revija eol 97 - zelena slovenija · uvodnik marec 2015 97 eol 3 slovenija, zelena prestolnica eu Ž...

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

marec 2015

97

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

3. zeleni forum Zelene SlovenijeGospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma

Velikost črk na embalaži je enotno predpisana za celotno EU

Državno podjetje je korak, a lesna industrija vendarle potrebuje nekaj več

Biorazgradljive vrečke v praksi ne obstajajo, to je nateg

Minuta pred dvanajsto za posodobitev železniške infrastrukture

mar

ec 2

015

97

2EO

L

Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reformaKristalna palača, BTC City Ljubljana, torek, 12. maj 2015, od 9. do 14.30 ure

Programski svet: mag. Tanja Bogataj, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Tanja Bolte, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Vanesa Čanji, Fit media d.o.o., Marija Čebular Zajec, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Marjana Dermelj, Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, Jure Fišer, Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS, mag. Margareta Guček Zakošek, Državni zbor RS, dr. Marko Homšak, Talum d.d., Marko Jagodič, Papirnica Vevče, Andreja Katič, Državni zbor RS, mag. Sabina Koleša, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Boštjan Korošec, Talum d.d., dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Ljubljana, dr. Vlasta Krmelj, Energap, Aleksander Mervar, Eles d.d., Dušan Mes, Slovenske železnice, mag. Mateja Mešl, Inštitut za celulozo in papir, Vida Ogorelec, Umanotera, dr. Dušan Plut, Oddelek za geografijo na FF, mag. Irena Popovič, Ministrstvo za finance, dr. Mariana Rebernik, Atotech Slovenija d.d., Brigita Šarc, Dinos d.d., Jože Volfand, Fit media d.o.o., mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance, Mojca Žitnik, SURS.

Iz programa:

1. Zeleni razvoj in zeleno gospodarstvo: Kje smo in kaj hočemo?- Okoljski davki v EU in v Sloveniji

- (Ne)trajnostni okoljski davki in subvencije

2. Izhodišča zelene davčne in proračunske reforme v Sloveniji: Ministrstvo za finance in Ministrstvo za okolje in prostor

3. Kakšna bo zelena razvojna reforma Slovenije?

- Energija in zelena rast gospodarstva; Uvodni razpravljavec: Aleksander Mervar, Eles

- Program URE in izzivi v praksi; Uvodni razpravljavec: dr. Vlasta Krmelj, Energap

- Železniški promet – prednost v razvojni strategiji države; Uvodni razpravljavec: Dušan Mes, Slovenske železnice

- Reciklažna panoga pred zatonom ali pred rastjo; Uvodni razpravljavec: Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS

- Finančna perspektiva 2014 – 2020: naložbe v prednostne projekte in viri zanje; Uvodni razpravljavec: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

4. Zelena razvojna reforma takoj – kdo je prvi na potezi? Uvodni razpravljavec: dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta, Ljubljana

5. Predlogi Zelenega foruma Vladi RS

Vabljeni na IZJEMNO AKTUALNI3. Zeleni forum

Zelena Slovenija® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | [email protected] | tel.: 03/ 42 66 700 | www.zelenaslovenija.si

Organizator: Partnerji:

3.3.

Medijski sponzor:Sekcija zbiralcev in

predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov

Ministrstvo za okolje in prostor RS

Pro

moci

ja

Uvo

dnik

mar

ec 2

015

97

EOL

3

Slovenija, zelena prestolnica EUŽe dolgo je znano. Naši zlati naravni viri so

gozd in vode z eno gostejših hidrografskih mrež na svetu. Z Naturo 2000 je Slovenija med vsemi članicami EU najbolj zavarovala biotsko raznovrstnost. Po stopnji reciklaže naj bi se po novejših podatkih prav tako zavihteli med najboljše v EU. Novica pa ni več, čeprav gre še zmeraj dobro v uho, da bo Ljubljana prihodnje leto Zelena prestolnica Evrope.

Zakaj tak uvod? Zato, ker se mora Slovenija zaradi priložnosti, ki bi jo morala sprejeti

kot nadstrankarski izziv, odločiti za strate-gijo zelene rasti. Za zeleno razvojno reformo. Nekaj čez 3 milijarde sredstev bo Slovenija počrpala iz Bruslja za izvajanje kohezijske politike in druge projekte. Medresorska usklajevanja v državi sicer še niso v finalu. Tako se ne ve natančno, kakšen program projektov, naložb, inovacij in raziskav bo spodbujala Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020. Povrh ni nobene krovne strate-gije, kaj Slovenija v tem trenutku je, kaj ni in kaj želi postati v prihodnjih letih, če želi, da mladim vsaj malo posije sonce skozi špranje prihodnosti. Dodatno senco na sončno stran Alp meče ognjevito razpravljanje o slabi banki in privatizaciji državnega premoženja. Kar je le deloma razumljivo. Saj se politični lonec različnih interesov in strankarskih poigra-vanj polni in polni, ne da bi se oblast, leva, desna in sredinska, vprašala, s čim začeti zdraviti malodušnost, nezaupanje in neizho-dnost. Razširjeno nezdravo prepričanje, da se Slovenija izgublja na razvojni stezi in da izgublja konkurenčne prednosti v EU.

Kako jih spet ustvariti in kje lahko Slovenija morda le pride do družbenega soglasja?

Je lahko to zelena razvojna doktrina s kon-kretnim programom, ki bi dobil prvi jasnejši oris, s številkami, v napovedanem akcijskem načrtu prehoda na zeleno gospodarstvo? Ali je kakšna ovira, da ne bi koalicijsko zapisane zelene javnofinančne reforme že zdaj začeli vzpostavljati z odgovori, kakšna naj bo zelena strukturna preobrazba gospodarstva? Da ne bi zelena proračunska in davčna reforma po-gnala samo v finančnih uradih. (Ne)trajnostni okoljski davki in subvencije zahtevajo kritično analizo in spremembe.

Toda največjo spremembo, prepih, potre-buje razvojna megla v državi. Priložnost

za nov razvojni list je zelena rast. Ne gre za kompromis med okoljem in kapitalom. Gre za spodbujanje gospodarske rasti in razvoja s hkratnimi ukrepi, ki ohranjajo naravne vire. To ni romantika. Tudi v marsikaterem sloven-

skem podjetju že vedo, da hodita profit in skrb za okolje dolgoročno z roko v roki.

Torej tržni in zeleni razvojni signal spo-ročata vladi: prvič, pri vseh programih

in projektih, naložbah, raziskavah in ino-vacijah v finančni perspektivi 2014 – 2020 mora biti prvi kriterij zeleno pravilo. Zelena priložnost na trgu in manjši pritiski na okolje. Drugič, v tem času, je menil dr. Dušan Plut na seji programskega sveta 3. Zelenega foruma Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvoj-na reforma, naj Slovenija odpre 50.000 do 60.000 zelenih produktivnih delovnih mest.

Do soglasja za zeleni razvoj niso potrebni skoki čez visoke ovire. Na vladni mizi je

že marsikaj. Res, da je nekoliko razmetano po sektorskih politikah, a priprava akcijske-ga načrta prehoda na zeleno gospodarstvo Slovenije kaže, da se ministrstva usklajujejo.

Konkretno. Kje so zeleni aduti?

Gozd in les. V treh letih od znamenitega akcij-skega načrta Les je lep lesna veriga še ni dobila nobenega kisika. Zamišljena Direktorat za lesarstvo in državno podjetje za gozdove sta premalo. Ukrepi? Sredstva?

Energetika. Pospešena gradnja hidroelektrarn. Jasne opredelitve v energetskem konceptu.

URE in OVE. Angažma slovenske industrije, spodbude za proizvodnjo domače opreme in domačih storitev za OVE in URE in pove-zovanje slovenskega gradbeništva za URE. Sinergija z lesno industrijo.

Promet. Naložbe v železniško infrastrukturo in razvoj Luke Koper, ki je dobila lani status zelenega pristanišča.

Reciklažna panoga kot protagonist krožnega gospodarstva. Spodbude za zeleno rast reci-klažne industrije v Sloveniji.

Natura 2000. S konkretnim in dolgoročnim programom od Bruslja zahtevati več sredstev za ohranitev zavarovanih območij in za razvoj zelenega turizma. Potenciali geotermalnih vod.

Kmetijstvo. Razvoj podeželja z novimi delov-nimi mesti.

Na potezi je vlada. Morda bi Aleksander Kešeljevič lahko prevzel v kabinetu

vlogo zelenega razvojnega koordinatorja. Če koalicija misli zares z zeleno javnofinančno reformo in če je morda spoznala, da Slovenija potrebuje polni zalet. Konkretni, operativni zeleni zalet. Slovenija je lahko zelena prestol-nica EU. Takšno vabilo v prihodnost bi bilo zelo vabljivo. Za mlade sploh.

foto

: Rok

Trž

an

glavni urednikJože Volfand,

UVodnik

vseb

ina

mar

ec 2

015

97

4EO

L

VsebinaimpresUm

5 novosti

8 Zvezde so na nebu, mi želimo biti trdno na zemlji

10 Za večjo konkurenčnost industrije z »akademijo za papirništvo«

14 Velikost črk na embalaži je enotno predpisana za celotno eU

26 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

29 Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma

34 sistem ravnanja z odpadno embalažo potrebuje celovito prenovo

37 delamo kot razglašen orkester, dirigent država pa ga ne zna uglasiti

40 posebnosti na območjih z redko poselitvijo država ne upošteva

42 Biorazgradljive vrečke v praksi ne obstajajo, to je nateg

44 Urbanizacija vzame dva hektarja tal na minuto

46 državno podjetje je korak, a lesna industrija vendarle potrebuje nekaj več

50 okvirne obljube države za financiranje boljšega zraka

51 Trgovanje z izpusti Co2, biogoriva, Gso

52 minuta pred dvanajsto za posodobitev železniške infrastrukture

55 od viličarjev do celovitega paketa za večjo konkurenčnost

57 pred popolno prenovo železniškega prometa v ljubljanski regiji

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: [email protected]

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno pre-delovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Tift d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Energetika Ljubljana), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, marec 2015

Naklada 2.200 izvodov

Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:T: 03/ 42 66 700E: [email protected]: www.zelenaslovenija.si

parTnerJipri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko

• Gorenje Surovina d.o.o.

vseb

ina

mar

ec 2

015

97

EOL

5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Lahka in drugačna pLastenkapodjetje amcor rigid plastics je za podjetje agua enerviva izdelalo atraktivno in unikatno plastenko, ki izstopa. plastenka je namenjena pakiranju vode, ki vsebuje kalijeve in natrijeve elektrolite za nadomestilo pri dehidraciji brez umetnih arom, barvil in konzervansov. podjetje amcor je z VaB tehnologijo, ki vključuje patentiran dizajn in omogoča vroče polnjenje, izdelal novo plastenko. plastenka je narejena tako, da je na njej dovolj prostora za tržna sporočila. »Všeč nam je visok profil plastenke in enostaven ter udoben oprijem, ki ga ima. Verjamemo, da oblika plastenke odseva zdravilne lastnosti agua enerviva vode in moderne okuse naših potrošnikov," so povedali v podjetju.

Organski čips v zdravi embaLaži

podjetje ocean’s Halo seaweed Chips je febrarja 2015 trgu predstavilo novo embalažo za njihov organski čips. embalaža je iz biorazgradljivega materiala natureFlex™. Fleksibilni embalažni material, ki je izdelan iz celuloze, ponuja odlično (ne)prepustnost za kisik in vlago in je certificiran kot razgradljiv material. podjetje je pri izbiri materiala za pakiranje zahtevalo, da mora tudi embalaža odsevati njihove vrednote in hkrati nuditi varnost izdelku. pri ohranjanju hrustljavost čipsa je bil pomemben pomislek prepustnost materiala za vlago, za čim daljšo hrambo živila na policah pa neprepustnost materiala za kisik. poleg tega je morala embalaža odsevati identiteto podjetja. njihov čips je namreč izdelan iz naravnih živil, organski, pečen, brez Gso in umetnih dodatkov.

»ko smo se soočali z izbiro embalaže, smo bili odločeni, da izberemo biorazgradljivo embalažo, saj je to edina prava stvar. Zdravje in trajnostni razvoj sta ena od naših zavez kupcem in biorazgradljive vrečke so del te zaveze,« je razložil robert mock, soustanovitelj podjetja ocean’s Halo. Bill reilly, razvojni direktor podjetja Genpak, ki je izdelalo embalažo je še dodal: »naš izziv je bil izdelati embalažo, ki bo zagotovila odlično pregrado in bo dobra na pakirnih strojih. Vsa tri podjetja oceans Halo, innovia and Genpak smo delala skupaj pri razvoju te učinkovite in hkrati popolnoma razgradljive embalaže.«

razgradLjive vrečke iz Lignina iz nOve generacijeV nikoli končani misiji vseh velikih mest, da bi čim manj odpadkov končalo na odlagališčih, se v ameriki podjetja in posamezniki obračajo k razgradljivim vrečkam kot eni od možnih rešitev. Gre za vrečke podjetja Wood solutions, ki jih imajo za »naslednjo generacijo razgradljivih vrečk«, saj so izdelane iz lignina, stranskega produkta pri predelavi papirja iz lesa. Včasih so ga zažgali med postopkom. Lignin daje Xylobags™ povečano moč in vzdržljivost. Lignin poleg tega izboljšuje sestavo prsti in pušča za seboj čisto okolje, saj se razgradi v le 12. tednih, ko pride do kompostarne. ne le da so vrečke dobre za okolje, so tudi najcenejše biorazgradljive vrečke na policah. »Veseli smo da smo del številnih programov preusmerjanja odpadkov po celi državi. razgradljivi materiali so najvišje na listi prioritet v večini občin. mesta kot Houston, seattle in san Francisco si prizadevajo doseči lastne Zero Waste cilje. Verjamemo, da ne bi smeli žrtvovati kvalitete za izdelavo bolj ekološko prijaznih rešitev. Xylobags™daje potrošniku boljšo alternativo po nižji ceni,« pravijo v podjetju Wood solutions. druga lastnost Xylobags™ je tehnologija, ki odpravlja nezaželjeni smrad. kompostiranje vrečk se prične takrat, ko so asTm-d6400 certificirane Xylobags™ v kompostacijskem okolju.

Kratko, zanimivonOvOstiPodPora tudi zasebnemu financiranju okoljskih Projektov

Evropska komisija in Evropska investicijska banka sta predstavili dva finančna instru-menta za podporo projektom za ohranjanje okolja, povečanje energijske učinkovitosti ter prilagajanje podnebnim spremembam. Instrumenta sta namenjena spodbujanju javnih in zasebnih naložb s posojili EIB in finančne pomoči iz programa EU LIFE za okoljske in podnebne ukrepe. Iz prvega in-strumenta, finančni sklad za naravni kapital, je v obdobju 2014–2017 na voljo 100–125 mi-lijonov evrov za okoljske projekte in za projek-te za prilagajanje podnebnim spremembam. Drugi instrument je namenjen spodbujanju zasebnega financiranja za projekte v zvezi z energijsko učinkovitostjo. V njem bo na voljo 80 milijonov evrov podpore. Oba mehanizma dopolnjujeta naložbeni načrt za Evropo.

Potrjen ProGram razvoja Podeželja za slovenijo

Evropska komisija je v februarju od skupaj prispelih 118 programov razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 potrdila programe 27 držav članic, med njimi program za Slovenijo. Program, ki ga je pripravila Slovenija, je vreden 1,1 milijarde evrov, od tega bo 838 milijonov evrov prispevala EU, preostalo bo zagotovila Republika Slovenija iz državnega proračuna. 20 % sredstev bo namenjenih krepitvi konkurenčnosti, 9 % za tržno po-vezovanje, 52 % za naravne vire in več kot 15 % za diverzifikacijo. Leta 2016 bi lahko bil program za razvoj slovenskega podeželja dodatno nadgrajen. Nov program razvoja po-deželja je osredotočen bolj na mlade kmete, nova znanja v kmetijstvu, več poudarka je na okoljskih ukrepih, razširjen pa je tudi gozdarski del.

Predstavitev zelene kohezijske Politike 2014–2020

Na trajnostnem forumu, ki so ga v začetku marca organizirali dr. Igor Šoltes, evropski poslanec (Skupina Zelenih), GZS in Skupnost občin, so predstavili novosti pri izvajanju kohezijske politike v obdobju 2014–2020 in partnerski sporazum s Slovenijo 2014–2020. Forum je bil namenjen tudi svetovanju, kako bodo občine lahko pridobile evropska sred-stva. Na panelni predstavitvi so se udeleženci seznanili z domačimi in tujini primeri dobrih evropskih projektov. Slovenski Operativni program je predstavil Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, iz Službe vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko.

mar

ec 2

015

97

6EO

L

nOvOstiKratko, zanimivo

metaLik Lesk za barvO v pLastični embaLaži

Francoski proizvajalec barv podjetje V33 je v sodelovanju s podjetjem rpC superfos na trg lansiral novo serijo notranjih barv Colorissimi v kovinski preobleki. pri podjetju rpC superfos so za pakiranje barv uporabili pravokotno škatlo superCube® in manjšo okroglo paintainer®. obe plastični embalaži imata metalik lesk in sta UV lakirani. embalažni material je iz polipropilena. superCube® ima prostorsko učinkovito pravokotno obliko, ki zagotavlja tržno ločljivost izdelka na policah in enostavni sistem odpiranja (eos). ni ostrih robov in ima dovolj prostora za kakršnokoli grafično oblikovanje. sploh paintainer® je zelo pripravna za barvanje in površinske nanose in jo je enostavno shranjevati, manipulirati z njo in jo transportirati. podjetje V33 je iskalo embalažno rešitev, ki bi nove barve ločila od drugih ponudnikov na policah. »Zelo smo veseli elegantne superCube® in paintainer® embalaže za našo Colorissimi serijo. Vse tri embalaže so privlačne, praktične in s svojim posebnim izgledom podpirajo širšo strategijo vseh naših blagovnih znamk. Želeli smo presenetljiv videz novih izdelkov, kar smo zagotovo dosegli. prodajni uspeh serije notranjih barv so zagotovili nova embalaža in njen posebni kovinski izgled,« pravijo v podjetju V33 marie de Grivel.

tetra pak prejeL svetOvni Fsc™ certiFikat za OskrbOvaLnO verigO

FsC je mednarodna, nevladna organizacija, ki promovira odgovorno ravnanje s svetovnim gozdom. njihov CoC certifikat omogoča sledenje lesnih vlaken po vseh stopnjah oskrbovalne verige in zagotavlja, da vsak izdelek, ki nosi logotip FsC™, podpira ravnanje z gozdom na okolju prijazen, družbeno koristen in ekonomsko izvedljiv način. podjetje Tetra pak je pridobilo dovoljenje, da lahko svojo embalažo opremi z znakom FsC™, saj so prejeli njihov certifikat CoC za vse svoje tovarne. s tem je FsC izdala najobširnejši certifikat do sedaj, namenjen 92. Tetra pak-ovim proizvodnim prostorom po celem svetu. »kot eden izmed največjih uporabnikov papirja na svetu, menimo, da je naša odgovornost, da pripomoremo k izboljšanju upravljanju gozdov po celem svetu, zato želimo zagotovili, da je naš papir 100 % certificiran,« pojasnjujejo v podjetju Tetra pak.

izbOLjšan LepiLni trak za kartOnažnO industrijO

podjetje H.B. Fuller je branži kartonažerjev predstavilo novo embalažno rešitev, izboljšan sesame lepilni trak, ki ima poleg osnovnih kvalitet še dodano vrednost, da ga je mogoče prilepiti na suhi del kartona. »izboljšani lepilni trak je bil med kartonažerji sprejet z velikim zanimanjem, saj se branža nenehno ukvarja z ekonomskimi, proizvodnimi in poslovnimi izboljšavami,« pojasnjuje peter Lockley, globalni poslovni direktor podjetja. »naša nova lepilna tehnologija zagotovlja stroškovno učinkovito metodo na suhem delu ročaja za ojačitev in pripomore k enostavnejšem odpiranju ter zapiranju zavihkov. Zagotavlja dodano vrednost za podjetja, kjer sta embalažna učinkovitost in učinkovitost operacij ključ do uspeha.« nov lepilni trak je kombinacija tehnologije vlaken in termoplastičnega lepila. embalaži daje trajnost in vzdržljivost pri zapiranju. Z novo tehnologijo imajo kartonažerji dostop do kvalitetne vezi in čistega odpiranja.

lafarGe dokazuje skladnost z zakonodajo

Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor je zaradi pomanjkanja okoljevar-stvenega (IPPC) dovoljenja izdal odločbo, s katero je prepovedal nadaljnjo proizvodnjo cementnega klinkerja v cementarni Lafarge Cement Trbovlje.

Lafarge Cement bo, kot so sporočili, spošto-val izdano odločitev, a bo vložil pritožbo na Ministrstvo za okolje in prostor ter uporabil vsa druga pravna sredstva, da se omogoči tovarni nadaljnje obratovanje. Ta odločitev inšpektorata pomeni zaustavitev osnovne dejavnosti družbe Lafarge v Sloveniji in bo posledično privedla do nadaljnje prilagoditve obsega poslovanja v Sloveniji.

Odločitev sledi sodbi Upravnega sodišča št. IU 893/2014-15 z dne 21. avgusta 2014, ki je razveljavilo odločbo ARSO z dne 20. 1. 2014 in ravzeljavilo vse strokovne odločitve ARSO in Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki so po-trdile skladnost cementarne Lafarge Cement Trbovlje z nacionalno in evropsko zakonodajo.

V postopku pridobitve IPPC dovoljenja je Lafarge Cement, pravijo v družbi, deloval v skladu s potrebnimi okoljskimi standardi in izpolnjeval vse zakonske zahteve v zvezi z emisijami, katerih cilj je znižanje emisij in vplivov na okolje. Med obratovanjem je tovarna dosledno izpolnjevala zahtevane standarde in številne študije so pokazale, da tovarna nima bistvenega vpliva na lokalno kakovost zraka. Ta rezultat je bil dosežen s pomočjo modernizacije tovarne v višini preko 33 milijonov evrov v času Lafargevega 13-letnega lastništva tovarne. Kljub odloči-tvi Inšpektorata si bo Lafarge prizadeval za ohranitev proizvodnje.

vsi na kolesa!

Takšen je slogan skupine Green Dragon Bikes, ki si prizadeva za t. i. kopenhagenizacijo Slovenije. Dober primer uspešne kopenha-genizacije so namreč severne države, kjer se število koles približuje številu ljudi in uporaba koles ni omejena le na šport in rekreacijo. Kolo je postalo pomembno prevozno sredstvo za različne namene: vožnja v službo, prevoz otrok, prevoz tovora, nakupovanje itd. Tudi kot oblika poslovanja: mobilno oglaševanje, dostava dobrin, dostava pošte in paketov, prodaja hrane na ulici, izposoja koles in se-veda šport in rekreacija. V nekaterih mestih (Copenhagen, Amsterdam, Valencija…) so vse vrste uporabe kolesa v polnem zagonu. Razlogi za manjšo uporabo koles pri nas so v nezaželenem potenju, vožnji navkreber, težki prtljagi, kolesarjenju v vetru, dežju, mrazu itd. Pomemben pomislek je tudi v manjši hitrosti

mar

ec 2

015

97

EOL

7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivonOvOsti

Lepilni trak je prešel mnogo testiranj, kjer so dokazali da ponuja boljšo vez z embalažo in boljšo natezno trdnost kot tradicionalni psa izdelki. Testi kažejo 218 % izboljšavo v luščenju v primerjavi z tradicionalnim psa – jem in 90 % izboljšave v natezni trdnosti.

naravni sOkOvi v transpOrtnih pet pLastenkah

podjetje rpC Containers Llantrisant je izdelalo transparentno peT plastenko v dveh velikostih, 250ml in 500ml. plastenke so namenjene naravnemu soku podjetja The Juice Well, ki želi promovirati zdrave vzorce hranjenja s povečanim vnosom sadja in zelenjave. V hladno stiskanih sokovih se namreč z gretjem ne uničijo zdrave vsebnosti živil. Transparentnost peT plastenke omogoča, da je barvitost sokov vidna. s tem se poveča tržni učinek sokov na prodajnih policah. na njih pa je tudi dovolj prostora za podrobno etiketo, ki promovira zdrave sestavine vsebine. plastenke so lahke, z enostavnim zapiranjem ter odpiranjem. njihova lahkost je pomembna zaradi dostave naravnih sokov na dom. plastenke so reciklabilne.

s pOsebnO krOgLicO nad pOdOčnjake in gubice

Futuristični dizajn in brezzračna tehnologija najbolje opisujeta embalažo nove kozmetike za kožo podjetja innoderm iz Francije. njihov Hyalu serum 2.3 za gubice okrog oči in kremo je mogoče sedaj najti v Yonwoo-jevem programu za ampule, ki ga je izdelalo podjetje Quadpack. Je specialist za kozmetično embalažo. krema je namenjena prekrivanju podočnjakov, serum pa zmanjševanju vidnosti gubic

okrog oči. Brezzračni sistem zagotavlja, da v serum ne pride zrak in drugi onesnaževalci, ki bi zmanjšali učinkovitost seruma. na vrhu embalaže je kovinska kroglica za enakomerno nanašanje, ki ob nanosu kožo tudi hladi. Za uporabo je potreben pritisk ampule na dnu, kar sprosti predviden odmerek seruma. serum se nanaša neposredno na področje zdravljenja in se maže po podočnjakih vsaj eno minuto za globoki vpoj. »ampula program nam je bil všeč zaradi svoje zmožnosti nanosa seruma na točno določeno območje. kompleksna formula v serumu je na varnem zaradi brezzračne tehnologije ampule. Všeč nam je tudi dizajn. kvaliteta izdelka je razvidna iz embalaže,« dodaja Flavien profumo, ustanovitelj podjetja innoderm.

izbOLjšana Funkcija FOLij za pakiranje sadja

razvojni oddelek podjetja TLC packaging je razvil novo mikro perforirano in potiskano prekrivno folijo, ki pripomore k optimizaciji pogojev za hrambo mehkega sadja. Folija omogoča prenos plinov in vlage, učinkovito tesnenje v proizvodnem procesu in zagotavlja varnost pred onesnaževali v zraku. slednje je velik problem za standardne folije z luknjicami. Tehnični direktor podjetja TLC packaging pravi: »Folije za sadje so velikokrat razumljene kot relativno preprost produkt, vendar je njihov razvoj zelo kompleksen. potrebno je namreč razumevanje dinamičnih interakcij, ki nastanejo med izdelkom, atmosfero, ki se ustvari v embalaži, in embalažo samo ter vse možne variacije.« prenos pakiranega sadja iz prostora s sobno temperaturo v hladilnico predstavlja nov tehnološki izziv, saj se folija ne bi smela zamegliti. podjetje svetuje tiskanje embalaže pred pakiranjem, saj lahko tisk ali lepljenje etiket slabo vpliva na izdelek in na učinkovito delovanje folije.

od motoriziranih načinov transporta. Velika večina teh težav se lahko preseže z uporabo električnega kolesa. Prehod z navadnih na električna kolesa se lahko pospeši z rešitvijo, ki navadna kolesa spremeni v električna z nakupom dodatka in ne z nakupom novega kolesa. V ta namen Green Dragon Bikes razvija napravo, ki se jo da nastaviti na kakršnokoli kolo v manj kot minuti. Naprava tehta manj kot pet kilogramov in ponuja izkušnjo vožnje z normalnim električnim kolesom. Testna prodaja se je začela februarja. Skupina zanese-njakov šteje 15 ljudi, ki sodelujejo s Fakulteto za strojništvo in Fakulteto za računalništvo Univerze v Ljubljani. V načrt je vključena tudi inovativna rešitev, ki bi na obljudenih delih mest ponujala menjavo prazne baterije za polno (postaje za menjavo baterij). Ime naprave je Green Dragon asistent.

