneje pa v letu 2010, prebiti mejo 1.000.000 EUR. Zato v tem delu podajamo operativne predloge, kako naj Gorenje posluje nadalje, da bi se odvečnim stroškom v čim večji meri izognilo. Tabela 17: Stroški carin in povprečne carinske stopnje v državah Zahodnega Balkana za valjevski program v letu 2008
Količina Vrednost Strošek carine PC Carina/kos Povpr.st.car.Hrvaška 30.444 4.255.390 313.998 140 10,3 7,4%Bosna in Hercegovina 25.257 3.518.470 351.847 139 13,9 10,0%Črna Gora 5.278 710.296 69.531 135 13,2 9,8%Kosovo 7.151 1.082.650 108.265 151 15,1 10,0%Makedonija 4.218 628.540 33.861 149 8,0 5,4%Skupaj 72.348 10.195.346 877.501 141 12,1 8,6%
Moldavija 38 7.073 379 186 10,0 5,4%Turčija 1.036 156.623 3.461 151 3,3 2,2% Vir: SAP Gorenje 2008, MKACCDB 2008 in lastni prikaz
4.6.1 Scenarij 1 - postopki do dvostranskega sprejetja SAS sporazuma EU-Srbija Aktivno oplemenitenje po sistemu odloga plačila uvoznih carinskih dajatev, EUR.1 za Zahodno balkanske države Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija ne izda, ker ni SAS sporazuma Srbija-EU − UVOZ: Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija izvaja postopek aktivnega oplemenitenja po
sistemu odloga plačila carinskih dajatev. − IZVOZ: ker Srbija nima sklenjenega SAS sporazuma, Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija ne
izpolnjuje pogoje za izdajo EUR.1 za Zahodno balkanske države. Ob izvozu v EU pa EUR.1 izda.
95
36%
40%
8%
12% 4%
Hrvaška Bosna in Hercegovina Črna Gora Kosovo Makedonija
Glede na planiran asortiman aparatov in cene v letu 2008 ter v primeru, da za Zahodno Balkanske države Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija (kamor ima Gorenje Valjevo pretežni izvoz, pri katerem se ob uvozu plačujejo polne carinske stopnje) ne izda EUR.1, znaša povprečna carinska dajatev v državah prejemnici 12,1 EUR/aparat. Za najpomembnejše trge (največja količinska in vrednostna prodaja) v tej regiji, so povprečne carinske stopnje naslednje:
− Hrvaška: 10,3 €/aparat − BIH: 13,9 €/aparat − Kosovo: 15,1 €/aparat Struktura stroškov uvoznih carinskih dajatev po posameznih državah vidimo v sliki 12, kjer je razvidno, da največji delež stroška carin Gorenje plačuje v Bosni in Hercegovini in Hrvaški, katere so tudi po prodajni strani najpomembnejši trgi Gorenja na Zahodnem Balkanu. Slika 12: Struktura uvoznih carinskih dajatev v državah Zahodnega Balkana Vir: SAP Gorenje 2008 in MKACCDB 2008
96
Slika 13: Izvajanje carinskega postopka aktivnega oplemenitnja po sistemu odloga in ne-izdaja EUR.1 dokumenta pri izvozu v Zahodni Balkan
Carina uvoz = Φ uvozne carinske dajatve na vgrajene repromateriale v Srbiji Carina izvoz = Φ uvozne carinske dajatve v Zahodno balkanskih državah končnega izdelka (izvoz iz
Valjeva). V EU bi bila uvozna carina na izvoženi aparat še vedno 0% (zaradi zmožnosti izdaje EUR.1 ).
Vir: Lasten prikaz
4.6.2 Scenarij 2 - postopki po dvostranskem sprejetju SAS sporazuma EU-Srbija Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija opusti aktivno oplemenitenje, izda EUR.1 za vse države – po sprejetju SAS sporazuma Srbija-EU − UVOZ: Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija opusti postopek aktivnega oplemenitenja in
plača dajatve za vse uvožene repromateriale )
− IZVOZ: Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija izda EUR.1 za namembno državo
97
Slika 14: Opustitev carinskega postopka aktivnega oplemenitenja in izdaja EUR.1 ob izvozu v namembno državo
Carina uvoz = Φ uvozne carinske dajatve na vgrajene repromateriale v Srbiji Carina izvoz = Φ uvozne carinske dajatve na končni izdelek v državah Zahodnega balkana (izvoz iz
Valjeva). Izjema je izvoz v Ukrajino, ki ni predvidena v SAP+ sporazumu, kot tudi nima Srbijo z njo sklenjenega nikakršnega trgovinskega sporazuma.
Vir: Lasten prikaz
4.6.3 Scenarij 3 - WIN – WIN situacija Uveljavitev SAP+ sporazuma, katerega članica bi bila tudi Srbija (win-win): − UVOZ: Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija izvaja postopek aktivnega oplemenitenja po
sistemu odloga plačila carinskih dajatev po poenostavljenih postopkih. − IZVOZ: kljub »15.členu« in aktivnem oplemenitenju v skladu s predhodnim
dogovorom in plačilom ustreznega dela carinskih dajatev (samo na materiale brez porekla in ne na vse uvožene materiale), Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija izda EUR.1 ob izvozu v drugo SAP+ državo.
V kolikor bi Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija izdelovalo hladilno-zamrzovalne aparate izključno iz materialov po poreklu iz EU, Srbije (kot že do sedaj) in drugih SAP+ držav, ter bi za vse materiale razpolagalo z ustreznimi dokazili o poreklu, ne bi bilo potrebno plačevati carin niti za vgrajene repromateriale, niti za končne aparate ob uvozu v države prejemnice, kamor trenutno Gorenje Valjevo d.o.o, Srbija, izvaža (izjema je edino Ukrajina).
98
Slika 15: WIN-WIN scenarij
Carina uvoz = Φ uvozne carinske dajatve na vgrajene repromateriale v Srbiji Carina izvoz = Φ uvozne carinske dajatve v državah prejemnicah končnega izdelka (izvoz iz Valjeva,
kamor trenutno Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija izvaža svoje izdelke). Vir: Lasten prikaz
99
5 SKLEP Selitev kapitala v države z nižjimi stroški delovne sile je splošen gospodarski pojav v svetu, ko v gospodarsko manj razvita področja svojo proizvodnjo selijo tudi podjetja z večjo ekonomijo obsega kot jo beleži Gorenje. Za lažji spopad s konkurenco tudi Gorenje želi povečati svoj promet, da bi lažje obvladovalo tržna nihanja in zmanjšalo poslovna tveganja. Nestabilne gospodarske razmere v svetu vplivajo na rast cen surovin in repromaterialov ter energije, na prodajni strani pa so tržišča v panogi bele tehnike zrela - zato je nujno, da Gorenje išče nadomestila in alternativne možnosti za znižanje stroškov svojih izdelkov. Pri odločitvi za dislocirane proizvodne zmogljivosti pa niso pomembni le stroški, ampak tudi cena izdelka in ustrezen dobiček, ki zagotavlja nadaljnji razvoj in rast podjetja. Investicija v dislocirane proizvodne zmogljivosti na lokaciji Valjevo je zahtevalo precejšnja investicijska vlaganja, saj proizvodnja na novi lokaciji pomeni dodatno proizvodnjo Gorenjevih izdelkov. Po drugi strani pa izpad proizvodnje v Velenju podjetje nadomešča s proizvodnjo izdelkov višjega tehnološkega nivoja, v katere je mogoče vkalkulirati večje proizvodne stroške, saj je cena izdelkov temu primerno višja in jo dosega z večjo opremljenostjo izdelkov in z novimi uporabnimi funkcijami. Povečanje proizvodnje je bilo nujno z vidika produktivnosti podjetja, kakor tudi z vidika stroškov in rentabilnosti Gorenja v Velenju, ker bi v nasprotnem primeru preostalo proizvodnjo bremenili visoki režijski in amortizacijski stroški pretekle intenzivne investicijske politike v nove objekte (nova tovarna hladilne tehnike, avtomatsko regalno skladišče) in v opremo novih generacij izdelkov. S selitvijo proizvodnje gospodinjskih aparatov na področje Zahodnega Balkana Gorenje na globalni ravni prihrani predvsem pri stroških surovin in materiala, stroških amortizacije, stroških dela delavcev, pri stroških režije. Z vidika trga pa ohranja tržni delež na trgu Srbije in področju širše regije. S primerno prodajno ceno, na katero v veliki meri vplivajo tudi stroški uvoznih carin po posameznih državah Zahodnega Balkana, pa bi lahko Gorenje še dodatno povečalo obseg prodaje hladilno-zamrzovalnih aparatov iz prodajne game valjevske proizvodnje. Prednost proizvodnje na srbskem trgu je v tem, da Gorenje proizvodnjo približa kupcu oz. tržišču, slabost pa je, da je moralo del iz Velenja preseljene opreme nadomestiti z novo opremo, kar je pomenilo dodatno naložbo tudi v Velenju, ki je nastopila kot posledica selitve. Amortizacija navedene opreme predstavlja podražitev obstoječe proizvodnje Gorenja, d.d., zato je obseg oz. količine preseljene proizvodnje nujno potrebno nadomestiti s proizvodnjo tehnološko zahtevnejših in dražjih aparatov, sicer bodo Gorenju porasli fiksni stroški gospodinjskih aparatov preostale proizvodnje matičnega podjetja v Velenju, nižja bi bila produktivnost dela, kar bi pomenilo podražitev proizvodnje. Rezultati naložbe in poslovanje podjetja na lokaciji Valjevo je in bo predvsem odvisno od stroškov poslovnega subjekta in njegovega racionalnega in ekonomičnega poslovanja. Že v sami projektni nalogi, ki jo je oblikovalo Gorenje v letu 2004, je bilo zapisano, da bo za sam uspeh dislocirane proizvodne enote v Srbiji ključnega pomena nabavna sfera s ciljem čim večjega zadovoljevanja potreb po surovinah in repromaterialu na lokalnem srbskem
