GLASILO OBČINE RIBNICA 31. jANuAR 2013 / XVII

jANuAR 2013

Kritično oko janeza Zobca25. božično-novoletni koncertO Ribnici in RibničanihPust bo letos bolj krivih ustRešeto domačih med najbolj obiskanimi dogodki

Pestro dogajanje v DSO Ribnica

Prednovoletna srečanja in dogodki

Zimska idila pred ribniškim GradomFoto: Marko Modrej

25 božično-novoletnih let V DUHU BOŽIČA IN MUZIKALA

Ali držati vseskozi enako nit ali vanjo vpletati vedno nove, je dilema, s katero se vsako leto uba-damo organizatorji in mentorji nastopajočih skupin, nato pa iščemo zadovoljive rešitve med tem, kaj je tehnično, finančno, organizacijsko in programsko možno v danem trenutku. Pa tudi, koliko novih kreativnih izzivov lahko še ponudimo. Obiskovalci so vedno znova presenečeni nad napredkom na glasbenem področju, koliko vsa ta mladina in aktivni kulturni ustvarjalci zmorejo in kaj Ribnica ima. Kot je rekel eden izmed nekdanjih ustvarjalcev: svetlobna leta pred tistim, kar smo nekdaj počeli mi. Toda vsaka zgodba, nekdaj narejena, je pripeljala do naslednje.Tematski del je bil posvečen muzikalu, ki je nastal okrog leta 1900 na a m e r i š k e m B r o a d w a y u . V teh več kot 120 letih se je razširil tudi po Evropi in postal toliko priljubljen, da imamo neka-tera besedila celo posloven-jena. Nekaj teh so nastopajoči tudi upo-rabili, spet druge odpeli v izvirniku. Zato je zanimivo, ko kdo reče, da bi morale biti prireditve in pesmi vse v slovenskem jeziku, še posebej ko gre za dan samostojnosti. Pred 25 leti, ko se je začelo z božično-novoletnimi koncerti s tako strukturo (božični in tematski del), tega državnega praznika še ni bilo, a tudi, ko je bil, se je z zastav-ljenim nadaljevalo, saj je to redek koncert, ki lahko združuje različne žanre in svetove. Se mar tu začne bit slovenskega naroda – da je vse slišati in videti slovensko? Se ne začne v morali človeka, ne glede na to, kje ga je Bog položil na zemljo?250 dogodkov je bilo po Ribnici preko leta, in vsi tako zelo slovenski … kako lepo je včasih enkrat letno napraviti kak pobeg v neznano. Je tuje, je skrivnostno …, se pa na široko odprejo oči. Muzikal je bil tako čudovit pobeg v neznan svet, ki drugače diši, tuje zveni in je vseeno naš, le z druge strani

neba je priletel.

AlenkA PAhuljeFoto Marko Burger

Veliko barvnih luči, svetlikajoča se scena, ki kliče po svečanosti, 170 nastopajočih, dva orkestra, kup voka-listov in plesalcev ter igralcev, takšen je bil zbir jubilejnega 25. Božično-novoletnega koncerta, ki predstavl-ja ribniški gala koncert.

Vsem, ki si praznovanje naredijo delovno, ker jih za to prosimo, najlepša hvala:pihalnemu in simfoničnemu orkestru, najbolj množičnima zasedbama; igralcem ADB teatra, ki so se prav posebej zbrali za ta dogodek in poustvarili šahovski dvoboj, ki se odvija tudi v našem vsakdanu; solistom, tako vokal-nim (Ana Levstek, Metka Lesar, Andreja Pogorelec Šenk in Jože Zobec) kot instrumentalnim, domačim vokalnim zasedbam (I.K.S., Anamanka, Fantje od fare, Vitra, mladinski pevski zbor) in tudi gostujočim vzhajajočim zvezdam (Trio Quartet), plesnim mažoretam, Marku Modreju in vsemu osebju, ki je skrbelo za celotno izvedbo prireditve. Hvala tudi vsem zvestim in svežim obiskovalcem koncerta, ki smo jim zaželeli radoživo in veselja polno 2013 …

JSKD Ribnica in Občina Ribnica

SAMO ZA TO PRIlOŽnOST SO Se ZDRuŽIlI AnAMAnkA In FAnTje OD FARe

RIBnIŠke MAZOReTke kOT PRAZnIČnO DARIlO

IZVRSTnI VOkAlISTI kVARTeTA TRIO quARTeTMeTkA leSAR Z AlekSAnDROM ORAŽMOM

PREGLED DOGODKOV V fEbRuaRju 2013

5. 2. PODOBE PESEMSKEGA IZROČILA ob 19. uri (dr. Zmaga Kumer, 1924 - 2008) Rokodelski center Ribnica6. 2. OSREDNJA KULTURNA PRIREDITEV ob 18. uri (posvečena Mihu Matetu) Športni center Ribnica7. 2. Strokovno vodstvo po razstavah Rokodelskega ob 17.30 centra in ogled pletarske, lončarske in likovne šole Rokodelski center Ribnica7. 2. PROSLAVA V POČASTITEV SLOVENSKEGA ob 18. uri KULTURNEGA PRAZNIKA OŠ Velike Poljane8. 2. DAN ODPRTIH VRATob 10.–14. ure Rokodelski center Ribnica8. 2. KONCERT VOKALNE SKUPINE ANAMANKA ob 19. uri ob 5. obletnici delovanja dvorana DC-16 Dolenja vas11. 2. Srečanje bralnega kluba ob 17. uri Knjižnica Miklova hiša12. 2. PUSTNI SPREVOD OTROŠKIH PUSTNIH MASK ob 10. uri IN POKOP NACETA NA GRAJSKEM MOSTU Od ŠC Ribnica, po Kolodvorski ulici, Škrabčevem trgu, do Rokodelskega centra Ribnica13.2. LITERARNI KLUB ‘SAMOSVOJI’, RIBNICA ob 18. uri (redno srečanje) JSKD Ribnica14. 2. LITERARNO-GLASBENI VEČER mladih in podelitev ob 18. uri nagrad natečaja V ISKANJU IDENTITETE Knjižnica Miklova hiša19. 2. Predstava Lutkovnega gledališča ob 17. in 18. uri Fru-fru OPIČJA UGANKA ALI MAMICA, KJE SI? Knjižnica Miklova hiša20. 2. Predavanje KRIZA V PARTNERSKEM ODNOSU ob 19. uri – kako nastaja, kako se odraža na otrocih in kako jo rešiti, predava Marjana Gorup, pedagoginja in integrativna psihoterapevtka otrok in mladostnikov Knjižnica Miklova hiša20. 2. Predstavitev knjige ČE SE BOM ODLOČIL ob 19. uri GRADITI, POTEM BOM GRADIL NAJMODERNEJE (O Petru Kozini, pogovor z avtorico Tito Porenta) Rokodelski center Ribnica21. 2. OB MEDNARODNEM DNEVU MATERNIH JEZIKOV Škrabčeva domačija

januarja PIŠEMO:

aKTuaLnO Večstanovanjska naselja terjajo drugačen smetarski red 4 je ribniško zobozdravstvo piškavo? 5 Pustnega sprevoda letos ne bo 29 nPK suhorobar 30

POGOVOr janez Zobec, arhitekt in projektant 6-7

POrTrET anka Debeljak 43

MED naŠIMI LjuDMI Študirajmo nekaj »neuporabnega«, študirajmo humanistiko 9 Prenovljen ribniški pasijon 9 Žive jaslice v Domu starejših občanov 11 Predbožično rajanje, osmič! 11 Blagoslov konj v Dolenji vasi 38

Za naraVO GrE načrtovanje in evidentiranje izvedenih del v gozdarstvu 13

KuLTurnI uTrInKI Predstavitev katalog o krošnjarstvu 10 O ribnici in ribničanih – Zapisi janka Trošta 12

OD VrTCa DO ŠOLE Praznični zaključek leta na OŠ ribnica 39 Šolski sklad OŠ dr. Franceta Prešerna ribnica 39 učenci POŠ Dolenja vas so sejali zimske radosti v DSO ribnica 40

REŠETO 3

Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor:

MarkoModrej-odgovorni urednik PolonaKlajič-članica

DomenMarinč-članProgramski svet:

SabinaVučemilović,NevaŠilcVidmar,SimonaLovšin,AlešČešarek,UršulaJakličŽagar,NevenkaTurk,

MatjažNosan,MihaKlunLektura:TanjaDebeljak

Trženje oglasnega prostora: GSM:041-536-889,051641021

Tisk in prelom strani:KVMGrafika,Ribnica.

Naklada: 3.300izvodov

Naslov: Škrabčevtrg40,1310RibnicaTel.:051641021/8369765

E-pošta:reseto@t-2.netIzid naslednje številke:

28.februar2013

NapodlagiZakonaodavkunadodanovrednost(Ur.listšt.89/98)sodiglasiloRešetomedproizvode,zakaterese

obračunavaDDVpostopnji8,5%.Vprimeruobjaveistihoglasovvdrugihtiskovinahsi

pridržujemopravicodoavtorskegahonorarja.Pridržujemosipravicodonenapovedanegaobiska

tiskarskegaškratavnašemglasilu.

Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. februarja 2013.

Anonimnih pisem ne objavljamo.

Mnenja in stališča posameznih avtor-jev prispevkov ne odražajo nujno tudi

mnenj in stališč uredništva.

Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.

Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, mihelic.zdenka@gmail.com.

4

IZ

POD

Ž

UPA

NOV

EG

A P

ER

ESA

Glede poročila protikorupcijske komisije v zvezi z najvišjimi nosilci javnih funkcij ne bom govoril dejstev za ali proti, ker je tega že preveč povedanega in napisanega v vseh medijih. Lahko le ugotavljam, da je v sodobni zgodovini malo zadev, ki so Slovenijo tako razburkale in razdelile, kot zadnji dogodki in to ni dobro. Velika škoda je, da bodo vsi pravi problemi za dolgo utonili v pozabo. Širne poljane naše lepe domovine bo še naprej zaraščal plevel, gospodarstvo bo naz-adovalo, brezposel-nost bo naraščala …. medtem ko se bomo mi opredeljevali za in proti. Vsega tega bi se morali zavedati tudi pisci poročila, ki je tako vznemirilo javnost. Lahko pa ugoto-vimo, da ima vsako, še tako »dobronamer-no« poročanje vedno kakšen skrit namen, z očitnimi posledicami, ki so popolnoma vidne. Vse to se dogaja prav v trenutku, ko so se končno pričele izvajati najpomembnejše državne reforme, ki jih moramo uveljaviti, če želimo še naprej ohraniti svojo samos-tojnost. Resnično je v takih razmerah težko zavihati rokave, vendar je to nujno potreb-no. Slovenija mora iti naprej, ali preprosto po ribniško »delaj, garaj, šparaj«, če hočemo priti na zeleno vejo.Zato naj svojo podporo predsedniku vlade

Izpod županovega peresa

Spoštovane, spoštovani! in njegovi politiki in podporo širšega okol-ja, kjer delujem, izrazim z dejstvi. Župan sem že drugi mandat. V tem času s člani Občinskega sveta in sodelavci v občinski upravi ter ostalimi akterji spreminjamo zunanjo in notranjo podobo Ribnice in širše kočevsko - ribniške subregije v začrtanih smereh razvoja. Vsega tega bi bilo bistveno manj, če ne bi bilo konstruktivnega in dobre-ga sodelovanja s poslancem v državnem

zboru – Jožetom Tankom in z vlad-no ekipo: ministri, vodji posameznih služb in strok-ovnimi sodelavci vlade, ki jih vodi Janez Janša. Tako je bilo v prejšnjem mandatu Janeza Janše, tako je v sedanjem in tako je deloval tudi v času, ko je bil s

svojo stranko v opoziciji. Vedno je prisluh-nil problemom drugih in jim pomagal pri iskanju rešitev. Največje priznanje njegov-emu vodenju lahko izrazim zaradi njegove sposobnosti hitrega reševanja problemov povsod, kjer je to mogoče, predvsem pa zaradi sposobnosti strateškega gledanja na razvoj Slovenije. Zato ima predsednik tudi, in predvsem sedaj, mojo podporo.Ni pomembno, kaj si v življenju naredil dobrega, niso pomembni dobri nameni, velika in dobra dejanja, sploh ni pomemb-no, kaj je zakonito in kdaj se nekomu lahko reče, »kriv si«. Danes je najlažje človeka

diskreditirati, ga očrniti, mu vzeti dobro ime … Nekaj vrstic, v katerih so zadeve opisane na specifičen način, lahko obrne celo resničnost povsem na glavo. Ni važno kaj je resnica, važno je, kako to resnico nekdo predstavi. Potem ni važno, kaj je resnica, temveč kako to opišejo mediji in na koncu je tisti, ki bi moral biti prvi – občan, državljan, ki predstavljeno resnico ocenjuje. Žal imamo redko priložnost poznati celo-vito resnico. Tudi ta izkušnja naj bo predvsem priložnost, da še bolj zavihamo rokave in vztrajamo na svoji poti, vsi skupaj pa se bomo še naprej trudili za razvoj lokalnega okolja in Slovenije.Sicer potekajo vse zadeve v našem okolju po »nekakšni« logiki. Pri nas je najprej poročilo protikorupcijske komisije, potem pa kakor komu drago?!Razviti svet deluje drugače. John F. Kennedy je zaprisegel kot 35. predsednik 20. janu-arja 1961. V svojem inavguracijskem gov-oru je izpostavil potrebo, da postanejo vsi Američani aktivni državljani, iz tega govora je tudi njegov najbolj znan citat: “Ne sprašujte, kaj lahko vaša država stori za vas, vprašajte, kaj lahko vi storite za svojo državo.” V govoru je prosil narode sveta, naj se združijo v boju proti, kot je sam imenoval, “skupnemu sovražniku človeka: tiraniji, revščini, bolezni in vojni”. Dodal je: “Vse to se sicer ne bo končalo v prvih sto dneh niti se ne bo končalo v prvih tisoč dneh niti v času te uprave, morda niti v času našega obstoja na tem planetu. Pa vendar naj se začne. “Tako bi se morale začeti spremembe v vsaki razviti, sodobni družbi. Slediti morajo strate-gije, prioritete in skozi širok družbeni dogo-vor sprejet sporazum o prihodnosti. Na nas je, da se odločimo, kateri način je boljši.

jOŽe leVSTek, župan

VEČSTANOVANJSKA NASELJA TERJAJO DRUGAČEN SMETARSKI REDPo žepu vas bomo usekali, piše v blokovski okrožnici, nalepljeni na zid v hodniku. Če le najdemo tistega, ki ne sortira odpadkov po predpisanem redu, bo kaznovan on, če ga ne najdemo, plačate vsi stanovalci bloka.Opa, a tako se bomo šli? Zakaj je v Sloveniji trendovsko, da se sodi vsem povprek? Umsko zahtevnejše je dela-ti zdravo selekcijo, še lepše pa je iznajti konstruktivne rešitve.Kaj tukaj vpije v nebo? Najprej grožnja, ki je neumestna. Kdo bo sodil komu, če pa so zabojniki odprti za vse. Navsezadnje lahko kak pobalin mojo vrečo nese v sosednji kontejner, lovili bodo pa mene, če se jim bo dalo brskati po smeteh, da bi našli kako nestrgano položnico z mojim imenom in

priimkom. Pavšalna grožnja je absurdna, zato o njej konec besed.Zdaj pa polemizirajmo o tem, zakaj pri nas ne zaživi sortiranje odpadkov in kje ga lomimo vsi, tako odredbodajalci kot izvajal-ci in uporabniki, predvsem stanovalci blok-ovskih naselij oz. večstanovanjskih stavb. Vsak blok ima 4 zabojnike. Trije so za mešane odpadke, eden je za biološke. Tisti slednji nima tačke, ki bi pomagala dvigniti težki pokrov, marveč moraš odložiti vrečke, z obema rokama dvigniti velik pokrov, odpreš zabojnik, potem zagrabiš vrečko in vanj stresaš vsebino (ker je organska, se seveda lepi), vohaš neizmeren smrad in čakaš, da kakšna podgana skoči ven.

Potem vrečko odložiš na sosednji kontejner in spet lepo zapreš odprtino zabojnika. Če nimaš umivalnika pri roki, imej vsaj higien-ske robčke in nadaljuj pot. Rekli so, da je sortiranje odpadkov nujnost. Da. Zakaj ima torej en blok 3 kontejnerje za mešane odpadke, če pa teh, če pravilno sortiraš, skoraj ni več? Upamo si še dlje:Zakaj se v blok ne namesti ločevalnih posod (za prostor se dogovorijo stanovalci bloka) in uredi dostop za komunalno vozilo? Tako bi v namenske posode metali le stanovalci bloka in če bi te odpadke kasneje kdo pre-verjal, se vsaj ne bi mogel nihče izgovarjati, da je odpadke tja metal nekdo izven bloka. In odpadke bi imeli pod ključem.Lažja varianta: zakaj se ena mešana posoda ne umakne in se jo nadomesti z novo, samo za embalažo (seveda na ključ)? In to pred konkretni blok, ne kam za vogal. Tako, kot najbolj boli, če se udari po žepu, se najbolje vidi, če je pred nosom. Tako tudi ne bi več čakali, da se nam rumene vreče napolnijo, in računali, kdaj bo odvoz teh smeti, ampak

Zadnja seja ribniškega občinskega sveta v lanskem letu je obsegala 22 točk dnevnega reda, vendar so svetniki takoj izglasovali, da se točka o problematiki v vasi Kot prestavi na naslednjo sejo. Problematika Kota in okoliških vasi se vleče že kar nekaj časa in svetniki so menili, da se morajo o tej temi dobro informirati, preden bodo kar koli sprejeli. Svetniki so na pobudo Komunale Ribnica sprejeli tudi nove cene storitev čiščenja in odvajanja komunalne in pada-vinske odpadne vode na območju Ribnice. Nove cene bi bile višje za 43 odstotkov, če so odjemalci priklopljeni na čistilno napra-vo, in malo manj za tiste, ki na čistilno napravo niso priklopljeni. Ker visok dvig ribniških komunalnih storitev ni osamljen primer, je vmes posegla vlada in sprejela sklep, po katerem morajo komunale, ki želijo uskladiti cene svojih storitev za več kot 30 odstotkov, pridobiti dovoljenje min-istra. Nove cene komunalnih storitev bodo tako prišle v veljavo nekoliko kasneje, kot je bilo načrtovano. Svetniki so na seji sprejeli tudi pravilnik o sofinancirajnu izvajalcev letnega programa športa v občini Ribnica, odobrena pa je bila tudi pomoč v višini 3000 evrov občini Duplek, ki je utrpela veliko škodo v poplavah. Burno razpravo pa je med svetniki sprožila informacija o širitvi Nature 2000 v občini Ribnica, kjer naj bi se to območje še razširilo.

Svetniki so se strinjali, da bi na to temo na

eno izmed sej pov-abili strokovnjake, ki bi podali bolj strok-ovna mnenja o pro-jektu. Poleg Nature 2000 pa so se svetniki seznanili še z enim ( n e i z k o r i š č e n i m ) naravnim bogastvom Ribnice – rjavim medvedom. Območna enota Kočevje KGZ Slovenije je organizirala sestanek vseh županov naše regije, kjer so ugotovili, da je toleranca ljudi za sobivanje z medvedom, vendar pa si bodo župani prizadevali, da se populacija medvedov vrne na raven leta 1990. Na koncu seje so svetniki dali soglasje

Je ribniško zobozdravstvo piškavo?Le redke bolečine so hujše od zobobo-la. Zadostuje že majhna luknjica v zobni sklenini in vsak grižljaj ali požirek post-ane neizmerno huda muka, ob kateri se skremžimo od zbadajočih bolečinah. Se lahko temu izognemo? Zagotovo. Od otroštva naprej nas učijo pravilnega ščetkanja in pomena ustne higiene. Pa ven-dar se slej ali prej skoraj vsak znajde na stolu pri zobozdravniku. Zobno ordinacijo obiščemo z upanjem, da bi šli domov z manj težavami, kot smo jih imeli ob pri-hodu. Je to v primeru ribniškega otroškega zobozdravnika dr. stom. Dubravka Sarića lahko zgolj pobožna želja?Na uredništvo Rešeta smo prejeli pisma zaskrbljenih in ogorčenih staršev, ki so zobozdravstveno oskrbo svojih otrok še do nedavnega zaupali zobozdravniku dr. Dubravku Sariću, kateremu sedaj očitajo številne nepravilnosti. Med drugim so največ pomislekov izrazili v povezavi z neučinkovitim zdravljenjem z zalivkami, ki so domnevno iz slabega materiala in slabo izdelane, zaradi česar pod njimi nas-taja nevaren karies, kateremu tudi z zobno ščetko ne pridemo do živega, in lahko zobe trajno uniči. Rešimo jih lahko le s pravočasnim preventivnim ukrepanjem, tj. zamenjavo neustreznih plomb. Sprašujejo se tudi o ustrezni higieni in zaščiti pred nevarnostjo prenosljivih bolezni, kajti dr. Sarić menda opravlja svoje posege brez zdravniških rokavic, ki so drugod del stan-dardne opreme, kar po njihovi presoji zbuja upravičene pomisleke o strokovnosti.Vse to pa, kot pišejo, očitno ne moti vod-stva šole, še manj pa zdravstvenega doma

Ribnica in njegovega ustanovitelja, Občine Ribnica, ki se na njihove pripombe, opozo-rila in pritožbe ne odzivajo. Tako so številni obupali nad ribniškim zobozdravstvom in poiskali strokovno oskrbo v drugih okoliških občinah, kjer pa neradi spre-jemajo ‘tuje’ paciente. »Starši prepisujemo otroke drugam in iščemo zobozdravnike od Kočevja, Iga, Žužemberka do Ljubljane. Zakaj? Dovolj! Jemljemo otroke od pouka, jih vozimo okoli, s tem pa gredo dopusti, čas, razlaga snovi v šoli …« Pogosto pa jim ne preostane drugega, kot da uveljavljajo svoja poznanstva in tako svojemu otroku zagotovijo termin.

Veliko prizadevnosti in požrtvovalnosti pa priznavajo dipl. m. s. Anki Debeljak, ki »orje in teži s tabletkami po šolah, moti pouk in greni življenje lenuhom pri umivanju zob«. Z rednimi nenapovedanimi kontro-lami, ki se jih vsak osnovnošolec spominja po majhnih rdečih tabletkah za določanje čistosti zob, spodbuja vestnejšo skrb za ustno higieno, za kar so ji hvaležni tudi starši.

uReDnIŠTVO

»Starejši otrok obiskuje ort-odonta na Stomatološki klini-ki. Povedali so nam, da ima pod vsemi zalivkami in zaščitami karies. Ker so zalivke in zaščite slabo zalite in iz slabega mate-riala, ostaja pod njimi hrana. Treba bo zamenjati material pri osmih zobeh.«

AK

TU

ALN

O

5

O problematiki v vasi Kot bodo svetniki razpravljali na naslednji seji

jih bi dnevno metali v namensko posodo. Ne pa, da se nam smeti en mesec valijo po balkonih pri 40 stopinjah plusa. Odredba in grožnja sta brezpredmetni, če nimata ustreznega strokovnega izhodišča in če ne zaživita z uporabniki in okoljem, na katere se nanašata. Tako vse tožbe padejo, slaba volja raste, odpadki se kopičijo, volja po sortiranju pa upada. Natanko se spom-nim, ko smo prvič objavili navodila, kako sortirati. Ribničani so si liste trgali iz Rešeta, jih lepili na stene, se izobraževali, nosili tiste posode sem ter tja, stali pred zabojniki in se trudili razmeščati. Zadeva se je zaradi manj pogostega odvoza in premajhnega števila zabojnikov v blokovskih naseljih sfižila, torej bo treba najti nek boljši, razumnejši in priljuden pristop za stotine različnih duš. Za okolje gre, a ne?

AlenkA PAhulje

o imenovanju direktorja Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica, in sicer so na to mesto potrdili mag. Željka Valčića, ki je hkrati tudi član občinskega sveta.

juRIj kOŽARFoto: Marko Modrej

6

POG

OV

OR

Janez ZobecArhitekt in projektant, ki je za svojo diplomsko nalogo pripravil predlog prenove Marofa v etnografski muzej in likovno galerijo. Kritično oko, ki

se vsakodnevno srečuje z ribniškim prostorom in se o njem tudi sprašuje. Ob priliki nedavno sprejetega Občinskega prostorskega načrta smo ga

povprašali, kaj pravzaprav pomeni novi prostorski načrt in kako bo vplival na oblikovanje prostora.

Nedavno ste bili projektanti iz ribniškega konca povabljeni na pred-stavitev OPN Občine Ribnica:Res je, Občina Ribnica je pripravila pred-stavitev Občinskega prostorskega načrta. Sodelovali smo strokovna javnost, pred-stavniki občine, izdelovalci OPN in tudi upravne enote. Arhitekti in projektanti smo tisti, ki prenašamo okvirje prostor-skega načrta v prakso, na nivo investicije in izvedbe. Predstavitev je bila dobrodošla, žal pa sem pogrešal tovrsten sestanek ali dva še pred sprejetjem načrta, saj bi tako lahko težave, ki se pojavljajo, rešili že vnaprej. Težava k izdelavi OPN je že povsem v začetku, saj se je pri izdelavi projekta, ki za naslednjih petnajst ali dvaj-set let določa smer razvoja in oblikovanje prostora, praktično pristopilo brez izdelane strategije razvoja, kaj pravzaprav želimo in hočemo. Jasno je, da takšnega projekta ne more izpeljati občina sama, saj nima ustr-eznega kadra, vendar pa izdelava zgolj na podlagi individualnih pobud ni najboljša. Organizirali so nekaj sestankov, na katerih

so "tipali teren," ni pa prišlo do dialoga med izdelovalcem prostorskega načrta in občine na eni strani ter domačini in strok-ovno javnostjo, ki se s tem ukvarjamo, na drugi.

Priprava OPN je velik projekt za vsako občino. Zakaj sta se izdelava in spreje-manje prostorskega načrta zavlekla?Priprava takšnega načrta ni delo, ki ga opraviš od danes do jutri. Tudi stanje n področju OPN-jev širše, ne samo v Ribnici, je podobno, saj so bile vse občine leta 2006 zavezane pripraviti nove prostorske načrte, ki bi morali biti končani, mislim da v dveh ali treh letih. Kaos na področju zakonodaje na državni ravni pomeni tudi kaos na lokalnem nivoju. V teku priprave se je spremenil dobršen del zakonoda-je, zato je tudi priprava sama trajala tako dolgo. Mogoče bi lahko občina pridobila nekaj časa, če med pripravo projekta ne bi zamenjala projektanta, vendar mislim, da je bila zamenjava Strukture d. o. o. za pod-jetje Urbania d. o. o. prava poteza. Država je predpisala določeno zakonodajo, občine

pa so morale to zakonodajo transformorati v OPN. Občine so se v tem primeru zanašale na zunanje izvajalce, ki pa žal ne poznajo lokalne problematike in posebnosti, zato so rešitve sicer sprejemljive, vendar ne pov-sod dobre. To je tudi težava majhnih občin. Za nas, projektante, je bilo prej lažje, saj je bil prej prostorski načrt enoten za prostor občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok, sedaj pa so načrti različni, sicer samo na tekstualni ureditvi, prostor sam pa je izra-zito podoben.