Predsedovanje alPski konvenciji v rokah berlina

Nemški Berlin bo skupaj z Münchnom nasle-dnji dve leti (2015-2016) predsedoval Alpski konvenciji. V tem obdobju naj bi prišlo pred-vsem do opredelitve, kako bi dosegli napredek pri uveljavljanju trajnostnega razvoja v Alpah. Slogan, ki bo spremljal predsedovanje Nemčije Alpski konvenciji je: Alpe – simbol evropske raznovrstnosti. V času nemškega predsedova-nja bodo s projekti in dogodki iskali odgovore na vprašanja, pomembna za Alpe, na primer vzpostavitev ekološke povezanosti v Alpah, trajnostni turizem, energijsko učinkovita gradnja, varstvo tal in gorskega gozda. Rdeča nit dveletnega obdobja je koncept zelenega gospodarstva. Strokovnjaki bodo v posebnem poročilu pojasnili, v kakšnem položaju je soci-alno sprejemljivo gospodarstvo v Alpah, ki ne povzroča velikih izpustov CO2 in učinkovito izkorišča vire.

Plinski terminal v trstu bo?

Mednarodna organizacija Alpe Adria Green in okoljevarstvena organizacija AAG iz Trsta sta v izjavi za javnost opozorili, da sta doživeli »molk organov« pri italijanski in slovenski vladi glede informacij, da je bila tiho spreje-ta postavitev plinskega terminala podjetja Gas Natural Italija v tržaškem pristanišču. Projekt je bil sicer julija 2013 ustavljen. Poteka tudi raziskava evropskega parlamenta na osnovi peticije, ki so jo nasprotniki po-slali v Bruselj z navedbo okoljevarstvenih, ekonomskih, varstvenih in legalnih razlogov, zakaj terminalu nasprotujejo na obeh straneh meje. Javne jasne besede o plinskem termi-nalu v tržaškem pristanišču ni ne iz Rima ne iz Ljubljane.

Po

loža

j Pano

ge

mar

ec 2

015

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EMBaLa

Ža8

97

k.m.k BoX je pred leti

presedlal s kartona na

polipropilen. iz kartonske

embalaže se je usmeril v

plastično in uspel v panogah,

ki tudi v krizi niso pokleknile.

povpraševanja ni malo, zlasti

ne iz nemčije in celotnega

trga eU, prav avtomobilska

panoga pa je za podjetje k.m.k

BoX trden poslovni partner,

prav tako farmacevtska. Zato

je njihovo poslovanje stabilno,

rast premišljena, saj Valter

krmac, direktor in solastnik

podjetja, skupaj s prokuristom

igorjem morganom, pravi,

da je hitra rast lahko past.

posebni so vsaj še v tem, da

v razvoju stavijo na material

iz odpadka, prisegajo na

3r in njihov razvojno-

raziskovalni oddelek je zametek

mednarodnega inštituta za

embalažo. pogumno.

poLoŽaJ panoGe

zvezde so na nebu, mi želimo biti trdno na zemlji

vaš poslovni vzpon se je začel z uporabo polipropilena, termoplastičnega materiala, ki ga nekateri predstavljajo kot uspešnico tudi v prihodnosti. ali je PP še hit kot embalažni material in kakšen razvoj vam lahko omogoči?

Da, lahko pritrdim vaši ugotovitvi. Naša poslovna pot v svetu embaliranja se je pričela s preoblikovanjem kartona. Vendar smo kaj hitro ugotovili, da je na tem področju preve-lika "gužva". Zato smo iskali druge materiale, s katerimi bi lahko nadaljevali našo poslovno pot. V tujini smo zasledili valoviti PP, ki je bil noviteta in omejen v uporabi. Da je valoviti PP oziroma kartonplast materil, ki bo uspešen tudi v prihodnosti, lahko potrdim. Material načelo treh R, reduce, reuse, recicle, izpolnjuje v polni meri.

zakaj polipropilen imenujete tudi kartonplast?

Ime smo si izposodili pri našemu partnerju, s katerim sodelujemo že od samega začetka. Zdi se nam, da beseda primerno opiše ma-terial. Uporabljamo jo v poslovanju s stran-kami. Proizvajalci plošč uporabljajo različna imena, tako da na svetovnem trgu ni enotnega imenovanja.

a s tem materialom je bilo vaše podjetje lani predstavljeno kot podjetniška zvezda. ko zdaj analizirate bilanco, se po rasti realizacije, do-bička in izvoza še počutite kot podjetniška zvezda?

Naše podjetje vodimo kot dober gospodar, z odgovornostjo do kupca, do delavcev in do partnerjev. Rezultat je dobro poslovanje. Zavedamo se zahtevnosti poslovanja v po-slovnem okolju, kjer deluje konkurenca, ki

prav tako želi rasti in prav tako hoče večji tržni delež. Zato skušamo biti vedno korak pred njimi. O zvezdah pa težko govorim. Meni zadostuje, da so tam, kjer so, na nebu, mi pa želimo biti trdno na zemlji.

kaj izdelujete iz propilena in kdo so najpo-membnejši partnerji doma in na tujem?

Kartonplast primarno uporabljamo pri izdelavi embalaže, njegova uporaba pa se širi v izdel-ke široke potrošnje. Uporabnost materiala je primerna za avtomobilsko industrijo, farma-cevtsko industrijo, industrijo stekla, kmetij-stvo in ribištvo, gradbeništvo, v marketinški dejavnosti. Uporabnost, to lahko rečem, je pre-mosorazmerna s človeško domišljijo in izvir-nostjo. Torej neskončna, če malo pretiravam. Naša poslovna strategija je močno usmerjena na evropski trg. Cilj je konstantna rast in ne izključujemo strateškega povezovanja s tujim partnerjem. Celovita rešitev na področju em-baliranja je izziv. Vemo, kaj bi radi.

to pomeni, da sledite sodobnim spremembam trga industrijske transportne embalaže. na kaj so najbolj pozorni v avtomobilski in far-macevtski panogi?

Embalaža je strošek. Tega dejstva se mi zaveda-mo in zavedamo se, da si uporabnik embalaže želi čim manj stroškov. Če sledimo načelu 3R, je prav gotovo prava pot zniževanje stroškov na minimalno možno raven. Avtomobilska indu-strija je zelo zahtevna in v določenem smislu tudi motor v razvoju industrijskega načina dela in določevanja standardov. Delovanje "just in time" zahteva zanesljive partnerje, ki morajo svoje izdelke, ki sestavljajo avtomobil, dostaviti na proizvodni trak nepoškodovane.

mar

ec 2

015

Val

ter

krm

acfoto

: arh

iv p

odje

tja

99

7EM

BaLa

Ža

Zato je embalaža zelo pomembna in mora biti kakovostna. Špekulirati s slabimi materiali je nedopustno, je zelo drago. Ponuditi rešitve, ki zagotovijo dobro zaščito za pravo ceno ter obe-nem skrbeti za okolje, pa je razmišljanje, ki ga zagovarjajo panoge, za katere sprašujete. Naši kupci pričakujejo hiter odzivni čas pri pripravi ponudbe, pri izdelavi vzorcev in pri izdobavah. Uporaba programov, ki jih potrebujemo za iz-delavo embalaže, morajo biti kompatibilni z avtomobilsko industrijo. Ni časa za dolgotraj-na preverjanja vzorcev. Moramo hitro delati. Trajnost embalaže mora zadovoljiti njihove standarde, kar pomeni 7 let. Če povzamem, so hitra odzivnost, povečanje trajnosti embalaže in sodelovanje pri načrtovanju embalaže me-rila za našo konkurenčnost.

kaj hoče kupec, katere funkcije embalaže so mu ključne? nekateri postavljajo v ospredje zaščitno in distribucijsko, tudi praktičnost in ekonomičnost, drugi pa identifikacijsko in informacijsko funkcijo.

To drži, nimam kaj dodati. Glede na dejstvo, da je embalaža večkrat uporabljena, je potrebno embalažo tako skonstruirati, da je po možnosti zložljiva, kar pomeni prihranek pri prevozu. Zelo pomemben element je cena. Funkcije, ki jih omenjate, so sestavni del dobre embalaže.

kateri vaši izdelki so najbolj iskani?

Težko opredelim, kaj je najbolj iskano. Za naše izdelke, predvsem embalažo, je značilna večkratna uporabnost, zato najbolj prodajamo škatle, bokse in separatorje, so po možnosti zložljivi in seveda izdelani po meri. V zadnjem času se je močno povečalo povpraševanje za oglasne table in promocijsko prodajne pulte. V podjetju imamo digitalni printer, ki omogoča zelo kvaliteten print na PP plošče. Verjamemo, da bodo izdelki široke potrošnje, ki bodo zbrani v katalogu »Kartonplast Corner«, popestrili ponudbo pri kupcih in upamo, da bodo zelo iskani.

v zadnjem obdobju proizvajalci embalaže zelo poudarjajo okoljske značilnosti embalaže – od lca do ekodizajna. kako je na ta trend reagiral vaš razvojni oddelek?

V našem RR oddelku smo si zastavili cilj, da bomo našo embalažo izdelovali iz okolju prijaznih materialov. Torej delamo na novih materialih. Naš fokus je surovina, ki pred-stavlja odpad, mi ga oplemenitimo in dobimo material, ki bo biorazgradljiv. Ta material se bo uporabljal predvsem za končno embalažo.

Uporabnik bo embalažo odložil na kompost in s tem zaključil ciklus. Trajnostnemu razvoju, v pravem pomenu besede, želimo slediti v našem RR oddelku.

napovedujete povečanje proizvodnje in rast prodaje. kako kaže z možnostjo, da pridete do večjih proizvodnih površin?

Vsakdo si želi povečanja proizvodnje in rasti prihodkov. Čeprav je moje mišljenje, da je potrebno razumno rasti. Hitra rast je lahko past, ki je lahko za podjetje usodna. V našem podjetju rast načrtujemo zelo konzervativno. Predvsem pa pazimo, da je rast posledica zane-sljivih kupcev. Ne smemo pozabiti, da je ciklus končan, ko podjetje za svoj izdelek dobi plačilo. Naše podjetje bi potrebovalo večje proizvodne prostore in jih tudi iščemo. Vendar ne za vsako ceno. Nepremičnine ne kupujemo, da bomo jutri prodajali, kot nekateri razmišljajo. Halo potrebujemo, ker moramo v njej delati, ustvar-jati novo dodano vrednost. Novo ustvarjena vrednost pa je bistvo za poganjanje ekonomije. To dejstvo bi morala politika končno spoznati. Nam ni cilj imeti zemljišča v lasti. Naš cilj je ustvarjati v najboljših razmerah.

vam poslovno okolje sledi?

Od politike pričakujemo, da nam omogoči poslovno okolje, v katerem bomo lahko vsto-pali na trg EU konkurenčnejši. Če bomo imeli cenejšo infrastrukturo, pomeni več denarja za boljšo strojno opremo. Govoriti o izdelkih z visoko dodano vrednostjo, so mokre sanje slehernega podjetnika. Vendar vsaka panoga ne more dosegati visokih dodanih vrednosti. Ohraniti moramo tudi take dejavnosti, ki imajo nižje dodane vrednosti, vendar so ravno tako uspešne in lahko zaposlujejo, kar je ključnega pomena za družbo. Delovna mesta so bistvena za blaginjo v neki državi. Tudi naša dejavnost spada med tiste, ki imajo majhno dodano vre-dnost, pa kljub temu vsako leto povečujemo prihodke. Seveda pogledujemo po državah bivše Jugoslavije, kjer je poslovno okolje veliko bolj spodbudno za proizvajalce kot naše, vendar čutimo tudi pripadnost kraju, kjer smo začeli ustvarjati, in odgovornost do naših zaposlenih.

kje je razlog, da se vaša inovativna ptičja kr-milnica ni prijela na trgu? Pripravljate kakšno novost?

To je bil naš prvi produkt, ki ga želimo tržiti kot produkt široke potrošnje. Imeli smo kar zapleten proces pridobivanja vseh dovoljenj, saj se produkt uvršča med izdelke, ki so namenjeni

tudi otrokom. En izdelek je tudi ptičja hiška pobarvanka. Danes imamo vsa potrebna dovoljenja in pripravljeno strategijo prodaje. Verjamemo v izdelek. Prepričan sem, da bo pro-dajna uspešnica. Kot sem že omenil, je to ma-terial, ki omogoča veliko domišljijo pri kreaciji. Pripravljamo katalog, ki ga bomo poimenovali "Kartonplast Corner". V njem bomo zbrali vse izdelke, ki jih imamo v svojem portfoliju, in vsak mesec bomo dodali novega. Izdelki bodo zajemali zelo široko področje uporabnosti, predvsem mislim na individualno uporabo, torej na končnega kupca.

je še vedno aktualna zamisel, da del proizvo-dnje preselite v srbijo?

V Srbiji imamo poslovnega partnerja, s katerim zelo dobro sodelujemo. Ko bo trg dovolj zani-miv, bomo v Srbiji postavili ekstruzijo, ker je edino tako smiselno proizvajati v Srbiji. Imeti moraš celotno linijo od materiala do proizvo-da. Glede na dejstvo, da ima Srbija sklenjen sporazum z Rusijo, vidimo priložnost za naše produkte.

nekaj časa ste razmišljali o inštitutu za emba-lažo, ki bi ga slovenija potrebovala. in zdaj?

Da samo ne razmišljamo, je dokaz razvojno raz-iskovalni oddelek. To je predhodnica bodočega inštituta za embalažo. Idejo smo omenili našim partnerjem, ki so jo zelo dobro sprejeli. Inšitut bomo poizkušali organizirati na mednarodni ravni in celovito poseči na področje embalaže. To pomeni, da bomo uporabnikom dali celovit odgovor na temo embalaže. Izpostaviti želimo celovite in trajnostne rešitve na področju em-baliranja. Z drugo besedo, želimo skleniti krog od surovine do odpadka.

Še vedno prejemate nizko plačo?

Moj osebni dohodek je še vedno med najnižji-mi v podjetju. Moja nagrada je dobiček! Tako miselnost bomo v našem podjetju uporabljali za ključne ljudi v podjetju.

K.M.K. BOX d.o.o. Industrijska cesta 4F 6310 Izola - Isola Slovenija 05 66 30 560c r e a t i n g e x c e l l e n c e k m k b o x . e u

Pro

moci

ja

InštI

tut

za

cel

ulo

zo I

n p

apIr

mar

ec 2

015

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EMBaLa

Ža10

97

ne samo, da papirna in

papirno-predelovalna industrija

v sloveniji v zadnjem času lažje

diha in postaja trden sektor

gospodarstva, tudi inštitut

za celulozo in papir, ki mu

nekaj let ni bilo lahko, je dobil

več poleta. direktorica mag.

mateja mešl ve, da je zasebna

raziskovalna organizacija, kot

je inštitut, v celoti odvisna

od trga. Torej od svoje

sposobnosti in strokovnosti,

kako z raziskovalnimi in

razvojnimi projekti prepričati

industrijo, kaj lahko za njihovo

konkurenčnost pomenijo

vlaganja v raziskave. Hkrati pa

jih suša virov financiranja še

bolj sili v mednarodne projekte

in povezovanje, pri čemer je

iCp v pomembni prednosti

zaradi petih akreditiranih

laboratorijev. mag. mateja

mešl pa izrazito izpostavlja

problem izobraževanja kadrov

za papirno panogo, saj teh

izobraževalnih programov ni

več. napoveduje ustanovitev

»akademije za papirništvo«.

jože volfand

inšTiTUT Za CeLULoZo in papir

za večjo konkurenčnost industrije z »akademijo za papirništvo«

za razvojno – raziskovalno dejavnost je v zadnjem času manj denarja, inštitut za ce-lulozo in papir pa je zasebna inštitucija. je to prednost ali slabost in s čim ustvarite večino prihodka?

Res, Inštitut za celulozo in papir (ICP) je zaseb-na raziskovalna organizacija, zasebni zavod. Ustanovila ga je papirna in papirno predeloval-na industrija. Kot tak ni vključen v programe rednega financiranja RR dejavnosti iz javnih sredstev. Mislim na raziskovalne, infrastruk-turne programe, na ustanoviteljsko financi-ranje. Prihodke v celoti ustvarjamo na trgu s prodajo storitev in izvajanjem raziskovalno razvojnih projektov za oziroma z industrijo. Zmanjševanje vlaganj javnih sredstev v razi-skave in razvoj je širši problem ne le z vidika financiranja raziskovalnih organizacij, temveč gospodarskega razvoja nasploh. Zato težko govorim o prednostnih in slabostih z vidika statusa raziskovalne organizacije. Res je, da nismo odvisni od javnih virov financiranja in zmanjševanje ne ogroža redne dejavnosti kot v primeru javnih zavodov. Zato pa bolj občutimo praznino v dostopu do dodatnih virov finan-ciranja za raziskovalna in razvojna vlaganja podjetij ter za prenos in aplikacijo rezultatov v industrijsko prakso.

Papirna in papirno-predelovalna panoga že desetletja podpira inštitut, saj na področju

papirništva ni druge rr inštitucije. kateri pro-jekti so za papirno panogo zdaj tržno zanimivi, kaj jim lahko ponudite?

Inštitut večino, približno dve tretjini, prihodka ustvari s prodajo storitev, ostalo pa z izvaja-njem raziskovalno razvojne dejavnosti, finan-cirane iz zasebnih in javnih virov. Industrija je ob ustanovitvi inštituta pred petdesetimi leti izgradila tudi infrastrukturo za njegovo delovanje, ki predstavlja temelj njegovega de-lovanja še danes. ICP s petimi opremljenimi in akreditiranimi laboratoriji za mehanska, grafična, kemijska in biološka preskušanja trži storitve preskušanja in vrednotenja materia-lov, produktov in odpadkov. Razpolagamo tudi s pilotnimi napravami, pilotnim papirnim in premaznim strojem, kar nam omogoča testira-nja na industrijskem nivoju. Celovita ponudba laboratorijskega in industrijskega testiranja na področju papirništva je ključna konkurenčna prednost inštituta kot edine specializirane in-štitucije ne le v Sloveniji, temveč v širši regiji. To področje ostaja temeljna tržna usmeritev Inštituta, saj so preskušanja in vrednotenja materialov ter produktov del vsake razvojne naložbe podjetij. Pri tem je Inštitut s svojimi ra-zvojnimi storitvami lahko pomemben partner.

tudi papirna panoga mora slediti razvojnim trendom in novim tehnologijam, sicer ni konkurenčna.

mar

ec 2

015

mag

. mat

eja

meš

l

foto

: arh

iv p

odje

tja

119

7EM

BaLa

Ža

V raziskavah Inštitut sledi razvojnim trendom in prizadevanjem v industriji, ki, kot vsaka druga, stremi k izboljšanju učinkovitosti in razvoju konkurenčnih produktov. Temeljna področja raziskovanja bi lahko širše oprede-lili kot materiale, tehnologije in okolje. V to usmerjamo razvoj naših kompetenc, kar pa se-veda ne pomeni prvenstveno vlaganja v lastne raziskave in znanje, ker to tržno enostavno ni možno. Pomeni predvsem sledenje trendom in znanju v širšem prostoru ter povezovanje z drugimi inštitucijami doma in v svetu. Tako se lahko odzovemo na prepoznane potrebe in priložnosti naših partnerjev, ki so lahko zelo različne v papirni, papirno predelovalni oziro-ma embalažni ali dobaviteljskih industrijah. Pa naj gre za razvoj naprednih, večfukcionalnih materialov, za optimizacije v proizvodnih procesih ali za ravnanje z odpadki oziroma zapiranje snovnih poti.

Še ena posebnost je, ki se ji ni mogoče izogniti. tudi papirna panoga se mora odzvati na eko-nomsko logiko in okoljsko regulativo, ki zahte-vata večjo snovno in energetsko učinkovitost. znane so ocene stroke, da se papir še vedno največ uporablja kot embalažni material, hkrati pa je res, da proizvodnja papirja okolju ni pri-jazna – mišljena je uporaba kemikalij, velika poraba vode, energije, migracije škodljivih snovi iz embalaže v živila in podobno. izziv za raziskovalce?

Snovna in energetska učinkovitost je nedvo-mno izziv za raziskovanje. Ne nazadnje je to ena ključnih prioritet Evropskega raziskoval-nega programa Horizont 2020. Vendar bi ob tem najprej želela opozoriti na zmote, ki se še prevečkrat pojavljajo glede okoljske učin-kovitosti papirne industrije. Najprej z vidika porabe papirja in embalaže. Dejstvo je, da se delež papirne embalaže v celotni potrošnji še povečuje in v EU že presega 50 % tudi na trgu prehrane in tudi za to, ker sledi vse zahtev-nejšim okoljskim kriterijem in zahtevam za varnost in zdravje. Papir je naraven, biorazgra-dljiv in najbolj recikliran material. Industrija papirja je v preteklih letih nadpovprečno vlagala v izboljšanje okoljske učinkovitosti na vseh področjih. V zadnjih dvajsetih letih se je proizvodnja papirja povečala za 46 %, njeni okoljski vplivi pa so se bistveno zmanjšali. Emisije CO2 na tono proizvedenega papirja so se zmanjšale za 42 %. 92 % papirnic v Evropi ima okoljski certifikat. Poudariti je potrebno tudi povečanje stopnje recikliranja in ponovne uporabe papirja. Stopnja recikliranja v EU do-sega že skoraj 72 % in se približuje teoretični meji recikliranja, saj okvirno 20 % porabljenega papirja ni možno zbrati ali reciklirati. Papir se v povprečju v Evropi uporabi 3,5 krat.

Problem je poraba energije in vode.

Dejstvo je, da je 54 % porabljene energije v pro-izvodnji papirja iz obnovljivih virov. Papirnice so največji proizvajalec energije iz biomase in

največji uporabnik kogeneracij, ki proizvaja ele-ktrično in termalno energijo za lastno porabo. Poraba vode se je bistveno zmanjšala. Če je bilo v letu 1970 za proizvodnjo 1 tone papirja po-trebnih v povprečju 250 m3 vode, je danes le še med 5 in 50 m3, odvisno od proizvodnje. Samo v zadnjih desetih letih se je povprečna poraba zmanjšala za eno tretjino. Voda v procesu kroži in se ponovno uporablja. Velika večina papirnic ima čistilnice, ki dejansko zagotavljajo, da se voda vrača v okolje čista, ponekod še čistejša kot prihaja, tudi pri nas. Industrija intenzivno vlaga tudi v t.i. eco-design tako z vidika su-rovin, mislim na recikliranje, uporaba lesa iz certificiranih gozdov…, kot tudi nadomeščanja pomožnih surovin in materialov. Pomembno pa je, da se vlaganja v raziskave in razvoj ter okoljske naložbe papirne industrije ne zmanj-šujejo, temveč nasprotno. Ena največjih sku-pnih tehnoloških pobud v Evropski skupnosti je pobuda »Bio-based industries«, z močno podporo papirne industrije. Enako velja za naša podjetja, ki vlagajo v zapiranje energetskih in snovnih poti, recikliranje in zmanjševanje ter re-uporabo odpadkov. Zato verjamemo, da je slogan Evropskega združenja papirne industri-je CEPI, da je papirna industrija zgleden primer krožnega gospodarstva, zelo ustrezen.

Če govorimo o ekodizajnu, govorimo tudi o življenjskem ciklusu izdelka in o reciklaži. Pri reciklaži brez raziskovanja ne gre, torej je vloga inštituta pomembna, saj gre za ke-mijske analize, mehanske lastnosti papirja, za toksičnost in drugo. kako je torej z reciklažo papirja v sloveniji, saj najbrž ni povsem točno, da je papir med najenostavnejšimi materiali za

Kratko, zanimivousPeh Podjetij m sora in silvaProdukt

Dvema slovenskima podjetjema, M SORA d.d. in Silvaprodukt d.o.o., je uspel velik do-sežek. Njihov skupni projekt je bil med veliko konkurenco 580 oddanih projektov na SME Instrument (Phase 2) v okviru finančne per-spektive Obzorje 2020 izbran med 10 % tistih, ki bodo sofinancirani v okviru Instrumenta. Gre za projekt WINTHERWAX – okno iz ter-mično modificiranega lesa z visoko obstojnim premazom iz voska. Izvedba projekta, ki traja 22 mesecev, se bo začela v marcu 2015. Celotna vrednost projekta je 1,85 mio €, pri čemer je sofinanciranje Evropske unije 70 %. V okviru projekta bo razvit postopek obde-lave oken iz Silvapro termično modificirane smrekovine, s poudarkom na pasivnem oknu Natura Optimo XLT z voskom Silvacera na na-ravni osnovi podjetja Silvaprodukt. V nadalje-vanju bodo testni objekti, opremljeni z okni z najrazličnejšimi senzorji, poslani na 5 lokacij po Evropi (2x Slovenija, Nemčija, Španija in Švedska). Tam bodo spremljali, kaj se doga-ja z okni v različnih klimatskih razmerah. Poleg tega bo izdelana še komora za umetno pospešeno staranje, v kateri bodo okna in fasadni elementi izpostavljeni ekstremnim klimatskim pogojem. Uvedli bodo revoluci-onarna rešitev površinske obdelave oken z voski kot alternativa obstoječim premazom in oljem. V projekt so vključeni še Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo), Univerza v Hannovru, SP tehniški inštitut Švedske iz Boråsa, podjetje Inspiralia iz Madrida, podjetje Kambič iz Slovenije in Lesarski grozd.

dc smith kuPil skuPino duroPack

Angleška korporacija DS Smith je februarja letos kupila Skupino Duropack za 303 mili-jonov EUR. Duropack, ki je lastnik Duropack Tespacka iz Brestanice in Valkartona iz Rakeka, je korporacija, ki operira v južno--vzhodni Evropi. Ravno tako je Skupina la-stnica Belišča in podjetja Karton v sosednji Hrvaški. V letu 2014 je poslovni rezultat Skupine Duropack na EBITDA izkazal 41 milijonov EUR, na EBIT 22 milijonov EUR in 273 milijonov EUR prihodka od prodaje. Miles Roberts, izvršni direktor pri DS Smith, je pojasnil: »Duropack je odličen posel, ki nam zelo ustreza. Nakup je pomemben korak v naši strategiji pri širitvi in povečanju našega geografskega odtisa. Duropack ima vodilen tržni položaj. Veselimo se njihovega prispev-ka k vsesplošni rasti DS Smith na atraktivnih trgih, kjer smo bili prej premalo zastopani.«

narašča poraba embalaže, ki je pogosto kombinacija različnih materialov in vsebuje dodatne snovi, ki so težko ločljive ali reciklabilne. ob naraščanju stopnje recikliranja se torej soočamo z nižjo kvaliteto papirja za recikliranje, s tem pa s težjim dostopom industrije do kvalitetnih surovin ter dodatnimi stroški.

mar

ec 2

015

EMBaLa

Ža12

97 reciklažo? je slovenija uspešna pri zbiranju

odpadnega papirja?