100
trgu, da bi s tem bistveno pocenili nabavne stroške (predvsem strošek materiala). Na tem področju je bilo pričakovati najmanj 8% vrednostnega prihranka na izdelek. Pri tem so bili stroški uvoznih carin v posameznih državah Zahodnega Balkana bolj kot ne zanemarjeni, saj so bila opozorila glede doseganja statusa izdelkov s srbskim preferencialnem poreklom za namene izvoza izdelkov iz Srbije v sosednje države, neuslišana. S posledicami (visokimi stroški carin) se Gorenje tako še vedno ukvarja in skuša na različne načine negativne učinke čimbolj minimizirati. V prejšnjem odstavku zapisani razlogi so tako privedli do odločitve o proučitvi novih možnosti, ki jih naj Gorenje izkoristi v okviru novega, v času pisanja magistrske naloge, še neuveljavljenega, SAP+ trgovinskega sporazuma. Naš namen je opozoriti in seznaniti vodstvo Gorenja o pričakovanem sporazumu, ki bo pričel veljati na področju držav bivše Jugoslavije in bo imel pomemben vpliv na poslovanje dislocirane proizvodne enote v Valjevu, Srbiji ter posledično Gorenja d.d. kot matičnega podjetja v Sloveniji, torej evropskega podjetja. Trenutno stanje s stališča stroškov carin na uvozni strani je takšno, da Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija izvaja carinski postopek z ekonomskim učinkom - aktivno oplemenitenje, kar pomeni, da za ta del podjetje ne plačuje uvoznih carin na repromateriale iz tretjih držav, z izjemo materialov, ki jih vgradi v aparate prodane na domačem, srbskem trgu. Na izvozni strani pa lahko valjevska enota pri izvozu v Evropsko unijo izda EUR.1 preferencialno potrdilo o poreklu, zaradi česar je carinska stopnja ob uvozu v Uniji 0%, pri prodaji na Zahodno Balkanske trge pa tega potrdila ne more izdati (ker uporablja pretežno srbske in evropske materiale), zaradi česar je potrebno ob uvozu končnih izdelkov v te države plačevati polne carinske dajatve. Kot je razvidno iz izračunov v poglavju 4.6, največji strošek carin predstavljajo ravno carinske stopnje na končne izdelke v Zahodno balkanskih državah. Če bi lahko namreč tudi za te države izdali EUR.1, bi se s tem izdelki na Hrvaškem pocenili v povprečju za dobrih 10€, v BIH za približno 14€, v Kosovu pa za več kot 15€ po izdelku (v absolutnem znesku za vse države in glede na predvideno rast v tekočem poslovnem letu, to pomeni okoli 1.000.000 € stroška carin letno, ki jih Gorenje plača v posameznih državah). Ta znesek bistveno prekaša povprečni strošek uvoznih carin v Srbiji na vgrajene materiale (slabih 6€/izdelek). Naj poudarimo, da v kolikor bo želelo Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija izdati EUR.1 tudi za Zahodno Balkanske trge, kamor je prodaja iz tega hčerinskega podjetja Gorenja d.d. tudi namenjena, bo moralo vnaprej plačati uvozne carinske dajatve za vgrajene materiale brez porekla – to je lahko namreč v nasprotju s postopkom aktivnega oplemenitenja po sistemu, ki ga podjetje izvaja sedaj v Srbiji, saj bo moralo pred izvozom v te države delno ocariniti (sprostiti v prost promet) del uvoženih materialov, kar bo na operativni ravni povzročalo velike težave pri vodenju evidenc. Glede na trenutno situacijo, izračune posameznih scenarijev, ter glede na operativno poznavanje posla, je naš predlog glede organiziranja, predvsem pa lažjega obvladovanja poslov s stališča carinskih postopkov v Valjevu naslednji: Na strateški ravni naj se vodstvo Gorenja seznani z obetajočim SAP+ sporazumom, projekt ki se je preko Centra za evropsko prihodnost že pričel udejanjati (organizirano je bilo prvo
101
kick-off srečanje predstavnikov Komisije, članov carinskih organov in predstavnikov gospodarstva iz vseh zadevnih držav v Istanbulu v decembru 2008) in naj tudi formalno podpre ter prične z lobiranjem pri ustreznih organih na nacionalnem (Generalni carinski urad Ljubljana, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za zunanje zadeve…), po možnosti pa na nadnacionalnem nivoju (Evropska Komisija). Morda je na mestu tudi predlog za lobiranje pri pristojnih srbskih državnih organih, z namenom doseganja čimprejšnjega medsebojnega konsenza med SAP+ državami. Na operativni ravni pa naj Gorenje že sedaj postopoma prilagodi svoje poslovanje v naslednji smeri: Uvoz − Gorenje Valjevo d.o.o., Srbija naj izvaja postopek aktivnega oplemenitenja samo za
vrednostno najpomembnejši komponenti - kompresorji in pločevina (namesto zdaj 6€ uvoznih dajatev bi se ta znesek približno razpolovil);
− Za namene izdaje EUR.1 v Zahodno Balkanske države, naj se vnaprej uredi
informacijski sistem, ki bo omogočal natančne evidence za vnaprejšnje plačevanje uvoznih dajatev (za kompresorje in pločevino), ko bo podjetje končne izdelke izvažalo. V kolikor bodo kompresorji in pločevina dokazano s poreklom iz ene izmed SAP+ držav je ta točka celo brezpredmetna);
− Za potrebe obvladovanja aktivnega oplemenitenja in izdajanje EUR.1 dokumentov se
določi oseba v Valjevu, ki se ukvarja samo s tem delom, vsaj dokler informacijski avtomatizem ni dokončno vpeljan in preverjen;
Izvoz
− Posledično bo lahko Gorenje Valjevo d.o.o. za EU, vse Zahodno Balkanske države, kot
tudi vse ostale SAP+ države izdalo EUR.1 (ali če bo pridobilo s strani srbskih carinskih organov dovoljenje pooblaščenega izvoznika, izjavo pooblaščenega izvoznika na računu) in bo Gorenje kot Skupina ob uvozu v te države oproščeno plačila uvoznih carinskih dajatev.
V kolikor SAP+ sporazum ne bi v celoti zaživel nemudoma pa mora biti stališče Gorenja takšno, da podpira katerokoli povezovanje držav v regiji, ki bo vključevalo tudi Srbijo, vendar z možnostjo uporabe diagonalne kumulacije porekla iz Evropske unije. V vseh drugi variantah bi namreč to pomenilo za Gorenje status quo glede doseganja preferencialnega porekla za vse države kamor izvaža svoje izdelke. Raziskava obravnavane tematike je potrdila vse v prvem poglavju zastavljene hipoteze: H1: Analiza statističnih podatkov v drugem poglavju je pokazala, da EU povečuje obseg mednarodne trgovine z EFTA, CEFTA 2006 in Turčijo, saj je obseg trgovine EU s temi državami v obdobju 2003 – 2007 rasel v povprečju več kot 10% letno, v letu 2007 je vrednostno EU trgovala s temi državami na ravni trgovine s svojo največjo trgovinsko partnerico ZDA.
102
H2: Z analizo prihajajočega SAP+ sporazuma in protokola o poreklu smo potrdili drugo hipotezo o zniževanju uvoznih carinskih dajatev, saj že sam sporazum predvideva z začetkom veljave ukinjanje carinskih dajatev v posameznih državah članicah, če je seveda blagu dokazan status preferencialnega porekla ene izmed SAP+ držav. Poleg tega pa bo omogočeno diagonalno kumuliranje porekla med vsemi članicami SAP+ sporazuma, kar bo doseganje preferencialnega statusa za namene izvoza v eno izmed SAP+ držav, precej olajšalo. H3: Študija primera izbranega podjetja je pokazala, da bodo podjetja, ki bodo poslovala v SAP+ regiji, deležna ugodnih ekonomskih posledic, ki jih prinaša SAP+ sporazum. Na primeru podjetja Gorenje je bil izračunan potencial prihranka v višini 1.000.000 € letno, ki izvira iz stroškov uvoznih carinskih dajatev, ki jih podjetje trenutno plačuje v posameznih državah in bi odpadel z uvedbo diagonalne kumulacije porekla blaga, ki ga predvideva SAP+ sporazum.