Kakšen pa se zdi sam OPNZdi sem mi, da je pristop pri izdelavi teh načrtov bil preveč akademski, še posebej v prvem delu priprave. Pogosto se ti načrti spuščajo v izvedbene detajle, ki so preozko zastavljeni, denimo predpisovanje mate-rialov za ograjo ali obliko okenskih odprtin, kar pa nima vpliva na sam prostor. Večja težava je v tem, da stvari niso razčiščene v globalnem pogledu, zato jih v detajlnih določitvah še bolj zapletemo. Ribnica je z zamenjavo projektanta k sreči nekoliko prečistila te določitve, še vedno pa jih je

POG

OV

OR

7

veliko odveč. V primerjavi s starimi določili je omejitev mnogo več. Plan manj govori o tistem, kaj lahko, veliko več je določb, česa se ne sme. Spregledane so tudi številne situacije, ki že obstajajo, plan pa jih ne predvideva.

Bistvo dobrega predpisa je, da je načelen, splošen in zajema vse možnosti.Seveda. Vsi, ki na tem področju delujemo, smo strokovnjaki in je stvar na nas, da znamo objekt umestiti v prostor, da bo deloval čim bolje, v nekem dobrem okviru. Nima smisla, da je predpis zelo natančen, če pa ne ponuja dovolj dobrih rešitev. Podobne težave imajo tudi s prostorskimi načrti v sosednjih občinah. Enostavno, če zahtevaš od investitorja pet jasnih določil, jih bo brez težav in negodovanja izpol-nil, če pa je predpisana vsaka malenkost, potem pa boli glava tako investitorja, pro-jektanta in v končni fazi še upravno enoto, ker so stvari v neskladju, ljudje pa bodo zaradi preštevilnih omejitev ignorirali tudi bistvena določila.

Kakšna pa bi potem morali biti določila?Denimo na področju individualne stano-vanjske gradnje, ki pri nas še vedno pre-vladuje, bi predpis moral obsegati tri ali morda štiri temeljena določila: faktor pozidanosti zemljišča, torej razmerje med velikostjo stavbe in zemljišča okoli, osnov-no razmerje gabaritov med dolžino, širino in višino in morda še orientacija slemena. Nastale se že težave, ki jih je potrebno reševati, najverjetenje bo potrebno spre-meniti odlok. Ni pa smiselno pripravljati in sprejemati odlokov, če se jih ne nam-eravamo držati ali pa takoj po sprejemu razmišljamo o njihovi spremembi.

OPN oblikuje prostor z vidika prihod-nje pozidave in v bistvu oblikuje sedan-jo pozidavo v bolj zaključeno celoto?OPN omejuje in določa prihodnja področja pozidave, torej da ne gre za neurejeno in morda tudi nebrzdano zidan-je na nepozidanih območjih ali kmetijskih zemljiščih. Sicer so vse širitve pri nas bolj ali manj vezana na kmetijska zemljišča, ker so ta praktično vsepovsod okoli nas. Dobrodošlo je, da se parcele za gradnjo v splošnem zmanjšujejo in to posledično pomeni bolj zgoščeno pozidavo. Sicer pa je to trend v današnjem času, saj vedno manj ljudi še obdeluje velik vrt, kot je bil denimo v sedemdesetih ali osemdesetih letih prejšnjega stoletja, seveda pa je to tudi rezultat cen zemljišč in vzdrževanja. Za gradnjo je predvideno dovolj površin, posebej med Lepovčami in Bregom oziro-ma Lazi, po drugi strani pa je marsikje meja zazidljivih zemljišč po polovici parcele.

Kaj pa Ribnica sama? Kako funkcionira v prostoru?Ribnica deluje dokaj dobro, delujejo njene vpadnice iz smeri Goriča vas, Breg, Ugar, slabše pa Struška in navezava na nekdan-jo vojašnico. Ribnica je po delovanju še

vedno na stopnji trga, z enim osrednjim prostorom, širi pa se izven tega osredn-jega prostora, na dolgi rok se širi bolj ali manj v smer Lepovč, Hrastja. Zaščiten pa je rob proti Sajevcu, Ugarju, tudi Goriči vasi, čeprav je ravno Goriča vas že postala inte-gralni del vpadnice. Lahko se nam zgodi, da bomo imeli mesto, prebivalce na SV delu Ribnice, center pa bo prazen. Dobri urbanizmi rastejo koncentrično. Ta pa žal ne, in kot kaže, bo nastala neizrazita forma brez jasne identitete, na podoben način kot Grič ali Gornje Lepovče. Morda bi se morala Ribnica vsaj deloma širiti tudi na kmetijska zemljišča, kot sem že omenil. Žal občina nima več vzvoda, ki bi izjemoma omogočal širitve na kmetijske površine, kot je to dovoljeval prejšnji odlok. Prostorsko načrtovanje je padlo v podrejen položaj, glede na Naturo 2000 in ostale zakone, in žal ni več enakovreden sogovornik.

Bi bilo zato potrebno zapreti trg za promet?Nikakor ne. Čeprav se središče ustvarja zunaj centra, mora trg ostati pretočen, saj na trgu ni dovolj dejavnosti, ki bi bile odvisne od pešcone. Dejavnost v centru bi morala biti tako močna, da bi bila to nujna potreba, ker bi promet motil dejavnost. Zaprtje mora slediti potrebi, te pa po moje ni, in tudi nimamo v načrtu smiselne ure-ditve prometa. Nimamo obrobnega pro-metnega koridorja, ki bi zagotavljal napa-janje zaledja, predvsem strani proti Veliki gori. Ribnica postaja mesto, ampak nima še javnih prostorov, da bi lahko funkcionirala tako. Žal pa je tudi zadnji atribut javnega prostora star sto let, to je Kolodvorska ulica. Je široka, ima drevored in jasno zasnovo. Od takrat pa do danes pa ni razmisleka o javnem prostoru, še več, pogosto ga uničujemo. Primer tega je transformator na

zelenici pred Uršnjakom. Mar ne bi mogel stati za zidom rokodelskega centra, na robu parkirišča?

Kakšni so ribniški investitorji s svojimi željami?Mislim da investitorji ne izstopajo posebej po svojih željah, seveda pa se ne podrejajo radi nesmiselnim zahtevam. Še posebej je to značilno pri individualni gradnji, kakršna pa v našem prostoru prevladuje. In tukaj pridejo želje investitorjev najbolj do izraza. V tem kontekstu se mi zdi nesmiselno reci-mo predpisovanje oblike okenskih odprtin. Treba je razumeti, da je to določba na mik-ronivoju, prostorski plan pa naj bi pokrival odločitve na makronivoju, torej mesta ali vasi. Skupne značilnosti morajo biti pred-pisane: predvsem faktor izrabe zemljišča, naklon strehe, višina … in potem se urban-izem v grobem neha in se začne arhitek-tura, torej posamezne rešitve in ideje.

Občina Ribnica je nedavno pridobila v last Ideal center. Čemu naj ga nameni?Del odgovora ponuja že sama opredelitev prostora, tako v praksi, kot v prostorskih načrtih. Leži v centru, tudi opredeljene dejavnosti v planu so centralne, torej sto-ritve, izobraževanje, upravne dejavnosti. Primerne so tiste dejavnosti, ki kakovosti tega prostora ne poslabšujejo, kot jo tre-nutno napol razbito parkirišče za tovorn-jake, ker to degradira celotno okolico. Kot vsak si želim kvalitetno bivalno središče. Konkretno glede vsebine pa so bolj ali manj individualne želje. Se mi pa dozdeva, da so rešitve na nivoju občine pogosto odraz želje oziroma ambicije neke poli-tike, morda pa niso to ambicije mesta. Skandinavci se z željami mesta in pre-bivalcev ukvarjajo bolj sistematično in zbirajo pobude in predloge, preden se lotijo investicij. Najbolj pa je pomembna debata o projektu. To traja leto, dve ali celo tri, pogosto dalj, kot traja gradnja, ampak javnost te projekte lažje sprejme za svoje.

Kaj pa Grad? Zdi se mi da je stanje podobno. Imamo konkreten prostor, ki ima svoje značilnosti, njegov namen pa

je bolj nejasen.Grad je strateška točka Ribnice, vendar je v drugotnem planu. Tudi trg in nabrežje sta zapostavljena. Grad bi moral postati živ prostor, morda že z igrali za otroke na zele-nicah in morda gostinsko ponudbo, ki bi pritegnila ljudi, mamice z vozički in ostale. Na ta način bi ljudje zasedli javni prostor in tudi težava z marginalnimi skupinami v Gradu bi se tako rešila, ker enostavno ne bi bilo več miru za njihove dejavnosti. Javnost mora prostor narediti javen, tako da se na njem zadržuje. Zato pa potrebuje vsebino, ki javnost pritegne.

PRIMOŽ TAnkO

8

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

PONOVNO NA ZAČETKU

Spet smo na začetku novega leta z novi-mi obljubami in novimi načrti, vendar ne brez tega, da ne bi pogledali tudi nazaj. V KUD-u Ribniški pihalni orkester smo po samostojnem tradicionalnem koncertu v mesecu decembru zabeležili še nastopa na božični prireditvi mažoret in na Božično-novoletnem koncertu. Seštevanje se je tako na koncu leta ustavilo na številki 26, kar predstavlja med društvi v ribniškem kulturnem okolju lepo in aktivno glasbeno dejavnost. K tej številki je sekcija Z-Godba Ribnica prispevala 3 nastope, Ribniški pihalni orkester pa 23. Predstavitev je bila pestra, saj smo se tako udeležili več prom-enadnih nastopov v občini Ribnica in izven nje, dveh regijskih srečanj, organizirali smo dva samostojna koncerta in sodelovali pri organizaciji nekaterih večjih prireditev v občini. Na Ribniškem sejmu pa smo v goste povabili godbenike Godbe Dobrepolje, ki so s prireditve odšli z nepozabnimi vtisi in lepimi spomini.

Obiskovalci prireditev so tako lahko prisluh-nili različnim zvrstem glasbe: od koračnic, zabavne in koncertne glasbe, kot poseb-nost pa se je v repertoarju pojavil tudi muzikal.V letu 2012 smo s pomočjo donatorjev končno le nabavili nove uniforme, med instrumenti pa je svoje mesto našel tudi prenosni električni klavir, ki ga potrebujemo na naših koncertih. Leto nam je zaznamov-alo nadpovprečno veliko servisov in gener-alnih popravil inštrumentov, saj je v naboru le še 5 inštrumentov mlajših od osmih let. V članstvu smo pridobili štiri nove članice, in želimo, da bi bilo tako tudi v bodoče. Leto 2012 smo v finančnem smislu ne glede na krizno obdobje končali pozitivno in v zahtevanih zakonskih normativih.Posebno mesto sta v vitrini našli priznanji obeh sekcij, prejetih od Zveze slovenskih godb za izvajanje programov in skladb Bojana Adamiča ob praznovanju 100-let-nice njegovega rojstva. Preteklo leto je bilo zato uspešno zaključeno in nam je v izziv, da bomo v prihodnjem vsaj tako in toliko uspešni.Z letom 2013 pa smo zopet na začetku, tako v programskem kot tudi organizacijskem smislu. Že prvi petek po novem letu se nas je nekaj godbenic in godbenikov zbralo v naših delovnih prostorih … na čistilni akciji. Preuredili in pospravili smo prostore, da bo naše bivanje na vajah prijetnejše in naše počutje boljše. Na notnih stojalih so se že prikazale nove skladbe in pričeli smo s svojim osnovnim poslanstvom. Pred nami je prvo gostovanje, saj se bomo že 2. 2. 2013 udeležili revije Združenja godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine v Straži. Za nami je prvi skupni sestanek godbenik-ov, na katerem so bili predlagani nekateri načrti, ki jih bomo med letom še dopol-nili. Tudi v bodoče pričakujemo v ribniškem okolju dobro in še boljše sodelovanje z Glasbeno šolo Ribnica, z občino Ribnica in JSKD o.i. Ribnica ter z ostalimi društvi, pevci in pevskimi skupinami. Navzven pa seveda z ostalimi organizacijami in institucijami, zvezami, godbami, orkestri, saj je le v pov-ezovanju in sodelovanju možen napredek, pa tudi obstanek.Predvsem upamo, da nam bodo v finančnem smislu tudi v prihodnje priskočili na pomoč donatorji, saj bi brez njih društvo lahko že zdavnaj zaprlo in zaklenilo svoja vrata. To pa je zadnje, kar si želimo, tako godbeniki kot verjetno tudi večina občanov, ki radi prisluhnejo godbenim zvokom.

STAnISlAV GReBenc, predsednik KUD Ribniški pihalni orkester

ZAHVALA ZA SODELOVANJE IN POMOČOb tej priložnosti se godbeniki zahvalju-jemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri organizaciji prireditev, k obstoju in delo-vanju društva v letu 2012, zato je prav, da jih omenimo: Občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok, Inotherm d.o.o., Šilc Trade d.o.o., Toaza d.o.o., R.inženiring d.o.o., Inles Ribnica d.d., OO SDS Ribnica, Prevozi Point – Krajec Ana s.p., Telekom d.d., Tiskarna Linear - Ilc Tomaž s.p., Metal - Češarek Andrej s.p., Anis Trend d.o.o., Bitis d.o.o., Blesk d.o.o., Fipis d.o.o., JP Komunala Ribnica, Kuss d.o.o., Arts d.o.o., ElektroZvok-Andrej Levstek s.p., Okmal d.o.o., Lesoj d.o.o., Vibor d.o.o., Pustno društvo Goriča vas, PGD Goriča vas, TD Ribnica, Strojni krožek Urban, Društvo mažoret in plesalcev Ribnica, pevska skupi-na Anamanka, ADB´ Teater, JSKD o.i. Ribnica, Glasbena šola Ribnica, Športni center Ribnica, Okrepčevalnica pri Francetovi jami-Slavka Mrhar s.p., TD Sodražica, Simon Korošec, Petra Vidmar- Bartol in Matija Bartol, Anton Oberstar- Seljan, Andrej Arko - Rajh, Marjan Mohar, Primož Lovšin in Jan Hribšek, Vinko Trdan, Sašo Hribar in podporni člani KUD-a Ribniški pihalni orkester: Pavel Hočevar, Jože Levstek, Janez Pelc, Marjan Mohar, Alojz Stritar, Blaž Milavec, Janez Henigman, Vinko Levstek, Anton Ilc, Alojzij Krže, Franc Bojc in Jože Kozina. Zahvala velja tudi medijs-kim sponzorjem in oglaševalcem: Rešeto, Radio1 Urban, Radio Univox, R.kanal+ ter župnijskim uradom: Ribnica, Dolenja vas, Sveti Gregor, Sodražica, Loški Potok in Velike Lašče in še mnogim ostalim neimenovanim nesebičnim posameznikom.

Zavod Cubartis – odgo-vor na vprašanja mladih

Z novim letom bo začela svoje delovanje nova organizacija za mlade na območju občin Ribnica, Sodražica in Kočevje. Cubartis bo deloval v okvirih dnevnega centra (Škrabčev trg 22, v prostorih gostilne Mihelič) ter na zunanjih lokacijah. Namen zavoda Cubartis je ustvariti prostor, v katerem se bodo mladi lahko srečevali, izražali svoja mnenja, ustanavljali nefor-malne skupine, aktivno oblikovali fizični prostor, se izobraževali o sodobnih pojavih in preživljali strukturiran prosti čas. Zavod Cubartis je bil ustanovljen z namenom dati mladim fizični prostor v lokalnem okolju, v katerem bodo deležni pomoči in pod-pore pri uveljavljanju svojih prepričanj. Vsebina prostora bo izhajala iz sodobne mladinske kulture in le-to povezovala z lokalnim okoljem ter vsemi ostalimi gen-eracijami. Zavod bo mladim omogočil neformalno izobraževanje in usposabljanje na področju umetnosti, psihologije, pro-jektnega menedžmenta, medijev, kritične pismenosti, računalništva in s tem nudil podporo delu formalnih izobraževalnih institucij. Zavod Cubartis bo prevzel tudi naloge zastopanja interesov in pravic mla-dih, tako na nacionalni kot lokalni ravni. Prevzel bo tudi naloge povezovanja nefor-malnih skupin mladih z drugimi organizaci-jami v lokalnem okolju in na mednarodni ravni.Vabimo tudi vse organizacije, športna in kulturna društva k sodelovanju, soust-varjanju skupnih projektov ter nudimo tudi uporabo svojih prostorov za izvajanje vseh vrst aktivnosti.Dodatne informacije lahko pridobite na infocubartis@gmail.com, na facebook stra-ni ali pa pokličite na 041 – 541 679.

PeTeR TRhlen, direktor zavoda Cubartis

Turistično društvo Ribnica v sodelovanju z Občino Ribnica

ORGANIZIRA SPREVOD PUSTNIH

MAŠKAR,ki bo potekal od ŠC

Ribnica, po Kolodvorski ulici, Škrabčevem trgu, do

Rokodelskega centra,V TOREK, 12. 2. 2013,

OD 10. DO 12. URE.Sodelujejo:

Osnovna Šola Dr. Franceta Prešerna Ribnica, Vrtec Ribnica, Bivalna enota Ribnica, VDC Ribnica,

Pustno društvo Goriča vas, Rokodelski center Ribnica.

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

9

ŠTUDIRAJMO NEKAJ »NEUPORABNEGA«, ŠTUDIRAJMO HUMANISTIKOHumanistika je imela v 20. stoletju pred-vsem funkcijo vzpostavljanja razrednih raz-lik, kjer so se bogati boemi predstavljali kot prefinjeni ljubitelji humanistike proti razuz-danim nižjim slojem. Danes nam ideologija zahodnega kapitalističnega sistema gov-ori nekaj drugega. Idealni posameznik ni več ljubitelj humanistike, vendar je to posameznik, ki doseže samoaktualizacijo skozi poznavanje pravnih in ekonomskih (oz. borznih) ureditev, ideal, ki dobi v kon-tekstu neoliberalizma funkcijo izkoriščanja. Humanistika in študij humanistike sta medtem postala zgolj nekaj »neupo-rabnega«, nekaj, kar ovira neoliberalizem. Podobno je zaslediti tudi v Sloveniji.V Sloveniji so devetdeseta leta, z vdiran-jem zahodnega kapitalističnega sistema zaznamovala t.i. obdobje tranzicije, ki je prinesla dve poglavitni spremem-bi v javnem življenju mladine. Prvič: naraščanje nezaposlenosti, ki je obreme-nila mlade z eksistenčnimi problemi. To je

povečalo nadzor nad mladimi, saj je bilo sedaj potrebno bolj trdo delati v šoli in v izvenšolskih dejavnostih, da bi premaga-li hujšo konkurenco in se usposobili za vstop na trg dela. Drugič: v devetdesetih letih je prišlo do ukinjanja javnih prosto-rov, kar je negativno vplivalo na mladinske (predvsem alternativne) subkulture, ki so za mlade predstavljali kraj eksperimenti-ranja in oblikovanja alternativnih identitet. Konkurenca, eksistenčna prisila, skrb zase znotraj svoje zasebnosti in pomanjkanje alternativ služi neoliberalizmu, saj (pri)sili posameznike v sprejem neoliberalističnega ideala posameznika. Mladi so preko omen-jenih mehanizmov spodbujani k študiranju »uporabnih« študijskih smeri oz. nečesa zaposljivega na trgu dela, uporabnega torej z vidika neoliberalizma. Humanistika, ki nima sedaj niti funkcije legitimiranja raz-rednih razlik, je s stališča neoliberalne poli-tike zato skrajno neuporaben in nekoristen študij. Na omenjeno tendenco nam kažejo

tudi nedavni dogodki, kot je bila skorajšnja ukinitev humanističnih študijev, kjer so na Fakulteti za humanistične študije v Kopru razpravljali o ukinitvi dveh temeljnih študijskih programov za univerzo (razlog je bil pomanjkanje denarja). Na drugi strani pa je opazno širjenje privatnih visokošolskih zavodov (tudi ob pomanjkanju denarja, ki naj bi bil razlog ukinitve humanističnih študijskih smeri), ki imajo zelo omejeno število študijskih programov, kar se odraža v širšem družbenem dogajanju, saj večje število študijskih programov pomeni širjenje idej, diskutiranje, kar se posledično odraža v širšem družbenem dogajanju, kar je pogoj za upor. Tako so privatni zavodi že iz tega razloga omejeni na diktat neoliber-alizma o »uporabnih« študijskih smereh; s tega vidika je težje dojeti, da »uporabne« smeri pomenijo korist za neoliberalizem. Zato imajo tudi ti »neuporabni« študiji, kot je humanistika, še kako pomembno funkci-jo v času širjenja neoliberalistične politike, ki se v Sloveniji širi skozi sedanje varčevalne ukrepe. Potrebno je torej študirati tudi »neuporabne« študijske smeri.

TIT STARc, RŠK

Nekaj malega o delu v letu 2012Imeli smo občni zbor in dobili novega predsednika, g. Julijana Ozimka, ki je takoj začel z delom. Organiziral je tečaj računalništva in projekt Simbioza, ki sta še dodatno dopolnila delo društva. Naše delo pa v glavnem poteka v druženju, to so razni izleti, srečanja, počitnikovanje, obiski starostnikov, tedensko kopanje, martinovanje in sil-vestrovanje.Imeli smo kar nekaj lepih izletov, druženj z drugimi društvi upokojencev. Povsod smo se imeli lepo. Plan, ki smo ga pripravili za 2012, smo v celoti izpolnili. Obiskali pa smo tudi 138 naših članov, starejših od 80 let, in jih obdarili.Za leto 2013 pa smo pripravili tudi nekaj novosti, kot so pohodništvo in ples. Več o delovanju našega društva boste izve-deli, če se nam boste pridružili. Pri nas ni »naših in vaših«, pri nas smo samo mi, ki imamo to srečo, da smo upokojenci. Članarina za leto 2013 znaša 10 EUR. Letos pripravljamo: Pustovanje 12. 2., na pustni torek, v Gostišču Pugelj,Pohod po Jurčičevi poti, v soboto, 2. 3.,Občni zbor društva 24. 3., v Gostišču Pugelj.Uradne ure so vsak ponedeljek od 9. – 11. Telefon: 836 12 77 ali 031 – 792 694.

ZA Du RIBnIcA DuŠA WeInBeRGeR

PRENOVLJENI RIBNIŠKI PASIJONPridite k meni

Ribniški pasijon bo letos že sedmo leto zapored nagovarjal obiskovalce z odra ribniškega gradu. V šestih letih je iz zamisli mladih zrasel v enega največjih kulturnih projektov Ribniške doline, glas o Ribniškem pasijonu pa se je prek mednarodne konfer-ence evropskih pasijonskih mest razširil po celotni Evropi. V slovenskem merilu se po številu sodelujočih uvršča takoj za znameni-ti Škofjeloški pasijon, hkrati pa ima najdaljši neprekinjeni niz uprizarjanja. Še vedno je Ribniški pasijon eden redkih v Evropi, med katerim se v živo izvaja večinoma avtorska rock glasba.Začeli smo s strahom, ali nam bo sploh uspelo izvesti tako velik projekt, pridobiti dovolj sodelujočih in naklonjenost obisk-ovalcev. Odzivi tako domačinov, ki so se odzvali povabilu k sodelovanju, kot gled-alcev so pregnali vse dvome in nam dali zagona, da smo pasijon vsako leto dopol-njevali, večali pasijonsko družino, iskali nove izzive in privabljali ljudi iz vse bolj oddaljenih krajev. Zaživela je tudi ideja o priložnostnem P-zboru, v katerem so združeni glasovi pevcev od Kočevja do Grosuplja.Sedmi Ribniški pasijon se vam bo pred-stavil v prenovljeni podobi. Od septem-bra dalje se v ekipi koordinatorjev tru-dimo, da bi dogajanje izpred dva tisoč let prikazali na drugačen način ter s tem sodelujočim postavili nove izzive, gledalce pa približali skrivnosti Kristusovega trpljen-ja. Pričakujete lahko:

- spremenjeno glasbeno kuliso s prenov-ljenim P-bandom in osveženim P-zborom;- nove igralce in nove vloge v novih oblekah;- dodane prizore in izpiljene standardne prizore;- še nekaj skritih presenečenj, ki jih boste odkrili, če si boste Ribniški pasijon pozorno ogledali v živo.Naslov letošnjega prenovljenega Ribniškega pasijona je »Pridite k meni«. Naslov je »zakrivil« gospod župnik, ki nas je redno obiskoval med pisanjem scenarija. Pri tem je bil izredno konstruktiven kritik, vsakič pa nas je tudi nasmejal in nam dal kakšen navdih. Pisanje scenarija nam je bilo v pravi užitek, saj je potekalo v sproščenem in domislic polnem vzdušju. Verjamemo, da se bodo podobno tudi igralci vživeli v igran-je in vas, gledalce, popeljali do globokega doživljanja velikonočnega dogajanja, kar je pravzaprav smisel uprizoritve pasijona. Tisti, ki si Ribniškega pasijona še niste ogledali, si lahko obetate nepozabno izkušnjo. Za tiste, ki ste naš pasijon že videli, pa letošnji vsebuje dovolj svežine, da si ga boste lahko z zanimanjem in kančkom radovednosti ogledali še enkrat ter se vživeli v dogajanje, kot da ga vidite prvič.Vabljeni torej, da si prenovljeni Ribniški pasijon ogledate v soboto, 16., ali, 23. marca letos, ob 20. uri v ribniškem Gradu.

kOORDInATORjI RIBnIŠkeGA PASIjOnA 2013

10

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

Predstavitev kataloga razstave o krošnjarstvu

Križem svajt so se podal∂ pa sujo ruobo ponujal∂Po odmevni razstavi o drugi najstarejši ribniški dejavnosti, prva je izdelovanje suhe robe, druga prodaja le-te, krošnjarstvo, je izšel tudi katalog o razstavi. Tega so ustvarjalke predstavile 19. decem-bra v Rokodelskem centru.

Resno zastavljen katalog je sestavljen iz osmih člankov uveljavljenih raziskovalk, ki se ukvarjajo z Ribniško dolino in njenimi ljudmi ali po se s krošnjarstvom ukvarja-jo zaradi njegove razprostranjenosti po našem širšem območju ali dejavnosti same, ki se razlikuje od običajne trgovine. V prvem prispevku kustosinja Muzeja Ribnica mag. Marina Gradišnik na kratko pred-

stavi razmere konec 15. in v 16. stoletju, tako v Ribniški dolini kot tudi širše, in tako pojasni razloge in tudi možnosti za razmah krošnjarjenja. Dr. Marija Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje se v svojem članku Trgovstvo vs. Krošnjarstvo natančneje ukvarja z vsebinskimi, pravnimi in dejans-kimi razlikami med krošnjarstvom in trgovi-no. Nadja Kovačič iz Pokrajinskega muzeja

Kočevje je p r e d s t a v i l a krošnjarje s Kočevske, sta-tus kočevskih k r o š n j a r j e v je bil sicer enak, vendar s to razliko, da so Ribničani prodajali skoraj izključno suho robo, kočevski

Božično-novoletni rokodelski sejem in decem-brski pravljični svet pred Rokodelskim centrom

V četrtek, 20. decembra, je bilo pred Rokodelskim centrom živahno cel dan. Od dvanajste ure naprej so stojnice napol-nili rokodelci iz različnih krajev Slovenije. Raznolika ponudba izdelkov, primernih za novoletna darila, pa je privabila kar nekaj obiskovalcev. Najbolj veselo je bilo v popoldanskem času, ko se je pričel Decembrski pravljični svet

za otroke. V dvorani nam ga je pričarala Špela Regulj z maroško pravljico o pogum-nem krotilcu kač in s svojimi afriškimi glas-bili: djembami, kalimbo in piščaljo. Nato se je dogajanje preselilo na dvorišče, kjer so otroke pričakali Pevski zbor osnovne šole Ribnica, Zvezdica, ki je prišla z neba, da bi spoznala dedka Mraza, in navihani pravljični junaki. Dedek Mraz se je pustil

čakati vsem nastopajočim in otrokom, dokler ga niso z glasnimi klici le priklicali. Za uspešno izvedbo sejma in prireditve se Rokodelski center zahvaljuje rokodelcem, pevskemu zboru osnovne šole Ribnica, vzgojiteljicam Vrtca Ribnica, Urši Jaklič Žagar in seveda dedku Mrazu. Do naslednjega leta lepo pozdravljam vse najmlajše obiskovalce, njihove starše in tudi ostale pa vabim, da se nam pridružijo tudi v mesecu kulture, februarju.