O ekodizajnu se veliko govori. Menimo pa, da je v praksi na tem področju še precej neskladnosti v razumevanju. To je pogojeno tudi z zakonoda-jo in predpisi, ki pri papirju izpostavljajo pred-vsem surovino, torej uporabo recikliranega papirja. Na primer pri zelenih javnih naročilih je že uveljavljen kriterij deleža recikliranih vla-ken v proizvodu. Ne pa tudi to, kar je bistveno, reciklabilnost samega proizvoda in skladnost z zahtevami za njegovo varno uporabo na celo-tni življenjski poti. Reciklabilnost produkta bi morala biti pomembnejša kot delež recikliranih vlaken v njem! Premalo je tudi zavedanja, da za učinkovitost krogotoka papirja ni pomemb-no le oblikovanje proizvoda. Vsi udeleženci v krogotoku, od proizvodnje, uporabe, odlaganja in predelave, imamo odgovornost in lahko po svoje prispevamo k temu.

in reciklaža papirja?

Slovenije je uspešna pri zbiranju papirja za recikliranje. Namenoma uporabljam ta izraz namesto »odpadnega papirja«, saj želimo s tem tudi prispevati k večjemu zavedanju, da papir ni odpadek, temveč zelo pomembna surovi-na. Stopnja recikliranja pri nas je po zadnjih podatkih 60 %, s čimer sicer zaostajamo za povprečjem EU, vendar je trend dober. Papir je dejansko najenostavnejši material za recikli-ranje, če govorimo o grafičnem papirju, čistem odpadnem papirju v pisarnah, časopisih in po-dobno. Tu pa nastajajo problemi, saj se poraba grafičnega papirja v splošnem znižuje, narašča pa poraba embalaže, ki je pogosto kombinacija različnih materialov in vsebuje dodatne snovi, ki so težko ločljive ali reciklabilne. Ob nara-ščanju stopnje recikliranja se torej soočamo z nižjo kvaliteto papirja za recikliranje, s tem pa s težjim dostopom industrije do kvalitetnih surovin ter dodatnimi stroški.

torej je priložnost za raziskovalce.

Res je. Na tem področju je dejansko veliko prostora za raziskovanje in razvoj. ICP je eden od štirih specializiranih laboratorijev v centralni Evropi, ki so v okviru skupnega pro-jekta EcoPaperLoop razvili in izvajajo enotno metodo za določanje reciklabilnosti papirne embalaže. Testiranje več kot 70 produktov, prisotnih na našem trgu, skupno preko 400 produktov na trgu centralne Evrope, je potrdi-lo, da dejansko obstajajo skupine produktov, ki so težko ali v celoti nereciklabilni. Prav tako je ta projekt izpostavil pomanjkljivosti v strate-gijah in sistemih zbiranja oziroma ravnanja z odpadno embalažo, ki jih je potrebno odpraviti, če želimo povečati učinkovitost recikliranja. To so naši razvojni izzivi. V razvoju, da najdemo ustreznejše rešitve za kompozitne materiale in nadomeščanje neustreznih materialov v oblikovanju produktov ter v sistemih zbiranja odpadkov, da zagotovimo lokalno zapiranje krogotoka papirja. Zavedati se moramo, da imamo v Sloveniji močno papirno industrijo, ki v veliki meri uporablja recikliran papir. Zato je možno in odgovorno, da zagotovimo kar najkrajšo in najčistejšo pot papirja za recikli-ranje od zbirnega mesta do papirnice. Ločeno zbiranje tako papirja kot papirne embalaže, kar sedaj ni praksa, je s tega vidika več kot utemeljeno.

cePi se je odločil za zelo hvalevredno pobu-do, za two team Project. za kakšen projekt gre in kako se bo naša papirniška panoga vključila vanj za zmanjšanje ogljičnega odtisa?

Two Team Project je pravzaprav nadaljevanje aktivnosti CEPI, Evropskega združenja papir-ne industrije za aktivno vključitev industrije v strateške razprave v EU o doseganju ciljev nizko ogljične družbe in krožnega gospodar-stva. V letu 2013 je evropska papirna industrija v okviru CEPI skupaj z gozdnim sektorjem in drugimi povezanimi industrijami predstavila strateški dokument 2050 – Poti k nizko-ogljični

bio ekonomiji. V njem je predstavila trende, do-sežke in bodoči prispevek papirne industrije k doseganju skupnih ciljev. Dosedanji prispevek industrije je več kot viden. Nadaljnja vlaganja so opredeljena, jasno pa je tudi, da ambicioznih ciljev ni možno doseči brez novih, prebojnih tehnologij. Two Team Project je odgovor na

ta izziv. Z inovativnim pristopom, oblikova-njem dveh skupin vrhunskih znanstvenikov in strokovnjakov iz vodilnih podjetij, je bilo v projektu identificiranih in predstavljenih šest tehnologij prihodnosti. Te lahko realno predstavljajo odgovor na temeljne izzive zmanjševanja porabe energije in vode, emisij in odpadkov v proizvodnji papirja, kartona in lepenke. Raziskave se nadaljujejo s financira-njem industrije in v okviru novih raziskovalnih programov EU. Dognanja so predstavljena na spletni strani CEPI, povzetek ključnih tehnolo-gij v slovenščini pa je bil objavljen v Reviji Papir konec lanskega leta.

kako se je vključila slovenska papirna industrija?

Naša industrija je sodelovala v diskusijah o strateškem dokumentu 2050. Razvoj novih, prebojnih tehnologij, ki jih je identificiral Two Team Project, predstavlja strateški izziv in vlaganja na evropski ravni, ki jim sledimo.

Z inovativnostjo in tehnološko

odličnostjo proizvajamo potis-

kano kartonsko embalažo, ki

pripomore h konkurenčnosti

izdelkov naših kupcev.

Specializirani smo za izdelavo zloženk iz

trdega kartona,

pri čemer smo skozi leta vzpostavili

številna dolgotrajna partnerstva z

naročniki iz farmacevtske industrije,

prehrambne industrije

in industrije izdelkov za

osebno nego / kozmetiko.

STRAMEX PET d.o.o.Stranje 7B, 3241 PodplatTel.: +386 3 812 15 80Faks: +386 3 812 15 87www.stramex-pet.si

Proizvodnja PET plastenk in predform.

iCp je eden od štirih specializiranih laboratorijev v centralni evropi, ki so v okviru skupnega projekta ecopaperLoop razvili in izvajajo enotno metodo za določanje reciklabilnosti papirne embalaže.

Pro

moci

ja

mar

ec 2

015

139

7EM

BaLa

Ža







trdega kartona,







kaj lahko inštitut prispeva k večji konkurenč-nosti slovenske papirne in papirno-predelo-valne industrije, ki veliko izvaža in razmeroma čedalje boljše posluje?

Najprej bi želela potrditi trditev in še poudariti pomen papirne in papirno predelovalne indu-strije, ker menim, da je v širši javnosti premalo poznan. Naš sektor z okoli 110 podjetji, šesti-mi papirnicami in velikim številom malih in srednje velikih podjetij na področju predelave je eden stabilnejših sektorjev gospodarstva. V zadnjih dveh desetletjih raste in brez večjih nihanj povečuje obseg proizvodnje in ponovno tudi zaposlenost. Zaposluje preko 4.100 ljudi. Je eden večjih izvoznikov, izvaža preko 75 % celotne proizvodnje, kar predstavlja nekaj nad 3 % slovenskega izvoza. Papirništvo kot delovno intenzivna panoga ima nadpovpreč-no dodano vrednost. Posamezna podjetja dosegajo dvakratnik povprečja Slovenije in

celo presegajo 100.00 EUR na zaposlenega, kar presega dosežke v tehnološko intenzivnih panogah v Sloveniji in sodi med najvišje v pa-pirništvu tudi v evropskem merilu.

Zavedamo se poslanstva, zaradi katerega se je industrija kot ena redkih, če ne edina v Sloveniji, odločila za ustanovitev lastnega inštituta. Želimo postati središče znanja, ki s povezovanjem podjetij in raziskovalnih ter iz-obraževalnih institucij zagotavlja stalen razvoj in dostop do najnovejšega znanja.

kaj torej lahko storite za večjo konkurenčnost?

Prav to. Naš prispevek h konkurenčnosti indu-strije je v povezovanju za razvoj in v dostopu do znanja. Zato sedaj prednostno vlagamo v področje izobraževanja, v vzpostavitev la-stnega sistema strokovnega izobraževanja in usposabljanja kadrov za potrebe papirne in papirno predelovalne ter povezanih industrij. Dostop do usposobljenih kadrov in stalno izobraževanje zaposlenih je ključni element konkurenčnosti. V Sloveniji že desetletje ni več rednih izobraževalnih programov za to področje na poklicni strokovni ali višjih stopnjah izo-braževanja. Velikost trga dela in pa specifične, spreminjajoče se potrebe industrije zahtevajo prilagojene in fleksibilne programe izobraže-vanja in usposabljanja, na kar formalni sistem

ne more odgovoriti. Na ICP v partnerstvu z 20 podjetji poteka projekt razvoja kompetenčnega centra za kadre v papirni industriji. Financiran je iz sredstev Evropskega socialnega sklada v Sloveniji. Naš skupen strateški cilj je vzposta-vitev »Akademije za papirništvo«, ki bo s po-vezovanjem specialističnega znanja iz podjetij in domačih ter mednarodnih raziskovalnih in izobraževalnih institucij stalno zagotavljala kvalitetne in dostopne programe strokovnega usposabljanja in izobraževanje po meri indu-strije. Dostop do znanja in virov za uvajanje novih tehnologij in izboljševanje procesov je naslednje ključno področje. Z vključevanjem v širše raziskovalne programe, povezovanjem v mednarodne razvojne mreže, pripravo in prido-bivanje virov za izvajanje aplikativnih razvojnih projektov lahko Inštitut prispeva h krepitvi kon-kurenčnosti posameznega podjetja in panoge.

katere razvojne teme so zdaj v ospredju?

Raziskovalno razvojne teme, ki jim v tem tre-nutku posvečamo največ pozornosti, so razvoj aktivne in inteligentne embalaže, razvoj na-prednih večfunkcionalnih materialov za nove aplikacije, uporaba odpadkov v proizvodnji za produkte z dodano vrednostjo ter razvoj novih metod in tehnik za vrednotenje materialov in spremljanje procesov v proizvodnji.







trdega kartona,






osebno nego / kozmetiko.Z inovativnostjo in tehnološko






trdega kartona,







Ločeno zbiranje tako papirja kot papirne embalaže, kar sedaj ni praksa, je več kot utemeljeno.

Promocija

Info

rm

acIj

e na e

mbala

žI

In p

otr

ošnIk

mar

ec 2

015

mag

. mira

kos

sku

bic

foto

: arh

iv p

odje

tja

EMBaLa

Ža14

97

evropska uredba o zagotavljanju informacij

potrošnikom o živilih, ki jih kupujejo, je le prvi korak, ki

naj bi povečal zaupanje v kakovost in varnost hrane

oziroma živil. novosti ni malo. prvič je predpisana

velikost črk na embalaži za celotno eU. V javnosti je

precej pozornosti vzbudilo označevanje alergenov, kar se mora jasno ločiti od drugega

besedila. proizvajalci živil morajo zahteve po jasnem, razumljivem označevanju in

obveščanju upoštevati od decembra, a težja naloga, ki

bo izziv tudi za embalažno in pakirno panogo, jih čaka od decembra leta 2016. Takrat

bo obvezno tudi označevanje hranilne vrednosti živil. mag. mira kos skubic, sekretarka z Uprave rs za varno hrano,

veterinarstvo in varstvo rastlin, ne govori le o tem, kaj prinašajo nova pravila

o označevanju, pač pa tudi opozarja na potvorbe, ki so v eU že nekajkrat vzbudile

številne dvome, kako je sploh z nadzorom kakovosti živil in

varnostjo potrošnika.

jože volfand

inFormaCiJe na emBaLaŽi in poTrošnik

velikost črk na embalaži je enotno predpisana za celotno eu

slovenska zakonodaja zahteva od več panog določene novosti na embalaži izdelkov, pri čemer je zlasti poudarjena informacijska funk-cija embalaže. na kaj bi morala biti podjetja najbolj pozorna?

V zadnjih nekaj letih so postale informacije na živilih za potrošnike vse pomembnejše. Včasih so tudi nejasne in celo zavajajoče. Povečano povpraševanje potrošnikov po kakovosti in manjše zaupanje v varnost hrane sta le dva ključna vidika teh trendov. Evropska komisija je sprejela Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zago-tavljanju informacij o živilih potrošnikom in Uredbo (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil. Uredba (EU) št. 1169/2011 vključuje kot obvezne podatke področja, ki so pomembna z vidika varovanja zdravja, kot so na primer alergeni in hranilna vrednost. Pa tudi področja, ki so pomembna z vidika pravice potrošnikov do obveščeno-sti in zaščite pred potvorbami. Na primer država izvora in kraj porekla, poimenovanja. Navedena uredba vključuje kot odgovorne no-silce dejavnosti vse v verigi proizvodnje hrane do končnega potrošnika. Torej so vključeni tudi gostinstvo in drugi obrati prehrane ter prodaja na daljavo.

zakonodaja velja za celotno eu?

Da. To je prednost za nosilce živilske dejavno-sti, ko govorimo o označbah na živilih in tudi pri trgovanju med državami članicami EU. Na enostavnejši in enotnejši način je tako možno pripraviti tudi večjezične označbe, kar je danes vsakodnevna praksa.

toda problem je zavajanje, na kar potrošniki pogosto opozarjajo.

Označbe ne smejo zavajati glede poimenovanja, porekla, lastnosti,…Poleg splošne uredbe EU št. 1169/2011 je pri označevanju potrebno upošte-vati tudi druge predpise za posamezne vrste živil, če le te obstajajo. Tak primer je Uredba EU 1308/2013 za tržne standarde, ki določa na primer kategorije in zahteve za poimenovanje mleko, oljčno olje,..Za nekatere vrste živil so na osnovi evropskih direktiv, ki jih morajo države članice vključiti v nacionalne predpise, pripravljeni slovenski pravilniki, ki predpisuje-jo, kaj je na primer sok, med, čokolada, naravna mineralna in izvirska voda…

so informacije v razumljivem jeziku?

Označbe na živilu morajo biti v razumljivem jeziku na opaznem mestu embalaže, tako da

so zlahka vidne, razumljive, nedvoumne, jasno čitljive in neizbrisne ter ne smejo biti skrite, nejasne ali prekinjene z drugim besednim ali slikovnim gradivom. Podatki za ime živila, neto količina, vol.% za pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumskega odstotka alkohola, morajo biti v istem vidnem polju. Uporaba slovenske-ga jezika na embalaži je v Sloveniji obvezna skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine - Ur.l.RS, št. 86/2004. Podjetja morajo biti po-zorna na velikost črk, ki do sedaj ni bila enotno predpisana v EU. Velikost črk je razložena in predpisana.

Potrošniki so upravičeno občutljivi pri ozna-čevanju alergenov.

Novost je tudi način označevanja alergenov. Mislim na 21. člen navedene Uredbe. Vse se-stavine, ki so se uporabile pri proizvodnji živila in so še vedno prisotne v končnem proizvodu, čeprav v spremenjeni obliki, in so navedene v Prilogi II ali izvirajo iz sestavin, navedenih v tej prilogi, se morajo navesti na označbi. Z jasnim sklicevanjem na ime snovi ali proizvoda iz Priloge II. Poudari se jih z vrsto pisave, ki se jasno razlikuje od drugega teksta.

kaj pa v primeru, če ni posebnih zahtev v nacionalni zakonodaji?

V primeru, da države članice za označevanje alergenov ne predpišejo posebnih zahtev v nacionalnih predpisih, je enak način ozna-čevanja alergenov, kot velja za predpakirana

mar

ec 2

015

159

7EM

BaLa

Ža

živila, obvezen tudi za nepredpakirana živila. Da bi se obrati lahko prilagodili predpisani zahtevi, je bila navedena Uredba o izvajanju evropske uredbe sprejeta v Sloveniji eno leto pred samim začetkom uporabe v Ur.l. RS št. 6/2014. 3. člen Uredbe izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potro-šnikom določa, da morajo biti alergeni, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavlje-na ponudba jedi, na primer jedilni list, pano, plakat, ekran. Ta način je predpisan zato, da imajo obrati javne prehrane različne možnosti izbire in mesta označevanja alergenov za živi-la. Predpisana zahteva je potrebna, ker gre za podatek, ki je povezan s varovanjem zdravja in varstva potrošnikov.

Posebnosti bodo pri označevanju hranilne vrednosti?

Označevanje hranilne vrednosti živil je obve-zno od 13. 12. 2016. Če se prostovoljno upora-blja med 13. 12. 2014 in 13. 12. 2016, mora biti skladno z zahtevami Uredbe EU 1169/2011. Na označbah morajo biti navedene količine hranil, ki se nahajajo v živilu, ki je v prometu. Kjer je to primerno oziroma potrebno, se lahko ti podatki nanašajo na živilo, pripravljeno po navodilu proizvajalca in primerno za neposre-dno uživanje.

informacijska funkcija embalaže se je doslej omejila predvsem na informacijo o pakiranem izdelku in na navodila za uporabo. ali je sedaj večji pomen na varnostnih opozorilih?

Drži. Zakonodaja o informiranju potrošnikov prvič ureja/predpisuje poleg podatkov, ki so za potrošnika pomembni, da lahko razlikujejo različna živila po sestavi oziroma lastnostih ter navodilih za uporabo tudi podatke, ki so pomembni z vidika varovanja zdravja potrošni-kov. Le to je nov način označevanja alergenov, ki velja tako za predpakirana kot tudi za ne-predpakirana živila. Razlog, da se je Komisija odločila, da predpiše področje alergenov na tak način, je bil v tem, da število alergij med evrop-skimi potrošniki narašča. Statistično jih ima 8-10 % vseh odraslih in otrok. Nekatere težave pa so se pri tistih, ki imajo alergije, pojavile večinoma takrat, ko so se hranili zunaj doma. Drug problem današnjega časa je nepravilno prehranjevanje ter premalo gibanja in s tem posledično povečana debelost tako pri odraslih kot pri otrocih. Zato se je Komisija odločila, da kot obvezen podatek predpiše hranilno tabelo predpakiranih živil.

v katerih primerih je varnost izdelka in s tem potrošnika najbolj ogrožena? kdo bo nad-zoroval dokumentiran sistem zagotavljanja kakovosti pri nosilcih dejavnosti?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano med svoje prednostne naloge uvršča, poleg konkurenčnega, v prihodnost usmerje-nega kmetijstva in čim več doma pridelane in

predelane hrane, tudi zagotavljanje varne in kakovostne hrane slovenskim potrošnikom. Nadzor nad varno in kakovostno hrano v Sloveniji je v pristojnosti Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za za-gotavljanje varne hrane je treba obravnavati vse vidike proizvodnje v živilski verigi. Prav tako neprekinjeno vrsto od vključno primarne pridelave živilske krme do končne prodaje živil potrošnikom, kjer ima lahko vsak člen te veri-ge možen vpliv na varnost hrane. Pomemben podatek pri zagotavljanju varnosti hrane je zagotavljanje sledljivosti v celotni verigi pro-izvodnje varne hrane.

a živilska veriga je lahko dolga.

Upoštevajoč evropski pravni red, ki je v pri-stojnosti DG SANCO, Direktorat za javno zdravje in varstvo potrošnikov, je treba pri zagotavljanju varne hrane, namenjene konč-nemu potrošniku, obravnavati vse vidike pro-izvodnje v živilski verigi. To je neprekinjeno zaporedje dejavnosti do dobave in prodaje živil končnemu potrošniku. Vključena je sle-dljivost. Sledljivost je predpisana v evropski uredbi 178/2002. Za zagotavljanje sledljivosti so primarno odgovorni vsi deležniki, ki so-delujejo v proizvodnji hrane od »vil do vilic«. Uredba EU 178/2002 je postavila tudi temelje za pripravo evropskih uredb enotno veljavnih v vseh državah članicah EU, vezanih na proi-zvodnjo varnih živil ter varstvo potrošnikov glede zdravja in zaščite pred goljufijami, ki so povezane s hrano. Varnost izdelkov in s tem potrošnikov ne sme biti ogrožena. V tem delu se splošna zakonodaja EU ni spremenila. Varnost je osnovni pogoj vsakega živila, ki ga nosilec živilske dejavnosti ponudi potro-šnikom. Vsa živila, ki so varna, pa se lahko razlikujejo v sestavi, lastnostih, tehnoloških postopkih, poimenovanjih, poreklu in izvoru izdelkov in surovin. Afere, ki so se pojavljale v zadnjem času, so bile v Evropi vezane na go-ljufanje potrošnikov na način, da jim niso bili dani pravi podatki oziroma zadostni podatki o živilu. Primer je znan - dodano konjsko meso, ki ni bilo ustrezno označeno, drugim vrstam mesa kot surovina v različnih izdelkih, na primer lazanje, omake za testenine.

a kako lahko potrošnik nadzira kakovost iz-delka, ki ga kupi?

Potrošnik ne prejme vedno tistega, kar kupi, plača in pričakuje. Nima možnosti nadzirati proizvajalca niti preveriti kakovosti živil, ki jih zaužije. Lahko je žrtev z več vidikov in je oškodovan finančno, glede varnosti izdelka, glede kakovosti izdelka, čuti neetično obnašanje proizvajalca. Proizvajalec lahko izkoristi zaupa-nje potrošnika. Potvorba živil pomeni, da se v živilih bistvene sestavine oziroma surovine na-domestijo z nadomestki, ki so bistveno cenejši.

na katere nadomestke mislite?

Velik delež v ceni živilskega izdelka predstavlja-jo cene surovin. Z zamenjavo prvotnih surovin z nadomestki lahko proizvajalec doseže nižje stroške. Dražje surovine zamenja s podobni-mi cenejšimi, kot na primer: med; fruktozni, glukozni sirup; rjavi sladkor – navadni kon-zumni sladkor; kakavovo maslo – rastlinska maščoba, kakav v prahu, sadni delež – aroma, barva, mleko v prahu – sirotka v prahu, mleti mandeljni – peške marelic, razredčenje izdelka z vodo (v izdelkih, kjer je voda osnovna sesta-vina). Dodajanje vode, ki jo lahko prikrivajo tudi z uporabo aditivov, na primer teksturo izboljšajo z dodatki polifosfatov, ki omogočijo učinkovitejšo vezavo vode. Večina potvorb je z vidika zaščite potrošnika nesprejemljiva, ne ogroža pa zdravja potrošnika, če take izdelke zaužije. Obstajajo pa tudi primeri potvorb, kjer so posledice potvarjanj lahko škodljivi učinki na zdravje, na primer: melamin v mleku.

kdo je torej odgovoren za označbe?

Za označbe je odgovoren nosilec dejavnosti iz člena 8. Uredbe EU št. 1169/2011.

Uradni nadzor izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri vseh nosilcih dejavnosti, ki se ukvarjajo s pro-izvodnjo, distribucijo, uvozom živil, trgovino s prodajo v trgovinah in na daljavo.

naročniku embalaže so se v zadnjem obdo-bju pogosto odločali za optimizacijo stroškov prav pri embalaži, kjer je bil zelo viden proces dematerializacija. kaj je na tem področju po-membno opozoriti?

Pri izboru embalaže za živila morajo nosilci živilske zakonodaje upoštevati vso zakonoda-jo, ki se nanaša na snovi in materiale v stiku s živili. Ne glede na izbrano vrsto embalaže morajo biti živila varna in morajo izpolnjevati vse druge predpisane zahteve, če le te obstajajo, kot so na primer tržni standardi, poimenova-nja za nekatere vrste živil, kot so med, mleko, oljčno olje, sheme kakovosti,...

katera vrsta embalažnega materiala je za izdelke široke potrošnje, zlasti v živilski pa-nogi, v industriji pijač in farmacevtiki z vidika varnosti izdelka najprimernejša? kako nova uredba opredeljuje odgovornost dobaviteljev materiala?

Večina potvorb je z vidika zaščite potrošnika nesprejemljiva, ne ogroža pa zdravja potrošnika, če take izdelke zaužije. obstajajo pa tudi primeri potvorb, kjer so posledice potvarjanj lahko škodljivi učinki na zdravje, na primer: melamin v mleku.

mar

ec 2

015

EMBaLa

Ža16

97 Nova uredba ureja področje informiranja po-

trošnikov o živilih, način in podatke, ki morajo biti na označbi živil, ne opredeljuje pa posebej oziroma na novo odgovornosti dobaviteljev materiala, ki ostaja enak kot do sedaj. Vsak v verigi proizvodnje hrane, vključujoč dobavitelje materialov, mora zagotoviti varnost svojih iz-delkov ter naslednjemu nosilcu živilske dejav-nosti podati vse potrebne informacije o svojem izdelku. Dobavitelji materialov morajo izpol-njevati zahteve, ki so predpisane v zakonodaji za snovi in materiale v stiku z živili. Nosilci, ki te materiale uporabijo za svoje izdelke, pa mo-rajo pri svojih dobaviteljih zahtevati dokazila o ustreznosti te embalaže, upoštevajoč zako-nodajo o snoveh in materialih v stiku s živili.

kaj napoveduje evropska regulativa za večjo varnost izdelka in potrošnika v bližnji prihodnosti?

Spremembe, ki se nanašajo na obvezne infor-macije potrošnikom o živilih, se obetajo pri obvladovanju potvorb in goljufij ter jasnejših/podrobnejših podatkih o kraju izvora. Vsaka goljufija povezana s hrano, tudi ko ne gre za ogrožanje zdravja, je kaznivo dejanje. Tej vsebini, tudi zaradi afere s konjskim mesom v EU, namenja Komisija posebno pozornost. Razmišlja se, da bi se tudi za potrebe ugotavlja-nja potvorb uredilo zakonodajno področje na podoben način, kot to že velja, ko gre za umike in odpoklice živil zaradi varovanja zdravja ter bi se zaradi lažjega nadzora določili tudi refe-renčni laboratoriji za nekatera področja, kot so na primer mleko, med, oljčno olje, sokovi. Tiste, ki se jih splača potvarjati. V Uredbi EU št. 1169/2011 je tudi možnost priprave predpisov, ki bi določili pogoje za navedbo kraja izvora osnovnih sestavin v živilu kot obvezen poda-tek na označbi živil, vendar je le ta še v fazi raziskave, na kakšen način bi takšne predpise pripravili.

katere goljufije so najpogostejše v evropi in v tretjih državah?