103
LITERATURA 1. Bobek, Vito in Tjaša Živko. 2002. Poslovni vodnik po skupni zunanjetrgovinski politiki
Evropske unije. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije. 2. Bobek, Vito. (2008). Emerging economies in South-Eastern Europe. Liberalization of
regional Trade – CEFTA 2006 [online]. Dostopno na: www.uni-marburg.de/studium/res/Europastudien/bobekcefta [20.02.2009].
3. Bogićević, Tihomir. 2007. Cefta 2006, primena pravila o poreklu robe. Beograd:
Institut za ekonomsku diplomatiju. 4. Busek, Erhard. (2008). Cefta and Beyond [online]. Dostopno na:
http://www.oecd.org/dataoecd/1/54/40315616.pdf [20.02.2009]. 5. CEFTA 2006. 2006. Agreement on Amendment of and Accession to the Central
European Free Trade Agreement [online]. [December 9, 2006]Dostopno na: [http://www.stabilitypact.org/wt2/TradeCEFTA2006.asp?editpage=0&EditMode=edit&textmode=0&Wysiwyg=1&PageURL=/wt2/TradeCEFTA2006.asp]. [20.12.2008].
6. CEP – Center za evropsko prihodnost. (2008). Implementacija SAP+ sistema [online].
Dostopno na: http://www.cep.si/view.php?id=337 [03.01.2009].
7. CEP Project outline. Expert Seminar Movement of Goods in the Area of the European
Union, EFTA, Turkey and CEFTA: Facilitation of Cooperation Potential. 2008. Ljubljana: Center za evropsko prihodnost.
8. Christie, Edward. (2007). Potential Trade in Southeast Europe: A Gravity Model
Approach [online]. Dostopno na: http://www.wiiw.ac.at/balkan/files/Christie.pdf [22.02.2009].
9. CURS – Carinska uprava republike Slovenije. 2009a. Preferencialno poreklo [online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/poreklo_blaga/preferencialno_poreklo/ [15.12.2008].
10. CURS – Carinska uprava republike Slovenije. 2009b. Nepreferencialno poreklo
[online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/si/informacije/podjetja/poreklo_blaga/nepreferencialno_poreklo/ [15.12.2008].
11. DG Trade – Directorate General Trade. 2008a. Balkans – EU bilateral trade relations
with the World [online]. Dostopno na: http://trade.ec.europa.eu/doclib/html/111477.htm [15.01.2009].
104
12. DG Trade – Directorate General Trade. 2008b. Balkans, EFTA, Turkey – EU bilateral trade relations with the World [online]. Dostopno na: http://ec.europa.eu/trade/issues/bilateral/data.htm [15.01.2009].
13. DG Trade – Directorate General Trade. 2008c. The EU and the Western Balkans
[online]. Dostopno na: http://ec.europa.eu/trade/issues/bilateral/regions/balkans/index_en.htm [15.01.2009].
14. EC – European Comission. 2008. EU-Turkey relations [online]. Dostopno na:
http://ec.europa.eu/enlargement/candidate-countries/turkey/eu_turkey_relations_en.htm [26.12.2008]
15. EFTA – European Free Trade Agreement. 2009. The European Free Trade Association
[online]. Dostopno na: http://www.efta.int/ [20.02.2009].
16. Finance. 2006a. EU pozdravila parafiranje sporazumov o širitvi CEFTA [online].
[13.11.2006] Dostopno na: [http://www.finance.si/167949]. [22.02.2009].
17. Finance. 2006b. Cefta ima šest novih članic [online]. [19.12.2006] Dostopno na:
[http://www.finance.si/171010]. [22.02.2009]. 18. Gligorov, Vladimir. (2007). Trade and investments in the Balkans [online]. Dostopno
na: http://www.wiiw.ac.at/balkan/files/Gligorov.pdf [26.12.2008].
19. Gorenje. 2005. Projekt Valjevo: Dislocirane proizvodne zmogljivosti Gorenja d.d. Velenje. Interna projektna naloga Gorenja d.d. Velenje:Gorenje d.d.
20. Gorenje. 2007. Dan odprtih vrat v tovarni Gorenja v Valjevu [online]. Dostopno na:
http://www.gorenje.si/novice?nid=629 [01.12.2008]. 21. Gorenje. 2008. Vizija, poslanstvo in vrednote Skupine Gorenje [online]. Dostopno na:
http://www.gorenjegroup.com/si/skupina_gorenje/vizija_poslanstvo_vrednote [01.12.2008].
22. Gorenje. 2009. Skupina Gorenje [online]. Dostopno na:
http://www.gorenjegroup.com/si/skupina_gorenje [01.12.2008] 23. Gorjanc-Dolničar, Iris. 2007. Uveljavitev CEFTE 2006. Davčno-finančna praksa 8(9),
18-20. 24. JAPTI - Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. 2006.
CEFTA 2006 [online]. [20.12.2006]. Dostopno na: [http://www.izvoznookno.si/index.php?act=1&act2=10&gr1=akt&id=2007010913180184]. [23.12.2008].
105
25. JAPTI - Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. 2009. SAS sporazum EU – Srbija [online]. [29.12.2009] Dostopno na: [http://www.izvoznookno.si/util/bin_mednarodno.php?id=2009012911234351]. [29.02.2009].
26. MES – Master of European studies. 2007. Regional cooperation and it's relevance for EU integration [online]. Dostopno na: http://www.mes.com.hr/fileadmin/Documents/313/MES2_VS_Regional_cooperation_1_.ppt [20.02.2009].
27. MG – Ministrstvo za gospodarstvo. (2007). Jutri bo začel veljati razširjeni sporazum CEFTA [online]. Dostopno na: http://www.mg.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/11987/5690/ [15.12.2008].
28. MKACCDB – Market access database. 2008. Applied tariffs database [online].
[14.01.2009] Dostopno na: [http://mkaccdb.eu.int/mkaccdb2/datasetPreviewFormATpubli.htm?datacat_id=AT&from=publi]. [15.01.2009].
29. Mrak, Mojmir in Jože P. Damijan (2001). Trade Reintegration of Southeast Europe in
View of Projected Balance of Payment Developments: The Role of Neighbouring Slovenia [online]. Dostopno na: http://www.wiiw.ac.at/balkan/files/Mrak+Damijan.pdf [19.02.2009].
30. SAP Gorenje: Interni podatki iz informacijskega sistema SAP podjetja Gorenje d.d.
2008. Velenje: Gorenje d.d. 31. SPSEE – Stability Pact for South Eastern Europe. 2006. All SEE countries signed new
modernized and enlarged CEFTA [online]. Dostopno na: http://www.stabilitypact.org/pages/press/detail.asp?y=2006&p=471 [01.12.2008].
32. Strle, Marjan. 2007. Pravila evropske unije o poreklu blaga kot ukrep trgovinske politike – Posebnosti za države Zahodnega balkana (specialistično delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
33. Strle, Marjan. 2008. Poreklo blaga (gradivo za seminar). Ljubljana: ISI d.o.o. 34. SURS – Statistični urad Republike Slovenije. 2008. Izvoz in uvoz po kontinentih in
državah, Slovenija, letno [online]. [05.02.2009]. Dostopno na: [http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2401705S&ti=Izvoz+in+uvoz+po+kontinentih+in+dr%9Eavah%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Ekonomsko/24_zunanja_trgovina/24017_izvoz_uvoz_blaga/&lang=2]. [10.02.2009].
35. UCS – Uprava Carina Republike Srbije. 2007. Uredba o usklađivanju nomenklature carinske tarife za 2008. godinu [online]. Dostopno na: http://www.fcs.yu/srpski/zakon/CarinskaTarifa2008.pdf [15.12.2008].
106
36. UCS – Uprava carina Srbije. 2008a. Medjunarodni sporazumi i oslobodjenja Srbije. [online]. Dostopno na: http://www.fcs.yu/srpski/right/medjunarodni_sporazumi.htm [15.12.2008].
37. UCS – Uprava Carina Republike Srbije. 2008b. Zakonska regulativa [online].
Dostopno na: http://www.fcs.yu/srpski/zakon/zakoni.htm [15.12.2008]
38. UCS – Uprava Carina Republike Srbije. 2008c. Medjunarodni sporazumi i
oslobodjenja [online]. Povzeto iz različnih sporazumov na internetni strani. Dostopno na: http://www.fcs.yu/srpski/right/medjunarodni_sporazumi.htm [15.12.2008].
39. UCS – Uprava Carina Republike Srbije. 2008d. Kodeks šifara za popunjavanje isprava
u carinskom postupku [online]. Dostopno na: http://www.fcs.yu/srpski/zakon/KodeksSifara.pdf [15.12.2008].
40. UCS – Uprava Carina Republike Srbije. 2008e. Uredba o carinski dozvoljenom
postupanju sa carinskom robom, puštanju carinske robe i naplati carinskog duga [online]. Dostopno na: http://www.fcs.yu/srpski/zakon/UredbaCarinskiDozvoljenomPostupanjuSaRobom.pdf [15.12.2008].