TekST In FOTO: TInA ZAjc

pa predvsem trgovsko blago iz jadranskih pristanišč. Nekdanja kustosinja v Ribniškem muzeju Mojca Bulovec Šifrer se v prispevku ukvarja z lončarji in njihovim zdomanjem tako glede načinov kot po geografskem obsegu. Polona Rigler Grm je predstavila svoj prispevek z naslovom Krošnjarstvo v luči prodaje suhe robe, v katerem natančneje popisuje načine krošnjarjenja s suho robo in razvoj krošnjarjenja predvsem v zadnjem stoletju. Prisotnost krošnjarja v sodobnem času pa je obdelala Vasja Pavlin. Predstavljene so še vsebine, ki se nanašajo na podobo krošnjarja v pripovedništvu in pesmi, ki jih je pripravila Anica Mohar iz Knjižnice Miklova hiša. Pomemben del je tudi študija Mojce Ravnik, v kateri predstavi najprej življenje Slovencev v Srbiji, pretežno po drugi svetovni vojni, v drugem delu pa je podrobneje predstavljen Ivan Debeljak, izvorno iz Slatnika, ki v Beogradu še vedno izdeluje in prodaja suho robo, njegovo življenje in zgodba pa sta predstavljena tudi v dokumentarnem filmu, ki je na ogled ob razstavi v Rokodelskem centru. Eden od pomembnejših delov je tudi vsebina razstave o krošnjarstvu, fotozapis družinske zgodbe krošnjarske družine in fototečno gradivo o krošnjarstvu, ki ga hranijo slov-enski muzeji. Katalog po eni strani ponuja znanstven prispevek k poznavanju dediščine širšega območja Ribniške doline, po drugi pa ohranja spomin na dejavnost, ki je zazna-movala tako ribniški prostor kot ribniškega človeka.

PRIMOŽ TAnkO, foto: Marko Modrej

Rokodelski center Ribnica in Muzej Ribnica vas vabita, da večer pred kul-turnim praznikom, 7. februarja, preživite z nami.Po poteh krošnjarjev vas bomo popeljali skozi razstavo.»Križem svajt so se podal∂ in sujo ruobo ponujal∂«, nato pa si bomo pobliže pogledali, kako poteka delo v Pletarski, Lončarski in Likovni šoli.Pričakujemo vas 7. februarja ob 17. 30 v Rokodelskem cen-tru Ribnica.Na dan kulturnega praznika, 8. februarja, bo Rokodelski center odprt od 10. do 14. ure, obiskovalce pa čaka brezplačen izvod publikacije O Ribnici in Ribničanih – Zapisi Janka Trošta.

Vstop je prost!

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

11

Žive jaslice v Domu starejših občanovČlani Vaškega e t n o l o š k e g a t u r i s t i č n e g a društva Hrovača so v petek, 4. januarja, obiskali stanovalce v Domu starejših občanov Ribnica. S tem so že tretje leto zapored, sku-paj s Cerkvenim mešanim pevskim zborom sv. Rok, pod vodstvom Feliksa Podgorelca, poskrbeli za praznično vzdušje med stanovalci Doma v Ribnici. Člani društva iz Hrovače letos v domači vasi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso uprizorili živih jaslic, so pa to pred-stavo prenesli v Dom starejših občanov. Ob glasbeni spremljavi pevcev iz Dolenje vasi. Šestdeset stanovalcem, kolikor se jih je že četrt ure pred dogodkom zbralo v avli, si je ogledalo polurno predstavo, svetopisemsko zgodbo o rojstvu Jezusa Kristusa. »Namen živih jaslic tu v Domu je, da poživimo dan stanovalcem. Hkrati

pa nas stanovalci vzpodbudijo, zato je ta nastop doživetje tako zanje kot tudi za nas, ki nastopamo,« je o dogodku dejal pred-sednik Vaškega etnološkega turističnega društva Hrovača Ivan Prelesnik.

TekST In FOTO: kRISTjAn kOZInA

ŽIVe jASlIce SO BIle V DOMu Že TReTje leTO ZAPOReD

Predbožično rajanje, osmič!Ker se letos Mladinsko društvo Okameneli svatje (MDOS) niso prijavili na občinski raz-pis za kulturo, bi morali plačati 150 evrov na dan za vsakoletno dvodnevno prired-itev Predbožično rajanje. Občinski svet je namreč sprejel sklep, da je potrebno plačati najemnino za tovrstne prostore, pa naj gre za domačine ali za skupine zunaj občine. Mladinci, brez nekih lastnih sredstev, a z ogromno volje in zagona, so izpel-jali prireditev preko Športnega društva Lončar, ki pa je bilo prijavljeno na razpis. »Če pride cirkus na gostovanje, je jasno, da mu zaračunaš najemnino, ni pa prav, da tržiš na lastnih ljudeh,« pravi Samo Pogorelec, predsed-nik ŠD Lončar in bivši predsednik MDOS z najdaljšim stažem in največ projekti. Da pa je paradoks popoln,

je zgovorno tudi dejstvo, da je to edino igrišče v občini, ki ga ni financirala Občina, ampak krajani sami. Pa pustimo birokracijo in se spravimo k delu.Letos je bilo že osmo Predbožično rajanje zapored in vsako leto je bolje in lepše. 23. in 24. decembra se je torej rajalo na dolenjevaškem igrišču ob toplih napitkih, dobri družbi, plinskih grelcih, peči na drva

in ob božičnih pesmih, ki na takih prired-itvah ne izzvenijo v kič, ampak prav pri-jetno denejo. Prvi večer je bil organiziran tudi 1. predbožični pohod po Dolenji vasi in Prigorici v izvedbi Sama Pogorelca in Oliverja Oražma. Udeležilo se ga je preko trideset ljudi, ki so po dobri uri hoda dobili srebati nekaj toplega. Naslednji večer so Okameneli svatje zavreli čaj in vino ob 21. uri ter kuhali tja proti jutranjim uram, saj je bilo letos ver-jetno največ obiska do sedaj. Oba večera je potekala tudi nagradna igra, kjer so obiskovalci lahko stavili, kolikšna je višina smreke, ki je krasila prireditveni prostor. Zmagovalec je bil Mirko Kaplan iz Prigorice, ki je točno višino zgrešil le za pol centi-metra.Dolenja vas je bila tudi letos okrašena s svetlobnimi napisi nad cesto, ne da bi bil oškodovan občinski proračun. Samo pravi, da to že nekaj let delajo na lastno pest v sodelovanju z Gregorjem Bojcem in elektro podjetjem ELZA iz Kočevja.Člani Mladinskega društva Okameneli svatje se zahvaljujejo vsem donatorjem in obiskovalcem, ki so omogočili, da je prired-itev lepo uspela.

SAŠO hOČeVARFoto: Ana Bojc

MnOŽIcA nA PReDBOŽIČneM RAjAnju

SREČANJE VAŠČANOV ŽLEBIČA

Na večer 29. decembra smo se zbrali vaščani spodnjega Žlebiča. Pod vodst-vom vaškega župana Antona Šilca smo organizirali tradicionalno prednovolet-no srečanje v prostorih gostišča Vrba. Omogočil ga je Tomaž Peterlin, in se mu ob tej priliki zahvaljujemo. Pripravili smo dobrote iz domače kuhinje, kjer nam je bila v veliko pomoč Anica Peterlin. Pokramljali smo ob dobri kapljici kot nekdaj v dobrih starih časih. Druženje in veselje je trajalo pozno v noč. Bilo je smeha in zabave za dušo in srce. Pogovorili smo se tudi o nadaljnjem urejanju vaškega kotička, ki ga imamo na križišču pod staro vaško lipo. Tam preživimo čez celo leto veliko veselih trenutkov. Za organizacijo le-teh, skrb in požrtvovalnost gre zahvala Sabini Peterlin.V napetem vsakdanjiku se nemalokrat usedemo skupaj in razbijemo hiter tempo današnjega časa. V toplih polet-nih mesecih načrtujemo tudi tradiciona-lno žegnanje koles.

VAŠČAnI SPODnjeGA ŽleBIČA

12

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

O Ribnici in Ribničanih – Zapisi Janka Troštabrihten za sedem neumnih

Razstava o Janku Troštu na ogled ob šestdeseti obletnici ustanovitve Mestnega muzeja Idrija

tudi vrsta rečenic in anekdot. Dvojezična knjiga, slovenska in angleška, ter njena predstavitev zaključujeta projek-te, povezane z Jankom Troštom – Troštovo leto. To obdobje, od oktobra 2011 do začetka leta 2013, je pravzaprav trajalo 14 mesecev, v katerih se je zvrstil niz dogod-kov. Najbolj je bila odmevna razstava, ki jo je pripravil in oblikoval Muzej Ribnica in je prikazala Janka Trošta v vseh njegovih tal-entih. Trošt je bil razen učitelja in ravnatel-ja, kar je bil njegov poklic, še ustanovitelj muzeja v Ribnici in Idriji, slikar, karikatur-ist, topograf, lutkar, zborovodja in zbiralec zgodb. Ravno iz njegovih zapisov zgodb je nastala ta knjiga, ki kaže (nas) Ribničane v podobi naše pregovorno šaljivosti in izna-jdljivosti. In ko smo že pri Troštu: razstavo iz ribniškega muzeja so ravno pred nekaj dnevi prenesli na ogled v drug muzej, ki ga je sooblikoval Janko Trošt, v Idrijo.

PRIMOŽ TAnkO

V četrtek, 10. januarja, so v Rokodelskem centru predstavili prve rezultate letošnjega dela, knjigo O Ribnici in Ribničanih – Zapisi Janka Trošta. Prireditev je bila zasnovana kot pogovor med Marjano Starc, ki je opravi-la večino uredniškega dela, kustodinjo Muzeja Ribnica, mag. Marino Gradišnik, in dvema avtentičnima šaljivcema, Metodom Jakličem in Medardom Pucljem. Le da tokrat nista pripovedoval svojih šal, pač pa sta s prefinjenim občutkom tako za zgod-bo kot za pristno ribniščino interpretirala Zapise Janka Trošta o Ribnici in Ribničanih. Troštove zgodbe so imele zanimivo zgodovino še preden so zagledale luč sveta. Zapisi, ki jih je Marjana Starc uredila in prip-ravila za tisk, so prišli od Toneta Petka, prav tako zbiralca in zapisovalca zgodb, ta pa jih

je dobil v Troštovi zapuščini. Tone Petek je te zapise sprva prepisal, pozneje še prefo-tokopiral, tako da je ohranjenega precej gradiva, original pa se je sčasoma izgubil.Zgodbe so nastale najverjetneje v času Troštovega bivanja v Ribnici, to je v tride-setih letih 20. stoletja. Večina je izvirnih, nekatere pa imajo daljšo pripovedovalsko tradicijo in so izvorno ljudske, denimo Ribniška nova maša.Zgodbe so pretežno šaljive, nekatere so zelo osebne in jasno prikazujejo družbo in razmerja v njej v času med vojnama. Poleg bolj osebnih, karakternih lastnostih nekat-erih kapišonov in posebnežev so predstav-ljeni sosedje Stružani in Dolenjevaščani, o privajanju vojni in svobodi po ribniško, zakonski zvestobi in ljubezni, zajeta pa je

V ponedeljek, 21. januarja, je minilo šestdeset let, odkar je Janko Trošt vzpostavil delovanje Mestnega muze-ja v Idriji. Ob tej priliki so v razstavišču Nikolaja Pirnata v gradu Gewerkenegg postavili na ogled razstavo Muzeja Ribnice, ki je raz-stavo pripravil in doma ponudil na ogled v lanskem letu. Ribniško verzijo raz-stave so nekoliko prilagodili razstavišču samemu, saj so namesto podob Ribnice in Ribniške doline razstavili približno 100 akvarelov z idrijskega področja, nastalih večinoma v obdobju 1948 - 1952. Te je v spremljajočem katalogu predstavila umetnostna zgodovi-narka Ana Sever Božič. Kustos Darko Viler je predstavil Troštovo življenjsko pot, direk-torica muzeja Ivana Leskovec pa je pred-stavila 60 let muzeja v Idriji. Razstavo je

predstavila avtorica mag. Marina Gradišnik, iz Muzeja Ribnica. K besedi sta bila kot slavnostna govornika povabljena tudi župan občine Idrija Bojan Sever in vodja službe za premično dediščino dr. Marjeta Mikuž. Ta se je v svojem nago-voru posvetila predvsem delu kustosov in njihovemu odnosu do preteklosti in spo-

sobnosti predstaviti to znanje in védenje v modernem času, s sodobnimi metodami in zanimivimi predstavitvami. Pomen in vloga Janka Trošta za razvoj in ohranjanje idrijske in ribniške dediščine sta neprecenljiva, saj je ustanovil muzej v Idriji in tudi v Ribnici, in pomagal ohraniti velik del tako tehniške dediščine idrijskega rud-nika živega srebra, dejavnosti na področju Cerknega in tudi Partizansko bolnico Franja. (Ta je po dveh večjih naravnih nesrečah v osemdesetih letih in 2007 obnovljena in predstavlja dediščino najbolj humani-tarnega dela, pomoč poškodovanim). Za nas je Troštova dejavnosti v Idriji sicer pomembna, vendar je za Ribnico najbolj pomembno zbiranje gradiva o suhi robi in krošnjarstvu ter oblikovanje prve razstave Suhe robe in lončarstva. Poleg priznanja delu Janka Trošta je gos-tovanje razstave v Idriji tudi priznanje delu ribniškega Muzeja, ki je s predstavit-vijo dela Janka Trošta prikazal sposobnost raziskovanja, predstavljanja in oblikovanja razstave in vsebine, privlačno in sporočilno za obiskovalce ter informativno za strok-ovno javnost.

Tekst in foto: PRIMOŽ TAnkO

MARInA GRADIŠnIk In BOjAn SeVeR, ŽuPAn IDRIje

MARjAnA STARc In MAG. MARInA GRADIŠnIkMeTOD jAklIČ

MeDARD Pucelj

ZA

N

ARAV

O G

RE

13

Načrtovanje in evidentiranje izvedenih del v gozdarstvu

V gozdarstvu je načrtovanje ena od najpomembnejših nalog Zavoda za gozdove Slovenije. Obstaja več ravni načrtovanja, in sicer: izvedbeno gozdno gojitveno in sečno spravilno načrtovanje, gozdno-gospodarsko načrtovanje na ravni gozdnogospodarskih enot (GGE) in gozdno gospodarsko načrtovanje na ravni gozdno-gospodarskih območij. Vse ravni so med seboj vsebinsko usklajene in povezane.Območni gozdnogospodarski načrt (ON) daje usmeritve za gospodarjenje z gozdovi na ravni gozdnogospodarskega območja. Izdeluje se za obdobje desetih let. V načrtu so podatki, ki se nanašajo na gospodarjenje z goz-dovi v območju (lesna zaloga, prirastek, možni posek, gojitvena dela, prometnice, funkcije v gozdu itd.). Vir podatkov za izdelavo ON so veljavni gozdnogospodarski načrti GGE.Načrti GGE se izdeluje-jo za obdobje 10 let. So podrobnejši kot ON ter predpisujejo usmeritve za gospodarjenje z goz-dovi po posameznih GGE (npr. GGE Velika gora, GGE Mala gora, GGE Stojna).Še bolj natančni pa so detaljni Gozdnogojitveni in sečnospravilni načrti za posamezne oddelke v GG enoti. Preteku veljavnosti načrta GGE sledi revizija načrta, ki obsega pripravljalna dela, terenske mer-itve in izdelavo tekstnega dela načrta. S terenskimi deli (zbiranje podatkov o ses-tojnih kazalcih) se prične zadnje leto vel-javnosti načrta. Nosilec izdelave načrta (v pomoč so mu revirni gozdarji in ostali sodelavci) naredi opise sestojev v celi gozd-nogospodarski enoti. Pri opisovanju ses-tojev ocenjuje različne sestojne parametre ter se odloča o najvišjem možnem poseku in potrebnih gojitvenih in varstvenih delih ter delih za funkcije gozdov.Vzporedno z opisovanjem sestojev se izve-dejo tudi meritve drevja na stalnih vzorčnih ploskvah, ki so postavljene v gozdu na vzorčni mreži 250 m x 250 m. Vzorčne ploskve na terenu niso vidno označene, najde se jih s pomočjo podatka o njihovih geografskih koordinatah. Merilec na plo-skvah izmeri prsne premere dreves, ocen-

juje njihovo zdravstveno stanje in sestojni položaj ter ugotavlja število odmrlih in posekanih dreves. Tako pridobljeni podatki so podlaga za določitev lesne zaloge in prirastka sestojev ter tudi za ugotavljanje količine posekanega lesa v GGE.Ko so terenske meritve in druga priprav-ljalna dela končana, se vse podatke, pri-dobljene na terenu, računalniško obdela. Sledi izdelava načrta. V tem sklopu se ana-lizira gospodarjenja z gozdovi v preteklem desetletju. Poudarek je zlasti na analiziranju podatkov o izvedenem poseku in oprav-ljenih gojitvenih in varstvenih delih. Pri analiziranju poseka se primerjajo podatki o količini poseka iz gozdarske evidence, ki jo vzdržujejo revirni gozdarji na kra-jevni enoti, s podatki o količini poseka, ki se pridobi iz meritev na stalnih vzorčnih

ploskvah. Kadar je podatek iz tekoče evi-dence poseka na ravni GGE v mejah zau-panja količine poseka, ugotovljenega na stalnih vzorčnih ploskvah (ob 5% tveganju – statistična napaka), se ga vzame kot ustr-eznega. Kolikor pa je podatek iz tekoče evidence poseka na ravni GGE zunaj meja zaupanja količine poseka, ugotovljenega na stalnih vzorčnih ploskvah, pa je potreb-no ugotoviti, zakaj je prišlo do takšne raz-like. Najpogostejši razlog je sečnja dreves brez odkazila.Pri izdelavi Gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Mala gora za obdobje 2012-2021 se je ugotovilo, da je dejanski posek večji od uradno evidenti-ranega poseka. Odstopanje je večje, kot je dopustno. Analize so pokazale, da je eden od glavnih razlogov za večje odstopanje črna sečnja, oziroma posek drevja brez odkazila. Pri tem ni nujno, da gre za črno sečnjo na večjih površinah. Dovolj je že,

če lastnik gozda pri sečnji drevja poseka poleg odkazanih še nekaj dreves, ki niso bila označena za posek. Pri velikem številu lastnikov se v desetih letih lahko nabere kar precejšnja količina lesa. Problem je lahko tudi sečnja manj kvalitetnega lesa za drva, ki ga lastniki gozdov izvedejo brez odka-zila. Zakon o gozdovih v svojem 17. členu določa, da na podlagi gozdnogojitvenega načrta izda Zavod za gozdove lastniku gozda, po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni posek, odločbo o količini in strukturi dreves za možni posek. Skupna izbira drevja za posek je torej v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih obvezna. Pri skupni izbiri drevja za posek ne gre za to, da bi gozdar omejeval lastnika gozda glede njegove lastnine, pač pa mu strok-

ovno svetuje in v skladu s pred-pisi zagotovi točnost podatka o količini in strukturi poseka-nega lesa. Če lastnik gozda poseka drevje brez odkazila in o tem ne obvesti revirnega gozdarja, mora le-ta, v skladu z veljavno zakonodajo o nedo-voljenem poseku obvestiti gozdarsko inšpekcijo. Da bi se izognili tovrstnim nepotrebnim postopkom, pozivamo vse last-nike gozdov, da izvajajo sečnjo v skladu s predpisi.Sečnje brez odobritve, oziro-ma brez odkazila so dejansko nepotrebne. Gozdarji na KE smo lastnikom gozdov na raz-polaga za odkazilo dreves kot tudi za ostale nasvete v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi.

Naknadno odkrivanje nedovoljenih posek-ov je zamudno delo, ki ima lahko za last-nika gozda tudi negativne posledice in po nepotrebnem vnaša nezadovoljstvo med ljudi.Ker so časi težki, se pojavljajo tudi kraje lesa in tudi temu po svojih močeh se moramo vsi skupaj upreti. Najbolje je s pravočasnim obveščanjem in ukrepanjem.Lastnikom gozdov in gozdarjem mora biti cilj urejen gozd in čim točnejši podatki, ki se nanašajo na gospodarjenje z gozdovi. Skupaj bomo slednje dosegli le s strok-ovnim in doslednim delom ter trajnostnim gospodarjenjem s tem našim bogastvom.

ZGS OE KočevjeVodja KE RibnicajOŽe OBeRSTAR, unIV. DIPl. InŽ. GOZD.

Foto: Marko Modrej

14

NE SPREG

LEJTE

Skrbi, delo in trpljenje,tvoje je bilo življenje.Bolečine in trpljenje si prestala,zdaj lahko boš v grobu mirno spala.

Zahvala V 84. letu je tiho zaspala naša mama, stara mama

in prababica

IvaNa ORaŽEM iz Dolenje vasi

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše.Zahvaljujemo se uslužbencem DSO Ribnica, sostanovalki ge. Slavki Mihelič za polepšane zadnje mesece pokojničinega življenja. Hvala tudi g. župniku Alešu Pečaverju, pevcem PZ Lončar, trobentaču in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

ŽalujOčI vsI NjENI

OBVESTILO

Vabljeni, da se udeležite srečanja, ki bo potekalo kot klub svojcev v podporo pri oskrbi starega – bolnega človeka. Dobimo se vsak drugi četrtek v mesecu v predavalnici Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica.

Vabljeni v četrtek, 14. februarja, ob 18. uri.Dodatne informacije: Anka Debeljak, dipl. m. s.; E-mail: adebeljak.zdrib@gmail.com ali na telefon: 040 – 664 754

UTRIP VSAKDANA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV RIBNICA

Že kar nekaj časa se pripravljam, da svoje občutke, ki jih doživljam kot prostovoljka v Domu starejših občanov Ribnica, približam tudi širši javnosti.Da je to čudovito poslanstvo, ki me osrečuje, človek lahko doživi v dajanju pomoči ljudem, ki so pomoči potrebni.Naša srečanja so vsak ponedeljek, ko domske stanovalce, ki to želijo, odpeljemo v kapelo k bogoslužju, po končanem obredu pa jih peljemo zopet nazaj ali pa v našo družbo ob kavici in klepetu. Spletla so se mnoga prijateljstva tako s stanovalci kot tudi med nami prostovoljci.Občutek, da si nekomu, ki ga je usoda pripeljala v to ustanovo, polepšal dan, te napolni z milino in zadovoljstvom. To človeka bogati, da postaneš v duši močan in presrečen. Hkrati ti misli hitijo v čas, ki bo prišel in boš sam nemočen in potreben pomoči.V pogovoru s stanovalci opažam, da je v Domu veliko takih, ki so težko odšli od doma. Kljub skrbni negi in prijaznosti osebja so nji-hove oči večkrat otožne in napolnjene z grenkimi solzami. Ob takih trenutkih in stiskah je potrebno ponuditi dlan, ga objeti in pustiti, da ti potoži in se na tvoji rami razjoka.Kar nekaj takih stisk sem že sama doživela. S ponosom in veseljem povem, da je beseda uteha in tolažba, ki sem jo dala, tudi mene osrečila in moja duša je bila napolnjena z neko neomajno veličino.Tako dne, ki je namenjen obisku v Domu, komaj pričakujem tudi sama, ne le stanovalci, h katerim prihajam.Najtežje pa mi je pri srcu takrat, ko se kdo poslovi za vedno. Za njimi ostane praznina, ki je kot zevajoča rana.Ob tej priliki bi se rada spomnila tudi svojih treh prijateljic z veliko začetnico. Tu v domu smo se našle kot prostovoljke, čudovite gospe – Anica, Metoda, Francka. Te mi ob ponedeljkih s toplim pozdravom in objemom polepšajo dan. Vem in čutim, da sem v nji-hovi družbi zaželena. Veliko mi pomenijo, ker so res prave in zlate prijateljice. Ko sem zbolela, me je njihov klic po telefonu osrečil in potolažil. Res. Dokazale so svojo srčnost in prijaznost, ki jo nudijo tudi stanovalcem Doma. Rada bi se jim lepo zahvalila za iskreno prijateljstvo ter jim zaželela zdravja in še veliko prijetnih uric v naši »domski družbi«.

PROSTOVOljkA MARIjA GOlOBMedgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ribnica

Leto vere 2013

Ker je leto 2012/2013 leto vere, sem se odločila, da napišem nekaj o naši molitveni skupini. Imenuje se Međugorska molitvena skupina. Ustanovljena je bila pred dvanajstimi leti. Večina molilk iz skupine smo hodile na romanje v Međugorje. Tam je Marija vidcem svetov-ala, naj ustanavljajo nove in nove molitvene skupine. Tako je gospa Majda Vrh, ki je poleg gospe Maje organizirala in vodila romanja v Međugorje, dala pobudo za ustanovitev skupine v Ribnici. Na začetku nas je bilo bolj malo, dobivale pa smo se pri gospe Vrh na Griču vsakih 14 dni. Skupina je s časom rasla in sedaj se nas neobvezno sestane 16 iz dveh župnij. Molimo tri rožne vence; prvi je po Marijinem namenu, druga dva pa po dogovoru. Že precej časa molimo vsakokrat pri drugi hiši, vsakič tudi za blagoslov te hiše. Vesele smo, da vztra-jamo, čeprav je včasih težko uskladiti prevoz. Želimo si, da bi se v letu vere več poglobljeno molilo in da bi se ustanovila še kakšna podobna skupina.

IVAnkA lOVŠIn

ZA

HV

ALE OB SM

RTI

15

Za vedno si zaspala, slovo od nas jemala.Zvon še zadnjič je odpel,spomin bo nate še živel.

Zahvala ob boleči izgubi naše drage

aNICE čaMPa (1934 – 2012)

iz Otavic 3

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vso ostalo izkazano pomoč.Zahvaljujemo se tudi zdravnici dr. Alenki Nadler-Žagar, osebju UKC Ljubljana in socialni oskrbi.Hvala tudi kaplanu g. Matevžu Mehletu za lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi.Hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.

ŽalujOčI vsI NjENI

Odpočij zdaj se,izmučeno srce,odpočijte zdaj se,zdelane roke.Zaprte utrujene so oči,a v naših srcih še vedno živa si.

Zahvala

PavlINa lEvsTIK, ROj. DEjaK (4. 1. 1931 – 1. 1. 2013)

iz Otavic

Ob boleči izgubi naše drage mame Pavline se iskreno zahvalju-jemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem, kaplanu Matevžu Mehletu in vsem drugim, ki ste nam v naši bolečini izrekli sožalje, pomagali, podarili cvetje in sveče.