Zamenjava ključnih sestavin z nadomestki, napačno označevanje živalske vrste, napačno označevanje teže, prodaja običajnih živil kot ekoloških, nepoštena uporaba znaka kakovo-sti za poreklo ali dobrobit živali, označevanje gojenih rib kot ulovljenih, trženje rib iz manj cenjenega razreda z imenom višje kategorije ali dražje vrste in druge. Najpogostejša živila, ki so predmet goljufij, so oljčno olje, ribe, ekološki proizvodi, žito, med, kava, čaj, začimbe, vino, določeni sadni sokovi, mleko in meso.

izkušnje iz evrope kažejo, da ima zaščita geografske označbe in zaščitena označba porekla za kmetijske proizvode in živila v eu več pozitivnih učinkov. katere?

Najprej ekonomske – na proizvodnjo, cene, do-nosnost, razporeditev dohodka in turizem, na

delovna mesta, mislim kvalifikacije, praznjenje podeželja in selitev v mesto, na ohranjanje tra-dicije, kot so kakovost, tradicionalno znanje in izkušnje, ohranjanje kulturne dediščine, a tudi na okolje, na biodiverziteto, ohranjanje okolja in podeželja. Sheme kakovosti so pomembne za bodoči razvoj kmetijstva in podeželja v Sloveniji. Sheme kakovosti jamčijo kakovost, spodbujajo raznoliko kmetijsko proizvodnjo in proizvodnjo živil, ščitijo imena proizvo-dov pred zlorabo in imitacijo ter pomagajo potrošnikom skupaj s splošnimi označbami pri zagotavljanju pravih informacij glede spe-cifičnih karakteristik kmetijskih proizvodov in živil. Proizvajalcu zagotavljajo višje cene in jih tako spodbujajo k izboljšanju kakovosti njihovih proizvodov. Potrošnikom zagotavljajo kmetijske proizvode in živila višje kakovosti z garancijo načina proizvodnje in izvora.

katere slovenske proizvode imamo registri-rane oziroma zaščitene pri evropski komisiji?

Doslej jih je dvajset z označbo porekla, z geo-grafsko označbo ali z zajamčeno tradicionalno posebnost. To so ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, Tolminc, Mohant, Kraški med, Piranska sol, Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraška panceta, Kraški zašink, Štajersko pre-kmursko bučno olje, Slovenski med, Kranjska klobasa, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica.

kako se v sloveniji nadzira izvajanje regu-lative pri embalaži in varnosti potrošnika in kateri primeri na trgu vas najbolj skrbijo kot strokovnjaka?

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) nadzira varnost in kakovost živil razen prehranskih dopolnil in živil za posebne prehranske namene v celotni verigi proizvodnje hrane.

Pri načrtovanju učinkovitega nadzora smo pozorni na možnosti zamenjav surovin s ce-nejšimi. Kjer je možno, je prav, da se to preveri. To lahko delno ugotovimo s preverjanjem sle-dljivosti surovin, uporabo količine surovine po recepturi iz predložene dokumentacije proizvajalca. Glavno dokazilo za potvorbo pa je laboratorijsko preskušanje. Glavni namen labo-ratorijskega preskušanja je z ustrezno opremo in tehniko razlikovati med naravnimi sesta-vinami ter njihovimi nadomestki v določeni vrsti živil. V Sloveniji je nadzor nad varnostjo in kakovostjo hrane dobro organiziran ter ga stalno nadzira Evropska inšpekcija za varno hrano (FVO), ki ima sedež na Irskem. Preko enotnega RASFF sistema je Slovenija povezana tudi s drugimi državami v primeru izmenjav informacij ter vsemi potrebnimi ukrepi, kot so na primer umiki in odpoklici živil v primeru nevarnosti za potrošnike.

Fieramilano, Milano – Italija

PREDELAVA & PAKIRANJE

19.–23. Maj 2015

Predprijave na: www.ipack-ima.com

Odpiralni čas: 10.00–18.00 hVstop: vzhodna, južna in zahodna vrata

Boditedel inovacij.

S podporo: Promocija:O dogodku bodo poročalistrokovni novinarjiza pakiranje iz IPPO.

UNITED NATIONS INDUSTRIAL DEVELOPMENT

ORGANIZATION

Organizator:

Ipack-Ima spa - Corso Sempione, 420154 Milano - Italija tel +39 023191091el. naslov: [email protected] P

otek

a hk

rati

z:

Pov

ezan

i dog

odki

:

POWERED BYFIERA MILANO AND

IPACK-IMA

Prihodnost je IPACK-IMA 2015 – najbolj celovit in dragocen sejem živil in ne-živilskih oskrbovalnih verig. Sejem, ki postavlja smernice za živilsko industrijo. Sejem, ki ga ne smete zamuditi, če se zanimate za zdravje in osebno higieno, za kemikalije in industrijske izdelke. IPACK-IMA 2015 je inovativno zbirališče proizvajalcev sveže hrane in distribucijskega sektorja, je največja razstava najboljših globalnih proizvajalcev.

Sejem je unikaten, integriran in je sinergična zbirka novih tehnologij ter inovacij za predelavo, pakiranje, označevanje in logistiko, popoln vezni člen z Expom 2015. Velik dogodek na katerem nihče ne bo manjkal. Zagotovite si svoje mesto na njem.

o novostih industrije pakiranja in izzivih embalažne panoge

Na 7. sejmu Graf&Pack, ki ga lahko od 21. do 24. aprila 2015 obiščete na celjskem sejmišču, bo letos največ pozornosti name-njeno področju pakiranja. Prvi sejemski dan bo zainteresirana strokovna javnost lahko razpravljala o izzivih embalažne panoge - ra-zvoju aktivne, inteligentne in nanoembalaže, tudi na strokovnem dogodku, ki ga organi-zator sejmov Celjski sejem d.d. pripravlja v sodelovanju s podjetjem Fit media d.o.o. Strokovni dogodek se bo začel ob 13.00 uri v Mali kongresni dvorani Celjskega sejma. Uvodno predavanje o Aktivni in inteligentni embalaži v trajnostnem razvoju bo pripra-vil dr. Gregor Radonjič. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo predstavila regulativo EU o varstvu izdelka in potrošnika, Inštitut za celulozo in papir iz-zive pri inteligentni embalaži, Bojan Kovačič pa bo predstavil temo Globalni standardi GS1 – večja učinkovitost in varnost v preskrbo-valnih verigah. Sledila bo predstavitev nekaj primerov dobre prakse na tem področju, ki jih bodo predstavila domača embalažna podjetja. Obiskovalci sejmišča bodo lahko videli široko ponudbo izdelkov in storitev za industrijsko označevanje, pakirne stroje in materiale, predstavljena bo ponudba ti-skalnikov, grafičnih rezalnikov, programske opreme za grafično industrijo, tiskarske storitve. Skupaj se bo na štirih strokovnih sejmih Graf&Pack, Forma tool, Plagkem ter Varjenje in livarstvo predstavilo več kot 650 razstavljavcev in zastopnikov, od tega več kot 300 direktno, iz 30 držav.

Celjski sejem d.d. www.ce-sejem.si

Novice Embalažnega

omrežjaFotografije: arhiv članov

mar

ec 2

015

179

7EM

BaLa

Ža

ipaCk ima

ipack-ima s podporami za obiske tujih potencialnih kupcevMednarodni sejem predelave, pakiranja, označevanja in logistike IPaCK-IMa, ki bo med 19. in 23. majem 2015 na sejmišču fieramilano v milanu, Italija, bo med drugimi na prizorišču zbral mednarodne kupce glede na preference, izražene s strani razsta-vljavcev. Raziskava, ki so jo naredili med razstavljavci, je pokazala, da so zanje najbolj zanimivi kupci iz Rusije, ZDa, Turčije in Brazilije. Med desetimi najbolj zanimivimi so tudi kupci iz Poljske, alžirije, Egipta, Saudske arabije, Združenih arabskih emiratov in Kanade. Za vzpostavljanje poslovnih povezav je sejem razvil poseben program za kupce, v okviru katerega podpirajo obisk potencialnih tujih kupcev in profesionalcev. Program je podprt tudi s strani ministrstva za ekonom-ski razvoj v Italiji, s čimer želijo podpreti promocijo izdelkov, narejenih v Italiji in s tem pripomoči k gospodarski okrepitvi Italije.

Sejem se iz leta v leto razvija in tokrat bo največji doslej. Veliko prostora je name-njenega tehnologijam za industrijo sveže hrane in njeno distribucijo. Sektor priprave sveže hrane namreč vse bolj zahteva nove, specifične embalaže in pakirne tehnologije, saj se potrošniške navade zelo spreminjajo.

Del sejma IPaCK-IMa je namenjen tehnolo-gijam za pridelavo hrane, ki temelji na žitih. V letu 2012 je na tem delu razstavljalo več kot 420 podjetij, od tega 25 % tujih, obiskalo pa ga je skoraj 8.000 delavcev na tem podro-čju iz več kot 4.300 podjetij. Tretjina teh je prihajala iz drugih držav, v večini iz evrop-skega območja, Daljnega vzhoda in Latinske amerike. Tudi tokrat bo sejem ponudil rešitve in storitve na tem področju.

Sejem IPaCK-IMa bo potekal skupaj z EXPO Milano, ki traja med 1. majem in 31.

oktobrom 2015. Glavna tema tokratnega

sejma IPaCK-IMa je »Ustvarjati odporno

prihodnost: hrana, tehnologija in trajno-

stni razvoj« in se sklada s temo EXPO

»Nahraniti planet. Energija za življenje«.

Vabljeni k sodelovanju in udeležbi na sejmu.

Več informacij o sejmu na www.ipackima.it

ali pri zastopniku za Slovenijo:

MŽ Consulting & Fairs, mag. Matjaž Žigon

Grčarevec 8, 1370 Logatec, Slovenija

tel.: +386 1 750 94 90

[email protected]

www.mz-consulting.org

Fieramilano, Milano – Italija

PREDELAVA & PAKIRANJE

19.–23. Maj 2015

Predprijave na: www.ipack-ima.com

Odpiralni čas: 10.00–18.00 hVstop: vzhodna, južna in zahodna vrata

Boditedel inovacij.

S podporo: Promocija:O dogodku bodo poročalistrokovni novinarjiza pakiranje iz IPPO.

UNITED NATIONS INDUSTRIAL DEVELOPMENT

ORGANIZATION

Organizator:

Ipack-Ima spa - Corso Sempione, 420154 Milano - Italija tel +39 023191091el. naslov: [email protected] P

otek

a hk

rati

z:

Pov

ezan

i dog

odki

:

POWERED BYFIERA MILANO AND

IPACK-IMA

Prihodnost je IPACK-IMA 2015 – najbolj celovit in dragocen sejem živil in ne-živilskih oskrbovalnih verig. Sejem, ki postavlja smernice za živilsko industrijo. Sejem, ki ga ne smete zamuditi, če se zanimate za zdravje in osebno higieno, za kemikalije in industrijske izdelke. IPACK-IMA 2015 je inovativno zbirališče proizvajalcev sveže hrane in distribucijskega sektorja, je največja razstava najboljših globalnih proizvajalcev.

Sejem je unikaten, integriran in je sinergična zbirka novih tehnologij ter inovacij za predelavo, pakiranje, označevanje in logistiko, popoln vezni člen z Expom 2015. Velik dogodek na katerem nihče ne bo manjkal. Zagotovite si svoje mesto na njem.

Pro

moci

ja

mar

ec 2

015

ARAO - obdelava radioaktivnih odpadkov pred skladiščenjem

KomunalaNovo mesto

JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o.Arze 1b, 6330 Piran - PiranoTel: (05) 617 50 00, Fax: (05) 617 50 [email protected], www.okoljepiran.si

97

18O

KO

LjE

Varno »od zibelke do groba«

V Sloveniji vzpostavljen sistem ravnanja z ra-dioaktivnimi odpadki (RAO) zagotavlja, da so vsi odpadki od nastanka do končne odložitve varno shranjeni. Za RAO in izrabljeno gorivo, ki nastajajo pri proizvodnji elektrike, skrbijo v NEK. Institucije v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji, ki nimajo ustreznih pogojev, pa RAO oddajajo javnemu gospodar-skemu zavodu ARAO (Agencija za radioaktivne odpadke), ki je pooblaščen za izvajanje obve-zne državne gospodarske službe ravnanja z RAO. ARAO odpadke skladišči v Centralnem skladišču za radioaktivne odpadke v bližini Ljubljane, ki ga upravlja. Izvaja tudi varstvo pred sevanji za zaposlene in prebivalstvo ter okolje. Meritve pooblaščenih izvajalcev dokazujejo, da sevanje v okolici skladišča ni povečano. Na lokaciji Vrbina v občini Krško ARAO načrtuje in izvaja pripravo na gradnjo odlagališča, v katerega bodo trajno odloženi nizko- in srednjeradiokativni odpadki iz NEK, pa tudi iz medicine, raziskovalne dejavnosti in industrije. Začetek gradnje je predviden v 2017, v 2020 pa poskusno obratovanje. ARAO bo po zaprtju odlagališč jalovine in hidrometalurških ostankov Rudnika Žirovski vrh - prvo od dveh bo zaprto predvidoma letos - prevzel tudi dol-goročni nadzor in vzdrževanje.

Agencija za radioaktivne odpadke www.arao.si

posebej odlagajo tudi zamaške v dobrodelne namene

Izobraževalna organizacija B&B se s svojim delovanjem in izobraževalnimi programi vključuje na različna področja življenja. Poleg izobraževalnih ciljev poudarjajo tudi splošne, življenjske kompetence, ki jih pridobijo ude-leženci njihovih programov, hkrati pa ozave-ščajo svoje zaposlene. Skladno s zakonodajo s področja ločevanja odpadkov so uredili ločeno zbiranje v vseh prostorih. V učilnicah svoje šole na Laborah v Kranju so kot koše za smeti posta-vili »odslužene« škatle, jih oblepili z barvnim papirjem in ustrezno označili, katerim vrstam odpadkov so namenjene: papir, embalaža, razno. Študenti in ostali udeleženci izobraže-vanj so se na to ureditev navadili, opaziti je celo posameznika, ki že odvrženi odpadek pazljivo prestavi v ustrezno škatlo. Posebno smo po-nosni, da študenti posebej odlagajo zamaške, ki jih zaposleni redno oddajajo v dobrodelne namene. S tem se šola kot izobraževalna orga-nizacija vključuje v splošno ozaveščanje ljudi in jim omogoča, da dobre navade, povezane z odlaganjem odpadkov, ohranjajo tudi med študijem.

B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o. www.bb.si

na ogled razstava pestrost slovenskih voda

V petek in soboto, 23. in 24. 1., je v Športnem centru Millenium v BTC Cityju Ljubljana po-tekalo 10. tradicionalno 24-urno kolesarjenje z Markom Balohom, ki se mu je pridružilo več kot 100 rekreativnih in profesionalnih kole-sarjev. V podporo humanitarni organizaciji Anina zvezdica so obiskovalci zbrali več kot 500 kilogramov hrane z daljšim rokom upora-be. V BTC Cityju pa so od 15. 3. do 27. 3. 2015 v Dvorani A na ogled razstava del, ustvarjenih v natečaju »Pestrost slovenskih voda«. Natečaj je bil izveden v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah, z njim pa so otroci spoznavali potrebo po ohranjanju vode ter načine za izboljšanje njene kakovosti in zaščite. V okviru natečaja je z več kot 60 risbicami, plakati in drugimi kreativnimi izdelki sodelovalo preko 1.478 otrok. Tema so lahko bile reke, potoki, tolmuni,

Novice Zelenega omrežja

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Fotografije: arhiv članov

med člani Zelenega omrežja

Zeleno omreŽje m

arec

2015

Avtorji prevoda in priredbe priročnika (od leve proti desni): prof. dr. Marko

Marhl (Univerza v Mariboru), mag. Mojca Drevenšek (Consensus), doc. dr. Tomaž

Žagar (ARAO)

97

OKO

LjE

19www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

jezera, mlakuže, izviri, rastline in živali v tem svetu, problematika suš in poplav idr. Več o trajnostnih projektih na spletni strani www.misijazeleno.si.

BTC d.d. www.btc.si

Več zdravja, višja produktivnost podjetjaAktivna promocija zdravja pri delu, ki jo morajo po ZVZD izvajati vsi delodajalci, pomeni uvaja-nje načrtovanih zdravju koristnih sprememb v delovno okolje. Zakaj je to potrebno? Zaposleni v prvi vrsti svojo pozornost usmerjajo v izva-janje delovnih nalog, pri čemer podzavestno razvijajo in utrjujejo nezdrave vzorce svojega delovanja. To slabi zdravje zaposlenih in zmanj-

šuje produktivnost njihovega dela, podjetju pa povzroča dodatne stroške. Kako pomemben je vpliv zdravja zaposlenih na produktivnost podjetja, so v nekaterih evropskih državah prepoznali že pred leti. Nemške raziskave so pokazale, da so organizacije, ki so učinkovito vpeljale promocijo zdravja pri delu, povečale svojo produktivnost vsaj za 6-krat, nekatera celo za 10-krat. Primeri dobre prakse so tudi v Sloveniji. Nekatera slovenska podjetja, ki so promocijo zdravja pri delu strateško načrtovala in jo učinkovito izvajajo že nekaj časa, poročajo o prihrankih na letnem nivoju, ki znašajo tudi do 50.000 evrov in več. Mala in mikro podjetja, ki so dovolj ozaveščena, pa se zavedajo, da ima lahko slabo zdravje zaposlenih usodne posle-dice za ključne projekte podjetja ali celo obstoj podjetja samega.

Bureau Veritas d.o.o. www.bureauveritas.si

posvet o pomenu energetske pismenostiV okviru projekta krepitve energetske pisme-nosti EN-LITE je 22. 1. 2015 v prostorih ELESa potekal strokovni posvet o pomenu energetske pismenosti »Zakaj je pomembna energetska pi-smenost in kako jo lahko okrepimo?«, ki se ga je udeležilo več kot 80 predstavnikov šolstva, energetike, odločevalcev, razvojnih agencij,

nevladnih in strokovnih organizacij. Povod za posvet je bil izid priročnika »Energetska pismenost: Osrednja načela in temeljne usmeritve za izobraževanje o energiji«, ki je izšel v okviru projekta in je prosto dostopen na spletnem mestu www.en-lite.si. Zbrane so uvodoma pozdravili Danijel Levičar, general-ni direktor Direktorata za energijo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, Joshua M. Harris, vodja oddelka za politično-gospodarske zadeve na Veleposlaništvu ZDA v Ljubljani, ter predstavnika družb ELES in GEN energija, ki podpirata projekt. Dogodek je povezovala Mojca Drevenšek iz komunikacijske sveto-valnice Consensus, ki je partner projekta EN-LITE. Vsebinski del posveta je potekal multidisciplinarno, saj so svoje poglede na pomen izobraževanja o energiji in energetiki podali naravoslovni, tehniški in družboslovni strokovnjaki.

Consensus d.o.o. www.consensus.si

V spodnjem podravju kmalu novi zbirni centri

Podjetje Čisto mesto Ptuj skupaj z občinami Spodnjega Podravja nadgrajuje sistem zbira-nja in ločevanja odpadkov. V mesecu maju bo pričelo obratovati kar sedem novih zbirnih centrov. Ti bodo na območju občin Majšperk, Žetale, Videm, Hajdina, Markovci, Gorišnica in Trnovska vas zagotavljali še višji standard ravnanja z odpadki. Namen zbirnih centrov je, da lahko gospodinjstva nadzorovano in zakonito predajo določene vrste odpadkov,

kot so: kosovni odpadki, EE oprema, ločene frakcije, jedilna olja idr. Cilji nadgradnje sis-tema so predvsem, da uporabnike ozavestimo in jim omogočimo infrastrukturo za pravilno zbiranje odpadkov. Na ta način želijo zmanjšati število črnih odlagališč ter ustvariti čistejše in varnejše okolje.

Čisto mesto Ptuj d.o.o. www.cistomesto.si

Za občane ugodni krediti eko skladaPri izvajanju različnih okoljskih naložb so za in-vestitorje – občane na voljo ugodni krediti Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, na podlagi javnega poziva z oznako 51OB14. Predmet financiranja so naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije, kot so: vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplo-tnih črpalk, postavitev naprav za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energi-je, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoe-nergijskih in pasivnih hiš, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razreda A+ ali višjega ter nakup vozil na električni ali hibridni pogon. Občani lahko najamejo kredit še za zamenjavo azbestne strešne kritine, nakup hišnih kom-postnikov, ki so namenjeni predelavi biološko razgradljivih odpadkov iz gospodinjstva, pa tudi za priključitev na javno kanalizacijsko ali vodovodno omrežje, vgradnjo malih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode ali na-mestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

pripravljajo prenovo občinskega programa varstva okoljaMestna občina Velenje (MOV) je bila med prvimi v Sloveniji, ki se je sistematično lotila reševanja okoljske problematike. Vzrok za to je bila visoka onesnaženost okolja (elektroener-getika, industrija). V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja so sprejeli sanacijske pro-grame za zrak, vode in tla. Večino podatkov je zagotovil inštitut ERICo in pripravil razvojne dokumente. Desetletje kasneje so programe združili v Lokalno agendo 21 MOV, leta 2010 pa sprejeli prvi Občinski program varstva okolja (OPVO). V tem času je Velenje, vključ-no s Šaleško dolino, postalo eno najuspešneje okoljsko saniranih območij v Sloveniji.

mar

ec 2

015

97

20O

KO

LjE

ERICo v lani izdelanem poročilu o stanju okolja ugotavlja, da se je najbolj izboljšala kakovost zraka – glede delcev PM 10 leta 2013 nobeno slovensko večje mesto ni imelo boljših rezul-tatov. Zmanjšalo se je obremenjevanje vodnih teles, saj je kanalizacijsko omrežje sklenjeno, centralna čistilna naprava pa učinkovito čisti zbrane komunalne odplake. Tudi prenovo OPVO vodi ERICo, ki bo osnutek progama za naslednje petletno obdobje pripravil do poletja v sodelovanju s podjetji, z javnostjo in ustano-vami ter občinskimi službami.

ERICo d.o.o. www.erico.si

nove nalepke za ločevanje odpadkov

V zavesti sodobnega človeka je vse bolj priso-tno spoznanje, da varovanje okolja ni le modna muha, ampak nuja. Posledice človekovega delo-vanja se vedno bolj kažejo na okolju in že vpli-vajo na kakovost našega življenja. Odpadkov je vedno več in prostora na odlagališčih zmanjkuje. Eden prvih korakov k reševanju okolja je ločevanje odpadkov[1]. Ne samo, da je ločevanje odpadkov prijaznejše za okolje in prostor, prav tako zmanjšuje stroške obratova-nja, kar se pozna tudi na računu uporabnika. Na področju ravnanja z odpadki je bil v Mestni občini Ptuj narejen velik korak v smeri ločeva-nja odpadkov. Zato v podjetju Javne službe Ptuj d.o.o. za leto 2015 načrtujemo nove nalepke o ločevanju odpadkov, ki bodo omogočile bolj vestno in pregledno ločevanje za uporabnike.

Vir: [1] Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Ločevanje odpadkov? Ločevanje odpadkov, Domžale, 2009

Pripravil: Gregor Uhan

Javne službe Ptuj d.o.o. www.js-ptuj.si

Uspešen zaključek projekta ecopaperLoopOsnovni namen projekta je bil izboljšati in poenotiti krogotok predelave starega papirja in embalaže v srednje-evropski regiji, pri-spevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja ter zagotavljanju kvalitetne surovine

za papirno in predelovalno industrijo. EU je po stopnji recikliranja, ki znaša 71,7 % v letu 2013 in še zlasti po stopnji re-uporabe papir-ja, ki s 3,5-kratnikom daleč presega povprečje drugih regij, vodilna regija na tem področju. Medtem ko se stopnja recikliranja povečuje in približuje teoretičnemu limitu (ocena je, da je 20 % odpadnega papirja nereciklabilne-ga), se znižuje kvaliteta zbranega papirja za recikliranje, kar je posledica spremenjenih tržnih trendov – zmanjševanje porabe gra-fičnega papirja in povečevanje deleža emba-lažnih izdelkov, ki so težji za recikliranje. Rezultat projekta so priporočila za trajnostni razvoj recikliranja, kamor sodijo optimiza-cija zbiralnih sistemov, vpeljava enotne metodologije za vrednotenje reciklabilnosti papirnih, kartonskih, lepenčnih in kompo-zitnih embalažnih izdelkov, ter nadgradnja obstoječe zakonodaje in zelenih javnih naro-čil s poudarkom na reciklabilnosti izdelkov. Razvili in vpeljali smo laboratorijsko metodo za določanje reciklabilnosti vlakninske em-balaže, ki predstavlja pomembno orodje za kontrolo kakovosti izdelkov in dragoceno pomoč pri načrtovanju trajnostnega razvoja vlakninske embalaže. ICP je eden od štirih laboratorijev v regiji, ki izvaja to metodo in razpolaga z obsežno podatkovno bazo o materialih, tehnologijah in proizvodih, ki so primerni za recikliranje.

Pripravila: Janja Zule

Inštitut za celulozo in papir www.icp-lj.si

mikroplastika v morju – majhni delci, velik problemMikroplastika v morju, ki jo predstavljajo pla-stični delci manjši od 5 mm, je prostemu očesu večinoma nevidna, pa vendar onesnaženost vodnega okolja z njo predstavlja vse večji pro-blem. Nastane kot posledica razpadanja večjih delcev plastike, onesnaževanja s plastičnimi surovinami, pranja sintetičnih oblačil ali kot del kozmetičnih preparatov. Večino mikropla-stike v morje prinesejo reke, odplake, komu-nalni odpadki oziroma nastane kot posledica

različnih morskih odpadkov. Mikroplastični delci niso problem samo za morje, temveč tudi za mnoge morske organizme. Na mikroplasti-ko se vežejo onesnaževala, ki zaidejo v telesa morskih živali in postanejo del prehranjevalne verige. Trenutno stanje onesnaženosti z mi-kroplastiko, njen učinek na vodne organizme, posledice, ki jih lahko ima na človeško zdravje ter možne sanacijske ukrepe bodo priznani sve-tovni strokovnjaki predstavili na mednarodni konferenci o mikroplastiki, ki bo pod naslovom Micro2015 potekala od 4. do 6. maja v Piranu. Več informacij www.micro2015.com.

Kemijski inštitut www.ki.si

emil nanut prejel priznanje za odličnost

V Kemisu imamo pridobljene standarde ISO 9001, ISO 14001, BS OHSAS 18001 in celovito okoljevarstveno dovoljenje (IPPC dovoljenje). Za enkraten prispevek v zadnjih treh letih je za zgledno vodenje podjetja in skupine Kemis ter za uspešno uporabo sistemov vodenja direktor Kemisa Emil Nanut prejel priznanje Slovenskega združenja za kakovost in odlič-nost. Priznanje je plod njegovih večletnih praktičnih izkušenj na področju varovanja okolja, s katerim se ukvarja že vse od začetka svoje poklicne poti. Celovito poznavanje sis-temov vodenja mu omogoča optimalen način poslovanja in organizacije predvsem z vidika nenehnega izboljševanja. Je pravi ambasador uporabe sistemov vodenja.