41. Uradni list EU. 1992. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12.oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti L 302/1992.
42. Uradni list EU. 1993. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2.julija 1993 o
določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti L253/1993.
43. Uradni list EU. 2000. Sporazum o partnerstvumed članicami skupine afriških,
karibskih in pacifiških držav na eni strani ter evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisan v cotonouju dne 23. junija 2000 L317/2000.
44. Uradni list EU. 2002. Notes concerning Protocol 1 to Annex V of the ACP-EC
Partnership Agreement, concerning the definition of the concept of originating products and methods of administrative cooperation C228/2002.
45. Uradni list EU. 2005. Sklep Skupnega odbora EGP št. 136/2005 z dne 21. oktobra 2005
o spremembi Protokola 4 o pravilih o poreklu k Sporazumu L321/2005. 46. Uradni list EU. 2007. Obvestilo Komisije v zvezi z začetkom uporabe protokolov o
pravilih glede porekla, ki določajo diagonalno kumulacijo med Skupnostjo, Alžirijo, Egiptom, Ferskimi otoki, Islandijo, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Norveško, Švico (vključno z Lihtenštajnom), Sirijo, Tunizijo, Turčijo ter Zahodnim bregom in Gazo C311/2007.
107
47. Uradni list RS. 2004. Pravilnik o postupku ostvarivanja prava na povračaj PDV-a i o načinu i postupku refakcije PDV-a 107/2004.
48. Uradni list RS. 2007. Carinski zakon Republike Srbije 61/2007 in 5/2009.
49. WTO – World Trade Organisation. 2009. Members and Observers [online]. Dostopno
na: http://www.wto.org/english/theWTO_e/whatis_e/tif_e/org6_e.htm [10.12.2008].
50. Zajc Kejžar, Katja. 2007. Skupna zunanjetrgovinska politika EU. V: Usposabljanje za
pridobitev licence za opravljanje poslov carinskega zastopanja v carinskih zadevah. Ljubljana: Much, izobraževanje, d.o.o.: 1-19.
108
SEZNAM SLIK IN TABEL Seznam slik Slika 1: Oddelki Komisije, ki sooblikujejo in izvajajo SZTP............................................. 19 Slika 2: Proces odločanja v Evropski uniji ......................................................................... 21 Slika 3: Trgovinska menjava EU s SAP+ državami v letu 2007 ........................................ 30 Slika 4: Prikaz trgovinske menjave EU z Zahodnim Balkanom (Mio EUR) ..................... 31 Slika 5: Vrednostna struktura trgovanja Slovenije z državami Zahodnega Balkana.......... 34 Slika 6: Poreklo blaga v Evropski uniji. ............................................................................. 38 Slika 7: Ilustrativni prikaz povezovanja SAP+ držav......................................................... 63 Slika 8: Prikaz članic EU, EFTE, CEFTE 2006 in Turčije................................................. 65 Slika 9: Hčerinsko podjetje v Valjevu ................................................................................ 74 Slika 10: Struktura prodaje Gorenja Valjevo po posameznih področjih (2008)................. 83 Slika 11: Izvoz valjevskih aparatov v letu 2008 po državah (količinsko) .......................... 84 Slika 12: Struktura uvoznih carinskih dajatev v državah Zahodnega Balkana................... 95 Slika 13: Izvajanje carinskega postopka aktivnega oplemenitnja po sistemu odloga in ne-
izdaja EUR.1 dokumenta pri izvozu v Zahodni Balkan ....................................... 96 Slika 14: Opustitev carinskega postopka aktivnega oplemenitenja in izdaja EUR.1 ob
izvozu v namembno državo.................................................................................. 97 Slika 15: WIN-WIN scenarij .............................................................................................. 98 Seznam tabel Tabela 1: Glavne trgovinske partnerice Evropske unije v letu 2007 (izvoz + uvoz) ......... 29 Tabela 2: Trgovinska menjava EU s SAP+ državami 2003 – 2007 (Mio EUR)................ 29 Tabela 3: Trgovinska menjava EU z Zahodnim Balkanom 2003 – 2007 (Mio EUR) ....... 30 Tabela 4: Trgovinska menjava EU z Zahodnim Balkanom v letu 2007 po oddelkih
Harmoniziranega sistema carinske tarife.............................................................. 33
109
Tabela 5: Blagovna menjava Slovenije z državami Zahodnega Balkana 2003-2007 (v 1000 EUR)..................................................................................................................... 35
Tabela 6: Države partnerice Evropske unije (stanje na dan 1.1.2009)............................... 50 Tabela 7: Prednosti in slabosti različnih metod za določanje države porekla.................... 52 Tabela 8: Preferencialna obravnava med EU in Turčijo .................................................... 56 Tabela 9: EUR-MED matrika............................................................................................. 60 Tabela 10: Vrednostna rast blagovne menjave znotraj »stare« CEFTE v obdobju 1993-
2001 (glede na bazno leto 1993) ....................................................................... 66 Tabela 11: Vrsta dajatev, ki se plačujejo ob uvozu blaga v Srbijo .................................... 79 Tabela 12: Potrdila o preferencialnem poreklu ter uvozne carinske stopnje po sporazumih,
ki jih ima Srbija sklenjene s posameznimi trgovinskimi partnericami – za valjevske izdelke ............................................................................................... 82
Tabela 13: Prodaja Gorenja Valjevo po posameznih državah (2008)................................ 83 Tabela 14: Prodaja Gorenja Valjevo v letu 2008 (po šifrah aparatov) – 80% vrednostne
realizacije prodaje.............................................................................................. 85 Tabela 15: Polne carinske (MFN) stopnje v letu 2008 (izvoz brez pref. potrdila o poreklu)
........................................................................................................................... 87 Tabela 16: Dinamika zniževanja uvoznih carinskih dajatev v Srbiji za občutljive
proizvode s statusom evropskega porekla ......................................................... 92 Tabela 17: Stroški carin in povprečne carinske stopnje v državah Zahodnega Balkana za
valjevski program v letu 2008 ........................................................................... 94
110
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC
KRATICA OPISA.TR Potrdilo o statusu skupnostnega blaga, ki se uporablja v trgovini med EU in
ABHZahodno balkanske države, katerim EU enostransko priznava ugodnosti (Srbija, Kosovo in Moldavija
AKP/ACP Afriške, karibske in pacifiške državeAL Albanija
ASEAN Združenje držav jugovzhodne AzijeATM Avtonomni trgovinski ukrepiBA Bosna in Hercegovina
BDP Bruto domači proizvodBIH Bosna in Hercegovina
CACM Srednje-ameriški skupni trg; podpisan l.1960 med Gvatemalo, Salvadorjem, Hondurasom in Nikaragvo
CEFTA 2006 Srednjeevropsko območje proste trgovine
CH ŠvicaCIP Costs and insurance paid to… (trgovinska partiteta po Incoterms 2000)
COREPER Odbor stalnih predstavnikov Sveta EUCZ Carinski zakonik SkupnostiDG Generalni direktorat
EEA Evropski gospodarski prostor (tudi EGP)EFTA Združenje držav jugovzhodne AzijeEGP Evropski gospodarski prostor; EEA = EU + EFTA - Švica EIB Evropska investicijska bankaES Evropska skupnost
ESPJ Evropska skupnost za premog in jeklo EU Evropska unija
EUL Enotna upravna listinaEUR.1 Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 EUR.2 Potrdilo o gibanju blaga EUR.2
EUR-MED Potrdilo o gibanju blaga EUR-MEDEXW Ex works ali franco tovarna….namembni kraj (trgovinska pariteta po Incoterms