ŽalujOčI vsI NjENI – DaNIjEl

Kruto je bilo in nepričakovano -kot rezilo noža je zarezalo v srce,ker čez noč si odšla v neznano.V srcih je le bolečina in v očeh solzé

Zahvala Zahrbtna bolezen nam je v 61. letu starosti vzela drago ženo,

mami, mamo in taščo

DaRINKO ZaKRajŠEK (1. 6. 1951 – 7. 12. 2012)

iz Sajevca

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.Med nami ljubljena bila si iz vsega srca – ljubljena bodi tudi tam, kjer si zdaj doma.

vsI NjENI

Niti zbogom nisi reklaniti roke nam podala,tiho, mirno si zaspala,a v naših srcihvečno boš ostala.

Zahvala

FRaNčIŠKa KluN (1922 - 2013)

Hvala vsem, ki ste ji v času njenega življenja pomagali in nam ob njenem odhodu stali ob strani.

vsI NjENI

16

ZA

HV

ALE OB SM

RTI

“ Je čas, ki da, je čas, ki vzame.Je čas, ki celi ranein je čas, ki nikdar ne mine,ko zasanjaš se v spomine.” S. Makarovič

Zahvala ob izgubi naše drage mame

MaRIjE lOvŠIN 5. 9. 1927 - 2. 1. 2013

z Brega

Hvaležni smo, da nam je bilo v življenju dano hoditi skupaj z njo, ki nam je v vsej skromnostidelila dobroto, naklonjenost in življenjske izkušnje …

ŽalujOčI vsI NjENI

Celo življenje si garal,vse za dom in družino dal;povsod ostale so sledi,kjer delal in živel si ti.Življenje bilo je vredno truda,naj ti lahka bo domača gruda …

Zahvala Za vedno nas je zapustil dragi mož in ata

jOŽE DROBNIč (13. 3. 1939 – 23. 12. 2012)

iz Goriče vasi

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti.Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje.

ŽalujOčI vsI NjEgOvI

Tu je pristan,zavetje brez viharja,ni več teme,je sama zarja. (Anton Gradnik)

Zahvala V Gospodu je zaspala naša draga sestra, teta,

prateta in svakinja

MaRIja PETERlIN 19. 6. 1926 - 6. 1. 2013

iz Škrajneka

Zahvaljujemo se vsem, ki ste ob njeni smrti sočustvovali z nami, darovali za svete maše in za cerkev, prinesli sveče in cvetje, nam izrazili sožalje, za pokojno molili ter jo pospremili na njeni zadnji poti.Iskrena zahvala poljanskemu župniku g. Antonu Masniku za svečano opravljeno pogrebno slovesnost, vaščanom, ki so jo ponesli k večnemu počitku, pevcem, pogrebnemu zavodu Zakrajšek in ribniški komunalni službi.Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.

vsI NjENI

Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce,srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.Odšla si, več te niin v srcih to spoznanje nas boli,v bolečini nemi smo tiho sklonili glavoz lepo mislijo na te - za slovo. (Po Pihlerju)

Zahvala ob boleči izgubi naše drage

MaRIjE KROMaR (2. 12. 1921 – 4. 1. 2013)

iz Rakitnice 67

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje.Iskrena hvala delavkam CSD Ribnica, ge. Metki Kromar, pevskemu zboru Lončar, gospodu župniku Alešu Pečovarju in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

ŽalujOčI vsI NjENI

ZA

HV

ALE OB SM

RTI

17

ZASTAL je dih vseh nas,ko tišina vzela je tvoj glas.SKROMNO življenje si živela,vse nas pa neskončno rada imela.Z ljubeznijo v srcusi počasi in tiho k počitku odšla.Ljuba mama, želimo si,da v miru pri Bogu počivala bi.V srcih naših za vedno ostala boš ti.

Zahvala Ob nenadni boleči izgubi mame, tete, tašče,

babice in prababice

IvaNKE ŠTuPICa (30. 10. 1928 - 14. 1. 2013)

iz Slatnika

se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvala zdravstvenemu domu Ribnica, g. župniku Berčanu za lepo opravljen obred, pogrebnemu zavodu Komunale Ribnica, pevskemu zboru iz Slemen za lepo zapete pesmi, PGD Sušje, ge. in g. Škofu iz Jurjevice in vsem, ki ste pokojnico pospre-mili na njeni zadnji poti.

ŽalujOčI vsI NjENI

Ko se življenje poslovi,kot plamen svetel ugasne,se žalost v srcih naseli,temno vse krog postane.

in vendar ni vse tako,glej, tam plamenček sveti,ki upanje prinaša nam,da zdaj si v slavi Sveti. (MM)

Zahvala Ob smrti našega dragega moža, brata, svaka in strica

PETRa ŠulIgOja

se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali sveče, cvetje ali namenili dar v dobrodelen namen ter darovali za sv. maše za pokoj njegove duše.Hvala g. župniku Antonu Berčanu in g. Janezu Šketu za somaševanje in za molitve, še posebej pa nečaku Andreju Fegušu - minoritu - za tople, občutene besede slovesa med sv. mašo in obred pokopa. Zahvala tudi pevcem za ubrano zapete pesmi.Iskrena hvala vsem, ki ste nam v času slovesa stali ob strani in ste pokojnika z nami pospremili na njegovi zadnji poti.

ŽENa MajDa IN vsI NjEgOvI

Življenje tvoje bilo je težko,še težje je od tebe slovo,Misel, da nič več te ni, hudo boli …Hvala, mama, za življenje,za prelepe skupne dni.

Zahvala ob boleči izgubi naše drage mame in sestre

aNE čEŠaREK (1929-2013)

Iz Nemške vasi

Zahvaljujemo se vsem in vsakomur posebej za obiske in pomoč v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste darovali za posebne namene, sv. maše, sveče in cvetje ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti.

ŽalujOčI vsI NjENI

Ni te več na vrtu, ne v hiši,nič več glas se tvoj ne sliši.Če lučko na grobu upihnil bo vihar,v naših srcih je ne bo nikdar.

Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata,

strica in tasta

vINCENCIja Rusa (13. 8. 1934 - 11. 1. 2013)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku za opravljen obred in pevcem MoPZ Lončar za srčno odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.Ohranite ga v lepem spominu.

vsI NjEgOvI

18

NE SPREG

LEJTE

MALI OGLASIProdamo dvosobno stanovanje v centru Ribnice, Kolodvorska ulica, nasproti Mercatorja, v izmeri 79 m² (plus 2 kleti). Poleg kuhinje, spalnice, dnevne sobe je posebej pregrajena otroška soba. Stanovanje je v celoti obnovljeno, lepo vzdrževano, z novim stavbnim pohištvom. Mirna lokacija, bližina šole, vrtca, športnega centra, trgovine, zdravstvenega doma, lekarne, glasbene šole … V stanovanju je po meri narejeno pohištvo. Stanovanje je vpisano v ZK (etažno lastnino), CK na kurilno olje, KATV, internet, tel. priključek ... Prodamo z vso opremo oz. po želji kupca. Vseljivo bo spomladi. Cena: 75.000 EUR. Informacije: 041 – 536 889.

V okolici Ribnice oddam stanovanje v pritličju hiše. Več informacij na tel.: 051 – 381 303.

Prodam dvosobno stanovanje v centru Ribnice (Škrabčev trg), v 1. nadstropju majhnega bloka (le 3 stanovanja), v skupni izmeri 42,36 m². Stanovanje je v celoti obnovljeno, bližina vrtca, trgovine, šole, lekarne, avtobusne postaje ... , ZK urejeno (vpisano v etažno lastnino), vsa infrastruktura, možnost priključitve na CK na lesno biomaso. Vseljivo takoj. Vredno ogleda. Cena: 45.000 EUR, tel. št.: 041 – 897 097.

Oddam dvosobno (50 m²) stanovanje v Ribnici, Knafljev trg 4, z balkonom in kletjo. Stanovanje je opremljeno in delno obnovljeno. Vseljivo s 1. 2. 2013. Mesečna najemnina 260 EUR. Informacije na tel.: 041 - 923 947 .

Prodamo 2-sobno stanovanje v večstanovanjski stavbi v Dolenji vasi, Lončarska ulica 26, v 1. nadstropju, 52 m², potrebno obnove. Skupni prostori so obnovljeni 2012, cena 16.500 EUR.Prepis uredimo mi, etažna lastnina urejena, možna je vknjižba hipoteke. Inf. na tel.: 041 – 652 915 – Franc.

V centru Dolenje vasi oddam v najem dvosobno stanovanje, velikosti 61 kvadratnih metrov. Opremljene so: kuhinja, kopalnica in spalnica. Centralna kurjava, brezžični internet. Cena po dogovoru. Več informacij na: 031 - 372 179.

Podarite odvečne knjige, revije …Pospravljate ali renovirate stanovanje, hišo, podstrešje in bi se radi znebili odvečnih knjig, revij in ostalega tiskanega gradiva? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Z veseljem pridem, odpeljem in jih ohranim. Info. na 030 - 996 225.

V centru Dolenje vasi oddam opremljeno garsonjero. Najemnina in stroški skupaj 250 EUR. Tel.: 040 – 553 810.

V najem oddam 1,5-sobno stanovanje. Tel.: 031 – 631 199, 01 – 836 13 53.

Prodam dvosobno stanovanje. Tel.: 031 – 631 199, 01 – 836 13 53.

V centru Ribnice prodam hišo. Leto gradnje 1971. Velikost je 176 m². Cena po dogovoru. Tel.: 031 207 718.

V Ribnici oddam 2-sobno stanovanje v dvostanovanjski hiši. Stanovanje je opremljeno, ogrevano, KTV, internet. Najemnina 250 EUR + stroški. Tel.: 040 – 323 787.

Na Knafljevem trgu ugodno prodam 2-sobno stanovanje z balkonom, velikost 62,2 m². Stanovanje je v 1. nadstropju, s pripadajočim parkirnim prostorom in kletjo, CK etažno urejena. Stanovanje ima sončno lego, v bližini je center SPAR. Parketi so obnovljeni, v kopalnici in kuhinji so obnovljeni ventili. V kuhinjo je napeljana voda za pomivalni stroj. Topla voda v kuhinji je iz kopalniškega bojlerja. Vsi ventili na radiatorjih so novi. Cena 66.000 EUR. Tel.: 070 – 895 277.

Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam gradbeno parcelo v izmeri 780 m². Na isti lokaciji ob avtobusni postaji prodam še parcelo v izmeri 914 m². Informacije: Mija Češarek, tel.: 070-842 625.

V Hrastju prodam gradbeno parcelo v izmeri 860 m². Za več informacij samo resni kupci pokličite na tel. št.: 041-536 889.

Prodam domači, ekološko pridelan česen in fižol. Informacije: 051 - 346 836. Blaž Osvald, Jurjevica.

Na kmetiji v Jurjevici lahko dobite domače meso mladega bika ter meso žrebička. Pakirano po želji: 5, 10, 15 kg in več, možna tudi dostava. Info. in naročila na tel.: 041 - 606 458.

Na Travni gori prodam stanovanjsko hišo. Hiša je opremljena, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. Informacije: Nadja Podreka, Savudrija. Tel.: 00385 52 759 529.

Zakaj še nimamo pravne in pravične države?

Kdo in kako nam je ukradel državo?Je Komisija za preprečevanje korupcije

izvor in orodje umazane politične korupcije?Je na pohodu levi fašizem?

Zbor za republiko vabi na javno tribuno z naslovom

Kdo nam je v resnici ukradel državo?

Za odstranitev Janeza Janše so spet dovoljena vsa sredstva,

ki bo v ponedeljek, 4. februarja 2013, ob 17.30 uri, v dvorani Rokodelskega cen-

tra Ribnica, Cesta na Ungar 6.

Odgovore na ta temeljna vprašanja naše družbe bomo skupaj z Vami iskali:

dr. Andrej Aplenc, publicist,mag. Bernard Brščič, ekonomist in

dr. Jože Rant, član Sveta Zbora za republiko.

Pridite. Za Slovenijo gre!

ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU

*FASADERSTVO(brezplačna barvna študija, pridobitev nepovratnih sredstevEKO SKLAD; strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)

*SLIKOPLESKARSTVO (slikopleskarska, suhomontažna dela)

*GRADBENA DELA- adaptacija stanovanj (izris tlorisa, izvedba vseh del-na ključ) - zunanje ureditve (tlakovanje dvorišč, izdelava škarp)- sanacije (balkonov, pločnikov, vlage v zidu…)- rušitvena dela

*POLAGANJE TALNIH OBLOG(keramika, parket, laminat PVC)

*ČISTILNI SERVIS

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

Večstanovanjski objekti

zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost

WWW.BLESK2.SI

T://031-647-188T://051-334-826E://info@blesk2.si

Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica

kontakt:

- z nami do subvencije ekosklada (2400 €)- brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

- izolacija podstrešja (celuloza, volna)- toplotno izolacijska fasada- dobava in montaža oken (ral montaža)- izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji)

CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE- z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€)

- adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ

- slikopleskarska dela

- ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...)- zidarska dela

- polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)- keramičarska dela (prenova kopalnic) - čistilni servis

GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA

Stanovanjski objektiPoslovni objekti

Gaj Riossa prejel priznanje za najboljšega jahača 2012Konjeniška zveza Slovenije je v soboto, 12. januarja, podelila priznanja najboljšim tekmovalcem, klubom in konjem v letu 2012. V točkovanju za najboljšega tekmovalca v preskakovanju ovir v kategoriji otrok je nagrada pričakovano končala v rokah člana Ugar Equestrian Teama, Gaja Riosse. Priznanje je prejel na osnovi izvrstnih rezultatov pred-vsem v mednarodnih otroških in članskih tekmovanjih, še zlasti na podlagi uspeha na evropskem prvenstvu, kjer je zabeležil prvo slov-ensko zmago na evropskih prvenstvih sploh, temu dodal še po eno drugo in dvanajsto mesto v individualni konkurenci ter prvenstvo končal na skupnem 5. mestu med posamezniki.Posebno priznanje strokovnega sveta pa je prejela tudi ekipa v postavi Gaj Riossa, Tanit Baukman in Robert Kučer, ki je prav tako na evropskem prvenstvu otrok Slovenijo prvič popeljala v finale in zasedla končno 10. mesto. Čestitamo!

Ugar Equestrian Team z visokimi cilji v sezono 2013V zadnjih nekaj letih je konjeniška ekipa Ugar Equestrian Team s trdim delom in profesionalnim pristopom postala ena najprepoznavnejših ekip slovenskega konjeniškega športa pri nas in v tujini. Z relativno omejenimi sredstvi v primerjavi z večjimi, predvsem tujimi klubi, že ves čas, še posebej pa zadnji dve leti zelo uspešno zastopa slovenske barve na mednarodnih turnirjih. Ekipa svojo prepoznavnost gradi na strok-ovnosti in športnem ravnanju na tekmovališčih in izven njih, na enak način pa vstopa tudi v novo sezono. Po kratkem zimskem predahu, lanska sezona se je za ekipo namreč končala 2. decembra, člani ekipe nadaljujejo s tekmami v preskakovanju ovir konec januarja, v febru-arju pa bodo že nastopili na prvi mednarodni tekmi. Tako kot v minuli sezoni bosta v preskakovanju ovir barve ekipe zastopala Maks in Gaj Riossa, v dresurnem jahanju pa bo konkurenco izzivala Maja Rudež. Tekmovalci načrtujejo nastope na okoli tridesetih nacionalnih in mednarodnih turnirjih, kjer želijo lanski izkupiček vrhunskih uvrstitev še preseči. Največji cilj sezone 2013 je udeležba Gaja Riosse na evrop-skem prvenstvu v preskakovanju ovir za otroke in mlade jahače, ki ga bo letos sredi julija gostilo špansko mesto Vejer de la Frontera, daleč ob atlantski obali. Nastop na tako oddaljenem prizorišču predstavlja velik logistični in finančni zalogaj za ekipo, katere uspehi so odvisni tudi od udeležbe pokroviteljev. Zato se na tem mestu pokroviteljem še posebej zah-valjujemo in verjamemo, da bomo tudi v prihajajoči sezoni uspeli doseči ali celo preseči naše skupne načrte. Hkrati pa se veselimo sode-lovanja z morebitnimi novimi pokrovitelji, ki želijo ime svoje blagovne znamke povezati s konjeniškim športom.

uGAR equeSTRIAn TeAM Foto: arhiv Posestva Ugar

DOG

ODK

I M

ESEC

A

27

KOZMETIČNO ESTETSKI CENTER TALEKSTa mesec estetski center Taleks praznu-je drugo obletnico delovanja. Ob tej priložnosti vam predstavljamo storitve in novosti v Taleksu. Lastnica centra Tatjana Tomić Lautar je po izobrazbi kozmetični tehnik, maserka, nail acedemy stilistka, reiki terapevtka tretje stopnje, in opravlja dela vizažistke in osebne trenerke. Redno se izobražuje in spremlja vse novosti na področju estetike, zdravja in športa pri nas in v tujini. Opravila je dve specializaciji v tujini. V Műnchnu specializacijo iz medicin-ske pedikure ter saniranja vraščenih nohtov in deformacij z BS-sponko pri g. Berndu Stolzu, ki je izumil in patentiral BS-sponko, v Beogradu pa pri priznanih dermatologih mednarodno specializacijo iz zdravljenja aken in rozaceje z laserskim posegom in kislinami ter odprave brazgo-tin in zabarvanosti od aken ter marketinga in menedžmenta v med. SPA-konceptu. Na področju estetike, kozmetike in športa deluje že več kot 10 let. Najprej je delala kot kozmetičarka v kozmetičnem salonu, nato je napredovala v vodjo salona in nekaj let delala kot vodja v well-ness centru, kjer si je pridobila znanja o osebnem trenerstvu ter sodelovala z najboljšimi slovenskimi športniki. V sode-lovanju s priznanimi nutricisti je oblikovala diete in vodila programe za hujšanje in oblikovanje telesa. Snemala je oddaje za televizijo ter pisala članke za strokovne revije. Vse svoje izkušnje in znanja pa je želela združiti. Tako vse, kar človek potrebuje za svoje

zdravje, sprostitev ter lep zunanji videz, najdete v estetskem centru Taleks. Center se nahaja na lokaciji, ki vam zagotavlja popolno zasebnost in intimo ter profesion-alno osebje, ki vse zaupano strogo ohranja znotraj centra. V letu 2012 so prejeli certi-fikat za zaupanja vredno podjetje. So edini na našem območju, ki izvajajo profesion-alno estetsko beljenje zob. Imajo licen-co, izkušnje ter ustrezajo zahtevam nove zakonodaje o varnosti in izvajanju beljenja. So vodilni na področju oblikovanja telesa, odlikujejo jih odlični rezultati ter veliko število najmodernejših aparatur. Na slov-enskem tržišču edini delajo z dvema apara-turama kavitacije za odpravo maščobnih oblog različnih jakosti ( tudi najmočnejšo na tržišču ), temu primerno nudijo dve različni ceni. Ker so proti zavajanju strank, jih poučijo o tem, da obstajajo aparature različnih moči, zato jim nudijo temu prim-erne cene. Ravno tako so prvi v Sloveniji,

in po naših infor-macijah ta trenutek edini, ki kot novost opravljajo terapije z novo aparaturo kavitacije za obraz. Ta je namenjena pomlajevanju obra-za, obnovi kože in odpravi podbradka. Poleg tega je njiho-va najnovejša pri-dobitev laser, ki je medicinska apara-tura z najnovejšo tehnologijo radiof-rekvence, za delo z njim pa so opravili

licenco. Posegi, ki jih opravljajo z laser-jem, so: pomlajevanje in lifting obraza, vratu, dekolteja, dviglifting povešenih prsi, zdravljenje aken, herpesa, glivic, odprava brazgotin, brazgotin in zabarvanosti od aken, odprava pigmentnih madežev, strij, gub, kapilar in žilnih nepravilnosti, traj-na depilacija obraza in telesa. Za laserske posege sta najbolj primerna jesen in zima, saj se čez poletje posegi odsvetujejo. Zato vam do konca aprila nudijo 30-odstotni PROMOCIJSKI POPUST NA VSE LASERSKE POSEGE! Poleg vsega naštetega nudijo tudi vse klasične kozmetične storitve, proda-jajo visokokvalitetno kozmetiko za celo telo, darilne bone, pedikuro, pedi geliranje, manikuro in umetne nohte naravnega vid-eza, nego obraza s številnimi najnovejšimi aparaturami, depilacijo, ličenje, masaže, v sklopu terapij pa protibolečinske terapije z aparaturami, ročno limfno drenažo, tens programe, vadbo na vibracijski vadbeni napravi z osebnim trenerjem, shujševalne programe, diete. Sodelujejo tudi s športnimi klubi in športniki, vodijo kondici-jske treninge, priprave na tekme, rehabili-tacijo po tekmah, izvajajo športne masaže ter terapije po poškodbah.Vse njihove storitve z opisi si lahko ogle-date na njihovi PRENOVLJENI spletni strani www.taleks.si ali obiščete FB-profil, kjer lahko vidite utrinke njihovih delovnih dni, sveže novice, slike in opise storitev. Vsak mesec vam nudijo drugo storitev po akcijski ceni, o akcijah vas obveščajo na spletni strani in FB-profilu. V Taleksu boste tudi v bodoče deležni najvišje kvalitete storitev ter vseh novosti na tržišču. Ob nji-hovem drugem rojstnem dnevu se vsem strankam iskreno zahvaljujejo za zaupan-je, vsem bodočim strankam pa izrekajo dobrodošlico. Informacije in naročanje na: 031 - 733 987. eSTeTSkI cenTeR TAlekS, TATjAnA TOMIć lAuTAR S.P. MeSTnI lOG 1/29, kOČeVje

OGLASNO SPOROČILO

Koncert je znova uspelRešeto domačih napolnilo Športni centerDvorana Ribniškega športnega centra je v soboto, 19. januarja, znova polna uživala v že tradi-cionalnem, dveurnem koncertu narodno-zabavne glasbe. Pred leti je januar v Ribnici ponujal pri-reditev Športnik leta, s katerim je najprej pričela Športna zveza Ribnica, nadaljevala lokalna tele-vizija R-kanal+, potem je januar-sko zatišje izkoristil Radio Urban, ki je ponudil koncert domačih viž, saj so te v dolini suhe robe in lončarstva zelo priljubljene. Rešeto domačih je v prvih letih gostovalo tudi podelitev priznanj akcije Ribniški pušeljc, ki jo je Rešeto vodilo 10 let.

Na letošnjem, osmem koncertu Rešeto domačih, ki ga je odprl voditelj oddaje Rešeto domačih na Radiu1-Urban, Nejc Drobnič, povezovala pa Mama Manka, so nastopili: legendarni Fantje s Praprotna,

Gadi, ki so s Fanti s Praprotna izvedli ponarodeli Slakovi V dolini tihi in Čebelarja. Velik aplavz so poželi tudi člani ansambla Petka, simpatične Iskrice, sestav Kvintet 7, primorski Javor z novim kitaristom, z novim kitaristom tudi domači Zdomarji, Ribniški pušeljc in v novi zasedbi, z novim kitaristom in pevko, ansam-bel Zakrajšek.Ponovno lahko zapišemo, da je bil tudi letošnji koncert za glasbene sla-dokusce, seveda tovrstne glasbene zvrsti, še več, bil je eden boljših v zadnjih letih.

Tekst in foto: MARkO MODRejFAnTje S PRAPROTnA Z AnSAMBlOM GADI

28

RA

ZPISI

JAVNA DRAŽBA ZA ODDAJO NEPREMIČNIN V NAJEM1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica.2. Predmet oddaje v najem:a) Stanovanje št. 13 v III. nadstropju stano-vanjskega bloka z naslovom Prijateljev trg 12, Ribnica, neto tlorisna površina 58,20 m2. b) Poslovni prostor, ki se nahaja v II. nad-stropju poslovno-stanovanjske stavbe na naslovu Škrabčev trg 40, Ribnica, neto tlor-isne površine 52,99 m2. Nepremičnina pod točko 2.a) je profitno dvosobno stanovanje št. 13 v III. nadstropju stanovanjskega bloka na Prijateljevem trgu 12, Ribnica, ki stoji na parc. št. 1916 k.o. 1625 – Ribnica, ID znak posameznega dela 1625-304-32. Stanovanjska stavba, v kateri se nahaja predmetno stanovanje, je bila zgrajena leta 1963. Stanovanje sestavljajo naslednji prostori: dve sobi, kuhinja, kopal-nica, predsoba, drvarnica, balkon in klet. V najem se oddaja neopremljeno.Nepremičnina pod točko 2.b) je poslov-ni prostor, ki ga sestavljata dve pisarni. Poslovna stavba stoji na parc. št. 1899 k.o. 1625 – Ribnica, ID znak posameznega dela 1625-371-7. Prostoru pripada soupo-raba stopnišča, manipulativnih hodnikov in WC-ja. Prostor se nahaja na jugozahodni strani. 3. Vrsta pravnega posla: najemna pogodba.V stanovanju ni dovoljeno imeti domačih živali. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njen-ega višanja:- izklicna mesečna najemnina za stano-vanje pod točko 2.a) 142,70 EUR, najnižji znesek višanja: 5 EUR- izklicna mesečna najemnina za poslovni prostor pod točko 2.b) 514,00 EUR, najnižji znesek višanja: 5 EUR Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo najemnino. Najemnina se bo usklajevala z rastjo življenjskih stroškov v Republiki Sloveniji (inflacije) in ne vključuje obratovalnih stroškov. 5. Način in rok plačila kupnine:Najemnino za stanovanje bo najem-nik plačeval mesečno, v rokih dospetja, določenih s strani upravljavca stanovanj v lasti Občine Ribnica. Položena varščina se všteje v plačilo prve najemnine.Najemnik bo poleg najemnine plačeval še obratovalne stroške (ogrevanje, voda-rino in kanalščino, elektrike, odvoza smeti …), vzdrževanje, nadomestilo za upo-rabo stavbnega zemljišča, zavarovanje in morebitne druge stroške, ki jih z uporabo povzroča najemnik.Pred vselitvijo v stanovanje oz. poslovni prostor je najemnik dolžan plačati naje-modajalcu znesek 3 mesečih najemnin, kar

je kavcija za morebitno povzročeno škodo v stanovanju ali morebitne neporavnane obveznosti. Ta znesek mu bo najemodaja-lec vrnil z obrestmi po obrestni meri 0,25 % v roku 8 dni po predložitvi dokazil o poravnanih obveznostih do najemodajalca in ugotovitvi, da je najemnik stanovanje oz. poslovni prostor uporabljal v skladu z veljavnimi normativi in standardi.6. Kraj in čas javne dražbe:Javna dražba bo v torek, 12. februarja 2013, v sejni sobi Občine Ribnica (pritličje), Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer za pred-mete:- pod 2.a) ob 11.00 uri- pod 2.b) ob 11. uri 30 7. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini ene mesečne najemnine. Varščino je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 72210 (DŠ – davčna številka dražitelja).8. Plačana varščina bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izved-be javne dražbe.9. Ogled predmetnih nepremičnin bo možen po predhodnem dogovoru na tel. št. 01 837 20 28 (Zalka Gorše), pri omenjeni kontaktni osebi dobite tudi dodane infor-macije o nepremičninah. 10. Pogoji za sodelovanje:Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe in fizične osebe, ki lahko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije post-anejo lastniki nepremičnin. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti:- dokazilo, da ima ponudnik pravico pri-dobiti nepremičnino v RS (kopija osebne izkaznice oziroma potnega lista – FIZIČNE OSEBE, oziroma izpis iz ustreznega registra – PRAVNE OSEBE in S.P., ipd.),- notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo,- dokazilo o stalnih prihodkih, razen socialnih transferjev, zase ali za poroka (za nepremičnino pod 2.a),- dokazilo o plačilu varščine s priloženo številko računa za primer vračila varščine,- davčno, matično in telefonsko številko.Interesenti, ki ne bodo dokazali izpoln-jevanja pogojev iz prvih štirih alinej 10. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe.11. Z najugodnejšim dražiteljem se sklene najemna pogodba v obliki notar-skega zapisa za dobo 5 let, z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 5 let, v roku 15 dni po zaključku javne dražbe. Če dražitelj ne podpiše najemne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži plačano varščino. Ob podpisu najemne pogodbe za poslov-ni prostor bo moral najemnik predložiti

bančno garancijo v višini 50 % letne najem-nine za izpolnjevanje s pogodbo prevzetih obveznosti, ki jih bo moral obnoviti vsako leto.12. Pravila javne dražbe:- javno dražbo bo izvajala dražbena komisi-ja, imenovana s sklepom župana v skladu z uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti- komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek s soglasjem predstojnika ustavi do sklenitve pravnega posla, brez obrazložitve in brez odškodninske odgov-ornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 10 dni povrnejo plačana varščina in izkazani stroški. 13. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si.