Kemis d.o.o. www.kemis.si

izolacija za prihodnostŽe nekaj let je na trgu inovativna izolacijska re-šitev iz steklene volne Knauf Insulation ECOSE Technology. Pri tej tehnologiji se je umetno fe-norfolrmaldehidno vezivo zamenjalo z vezivom na naravni osnovi, kar mu daje prepoznavno rjavo barvo. Gre za trajnostni izolacijski ma-terial, ki je popolnoma naraven, z nespreme-njenimi oziroma celo izboljšanimi tehničnimi lastnostmi. Z vidika izvedbe je izolacija z

Zeleno omreŽje m

arec

2015

Poleg navedenih izboljšav ima CČN Trbovlje od leta 2012 tudi zanimivo

poslikane bazene.

97

OKO

LjE


ECOSE tehnologijo bistveno prijaznejša, saj je mehka na otip, je nedražeča in zato prijetna za rokovanje. Glavni razlog za razvoj tako dru-gačnega izdelka je bila želja izdelati trajnostno izolacijo, kar pomeni, da je izdelek proizveden z minimalnimi vplivi na okolje in da hkrati upo-rabniku nudi najoptimalnejše lastnosti, kot so: toplotna izolativnost, negorljivost, višji nivo sprejemljivosti za vgradnjo, pozitiven vpliv na kakovost zraka v prostoru idr. V zadnjem obdobju se za trajnostne materiale na trgu pojavljajo posebne deklarativne oznake, da bi uporabniki vedeli, kakšen material jim je na voljo. Med temi gre tudi za znaka Blue Angel in Indoor Air Comfort, ki ju je prejel izdelek Knauf Insulation ECOSE.

Knauf Insulation, d.o.o. www.knaufinsulation.si

izboljšave v Centralni čistilni napravi Trbovlje

V Javnem podjetju Komunala Trbovlje d.o.o., ki je upravljavec Centralne čistilne naprave Trbovlje in kanalizacijskega omrežja v občini Trbovlje, smo s svojo usmerjenostjo k varova-nju okolja in skrbni ter učinkoviti rabi okoljskih virov naravnani k izvedbi projektov, ki našo usmerjenost in ideje realizirajo. Po natančnem premisleku in izračunih smo v letu 2014 pri-stopili k projektu sanacije izpiranja grabelj in postaje za sprejem grezničnih gošč. V ta namen smo na iztoku zgradili črpališče očiščene vode, ki jo črpamo v izoliran zunanji zalogovnik, iz katerega se napaja od pitne vode povsem ločen sistem izpiranja finih grabelj in postaje za sprejem grezničnih gošč. S to investicijo smo zmanjšali porabo vodovodne pitne vode kar za 75 %, kar je pomembno in dobrodošlo iz okoljevarstvenega in ekonomskega vidika. V bližnji prihodnosti načrtujemo tudi investi-cijo v sanacijo ogrevanja prostorov s toplotno črpalko voda-voda z uporabo očiščene vode iz iztoka čistilne naprave.

Gašper Princ, dipl. inž. grad.

Javno podjetje Komunala Trbovlje, d.o.o. www.komunala-trbovlje.si

kam grejo lesena okna umret?

Lesena okna po koncu svoje življenjske dobe v veliki večini pristanejo na odlagališčih. V dobrem scenariju je steklo prodano v Italijo ali Avstrijo, iz lesenih delov pa so izdelani sekan-ci, pri čemer se kovinske dele okna odstrani. Takšen scenarij predstavlja sprejemljivo rav-nanje z odsluženimi okni, a dodana vrednost, ki ostane v Sloveniji, je nizka. Najpomembnejša materiala v odsluženih lesenih oknih sta steklo in les. Slednji je relativno dobre kakovosti in primeren za izdelke z višjo dodano vredno-stjo. S tem namenom je M SORA v sodelo-vanju z Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem organizirala natečaj za študente ReWin - M SORA talent competition na temo ponovne uporabe odsluženih oken in razvoja izdelkov z višjo dodano vrednostjo. V sklopu natečaja so bili razviti in v finalu izdelani trije izdelki: klubska mizica, lesena stenska obloga in Terrazzo klop z gredo za rože. Vsi izdelki vse-bujejo tako steklo kot les iz odsluženih oken, več o natečaju pa na www.m-sora.si/si/rewin.

M SORA d.d. www.m-sora.si

mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga

Mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga GREEN, ki bo med 26.-29. marcem 2015 v Gornji Radgoni, bo povezal inovativne snovalce, ponudnike, gospodarske družbe, znanstvene institucije, vladne in nevladne ustanove ter uporabnike človeku, družbi in naravi prijaznih tehnologij,

znanja, izdelkov in storitev. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja okroglo mizo o povezovanju slovenskih potencialov za prehod v zeleno gospodarstvo ter posveta o elektro mobilnosti in o celoviti prenovi stavb v javni in zasebni lasti. Mariborska razvojna agencija / Evropska podjetniška mreža (EEN) v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan in tujimi partnerji organizira kooperacijsko sre-čanje MEET4BUSINESS. Predstavili se bodo Institut Jožef Stefan, Umanotera, pravična zadruga Odjuga, Kulturno ekološko društvo Smetumet, Zveza ekoloških gibanj Slovenije idr. Na Zelenem odru se bodo vrstila trajnostna svetovanja ter predstavitve družbeno in okolj-sko odgovornih izdelkov in storitev. Pomurski sejem pa bo skupaj z razstavljavci in obiskovalci poskrbel za okolje tudi z akcijo zbiranja starega papirja.

Pomurski sejem, d.d. www.pomurski-sejem.si

novi ukrepi za doseganje trajnostne mobilnosti

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske ur-bane regije je v okviru mednarodnega projekta RAILHUC izdala brošuro Posodobitev železni-škega prometa v LUR, v kateri so predstavljena ozka grla železniške infrastrukture na območju LUR in predlogi ukrepov za njihovo odpravo. Železniški promet je namreč hrbtenica traj-nostne mobilnosti, zato je posodobitev žele-zniške infrastrukture eden od nujnih ukrepov za razvoj trajnostne mobilnosti prebivalstva, energetske učinkovitosti in ekonomske spreje-mljivosti prometa. Največja predlagana ukrepa, ki sta predstavljena v brošuri, sta ponovna iz-gradnja Tivolskega loka, ki tovornim vlakom omogoča zavijanje iz smeri Kopra proti Kranju brez vožnje skozi glavno postajo Ljubljana, in delna dvotirnost na progi proti Kamniku, na odsekih Šiška-Ježica in Črnuče-Trzin, kar bi omogočilo srečevanje vlakov ter s tem

mar

ec 2

015

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

97

22O

KO

LjE

taktni vozni red. Poglobitev železniške proge v središču mesta pa bi Ljubljani omogočila še več površin za oblikovanje programov, ki bi prispevali k dodatnemu razvoju mesta ter izboljšanju kakovosti bivanja prebivalcev. Brošura Posodobitev železniškega prometa v LUR je na voljo v vseh enotah Mestne knjižnice Ljubljana ter na www.rralur.si.

RRA Ljubljanske urbane regije www.rralur.si

pridobili certifikat družini prijazno podjetje

Pri redefiniranju poslanstva našega podjetja v letu 2010 smo se osredotočili na dejstvo, da se trudimo ustvarjati zdravo okolje za zaposle-ne. Da bi ovire pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja lažje, učinkoviteje in v zadovoljstvo vseh deležnikov uspešno prema-govali, smo pristopili k pridobitvi certifikata Družini prijazno podjetje. Decembra 2011 je podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. kot prvo prekmursko podjetje prejelo osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. Za pridobitev osnovnega certifika-ta smo se zavezali k izvrševanju in vpeljavi 13 ukrepov v naše podjetje: fiksni osrednji delovni čas z izbiro prihoda in odhoda, ča-sovni konto, otroški časovni bonus, dodatni dnevi odsotnosti z nadomestilom plače zaradi izrednih družinskih razlogov, komunicira-nje z zaposlenimi in z zunanjimi javnostmi, raziskave med zaposlenimi o usklajevanju dela in družine, druženje med zaposlenimi, izobraževanje vodij na področju usklajevanja dela in družine, sodelovanje svojcev zaposle-nih pri opravljanju občasnih del v podjetju, obdaritev novorojenca, novoletno obdarova-nje otrok in prostor za sproščanje. Na osnovi pozitivne ocene revizorskega poročila nam je 9. februarja 2015 revizorski svet podelil polni certifikat Družini prijazno podjetje za dobo treh let.

Pripravila: mag. Klaudija Šek Škafar

Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o. saubermacher-komunala.si

Letos že 4. saubermacherjeva okoljska nagrada

Da je ozaveščenost o varovanju okolja in narave vse bolj pomemben dejavnik našega vsakdana, se zavedamo tudi v podjetju Saubermacher Slovenija, d.o.o., kjer bomo tudi to leto pode-ljevali tokrat že 4. Saubermacherjevo okoljsko nagrado. V 4-ih letih se je dodobra uveljavila med mladimi, ki tako vsakič znova še z večjim entuziazmom razvijajo nove ideje, zamisli, si postavljajo cilje in preskakujejo nemogoče ovire. Izbor najboljših del, povezanih z oko-ljem in ustreznim ravnanjem z odpadki, bo tudi letos potekal v sodelovanju s slovenskimi fakultetami, in sicer Fakulteto za strojništvo Univerza v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Ljubljani, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Fakulteto za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. Izbor najboljših del bo epilog dosegel v juniju, s podelitvijo čeka v vrednosti 1.500 EUR najbolj-šemu diplomskega delu po izboru strokovne komisije.

Saubermacher Slovenija d.o.o. www.saubermacher.si

Velik pomen krajinske arhitekture za okolje in ljudi

Krajinska arhitektura, ki se ukvarja z oblikova-njem in urejanjem odprtega prostora, je kljub

svoji strokovni uveljavljenosti v Sloveniji še vedno prezrta in večini manj poznana stroka. Prav slednje je eden izmed razlogov, da so pri gradbenih investicijah celovite rešitve odpr-tega prostora redke. Poleg omenjenega so te ureditve vedno del javnega prostora, zato te po mnenju investitorjev predstavljajo zgolj nepotrebne dodatne stroške. Da to ni res, uspešno dokazujemo v podjetju Savaprojekt d.d., kjer s celovitimi pristopi ustvarjamo kva-litetno bivalno okolje. Na podlagi strokovnega znanja krajinskih arhitektov ter ostalih inže-nirjev ustvarjamo sodobne prostore, s čimer povečujemo doživljajsko in estetsko vrednost prostora, hkrati pa izboljšujemo družbeno--socialne, klimatske in zdravstvene razmere ter zmanjšujemo pojave različnih odklonilnih vedenj. Ker omenjene ureditve predstavljajo dodano vrednost prostora, jih redno vključu-jemo v svoje projekte in tako dvigujemo raven naših rešitev.

Savaprojekt d.d. www.savaprojekt.si

simbio vsak dan zbere 450 ton odpadkov

Družba za ravnanje z odpadki Simbio je eno najuspešnejših komunalnih podjetij na po-dročju ravnanja z odpadki. Prva v Sloveniji je vzpostavila celovit sistem ravnanja z odpadki, potem ko so v Celju z večino evropskih sredstev izgradili 50 milijonov evrov vreden Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje. Vzpostavila se je infrastruktura za učinkovito in celovito ravnanje z odpadki. Dobra polovica zbranih odpadkov se na Celjskem ponovno uporabi ali reciklira, petina pa se celo porabi za proizvo-dnjo električne in toplotne energije. Odloži se samo še 15 % komunalnih odpadkov. V zadnjih petih letih je delež ločeno zbranih odpadkov v primerjavi z mešanimi odpadki zrasel s 24 % v letu 2010 na 56 % v lanskem letu. V tem deležu je odpadne embalaže, stekla in papirja 26 %, bi-oloških odpadkov 16 % in kosovnih odpadkov 14 %. Za občutek – njihovih 30 tovornjakov pripelje v center za ravnanje z odpadki vsak delovni dan 450 ton odpadkov. Od leta 2014 Simbio upravlja tudi z Mestno tržnico Celje. Njen živahen utrip so predstavili tudi na 20. sejem Flora, ki je potekal v Celju od 13. do 15.

Zeleno omreŽje m

arec

2015

97

OKO

LjE


marca 2015. Obiskovalci so tako lahko svoje košare napolnili z zdravimi domačimi pridelki slovenskih kmetij.

Simbio, d.o.o. www.simbio.si

nov si.mobilov okolju prijazen vozni park

Si.mobil se zaveda, da službena vozila in službene poti pomembno prispevajo k CO2 odtisu. Zato ob nabavi službenih vozil vedno upošteva okoljski vidik. V preteklosti je družba že prejela priznanja za najbolj eko vozni park, letos pa so naredili še korak več, da bo njihov vozni park okolju še prijaznejši in bolj Re.misli. Dosedanja vozila so zamenjali z vozili Toyota Auris 1.4 D TD (dizelski motor) in Toyota Auris 1.8 TS Hybrid, ki so energetsko učinkovitejša. Skladno s poslanstvom Re.misli so to vozila z zelo nizkim CO2 odtisom, nizko porabo goriva, majhnimi stroški vzdrževanja in servisiranja. Prepričani so, da bodo službene poti skrbnikov ključnih strank odslej ne le okolju prijaznejše, ampak tudi varnejše in bolj zanesljive.

Si.mobil d.d. www.simobil.si

kakovost vode se začne pri vzorčenju

Voda je med najpomembnejšimi dobrinami na našem planetu, zato je ohranjanje njene ka-kovosti še toliko pomembnejše. Nepogrešljivo vlogo pri preiskavah vode ima tudi vzorčenje vode. Vzorčenje je namreč prvi korak pri

kemijskih, fizikalnih in bioloških preiskavah vode. Z njim pridobimo reprezentativni vzorec za nadaljnje analize, zato moramo predvideti tudi vse nepravilnosti, ki se lahko pripetijo pri nepravilnem zbiranju, prevozu ali hranjenju vzorcev. Pri tem je v pomoč nov standard SIST ISO 5667-14:2015, ki podaja navodila za zago-tavljanje in kontrolo kakovosti vzorčenja vode v okolju ter ravnanje z vzorci. Pomaga nam, da lahko v procesu vzorčenja vode ocenimo, kako učinkovita je naša metodologija vzorčenja, s prepoznavanjem in omejevanjem nepravilno-sti pa lahko napake izločimo. Standard nam pomaga tudi pri vzorčenju vode v izrednih razmerah, npr. pri izredni onesnaženosti vode ali pri raziskavah podtalnice.

SIST, Slovenski inštitut za standardizacijo www.sist.si/ecommerce/

odlični okoljski in finančni učinki izkoriščanja odpadne toploteSteklarna Hrastnik skrbi za učinkovito rabo vode in energije. To dosega z energetskimi pregledi, z izbiro najsodobnejše tehnologije in z lastno inovativnostjo. Eden od energetskih pregledov v proizvodni enoti namiznega stekla je pokazal, da obstaja potencial izkoriščanja od-padnega dimnega plina iz G peči. Plin je namreč potrebno od 1.300 °C ohladiti na temperaturo pod 180 °C. Le tako ohlajen plin gre lahko skozi čistilni filter. Odpadni dimni plin v steklarni ohlajajo tako, da ga izkoriščajo za ogrevanje sanitarne vode, dogrevanje upravne stavbe in uplinjanje kisika. V roku 20 mesecev, koliko de-luje ta inovativni sistem, so prihranili 318.541 Sm3 zemeljskega plina in znižali emisije CO₂ za približno 605 ton. Investicija v vrednosti 100.000 EUR se je že povrnila. Zaradi odličnih okoljskih in finančnih učinkov so se odločili, da bodo letos sistem postavili tudi na lokaciji, kjer proizvajajo specialno stekleno embalažo. Ocenjujejo, da bodo s tem zmanjšali emisije CO2 za dodatno več kot 70 ton na leto.

Steklarna Hrastnik d.d. www.steklarna-hrastnik.si

poročilo o odpadkih do konca mesecaObveznost poročanja o količinah nastalih odpadkov in načinu ravnanja (zbiranje, pre-delava, odstranjevanje) z njimi določa Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011). Posamezni zavezanci morajo poročati za pre-teklo leto o nastajanju odpadkov v proizvodni in storitveni dejavnosti (obrazec ODP), o zbi-ranju odpadkov iz proizvodnih in storitvenih

dejavnosti (obrazec ODP-Z) ter o predelavi ozi-roma odstranjevanju odpadkov (obrazec ODP-P). Povzročitelji odpadkov, zbiralci odpadkov in izvajalci predelave ali odstranjevanja odpadkov morajo Agenciji RS za okolje poročilo za leto 2014 oddati najpozneje do 31. marca tekočega leta. Podatki, zbrani v okviru letnih poročil, se uporabljajo tudi za statistični namen, kar pomeni, da se s tem izpolnjujejo tudi nacio-nalne in mednarodne zakonodajne zahteve s področja statistike odpadkov. Vse informacije (obrazci in navodila) v zvezi s poročanjem o odpadkih za leto 2014 so na voljo na novi sple-tni strani Statističnega urada RS (www.stat.si/StatWeb/Vprasanja/Odpadki) in na spletni strani Agencije RS za okolje (www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/obrazci/).

Pripravila: Tanja Vidic ([email protected])

Statistični urad Republike Slovenije www.stat.si

Infografika: Odloženi komunalni odpadki, Slovenija

naredivrt.si - preprosto do zdrave, doma pridelane zelenjaveSmo narod vrtnarjev in vse bolj se zavedamo, da je zdrava, vitaminsko polna in okusna zelenjava z domačega vrta nenadomestljiva, obenem pa tudi okolju najbolj prijazna. Vse več je ljudi, ki si želijo vrtnariti, pa vendar menijo, da nimajo dovolj časa ali znanja. Zato smo strokovnjaki Kluba Gaia in podjetja Unichem zasnovali brezplačno aplikacijo naredivrt.si, ki na enostaven način izriše načrt vrta z upoštevanjem pravil kolobarjenja, dobrih in slabih sosedov ter mešanih posevkov, setve-nega koledarja idr. Za izris načrta je potrebno v aplikacijo vnesti velikost vrta, število oseb v gospodinjstvu in zelenjavo, ki jo želimo pridelati. Na podlagi prejetih podatkov apli-kacija izriše načrt, ki vrtnarju služi kot osebni vrtnarski pomočnik. Načrt vrta je možno spremljati na računalniku, tablici, telefonu, televiziji ali pa ga enostavno natisniti. Ob vsem tem vrtni pomočnik navede tudi število rastlin, sadilne razdalje in koristne rastline, s katerimi se lahko zapolni medprostore v vrsti. Znanje spletnega vrtnarja pa se ne konča le

mar

ec 2

015

97

24O

KO

LjE

z načrtom vrta, sestavi namreč tudi opomnike za opravila, setveni koledar idr. Naredivrt.si deluje tudi kot koledar opravil na vrtu.

Unichem d.o.o. www.unichem.si

Unirec povečal tržni delež na skoraj 25 %Unirec je družba za gospodarjenje z odpadno embalažo, ki se zavzema za dosledno ločevanje in prevzemanje odpadne embalaže po Sloveniji. Tako so v preteklem letu predelali več kot 55.000 ton odpadne embalaže, kar so dosegli s tesnim sodelovanjem z zavezanci, končni-mi uporabniki, podizvajalci in komunalnimi podjetji. V letu 2015 bodo količino predelane odpadne embalaže še povečali, saj se je njihov tržni delež povečal z 20,12 % (v letu 2014) na 24,92 %. Z doslednim, učinkovitim ter celovi-tim pristopom pridobiva zaupanje vse večjega števila zavezancev. V njihov sistem ravnanja

z odpadno embalažo se je v Sloveniji vključilo več kot 800 podjetij. Med njimi so največja podjetja, v njihovo shemo pa se vključujejo tudi podjetja, ki po trenutni zakonodaji niso zavezanci za vključitev v skupne sisteme, a jim sodelovanje z družbo Unirec olajša ravnanje z odpadki in omogoča doseganje okoljskih ciljev ter uresničevanje okoljske odgovornosti. V letu 2015 načrtujejo več aktivnosti, s katerimi bodo nadalje spodbujali dosledno ločevanje odpadne embalaže v našem vsakdanjem življenju.

Unirec d.o.o. www.unirec.si

Fotografija: se doda ena embalažna fotografija

Trajnostna objektna higiena v oddaji ekoutrinkiEKO INICIATIVA je skupnost podjetij in usta-nov, ki v praksi izvajajo trajnostno objektno higieno. To pomeni, da uporabljajo čistila, higi-enski papir in/ali vreče za odpadke, ki jih EKO INICIATIVA po strokovnih kriterijih prepozna kot trajnostne. Štirje člani EKO INICIATIVE smo na povabilo producenta v januarju 2015 posneli 6 minutno oddajo Ekoutrinki na temo trajnostni higienski papir. Oddaja se predvaja na RTV SLO1, vodi jo novinarka Barbara Zrimšek. Zgodba prikazuje člane

EKO INICIATIVE v različnih vlogah: člana – proizvajalca trajnostnega higienskega papirja, člana - distributersko podjetje, ki končnim upo-rabnikom pomaga pri vzpostavljanju sistema trajnostne objektne higiene ter dveh končnih uporabnikov, ki v svojih prostorih že izvajata sistem trajnostne objektne higiene. Snemali smo v Ljubljani pri uporabnikih in v Italiji pri proizvajalcu. Predstavljena je filozofija EKO INICIATIVE in pot snovi (KEMS) od reciklaže do ponovne uporabe higienskega papirja iz reciklirane KEMS. Gledalcem je predstavljeno ozadje certifikata trajnostna objektna higie-na in njegov pozitiven pomen za člane EKO INICIATIVE. Vabljeni k ogledu oddaje na RTV SLO 1.

Valtex & Co. d.o.o. www.eko-iniciativa.si

Evropski projekti

izobraževanje in certificiranje vodij za trajnostni razvojV okviru 2-letnega EU projekta bomo v Mariboru med 22.-26. 6. 2015 izvedli iz-obraževanje »Vodja za trajnostni razvoj (Leadership in Sustainability)«. Izobraževanje je namenjeno vsem, ki se pri svojem delu sre-čujejo s problematiko trajnostnega razvoja organizacij. Izobraževanje je v tem terminu brezplačno, potekalo bo v angleškem jezi-ku. Predavatelji so strokovnjaki iz Francije, Slovenije, Romunije, Avstrije. Izobraževanje bo obsegalo naslednje vsebine: vidiki traj-nostnega razvoja (okoljski, ekonomski, družbeni); standardi (npr. ISO 14000, ISO 26000, ISO 45001, EMAS); tehnični koncep-ti: metodologija RECP, učinkovito upravlja-nje z vodo, energijo, surovinami in odpadki; družbena odgovornost podjetij in odnosi z vsemi vpletenimi; trajnostno načrtovanje izdelkov in storitev: življenjski cikel (od na-črtovanja do ponovne uporabe/recikliranja),

eko-načrtovanje, analiza virov (npr. energija, voda, CO2); trajnostne inovacije, trajnostno in strateško voditeljstvo, komunikacija. Zaradi omejitve mest (20) vas vabimo k preliminarni prijavi: www.leadsus.eu. V primeru večjega števila prijav bomo izvedli še spletno obliko izobraževanja. Za več informacij lahko pišete na naslov: [email protected].

Bicero d.o.o. www-si.bicero.com

Trajnostni razvoj gospodarstvaEnergetska agencija za Podravje sodeluje v projektu »BIOREGIO – Zelena čezmejna regija«. Usmerjeni so v povečevanje konku-renčnosti in trajnostni gospodarski razvoj na podlagi boljšega razumevanja in poznavanja prednosti in priložnosti, ki jih nudita učinko-vita raba energije in obnovljivi viri energije. S partnerji iz Slovenije in Hrvaške želimo izboljšati poslovno sodelovanje in trgovanje med podjetji ter izboljšati sodelovanja med podjetji in institucijami, ki delujejo na po-dročju obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabo energije (URE). V projektu sodeluje 5 partnerjev iz Slovenije in Hrvaške. Projekt vzpostavlja čezmejno mrežo podpor-nih institucij in storitev za spodbujanje čez-mejnega sodelovanja med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) ter institucijami na področju OVE in URE z virtualno pisarno, ki bo podpirala delovanje mreže. V okviru spletne platforme in preko izobraževanj in delavnic bomo razvijali tudi demonstracijske

Zeleno omreŽje m

arec

2015

Tade

j ruž

ič

foto

: arh

iv p

odje

tja

Gre

gor

Fick

o

foto

: arh

iv p

odje

tja

97

OKO

LjE

25

produkte - prikaze dobrih praks uporabe tehnologij za učinkovito izrabo/rabo OVE/URE in praktične prikaze delujočih sistemov (prek spletnih povezav), ki bodo prispevali k obveščanju ciljnih skupin (MSP, institucij in posameznikov ter spodbujanju podjetniške aktivnosti).

Energetska agencija za Podravje www.energap.si

med najboljše projekte LiFe izbran projekt družbe Zeos

Projekt ozaveščanja o pravilnem ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo v Sloveniji, sofinanciran s strani EU komisije ter Ministrstva za okolje in prostor, so države članice skupaj z Evropsko komisijo med 102 zaključenimi in ocenjenimi projekti v letu 2014 izbrale v skupino 22 najboljših. S tem je projekt družbe ZEOS nominiran za nagrado »Najboljši med najboljšimi«, ki ga bodo države članice iz-brale v mesecu aprilu. Cilj projekta »Slovenska ozaveščevalna kampanja OEEO-Slovenia WEEE Campaign«, ki ga je družba ZEOS iz-vajala med leti 2011 in 2013, je bil vplivati in spreminjati vedenjske navade na področju rav-nanja z e-odpadki. Za uspešno izpeljan projekt

se poleg sofinancerjema Evropske komisije in Ministrstvu za okolje in prostor zahvaljujemo vsem ostalim sodelujočim pri projektu, obči-nam, izvajalcem javne službe, osnovnim in sre-dnjim šolam, proizvajalcem in pridobiteljem, ki prav tako s svojim financiranjem podpirajo okolju in ljudem prijazno ravnanje z e-odpadki. Podelitev plakete »Najboljši okoljski/ozave-ščevalni LIFE projekt« bo potekala 4. junija v Bruslju ob prireditvi Zeleni teden.

ZEOS, d.o.o. www.zeos.si

poreTeks – projekt za ponovno uporabo tekstilaProjekt PORETEKS ponuja praktične reši-tve pri varovanju okolja s ponovno uporabo rabljenega tekstila in recikliranjem. Gre za sodelovanje ZRS Bistre Ptuj kot vodilnega partnerja in partnerjev ORZ, JARA, JS Ptuj, Čakom, Čakra in Evolution. Projekt se izvaja v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013 in je sofinanci-ran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V okviru projekta je bila vzpostavljena spletna in mobilna aplikacija za pravilno ravnanje z odpadki. Na območju občin Ptuj, Ormož, Rogaška Slatina, Čakovec in Varaždin je vzpostavljen sistem zbiranja te-kstilnih odpadkov z zabojniki. Zdaj potekajo usposabljanja različnih ciljnih skupin v okviru modnih delavnic za inovativno obnovo odpa-dnega tekstila na treh lokacijah (Ptuj, Čakovec in Varaždin), kjer bodo spomladi predstavili nastale izdelke v okviru modnih revij. Z reci-klažo odpadnega tekstila se je izdelala izolaci-ja, ki je trenutno v fazi testiranja izolacijskih lastnosti.