FORM.A Potrdilo o gibanju blaga FORM.AFTA Sporazum o prosti trgovini
GATT Splošni sporazum o carinah in trgovini GSP Splošna shema preferencialov (angl. General system of preferences)GZS Gospodarska zbornica SlovenijaHR HrvaškaHS Harmoniziran sistem
HS CT Harmoniziran sistem carinske tarifeHZA Hladilno-zamrzovalni aparati
IS IslandijaJVE Jugovzhodna Evropa
111
KRATICA OPIS
LDC Najmanj razvite države; 50 najmanj razvitih držav, ki so deležne EBA ugodnosti od leta 2002
LIE LiechensteinME Črna Gora
MFN
Država z največjo ugodnostjo; V skladu z WTO sporazumi države ne morejo normalno diskriminirati med njenimi trgovinskimi partnerji. Posebna ugodnost, ki jo država da enemu partnerju (znižana carinska stopnja itd.), mora biti razširjena na vse druge članice WTO
MK MakedonijaMO Moldavija
MRA Sporazumi o vzajemnem priznavanju (Mutual Recognition Agreement)
NAFTASevernoameriški sporazum o prosti trgovini; podpisan januarja 1994 med Kanado, Združenimi državami Amerike in Mehiko
NO NorveškaNova CEFTA Srednjeevropsko območje proste trgovine (tudi t.i. CEFTA 2006)
OCT Čezmorske dežele in območja OECD Organizacija za sodelovanje in razvoj v EvropiPEK Pan-evropska kumulacijaPES Pogodba o evropski skupnosti
PHARE Pomoč Poljski, Madžarski za obnovo gospodarstva PI Pooblaščeni izvoznikRS Republika SlovenijaRU Rusija
SAARC Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje SAP Proces stabilizacije in pridruževanja
SAP+ Kumulacija porekla, v kateri so EU, EFTA, države Zahodnega Balkana in Turčija
SAS Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum SSP Splošna shema preferencialov (angl. GSP)
SZTP Skupna zunanjetrgovinska politikaTŠ Tarifna številka
UICZ Uredba za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti UNMIK Misija Združenih narodov na Kosovu
WTO Svetovna trgovinska organizacija XK KosovoXS Srbija
ZAE Združeni Arabski EmiratiZDA Združene države AmerikeZT Zunanja trgovina
1
PRILOGE Priloga 1: Kalkulacija porekla za hladilnik HZS1856-RF3184W GOR Priloga 2: Kalkulacija porekla za skrinjo ZS416-FH9411W GOR Priloga 3: Življenjepis
2
Priloga 1: Kalkulacija porekla za hladilnik HZS1856-RF3184W GOR Kalkulacija porekla na dan 31.12.2008167356 HLADIL HZS1856-RF3184W GOR
Šifra Naziv komponente Tip mat. Car.tar.oznaka Poreklo Drž.Količina EM Vrednost Val.115484 KOMPRESOR MB82NAEM LG ELECTR. ROH 8414302090 NE 1 KOS 29,12 EUR532182 UPARJALNIK HZ50-M1-4,1 LEP.KPL LA HALB 8418999000 DA SI 1 KOS 10,67 EUR222073 TR 0,45X 599H DC01-A ROH 7211233000 DA AT 5,84 KG 5,03 EUR647995 PRIREZ SB 3,7X980X670 040 HALB 3920300000 DA XS 1 KOS 4,35 EUR19246 IZOCIANAT ROH 3824909700 DA NL 2,437 KG 4,03 EUR
163334 POLICA STEKLENA Z OKV.H50 040 NESIGN ROH 7007198000 NE 3 KOS 3,83 EUR540427 POLIOL ZA CIKLOPENTAN ROH 3907202900 DA NL 1,561 KG 2,58 EUR195408 TR 0,45X 605 DC01-A ROH 7209189190 DA AT 2,85 KG 2,46 EUR184727 KONDENZATOR HZA50 M3-600 ROH 8418999000 NE 1 KOS 2,2 EUR171093 FOLIJA SB-K 1,4X620 040 HALB 3920300000 DA XS 1,01 KG 1,83 EUR528282 PLOŠČA DELOVNA HZ50 M6 040 ROH 4411929000 DA AT 1 KOS 1,44 EUR544099 TERMOSTAT 077B6108 DANFOSS ROH 9032108100 DA SI 1 KOS 1,43 EUR396565 OKVIR UPARJALNIKA HZ50 040 HALB 8418999000 NE 1 KOS 1,2 EUR149998 TESNILO MAGNETNO MT3/16 50L 790 HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 1,19 EUR396306 PROFIL VEZNI HZA50 KPL HALB 8418999000 DA SI 1 KOS 1,19 EUR134629 POSODA ZELEN.HZA50 087 HALB 3924100000 DA XS 1 KOS 1,17 EUR666678 LAK PRAŠNI LP041 BK040 ROH 3907300000 DA IT 0,471 KG 1,15 EUR134710 POSODA VRAT H50 M1 087 HALB 8418999000 DA XS 3 KOS 0,97 EUR661454 NOSILEC KOMPRESORJA HZA50 ZN HALB 8418999000 DA SI 1 KOS 0,95 EUR149996 TESNILO MAGNETNO MT3/16 50L 270 HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 0,91 EUR661503 DNO NOSILNO HZA 500 HIPS 3923909000 DA XS 1 KOS 0,89 EUR396566 STENA UPARJALNIKA STR.HZ50 040 HALB 8418999000 NE 2 KOS 0,85 EUR233311 HRBET HZS50 MP-V ROH 8418999000 DA XS 1 KOS 0,8 EUR184967 MREŽA Z50 VA ROH 7326208090 NE 1 KOS 0,75 EUR250439 DNO HZA 50 V RAVNO HALB 8418999000 NE 2 KOS 0,68 EUR396439 CEV GRELNA HZ1851 HALB 8418999000 DA SI 1 KOS 0,57 EUR344610 VRVICA PRIKLJUČNA H03VV-F 3G0,5 2050 ROH 8544429000 DA XS 1 KOS 0,53 EUR397708 ROBNIK SPODNJI HZA50A HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 0,53 EUR123437 LETEV POKROVA H50 040/7037 GOR HALB 8418999000 NE 1 KOS 0,52 EUR399159 POLICA STEKLENA SPD 430X202X4 ROH 7007198000 DA XS 1 KOS 0,52 EUR596281 SET KABELSKI H/1150 HALB 8544429000 DA SI 1 KOS 0,52 EUR148263 KONDENZATOR 4/5/400/ZD XUNDE ROH 8532220000 NE 1 KOS 0,51 EUR613463 TEČAJ SPODNJI Z NOGO REG.KPL NI HALB 8302100000 DA SI 1 KOS 0,5 EUR656309 VOGALNIK SPREDNJI 917 D/L HIPS 3923909000 DA XS 1 KOS 0,48 EUR170551 FOLIJA PE LD TSN HL500,540 ROH 3920102800 NE 1,63 M 0,48 EUR540424 PRIREZ SB-K 1,2X700X590 040 HALB 3920300000 DA XS 0,5 KOS 0,47 EUR661504 ŠČITNIK ZGORNJI HZS1851 DP D/L HIPS 3923909000 DA XS 1 KOS 0,46 EUR228878 STRANICA POKROVA H50,60 040 KPL HALB 8418999000 NE 1 KOS 0,45 EUR528279 ZRAČNIK POKROVA H50 040 HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 0,42 EUR396568 TRAK TESNILNI UP HZ50 LA HALB 8418999000 DA SI 1 KOS 0,42 EUR656310 VOGALNIK ZADNJI 917 D/L HIPS 3923909000 DA XS 1 KOS 0,41 EUR661329 KOTNIK STRANSKI L G-500-V HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 0,36 EUR661333 KOTNIK STRANSKI D G-500-V HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 0,36 EUR169350 ROČAJ RM76 HALB 3926909799 DA XS 2 KOS 0,35 EUR596402 OJAČITEV LEŽAJA VRAT DO ZN HALB 8418999000 DA SI 8 KOS 0,33 EUR541123 IZOBUTAN R600A ROH 2901100000 NE 0,044 KG 0,32 EUR396547 OGRAJA POS.VRAT H50 040 HALB 8418999000 DA SI 2 KOS 0,31 EUR540426 CIKLOPENTAN -95% ROH 2902198000 DA DE 0,222 KG 0,29 EUR396225 OHIŠJE TERMOSTATA H M4E HALB 9032900000 NE 1 KOS 0,27 EUR647840 CEV TIPALA TERMOST HZS2761 UPOG. ROH 3917321000 DA SI 1 KOS 0,25 EUR399746 TEČAJ SREDNJI B ZN ROH 8302100000 NE 1 KOS 0,24 EUR646067 NOSILEC TEČAJA KPL HALB 8418999000 DA SI 1 KOS 0,24 EUR661587 POKROV KARTONSKI HZA500-4 ROH 4819100000 DA XS 1 KOS 0,23 EUR647825 POSODA KONDENZATA GOR-N HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 0,22 EUR100689 ETIKETA INFORMAT.MICROBES ROH 4821101000 DA SI 1 KOS 0,21 EUR631312 PROFIL POLICE STEKLENE 4 HZA50 040 HALB 3916905900 DA SI 1 KOS 0,2 EUR187588 FILTER XH7 6,25/4,9-6 DENA ROH 8421399090 NE 1 KOS 0,2 EUR529382 OJAČITEV ROČAJA VRAT HALB 8418999000 DA SI 4 KOS 0,2 EUR656407 ŽARNICA E14 15W 230V GE TUNGSRAM ROH 8539229000 DA HU 1 KOS 0,18 EUR56372 ODBIJAČ GUMIJASTI ROH 4016999900 DA SI 4 KOS 0,17 EUR
690371 VLOŽEK PE 140X30X15 ROH 3916100000 DA SI 8 KOS 0,17 EUR392337 TRAK TESNILNI MOLTOP.6X50X300 ROH 3921131000 DA SI 8 KOS 0,17 EUR596294 OKOV E14-OE18 ROH 8536611000 DA HU 1 KOS 0,16 EUR613810 GUMB TERMOSTATA M4 KPL HALB 9032900000 DA SI 1 KOS 0,14 EUR174823 DISTANČNIK STEKLENIH POLIC KIT ROH 8418999000 DA SI 6 KOS 0,14 EUR120766 LOT-ŽICA 2-AG-2067 ROH 7106928000 DA HU 0,001 KG 0,13 EUR68901 KIT 5404 010 ROH 3214101000 DA SI 0,07 KG 0,13 EUR
534924 TIPKALO HL-404 250V ROH 8536508000 DA SI 1 KOS 0,12 EUR647891 NOSILEC TEČAJA POKROVA HZA Z NAV.-RAZM. HALB 8418999000 DA SI 1 KOS 0,11 EUR544612 CEV POLNILNA 6X0,75X130 ROH 7411101100 DA DE 1 KOS 0,1 EUR396227 POKROV OHIŠJA TERMOSTATA H M4 E HALB 9032900000 NE 1 KOS 0,09 EUR544614 CEV VAKUMIRNA 6X0,75X130/2,2 HALB 7411101100 DA DE 1 KOS 0,09 EUR523396 FOLIJA PE 80X470 ROH 3919906100 DA SI 3 KOS 0,09 EUR
3
Šifra Naziv komponente Tip mat. Car.tar.oznaka Poreklo Drž.Količina EM Vrednost Val.