OBČInA RIBnIcA

OBVESTILOZaradi stiske s prostorom v tej številki kviza ne objavljamo. Nagrajenci iz prejšnje številke so: IVANKA CVAR, Lipovšica 9, 1317 Sodražica, EVA NOVAK, Bukovec 2, 1316 Ortnek, MAJA ŽAGAR, Knafljev trg 14, 1310 Ribnica, NINA ANZELJC, Mali Log 26, 1318 Loški Potok, POLONA POGORELEC, Hrib 9, 1331 Dolenja vas. Nagrade: vstopnice za koncert Rešeto domačih, ki jih je pok-lonil Radio Urban, d.o.o., so prejeli po pošti. Čestitamo! Zabavno-izobraževalni kviz bomo znova objavili v naslednji številki.

Marko Modrej

Naslednja

številka Rešeta

izide

28. februarja.

Gradivo oddajte

do 15. februarja.

AK

TU

ALN

O

29

Pustnega sprevoda letos ne boPo treh letih bo znova premor

Pustno društvo Goriča vas je lani praznova-lo 20 let delovanja in tretjič zapored prip-ravilo simpatičen sprevod pustnih mask od blizu in daleč. Pred tem oz. nekajlet-nem premoru smo lahko v Ribnici poleg tradicionalnih ribniških pustnih mask, kot so burovž, Ribn'čani, korobači … videvali etnografske maske vseh slovenskih pokra-jin, Hrvaške ter Italije, Avstrije, Češke in od drugod. Sprevod, ki je bil na vsako pustno soboto, je bil eden največjih v Sloveniji, organizirane pa tudi velike pustne zabave v športni dvorani ali v šotoru. „Vsekakor je to dobra promocija, kajti Ribnica ima za seboj dolgoletno tradicijo karnevalov,“ je lansko leto povedal ribniški župan, ki je takrat dodal, da si Ribničani želijo tovrstnih prireditev, zato upa, da bodo s pustom v prihodnjih letih nadalje-vali v takem ali še večjem obsegu. Želje pa se za letos niso uresničile. Na sobotnem občnem zboru Pustnega društva Goriča vas so sporočili odločitev, da letos pustne-ga rajanja v Ribnici ne bo. Vzrok je seveda denar, ki ga ni. Pustno dogajanje je, odkar društvo ne prireja več plesov, povezano z denarjem, ki ga dobijo od Občine. Tega pa je za vse projekte v Ribnici, za vsa društva, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, samo 15 tisoč evrov. Tako dobi Pustno društvo Goriča vas na podlagi razpisa dobrih 1.500 evrov, nekaj več kot tisoč dobijo od pokro-viteljev, razliko do 5.000 evrov, kolikor jih pustni sprevod stane, pa so v zadnjih treh letih črpali iz lastnih rezerv, teh pa je letos zmanjkalo. Občina posebne postavke za pustni sprevod, ki je poleg Ribniškega sem-nja najbolj obiskana prireditev v Ribniški dolini, nima.Predsednik Pustnega društva Goriča vas Cveto Marinšek in župan Jože Levstek sta na občnem zboru izjavila, da sprevoda v obliki, kot je bil prejšnja leta, letos ne bo, bodo pa PD Goriča vas, TD Ribnica, Občina

Ribnica, OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica in Vrtec Ribnica na pustni torek pripravili spre-vod otroških pustnih mask, ki bo potekal od Športnega centra Ribnica, po Kolodvorski ulici, Škrabčevem trgu, do Rokodelskega cen-tra Ribnica. Sprevod se bo začel ob 10. uri. Ob tem bodo člani Pustnega društva Goriča vas pripravili pokop pusta oz. Naceta. Pred Rokodelskim cen-trom bo nato še nekaj časa otroško rajanje. Kurent Nace bo do

krutega konca ležal v koči pri Francetovi jami, kjer ga bodo z vsemi pustnimi častmi k 'počitku' položili v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri.Na občnem zboru je župan predsedniku društva, Cvetu Marinšku, izročil županovo priznanje za 20 let uspešnega dela. S svojim delom je Pustno društvo nedvom-no veliko prispevalo k promociji Ribnice, družabnemu življenju, kar so javnosti poka-zali tudi na lanski razstavi ob 20-letnici svojega delovanja, v Rokodelskem centru. Sobotnega občnega zbora sta se udeležila tudi predstavnika Škoromatov iz Podgrada pri Ilirski Bistrici in Pustne sekcije Striček z Vira pri Domžalah.

Tekst in foto: MARkO MODRej

ŽuPAn PODeljuje PRIZnAnje cVeTu MARInŠku

VABILO!V torek, 12. 2. 2013, bodo ob 10. uri v prosto-rih Rokodelskega centra Ribnica predavanja na temo:

- Predstavitev novosti vla-ganja kmetijskih subvencij za leto 2013- Irena Šilc- Predstavitev napak, ugo-tovljenih pri izvajanju pos-ameznih (pod)ukrepov KOP - Vladka Turk Mate- Pozdravni nagovor mlečne kraljice- Dobra higienska praksa pri kravah molznicah- Jasmina SlatnarPredavanja so priznana kot obveznost izobraževanja za KOP-program za leto 2013, zato s seboj prinesite MID-številko.

Vabljeni !

RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VRTEC RIBNICA za šolsko leto 2013/2014Vrtec Ribnica objavlja razpis za vpis predšolskih otrok v programe vrtca za šolsko leto 2013/2014 (vpis z dnem 1. 9. 2013). Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca Ribnica, Majnikova 3, 1310 Ribnica / uprava vrtca – oranžni vhod, pri svetovalni delavki. Izpolnjene obrazce Vloga za vpis otroka v Vrtec Ribnica, ki jih dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca www.vrtecribnica.si, v vrtec vrnite osebno ali po pošti najkasneje do petka, 15. marca 2013.Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno obveščeni najpozneje do konca meseca junija 2013.V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v programe vrtca z dnem 1. 9. 2013 več, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec.Pomembno: Staršem, ki so vloge za vpis otroka v Vrtec Ribnica že oddali, teh ni potrebno ponovno oddajati.Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu pri svetovalni delavki na tel. št. 01/620 93 75 od 7. do 15. ure ali na upravi vrtca na tel. št. 01/620 93 71 v času uradnih ur.

30

AK

TU

ALN

O

NPK SUHOROBARObmočna Obrtno-podjetniška zbornica Ribnica je začela z izvajanjem projekta »Izvajanje nacionalne poklicne kvalifikacije suhorobar«. V projektu sodelujejo občini Ribnica in Sodražica, Gimnazija in Srednja šola Kočevje, Rokodelski center Ribnica in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.Kaj je Nacionalna Poklicna Kvalifikacija? NPK dokazuje poklicno usposobljenost. Posamezniku omogoči, da pridobi javno veljavno listino o usposobljenosti za opravljanje določenega poklica. NPK ponuja možnost ovrednotenja in potrditve spretnosti in znanj, pridobljenih z neformalnim učenjem: med opravljanjem poklica, s prostovoljnim delom, s samoučenjem, z udeležbo na neformalnih programih izobraževanja … NPK suhorobar kot poklic, je Ministrstvo za šolstvo potrdilo v letu 2011. Aktivnosti za pri-dobitev poklicnega standarda so vodili OOZ Ribnica, Srednja šola Kočevje in Razvojni cen-ter Kočevje Ribnica d.o.o. Dokazovanje, izdelava kataloga spretnosti in znanj ter vodenje drugih postopkov je trajalo tri leta. Stroka je na koncu priznala, da gre za vrsto spretnosti in znanj, ki jih noben program v rednem šolstvu ne ponuja. Tako je sedaj potrjen NPK suhorobar za osem panog: obodarstvo, orodjarstvo, podnarst-

vo, posodarstvo, rešetarstvo, spominkarst-vo, zobotrebčarstvo in žličarstvo.Naloga sedanjega projekta pa so aktivnos-ti, ki bodo omogočile konkretno pridobitev NPK-ja za eno ali več panog suhe robe. Projekt bo potekal do decembra 2013, rezultati, ki naj bi jih prinesel, pa so nasled-nji:- Vpis OOZ Ribnica v register izvajalcev pri-dobitve NPK suhorobar- Usposobljeni svetovalci in člani komisij za potrjevanje NPK suhorobar

- Sklenjene pogodbe z delavnicami za izobraževanje in praktično preverjanje- Izdana predstavitvena brošura o NPK suhorobar- Najmanj 10 kandidatov, ki bodo preko

izobraževanja in preverjanja pridobili NPK- Vzpostavljeno sodelovanje z Zavodom RS za zaposlovanje in SŠ KočevjeV mesecu januarju in februarju 2013 bo OOZ Ribnica izvedla 5 delavnic za celot-no javnost s suhorobarskega območja, to so občine Ribnica, Kočevje, Sodražica, Bloke, Loški Potok, Velike Lašče in Videm-Dobrepolje. Udeležencem bomo pred-stavili in razložili pomen NPK-ja. Po grobih ocenah, ki slonijo na registriranih izdeloval-cih, pa na družinskih članih ter učencih lesarskih programov, je na suhorobarskem območju približno 300 ljudi, ki bodo lahko pridobili NPK suhorobar.

V večini evropskih držav je tradicija NPK že zelo dolga, država Slovenija pa je v ta sistem potrjevanja poklicev stopila šele leta 2000. Naj za ilustracijo o pomenu NPK navedem le eno dejstvo, da delodajalci v Evropi zelo radi zaposlujejo delavce z NPK preprosto zato, ker se zaveda-jo, da dejansko obvladajo konkretni izpit.Širšo javnost bomo spro-ti obveščali o projektnih aktivnostih izvajanja NPK suhorobar, zato vas vabimo na delavnice, kjer boste dobili popolne informacije in lahko se zgodi, da svoje znanje in

spretnosti tudi uradno verificirate.

Članek pripravil vodja projekta PAVel hOČeVAR, sekretar OOZ Ribnica, foto: Marko Modrej

IZDelkI Suhe ROBe SO VSe BOlj cenjenI

Okrogla miza o socialnem podjetništvu na Škrabčevi domačijiV četrtek, 17. januarja, je v skednju Škrabčeve domačije potekala okrogla miza o socialnem podjetništvu. Sodelovali so direktor Socialnega inkubatorja Tomaž Stritar, mag. Violeta Bulc, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom, d.o.o., katere-ga poslanstvo je razvoj okolij za trajnostno rast in inovativne preboje, mag. Dejan Turk, predsednik Združenja Manager in predsed-nik uprave Si.mobila, in mladi ajdovski podjetnik Matevž Slokar. Pogovor je moderirala Jana Petkovšek Štakul, ured-nica Dnevnikove priloge Zaposlitve&kariera.Udeleženci so se že na začetku strinjali, da je zakonska podlaga, ki opredeljuje socialno podjetništvo predvsem kot vključevanje težko

zaposljivih posameznikov iz rizičnih social-nih skupin v podjetje, preozka, vendar pa država spodbuja le takšna socialna podjet-ja. Po besedah Violete Bulc je socialno pod-jetje tisto podjetje, ki postavlja družbeno odgovornost pred dobiček. Seveda pa mora ustvarjati dobiček, da lahko raste iz njega. Kot pravi Dejan Turk, sta spon-

zorstvo in donatorstvo preživeta pojma, Matevž Slokar pa, da se kapitalizem ne vrti v pravo smer. Rešitev problema je etični kapitalizem, kjer dobiček ne gre samo last-niku, pač pa se vrača v okolje. Etični kapital-izem hkrati pomeni, da imajo vsi v podjetju dovolj prihodkov. Violeta Bulc pravi, da je kapitalizem v svoji osnovi nemoralen, danes pa niso ključne bilance, temveč ljudje. Naloga države po njenem mnenju ni v oblikovanju podjetniških idej, pač pa podpora v smislu davčne politike in odpi-ranja trgov. Vsi udeleženci so se strinjali, da je pri podjetništvu najpomembnejša vrednota poštenje. To bi hkrati moralo biti

tudi najpomembnejša vred-nota direktorja podjetja, meni Dejan Turk, saj je on vzgled svojim zaposlenim in se standardi in merila v pod-jetju izoblikujejo na podlagi vodstva. Podjetje pa je lahko bolj ali manj odgovorno glede na vodjo in njegove etične standarde.

Tekst in foto: PRIMOŽ TAnkO

Z leVe: TOMAŽ STRITAR, MAG. VIOleTA Bulc, MAG. DejAn TuRk In MATeVŽ SlOkAR

IZ

G

IM

NA

ZIJSK

IH K

LOPI

31

Intervju z mag. Tomažem OgrinomZa zaključek obvezne izbirne vsebine Čarovniška kemija smo na šolo povabili kemika z Inštituta Jožefa Stefana. Priredil nam je znanstveno čarovniško uro.

Magister Tomaž Ogrin je zelo znana oseba na področju kemijske znanosti in naravo-varstva. Aktiven je v civilni družbi, v nevladnih organizacijah ter pri konkretnih problemih, povezanih z zdravjem (kot je onesnaževanje okolja). Sodeloval je že z veliko pomembnimi osebami, kot so evropski komisarji za naravo-varstvo. Večino svojega časa v zadnjih letih posveča predajanju svojega znanja na mlade nadobudne ljudi.

Otroštvo ste preživeli na Prulah, kjer ste spoznavali svet okoli sebe. Razvažali ste mleko v steklenicah in podobno. V najstniških letih ste bili zelo aktivni na več področjih. Bili ste plavalec, kasneje tudi trener. Izobraževali ste se najprej na rakovniški gimnaziji, nato pa ste študirali kemijsko tehnologi-jo. Nikakor ne smemo izpustiti vojaške obveze ter trinajst let dela v Iskri kot tehnolog oz. vodja razvoja pri proizvodnji baterij. Šele kasneje ste postali magister iz kemije. Zakaj šele potem?Pravzaprav sem vse delo in večino izpitov opravil že, preden sem šel v Iskro. Raziskoval sem na inštitutu Jožef Stefan in obenem študiral za naslednjo stopnjo. Vpisal sem se za magisterij in delal izpite. Torej sem bil na inštitutu šest do sedem let pred zaposlitvijo v Iskri.

V bližnji preteklosti ste se udeležili tudi manjše politične skupine SMS (Stranka mladih Slovenije – zelenih Evrope). Kakšno je vaše mnenje o politiki zdaj, ko ste jo tudi pobližje spoznali?Ja, pravzaprav sem se v politiko oz. na področje družbenih dejavnosti vključil že v Jugoslaviji. Ko sem namreč zaključeval s športom, kjer sem tekmoval v plavanju, so me predlagali v različne organe samoupravnih interesnih skupnosti – konkretno za telesno kulturo. Tam se je začela politika, kjer se je soočila bolj z razdeljevanjem denarja kot s čim drugim. Ta samoupravna interesna skupnost je bila v takratni Jugoslaviji zelo demokratična. Vsako proračunsko leto smo sklepali na skupščinah, kjer so bili vsi predstavniki javnosti društev. Ni bilo tako kot danes, ko se to dela v ožjih krogih. Nato me je ta funkcija pripeljala še naprej, v tako imenovano zeleno politiko, kjer sem se začel ukvarjati z ohranjanjem narave in okolja. Tu sem prišel blizu določenih strank, kjer se trudimo biti drugačni od ostalih, pred-vsem s poudarkom ohranjanja narave. Tukaj smo se našli s somišljeniki v stranki SMS.

Sedaj pa me zanima še en primer iz življenja. Ali je »zelenejše« postavljanje vetrnih elektrarn ali ohranjanje nekat-erih vrst ptičev. Pri tem prihaja namreč

do paradoksa. Država poskuša narediti eno, določena društva pa potem hočejo narediti čisto drugo. Na koncu ni iz tega več ali manj nič. Katero stran tega večnega nestrinjanja bi zavzeli vi?Jaz vedno zavzamem stališče raziskovalca in ti smo vzgajani v kritičnosti. V svojih raziskoval-nih delih smo izpostavljeni svetovni kritiki. Vsak posameznik na svetu in vsak drug labo-ratorij nas lahko kritizira in moramo biti prip-ravljeni braniti tisto, za kar smo se zavzeli. Jaz sem s podobnimi stališči tudi pristopil v teh-niko. Ena teh tehnologij je tudi pridobivanje energije iz vetra. Če mi je bilo na začetku še všeč pridobivanje energije iz vetra, mi po poglabljanjih to ni več všeč. Ugotovil sem, da

to za naravo ni koristno, in da proizvede več škode kot koristi. Nato sem odprl vprašanje smiselnosti tega v SLO. Kakšen smisel imajo vetrnice v SLO, če pa so tehnično nekvaliteten vir in je njihova prisotnost v prostoru zelo moteča. Prednost Slovenije v EU je namreč čim bolj neokrnjena pokrajina. Ta argument ima podporo v turističnih anketah, kjer večina tujcev, ki pride k nam, pride zaradi narave. Več kot 60 % anketirancev je navedlo ta motiv kot glavni razlog obiska v Sloveniji, kažejo ankete že vrsto let. Turizem je tudi v tej današnji krizi ena redkih panog, ki je pozi-tivna, ki napreduje. Gradbeništvo in industrija nas namreč iz te krize ne bosta potegnila. Naj razložim ta konflikt. Vetrnice bodo uničile pokrajino, ker so industrijski objekt. In zato sem si rekel, kaj pa je v njih takega, da bomo žrtvovali celo pokrajino? Nisem našel noben-ega dobrega argumenta. Obstaja pa še druga stvar, saj so vetrnice subvencionirane. To je v krizi še manj primerno. Država daje denar, da jih zgradijo, nato pa uporabniki plačujemo drago elektriko, da se subvencije vrnejo. Tako so popolnoma nekoristne in močno škodljive za Slovenijo. Tudi na svetu ni veliko drugače …

Ali ste mogoče odkrili, koliko energi-je procentualno izkoristi ena vetrnica,

medtem ko ste se poglabljali v ta prob-lem?Ja, tukaj je podatkov na spletu kar veliko. Obstaja argumentirana, teoretična meja, in to je 59 %. To ugotovitev je po Betzu. On je namreč odkril, da lahko veter izkoristimo največ do 59 %, ker moramo dovoliti, da gre zrak skozi vetrnico. Torej se nekaj energije odnese še naprej, in to je kar 41 %. No, to je že teoretična meja. Nato pa imamo še praktično mejo, ki je bistveno nižja, ker je moč odvisna od hitrosti vetra. To pomeni, da je krivulja v obliki parabole. Tako ugotovimo, da je pri vetrovih kar nekaj časa, ko so moči izredno majhne, tj. pod 10 %. Samo močni stalni vetrovi bi dosegli nazivno moč, ki jo nava-jajo. Na primer vetrnica na Griškem polju pri Dolenji vasi ima nazivno moč 2,3 MW, ampak to doseže šele, če je veter med 15 in 20 m/s. Če to pomnožite s 4, pomeni to 60-80 kilova-tov/uro stalnega vetra. Če pa veter ni stalen, pa tudi moč v tej kubični enačbi niha. Tako da je izkoristek še bistveno manjši. Potem na izkoristek vpliva tudi prekinjeno delovanje.

Ko je veter – dela, ko vetra ni – ne dela. In to je kaotičen pojav, pri katerem vetru ne moreš reči, kdaj naj piha in kdaj ne. Tako se ta poraba ter proizvodnja nikakor ne ujameta, razen v redkih slučajih. Zato menim, da je to zelo neprimeren vir.

Povejte mi, kako je s poškodbami pri poizkusih, ki ste nam jih danes pred-stavili. Mislim na tekoči dušik, kisik, zrak … Kaj se zgodi s tekočim dušikom, ko ga damo v usta in potem izpihnemo. So lahko tudi hujše poškodbe?Ja, seveda se lahko zgodijo zelo hude poškodbe, dva primera sta celo na spletu. Letos so v novicah obveščali o tem. Ljudje so požrli tekoči dušik in se jim je celoten

želodec uničil. Sluznica zmrzne in se ne more več obnoviti. Če bi se polili s tekočim dušikom po goli koži, se nam ne bi zgodilo pravzaprav nič, zahvaljujoč se Leidenfrostovemu efek-tu. Naj to opišem na preprostem primeru. Imamo razžarjeno ploščo in kozarec vode. Polijemo jo po plošči. Voda pravzaprav lebdi nad plato, ker se pod njo zaradi temperature voda spreminja iz tekočega stanja v plinasto. S ter voda lebdi vsaj nekaj časa. Podobno se dogaja, če polijemo tekoči dušik po roki. Ta deluje kot razžarjena plata, ker je v prim-erjavi s tekočim dušikom vsaj 200 stopinj toplejša. V primeru, da bi taka snov zašla pod rokavico ali v rokav, bi se ta efekt izničil in lahko bi imeli hude ozebline. Zato navadno ne priporočamo nošnje rokavic.

Zahvaljujem se vam za ta intervju in upam, da smo vsaj nekaj nadobudnih kemikov vzpodbudili in jim odprli oči.Najlepša hvala za pogovor in upam, da se bo vsaj nekdo udeležil delavnic, ki jih redno prirejamo v Inštitutu Jožef Stefan.V prihodnjem letu si prizadevamo, da bi privabili čim več strokovnjakov iz različnih področij.

GAŠPeR ROBIDA, 2. B, Gimnazija Kočevje

32

IZ

POLITIČ

NIH K

ROG

OV

Janez Janša je že dolgo glavna tarča v državi. Pred osamos-vojitvijo bivšega režima, po osamosvojitvi ostankov bivšega režima, sedaj pa priviligirancev, naslednikov bivšega režima, ki so prisesani na bančni sistem in državno srebrnino – na t.i. nacionalni interes. Torpediranje Janše traja že od leta 1983, ko sta se ga prvič lotili tedanja politična nomenklatura in JLA. Leta 1985 je bil prvič na vojaškem sodišču, tri leta kasneje, leta 1988, še drugič. Kasneje so se vrstili očitki o državnem udaru, trgovini z orožjem, pa Patria. A Janša je še tu. Je še edini od osamosvojiteljev, ki je še ostal v prvi liniji. In to na najpomembnejši poziciji, na mestu predsednika vlade. Že drugič. In že drugič kot predsednika uspešne vlade. Drugih osebnosti iz obdobja osamosvojitve ni več na tako izpostavljenih mestih, nji-hova vloga je marginalizirana. Ali pa so povsem izginile iz javnega življenja. Mnogi so se zlomili pod težo pritiskov, lažnih obtožb, namigovanj, pritiskov na družine in družinske člane, otroke … Tudi vodstva nekaterih veteranskih organizacij iz tega obdobja so v 20 letih prešle pod prapore, proti katerim so se borili v letih 1990 in 1991. Afere, usmerjene proti Janezu Janši so izbruhnile pred pričakovanimi korenitejšimi spremembami – pred volitvami ali med mandati. Ekspanzirale so se leta in leta, se nadgrajevale, spreminjale, dopolnjevale – nikoli pa dokončale. Spomnimo se Roške. Zaradi brezveznega lista papirja z domnevno vojaško skrivnos-tjo je vojaška tajna policija aretirala štiri mladeniče. Janša med njimi – kot glavni osumljenec. Nič krivi so bili deležni pripora, zaslišanj in tudi obsodbe. Vendar se zaradi tega procesi proti totalitarni politiki s totalitarno armado niso zaustavili. Slovenci smo se uprli.Pa Depale vasi, ki je bila uporabljena in zlorabljena kot pretveza za odstavitev Janše z mesta obrambnega ministra. Ljudstvo je začutilo, da se je tedaj z lažjo naredila velika krivica. Ampak tista večinska politika ni znala drugače kot z domnevnimi diskreditacijami. Celo javno so izrekli formulo: najprej diskreditacija, nato likvidacija. Če je treba, tudi fizična. Tudi kasneje se tehnologija ni prav nič spremenila, dodajale so se le druge vsebine.Npr. v aferi orožje so tekle kriminalistične preiskave, sodni postopki, ustanovljene so bile preiskovalne komisije, tiskane trilogije, morda bo po njej posnet še film. Prihajale so anon-

imke, priča smo bili čudnim izjavam tujih oseb s kriminalnimi zgodbami. Torej vsakovrstni postopki in dogodki. Kljub temu, da so imeli postkomunisti več mandatov vso politično oblast, medije, razumevajoče sodstvo, pa se je vse klavrno končalo. Janše niso niti obsoditi niti ga politično zlomiti.Podobna zgodba je Patria, ki se tudi vleče že nekaj let, od leta 2005 ali 2006 dalje. V času volilne kampanje leta 2008 se je vanjo intenzivno vključila »Kosova protikorupcijska komisija«. Z nekaj učinkovitimi izjavami, nekaj službenimi potmi in finskim filmčkom, se je začasno toliko uspelo diskreditirati

Janšo, da SDS na volitvah ni zmagala. Kljub odličnim gospodarskim kazalcem in kljub uspešnemu predsedovanju Evropski uniji. Sledila je Pahorjeva polomija, v kateri so zmagovalci v manj kot mandatu iz prvaka naredili poraženca. Iz Slovenije namreč. No, najpomembnejši dodatek po mesecih veriženja afere Patria na sodišču je bila prekvalifikacija dejanja iz “na neznan način” v “na komunikacijsko neznan način”.Tudi drugi posamezniki v stranki smo in še doživljamo pogrome. Ni najtežje, da napadajo nas, najtežje je, ko se napadi usmerijo na družinske člane, na otroke, celo na mladoletne – kar pomeni, da napadajo z vsemi orodji vse člane družin. Ker nas očitno ne morejo zlomiti drugače. Vendar to, kar doživljamo ostali člani SDS niti senca tega, kar doživlja predsednik Janša. Ne po dolžini trajanja, ne po pogos-tosti, ne po koncentraciji napadov, ne po teži lažnih obtožb … Janša in SDS sta bila v zadnjih letih zelo na udaru tudi Informacijske pooblaščenke. Zdi se mi, da smo edina stranka, ki je bila do

sedaj večkrat oglobljena in to ne ravno majhne zneske. Prav tako predsednik Janša. Janez Janša in SDS sta sistemski tarči institucij, in vsak, ki nam lahko kaj slabega stori, ima zagotov-ljene najboljše strani ali termine v medijih. Kako je to videti, si lahko ogledate v pregledu na naši spletni strani.Napadov za časa prve Janševe vlade pa nismo bili deležni samo doma, zlorabljena je bila tudi tujina. Ko smo se priprav-ljali na prevzem predsedovanja EU so obtožbe o »tiranskem Janševem režimu« poletele proti Evropi in svetu. Kdo se ne spomni znamenite novinarske peticije – peticije 571 in obtožb zaradi domnevnih Janševih posegov v medijsko svobodo in v koncentracijo medijev. Pa pogostih obiskov komisarjev Sveta Evrope za človekove pravice zaradi domnevno nep-rimernih prijemov pri reševanju romskih težav v nekaterih

delih Slovenije, ki so prihajali k nam zaradi političnih pozivov iz Slovenije ali zaradi slovenskih opozicijskih predstavnikov v institucijah EU.Tudi druga Janševa vlada je predmet domačih »ovadb« v tuji javnosti. PEN klub in KOKS sta poslala peticijo, pripravlja pa jo tudi SVIZ. V njej naj bi sporočila Evropi, da se pri nas načrtuje demontaža javnega šolstva. Ni da ni.Janez Janša je torej velika kost v grlu že iz časov pred osamos-vojitvijo, pod trajnim udarom leve politike, ki pa ga nikakor ne more zlomiti in obsoditi.Sedaj smo priča ponovnemu poskusu odstranitve Janeza Janše. Ko so padle vse blokade za slabo banko in SDH, ko so pred nami še pomembne kadrovske odločitve in zagon obeh projektov, v katerih naj bi prišlo do pomembnih razkritij z daljnosežnimi posledicami za tiste, ki so se prijateljsko napa-jali iz državnega in našega premoženja, se je kot eden zadnjih obupnih poskusov zaustavitve teh procesov spet pojavila komisija za preprečevanje korupcije. Tokrat »Klemenčičeva«. Ki je pri obravnavi Janeza Janše z nedosledno uporabo lastnega zakona vrgla javnosti novo kost za glodanje – dom-nevno nezmožnost Janše, da dokaže premoženje v višini 210.000 evrov. Gre pa za komisijo, ki v enem letu ni bila sposobna realiz-irati zahteve Državnega zbora, da svoje poročilo za leto 2008 dopolni z aktivnostmi nekdanjega predsednika komisije Kosa v zadevi Patria za to leto. O teh aktivnostih v tistem poročilu ni niti stavka, pa čeprav je v zvezi s to Janševo afero opravil kar nekaj mednarodnih službenih poti. Prav tako »Klemenčičeva komisija« ni uspela realizirati določbe iz njihovega zakona, ki ji nalaga, da mora do 31. maja predložiti parlamentu letno poročilo za preteklo leto. Minilo je že skoraj 8 mesecev pa poročila o njihovem delu še vedno ni. Zanimivo je, da predsednik DZ, dr. Virant, kljub nekajkratnim opozorilom, sploh še ni javno reagiral na to »Klemenčičevo« kršitev zakona. Pač, nekaterim je dovoljeno več. Lahko prosto odločajo, kdaj zakon velja. Pa smo spet pri prvorazrednih in drugorazrednih. Do sedaj Janeza Janše in nas, SDS, niso uspeli zlomiti in potis-niti na obrobje, kljub temu, da so z medijskimi in političnimi pritiski to poskušali vedno znova in znova. V zadnjem 10-letju smo najbolj stalna stranka v slovenski politiki. Delamo stvari, ki režejo privilegije in priposestvovane pravice na državnem in hkrati našem premoženju, kar daje upanje, da se bo le premaknilo na bolje.Zdržali bomo in ne bomo dali priložnosti, da nas zlomijo. Ne slabičem v koaliciji, še manj tistim, ki to sistematično počnejo že več kot 20 oz. 30 let.