ZRS Bistra Ptuj www.bistra.si

Kratko, zanimivoobjavljen razPis za Gradnjo vseevroPske enerGetske infrastrukture

Evropska komisija je v marcu 2015 objavila razpis za zbiranje predlogov za gradnjo vse-evropske energetske infrastrukture v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF). Gre za Instrument za projekte, ki bodo poma-gali odpraviti energetsko izoliranost posame-znih držav članic in ozka grla ter prispevali k vzpostaviti evropskega energetskega trga. Za projekte je na voljo 100 milijonov evrov sredstev, k dodatnemu vlaganju pa želijo pritegniti tudi zasebni in javni kapital. Gre za prvega od dveh letošnjih razpisov. Skupno bo v letu 2015 na voljo za 650 milijonov evrov subvencij. Rok za oddajo prijav je 29. april 2015.

tadej ružiČ Prevzel murskosoboŠko komunalo

Po odstopu dosedanjega direktorja dr. Draga Šiftarja je direktorsko mesto Javnega podje-tja Komunala Murska Sobota prevzel Tadej Ružič. Med drugim je bil Tadej Ružič tudi predsednik uprave družbe SGP Pomgrad Murska Sobota.

GreGor ficko odslej v komunali radlje

Poznavalcem cestne problematike v Sloveniji so dobro znana prizadevanja Gregorja Ficka, da bi uspešno opravljal funkcijo direktorja Direkcije RS za ceste (DRSC). Hkrati pa niso spregledali, da je večkrat javno opozoril na tiste, ki so zavirali normalno in uspešno delo DRSC, pri čemer je pogosto omenjal različne lobije. Očitno se je Gregor Ficko raje odločil, da se spopade s konkretnimi izzivi v občini. Skupščina Javnega komunalnega podjetja v Radljah ob Dravi ga je imenovala za direktor-ja, saj je imel med vsemi kandidati najboljše reference.

mar

ec 2

015

97

26O

KO

LjE

V sodelovanju z ministrstvom

za okolje in prostor objavljamo

odgovore na aktualna

vprašanja podjetij, ustanov,

bralcev in revije eoL. V tej

številki je mop odgovoril na

vprašanja o črpanju evropskih

sredstev v finančni perspektivi

2014 – 2020 in kolikšna bo

dejanska realizacija iz obdobja

2007 – 2013, o predelavi,

nenevarnih odpadkov v trdno

gorivo in kakšen je obseg

kompostiranja, ki naj bi ga

spodbudila Uredba o biološko

razgradljivih odpadkih, ter kaj

bo financirano v letu 2015 iz

proračunskega sklada za vode.

dokumenti za novo finančno perspektivo se usklajujejov medresorskem usklajevanju je predlog uredbe za črpanje evropskih sredstev v fi-nančni perspektivi 2014 – 2020. stara finanč-na perspektiva se konča letos. koliko okoljskih projektov in kateri se morajo dokončati do konca leta 2015? kolikšna bo dejanska rea-lizacija razpoložljivih eu sredstev za okoljske projekte v obdobju črpanja 2007 – 2013? kateri projekti z liste bodo lahko kandidirali že na prvi letošnji razpis za sofinanciranje projektov v novi finančni perspektivi?

V finančni perspektivi 2007-2013 se v okviru prednostnih usmeritev ravnanje z odpadki, odvajanje in čiščenje odpadne vode, oskrba s pitno vodo in zmanjšanje škodljivega delova-nja voda izvaja 49 projektov, ki imajo izdane odločbe o dodelitvi evropskih sredstev. Za omenjene prednostne usmeritve je v okviru Operativnega programa za razvoj okoljske in prometne infrastrukture namenjenih 548 mio EUR evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada. Veljavnost izdanih odločb se izteče naj-kasneje 31. 12. 2015, ko bi morali biti projekti zaključeni. Do sofinanciranja iz Kohezijskega sklada so upravičeni le izdatki do 31. 12. 2015. Po tem datumu vse morebitne izdatke krijejo investitorji sami.

Dokumenti, ki urejajo finančno perspektivo

2014-2020, so še v procesu sprejemanja. Načeloma bodo do sofinanciranja iz kohezij-skega sklada upravičena vsa zgoraj omenjena področja, razen področje odpadkov. Vsi tovr-stni projekti bodo morali izpolnjevati pogoje in merila za finančno perspektivo 2014-2020, ki pa še niso določeni.

količine zbranih bioloških odpadkov se povečujejonova uredba o predelavi nenevarnih odpad-kov v trdno gorivo in njegovi uporabi želi med drugim spodbuditi večje recikliranje lesne biomase in zmanjšati kurjenje, prav tako pa želi spodbuditi kompostiranje, saj ne dovolju-je več predelave odpadkov v trdna goriva iz nekaterih industrijskih panog. kakšno stopnjo reciklaže lesne biomase dosega slovenija v primerjavi z eu in kakšen je obseg komposti-ranja, ki ga bi naj spodbudila tudi uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov?

V letu 2013 so se v Sloveniji reciklirale nasle-dnje količine biomasnih odpadkov:

• odpadna rastlinska tkiva: 85 t;

• odpadki iz gozdarstva 7: 35 t;

• lesni odpadki iz proizvodnje pohištva: 106.939 t;

• lesni odpadki iz proizvodnje in obdelave

Vi sprašUJeTe, ministrstvo odgovarja

vprašanja sprejemamo na [email protected].

mar

ec 2

015

97

OKO

LjE

27

celuloze, papirja in kartona: 19.838 t;

• lesna odpadna embalaža: 16.415 t;

• lesni odpadki iz čistilnih narav: 4.601 t;

• lesni komunalni odpadki: 107.325 t.

Podrobnejši podatki v zvezi z ravnanjem z od-padki so objavljeni na spletni strani Agencije RS za okolje - okoljski kazalci: http://kazalci.arso.gov.si/?data=group&group_id=18, npr. reciklaža odpadne embalaže: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=581.

Obseg kompostiranja ne vzpodbuja zgolj Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov, temveč tudi krovna Uredba o od-padkih, ki med prednostna ravnanja z odpadki uvršča recikliranje odpadkov, kamor šteje tudi kompostiranje. Prav tako za del biološko raz-gradljivih odpadkov veljajo pravila ločenega zbiranja bioloških kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in gostinstva, ki jih predpisuje Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi ku-hinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

K ciljem pravilnega ravnanja z biološko raz-gradljivimi odpadki vodijo tudi zahteve za zmanjšanje količin odloženih biorazgradlji-vih sestavin komunalnih odpadkov, ki so opredeljene v Uredbi o odlagališčih odpadkov, iz katere izhaja obveza, da se mora količina biološko razgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, najpozneje do 2020 zmanjšati na 35 % skupne količine glede na izhodiščno leto 1995.

Iz statističnih podatkov za biološko razgra-dljive odpadke v gospodinjstvih izhaja, da se je količina zbranih biološko razgradljivih odpadkov v Sloveniji od leta 2010 do leta 2013 zvišala v povprečju iz 29 kg/prebivalca na 51 kg/prebivalca, kar posledično pomeni tudi večji zbrani snovni tok odpadkov primernih za kompostiranje ali drugo primerno obdelavo.

Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata določa pravila ravnanja predelave biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata. V prilogi 1 te uredbe so natančno

navedeni biološko razgradljivi odpadki ter za katere vrste predelave so primerni - ali kompo-stiranje ali anaerobna obdelava v bioplinarnah.

Na MOP (ARSO) še ne razpolagamo s celovitimi podatki o učinku sprejete uredbe, saj je bila na novo sprejeta v decembru 2013, poročevalsko obdobje o ravnanju z odpadki pa se v skladu z uredbo o odpadkih za leto 2014 zaključi do 31. 3. 2015. Glede na navedeno smo lahko podali podatek za komunalni del biološko razgradlji-vih odpadkov za obdobje 2010 do 2013.

program sklada za vode še ni sprejetkateri projekti in naloge bodo financirani v letu 2015 iz proračunskega sklada za vode?

Program sklada za vode, ki bi bil usklajen z nedavno sprejetim rebalansom proračuna, trenutno še ni sprejet.

Projekt Upravičenci Skupna vrednost projekta (v EUR)

Regijski center za ravnanje z odpadki Koroške - KOCEROD Občine Slovenj Gradec, Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Vuzenica

24.980.383,00

Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske regije - Izgradnja centra za rav-nanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica

Občine Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica, Rače-Fram, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče

14.366.935,00

Nadgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Ljubljani MO Ljubljana, občine Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Horjul, Medvode, Škofljica, Ig, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Lukovica, Moravče, Vodice, Cerklje, Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Ribnica, Kočevje, Loški potok in Sodražica.

143.921.874,00

Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju - CEROZ - II. faza Občine Hrastnik, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Radeče 14.849.535,60

Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje - 2. faza Občine Puconci, Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej

23.196.120,00

Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjska - 2. faza Mestna občina Novo mesto, občine Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Škocjan, Mirna peč, Šmarješke Toplice, Straža, Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Črnomelj, Metlika in Semič

32.548.321,00

Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje

Občine Žalec, Šentjur, Laško, Celje, Rečica ob Savinji 30.097.467,00

Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure - Dolinska kanalizacija

Občine Beltinci, Dobrovnik, Lendava, Moravske Toplice, Razkrižje, Velika Polana 27.277.460,00

Celovito urejanje porečja Dravinje - izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode - Občina Slovenska Bistrica

Občina Slovenska Bistrica 8.140.501,56

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju reke Krke - Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in Centralna čistilna naprava v Novem mestu

Mestna občina Novo mesto 18.065.469,00

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore Občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Žiri 29.607.536,00

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Drave - Zgornja Drava Občine Dravograd, Vuzenica, Muta, Radlje ob Dravi in Selnica ob Dravi 37.094.153,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - 2. faza Občine Kočevje, Ribnica, Šentjernej 11.406.994,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Srednje Save - 2. faza Občine Zagorje, Litija, Šmartno pri Litiji in Radeče 27.373.015,00

Celovito urejanje porečja Dravinje - Odvajanje in čiščenje odpadne vode v občinah Slovenske Konjice in Zreče

Občini Zreče in Slovenske Konjice 16.969.041,00

projekti, ki morajo biti končani do konca leta 2015

Nadaljevanje na naslednji strani

mar

ec 2

015

97

28O

KO

LjE

Projekt Upravičenci Skupna vrednost projekta (v EUR)

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora - širše prispevno območje CČN Maribor

Maribor, Duplek, Hoče - Slivnica, Miklavž na Dravskem polju 24.149.712,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 1. sklop Borovnica, Brezovica, Cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Škofljica, Vrhnika 56.005.068,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj 3.033.593,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Idrijce - Izgradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave v občini Idrija

Občina Idrija 10.135.861,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja - I. sklop

Občine Radovljica, Jesenice, Žirovnica, Bohinj 21.126.504,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave - sklop 1 Občina Vipava 6.382.986,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - III. sklop Občini Grosuplje in Ivančna Gorica 25.578.911,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Soče (CČN Nova Gorica) MO Nova Gorica, občini Miren - Kostanjevica in Šempeter - Vrtojba 48.486.647,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 2. sklop (Občina Cerknica)

Občina Cerknica 10.836.171,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže: sklop 1 (Občina Ravne na Koroškem)

Občina Ravne na Koroškem 10.768.993,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave (3. sklop) - Občina Središče ob Dravi

Občina Središče ob Dravi 10.225.650,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure (2. sklop) - Občina Gornja Radgona

Občina Gornja Radgona 11.860.566,00

Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja - 2. sklop

Mestna občina Kranj, Občina Šenčur, Občina Naklo 45.933.072,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice - 4. sklop - Krajinski park Ljubljansko Barje; izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v KS Podpeč

- Preserje

Občina Brezovica 19.267.032,00

Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja Mestna občina Ptuj, Občina Gorišnica in Občina Markovci 13.096.412,00

Varovanje vodnega vira Mrzlek in celovita oskrba prebivalstva s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline

Mestna občina Nova Gorica, občine Ajdovščina, Brda, Renče-Vogrsko 37.354.742,00

Trajnostna oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele Krajine Občina Metlika, Črnomelj, Semič 34.312.705,49

Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje - Občina Slovenska Bistrica Občina Slovenska Bistrica 8.170.220,00

Oskrba s pitno vod na območju Haloz Videm, Majšperk 3.108.511,15

Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice Občine Lenart, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Duplek, Pesnica, Kungota, Šentilj, Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak, Gornja Radgona, Mestna občina Maribor

19.849.670,00

Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj, Občina Šmartno ob Paki 41.487.453,00

Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2. sklop) - Ormoško območje Občine Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž 12.183.869,00

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na Obali Mestna občina Koper, občini Izola in Piran 12.549.598,00

Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah 20.298.470,00

Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem A Občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana 43.461.539,00

Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem C Občine Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sv. Jurij ob Ščavnici in Veržej

49.375.566,00

Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje - 3. sklop (Makole, Poljčane) Občini Makole in Poljčane 7.074.378,00

Oskrba s pitno vodo Pomurja - Sistem B Občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, MO Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina

49.549.480,00

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja Občine Brežice, Kostanjevica na Krki in Krško 15.247.368,00

Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save - 3. sklop Mestna občina Kranj, Občina Preddvor in Občina Naklo 11.123.337,00

Oskrba s pitno vodo v porečju Sore Občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane 16.400.945,00

Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji (BOBER)

MOP-ARSO 32.962.821,00

Zagotovitev poplavne varnosti v porečju Drave - I. faza MOP 38.371.234,00

Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi MOP 45.534.086,00

Projekti, ki morajo biti končani do konca leta 2015

3. Z

elen

i fo

rum

Ze

lene

Slo

venij

e

mar

ec 2

015

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

97

OKO

LjE

29

s 3. Zelenim forumom, ki bo

12. maja v ljubljanskem BTC

Citiy-ju, želimo prispevati k

razmišljanju, kako pristopiti k

zeleni proračunski in davčni

reformi, ki mora biti del

trajnostnega razvoja države

oziroma nove razvojne

paradigme. k vsebinski

pripravi in izvedbi srečanja

vabimo vse glavne akterje

v državi – gospodarstvo,

stroko, civilno iniciativo,

občine, politiko, državno raven.

menimo, da je pravi trenutek

za takšno razpravo. še posebej,

ker naj bi zeleno reformo bolj

čutili onesnaževalci, zmanjšale

pa naj bi se obremenitve dela

in kapitala. Zeleni forum je tudi

spodbuda tistim gospodarskim

družbam, ki vidijo svojo

razvojno perspektivo v zelenih

priložnostih na trgu.

3. ZeLeni ForUm ZeLene sLoVeniJe

Programski svet za 3. Zeleni forum sesta-vljajo: mag. Tanja Bogataj, Ministrstvo

za okolje in prostor, mag. Tanja Bolte, Ministrstvo za okolje in prostor, mag. Vanesa Čanji, Fit media d.o.o., Marija Čebular Zajec, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno-logijo, Marjana Dermelj, Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, Jure Fišer, Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS, mag. Margareta Guček Zakošek, Državni zbor RS, dr. Marko Homšak, Talum d.d., Marko Jagodič, Papirnica Vevče, Andreja Katič, Državni zbor RS, Sabina Koleša, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Boštjan Korošec, Talum d.d., dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Ljubljana, dr. Vlasta Krmelj, Energap, Aleksander Mervar, Eles d.d., Dušan Mes, Slovenske železnice, mag. Mateja Mešl, Inštitut za ce-lulozo in papir, Vida Ogorelec, Umanotera, dr. Dušan Plut, Oddelek za geografijo na FF, mag. Irena Popovič, Ministrstvo za finance, dr. Mariana Rebernik, Atotech Slovenija d.d., Brigita Šarc, Dinos d.d., Jože Volfand, Fit media d.o.o., mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance, Mojca Žitnik, SURS.

jože Volfand: Z razmišljanjem želimo spod-buditi definiranje nove razvojne paradigme

Slovenije, ki ne bi prispevala le k hitrejšemu

odmiku od krize, njene psihoze, ampak tudi k zeleni rasti in novim delovnim mestom. Želimo, da bi Zeleni forum integriral ključne nosilce in partnerje, ki morajo razmišljati o zeleni razvojni reformi oziroma ki bodo tako ali drugače čutili posledice tovrstne reforme. Zavestno smo dali v ospredje gospodarstvo oziroma zeleno strukturo gospodarstva.

Mag. Vanesa Čanji: Najprej odpiramo raz-pravo, kaj sploh je zelena davčna reforma

in kaj z njo hočemo? V strokovnih razpravah in pobudah se pod tem terminom skriva več idej. Poglejmo najprej statistične podatke. V EU se okoljski davki delijo na tri segmente: davki na energijo, davki na promet in davki na one-snaževanje oziroma na rabo naravnih virov. V povprečju EU kar 75 % vseh okoljskih davkov obremenjuje energijo, promet 21 %, le 4 % pa onesnaževanje oziroma rabo naravnih virov. Razlike med državami članicami so precejšnje. V Sloveniji 81 % okoljskih davkov obremenjuje energijo, 11 % promet in 8 % onesnaževanje oziroma rabo naravnih virov. O tem, kako pomembni so okoljski davki v pogači vseh pobranih davkov v EU, govori podatek, da je v povprečju EU-28 delež okoljskih davkov med vsemi davki in socialnimi prispevki 6, 31 %, okoljski davki pa predstavljajo 2,42 % celotnega BDP. V Sloveniji so ti deleži višji od evropskega povprečja. Delež okoljskih davkov med vsemi

gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma

mar

ec 2

015

dr. m

aria

na

reb

erni

k

foto

: arh

iv p

odje

tja

mag

. Van

esa

Čan

ji

foto

: Rok

Trž

an

dr. d

ušan

plu

t

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Jože

Vol

fand

foto

: Rok

Trž

an

Brigi

ta š

arcfo

to: B

oštj

an Č

adej

dr. m

arko

Hom

šak

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

97

30O

KO

LjE

davki in socialnimi prispevki je 10, 15 %, okolj-ski davki pa predstavljajo 3,75 % celotnega BDP.

O okviru zelene davčne in proračunske reforme se odpira vprašanje subvencij.

Po podatkih Ministrstva za finance je šlo iz slovenskega proračuna v letu 2014 za subven-cije 423 mio evrov, od tega več kot 50 % za kmetijstvo.

Vračila in oprostitve dajatev v letu 2013 so bile:

• oprostitev okoljske dajatve na emisije CO2: 111,9 mio evrov,

• vračila dela trošarine za kmetijsko-gozdar-ski namen: 18,6 mio evrov,

• vračila dela trošarine za industrijsko-komer-cialni namen (sektor gradbeništva, stroje-gradnje ipd.): 9,2 mio evrov,

• vračila trošarin iz sheme komercialni dizel (sektor avtoprevozništva): 37,2 mio evrov,

• oprostitev trošarine za 100 % biogorivo: 1,8 mio evrov. Zadnji dve oprostitvi se lahko smatrata kot okolju prijazni.

Navesti velja instrumente za »zelene investici-je«, ki so po podatkih finančnega ministrstva:

• Borzen (področje OVE): 150 mio €

• Ekosklad (področje (URE): 40 mio €

• Vodni sklad: 47 mio €

• Sklad za podnebne spremembe: 16 mio €

Kot instrument zelene davčne reforme se izpostavljajo »zelena javna naročila«. Po po-datkih finančnega ministrstva je bilo v obdobju enega leta 1.066 javnih naročil, v katerih je bil vključen najmanj en okoljski vidik, v skupni vrednosti 430 mio €.

Marko Jagodič: Prihajam iz industrije in se zavedam, da je vsaka emisija, ki prihaja iz

tovarne, okolju neprijazna. V papirniški branži je okoljska tema nenehno prisotna, seveda tudi zaradi okolja, pa tudi zaradi povsem ekonom-skih razlogov. Veste, da smo imeli konec lan-skega leta papirničarji precej glasne argumente glede zvišanja okoljskih davkov. V resnici ni šlo za protest proti davkom, ampak proti nenor-malnim, nepričakovanim in na hitro vzposta-vljenim davkom, ki jih podjetja ne morejo kar tako vkalkulirati v svojo bilanco. Iz podatkov je razvidno, da Slovenija v primerjavi z drugimi državami malce pretirava. Kot gospodarstve-nik, ki mu ni vseeno, v kakšnem okolju živi, se zavzemam za to, da z industrijo ne porušimo naravnega ravnovesja. Gospodarstvo potrebuje nad sabo palico, ki zahteva, da smo vsako leto boljši. Ta okoljska zgodba se mora nenehno nadaljevati. Okolje mora biti nenehno na ta-peti, saj ga moramo obremenjevati vse manj. Ne moremo pa si postavljati previsokih takoj-šnjih ciljev, ki za gospodarstvo niso izvedljivi. Avstrijci poberejo manj okoljskih davkov, pa nimajo zato nič bolj obremenjenega okolja kot Slovenija.

Načeloma sem proti subvencijam, ker menim, da je to oblika potuhe. Pozitiven

primer se mi zdi dajanje možnosti podjetjem, da so vedno boljša v smislu: Plačaj ali pa investi-raj, da boš boljši. To je seveda vezano na okolje. Temu lahko rečemo pozitivni davek, ki je za gospodarstvo zelo stimulativen za nadaljnje naložbe v čim manjše obremenjevanje okolja. To je za gospodarstvo super, saj stimulira di-skusije, ali bo podjetje plačalo državi ali pa s tem denarjem izboljša svoj okoljski odtis. Ko danes govorimo o OVE in URE in še o podobnih temah, nimam občutka, da gredo te investicije v dobrobit okolja.

Mag. Margareta Guček Zakošek: Danes je ključna povezava med ekonomijo in oko-

ljem. Potrebno je razmisliti, kako obremeniti gospodarstvo ravno do te mere, da lahko deluje konkurenčno, po drugi strani je treba spodbu-jati okoljske investicije s t.i. pozitivnimi davki. Zavzela bi se, da se med ključne teme vključi kmetijstvo, saj se gospodarsko ministrstvo zelo trudi za oživitev gozdno-lesne verige. Vemo, da se v prvem delu te verige živi precej dobro, v drugem delu verige pa smo žal propadli. S pametno strategijo lesarstva bi lahko odprli še kako potrebna nova delovna mesta in to v panogi, ki je lahko okolju prijazna. Predlagam, da se razgledamo tudi po tujih dobrih praksah. Zelo dobrodošle so izkušnje tistih, ki so na tem področju pred nami. Od njih se lahko marsikaj naučimo in izognemo nepotrebnim napakam.

Mag. Tanja Bolte: Na Ministrstvu za oko-lje in prostor pripravljamo Akcijski načrt

prehoda na zeleno gospodarstvo. Skupaj z go-spodarskim ministrstvom skušamo stimulirati gospodarstvo, ki se trudi investirati v zmanj-ševanje svojega okoljskega odtisa. Stimulacija je ta, da plača tisti, ki onesnažuje.

Tatjana Orhini Valjavec: A Akcijskem načrtu prehoda na zeleno gospodarstvo,

ki ga pripravljamo na okoljskem ministrstvu, so prvi sklop podporne aktivnosti za prehod v zeleno gospodarstvo. Gre za subvencije za majhna in srednja podjetja. Tu bo šlo za kohe-zijska sredstva iz finančne perspektive 2014 – 2020, skupaj z ministrstvom za gospodarstvo načrtujemo konkretne ukrepe. Drugi sklop je promocijski. Pripravljamo podporni program za izobraževanje in ozaveščanje, s katerim že-limo spodbujati spremembe v smeri trajnostne oziroma zelene potrošnje. Naslednji sklop je reforma zelenega javnega naročanja, kjer so-delujemo z Ministrstvom za javno upravo, ki sedaj pokriva zelena javna naročanja. Naslednji sklop je trajnostno upravljanje z viri, kjer se lotevamo zelo pomembnega prehoda na zeleno gospodarstvo.

Predlagam, da v forum vključite ministrstvo za infrastrukturo, ki pokriva vsebine OVE

in URE, saj bi bila dobrodošla razprava, ali bodo načrtovane aktivnosti s tega področja res tudi okolju prijazne.

mar

ec 2

015

dr. V

last

a k

rmel

j

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

mag

. ire

na

pop

ovič

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

mag

. mat

eja

meš

l

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Jure

Fiš

er

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

mag

. mar

gare

ta

Guč

ek Z

akoš

ek

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

mag

. Tan

ja B

olte

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

97

OKO

LjE

31

Naslednji sklop aktivnosti so investicij-ske spodbude, kjer želimo sistematično

povezati obstoječe vire in sklade za večjo učinkovitost. Želimo vzpostaviti partnerstvo med različnimi deležniki, tu nimamo v mislih le vladnih sektorjev, ampak tudi druge zelo pomembne deležnike. Nadaljnji sklop, ki bo najbrž bolj srednjeročen kot kratkoročen, je javni sektor kot zelen sektor. Poseben sklop je zelena proračunska reforma, kjer pa so nosilci kolegi iz finančnega ministrstva.

Mag. Irena Popovič: Na Ministrstvu za finance smo spoznali, da so okoljski davki

izrazito horizontalni in dolgoročni ukrep. Naše ministrstvo je zadolženo za izvedbo projekta zelene proračunske reforme, potrebna pa bo iz-razita vključenost več vladnih resorjev, pa tudi gospodarstva in civilne družbe. Zato je to odlič-na priložnost, da smo začeli sodelovati že tako zgodaj, čeprav ta projekt na našem ministrstvu za letos ni med prioritetnimi. Bomo pa vse raz-prave skrbno spremljali in nam bo dobrodošlo pri izpeljavi tega projekta. V Parizu bo julija bienalna mednarodna konferenca svetovne banke, OECD in IMF z naslovom International tax dialog, letošnja tema so okoljski davki. Vse primere dobre prakse, ki bodo predstavili, bomo skušali s pridom uporabiti. V okviru tega projekta bomo pogledali vse obstoječe rešitve v veljavni ureditvi: subvencije, davčne ukrepe, ki vplivajo na okolje, idr. Veliko tega je že bilo narejeno zaradi poročila Umanotere in sklepa treh odborov Državnega zbora. Prav veliko pripravljenosti posameznih resorjev, da bi od-pravili kakšne subvencije, ni bilo. Usklajevanja bomo ponovili in identificirali, katere so okolju škodljive subvencije in kateri davčni ukrepi. Vemo, da z veliko ukrepi spodbujamo kon-kurenčnost gospodarstva in kmetijstva. Naj ponazorim na primeru enega ukrepa, ki se mu reče komercialni dizel. Če bi ga odpravili, bi se lahko na prvi pogled zdelo, da bomo pridobili 37 milijonov evrov, pa ni tako. Po drugi strani s tega naslova pridobimo prihodke od vozni-kov, ki kupijo gorivo v Sloveniji. Če ta ukrep odpravimo, s tem ne bomo zmanjšali izpustov v Sloveniji, saj bo tranzitni promet ostal, v pro-račun pa s tega naslova ne bomo dobili nobenih prihodkov. Stvari niso enoznačne, ampak so zelo kompleksne, zato jih je treba pogledati z več vidikov, da si morda ne naredimo več škode. Vse te aktivnosti žal ne bomo mogli izpeljati letos.