661382 OJAČITEV TEČAJA ZG.ES HALB 8418999000 DA XS 2 KOS 0,09 EUR392336 TRAK TESNILNI MOLTOP.6X50X700 ROH 3921131000 DA SI 2 KOS 0,08 EUR396291 ZASKOČNIK HZA ZN ROH 7318240000 DA SI 4 KOS 0,07 EUR530641 ŠČITNIK ŽARNICE H M4V HALB 9405920000 DA SI 1 KOS 0,07 EUR118872 VLOŽEK EPS STEKLENIH POLIC HIPS 3923909000 DA XS 1 KOS 0,07 EUR392126 LEŽAJ VRAT L B30 040 HALB 8418999000 DA XS 4 KOS 0,07 EUR392127 LEŽAJ VRAT D B30 040 HALB 8418999000 DA XS 4 KOS 0,07 EUR105437 VIJAK ST4,2X13-C-H-C15-A2F ROH 7318149900 DA SI 11 KOS 0,06 EUR526273 NOGA REGULIRNA I-G-1 850 ROH 7318156900 DA SI 1 KOS 0,06 EUR528212 ČEP ROČAJA RM50 040 HALB 3926909799 DA SI 4 KOS 0,06 EUR528294 PODLOGA PLOŠČE DELOVNE HZA50,60 HALB 3923909000 DA XS 1 KOS 0,06 EUR647691 ŠČITNIK TESNIL-1 ROH 8418999000 DA SI 3 KOS 0,06 EUR143834 IZJAVA GARANCIJSKA UN HIPS 4901100000 DA XS 1 KOS 0,06 EUR174305 ETIKETA EMBALAŽE 14/100 OR OSNOVNA L ROH 4821101000 DA SI 2 KOS 0,06 EUR521994 TABLICA NAPISNA ZDA OSNOVNA ROH 4821101000 DA SI 1 KOS 0,06 EUR69218 ČEP VRAT BLENDIRNI 040 HALB 3926909799 DA SI 6 KOS 0,06 EUR
148339 VIJAK ST5,5X16-C-C15-A3F ROH 7318149900 DA SI 3 KOS 0,05 EUR692992 VIJAK M5X14-B-A3F ROH 7318156900 DA SI 4 KOS 0,05 EUR151150 ETIKETA OSNOVNA P/74X74 ROH 4821901000 DA SI 1 KOS 0,05 EUR538109 VZVOD TIPKALA H M4 ABS059 040 HALB 8538909900 NE 1 KOS 0,05 EUR542254 PLOŠČA DEL.KONDENZAT. ROH 8418999000 NE 1 KOS 0,05 EUR661304 VIJAK ST5,5X9,5-C-C15-A2F ROH 7318149900 DA SI 4 KOS 0,04 EUR17460 ACETILEN 99,0 ROH 2901290000 NE 0,009 KG 0,04 EUR
398515 VODNIK H05V-F 0,5 SI 140/F-F HALB 8544598000 DA SI 1 KOS 0,04 EUR69302 VLOŽEK TESNILNI HALB 3926909799 DA SI 1 KOS 0,04 EUR
540414 VLOŽEK PE 200X15X15 ROH 3916100000 DA SI 2 KOS 0,04 EUR542142 CEV IZOLACIJSKA L70-5V ROH 4009110000 DA SI 1 KOS 0,04 EUR606215 TRAK SAMOLEPILNI PE 2X50X80 3824 BE ROH 3919906100 DA SI 2 KOS 0,04 EUR631656 DISTANČNIK VEZNEGA TRAKU HALB 8418999000 DA SI 1 KOS 0,04 EUR396095 DISTANČNIK ODTOKA HL-A ROH 8418999000 DA SI 1 KOS 0,04 EUR114587 DISTANČNIK CEVI POVRATNE HALB 8418999000 DA SI 4 KOS 0,04 EUR69269 PODLOŽKA D15X6X3 040 HALB 3926909799 DA SI 2 KOS 0,03 EUR
381731 VIJAK ST3,9X13-A-H-C15-A3F ROH 7318149900 DA SI 6 KOS 0,03 EUR656338 TRAK LEPILNI 19/50 64284 ROH 3919101500 DA SI 0,02 M 0,03 EUR348816 VLOŽEK 120X78X50 EPS 2A ROH 3923909000 DA XS 1 KOS 0,03 EUR51777 NALEPKA ŠČITNA 60X60 ROH 7607199100 DA SI 1 KOS 0,03 EUR
661591 VLOŽEK KARTONSKI 500 ROH 4819100000 DA XS 1 KOS 0,03 EUR392982 UVODNICA TIPALA HALB 3926909799 DA SI 1 KOS 0,03 EUR69236 ČEP TEČAJA BLENDIRNI HALB 3926909799 DA SI 2 KOS 0,02 EUR
330055 VREČKA PE LD 230X350X0,050 ROH 3923210000 DA SI 1 KOS 0,02 EUR396427 NALEPKA ŠČITNA 50X50 ROH 7607199100 NE 1 KOS 0,02 EUR523031 VIJAK ST4,2X9,5-C-H-C15-A2F ROH 7318149900 DA SI 4 KOS 0,02 EUR692763 VIJAK ST4,8X13-C-C15-A3F-TORX25 ROH 7318149900 DA SI 2,25 KOS 0,02 EUR373330 LOT-ŽICA 2-SG-CUZN40SI ROH 7407211000 DA FR 0,003 KG 0,02 EUR548680 TRAK LEPILNI PP 25 4289 ROH 3919101500 DA IT 0,6 M 0,02 EUR523393 TRAK LEPILNI 25 2234 ROH 3919101100 DA IT 1,6 M 0,02 EUR371987 OJAČITEV OHIŠJA TERMOSTATA HALB 8418999000 DA SI 2 KOS 0,02 EUR541980 UVODNICA ZS 9004 ROH 3926909799 DA SI 1 KOS 0,02 EUR69299 CEV ODTOKA KONDENZATA HALB 3917291500 DA SI 1 KOS 0,02 EUR21354 VIJAK ST4,2X19-C-H-C15-A2F ROH 7318149900 DA SI 1 KOS 0,01 EUR41104 PODLOŽKA D6X15X1 040 HALB 3926909799 DA SI 3 KOS 0,01 EUR
359840 VIJAK ST4,2X55-C-H-C15-A2F ROH 7318149900 DA SI 1 KOS 0,01 EUR396818 VEZICA 4,10X1,15X115/78/PP ROH 3926909799 DA SI 1 KOS 0,01 EUR538644 DUŠIK TEKOČI ROH 2804300000 NE 0,072 KG 0,01 EUR143824 LIST GARANCIJSKI GOR UN HIPS 4901100000 DA SI 1 KOS 0,01 EUR19344 LOT-ŽICA 2-AG2P ROH 7106928000 DA FR 0,001 KG 0,01 EUR
373331 TALILO GASFLUX M1 ROH 3810100000 DA FR 0,001 L 0,01 EUR17284 KISIK KOMPRIMIRAN ROH 2804400000 NE 0,011 KG 0,01 EUR
541126 NALEPKA ENERGIJSKA PD HZA OSN. ROH 4821101000 DA SI 1 KOS 0,01 EUR27561 TRAK LEPILNI-SELOTEJP 25-KREP ROH 4811419000 NE 1 M 0,01 EUR19320 CEV PVC 4X0,5PB ROH 3917323590 DA SI 0,11 M 0 EUR
Skupaj 98,28 EUR
EUR % (v EXW c.) % (v materialu)Vrednost materiala 98,28 81% 100% - Material s poreklom 74,31 61% - EU preferencialno poreklo 56,38 46% 57% - XS preferencialno poreklo 17,93 15% 18% - Material brez porekla 23,97 20% 24%Delo, dobiček in ostalo 23,22 19%EXW Valjevo cena 121,5 100%Prevoz, zavarovanje in ostali stroški 4,5CIP prejemnik v EU 126
8418 brez porekla 5,95 5% Vir: SAP Gorenje 2008
4
Priloga 2: Kalkulacija porekla za skrinjo ZS416-FH9411W GOR Kalkulacija porekla na dan 31.12.2008179306 SKRINJA ZS416-FH9411W GOR
Šifra Naziv komponente Tip mat. Car.tar.oznaka Poreklo Drž.por. Količina EM Vrednost Val.648333 KOMPRESOR NLE15KK.2 DANFOSS ROH 8414302090 DA SI 1 KOS 30,86 EUR19246 IZOCIANAT ROH 3824909700 DA NL 5,224 KG 8,64 EUR
159812 TR 0,45X 801 DC01-A ROH 7209189190 DA IT 7,96 KG 5,93 EUR352633 CEV 8X0,7 RST34-2 ROH 7306301100 DA DE 34,48 M 5,71 EUR540427 POLIOL ZA CIKLOPENTAN ROH 3907202900 DA NL 3,346 KG 5,53 EUR527460 TR 0,35X 687K A28 VZ115 ROH 7606119100 DA XS 1,48 KG 4,27 EUR597708 KONDENZATOR ZS410 ŽIČNI HALB 8418991000 DA SI 1 KOS 3,42 EUR359690 OKVIR PVC ZS410 040 ROH 8418999000 DA XS 1 KOS 3,29 EUR591698 TR 0,55X 764 DC01-A ROH 7209179099 DA AT 4,302 KG 3,21 EUR78232 TEČAJ BREZ POKROVA HALB 8302100000 DA SI 2 KOS 2,53 EUR