P.S.: Poslanska pisarna: 4. in 11. 2. 2013, obakrat med 18. in 19. uro na sedežu SDS, Škrabčev trg 40, Ribnica

POSLANČEVA ZAPISNICA:

Ponovni poskus političnega umora Janeza JanšeKateri že po vrsti? Deseti, petnajsti …? Piše: poslanec SDS Jože Tanko

Ko sem se pred dobrimi štirimi leti odločila aktivno vključiti v politiko, so bili moji cilji in vizije bistveno bolj optimistični kot so danes. Srčno sem verjela, da lahko s svojim znanjem, voljo in poštenostjo pos-ameznik naredi veliko. Da lahko združuje ljudi pri skupnih projektih, da si večina želi boljših pogojev za življenje in da nam je vsem skupni cilj lepša prihodnost za naše potomce. Pa sem že na začetku naletela na precej hladen tuš. Večina me je le začudeno gledala in me spraševala, zakaj mi je tega treba. Tisti najbolj glasni so na koncu – ravno obratno – naredili najmanj. Zahrbtnosti in nevoščljivosti je bilo bistveno več kot iskrenega veselja ob misli, da ima nekdo voljo svoj prosti čas pos-vetiti v dobro vseh. Pa vendar smo tisti, najbolj optimistični, zdržali in ostali skupaj do danes. V občinskem odboru Zaresa smo se tako združili tisti, ki nikoli prej nismo sodelovali v nobeni stranki in ki smo odkrito verjeli, da z voljo, znan-jem in novimi idejami lahko obrnemo nov list v razumevanju politike.Ko danes spremljam aktualne dogodke v politiki, sem, odkrito rečeno, zelo razočarana. Korupcija meče slabo luč na vse, ki so kadarkoli bili v kakršnikoli povezavi s politiko. Osovražene politične stranke so tarča demonstracij. Ljudstvu je prekipelo in svojo jezo izraža na račun vseh, ki so politično omadeževani. Je ljudem to zamer-iti? Jih lahko zaradi tega žalimo z neprimernimi nadimki? Kultura politika se izrazi ravno v odno-su do ljudi. Tudi, če imaš drugačno mnenje ali če nekomu ni pogodu tvoj pogled na zadevo, to še ni razlog, da človeka žališ, ponižuješ, zasipaš z neprimernimi izrazi ali drugače diskvalificiraš. In ta kultura se je že davno izgubila v naši poli-tiki, tako na državnem kot na lokalnem nivoju.

Najvišji predstavniki naše »demokratične« Slovenije so svojo kulturo dali na ogled vsem nam. In ljudstvo je zgroženo!Ko si nekdo, ki ima kompe-tence, pa naj bodo to sodišča, tožilstvo, policija ali protikoru-pcijska komisija, drzne poka-zati s prstom na najvišje pred-stavnike naše politične elite, njihovi pristaši z vsemi močmi udarijo nazaj. Strankarski privrženci (mogoče bi bilo bolje reči priskledniki) si svojih zvez in pozicij ne dajo vzeti.

Pri tem ne izbirajo sredstev, pomembno je le to, kdo bo bolj žaljiv in katera izjava bo bolj diskred-itirala nasprotnike. Samorefleksije v slovenski politiki ni. Morala in etika političnih elit pa sta že davno pokopani vrednoti. So pa zato prišle v ospredje druge lastnostni nekaterih naših politikov, kot so nepotizem, samovšečnost, nedotakljivost in neverjetna želja po obstoju na privilegiranih položajih. Ob tem se ne smemo slepiti, da se to dogaja samo na državnem nivoju. Tudi lokalne skupno-sti pri tem nič ne zaostajajo. Mogoče se ravno na lokalnem nivoju kuje vroče železo, da se potem jeklene posameznike pripravi na nadaljnji boj. Prvič smo opozorili na nepravilnosti, ko je župan imenoval na mesto v.d. direktorja Rokodelskega centra kar direktorja občinske uprave. Takrat sem slišala marsikatero na svoj račun, celo to, da me bodo tožili zaradi blatenja dobrega imena. Pa se je izkazalo, da sem imela ne samo prav, ampak da ima skoraj celotna občinska uprava napačne pogodbe o zaposlitvi, nimajo ustreznih znanj in da so nepravilnosti glede napredovanja v višje plačilne razrede številne. O kakšnem javnem priznanju napake ni bilo ne duha ne sluha.Tudi ko sem opozorila na nepravilnosti pri poslovanju podjetja Tanko d.o.o. z občino Ribnica, sem bila deležna diskreditacij. V novem-brski številki Rešeta iz leta 2011 je v intervju-ju g. Alojzij Levstek (brat našega podžupana

g. Vinka Levstka in takratni direktor podjetja Tanko d.o.o.) dejal, da je neprimerno, da o tem pišem in da naj raje pometem pred svojim pragom. O njihovih prejemkih iz občinskega proračuna je jasno pričal tudi portal Supervizor in na podlagi tega je Protikorupcijska komisija pregledala njihovo poslovanje. Glede sodelo-vanja s podjetjem, ki je prejetje svoje občinske nagrade pospremilo z besedami, da delujejo pošteno, transparentno in predvsem trezno, je KPK občini Ribnica že konec junija 2012 izrekla poziv k razveljavitvi in proglasitvi ničnosti vseh pogodb, podpisanih s podjetjem Tanko d.o.o. v višini več kot 600.000,00 €. Preklic se nanaša na obdobje od uveljavitve zakona o Integriteti in preprečevanju korupcije do vključno 12. janu-arja 2012, ko so v podjetju očitno ugotovili, da g. Alojzij Levstek ne more biti hkrati direk-tor tega podjetja in sklepati posle z občino Ribnica, kjer je podžupan njegov brat. Kljub dejstvu, da sem kot svetnica dvakrat zahtevala od župana, da vse svetnike o ugotovitvah KPK-ja po zaključenem pregledu tudi obvesti, je to informacijo zavestno prikrival. Do dokumentaci-je sem prišla šele po vložitvi informacije javnega značaja. Toliko o poštenosti v naši občini in zavajanju širše javnosti s strani naših občinskih veljakov. Bo tokrat g. Jože Tanko, naš poslanec in predsednik občinskega odbora SDS vzel v bran svoje politične kolege in ponovno našel politični konstrukt KPK-ja? Pustimo se presenetiti.

Mag. andreja Škrabec, predsednica OO Zares Ribnica

Slovenistan

V RUBRIKI ‘V POLITIČNIH KROGIH’ ČLANKI NE ODRAŽAJO MNENJA POSAMEZNIH

POLITIČNIH STRANK, TEMVEČ GRE ZA KOMENTARJE

AVTORJEV.

IZ

POLITIČ

NIH K

ROG

OV

33

politične organizacije na Kubi ali Venezueli. Ob tem, ko vidni predstavniki največjih političnih strank kljub obtožbam podpi-rajo svoja predsednika, imajo njihova dejanja močno sporočilno vrednost. Sam jih razumem pod geslom KORUPCIJA, RAK NAŠE DRUŽBE. Iz omenjenega koncepta razmišljanja izhaja tudi moje mišljenje, da imajo poslanci, ministri itd. nadpovprečno dobro plačilo za svoje delo, tudi zato, da se jim za dostojno življenje ni potrebno poda-jati v korupcijo. V nasprotnemu primeru se morajo nemudoma posloviti iz političnega življenja. Številke, ki so bile navedene v poročilu Protikorupcijske komisije, niso majhne, zato je odgovornost temu prim-erno visoka.Že v zadnji številki Rešeta sem nakazal, da se Občina Ribnica in njeni vodilni ne ravnajo nič kaj racionalno. Pravzaprav se racionalno obnašajo pri občanih in nič kaj racionalno pri investicijah, plačah itd. Eden izmed pokazateljev je tudi pripravljen

proračun za leto 2013. Tokrat pa želim raz-kriti količino denarja, namenjeno za plače v Javnem zavodu Rokodelski center Ribnica. Številke, ki naj bi bile javni podatek, lahko razberete iz spodnje tabele.

Direktor 41.000 €Zgodovinar 31.500 €Vodja galerije 27.000 €Strokovni 21.500 €sodelavec na projektu

lukA Ilc, predsednik OO SLS Ribnica

Novo leto se vsaj za državo ni začelo nič kaj obetajoče. V mesecu januarju smo bili priča kar dvema korupcijskima aferama. Kot zag-otovo že veste je Protikorupcijska komisija za predsednika dveh največjih parlamen-tarnih strank ugotovila domnevno korup-tivnost. Sam se ob tem zgražam, saj takšna dejanja v politiki in nasploh niso in nikoli ne smejo biti dopustna. Bralce bi ob tem spomnil na skoraj že pozabljeno dejanje takratnega ministra za promet, danes pred-sednika SLS, mag. Radovana Žerjava, ko je zaradi padajočega ometa v šentviškem predoru ponudil odstop in tako ljudem pokazal politično odgovornost. Ob tem, da vsi vemo, da ometa ni nanašal minister. Nikakor pa ne morem razumeti prvakov največjih parlamentarnih strank, ki se na vso moč oklepata političnih funkcij. Še težje razumem, da funkcionarji, tako PS kot tudi SDS, na vse pretege podpirajo domnevna koruptivna dejanja svojih predsednikov. Zadnji stavek je še posebej zaskrbljujoč, ker omenjene organizacije spominjajo na

1/13 – KORUPCIJSKI SPEKTAKEL

PISARNAVABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH URAH VSAKO SOBOTO MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40.MOŽNO PA JE SREČANJE TUDI IZVEN URADNIH UR PO PREDHODNEM DOGOVORU PO MAILU LUKA.ILC@SLS.SI.VESELIM SE SREČANJA Z VAMI!

Spoštovani!Žalosti nas, da moramo dajati demanti na članek g. Luka Ilca, ki je bil objavljen v decembrski številki Rešeta na strani 32 (iz političnih krogov), pod naslo-vom: JE TO VARČEVANJE? (Pisarna SLS, Slovenska ljudska stranka). Laži in natolcevanj je preprosto preveč, njegov tekst je skrajno zavajajoč.

Dejstva:1. Navedbe v članku so laž. V primeru opravičila pisca, da ni razumel gradiva, ki je bilo pripravljeno za občinski svet, pa kažejo na zlonamernost in nespo-sobnost pisca, ki ne prebere ali ne razume gradiva (v tem primeru za seje odbora, v katerega je imenovan – Odbor za okolje in prostor, gradivo za proračun 2013 je dosegljivo na spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si). Besedilo izkazuje tudi popolno nepozna-vanje zakonodaje s področja plač v javnem sektorju.2. V obrazložitvi gradiva je bilo jasno navedeno, kaj pomenijo posamezni stolpci v proračunu – v nadalje-vanju povzemam: Splošni in posebni del proračuna sta prikazana kot:- 1. stolpec – Predlog proračuna za leto 2013,- 2. stolpec – Rebalans (prvi) proračuna za leto 2012,- 3. stolpec – Realizacija proračuna do 31. 10. 2012 ...3. Glede na članek in uporabljene številke, je Luka Ilc očitno primerjal realizacijo leta 2012 (kjer jasno piše, da gre le za 10 mesecev – do 31. 10. 2012 tekočega leta), s celim letom 2013. Tako se je pri navedbah zmotil za samo dva meseca. In ta dva meseca pred-stavljata očitek dviga plače, ki je napačen.4. Pri plačah župana in podžupana je potrebno upoštevati stolpec 1-predlog proračuna in stolpec 2-rebalans 2012, kjer je evidentno, da se plače ne dvigujejo – so celo malenkost nižje. Če bodo v veljavi ostali vsi posebni varčevalni ukrepi, bodo verjetno še nižje.

5. Članek izkazuje tudi nepoznavanje državne zakonodaje na področju plač javnim uslužbencem in državnim/občinskim funkcionarjev. Plače župana in podžupana so zakonsko natančno opredeljene. Tako tudi v primeru, če bi v proračunu zapisali večje vrednosti, le-te ne bi mogle biti izplačane. Župan (in podžupan) si po zakonu ne sme ne zvečati ne zmanjšati plače. 6. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Uradni list RS, št. 108/09-UPB13 in spremembe) natančno določa plačo župana, ki mora biti (določena je glede na število prebivalcev občine): A050501, župan V od 5001 do 15.000 prebivalcev 51Za podžupana je določitev podobna, le da je določena meja od-do, natančen plačni razred pa določi župan. V ZSPJS je določeno: A050510, podžupan V, od 5001 do 15.000 prebivalcev, 36 - 43.Plačni razred podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. V skladu s temi določili je Občinski svet Občine Ribnica 21. 12. 2010 sprejel Pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjem, članom nad-zornega odbora, članom svetov krajevnih skupnosti, volilne komisije in članom delovnih teles občinskega sveta ter župana (Uradni list Republike Slovenije, št. 106/2010), kjer je v 3. členu natančno določeno (podobno je urejeno najmanj od leta 1999 dalje):V skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju se župan Občine Ribnica glede na število prebival-cev uvrsti v V. skupino občin (od 5.001 do 15.000 prebivalcev), za katero je določen 51. plačni razred. Županu pripada dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50 % plače, oblikovane na podlagi zakona, pri čemer mu dodatek za delovno dobo ne pripada. Plačni razred podžupana Občine Ribnica je v primeru poklicnega opravljanja funkcije v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju določen v razponu od 36. do 43. plačnega razreda. Plačni razred podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih

pooblastil. Podžupanu pripada dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom. Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripa-da plačilo v višini največ 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Višino plače določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri tem se ne upošteva dodatek na delovno dobo. Podžupan ni upravičen do sejnine na sejah občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta ter župana. Pri predčasnem prenehanju mandata župana lahko podžupanu določi plačni razred občinski svet.Župan je v skladu s tem izdal podžupanu sklep o uvrstitvi v 40. (štirideseti) plačni razred, z določilom, da bo funkcijo opravljal nepoklicno, zato mu pripada 50 % vrednosti tega plačnega razreda.7. Upoštevati je potrebno še Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF, Ur. l. RS, št. 40/2012), ki je znižal plačne razrede vsem javnim uslužbencem (in funk-cionarjem) za 8 %.Tako sedaj znaša 51. plačni razred bruto: 3.129,66 eur in 50 % od 40 plačnega razreda bruto: 1.016,49 eur. Za oceno neto plačila je potrebno od tega odšteti dobrih 22 % za prispevke, ki so določeni % glede na dohodninsko lestvico.8. Naslednja laž oziroma zlonamernost je tudi trditev, da bo plača znašala 50.000 evrov brez prispevkov. V gradivu, ki je dostopno na spletni strani občine (omenjeno v točki 2.), je jasno vidno, da to obsega vse: neto plačo, vse prispevke, prehrano, skratka celoten strošek plače.9. Aktivnosti podžupana lahko ocenjuje le župan, zato je komentar v tem delu popolnoma odveč. Pisec članka si jemlje pravico, ki mu ne pripada?!10. Tudi tovrstna natolcevanja in izkrivljanja resnice spodbujajo nelagodje v ljudeh, zato priporočamo avtorju, da ne vznemirja občanov po nepotrebnem. Za vse dodatne informacije smo dosegljivi po tele-fonu, e-mailu in v času uradnih ur.

OBČInSkA uPRAVA OBČIne RIBnIcA

34

IZ

POLITIČ

NIH K

ROG

OV

Dogodki se kar prehitevajo. Nikakor ne morem pravočasno ujeti rdeče niti za svoj prispevek v Slamniku niti za Rešeto, in tako spet za rep lovim rok za oddajo. Najbolje, da začnem od zadaj. Že nekaj dni lebdimo v dvomih, kaj se bo zgodilo z vladno koalici-jo, kaj kdo prikriva pri svojem premoženju, kdo koga žrtvuje, kdo bo sestavljal more-bitno novo koalicijo, ali bomo šli na nove prečasne volitve, ki po mojem zapleta ne bi pomagale razjasniti. Poslanska skupina N.Si in organi stranke smo mnenja, da bi v dobro Slovenije bilo najboljše, da bi ta vlada ostala skupaj in izpeljala spremembe, ki so že pričele kazati prve rezultate. No, meni se zdi, da tokrat ne gre za normalni političen boj med pozicijo in opozicijo temveč, gre za ponoven poskus starih sil, da ne rečem stricev, še bolj pordečiti Slovenijo, kolikor še ni. Strah me je, da skušajo uresničiti slutnjo nekega gospoda, ki mi je pred precej leti dejal, da si bodo bivši oblastniki prizade-vali, da bo Slovenija rdeča ali pa je ne bo. Vseeno pa le upam, da je to eden zadnjih zmajevih zamahov z repom. Novo Slovenijo pa še vedno razburja glaso-vanje našega poslanca in vodje poslanske skupine g. Mateja Tonina. Deležen je bil velike medijske pozornosti, kar je zanj in za stranko dobro, slabo pa je, da toliko časa nanj letijo kritike iz vrst N.Si. Pred tedni mi je v roke prišel izvod Slovenskih novic, ki jih sicer ne berem, in na vidnem mestu prispevek, ki »pojasnjuje« Matejeve razloge za njegovo glasovanje ob sprejemanju zakona, ki bivšim predsed-nikom jemlje nekatere privilegije. Sam sem sedel za njim. Misli sicer ne znam brati, zase pa vem, da mi je šla ta točka zelo na živce in sem tudi sam razmišljal, da bi podobno glasoval. Oči koalicije so srepo pogledovale proti našim sedežem in Matej mi je rekel, da je glasoval za dopolnilo opozicije, ki je označilo to kot za nedopusten poseg v že pridobljene pravice. Jaz bi podobno glasoval zato, ker se mi zdi neumno ob mnogo večjih in pomembnejših nalogah, ki jih imamo, razpravljati o za državo zelo majhni vsoti in v bistvu zopet zabresti v ideološke razprtije. Že kmalu po začetku moje nenadejane poslanske kariere sem to povedal tudi v razpravi, ko sem dejal, naj se že nehajmo najedati. Bilo je dobro sprejeto in celo večkrat objavljeno na TV. Naj tudi jaz povem, da niti ta nekdanji predsednik- mimogrede – lahko se temu dodatku tudi odreče v korist potrebnim in zadnji nekdanji predsednik, nista bila moja predsednika in verjamem, da še marsikaterega slovenskega državljana ne. Nisem pomislil na mnoge naše člane, ki jim je komunizem prizadejal mnoge krivice in muke in ki jim bivši predsednik pred-stavlja maskoto tega preživelega sistema, ki menda edino v Sloveniji ni izenačen z ostalimi totalitarizmi. Z mnogo upanja,

da bomo slednjič imeli predsednika, ki bo znal prisluhniti vsem opcijam v našem političnem in nepolitičnem spektru, sem ga podprl v drugem krogu in mu iskreno čestital ob prisegi. Ni nam uspelo, da bi bil izvoljen naš kandidat, ampak tudi liniji »stricev« ni uspelo. Slišati je bilo, da so se nekateri »strici«, ki ne vedo, kdo in kaj so strici, pričeli kar tresti. V tem času se je oglasilo tudi ljudstvo. Poznavalci pravijo, da so bile demonstracije naročene in vodene, da so v nahrbtnikih provokatorjev našli tudi močna eksplozivna sredstva. Policija je pravočasno in učinkovito ukrepala, bila zato s strani medijev hudo kregana, ampak kaj bi šele bilo, če bi zaradi provokacij imeli tudi žrtve!? Podobno je bilo pred leti ob pojavu nove gripe. Oblast je bila deležna kritik, ker ni bilo takoj na voljo dovolj ustreznega cepiva. Potem je bilo narobe, ker smo ga imeli, ljudje pa niso prišli na cepljenje, ker je gripa izzvenela mileje, kot je stroka predvidela, in je cepivo ostalo. Je že tako v politiki: kakorkoli se obrneš, se ne obrneš prav.Nazaj k nesrečnemu glasovanju: Da stvari le niso tako jasne, kaže tudi glasovanje neka-terih koalicijskih poslancev, ki so s svojim vzdržanjem bolj kot Matej omogočili, da je bilo dopolnilo sprejeto. Iz enega glaso-vanja o »drugorazredni« stvari nastaja cela drama, uvrščena v dnevni časopis med bombastične novice. Prav gotovo ni res, da bi Matej po glasovanju dejal, da se je zmo-til, vsaj nam je to takoj povedal. Lagal se pa gotovo ni, kot je slišal novinar. Takemu časopisu se je včasih reklo revolver cajtng. Osebno sem hvaležen naši predsednici, da je zadevo ustrezno komentirala in zaradi enega glasovanja ni dovolila linča mla-dega, sposobnega perspektivnega poli-tika nove generacije! Govori se, da je med članstvom veliko razburjenje, da celo izs-topajo iz stranke. Morda bo pa kdo zaradi tega celo pristopil v Novo Slovenijo. Kar se mene tiče, sem dobil nekaj vprašanj ob raznih srečanjih, zadevo sem pojasnil na podoben način, kot sedaj pišem. Ni bilo nobenih mailov, niti SMS, niti klicev. Mateju verjamem in ga podpiram in ga bom tudi na organih stranke, dokler mu kdo ne dokaže slabih namenov njega in »toni-novcev«. To pa, da se kot prepričan kristjan priporoči bogu za pomoč pri odločitvah, ni nobena demagogija, kot sem zasledil v nekem prispevku. Se je pa prizadetim članom opravičil in to večkrat. Kot da ne bi imeli važnejših stvari za obrav-navo, kot je dodatek k pokojnini bivšega predsednika države. Podobne misli so se mi podile po glavi ob interpelaciji proti ministru Gorenaku, ko smo zapravili 90 krat 18 ur, kar znese 1620 delovnih ur poslancev, da o urah ostalih zaposlenih ne govorim. Temu se reče krasti Bogu čas, ljudem pa denar.

Doživeli smo vlaganje podpisov za ref-erendumske pobude. Seveda je tudi tu bila zadnjica zadaj in priča smo bili vse vrste dogodkov od izgubljenih podpisov do domnevno ponarejenih podpisov in obiska kriminalistov v parlamentu, ki so si ga menda obiskani sami naročili ob določenem času. Sporni so bili tudi roki vlaganja referendumske pobude. Dokazov, da je kdo kriv, ni, ni pa tudi dokazov, da ni kriv. Kot veliko stvari je tudi ta ostala v megli. Jaz mislim tako: če se je napaka pri sprejemanju dokumentov na lepe oči po inerciji 15 let odkrila in kot smo v razpravi ugotovili niti roki niti število podpisov ne preprečujeta pobude za zbiranje podpisov za izvedbo referendumov, naj se potem izpeljejo.Mislil sem pisati o naših obiskih po sloven-skih regijah in srečanjih z župani, podjetni-ki, delavci in direktorji ter s prebivalci obis-kanih krajev, tudi o vtisih iz Ribnice. Bojim pa se, da že presegam dovoljen obseg članka, zato o tem podrobneje prihodnjič, do takrat na svidenje.

Tudi vaš poslanec jAneZ VASle

Iz poslanske pisarne NSi

Silvestrovanje v RibniciNa prostem je novo leto znova pričakalo veliko ljudi

Kot v vseh drugih večjih mestih in kra-jih po Sloveniji ter svetu je bilo na sil-vestrovo veselo tudi v Ribnici. Četrtič zapored je silvestrovanje na prostem Občina Ribnica pripravila pred Športnim centrom Ribnica. Lokacija pred hramom športa, kjer se je na zadnji dan starega leta odvijalo rajanje, se je še enkrat izkazala za zelo dobro. Parkirišče je precej veliko, veliko lažje je prireditev organizirati na tem prostoru tudi zaradi vse strožjih zakonskih predpisov. Kljub mrazu se je prizorišče dodobra napolnilo. Za pravo vzdušje je poskrbela mlada, obetajoča skupina Fortissimo, nekaj minut pred polnočjo je zbrane nagovoril župan Jože Levstek. Ognjemeta tokrat ni bilo, sicer pa je po mestu pokalo, kot bi vihrala vojna. Zahvala za dobro opravljeno delo gre tudi tokrat osebju Športnega centra, gasilcem PGD Dolenji Lazi, Goll baru, družbi Sintal in Policijski postaji Ribnica. Župan Levstek je bil zado-voljen tako z obiskom kot prireditvijo v celoti, ki se je med domačini dobro prijela, pohvalam pa se je pridružil tudi podžupan Občine Ribnica, Vinko Levstek.