Vida Ogorelec: Prepoznavam, da je lahko to omizje zametek deležnikov in da bi lahko

iz tega izšla, kar imajo tudi v drugih državah, komisija za zeleno proračunsko in davčno reformo. Te komisije so sestavljene meddele-žniško in kontinuirano spremljajo in zagota-vljajo višjo stopnjo soglasja, kar je ključnega pomena za postopnost. To je proces, ki mora biti nadstrankarski, da je njegova trajnost in kontinuiranost zagotovljena. Predlagam, da zeleno proračunsko reformo razumemo na

prihodkovni in odhodkovni strani, torej da govorimo tako o davkih kot o potrošnji. V svo-jem poročilu smo naredili shemo, v kateri sta vključeni odhodkovna in prihodkovna stran ter kvalitativna in kvantitativna dimenzija. Ne samo koliko, ampak tudi kako se denar troši in zbira.

Glede predstavljenih podatkov bi želela dati pojasnilo. Pogosto se lestvico, kako

visoko Slovenija kotira po deležu okoljskih davkov glede na BDP, interpretira napačno, češ da so okoljski davki v Sloveniji izrazito višji kot v drugih evropskih državah. Ta delež je v Sloveniji zelo visok, ker je zelo obremenjen s tranzitnimi dajatvami na gorivo. Če bi pa gle-dali po posameznih segmentih stopnje obdav-čitve, smo na nekaterih področjih res višji, na večini pa smo v povprečju ali pa nižje.

Pozdravljam tezo, da prehoda na zeleno oziroma trajnostno gospodarstvo ne mo-

remo graditi samo na teh instrumentih. Zato akcijski načrt, ki ga pripravljajo tri ministrstva, to pahljačo razpira precej širše. Zelo pogrešamo krovno razvojno usmeritev in pričakujemo,da jo bo ta država letos končno le dobila. Vlada je za letos najavila strategijo razvoja, ki bi služila kot podlaga za harmonično oziroma sinergično delovanje različnih inštrumentov politike, kjer so ekonomski inštrumenti eni od bolj učinkovitih.

Kar se sektorjev tiče – v naslovu je navede-no gospodarstvo. Pogosto gospodarstvo

enačimo z industrijo in celo tisto industrijo, ki je bolj iz preteklega časa kot sodobna. Mislim, da moramo narediti miselni preskok. Gospodarstvo je marsikaj več kot industrija. V tem smislu pogrešam IT in znanje v funkciji prehoda. Definicija trajnostnega razvoja, ki jo je dal finski kolega »namesto omejenih na-ravnih virov izkoriščamo neomejen potencial našega razuma«, se mi zdi za Slovenijo čisto ta prava. Nadalje predlagam gradbeništvo. Zavedati se moramo, da bomo lahko od leta 2020 gradili samo skoraj ničenergijske hiše, kar je za gradbeništvo, posebej v stanju, v katerem je sedaj, velik izziv. Pogrešam turizem, raje kot o reciklažni panogi pa bi govorila o krožnem gospodarstvu.

Priporočam vlogo UMAR z vidika analiz in makroekonomskih scenarijev. Za vse dr-

žave, ki so šle v zeleno proračunsko reformo, so modele in analize delale makroekonomske inštitucije. Tu pogrešam bolj proaktivno vlogo UMAR-ja. Sicer je zelo veliko manipulacije in političnega izsiljevanja s strani posamičnih akterjev, ki bi lahko bili eksistenčno ali inte-resno ogroženi. Država pa ni v stanju, da bi ta izsiljevanja preverjala na nek racionalen način.

Zeleno javno naročanje je dober instrument. Smo se pa že deloma ujeli v past. Moramo

namreč povpraševanje zelenega javnega na-ročanja uskladiti s spodbujanjem ponudnikov zelenih izdelkov oziroma storitev. V tujini to

mar

ec 2

015

mar

ko J

agod

ič

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Tatja

na o

rhin

i Val

jave

c

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

mar

ija Č

ebul

ar

Zaje

c

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

sab

ina

kol

eša

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Vid

a o

gore

lec

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

97

32O

KO

LjE

delajo sistematično. To je sicer neka oblika pro-tekcionizma, ampak vse razvite okoljske države po Evropi to aktivno gojijo. Če ne, se nam lahko zgodi to, da bodo k nam prihajala tuja podjetja, ki bodo lahko zadovoljila zahtevane okoljske standarde, naša pa enostavno temu ne bodo mogla dohajati. To že ugotavljamo tako pri av-toprevoznikih kot v drugih segmentih. Torej moramo aktivno spodbujati ponudbo, da bo lahko parirala zelenemu javnemu naročanju.

Programsko lahko dodamo nov zanimiv koncept na mednarodnih finančnih trgih

t. i. zelene obveznice. In še - pripravlja se zakon o davku na nepremičnine, ki ima lahko zelo velik motivacijski potencial v smislu energet-ske prenove.

Mag. Mateja Mešl: V zeleno proračunsko reformo je po mojem mnenju treba vklju-

čiti programski vidik, sicer lahko samo raz-pravljamo o delitvi istega kolača. Ko govorim o programskem vidiku, mislim tudi na tehno-logijo in na raziskave. Glede subvencij, ki so sedaj na splošno dobile zelo negativni prizvok v Sloveniji, je potrebno razmejiti subvencije od razvojnega vlaganja države. Zato velja pregle-dati tiste ukrepe, ki razvijajo trg in možnosti gospodarstva, da se okoljsko drugače razvija, saj nas na koncu determinira trg. Tu pa smo z instrumenti zelo ubogi. Imamo zelena javna

naročila, pa se že kar neha. S temi instrumenti si povečamo kolač, da se ne bi pogovarjali samo o delitvi tega, kar imamo.

Pri zelenih javnih naročilih naj se ustavim ob predkomercialnih javnih naročilih, saj

hočemo ustvariti tudi nova delovna mesta. V trajnostnih tehnologijah smo po mojem vedenju v Sloveniji celo zelo dobri, imamo veliko znanja. Tu lahko nastane veliko novih delovnih mest. Zelena javna naročila sama po sebi na to ne odgovarjajo. Hkrati je tu treba veliko dela pri pripravi strokovnih podlag za določitev kriterijev za okoljske kazalnike, ki se jih vključuje v zelena javna naročila, in pri ozaveščanju naročnikov, da bodo vedeli, kaj kateri kriterij pomeni.

Mag. Sabina Koleša: Z veseljem lahko povem, da med ministrstvi sodelujemo

bolje kot v preteklosti, sedaj tudi v obliki

davki na energijo davki na promet davki na onesnaževanje/na rabo naravnih virov

Skupaj okolj-ski davki

Mio EUR Delež glede okoljskih

davkov (%)


davkov (%)


davkov (%)

Mio EUR

eU-28 233.762 75 64.583 21 13 338 4 311.683

Belgija 4.812 59 2.798 34 513 6 8.122

Bolgarija 995 89 104 9 20 2 1.119

Česka republika 3.349 93 209 6 38 1 3.596

danska 5.388 57 3.527 37 588 6 9.503

nemčija 46.850 81 9.404 16 1 750 3 58.004

estonija 427 88 11 2 47 10 484

irska 2.171 53 1.474 36 437 11 4.082

Grčija 4.206 76 1.317 24 : 5.523

španija 13.113 81 2.689 17 350 2 16.152

Francija 29.802 80 4.853 13 2 586 7 37.241

Hrvaška 758 55 349 25 283 20 1.390

italija 36.598 77 10.162 22 497 1 47.257

Ciper 338 71 139 29 : 477

Latvija 425 79 94 17 18 3 538

Litva 516 94 15 3 17 3 548

Luxemborg 968 93 62 6 8 1 1.039

madžarska 1.834 74 410 17 226 9 2.471

malta 108 53 87 43 9 4 204

nizozemska 11.618 54 6.638 31 3 063 14 21.319

avstrija 5.012 67 2.408 32 63 1 7.484

poljska 8.216 86 736 8 654 7 9.605

portugalska 2.802 78 780 22 14 0 3.596

romunija 2.261 89 215 8 74 3 2.551

slovenija 1.095 81 144 11 109 8 1.348

slovaška 1.083 87 138 11 24 2 1.245

Finska 4.007 68 1.780 30 122 2 5.909

švedska 8.248 81 1.792 18 127 1 10.168

Velika Britanija 36.762 72 12.246 24 1 701 3 50.709

irska 150 68 35 16 34 15 220

norveška 4.437 48 4.436 48 370 4 9.244

Tabela: Okoljski davki, EU 28, 2012. Vir: Statistični urad RS

mar

ec 2

015

97

OKO

LjE

33

akcijskega načrta, o katerem je že bil govor. Ukrepe planiramo skupaj, da so učinki glede na resurse, ki jih imamo, nekoliko večji. Ključno pa je, da dokumentov samo ne pišemo, ampak jih tudi realiziramo. Zato se mi zdi tak forum, ki je širši in ne vključuje le ministrstev, dobro okolje za usklajevanje politik in spodbuda vladnim organom.

Dr. Dušan Plut: Od leta 1985 spremljam gospodarstvo in industrijo z okoljskega

vidika. Za optimizem bi bilo treba podčrtati, da sem pred leti v svojih razpravah izpostavljal industrijo kot tisto, ki je bila na prvem mestu pri obremenjevanju okolja – z zelo hudimi pro-blemi, tudi zdravstvenimi. To stanje se je bi-stveno spremenilo. Žal je treba v tem kontekstu povedati, da se je število zaposlenih v industriji v tem obdobju zmanjšalo s 400.000 na 200.000. Sem velik zagovornik obstoja slovenske indu-strije, tudi z ekološkega vidika. Želel bi si, da bi stopnja ekologizacije potekala bistveno hitrejše, kot poteka. Eksistenčna dolžnost slovenske politike je, da maksimalno zavaruje in z vidika ekologizacije pomaga slovenski industriji, da v tem težkem obdobju preživi. Zelo me skrbi dejstvo, da se kljub temu, da se ekološki priti-ski v ožjem pomenu definiranega slovenskega gospodarstva dejansko zmanjšujejo, ekološki odtis Slovenije povečuje. Naj povem en zgo-voren podatek. Leta 1990 je bil ekološki odtis Slovenije po uradnih podatkih, pa mislim, da niso bili čisto pravi, 1,7 globalnega hektarja na prebivalca. Sedaj ta odtis znaša 5,2, dovoljena pa sta dva globalna hektarja na prebivalca. Celotno gospodarstvo in družba, ne samo industrija, po-trebuje razvojno prenovo. Naše sporočilo mora biti: s širšega vidika zaščititi gospodarstvo in industrijo, povečati krožno gospodarstvo, hkra-ti pa zmanjšati ekološke pritiske. Zelo jasno bomo morali povedati, da so največji okoljski pritiski v Sloveniji na prometnem in gospodinj-skem sektorju. Gospodinjstva postajajo zaradi naše večkrat zelo razsipne potrošnje eden glav-nih virov onesnaževanja. Svoj razmislek bomo morali obrniti proti sebi, kar bo zelo težko. To čaka tudi okoljevarstvenike. Zelo bi si želel, da BDP slovenske industrije ostaja vsaj na ravni 30 % celotnega BDP-ja. To bi skoraj morala biti obveza. Kaj Slovenija sedaj najbolj potrebuje za rešitev iz krize? Po mojem najbolj potrebuje zelena produktivna delovna mesta. 50 do 60 tisoč delovnih mest bi morali v Sloveniji odpreti do leta 2020, s tem bi bistveno zmanjšali tudi fi-nančni pritisk. Naravni trajnostni viri Slovenije so tisti, ki to perspektivo omogočajo – od lesa, ekološkega kmetijstva do turizma in energetske prenove zgradb itn. Naš ključen cilj bi moral biti povečanje zelenih produktivnih delovnih mest, ne tistih v javnem sektorju.

jure Fišer: Naša branža je tista, ki vse od-padke iz industrije pripelje na naša dvorišča,

jih predela v reciklate in proda uporabnikom reciklatov. Naša sekcija 31 zasebnih podjetij za-posluje 2.000 ljudi in ima 60 mio evrov letnega

prometa. Če k temu prištejemo še železarne, kjer je 100 % reciklabilnost, se ta panoga zao-kroži. Industrija se je v zadnjih 20 letih absolu-tno prilagodila na okoljevarstvenem področju, a tudi pri ekonomiki uporabe osnovnih virov, zato je odpadkov bistveno manj. Kaj ugotavlja-mo? Tisti, ki so boljši, imajo višje stroške, kar je popolnoma nelogično. Enako je v reciklažni industriji. Tisti, ki smo prvi investirali v dolo-čene tehnologije predelave odpadkov, smo v deprivilegiranem položaju, ker predpisi temu razvoju ne sledijo. Uredbo o odlaganju imamo iz leta 2009, leta 2015 imamo še celo vrsto občin, ki še niso pristopile k reševanju teh problemov in še vedno odlagajo odpadke, ki jih že dolgo ne bi več smele. Ali naj bomo mi toliko neumni, da bomo investirali v ta sektor, zato da nas bodo po levi in desni prehitevali tisti, ki ne spoštujejo zakona? To se nam dogaja. V našem sektorju je res kriza. Leta 2013 so nam prvič začeli padati prihodki, profitabilnost in število zaposlenih. V Sloveniji tudi ni strategi-je, kaj bomo naredili kot javni servis in kaj kot zasebni subjekti. Mislim, da marsikdo pri nas še ni razčistil v glavi, da nismo več v socializ-mu. Evropska skupnost zahteva, da mora tisto, kar lahko tržno funkcionira, res funkcionirati tržno. Javne gospodarske službe so samo za tista področja, kjer trg ne more opraviti svoje vloge. Pri nas to mešamo.

Sem del platforme v Bruslju z imenom Green growth platform. Gre za gibanje v okviru

Univerze Cambridge, ki je sprožilo idejo o tem, da bi v Evropi do leta 2030 obnovljivi viri predstavljali 30 % vse proizvodnje energije. Na neki večerji sta ministra za energetiko iz Anglije in Nemčije rekla, da lahko garantirata, da bo do tega leta v njunih državah minimalno 30 do 35 % virov proizvedenih iz obnovljivih virov energije. Pogovarjali smo se, kaj na to pravi tamkajšnje gospodarstvo. Zatrdila sta, da imajo absolutno soglasje gospodarstva, saj so mu dali obljube, da bodo v tem času vsaj 100 milijard načrpali spodbud, da bodo razvili tehnologije, ki bodo pocenile proizvodnjo iz obnovljivih virov energije do te mere, da bo cena te energije primerljiva s konvencionalno energijo. Po drugi strani pa bodo razvili celo novo industrijo, ki bo te tehnologije prodajala po celem svetu. To je koncept. V Sloveniji za-radi nepoznavanja stvari sami sebi nenehno dajemo zanko za vrat. Takih primerov v reci-klažni industriji je nič koliko, zato je to branžo nemogoče razvijati. Predlagam, da najprej po pameti razmislimo, kaj hočemo in kaj je za to treba narediti.

Dr. Vlasta Krmelj: Veliko govorimo o evropskih sredstvih, doslej pa je tega de-

narja vedno zmanjkalo. Javni sektor z vsemi investicijami v učinkovito rabo energije po eni strani zaganja gospodarstvo, tako z vidika energetike kot gradbeništva. Hkrati je tudi ge-nerator razvoja novih idej in tehnologij. Zaradi učinkovite rabe energije dosegamo ogromne

finančne prihranke, zato dajem pobudo mini-strstvu za finance, da se ti prihranki določijo za namenski vir.

Dr. Mariana Rebernik: Zelena razvojna reforma je nujna tako v smeri porabe

energentov, kakor tudi zaradi ustvarjanja enor-mnih količin odpadkov. Na teh dveh področjih je potrebno delati na polno, saj je logično, da na to lahko vplivamo že pri samem razvoju izdelka. Tretje, kar je po mojem mnenju tudi zelo pomembno, je potreben »nadzor« porasta cestnega transporta – železnica je premalo iz-koriščena, ker ni zadosti fleksibilna in nima za-dosti pogojev… Kar se tiče davkov, je pa jasno, da je gospodarstvo preobremenjeno. Država je predraga in negospodarna! To je eden največjih problemov naše domovine.

Država okoljski davki / vsi davki in socialni

prispevki

okoljski davki / BDP

eU-28 6,31 2,42

Belgija 4,7 2,14

Bolgarija 10,1 2,74

Česka republika 6,7 2,23

danska 8,6 4,03

nemčija 5,6 2,11

estonija 8,6 2,75

irska 8,6 2,35

Grčija 8,5 2,84

španija 4,9 1,55

Francija 4,4 1,94

Hrvaška 8,9 3,16

italija 8,16 3,46

Ciper 7,63 2,46

Latvija 8,64 2,42

Litva 6,12 1,65

Luxemborg 6,16 2,37

madžarska 6,83 2,63

malta 8,86 2,83

nizozemska 9,06 3,31

avstrija 5,78 2,41

poljska 7,76 2,49

portugalska 6,83 2,15

romunija 6,83 1,9

slovenija 10,15 3,74

slovaška 6,18 1,72

Finska 6,96 2,96

švedska 5,67 2,4

Velika Britanija 7,45 2,5

irska 5,2 1,83

norveška 5,63 2,33

Tabela: Delež okoljskih davkov v bruto domačem proizvodu in v vseh davkih

in socialnih prispevkih, EU 28, 2012. Vir: Statistični urad RS

Anket

A o

sprem

embAh p

ri

rAvn

Anju

s k

oe

mar

ec 2

015

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

97

34O

KO

LjE

predvsem družbe za ravnanje

z odpadno embalažo in

komunalna podjetja so

nestrpno pričakovala, kaj

se bo spremenilo v sistemu

ravnanja z odpadno embalažo.

predlog sprememb Uredbe o

spremembah in dopolnitvah

Uredbe o ravnanju z embalažo

in odpadno embalažo, ki jo je

mop poslal v javno razpravo,

je vzbudila velik, a ne prav

prijazen odmev. akterji v tej

embalažni zgodbi zahtevajo

temeljite, ne le kozmetične

popravke. novi deleži za

prevzem odpadne embalaže

naj bi bili po novem znani

pozneje kot doslej, sklep o

tem naj bi sprejela Vlada rs.

na trgu pa se je marsikaj

spremenilo. med družbami za

ravnanje z odpadno embalažo

so zdaj najmočnejše recikel,

Unirec in Gorenje surovina,

precej manjši tržni delež

imajo interseroh, slopak

in embakom. objavljamo

nekaj mnenj o predlaganih

spremembah.

ankeTa o sprememBaH pri raVnanJU s koe

Uredba je dober poizkus rešitve težav v sistemukatja slokan, unirec:

Predlog Uredbe z izjemo manjših dopolnil sma-tram za dober poizkus reševanja najbolj akutne težave v sistemu, in sicer določanja deležev med DROE. Metodologija izračuna obveznosti prevzemanja embalaže od IJS predstavljena v osnutku je po mojem mnenju dobra nadgradnja trenutne zakonodaje, saj definira obveznosti zavezancev bolj natančno glede na material embalaže, ki jo dajejo na trg, in pri tem določa vsaki DROE obveznost prevzema embalaže od IJS posebej za kartonsko, posebej za mešano in posebej za stekleno in leseno embalažo, kar vnaša v sistem večjo transparentnost.

Edino, kar moramo neizogibno dodati v osnu-tek, je znižanje praga zavezancev za obvezno vključitev v sistem ravnanja z embalažo z namenom, da zagotovimo bolj enakomerno in enakopravno kritje stroškov ravnanja z emba-lažo s strani celotnega gospodarstva.

nujna je celovita prenova sistemazbornica komunalnega gospodarstva (iz pri-pomb in predlogov povzemamo nekatere):

• Menimo, da predlagane parcialne spremem-be Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ne bodo omogočile transparentne-ga, učinkovitega in doslednega ravnanja s komunalno odpadno embalažo (v nadalje-vanju KOE) po načelu pravične obremeni-tve embalažnih zavezancev za financiranja ravnanja s KOE. Trenutna Uredba je nastala v času, ko je na trgu prevladovala ena družba za ravnanje z odpadno embalažo. Nadaljnji razvoj trga je pokazal, da sistem z več DROE, kjer je glavni cilj večine DROE doseganje dobička, ne zagotavlja doslednega prevze-manja KOE od izvajalcev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju IJS), kar je še posebej pereče v zadnjih letih. Izločanje odpadne embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov bi moralo biti zaradi dosledne uveljavitve razširjene

odgovornosti proizvajalcev embalaže strošek embalažnih zavezancev in ne IJS.

Zaradi zagotavljanja doslednega prevze-manja KOE od IJS s strani DROE bi bilo potrebno nedvoumno omogočiti, da se lahko posamezna DROE ukvarja le s prevzemanjem KOE od IJS, nima pa obveznosti prevzema-nja odpadne embalaže od distributerjev in končnih uporabnikov.

Osnutek Uredbe o spremembah in dopolni-tvah Uredbe o ravnanju z embalažo in od-padno embalažo ne predvideva za IJS učin-kovite rešitve, ki bi zagotavljala, da bi DROE prevzemale KOE od IJS po ustreznih deležih tudi do 30. junija tekočega koledarskega leta, ko naj bi Vlada Republike Slovenije s sklepom določila deleže prevzemanja odpa-dne embalaže pri izvajalcih javne službe za tekoče koledarsko leto.

Osnutek spremembe Uredbe predvideva novo metodologijo za določitev deležev pre-vzemanja KOE od IJS za tekoče koledarsko leto (Priloga 2B). Navedena metodologija bi povzročila, da bi IJS pri oddaji KOE operirala s kar 24 deleži DROE (6 embalažnih družb x 4 vrste KOE), kar bi v praksi pomembno zapletlo izračun obveznosti prevzema KOE po posameznih vrstah KOE s strani DROE. Menimo, da obstaja precejšnja verjetnost, da bo pri poročanju o masi embalaže, dane v promet v prvem četrtletju tekočega koledar-skega leta, prišlo do manipulacij s strani em-balažnih zavezancev, saj bo ravno poročanje za 1. četrtletje osnova za določitev celoletnih obveznosti financiranja prevzema KOE.

sistem ravnanja z odpadno embalažo potrebuje celovito prenovo

mar

ec 2

015

kat

ja s

loka

nig

or p

etek

mag

. Hel

ena

koj

nik

rud

olf H

orva

tJa

nje

Leba

n

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: And

rej C

vetn

icfo

to: A

ndre

j Cve

tnic

97

OKO

LjE

35

• Zaradi zagotavljanja doslednega prevzemanja KOE od IJS bi bilo potrebno nedvoumno omo-gočiti, da se lahko posamezna DROE ukvarja le s prevzemanjem KOE od IJS, nima pa obveznosti prevzemanja odpadne embalaže od distributerjev in končnih uporabnikov. V takšnem primeru bi embalažni zavezanci (embalerji, pridobitelji blaga, proizvajalci em-balaže oziroma pridobitelji embalaže, trgovci iz 25. člena ali končni uporabnik iz 34. člena Uredbe) sklenili pogodbe z dvema DROE, in sicer z DROE, ki bi za embalažnega zavezanca prevzemala KOE od IJS, in DROE, ki bi pre-vzemala odpadno embalažo od distributerjev in končnih uporabnikov. Na ta način bi se bi-stveno izboljšala transparentnost delovanja DROE in s tem lažje zagotovili izpolnjevanje obveznosti DROE za prevzem KOE od IJS.

droe bi morala biti neprofitnaigor Petek, snaga ljubljana:

Predlog sprememb je predvsem kozmetični popravek. Kupov neprevzete embalaže iz za-časnih skladišč pri IJS zaradi te spremembe najbrž ne bomo uspeli zmanjšati. V Sloveniji bi morali nujno prenoviti sistem in uvesti samo eno družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki bi morala biti neprofitna, nepovezana s predelovalci in delovati pod močno državno kontrolo.

predlog sledi odločitvi sodiščamag. helena kojnik, simbio celje:

Ministrstvo s Predlogom Uredbe o spre-membah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo po našem mnenju samo sledi odločitvi upravnega sodi-šča v zvezi z določanjem deležev in obveznosti embalažnih družb, pogrešamo pa sistemske spremembe uredbe. Tu mislimo predvsem na uvedbo instrumenta finančnega zavarovanja izpolnjevanja obveznosti DROE, znižanje meje za poročanje o dajanju embalaže v pro-met (sedaj 15 ton) ter odpravo obveznosti sklenitve pogodbe med izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in družbami, saj so vse obveznosti obeh deležnikov že do-ločene z uredbo.

določi naj se prehodni rok za prilagoditev

janja leban, Gzs:

Ker gre za ureditev samo določenih vprašanj, menimo, da se je treba osredotočiti le na bi-stvene določbe, hkrati pa pozivamo MOP, da čim prej pristopi k sistemskim spremem-bam, ki bodo jasno opredelile obveznosti in odgovornosti v embalažno verigo vključenih deležnikov. Ob tem ponovno poudarjamo na nujnost celovitega pristopa in medsebojno povezanost zakona o varstvu okolja, uredbe o odpadkih, uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki in tudi drugih predpisov, ki morajo biti medsebojno usklajeni in nedvoumni. Eno od ključnih vprašanj, za katere menimo, da jih je treba urediti že ob tokratnih spremembah uredbe, pa jih osnutek ne predvideva, je zni-žanje praga, ki določa izjeme. Zato predlagamo spremembo določb, ki omogočajo, da osebam, ki dajejo v promet manj kot 15 ton embala-že letno, ni treba zagotavljati predpisanega ravnanja z odpadno embalažo in plačevati embalažnin. Predlagamo, da se prag zniža na 500 kg. V svojih pripombah smo opozorili še na nekatere druge pomanjkljivosti in nejasnosti, ki se nanašajo na obveznost sortiranja po mate-rialih, na preverjanje izpolnjevanja obveznosti prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb oziroma oddaje odpadne embalaže družbam za ravnanje z odpadno embalažo, itd. Ker pa se z določitvijo metodologije za določi-tev deležev prevzemanja odpadne embalaže spreminja sistem glede prevzemanja/oddaje odpadne embalaže in s tem tudi obračunavanja stroškov, predlagamo, da se doda prehodni rok za prilagoditev na nov sistem.

Gre le za ureditev deleževrudolf horvat, saubermacher:

Spremembe in dopolnitve uredbe smo v našem podjetju pregledali in ugotovili, da gre le za ureditev deležev, ki jih pobira posamezna shema. Vseh ostalih predlaganih sprememb in dopolnitev se niso dotaknili. Očitno želijo ure-diti deleže zaradi pritožbe s strani Interseroha. Mnenja smo, da bi morali takoj pristopiti k sistemskim rešitvam.

V sistem se naj vključi tudi manjša podjetjaGorenje surovina:

• Določitev nove metodologije za izračun dele-žev prevzema odpadne embalaže od izvajal-cev javne službe je uresničitev načela podalj-šane odgovornosti proizvajalca. Umestitev predlagane metodologije je ustrezna in

povečuje smisel podaljšane odgovornosti proizvajalca.