328806 PRIREZ SB1,2 X1400 X750 040 HALB 3920300000 DA XS 1 KOS 2,33 EUR527456 TR 0,35X 547K A28 VZ115 ROH 7606119100 DA SI 0,77 KG 2,26 EUR250431 KOŠARA ZS 000 HALB 8418999000 NE 2 KOS 1,96 EUR164661 TR 0,45X 568 DC01-A ROH 7211233000 DA AT 2,675 KG 1,95 EUR392335 FOLIJA PE 0,09X800 SAMOLEP ROH 3919906100 DA IT 4,8 M 1,79 EUR666678 LAK PRAŠNI LP041 BK040 ROH 3907300000 DA IT 0,67 KG 1,64 EUR631257 LETEV STIK.PL-334D ROH 8536508000 DA SI 1 KOS 1,63 EUR543460 TERMOSTAT 077B2227 DANFOSS HALB 9032108100 DA SI 1 KOS 1,41 EUR154966 TESNILO POKROVA URBAN-TEC.ZS410 HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 1,38 EUR527455 TR 0,35X 407K A28 VZ115 ROH 7606119100 DA XS 0,45 KG 1,32 EUR526733 OJAČITEV KOMPR.PROSTORA ZS-TC HALB 8418999000 DA XS 2 KOS 1,23 EUR176903 NOSILEC KOMPRESORJA-V ZS HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 1,1 EUR394650 DNO NOSILNO ZS HALB 3923909000 DA XS 1 KOS 1,07 EUR610721 DNO ZS410 ROH 8418999000 DA XS 1 KOS 0,88 EUR250432 STENA PREGRADNA ZS 000 HALB 8418999000 NE 1 KOS 0,86 EUR176906 POKROV KOMPRESORSKEGA PROSTORA ZS HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 0,8 EUR541123 IZOBUTAN R600A ROH 2901100000 NE 0,094 KG 0,69 EUR53035 CEV KAPILARA D2,25/0,82X3900-8,2L HALB 7411101100 DA SI 1 KOS 0,65 EUR
179434 SET KABELSKI ZS R600A HALB 8544429000 DA SI 1 KOS 0,63 EUR540426 CIKLOPENTAN -95% ROH 2902198000 DA DE 0,475 KG 0,62 EUR193773 FOLIJA PE ZS ROH 3920102600 NE 4,24 M 0,6 EUR387849 PROFIL PREGRADE ZS60 HALB 3916201000 DA XS 2 KOS 0,55 EUR356302 ROBNIK POKROVA 040 HALB 3916905900 DA XS 2 KOS 0,55 EUR344610 VRVICA PRIKLJUČNA H03VV-F 3G0,5 2050 ROH 8544429000 DA 1 KOS 0,53 EUR394649 DNO KARTONSKO ZS410 ROH 4819100000 DA XS 1 KOS 0,51 EUR394652 VOGALNIK ZADNJI ZS HALB 3923909000 DA XS 2 KOS 0,51 EUR193719 POKROV KARTONSKI ZS 410 ROH 4819100000 DA XS 1 KOS 0,51 EUR394666 DNO VMESNO ZS310,ZS410 HALB 3923909000 DA XS 1 KOS 0,43 EUR394653 VLOŽEK EPS ZGORNJI ZS HALB 3923909000 DA XS 1 KOS 0,41 EUR394658 VLOŽEK EPS ZGORNJI ZS410 HALB 3923909000 DA XS 1 KOS 0,41 EUR179433 SET KABELSKI ŽARNICE ZS HALB 8544429000 DA SI 1 KOS 0,4 EUR384396 PROFIL U 25X40 HALB 8418999000 DA SI 1 KOS 0,39 EUR631065 PLOŠČA NAPISNA ZS-N ROH 3919906100 DA SI 1 KOS 0,35 EUR226011 AKUMULATOR SESALNI D18X180 S ROH 7412100000 NE 1 KOS 0,35 EUR692002 OKOV S STIKALOM E14 ROH 8536611000 DA SI 1 KOS 0,34 EUR389583 PROFIL VEZNI DOL. HALB 7216611000 DA SI 2 KOS 0,33 EUR394651 VOGALNIK SPREDNJI ZS HALB 3923909000 DA XS 2 KOS 0,3 EUR187589 FILTER XH7 6,25/4,9-12 DENA ROH 8421399090 NE 1 KOS 0,26 EUR176904 PLOŠČA VOGALNA-V ZS HALB 8418999000 DA XS 2 KOS 0,26 EUR541979 POKROV ZAŠČITNI ZS R600A HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 0,24 EUR631064 PLOŠČA STIKALNA ZS N HALB 8538909900 DA XS 1 KOS 0,21 EUR526484 PLOŠČA ROČAJA GOR 040/43-R7B ROH 3919906100 DA SI 1 KOS 0,2 EUR389582 PROFIL VEZNI KR. HALB 7216611000 DA SI 2 KOS 0,2 EUR390198 PLOŠČA TEČAJA ZS HALB 8418999000 DA XS 2 KOS 0,19 EUR372352 NOSILEC KONDENZAT. HALB 8418999000 DA XS 6 KOS 0,18 EUR656407 ŽARNICA E14 15W 230V GE TUNGSRAM ROH 8539229000 DA HU 1 KOS 0,18 EUR393060 UVODNICA TIPALA TERMOSTATA ROH 3926909799 DA SI 3 KOS 0,18 EUR356301 ROČAJ POGLOBLJEN ZS 040 HALB 3926909799 NE 1 KOS 0,18 EUR56372 ODBIJAČ GUMIJASTI ROH 4016999900 DA SI 4 KOS 0,17 EUR
394659 VLOŽEK EPS SPREDNJI ZS410 HALB 3923909000 DA XS 1 KOS 0,16 EUR958348 CEV 6X0,70X410 HALB 7411101100 DA SI 1 KOS 0,16 EUR78233 POKROV TEČAJA SPD HALB 8418999000 NE 2 KOS 0,13 EUR
120766 LOT-ŽICA 2-AG-2067 ROH 7106928000 DA HU 0,001 KG 0,13 EUR692763 VIJAK ST4,8X13-C-C15-A3F-TORX25 ROH 7318149900 DA SI 16 KOS 0,12 EUR540827 CEV VAKUMIRNA 6X0,75X130/2,5 HALB 7411101100 DA DE 1,05 KOS 0,1 EUR544612 CEV POLNILNA 6X0,75X130 ROH 7411101100 DA DE 1 KOS 0,1 EUR78234 POKROV TEČAJA ZG. HALB 8418999000 NE 2 KOS 0,08 EUR
392137 POKROV STIKALNE LETVE CAS HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 0,08 EUR11631 KOVICA SLEPA A 4,8X10 ALMG3,5 ROH 8308200000 DA HU 10 KOS 0,08 EUR
542953 TRAK TESNILNI MOLTOP.6X20X100 ROH 3921131000 DA SI 8 KOS 0,08 EUR541141 HELIJ ROH 2804291000 NE 0,001 KG 0,08 EUR396291 ZASKOČNIK HZA ZN ROH 7318240000 DA SI 4 KOS 0,07 EUR359206 KOLENO ODTOKA ZS60 HALB 3917409000 DA XS 1 KOS 0,07 EUR661304 VIJAK ST5,5X9,5-C-C15-A2F ROH 7318149900 DA SI 6 KOS 0,06 EUR53131 STRGALO ZA LED HALB 3926909799 DA XS 1 KOS 0,06 EUR
5
Šifra Naziv komponente Tip mat. Car.tar.oznaka Poreklo Drž.por. Količina EM Vrednost Val.69241 OBJEMKA HALB 3926909799 DA SI 2 KOS 0,06 EUR
631075 POKROV LUČKE ZS NT HALB 9405920000 NE 1 KOS 0,06 EUR143834 IZJAVA GARANCIJSKA UN HIPS 4901100000 DA XS 1 KOS 0,06 EUR174305 ETIKETA EMBALAŽE 14/100 OR OSNOVNA L ROH 4821101000 DA SI 2 KOS 0,06 EUR521994 TABLICA NAPISNA ZDA OSNOVNA ROH 4821101000 DA SI 1 KOS 0,06 EUR373330 LOT-ŽICA 2-SG-CUZN40SI ROH 7407211000 DA FR 0,008 KG 0,06 EUR85043 PLOŠČA TEČAJA NOSILNA HALB 8418999000 DA XS 2 KOS 0,06 EUR
540250 VODNIK P/F 0,5 RU/ZE 220/F-Č HALB 8544598000 DA SI 1 KOS 0,05 EUR151150 ETIKETA OSNOVNA P/74X74 ROH 4821901000 DA SI 1 KOS 0,05 EUR17460 ACETILEN 99,0 ROH 2901290000 NE 0,012 KG 0,05 EUR