MARkO MODRej

POSM

A OBČ

AN

OV

35

OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO

Javno vprašanje predsedniku Republike!Predsednik, gospod Borut Pahor, ali premier demokratične države lahko, celo po vaše, odgovarja zgolj svoji stranki, "državi SDS" in ne predvsem Državnemu zboru Republike Slovenije?Imamo državo Republiko Slovenijo ali le »državo SDS« in podobnih?Ali je torej DZ RS res tudi za vas odveč?Pozdrav,

FRAnc MIhIČ

Kdo ogroža slovensko demokracijo, razvoj države prava?O tej grožnji se mnogi, celo »ugledni in pokli-cani«, javno zelo sprašujejo. Že dolgo.Mogoče pa to ogrožajo kar s pomočjo parti-tokracije, ne pa po volji ljudstva, vedno dos-lej izvoljeni poslanci in takšna oblast sama ? Menim da!Strankokracija, partitokracija, ki je poto-mka oblasti komunistične partije, ogroža demokracijo.Edino korektno in zrelo je, da se menjajo politične elite po demokratični poti, ne pa z utopično revolucijo na cesti. Zato pa je potrebno zamenjati način izbora politične elite. Sprejeti nov volilni sistem s preferenčnim glasom, kot volimo evropske poslance, če ne celo večinski volilni sistem. Skrajni in pravi čas je za to demokratično spremembo, da dobimo končno pravo demokratično oblast po izbiri ljudstva. Čas je, da preneha neustavna oblast strankokracije, saj Ustava veleva,oblast ima ljudstvo, ne pa partitokracija, ne samo stranke. Strankokracija, partitokracija je potomka oblasti partije, kot opozarja tudi dr. France Bučar. Čas je, da se tudi v Sloveniji partitokracija končno odplavi na smetišče zgodovine!Večina parlamentarnih strank zadnje dve leti javno ugotavlja in obeta, spremenili bomo način izbire političnih elit, volilni sistem za DZ RS. Pred kratkim je ravno Janez Janša to zelo javno izpostavil kot rešitev za blokade delo-vanja vlade, politike, države. Ali so vsi to počeli s figo v žepu? Upam, da ne!?Na potezi je vsa aktualna politika, tudi SDS in Janez Janša!Slovenija je vredna demokracije in volitev po meri ljudstva, koraka do države prava!

FRAnc MIhIČ unIV. DIPl. InŽ.

Sedaj vemo, kdo je čez lesNašo državo pokrivajo kar na dveh tretjinah gozdovi, ki jim ponekod rečejo kar les. Do nedavnega nismo vedeli, zakaj so v prejšnjih časih ljudje rekli tepcem in bedakom vseh vrst, da so taki čez les, gotovo pa to ni letelo na kmečke gospodarje in ne na gozdarje, ker so oboji z gozdovi skrbno gospodarili in jih varovali. Lastništvo gozdov je sedaj razpršeno na skoraj pol milijona lastnikov, ki povečini delajo povsod drugod, samo ne na kmetijah

in ne v gozdovih. Vendar sedaj vsaj vemo, kdo je pri nas čez les. Gozd ni samo les, gozd je življenje! Gozdovi so največji naravni zavezniki življenja, ker ura-vnavajo podnebje, čistijo vodo in zrak, ohran-jajo plodno prst, vzdržujejo vodne izvire in blažijo vremenske skrajnosti. V gozdovih živi tudi večina naših živalskih vrst – od mravlje do medveda in volka ter do divjih prašičev. Zato je lastnik gozda upravičen samo do poseka lesa v taki meri, da je zagotovljena trajnost gozda in njegovih številnih darov, do katerih so upravičena vsa živa bitja na tem planetu, ne pa samo lastnik gozdne parcele, in ne samo človek. Za te širše in javne naloge gozdov pa mora skrbeti mati država, dokler je vsaj še malo pri močeh in pri pameti.Po zamisli nekega kmeta, ki se menda dobro razume na pašo krav in na vzrejo telet, je nova oblast zmedla vse z gozdarji vred, nato pa sprejela nove zakone, da je lahko razbila gozdna gospodarstva, ki so prej celovito gos-podarila z gozdovi. Nato je nastavila svoje podložne uradnike, ki so sedaj na dveh tretji-nah države čez les, gozdove in še čez divjad z medvedi, volkovi in divjimi prašiči vred. Po dveh desetletjih so glavne posledice tega že na dlani, veliko jih je pa še prikritih po goz-dovih, goščavah in globačah, vendar jih tudi tam najde vešče oko. Samo v lesni industriji je v dveh desetletjih izgubilo delo okrog trideset tisoč ljudi, v gozdovih ostaja pa vsaj dva milijo-na kubičnih metrov neposekanega lesa, kar je na škodo razvoja gozdov, na škodo dohodka lastnikov, lesne industrije in države. Kar pri nas še posekajo lesa, ga predelajo v drugih državah, ob tem pa uvažamo lesne izdelke iz tujine. Podjetja za sečnjo in spravilo lesa so se desetletje in pol dobro mastila, sedaj jih pa državni sklad vedno bolj stiska s koncesijo, denarja pa ne vlagajo nazaj v gozdove, pač pa v vse drugo, predvsem pa v neke državne dolgove. In to še ni vse. Lovci so prejšnja stoletja in do novega štetja uradnikov za gozdove, ki so tudi čez divjad, krmili medvede daleč od naselij, da niso lju-dem delali zgage in niso strašili otrok na poti v šolo, kmetom niso jemali ovac, županom pa ne medu. Zavodovi uradniki so to prepovedali, zato pa njihovi lovci z mirno roko in brez milosti v srcu postrelijo vse lačne medvedje družine, ki brskajo ob naseljih kot klošarji po smetnjakih in divjih odlagališčih smeti, da bi nekako preživeli. In tudi to še ni vse. Poklicni zavodovi lovci v loviščih posebnega pomena (!) streljajo celo zaščitene volkove, čeprav imajo na daleč vidne telemetrijske ovratnice za raziskovalno nalogo o življenju volkov, ki jo v pretežni meri finan-cira Evropska skupnost.Oblast je s soglasjem zavoda, ki je čez les in divjad, oktobra lanskega leta izdala odločbo za odstrel divjih prašičev skozi vse leto, tudi vodečih svinj. Tako sovražen in sprevržen odnos do divjih prašičev je bil v teh deželah nazadnje ob marčni revoluciji pred stoletjem in pol! Šele po enem letu veljavnosti te odločbe je bilo v lovskem glasilu objavljeno stališče Odbora Etičnega kodeksa, da se nadaljuje spoštovanje etičnih pravil pri odstrelu vodečih svinj z nedoraslimi mladiči. Kdo bi si mislil, da lahko politiki s svojimi

zvestimi uradniki tako hitro spreminjajo svet, če so ti čez les in nad naravo.

jAneZ ČeRnAČ

Kurja slepotaNaša država je v obrisu podobna kokoši. Oblika je samo odraz vsebine, kar gotovo velja za naš državni kokošnjak in za naše kokoši, pa naj gre za prosto rejo ali za vzrejo na farmah. Sedaj kokoši ponovno vreščijo in se šopirijo, nobenemu staremu domačemu petelinu pa več ne zaupajo. Skozi dolgo zgodovino so se naši predniki po urbarjih na silo odrekali desetini zrnja in vseh drugih pridelkov v korist posvetni in cerkveni gospodi, da jih je varovala pred tuji-mi in domačimi roparji vseh vrst ter jim za tolažbo darovala še maše in duhovno oskrbo. Ujete upornike in roparje so sproti pobesili ali jih zmetali v temnice, da so tako ustra-hovali podložnike in grešne vernike. Temu bi sedaj rekli, da je bila to sicer prosta reja, pa vendar pod nadzorom gosposkih petelinov, kakršne imamo v sedanjem času za hudobno in pogoltno elito. Pri tem je zanimivo, da so revolucije in vojne vedno zamenjale samo elito na oblasti, ljudstvo je pa vedno ostalo, da je lahko oblast z davki vzdrževala sebe in javne potrebe, sedaj pa še vojno na tujem. Po zadnji veliki revoluciji, ki je z vzhoda pljusk-nila še k nam, je bila vpeljana vzreja v farmah, kjer je vsakdo dobival enako mero zrnja in novo duhovno oskrbo. Izvzeti so bili samo najbolj pomembni in glasni petelini, ki so opozarjali lovce na visokih prežah, če se je ograji približala lačna lisica ali tatinski dihur. Vendar so se kokoši varne vzreje naveličale in so vedno glasneje kokodakale in vreščale proti petelinom, ker so videle skozi špranje samo razkošje proste reje pri zahodnih sosedih, ne pa tudi skrite revščine. In končno je stara oblast dopustila prosto in tržno rejo brez lovcev, da so lahko kokoši po svoje kokodakale, krasile svoja gnezda s tujim perjem, ob tem so lahko pa še preletavale z veje na vejo ter čez stare in nove plotove. Zaradi kurje slepote, ki kokošim in petelinom zapre oči od prvega mraka in za vso noč do naslednjega jutra, dolgo niso spregledale, da jim ponoči dihurji iz gnezd odnašajo jajca na skrita mesta, zvite lisice pa kradejo celo najboljše nesnice in jih vlačijo v svoje podzemne brloge. Šele ko je zmanjkalo zrnja za lačne kljune, ki ga dobivajo v prosti in tržni reji samo v zameno za jajca, je nastal vrišč v vseh kokošnjakih ter celo po vejah na trgih in ulicah, kjer se sedaj vsi petelinijo, od piščancev do starih petelinov, od ostarelih nesnic do betežnih kokelj. Vsak od teh bi bil rad mogočen petelin, zato nekateri kikirikajo na starem kupu gnoja, drugi pa na novih plotovih, kako naj bo v tej državi, da bo dovolj jajc za prodajo, za vse pa polna mera zrnja za v kljun. Tudi ta zmeda brez pravih lovcev je dobra za nas, se tolažijo potuhnjeni dihurji ter lisice in lisjaki v svojih brlogih, ki so daleč od oči s kurjo slepoto.

jAneZ ČeRnAČ

36

POG

LED

V

PRETEK

LOST

Iz muzejskih zbirk - Muzej RibnicaXIII. Del

Piše: Vasja Pavlin

Nekje v sedemdesetih prejšnjega stoletja se je začela propagirati uporaba humaniziranega mleka. Ženskam, ki niso mogle dojiti, so že v porodnišnici odsvetovali uporabo kravjega mleka in jim svetovali humanizirane vrste mleka. Marsikatera mama se je odločila po svoje, novorojenčku je dajala kravje mleko, seveda ustrezno razredčeno z vodo ali čajem. Vsem nasprotujočim si znanstvenim dokazom navkljub pa ostaja neizpodbitno dejstvo, da so mleko in mlečni izdelki nekdaj predstavljali eno od tistih osnovnih živil, ki je slovenskemu človeku pomagalo preživeti stoletja.

Predelano in nepredelano mleko je bilo dnevno prisotno v prehrani ribniškega človeka. Zjutraj in zvečer so ljudje uživali mleko s kruhom ali žganci. Pogosto so bili na jedilniku še mlečna prosena kaša, pa tudi koruzni in beli močnik. V poletnih mesecih je vsakodnevno prehrano pop-estrilo še kislo mleko. Ob praznikih so gos-podinje spekle boljši kruh, ki so ga zamesile z mlekom. Za posebno kulinarično spe-cialiteto je veljalo mlezivo, prvo mleko po telitvi. Višek tega mleka so gospodinje oso-lile ter spekle v krušni peči. Jed je bila zelo krepčilna. Mlezivo danes spet pridobiva na veljavi, le da je bolj znano pod besedo kolostrum. Mlajše generacije, ki obiščejo Muzej Ribnica, pinje več ne poznajo. Tudi to, da maslo nastane iz smetane, je za njih povsem nov podatek. Nekdaj pa so otroci še kako dobro vedeli, kako nastane maslo, saj so ga gos-podinje same izdelovale. Danes ima človek na izbiro celo paleto

različnih znamk mleka in mlečnih izdelkov. V 80-ih letih prejšnjega stoletja pa so trgov-ske police v Ribnici zalagale le Ljubljanske mlekarne. Starejši se še gotovo spomnite njihovega mleka, zapakiranega v belo-modre plastične vrečke, ki so tako rade puščale. Komur to mleko ni ustrezalo, se je zmenil z bližnjim kmetom, in hodil k njemu po sveže, nepredelano mleko. V 90-ih letih 20. stoletja se je domiselnemu kmetu iz Gorenjske ceste v Ribnici utrnila ideja, da bi svoje mleko prodajal po ribniških blok-ovskih naseljih. Idejo je udejanjil, s svojim triciklom je vsak dan pod večer razvozil mleko kupcem na dom. Ker gredo Ribničani vedno v korak s časom, smo imeli še lansko leto v Ribnici mlekomat, ki je predstavljal sodoben način prodaje mleka neposredno od kmeta h kupcu.

Mediji so danes polni nasprotujočih si dokazov o tem, koliko je mleko zdravo oziroma nezdravo, celo škodljivo. Kravje mleko je bilo vrsto let ključno za preživetje dojenčkov, katerih matere niso imele dovolj svojega mleka.

lATVIcA ZA kISlO MlekO. ZBIRkA MuZejA RIBnIcA.

kAnGlIcA ZA MlekO. ZBIRkA MuZejA RIBnIcA.

leSenI PInjI. ZBIRkA MuZejA RIBnIcA.

GOlIDA. ZBIRkA MuZejA RIBnIcA. Študentska aerobika

Ribniški študentski klub vabi vse dijake in študente na

brezplačno vodeno vadbo

aerobike: (AERO-MIX: TNZ,

KLASIČNA HI-LO, LATINO, STEPAEROBIKA, BODY SHAPE, STRECHING …)

- za krepitev mišic in oblikovanje telesa,

- za povečanje vzdržljivosti in gibljivosti,

- za izboljšanje koordinaci-je in ritmičnosti,

- za zabavo ter sprostitev telesa in duha

... tako za dekleta kot tudi za fante.

Vaje potekajo vsako nedeljo, začetek ob 15.30,

v ŠC Ribnica (baletna dvorana).

Prijave sprejemamo v prostorih kluba (Knafljev trg 2),

med uradnimi urami, vsak petek med 20. in 22. uro.

IZ

M

IK

LOV

E HIŠE

37

Dogajanje v Knjižnici Miklova hišaPrihodnost v znamenju ustvarjalnosti in izobraževanja

kako preprečiti razvajenosti in čustveno izsiljevanje;• Kaj vpliva na samopodobo mladostnika, kako graditi samozavest in samozaupanje;• Kako deluje psihoterapija in zakaj neka-terih problemov v odnosih ne moremo razrešiti sami;• Kako se kaže kriza partnerskega odnosa, kako jo uspešno rešujemo in kdaj potrebu-jemo pomoč;• Kaj je zaljubljenost, ljubezen in kako gradi-mo identiteto v odnosu;• Kaj je zasvojenost in kako jo zdravimo.

Prvo predavanje Marjana Gorupa, univ.dipl. soc. del., 20. februarja, bo naslovljeno Kriza v partnerskem odnosu – kako nas-taja, kako se odraža na otrocih in kako jo rešiti. Drugo predavanje sledi 27. marca, na njem pa bo Sonja Gorup Špenko, dipl. delovna terapevtka, govorila o temi Biti mladostnik, najstnik – kako težka naloga je to za otroka in kako za starše. O tretji temi z naslovom Kaj je psihoterapija za otroke – kako pomagati otrokom, staršem in drugim vzgojiteljem, kadar je hudo, bo 24. aprila predavala Marcela Noč Bogataj, pedagoginja in integrativna psihoterape-vtka otrok in mladostnikov. Zadnje preda-vanje bo na sporedu 15. maja, na njem pa bo Marjan Gorup predaval o Zasvojenosti, raku sodobne civilizacije – kako nastaja in kako jo zdravimo. Zaključna prireditev literarnega natečaja za poezijo in kratko prozoKnjižnica Miklova hiša je v sodelovanju z OŠ Ribnica, Sodražica in Loški Potok v preteklih mesecih vodila literarni natečaj za poezijo in kratko prozo z naslovom V iskanju iden-titete: Kdo sem? Iskanje lastne podobe in osebnega izraza za učence osnovnih šol teh treh občin. Osnova za pisanje pesmi ali

kratke zgodbe za literarni natečaj je bil lahko pogovor ob branju ljudske izročilne literature, nastale na našem področju. Mladi pisci so posegali po osebah iz ljudskega izročila naše pokrajine, zgodbah o nastankih in imenih krajev, pripov-edih starih ljudi, lahko so v iskanju lastne identitete našli svoje daljne korenine, raziskovali vrednote in potenciale, ki so jim bile ob rojstvu dane, ali pa našli povsem svoje, nove izraze identitete in svoje liter-arne snovi. Komisija je po zaključku natečaja izbrala pet pesmi in pet kratkih besedil iz vseh treh občin, na zaključni prireditvi v vsaki občini pa bodo avtorji teh besedil pred-stavili svoja dela. Nagrajenci so Katarina Kokol, Miha Benčina, Ida Trček, Neja Grandljič, Rebeka Bartol (za prozo) in Nina Abrahamsberg, Žiga Novosel, Karmen Krnc, Luka Kordiš, Živa Češarek (za poezijo).Prva zaključna prireditev liter-

arnega natečaja za učence, na kateri bodo izbranim avtorjem

podeljene tudi nagrade, bo 14. februarja poteka-

la v dvorani Knjižnice Miklova hiša. Na pri-

reditvi bo sodelovala tudi Glasbena šola Ribnica, ki je uglasbila nekatera nagrajena bese-dila. Nagrajena in druga izbrana dela pa bodo v prihodnje dobila svoje mesto tudi v zborniku.

nASTjA hAFnAR, Knjižnica Miklova hiša

Poleg predstavljenih dejavnosti v knjižnici vseskozi potekajo še delavnice razisko-vanja narečij, ki bodo javno obeležena po zaključku.Fotografski natečaj Z naslovom natečaja Kraj smo ljudje: obrazi našega kraja želimo spodbuditi ljubiteljske fotografe, naj na ustvarjalen način pokažejo na osebnosti, portrete, pa tudi na dejanja, ustvarjanje – skratka, naj ujamejo trenutke, v katerih prebivalci naših krajev na kakršen koli način zrcalijo identiteto našega kraja in ljudi. Natečaj traja do 15. 10. 2013 in je namenjen vsem ljubiteljskim in pro-fesionalnim fotografom v občinah Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Izmed vseh prispelih fotografij jih bo strokovna žirija izbrala dvana-jst, ki bodo objavljene v koledarju Knjižnice Miklova hiša za leto 2014. Vsi avtorji izbranih del bodo pre-jeli tudi knjižno nagrado. Več infor-macij tako o natečaju kot o celem projektu dobite v knjižnici in na naši spletni strani www.miklovahisa.si.Ciklus predavanj strokovnjakov psihoterapijeŠtiri samostojna izobraževanja s skupnim naslovom V iskanju iden-titete otroka, mladostnika in staršev v sodobnem svetu bodo izvedli strokovnjaki zavoda Sana Vita iz Ljubljane, ki izvajajo psihoterapijo za otroke, odrasle posameznike, pare in družine v različnih psiho-socialnih stiskah. Izobraževanje je namenjeno staršem, učiteljem in vsem, ki se kakor koli ukvarja-jo z ljudmi v osebnih težavah. Posamezna predavanja bodo zaključena celota in se bodo izvajala enkrat mesečno. Celoten ciklus pa bo dal odgovore na zapletena vprašanja, kot so:• Kako vzgajati in podpirati otrokovo odraščanje, da bo zado-voljen in uspešen v življenju;• Kaj storimo, ko smo pri vzgoji nemočni in kdaj poiščemo strok-ovno pomoč;• Kaj so motnje vedenja in kako jih rešujemo;• Kako postati učinkovit starš – kako razviti veščino postavljanja meja,

V Knjižnici Miklova hiša že nekaj mesecev poteka evropski pro-jekt z naslovom V iskanju identitete, s katerim želimo spodbujati občutek pripadnosti okolju in razmišljanje o njem, razvijati ust-varjalnost in inovativnost skozi literarno ustvarjanje in okrepiti sodelovanje splošne knjižnice z izobraževalnimi ustanovami ter kreativnimi posamezniki.

38

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

Neja Debeljak tekmovala na 7. mednar-odnem tekmovanju za nagrado Avsenik

Tričlansko komisijo, ki so jo sestavlja-li Slavko Avsenik ml., Igor Podpečan in Werner Lexer, so Nejo ocenili s 95,17 točke, od 100 možnih, kar pomeni zlato priznanje in 3. mesto v svoji kategoriji. Zelo smo veseli njenega dosežka v tako močni konkurenci, saj vemo, da je tek-movanje za nagrado Avsenik eno najzahtevnejših v Sloveniji. Ker je tekmovanje mednaro-dno, se ga udeležujejo tudi tek-movalci drugih držav (Nemčija, Avstrija, Italija).Neja je najprej začela tekmovati z diatonično harmoniko, kas-neje pa jo je prevzela klavirska. Ker je hotela izpopolniti svoje znanje, je za pomoč prosila prof. harmonike Franca Malavašiča, s katerim sodeluje še danes. Vaja in vztrajnost sta se obrestovali,

saj je bila že na svojem prvem tekmovanju na Grmadi razglašena kot najobetavnejša tekmovalka. Zadnja leta se redno udeležuje

Festivala klavir-skih harmonik na Grmadi, kjer je že tri leta zapored zmagovalka. V prihodnje želi svojo glasbeno pot še izpopolni-ti in dosegati čim boljše rezultate. Ob tej priložnosti bi se Neja rada zahvalila vsem, ki ste kakorkoli pri-pomogli k njen-im uspehom.

uReDnIŠTVO

19. in 20. januarja je v Begunjah na Gorenjskem potekalo 7. medn-arodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. V katego-riji C, od 15 do 19 let, je nastopilo 13 tekmovalcev, med njimi tud naša občanka, Neja Debeljak iz Ortneka, pod mentorstvom prof. Franca Malavašiča.

BLAGOSLOV KONJ Zbrali smo se pri stari destilarni v Prigorici, pov-orka je štela okoli 25 konjskih repov, še nekaj pa se jih je pridružilo na samem mestu blagoslova, pod cerkvijo sv. Roka, tako, da je bilo na koncu zbrano malo čez trideset konjev. Na čelu spre-voda je bil zastavonoša, za njim jezdeci, vmes različne vrste vpreg in na koncu spet jezdeci in tisti, ki so svoje ljubljence peljali na povodcu. K sv. Roku smo prispeli malo pred drugo uro. Letos je blagoslov opravil novi župnik, g. Aleš Pečavar in moram napisati, da dobro nadaljuje delo prejšnjega župnika, g. Branka Potočnika. Po blagoslovu smo se konjeniki in obiskovalci, po dobri stari navadi organizatorjev, okrepčali in ogreli s kuhančkom in čajem, gospodarji pa smo tako kot vsako leto prejeli medalje, na katerih je na eni strani streme s podkvijo, na drugi pa dve konjski glavi in cerkev sv. Roka. Ker se je vreme začelo kisati, za nekaterimi pa je bila že celod-nevna ježa, saj smo se eni udeležili tudi dopol-danskega blagoslova na Velikih Poljanah, nekat-eri Novi Štifti, spet tretji so prijezdili s kočevskega konca, smo vsi z lepimi vtisi bežali pred dežjem proti svojemu domu, ki za nekatere ni bil blizu. Naj blagoslov dobro služi svojemu namenu, naj varuje živali, njihove gospodarje in naj bo leto, ki je pred nami, bogato z malimi konjički!

jOŽe ARkOFoto: Martina Tanko Prelesnik

Tudi letos so na praznik sv. Štefana v Dolenji vasi organizirali, sedaj že tradicionalni blagoslov konj ter njihovih skrbnikov oz. gospodarjev.

Ste še kadilec? Razmišljate, da bi prenehali s to razvado ali pa vas že zdravje opo-zarja na to neprijetnost?

Prenehanje s kajenjem je proces, ki zahteva pripravo. Če mi sedaj ni uspelo, imam novo priložnost, da zaključim večletno ponavljanje te raz-vade.

Kdaj zaključiti kadilsko kariero?V okviru nacionalnega programa preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni je vključen tudi pro-gram opuščanja kajenja. Organiziran je v obliki indi-vidualnega svetovanja ali skupinskih delavnic in poteka brezplačno.

Prijava in dodatne informaci-je dobite na telefon: 040 – 664 754 ali mail: adebeljak.zdrib@gmail.com

Vabljeni!

OD

V

RTC

A D

O ŠOLE

39

PRAZNIČNI ZAKLJUČEK LETA NA OŠ RIBNICA

December je trkal na vrata, ko smo učiteljice in učenci že pošteno razmišljali, kako bo potekala letošnja prireditev ob zaključku koledarskega leta. Idej je bilo mnogo, zato smo se z veliko volje lotili dela. Učenci so redno prihajali na vaje, vztrajno »brusili«

svoje točke, s katerimi so se želeli izka-zati pred sošolci, učitelji in starši. Učiteljice smo z veseljem opazovale, koliko veselja in sreče se riše na obrazih teh otrok, da se končno pokažejo tudi v drugačni luči. Letošnja prireditev je bila razdeljena na

dva dela. V prvem delu smo obeležili dan samostojnosti in enotnosti. Tu smo lahko slišali kar nekaj slovenskih pesmi, himno, ki jo je gluha učenka prikazala z znakovnim jezikom, razmišljanja učencev o tem , kaj je domovina ter govor ravnateljice, ki je poudarila pomen tega praznika. Če je bil prvi del bolj slovesen, pa je bil drugi del prireditve bolj sproščen, namen-jen prihajajočim božično-novoletnim praznikom. Videli smo lahko različne plesne točke, poslušali pevske talente, tako pevski zbor kot posameznike, zadrževali dih ob akrobatih, občudovali glasbenike in dram-ske igralce ter slišali kar nekaj lepih misli in voščil. Na prireditvi je nastopilo skoraj 200 otrok in prav vsi so bili ponosni na to, da so lahko pokazali, kaj znajo. Na šoli imamo ogromno učencev. V vsakem se skriva kak talent. Nekateri ga želijo pokazati, drugi ga vztrajno skrivajo. Vzpodbujajmo jih, da talente pokažejo, da bomo lahko naslednje leto pripravili še boljšo prireditev. Na večerni prireditvi smo pobirali tudi pros-tovoljne prispevke za šolski sklad. Vsem, ki ste prispevali, iskrena hvala. Prireditve seveda ne bi bilo brez prizadevnih mentorjev in učiteljev. Samo oni vedo, koliko časa in volje je potrebno, da nas-tane takšna prireditev. Vsi učitelji se tru-dimo, učimo in vzgajamo otroke po svojih najboljših močeh. Zato verjemite, da bodo vaši otroci in vnuki zagotovo še peli sloven-ske pesmi. Srečno 2013!