394645 DISTANČNIK POKROVA L ZS HALB 8418999000 NE 1 KOS 0,04 EUR394646 DISTANČNIK POKROVA D ZS HALB 8418999000 NE 1 KOS 0,04 EUR646087 GUMB TERMOSTATA ZS B 040/7015 HALB 9032900000 DA XS 1 KOS 0,04 EUR955533 AMORTIZER D3,9/D2,5/X50 BE ROH 4016999900 DA SI 1 KOS 0,04 EUR306095 NALEPKA ŠČITNA 60X80 ROH 7607199100 NE 1 KOS 0,03 EUR697960 MATICA M4X3-NR ROH 7318161000 DA IT 2 KOS 0,03 EUR396818 VEZICA 4,10X1,15X115/78/PP ROH 3926909799 DA SI 3 KOS 0,03 EUR538644 DUŠIK TEKOČI ROH 2804300000 NE 0,139 KG 0,03 EUR393623 ZAMAŠEK ODTOKA 040 HALB 8418999000 DA XS 1 KOS 0,03 EUR51777 NALEPKA ŠČITNA 60X60 ROH 7607199100 DA SI 1 KOS 0,03 EUR53337 VZMET GUMBA TERMOSTATA H728L ROH 7320909000 DA SI 1 KOS 0,03 EUR
373331 TALILO GASFLUX M1 ROH 3810100000 DA FR 0,005 L 0,03 EUR388119 ZAMAŠEK ODTOKA 040 HALB 3926909799 DA XS 1 KOS 0,03 EUR40246 PR 1,5 X 35 X 25 PS 053/000 ROH 3920300000 DA SI 1 KOS 0,03 EUR
647486 VLOŽEK PE 80X40X15 ROH 3916100000 DA SI 1 KOS 0,03 EUR697961 PODLOŽKA A4-NR ROH 7318210000 DA SI 3 KOS 0,02 EUR330055 VREČKA PE LD 230X350X0,050 ROH 3923210000 DA SI 1 KOS 0,02 EUR391566 VLOŽEK KARTONSKI ZS ROH 4819100000 DA XS 2 KOS 0,02 EUR956430 ČEP D6,0/D4,5/X10 ČR ROH 4016930000 DA SI 2 KOS 0,02 EUR523031 VIJAK ST4,2X9,5-C-H-C15-A2F ROH 7318149900 DA SI 2 KOS 0,01 EUR16607 VIJAK ST3,5X13-C-H-C15-A2F ROH 7318149900 DA SI 2 KOS 0,01 EUR30904 VIJAK ST2,9X13-C-H-C15-A2F ROH 7318149900 DA SI 2 KOS 0,01 EUR43624 OBJEMKA HALB 3926909799 DA SI 1 KOS 0,01 EUR
373024 UVODNICA HALB 3926909799 DA XS 1 KOS 0,01 EUR387050 VIJAK M4X12-4.6-H-P2S ROH 7318155900 DA SI 1 KOS 0,01 EUR397105 OBJEMKA KABLA ROH 3926909799 NE 1 KOS 0,01 EUR359195 NASTAVEK ODTOKA ZS HALB 3917400000 NE 1 KOS 0,01 EUR143824 LIST GARANCIJSKI GOR UN HIPS 4901100000 DA SI 1 KOS 0,01 EUR541126 NALEPKA ENERGIJSKA PD HZA OSN. ROH 4821101000 DA SI 1 KOS 0,01 EUR19320 CEV PVC 4X0,5PB ROH 3917323590 DA SI 0,37 M 0,01 EUR27561 TRAK LEPILNI-SELOTEJP 25-KREP ROH 4811419000 NE 0,65 M 0,01 EUR19344 LOT-ŽICA 2-AG2P ROH 7106928000 DA FR 0,001 KG 0,01 EUR17284 KISIK KOMPRIMIRAN ROH 2804400000 NE 0,019 KG 0,01 EUR
631661 PRSTAN DISTANČNI PS HALB 3926909799 DA SI 1 KOS 0,01 EUR359207 UVODNICA ODTOČNEGA KOLENA HALB 3926909799 DA XS 1 KOS 0,01 EUR357943 VEZICA 4,10X1,15X115/78/PA ROH 3926909799 DA SI 1 KOS 0,01 EUR339949 ETIKETA SLEP 12X25 ROH 4821901000 NE 1 KOS 0 EUR16606 VIJAK ST2,9X9,5-C-H-C15-A2F ROH 7318149900 DA SI 1 KOS 0 EUR
958876 ŽICA 0,8 C7D ROH 7217203000 NE 0,004 KG 0 EURSkupaj 112,38 EUR
EUR % (v EXW c.) % (v materialu)Vrednost materiala 112,38 74% 100% - Material s poreklom 106,9 71% - EU preferencialno poreklo 83,34 55% 74% - XS preferencialno poreklo 23,56 16% 21% - Material brez porekla 5,48 4% 5%Delo, dobiček in ostalo 39,12 26%EXW Valjevo cena 151,5 100%Prevoz, zavarovanje in ostali stroški 3,5CIP prejemnik CEFTA 20006 155
8418 brez porekla 3,11 2% Vir: SAP Gorenje 2008
6
Priloga 3: Življenjepis 1985 - 19993 1993 - 1997 1997 - 2003 2003 - danes 1999 - 2003 2003 - danes
Življenjepis Matjaž Ključevšek Rojen 05.11.1978 v Celju Naslov: Cesta Kozjanskega odreda 7 3220 Štore GSM 041/ 693 390 Šola Osnovna šola Frana Roša, Celje Gimnazija Celje-Center Smer: jezikovna Fakulteta Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor Smer: Splošna ekonomija naziv: Univerzitetni diplomirani ekonomist Magistrski študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor Smer: Mednarodna ekonomija Študentsko delo Mikropis d.o.o, Žalec Ossi, Oskar Žohar s.p. Zaposlitev Gorenje d.d., Velenje Začetna zaposlitev kot višji komercialist na oddelku Plana in analiz logističnih stroškov Trenutno zaposlen v službi Logistike kot višji strokovni sodelavec za carinske predpise in poreklo blaga ter kot vodja oddelka priprave tržne dokumentacije
7
2003 - danes
Dodatna znanja in izobraževanja Zaključeno enoletno šolanje "Managerska akademija" preko podjetja Dedalus (v organizaciji Gorenja d.d.) Opravljen carinski izpit za pooblaščeno osebo za poenostavljeno deklariranje porekla blaga, glavna odgovorna oseba za poreklo blaga v Gorenju d.d. Opravljen strokovni izpit za opravljanje zastopanja v carinskih zadevah Reden udeleženec strokovnih seminarjev s področja logistike, carinskih postopkov in porekla blaga Drugo Član operativnega logističnega tima projekta CMP (Cost management program) – optimizacija logističnih procesov celotne Skupine Gorenje (2004) Član operativnega tima nove proizvodne lokacije v Valjevu, Srbija – vzpostavitev sistema mednarodnega trgovanja proizvodne enote (2004 – 2007) Vodja pilotskega carinskega projekta Evropske komisije AEO 2007 - authorized economic operator (jan-jun 2006) S strani Generalnega carinskega urada Ljubljana in preko vladnega Centra za evropsko prihodnost povabljen kot predavatelj na temo porekla blaga carinskim delavcem in izvoznikom v Črni Gori (2007) Avtor in soavtor številnih internih navodil in elaboratov s področja mednarodnega poslovanja, carinskih postopkov, porekla blaga za Skupino Gorenje Tuji jeziki Angleščina: aktivno Nemščina: pasivno
8
2003 - danes
Računalniško znanje Windows, Word, Excel, Powerpoint, internet, Corel Draw, SAP Dejavnosti v prostem času Glasba (tolkalist – bobnar v lokalni glasbeni rock zasedbi Levitan), računalništvo, kolesarstvo, badminton