MARuŠA ČOPFoto: Marko Modrej

uČencI SO ZnOVA PRIPRAVIlI nASTOP, POln SuPeRlATIVOV

Šolski sklad Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica

S položnicami, ki smo jih izdali učencem v marcu 2012, smo zbrali 837,00 €, s prošnjami podjetjem za donacije v šolski sklad 1.750,00 €, na dobrodelni prireditvi v mesecu decembru pa 1.138,04 €.Lansko šolsko leto smo sredstva sklada namenili plačevanju prijavnine za tekmo-vanja na regijskem in državnem nivoju, za delno sofinanciranje predstave ob sprejemu prvošolcev, pomoč socialno šibkim učencem in nakup didaktičnih pripomočkov.

V četrtek, 29. 11. 2012, je bil v zbornici centralne šole sestanek upravnega odb-ora Šolskega sklada naše šole za šolsko leto 2012/13. Člani upravnega odbo-ra so odločili, naj se sredstva, zbrana v šolskem skladu, namenijo: za plačevanje prijavnine za tekmovanja na regijskem in državnem nivoju, gledališke predstave in šolske prireditve, ki jih izvajajo naši učenci, delno sofinanciranje predstave ob spre-jemu prvošolcev, pomoč socialno šibkim učencem, nakup didaktičnih pripomočkov,

delno sofinanciranje intenzivnih priprav pevskega zbora, korepeticije, plačilo avto-busnega prevoza za zimsko šolo v naravi za učence 6. in 7. razredov.Tudi letos smo izvedli dobrodelno prired-itev, na kateri smo zbirali sredstva za šolski sklad. Mentorji in učenci so se že na pripra-vah trudili in veselili, da bodo s svojim nas-topom pripomogli k mozaiku dobrih del. Učenci so se veselili, da bodo svoje talente pokazali obiskovalcem. Na prireditvi je bilo zbranih 520,35 €.Vsi se zavedamo, da marsikatere dejavnosti šole brez pomoči, ki jo dobimo v šolski sklad, ne bi mogli organizirati, zato smo za vsak dar izjemno hvaležni. Trudimo se, da sredstva odgovorno porabimo v dobro naših otrok.Staršem učencev naše šole bomo v feb-ruarju posredovali položnice, na podjetja smo se že obrnili s prošnjami. Občani, ki bi donirali sredstva v Šolski sklad, pa svoje prispevke lahko nakažete na transakcijski račun: 01 304-6030677723, s pripisom ZA ŠOLSKI SKLAD.Hvala vsem, ki se boste odzvali in darovali.

Za Šolski sklad: OlGA ČeRne, pomočnica ravnateljice

Dejavnost Šolskega sklada je od leta 2003 na šoli že zelo dobro vpeljana. Namen sklada je pridobivanje sredstev iz prispevkov staršev, občanov in donatorjev za financiranje dejavnosti in potreb, ki ne spadajo v redni vzgojno-izobraževalni program. Zbrana sred-stva hkrati prispevajo k boljšim pogojem šolskega dela. Podjetja, starši naših učencev, prostovoljni donatorji s svojimi prispevki pomagajo skladu, da lahko financiramo različne dejavnosti.

40

OD

V

RTC

A D

O ŠOLE

UČENCI PODRUŽNIČNE ŠOLE DOLENJA VAS SO SEJALI ZIMSKE RADOSTI V DOMU STAREJŠIH OBČANOV

V sredo, 16. januarja, so v Domu starejših občanov Ribnica učenci podružnične šole Dolenja vas pod mentorstvom Bernarde Benčina, Danice Gorše in Špele Gornik Oražem pripravili radoživ zimski nastop.

Po uvodnem pozdravu vodje podružnične šole Bernarde Benčina je nastopilo kar 40 učencev, povečini iz 1., 2. in 3. razreda ter štirje harmonikaši iz 5. razreda. V sivini januarske srede so zunaj plesale snežinke ob zvokih snežnih plugov in zaledene-lih avtomobilov … V zavetju Doma starejših občanov pa je najlepšo topli-no zimskega r a z p o l o ž e n j a kronal preplet plesa, zborovske-ga petja, kratkih dramatizacij in solističnih harmonikaških nastopov.Prvi razred je prikazal otroške zimske rados-ti v igrici Zimska pravljica. Drugi razred je zaigral pravljico o dobroti in medsebojni pomoči Zajček in repa. Tretji razred je odgo-varjal na vprašanje, kaj je to prijateljstvo in

kdo je pravi prijatelj. Plesna skupina je upri-zorila ustvarjanje snežaka. Pevski zbor pa je prepeval pesmice o zimskih praznikih, o modrosti in znanju ter nastop zaključil

s pesmijo Mi se 'mamo radi. Učenci so pustili gledal-cem in poslušalcem neiz-brisen in nežen občutek sožitja generacij. Podarili pa so jim tudi oprijem-ljive spominčke – ročno naslikane zimske motive ter razstavo slik na temo zimske idile. Slednje so ustvarili učenci oddelkov podaljšanega bivanja Osnovne šole Ribnica 3. a in b razreda pod vod-

stvom Vanje Grišin Šertelj. Ob njih in pust-nem nastopu, ki ga učenci že pripravljajo za mesec februar, starostniki zagotovo ne bodo težko dočakali pomladi …

MARInkA MATe In uRŠA jAklIČ ŽAGAR

nASTOP DOlenjeVAŠkIh OTROk V DSO RIBnIcA

"Dobrota je naš notranji glasnik in svetovalec. Kolikor poslušamo njen nasvet, toliko imamo notranjega miru in sreče." Anton Trstenjak

Staro leto se je poslovilo, novo nam je na široko odprlo vrata.Tudi na POŠ Dolenja vas smo s prireditvijo obeležili dan samostojnosti in zaključek koledarskega leta.Z zanimivimi točkami so se predstavili učenci od prvega do petega razreda, odd-elek podaljšanega bivanja in šolski pevski zbor.Na prireditvi so sodelovali še Otroški cerkveni pevski zbor, folklorna skupina Lončki, mešani pevski zbor Sv. Rok, moški pevski zbor Lončar.Vsem sodelujočim se zahvaljujemo. Posebna zahvala pa gre ansamblu Zdomarji, ki so našo prireditev ozvočili.Tudi v tem in naslednjih letih si želimo tako dobrega sodelovanja.

kOlekTIV POŠ DOlenjA VAS

Datum: PETEK, 8. 2.Kam: na Mestni vrh – POHOD OB KULTURNEM PRAZNIKU.Zahtevnost: LAHKA pot, zimska tura (odvisno od razmer).Odhod: ob 7.30 z glavne avtobusne posta-je pri cerkvi v Ribnici, lastni prevoz.Trajanje hoje (okvirno): 3-4 ure.Prijave z akontacijo: niso potrebne.Vodja pohoda: Janez Centa.

Datum: SOBOTA, 9. 2.Kam: na interno zimsko vodniško izpopolnjevanje.

Datum: SOBOTA, 23. 2. Kam: na SABOTIN in PO ROVU NA SVETO GORO.Zahtevnost: lahka pot, težavnost odvis-na od trenutnih vremenskih in snežnih razmerTrajanje hoje (okvirno): 6 ur.Prijave z akontacijo: v torek pred poho-dom, 19. 2., na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Vodja: Roman Petelin.

Za pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, potrebna oprema …).

FEBRUAR 2013

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

41

Mladi ribniški rokometaši že šestič na rokometnem turnirju v BeograduŽe nekaj let se zadnji teden v decembru (med božičnimi in novo-letnimi prazniki) udeležimo mednarodnega novoletnega rokomet-nega turnirja mlajših kategorij v Beogradu. Letos smo se na pot odpravili 26. decembra zvečer.

Tri ekipe: mlajši dečki (letnik 2000 in mlajši) pod vodstvom trenerja Janeza Ilca in vodje ekipe Željka Ćirovića, starejši dečki (let-nik 1998 in mlajši) s trenerjem Stojanom Gelzetom in vodjo Matjažem Andoljškom, ter kadeti (letnik 1996 in mlajši), katere trener je Ciril Andoljšek. Nočna vožnja je minila brez večjih nevšečnosti. Fantje niso bili prav nič zaspani in le redki so sestavili triurni spanec do Beograda. Pred hotel Prestige smo prispeli nekaj po šesti uri zjutraj. Namestitev je potekala hitro in gladko, nato je sledilo nekaj ur počitka.Tekme so se pričele že v četrtek zjutraj v treh dvoranah na treh različnih lokacijah Beograda. Organizator je našemu klubu naredil uslugo in prvi dan so tako kadeti kot starejši dečki odigrali vse 4 tekme predtek-movanja v Posco areni, poleg hotela, v katerem smo bili nastanjeni. V dvorani, ki je v resnici balon, so betonska tla, prevlečena s plastično maso, ki jo poznamo še iz stare ribniške dvorane. Je neogrevana in nepri-jazna do igralcev in sodnikov, ki so sodili v trenirkah, ter gledalcev, ki so tekme gledali v popolni zimski opremi. Tudi uradna žoga si ravno ni zaslužila tega naziva. Pogoji za

igranje se ne morejo primerjati s temi, ki jih nudi naša lepotica v Ribnici, vendar pa so bili enaki za vse.Najmlajša ekipa je nastopala v starem mestnem središču Beograda, kjer so v 'mali' dvorani Vračar igrali vse tri dni. Dostojno so zastopali barve kluba in na koncu s tremi zmagami in dvema porazoma, zasedli zlato sredino (10. mesto) med 18 sodelujočimi ekipami.Starejšim dečkom se je finalna skupina (od 1. do 8. mesta) izmuznila le zaradi slabše medsebojne gol razlike (zmaga in neodločen izid) ter so na koncu s tremi zmagami in enim neodločenim izidom od 24-tih ekip zasedli deveto mesto. Trener Stojan Gelze je bil s prikazanim zadovoljen, saj je turnir zapolnil vrzel pomanjkanja tekem pred nadaljevanjem prvenstvenih tekem doma.Kadeti so imeli smolo, saj so bili v skupini s kasnejšim zmagovalcem turnirja Arilje in slavno Crveno zvezdo. Obe tekmi so izgu-bili in nadaljevali tekmovanje za razvrstitve v spodnji tretjini uvrščenih. V nadaljevanju so potem dvakrat visoko zmagali in se, tudi po zaslugi malo čudnega sistema tekmo-

vanja, uvrstili šele na 18. mesto od 21 ekip.Razlike v rasti, moči, kvantiteti in kvaliteti so bile pri nekaterih ekipah zelo velike, tako da smo se večkrat vprašali, ali so fantje res letniki, za katere igrajo.V soboto smo, po drugi prespani noči in obilnem zajtrku, okrog 10. ure zapustili hotel in si skupaj ogledali še zadnjo tekmo in visoko zmago mlajših dečkov v centru Beograda. Sledila je panoramska vožnja z avtobusom do nakupovalnega središča Delta City, kjer smo nekaj malega pojed-li, se za dušo sprehodili po centru in po 'bolšjaku'. Nekaj po 15. uri smo se še zadnjič v Beogradu vkrcali na avtobus, pomahali velemestu Balkana v slovo in se odpel-jali proti domu. Razen manjših zastojev na mejnih prehodih je vožnja potekala gladko in hitro. V Ribnico smo prispeli nekaj minut po polnoči. Tu so nas že nestrpno čakali naši najbližji.Za vse ekipe je bil turnir zelo dobrodošel, predvsem zaradi krepitve ekipnega duha in primerjave s tujino. Na vsakem kor-aku v Beogradu smo bili deležni velikega gostoljubja, pa tudi sam slovenski roko-met je v Srbiji zelo cenjen. Na turnirju smo srečali znane rokometaše, kot so Nenad Maksić, Nikolić, Ivan Simonović, Perunićić, Manojlović …Na koncu še zahvala vsem, ki ste nas na kakršen koli način podprli in nam pomagali realizirati izvedbo potovanja na turnir. Bilo je naporno, pa tudi prijetno in želimo si, da se z vašo pomočjo tudi v letu 2013 udeležimo tega ali podobnega mednaro-dnega turnirja.Še posebej se zahvaljujemo naslednjim podjetjem in posameznikom: PUMEJ d.o.o., R-MONTAŽA Kjun Robert s.p., LESOJ d.o.o., Računovodski servis ALF d.o.o., P&AN d.o.o., AHA Plastik d.o.o. PE Tehnochem.

ZA ROkOMeTnO DRuŠTVO RIBnIcA V.G.

RIBNIŠKI

PLAVALCI

KONSTANTNO

ZASEDAJO

NAJVIŠJA

MESTA

Na tradicionalnem tekmovanju za Špelin in Vesnin memorial v Kranju, 15. decembra, so na stopničke stopili Robert Lovšin z drugim mestom na 100 m delf-in v kategoriji dečkov, Tim Zobec s tretjim mestom na 100 m hrbtno in Chad Andoljšek, ki je zmagal na 100 m prosto, 100 m hrbtno in zasedel drugo mesto na 100 m delfin v kategoriji kadetov.Na zadnjem tekmovanju preteklega leta je v Mariboru, 22. decembra Lucija Kous slavila na 100 m hrbtno. Zelo dobro sta nastopila tudi Tim Zobec in Jošt Pavlin, ki sta si priborila finalne nastope v absolutni kategoriji na 100 m hrbtno in 200 m prsno.Na prvem mednarodnem tekmovanju v letu 2013, ki je potekalo v Kranju, kjer so poleg slovenskih reprezentantov nastopili tudi reprezentanti Avstrije, Italije, Bosne in Hercegovine, kitajskega Shanghaja, pa je Lucija Kous osvojila 2. mesto na 50 m hrbtno, 4. mesto na 100 in 200 m hrbtno. Chad Andoljšek je v kadetski kategoriji z odličnima nastopoma osvojil prvo mesto na 100 m hrbtno in 100 m prosto.ČESTITAMO.

MIhA kORen

42

NE SPREG

LEJTE

Delovanje glukozamina je še bolj učinkovito v kombinaciji s hondroitinom. Hrustanec ni oskrbovan s krvjo, zato mora nutriente in vodo dobiti na drugačen način – to je vloga kon-droitina. Starejši in pa tisti, ki se intenzivno ukvarjajo s športom, porabljajo več kondroi-tina, kar lahko privede tudi pojav patološkega stanja obrabe, npr. osteoartritisa.MSM (metilsulfonilmetan) sodeluje pri tvorbi novih celic. Največ ga je v telesu v času otroštva in z leti upade. Je pomembna sestavina zob, las, kože, kosti in vezivnega

tkiva. Med druge pomembnejše lastnosti MSM-ja sodijo tudi nje-govo antioksidativno delovanje, igra ključno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov in lahko celo zmanjšuje vnetje in posledično bolečine v sklepih.X3M Joint Protect vsebuje pazlji-vo izbrano kombinacijo vseh treh ključnih snovi v sklepih. Zaradi svoje pomembne funkcije gotovo sodi med enega od najbolj univerzalnih dodatkov k prehrani za vse aktivne posameznike.

obstajajo različni mehanizmi, ki pa lahko delu-jejo le v primeru, da so na voljo snovi, ki jih potrebujejo za obnovo.Za zdravje sklepov so ključne 3 snovi: Glukozamin, Hondroitin in MSM (metilsulfonilmetan). Te 3 sub-stance delujejo sinergično, zato je za optimalen učinek vsake od njih potrebno, da jih zaužijemo hkrati.Glukozamin je osnovni gradnik hrustanca v sklepih. Stimulira izločanje sinovialne tekočine, ki služi kot »mazilo« za sklepe, da ne prihaja do trenj med strukturami. Ima protivnetne lastnosti in lahko zmanjšuje bolečine, ki se pojavijo kot posledica obrabe hrustanca (osteoartritis).

Večina je že slišala za Pharma Nord, tablete z glukozaminom, ki pomagajo lajšati bolečine v sklepih in zmanjšujejo obrabo. Manj ljudi pa ve, da je glukozamin le ena izmed ključnih snovi. Za svoje optimalno delovanje mora glukozamin delovati v kombinaciji z dvema drugima substanca-ma, sicer se njegov učinek precej zmanjša. To so potrdile tudi najnovejše raziskave, ki sedaj priporočajo, da poleg glukozamina užijemo tudi Hondroitin in MSM (metilsul-fonilmetan). To je zgodba o nastanku X3M Joint Protect.

Zavedati se moramo, da telo ni stroj, kjer v primeru okvare lahko dele preprosto zamen-jamo z novimi. Naši sklepi imajo od dneva našega rojstva pa do smrti nalogo omogočati telesu neomejeno možnost gibanja in svo-bodo premikanja. Seveda so v tej dolgi dobi izpostavljeni mnogim različnim stresom, ki povzročajo obrabo. Zanimivo je dejstvo, da vadba zelo pozitivno vpliva na kostno maso in sklepe, vendar pa hkrati sklepe tudi obrablja.Kako?Človeško telo ima neverjetno sposobnost regeneracije. Ker poškodovanih delov ne more zamenjati, jih poskuša obnoviti. Za to

Naročilo na THE Nutrition revijo: Če vas zanima tematika fitnesa in prehrane, pošljite svoj naslov na: info@the-nutrition.com in se naročite na BREZPLAČNO REVIJO.

Vas bolijo sklepi?Piše Natan hojč, ISSA Specialist in Performance Nutrition,Inštruktor fitnesa FZS

OGLASNO SPOROČILO

Trgovina s športno prehranoObrtna cona Ugar 29080 3545

X3M jOInT PROTecT – ZMAnjŠuje OBRABO SklePOV

ZIMSKE AKTIVNE POČITNICE V OBČINI

RIBNICAPlavalni klub Inles Ribnica v sodelovanju z Občino Ribnica organizira aktivne počitnice

za otroke, stare od 6 do 14 let. Aktivne počitnice bodo potekale

od 25. februarja do 1. marca 2013 v Športnem centru Ribnica.

Za otroke bo poskrbljeno od 6.30 dalje, dejavnosti pa bodo potekale od 8. do 16. ure. Poudarek bo na plavalnem tečaju

ter vodnih pustolovščinah in vragolijah ob bazenu in v njem. Za kosilo bo poskrbljeno.

Za prijavo in vse ostale informacije se obrnite na mail: vedno.aktivni@gmail.com ali na telefonski številki

040 519 817 (Gorazd), 031 572 697 (Maja).

Prijave zbiramo do 22. februarja.Naj vaši otroci energijo porabijo za šport, druženje ter

reševanje gibalnih in miselnih nalog!

Turistično društvo GRMADA in

Podružnična osnov-na šola dr. Franceta

Prešerna SUŠJE

VABITA VSE,ki dobro v srcu mislite,

na proslavo v počastitev

slovenskega kulturnega praznika, v četrtek, 7. februar-ja, ob 18. uri v osnov-

ni šoli na Velikih Poljanah.

V kulturnem programu bodo sodelovali učenci POŠ Sušje in domači izvajalci. Gostja večera bo predsed-nica Združenja slovenskih

splošnih knjižnic in dolgolet-na kulturna delavka Vesna

Horžen.

»Ura prostovoljstva na teden za sočloveka«ZA POKLIC MEDICINSKE SESTRE SE JE ANKA DEBELJAK ODLOČILA ŽE ZELO ZGODAJ. PRAVI, DA JO JE Z NJIM »OKUŽILA« NJENA MATI, KI JE TUDI DELALA V ZDRAVSTVU KOT BABICA IN PATRONAŽNA MEDICINSKA SES-TRA. MAMA JI JE BILA ZGLED S PRISTOPOM TER ODNOSOM DO LJUDI IN JI JE ŠE VEDNO. ZGLED JI JE ŠE VEDNO TUDI OČE S SVOJO NAČELNOSTJO IN MODROSTJO, ČEPRAV JE ŽE POKOJNI. VES ČAS JE AKTIVNA V ZDRAVSTVU NA RAZLIČNIH PODROČJIH, ZADNJA LETA DELA NA ZDRAVSTVENI VZGOJI, TAKO DA SE UKVARJA S PREVENTIVO, KI JE POMEMBEN DEL AKTIVNOS-TI TUDI V MEDGENERACIJSKEM DRUŠTVU ZA KAKOVOSTNO STAROST (MDKS), KATEREGA PREDSEDNICA JE ANKA ŽE DOBRO LETO.

Leta 2007 je trideset ljudi, vključenih v društvo na Inštitutu Antona Trstenjaka, zaključilo dvoletno izobraževanje na področju skupinske dinamike ali kot pros-tovoljci. Pred odprtjem Doma starejših občanov v Ribnici so bili člani društva že izobraženi in pripravljeni na delo s starejšimi. Ribniško društvo je vključeno tudi v Zvezo Medgeneracijskih društev za kakovostno starost, ki določa pravila, načela in cilje. Dipl. m. s. Anka Debeljak, ki je prevzela vodenje društva od ustanoviteljice ge. mag. Majde Vrh, se že po prvih stavkih izkaže za zelo predano vsemu, kar počne. Njen izjemno pomirjujoči in potrpežljivi ton je kletni prostor v zdravstvenem domu, kjer sva se pogovarjala, ustvaril popolnoma bivanjski in prijeten. Takoj nadaljuje z informacijami o društvu, ki ga zastopa z veliko vnemo. Preventiva v društvu MDKS pomeni prip-rava srednje generacije na lastno starost. Vsi prostovoljci, vključeni v društvo, se hkrati učijo tudi za lastno kakovostno starost. Gre za psihično, fizično, socialno in duhovno pripravo. Anka je izpostavila arhitekturne ovire, saj gradimo velike hiše, ki so neprilagojene za zrelostno obdobje. Ob gibalni motenosti je lahko težavna vsaka stopnica, prej je treba prilagoditi kopalnico, stranišče, »tukaj je ogromno stvari, ki si jih lahko vnaprej pripraviš. Aktiven in zdrav življenjski slog pripomore k zdravju. Pomembna je tudi socialna mreža, ki si jo ustvariš, saj druženje v skupinah olajša življenje, tako mar-sikatero stvar razrešiš in nisi v ‘breme’ mlajšim«. Na starost se moramo sicer pripravljati že od otroštva, ker so dobri odnosi v družini pot za naprej. Kar otrok vidi, to otrok zna. Zato je v društvu velik poudarek na grajenju dobrih odnosov in solidar-nosti med vsemi tremi generacijami. »V različnih življenjskih obdobjih imamo različne vloge, v katerih moramo uživati, jih vzeti za svoje in izkoristiti tisto, kar ti gre.« Društvo deluje na različnih področjih. Eno so prostovoljci, ki obiskujejo starejše ljudi, največ v domu starejših občanov, jih peljejo na kakšno prireditev, k maši, jim pomagajo pri hranjenju … Vsak obisk je dobrodošel. Enako je na podeželju; prostovoljci pomagajo pri vsakdanjih opravilih, predvsem pa je pomembno druženje. En del prostovoljcev pa je izobražen za delo v skupinah v domu in zunaj doma. Na vsakem oddelku je taka skupina, delovna terapevtka gospa Jerneja Mastnak pa koordinira to delo. Medgeneracijske skupine pa niso nujno samo v domu. Lep primer take skupine je v Žlebiču, kjer zakonski par vsak teden vodi skupino starejših, ki skupaj preživijo nekaj kakovostnega časa. Tri mlade pevke pa že pet let vodijo pevsko – pogovorno skupino dvajsetih ljudi v Ribnici, ki so izdali tudi pesmarico in se naučili knjigoveških spretnosti.Društvo, ki deluje na področju občin Ribnica in Sodražica, vključenih je okrog 40 prostovoljcev, obiskuje 150 starostnikov. Pravilo društev MDKS je: »Ena ura prostovoljnega dela na teden za sočloveka.« Anka jih porabi precej več, a tega ona ni rekla, to sklepam sam, ker sem slišal ogromno informacij o še drugih aktivnosti društva, ki jih je potrebno koordinirati. Novi prostovoljci so vedno dobrodošli, v kontakt z društvom pa lahko stopijo prek elektronskega naslova: mgd.ribnica@gmail.com ali prek mobilnega telefona 031 453 006.

SAŠO hOČeVAR Foto: osebni arhiv

Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica

VABILO NA DELAVNICO

»ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA

SLOGA in ZDRAVEGA HUJŠANJA«

Vabimo vas v delavnico zdravega življenjskega sloga in hujšanja, kjer

bomo s postopnim sprem-injanjem načina življenja

in odnosa do sebe prišli do želenega uspeha.

Z znižanjem telesne teže se bodo tudi zmanjšale vaše težave, predvsem pri zdravju in dobrem

počutju.

Priporočamo vam, da se nam pridružite zaradi: povečanja samozavesti, zmanjšanja oz. odprave vseh mogočih strahov,

možnosti novega pogleda na življenje, želje pomaga-

ti drugim ljudem, saj lahko uspemo le tako, da

drugim pomagamo postati uspešni, lastne uspešnosti, skrbi za izobraževanje in osebnostno rast, zavze-manja lastnih stališč,

navajanja na disciplino, samospoznavanja …

Uvodno srečanje bo v sredo, 6. februarja, ob 18. uri, v predavalnici zdravstvenega doma

Ribnica.

Program bo potekal v obli-ki predavanj, skupinskega dela in telesne aktivnosti.

Vabljeni !

Zdravstveno vzgojni center Ribnica;

Anka Debeljak, dipl. m. s.

Dodatne informacije na telefon 040 – 664 754

ali na mail: adebeljak.zdrib@gmail.com

Kje ?

Kdaj ?

Vstop prost

sobota, 16. 2. 2013

ob 19h

Jakl ev domVidem - Dobrepolje

duhovno r e glasbe iz ribniške dekanije

in okolice

Koncert

Velike Lašče

JOZUE

Rob

SPIRITUSRibnica

MGS I.K.S. DŠt. Jurij

mlPZ ŠT. JURIJ

Sodražica

MGS ALIAS

Dobrepolje

IZVIR

RIBNIŠKI MESEC KULTUREFebruar 2013

PODOBE PESEMSKEGA IZROČILA (DR. ZMAGA KUMER, 1924 - 2008)5. februar ob 19. uri, Rokodelski center Ribnica (org. Muzej Ribnica) OSREDNJA KULTURNA PRIREDITEV (program, posvečen Mihi Matetu)6. februar ob 18. uri, Športni center Ribnica (org. OŠ dr. Fr. Prešerna Ribnica) POLJANSKI KULTURNI PRAZNIK7. februar ob 18. uri, OŠ Velike Poljane (org. TD Grmada) KONCERT VOKALNE SKUPINE ANAMANKA8. februar ob 19. uri, dvorana DC-16 Dolenja vas (org. KUD France Zbašnik) LITERARNO-GLASBENI VEČER MLADIH IN PODELITEV NAGRAD NATEČAJA "V ISKANJU IDENTITETE" 14. februar ob 18. uri, Knjižnica Miklova hiša (org. Knjižnica Miklova hiša) OPIČJA UGANKA ali MAMICA, KJE SI? (LUTKOVNO GLEDALIŠČE FRU FRU)19. februar ob 17. in 18. uri, Knjižnica Miklova hiša (org. Knjižnica Miklova hiša) Predstavitev knjige 'ČE SE BOM ODLOČIL GRADITI, POTEM BOM GRADIL NAJMODERNEJE' (O Petru Kozini, pogovor z avtorico Tito Porenta) 20. februar ob 19. uri, Rokodelski center Ribnica (org. Muzej Ribnica in Muzejsko društvo Ribnica) PREDAVANJE "KRIZA V PARTNERSKEM ODNOSU" Marjana Gorupa V SKLOPU PROJETKA V ISKANJU IDENTITETE20. februar ob 19. uri, Knjižnica Miklova hiša (org. Knjižnica Miklova hiša) OB MEDNARODNEM DNEVU MATERNIH JEZIKOV21. februar, Škrabčeva domačija