• Menimo, da je ena izmed glavnih anomalij sistema dejstvo, da je prag za subjekte, ki jim ni treba zagotavljati obveznega ravnanja z odpadno embalažo, previsok in povzroča neenakomerne stroške gospodarskih subjek-tov na trgu. Subjekti, ki ne dosegajo predpi-sane meje, uživajo konkurenčno prednost na račun varstva okolja, kar se nam zdi nesprejemljivo. Prav tako zaradi navedenih subjektov v celotnem sistemu primanjkuje sredstev za predpisano ravnanje z odpadno embalažo. Zbrana odpadna embalaža se iz leta v leto povečuje kot posledica več zbrane

mar

ec 2

015

www.d inos .s i

97

36O

KO

LjE

odpadne embalaže iz gospodinjstev. Prav tako se povečuje število manjših gospodar-skih subjektov, ki ne presegajo predpisane meje, število večjih gospodarskih subjektov pa se zmanjšuje kot posledica gospodarske krize.

Kot ključen predlog torej podajamo mnenje, da se zagotovitev vzdržnega sistema meja za subjekte, ki so dolžni zagotavljati ravnanje z odpadno embalažo, spremeni iz 15 ton na največ 500 kg letno dane embalaže na trg.

• Uredba ne ureja normativnih pogojev pre-vzema in oddaje odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Pri tem uredba omenja le dolžnost rednega prevzemanja odpadne komunalne embalaže, pri čemer pa ne definira termin reden prevzem. To bo pri operativnem izvajanju Uredbe povzročilo še več nejasnosti, saj poleg tega niso določene obveznosti izvajalcev javne službe o pripravi odpadne embalaže za prevzem (ni določena količina, način oddaje niti kakovost).

• Menimo, da bi Ministrstvo moralo določiti normativne pogoje oddaje odpadne emba-laže predvsem iz gospodinjstev, saj trenutni

sistem omogoča manipulacije in možnost preferiranja določenih prevzemnikov. Pri tem Uredba ne ureja ključnega problema odpadkov, ki so prisotni pri posameznih pošiljkah odpadne embalaže in niso odpadna embalaža. Zavezanci so v skladu z Uredbo dolžni zagotavljati ravnanje le z odpadno embalažo in je zato strošek obdelave ostalih odpadkov, ki so med temi odpadki pomešani, neupravičeno prevaljeni na zavezance, kar je nepošteno in pomeni tudi kršitev načela podaljšanje proizvajalčeve odgovornosti in načela onesnaževalec plača. Glede na to, da mešana odpadna embalaža, ki jo zbirajo iz-vajalci javne službe, pomeni za gospodinjstva in izvajalce javne službe manjši strošek kot na primer obdelava mešanih komunalnih od-padkov, posledično obstaja naravni interes za mešanje ostalih odpadkov med odpadno embalažo. Ker sistem to omogoča in ker v praksi to povzroča neupravičene stroške zavezancem, gre za kršitev omenjenih načel.

• Predlagamo, da Ministrstvo sistemske spre-membe uredi celovito skupaj s spremembami Uredbe o odpadkih, Uredbe o komunalnih odpadkih in Zakona o varstvu okolja. Spreminjane definicij o komunalni embalaži

in podobnih terminih bo v praksi prinesla še več nejasnosti. Podpiramo sistemske spremembe definicij, vendar predlagamo, da Ministrstvo spremembe uredi v sklopu celovitih sprememb.

• Določanje deležev v skladu z novim pre-dlogom ne pomeni upoštevanje odločbe omenjenega upravnega sodišča in tako se pojavlja bojazen, da določitev deležev ne bo obvezujoča za družbe, kar pomeni možnost izkoriščanja tega dejstva za večanje konku-renčne prednosti posameznih družb. Prav tako omenjen način določitve deležev ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva, saj pri izračunih lahko pride do napak, ki jih ni mogoče sanirati. Menimo, da zaradi dejstva, da določitev deležev pomeni za določene subjekte predpisano obveznost, to pomeni kršitev Ustave RS in Zakona o splošnem upravnem postopku. Predlagamo, da MOP uredi sistem določanja deležev v upravnem postopku.

• V prilogi o metodologiji niso upoštevane vse vrste materialov danih na trg, ki se kot odpa-dna embalaža praviloma zbirajo kot mešana odpadna embalaža. Pri tem gre predvsem za določene sestavljene materiale (tetrapak).

Pro

moci

ja

Cen

tri

za

ravn

anje

z

odpadki

mar

ec 2

015

foto

: arh

iv p

odje

tja

mag

. iva

n ple

vnik

97

OKO

LjE

37

koCerod, koroški center

za ravnanje z odpadki, že

skoraj tri leta čaka na oVd za

odlagališče, vendar direktor

mag. ivan plevnik, ki piše

to zgodbo že do začetka, že

danes lahko postreže z zares

dobrimi rezultati. pred tremi

leti je 90 % odpadkov končalo

na odlagališču, lani pa samo

še 20 %. ne samo to. so

med tistimi, ki so občane s

položnicami prepričali, kaj

lahko da slogan, kdor ločuje,

ta varčuje. občanom bodo

strošek na položnici zmanjšali

za cca 4 %, pravnim subjektom

celo za okrog 16 %. direktor

je kritičen do vseh deležnikov

v sistemu ravnanja z odpadki

in odpadno embalažo. nikogar

ne izvzema, ne komunalcev,

ne droe, ne sivega trga in ne

države. opozarja pa tudi, da se

morajo v centrih za ravnanje z

odpadki pripravljati na prenovo

tehnologije, ki bo omogočila

več reciklaže, ne pa, da precej

slovenskih odpadkov – surovin

zdaj konča v izvozu.

CenTri Za raVnanJe Z odpadki

v poslovanju ste se odločili, da občane tudi finančno spodbudite k ločenemu zbiranju od-padkov. kaj daje vaš slogan, »kdor ločuje, ta varčuje«, se to pozna na položnicah?

Slogan »kdor ločuje, ta varčuje« je večpomenski. Z njim smo nagovorili naše občane v začetku kampanje za ločeno zbiranje. Želeli smo jih spodbuditi k razmišljanju o drugačnem vsako-dnevnem ravnanju z odpadki. A ne zgolj zaradi finančnih prihrankov. Prihranki se z drugačnim ravnanjem kažejo tudi na drugih področjih, v manjši potrebi po novih surovinah na primer. Seveda pa drži, da s pravilnim ločevanjem znižujemo stroške odstranjevanja, ki bi jih v nasprotnem morali plačevati uporabniki. Večja stopnja ločevanja pomeni manjše stroške na po-ložnici, saj se s tem zmanjša količina mešanih komunalnih odpadkov. Njihovo odstranjevanje je najdražje.

zakaj?

Z njimi so povezani stroški sežiga in odlaganja preostanka. Lani smo na ta račun stroškovno ceno predelave v okviru javne službe znižali za več kot 7 %. Tudi letos bo na račun boljšega ločevanja in s tem manjše količine mešanih ko-munalnih odpadkov za uporabnika strošek na položnici znižan za cca. 4 %, za pravne subjekte pa za cca. 16 %. S tem uporabnikom dajemo jasen signal, da se ločevanje finančno splača.

to se je zagotovo poznalo pri zbiranju oziroma

prevzemanju odpadkov. kako ste uspešni pri ločevanju? Glede na to, da je gorivo za sežig vaš precejšni strošek, ki ga plačate prevzemni-ku, kako bi lahko center več iztržil iz prodaje sekundarnih surovin?

Projekt Kocerod je bil vzpostavljen v dogovoru 12 občin s ciljem, da Korošci sami poskrbimo za primerno ravnanje s komunalnimi odpadki. Mislim, da smo cilje dosegli, kar pa ne pomeni, da jih ni mogoče izboljšati. Moramo vedeti, da je še pred tremi leti 90 % odpadkov končalo na odlagališču, lani samo še nekaj več kot 20 %. V razmeroma kratkem času smo dosegli veli-ko, kar brez zgrajene infrastrukture ne bi bilo mogoče. Seveda pa s tem ne moremo biti popol-noma zadovoljni. Pri ravnanju z odpadki se da narediti še več pri ločevanju v gospodinjstvih in v fazi predelave – recikliranja, če hočete.

delamo kot razglašen orkester, dirigent država pa ga ne zna uglasiti

prav zdaj intenzivno iščemo odgovor, kako se na daljši rok izogniti sežiganju energetsko bogate frakcije po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in jo predelati v plastični granulat – surovino za nove izdelke.

mar

ec 2

015

97

38O

KO

LjE

Pripravljate novosti?

Prav zdaj intenzivno iščemo odgovor, kako se na daljši rok izogniti sežiganju energetsko bo-gate frakcije po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in jo predelati v plastični granulat – surovino za nove izdelke. Po tej poti se lahko približamo 80 % recikliranju vsek komunalnih odpadkov iz gospodinjstev in se izognemo pla-čevanju stroškov za sežig, ki predstavlja cca. 20 % vseh stroškov predelave. S tem ne bomo samo zmanjšali stroškov. Odpadke bomo reciklirali v surovine in s tem postopno osvojili principe sodobnega upravljanja z odpadki – to je vzposta-vljanje krožnega gospodarstva na tem področju. V Sloveniji v osnovi ni jasno, kaj to pomeni, zato tudi nimamo dovolj reciklažnih obratov in ne dovolj domiselne, s strani države podprte politi-ke, ki bi spodbujala predelavo odpadkov doma, s tem pa tudi odpirala nova delovna mesta.

ali se to nanaša tudi na ravnanje z odpadno embalažo? kakšne težave imate na koroškem in kaj bi bilo potrebno v državi storiti za opti-mizacijo sistema?

Menim, da je embalažna zgodba večplastna. Vsi že dolgo vemo, da je nekaj narobe, vendar se zadeva že več let ne premakne z mrtve točke. Ne bi želel s prstom kazati na krivca, krivdo je potrebno iskati pri vseh deležnikih. Mislim proizvajalce embalaže, gre za višino embalažni-ne, proizvajalčevo odgovornost, višino kvote proizvedene embalaže za vključitev v sistem za-vezanca. Potem gre za DROE, za odgovornost za prevzemanje stroškov, ki nastajajo na segmentu zbiranja odpadne embalaže, za nelojalno konku-renco med družbami, nezavezanost k izračunu deležev po materialnih frakcijah – od tod tudi problem neprevzemanja mešane embalaže in podobno. Ne da se obiti sive trgovine.

a to najbrž niso vsi akterji v sistemu?

Vsi deležniki se na področju ločevanja in predelave odpadkov obnašamo kot razglašen

orkester, dirigent država pa ga ne zna uglasiti. Ravnamo, kot da se na področju odpadkov v zadnjih letih ni nič spremenilo, dejstvo pa je, da imamo enega največjih deležev recikliranih odpadkov v Evropi. Problem torej ni v zbiranju in ločevanju, problem je v nadaljnjih fazah re-ciklaže. Vključeni deležniki so ostali na ravni preprodajalcev posameznih frakcij v tujino, ne da bi vzpostavili učinkovitega recikliranja večjega dela odpadkov v Sloveniji. Ne delamo trajnostno s pomočjo poštenih in ekonomsko podprtih interakcij med vsemi deležniki v pro-cesu. Danes se v regionalnih centrih ukvarjamo z vprašanjem, ali smemo izvajalci javne službe sploh reciklirati zbrane odpadke, direktno ali kot podizvajalci, glede na sprejete predpise. Po drugi strani pa imamo kapacitete za recikla-žo zgrajene s pomočjo državnih in evropskih sredstev. To zgodbo je težko razumeti. Kako jo naj občani? Pri ločenem zbiranju je potrebno pokriti stroške zbiranja s strani prejemnikov embalažnine, v procesu odstranjevanja odpadne embalaže pa se morajo bolj upoštevati interesi trajnostnega razvoja. Potreben bo premik.

na koroškem ste ponekod organizirali tudi zbi-ranje tekstilnih odpadkov. kakšni so rezultati in kakšna je pripravljenost občanov za ločeno zbiranje odpadkov v dvanajstih občinah, ki jih pokriva kocerod.

Organizacija in postavitev ločenih kontejner-jev za zbiranje tekstilnih odpadkov ni v naši domeni. Ločeno zbrane tekstilne odpadke di-rektno prevzema Zadruga dobrote, da iz njih izloči oblačila, ki jih je mogoče še uporabiti v okoljih, kjer čutijo veliko pomanjkanje. V okviru socialnega podjetništva se tako iz 350 t ločeno zbranih tekstilnih odpadkov izloči preko 200 t tekstilnih izdelkov za ponovno uporabo. Ostali del se reciklira za surovine in sežig. Količina tako zbranih odpadkov ni majhna. Ponujena možnost vključevanja tekstilnih odpadkov v po-sebne zabojnike je na Koroškem dobro sprejeta.

Pri prevzemu biološko razgradljivih odpadkov imajo občine različne izkušnje. ste se odločili za posebne zabojnike in kakšna je vaša ocena ravnanja z biološkimi odpadki tam, kjer se gospodinjstva niso odločila za oddajo komu-nalnemu podjetju?

S predelavo biološko razgradljivih odpadkov se ukvarjamo drugo leto, količina predanih bioloških odpadkov se iz leta v leto povečuje, iz 400 t v letu 2012 na 1.600 t v preteklem letu. To kaže, da se je vključenost prebivalstva v dveh letih povečala od prvotnih 10 % na 40 % prebi-valcev. Ostali kompostirajo sami, kar je po svoje razumljivo, saj je Koroška redko poseljena in je več možnosti za predelavo biološko razgradlji-vih odpadkov na domu. Ugotavljamo pa velike

zero waste

Preprečevanje nastajanja odpadkov

Ponovna uporaba

Recikliranje / kompostiranje

Energetska izraba

Odlaganje

Preprečevanje nastajanja odpadkov

Ponovna uporaba

Recikliranje / kompostiranje

Energetska izraba

Odlaganje

Z odgovornim ravnanjem gradimo svet brez odlaganja odpadkov

danes se v regionalnih centrih ukvarjamo z vprašanjem, ali smemo izvajalci javne službe sploh reciklirati zbrane odpadke, direktno ali kot podizvajalci, glede na sprejete predpise.

ravnamo, kot da se na področju odpadkov v zadnjih letih ni nič spremenilo, dejstvo pa je, da imamo enega največjih deležev recikliranih odpadkov v evropi. problem torej ni v zbiranju in ločevanju, problem je v nadaljnjih fazah reciklaže.

Pro

moci

ja

mar

ec 2

015

97

OKO

LjE

39

razlike vključenosti posameznih območij glede na različne pristope komunalnih podjetij pri zbiranju. Na območjih, kjer kompostirajo sami, precejšen del biolo-ško razgradljivih odpadkov še vedno konča med mešanimi komunalnimi odpadki. S tem se otežujejo procesi njihove predelave. Ne glede na to pa lahko rečem, da smo z izboljšanjem zadovoljni, saj je v preteklosti večina ločeno zbranih bioloških odpadkov končala med mešanimi komunalnimi odpadki.

kako uspešni ste pri kompostiranju? razen v redkih primerih v sloveniji nimamo blagovnih znamk tako pridelanega komposta.

Kar nekaj časa smo porabili, da smo podrobno spoznali strukturo naših bioloških odpadkov, saj se ta spreminja, brez tega pa ni mogoče pri-praviti dobrega komposta. Lahko rečem, da smo v celoti osvojili predelavo in da tehnološki pro-ces, ki je računalniško podprt, omogoča nadzor do te mere, da lahko pridobimo uporaben pro-dukt po obdelavi. Nesmiselno bi bilo uporabljati energijo, zato da bi po obdelavi kompost zavrgli. Zato smo vse sile usmerili k temu, da odpadke obdelamo do te stopnje, da se bo končni pro-dukt lahko uporabljal kot substrat za določene namene. To leto ga bomo v primerni embalaži ponudili našim občanom, da pri spomladanskih zasaditvah v večji meri nadomestijo uvožene substrate z domačim kompostom.

v sloveniji je postala zelo aktualna politika »zero waste«. se ji boste pridružili.

Za učinkovito rabo naravnih virov kot tudi ohranjanje zdravja eko sistemov, ljudi, živali, je »zero waste« aksiom, ki ga moramo udejanjati vsakodnevno. Seveda to ni le naloga komunal-cev, temveč slehernega posameznika, da spre-meni življenjski stil – manj odpadkov. Če pa so že, da jih recikliramo in ponovno uporabimo kot surovino in s tem preprečimo sežig oziroma odlaganje. Tudi pri nas bomo morali nadgraditi procese obdelave in jih v celoti podrediti hierar-hiji »zero waste«.

Po napovedih moP naj bi v državi letos do-bili novo strategijo v ravnanju z odpadki. kaj predlagate?

Žal v moč zapisanega v raznih strategijah ne verjamem preveč,saj praksa iz preteklosti kaže, da se zapisanega ne držimo. Če bomo že pisali nov dokument o ravnanju z odpadki potem mora temeljiti na strateškem razmisleku, ki bo vključeval vse vpletene deležnike. Cilj naj bo učinkovito in transparentno upravljanje snovnih tokov, kar bo omogočilo vzdržen in stroškovno učinkovit sistem ravnanja z odpadki v vseh fazah. Od zbiranja, recikliranja, predela-ve do trženja. Več odpadkov moramo ponovno uporabiti in predelati v Sloveniji. Zakonodajno področje bo potrebno deregulirati, urediti bolj transparentno in enostavno za uporabnike.

vaš center se je rojeval z zanimivimi preizku-

šnjami. najprej ste morali preseliti nekaj pre-

bivalcev, zdaj že predolgo čakate na okoljevar-

stveno dovoljenje. kaj bi bilo treba spremeniti,

da ne bi prihajalo do takšnih zadreg?

Res se postopek izdaje OVD za odlagališče vleče predolgo, saj bo aprila 2015 že tri leta, odkar center deluje. Nastali zapleti v zvezi s preseli-tvijo so zavrli postopek, vendar mislim, da smo na dobri poti, da to agonijo v kratkem rešimo in sredi tega leta pridobimo vsa dovoljenja za pričetek obratovanja. Da do takšnih zadreg ne bi prihajalo, bi bilo v prvi vrsti potrebno tesnejše sodelovanje in usklajeno delovanje vseh vple-tenih organov v državi skupaj z investitorji, ki sodelujejo v procedurah črpanja EU sredstev, do izdaje ustreznih dovoljenj. Na ARSO pa bi že enkrat za vselej morali odpraviti kadrovsko podhranjenost. Za ta problem se ve že več let. Nekaj ministrov se je že zamenjalo, pomanjka-nje kadrovskih resursov pa čutimo še danes.

ko bo zelo učinkovito ločeno zbiranje in ne bo

več odpadkov za odlaganje, kakšno bo poslo-

vanje centra. kaj bi morali v državi storiti za

hitrejši razvoj reciklaže?

Ne vidim, da bi bilo obratovanje centra v pri-hodnje ogroženo zaradi učinkovitejšega loče-vanja, če bomo pravočasno sledili novodobnim trendom in bo politika delovanje centrov obrav-navala celovito. Res je, da se količina mešanih komunalnih odpadkov zmanjšuje. Še bolj se zmanjšuje specifična gostota, volumen pa se ne spreminja, kar izkrivlja sliko o količini od-padkov, če jo merimo zgolj v kilogramih. Zaradi tega lahko pride do kratkoročnih težav v obratu MBO. Na daljši rok pa ob primernih ukrepih to ne bi smelo povzročati večjih težav, saj za tovrstno obdelavo v Sloveniji nimamo zgraje-nih zadostnih kapacitet. Zaradi spremenjenih snovnih tokov in sestave odpadkov bo potrebno še hitreje slediti tehnološkemu razvoju. V teh obratih moramo povečati stopnjo recikliranja.

V PRIPRAVI!

Strokovna publikacija

Sodobni postopki čiščenja odpadnih vodAvtor: dr. Milenko Roš

Vsebina priročnika

• Razvoj ravnanja z odpadnimi snovmi in čiščenja odpadnih vod

• Lastnosti odpadnih vod• Vzorčenje odpadnih vod• Merjenje pretoka odpadnih vod• Monitoring odpadnih vod• Čiščenje odpadnih vod• Fizikalni postopki čiščenja odpadnih

vod• Fizikalno-kemijski postopki čiščenja

odpadnih vod• Kemijski postopki čiščenja odpadnih

vod• Biološki postopki čiščenja odpadnih vod• Anaerobno čiščenje odpadnih vod• Sodobnejši postopki biološkega čiščenja• Elektrokemijski postopki čiščenja od-

padnih vod• Dezinfekcija• Ponovna uporaba prečiščene vode

Iz predgovora:

Področje sodobnih postopkov čiščenja od-padnih vod je precej raznovrstno in ga v njegovi kompleksnosti ni lahko razumeti. V eni knjigi je zato težko opisati vse vidi-ke tega področja: od temeljev znanosti in tehnike, hidravlike in hidrologije, kemije in analitike, mikrobiologije in biotehno-logije vse do različni vrst tehnik, kot so gradbeništvo, strojništvo, kontrolni sis-temi, tehnološka priprava proizvodnje itd. Prof. dr. Rošu je uspelo vse te pomembne tematike zaobseči na približno dvesto straneh te knjige, hkrati pa vključiti vanj tudi nacionalno terminologijo v obliki obsežnega glosarja.

Prof. dr. Petr Grau

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o.,

Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,tel: 03/ 42 66 700,

e-pošta: info@� tmedia.si

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si

Pro

moci

ja

Med

ko

Munaln

iMi

po

dje

tji

mar

ec 2

015

Ber

ti rut

ar, u

niv. d

ipl.

inž. g

eod.

foto

: arh

iv p

odje

tja

97

40

OKO

LjE

posoško območje, ki ga

pokriva komunala Tolmin, gre

torej za tri občine (Tolmin,

kobarid, Bovec), postavlja

komunalca pred nemajhen

izziv ne le zaradi redke

poselitve, pač pa tudi zaradi

slabih cestnih povezav. kaj

pomeni urejanje vodovodnih

sistemov, odvoz odpadkov,

skrb za javne površine,

investicijsko dejavnost za

infrastrukturo in za druge

dejavnosti v takšnih razmerah,

pojasnjuje direktor Berti

rutar, univ. dipl. inž. geod., saj

morajo pri oblikovanju cene

komunalnih storitev upoštevati

metodologijo, ki je za vse v

državi enaka. dodatna težava

se je pokazala, ker ta del

države ne bo imel regijskega

centra za ravnanje z odpadki

in občine ne bodo mogle brez

koncesionarja za obdelavo in

odlaganje odpadkov. komunala

Tolmin je z razpisom to

uredila. Tudi večja okoljska

ozaveščenost občanov se

kaže zlasti v količinah zbranih

ločenih frakcij.

med komUnaLnimi podJeTJi

v čem se po zahtevnosti in možnosti za dobro poslovanje razlikuje položaj komunalnega podjetja na pretežno urbaniziranem območju z vašim, za katerega so značilne slabe cestne povezave, razpršenost poselitve, transportni stroški in zelo pogoste ujme? ali politika dr-žave upošteva posebnosti vašega položaja?

Stroški poslovanja na območjih z redko pose-litvijo so vsekakor večji kot na urbaniziranih območjih. Infrastruktura, vodovod, kanali-zacija, je bolj razvejena. Na dolžinski meter javne infrastrukture je manj priključkov in s tem tudi manj prodane pitne vode. Zaradi razpršene poseljenosti imamo v upravljanju kar 54 vodovodnih sistemov, s katerimi oskr-bujemo 16.850 prebivalcev. Posamezne vodo-vodne in kanalizacijske sisteme je zaradi redke poseljenosti in neugodne konfiguracije terena težje združevati in s tem nižati stroške. Na področju odvoza odpadkov nastajajo bistveno višji stroški z zbiranjem odpadkov. Poleg tega je na področjih z razpršeno poselitvijo manj industrije in trgovine, kar pomeni manjšo pro-dajo pitne vode. Prav tako je na takih območjih manjše število podjetij in obrtnikov, ki nudijo storitve, ki jih občasno rabimo. Zaradi slabše konkurence so višje cene podizvajalskih stori-tev. Politika države predvsem pri oblikovanju cen komunalnih storitev naših posebnosti ne upošteva in tudi možnosti eventualnih sub-vencij cen storitev zaradi neugodnih pogojev izvajanja dejavnosti ni.

ali je morda pri cestah drugače? z dejavnostjo pokrivate občine tolmin, bovec in kobarid, posoško območje, ki bi ga zaradi nekaterih na-ravnih danosti morala politika policentričnega razvoja države drugače obravnavati. kako se to kaže pri skrbi za lokalne in državne ceste oziroma pri gradnji infrastrukturnih objektov, pomembnih z okoljskega vidika in trajnostne-ga razvoja?

Državne ceste, ki povezujejo naše območje z Ljubljano in Novo Gorico, so zelo slabo urejene. Boljše je stanje na lokalnih cestah in krajevnih poteh, za katere so pristojne občine. Pri gradnji komunalne infrastrukture je potrebno pouda-riti veliko vlogo, ki jo je imela država v popotre-sni obnovi, saj se je s sredstvi popotresne ob-nove obnovilo kar precej cestne infrastrukture. Poleg tega so bile občine v preteklosti uspešne tudi pri črpanju evropskih sredstev. Prav tako so v svojih proračunih v skladu z svojimi zmo-žnostmi redno zagotavljale sredstva za novo-gradnje in obnovo komunalne infrastrukture.

kako na območju vzpostavljate sistem pobira-nja odpadkov od vrat do vrat, saj gre za zelo zahteven pristop, da bi vsaka hiša razpolagala s svojim zabojnikom? koliko pobirate na eko-loških otokih in koliko ste z zabojniki opremili gospodinjstva?

V preteklosti smo imeli poleg ekoloških otokov, kjer zbiramo embalažo, steklo, papir in tekstil, tudi skupne zabojnike za ostanek komunalnih odpadkov. Ugotavljali smo, da občani na izvoru ne ločujejo tako, kot je potrebno. Zato smo se odločili, da skupne zabojnike za ostanek ko-munalnih odpadkov nadomestimo s sistemom odvoza ostanka komunalnih odpadkov od vrat do vrat. S takim sistemom se lahko kontrolira vsebina zabojnika pri vsakem odjemalcu pose-bej. Po tem sistemu je trenutno pokritih 95 % vseh gospodinjstev.

Da je bila naša odločitev pravilna, kaže tudi podatek, da smo v letu 2011 na izvoru ločili 36 %, v letu 2014 pa 57 % komunalnih odpadkov. Nadaljnja širitev odvoza po sistemu od vrat do vrat, gre za embalažo in biološke odpadke, je odvisna od stroškov, ki bodo pri tem nastali. V kolikor bodo stroški za izvedbo takega na-čina odvoza višji, kot bodo stroški obdelave in odlaganja ostanka komunalnih odpadkov, potem ne vidim smisla, da bi se po sistemu od vrat do vrat širil tudi odvoz embalaže in bioloških odpadkov.

Pravite, da je bila odločitev pravilna. kakšne rezultate dosegate pri ločenem zbiranju odpadkov in kaj kažejo podatki o količinah odpadkov v zadnjih treh letih na vašem ob-močju? koliko odpadkov odložite?

posebnosti na območjih z redko poselitvijo država ne upošteva

mar

ec 2

015

97

OKO

LjE

41

Od leta 2008 do 2012 so skupne količine zbranih komunalnih odpadkov padale, v letih 2012, 2013, 2014 pa se je trend padanja ustavil. Tako smo v teh treh letih letno v pov-prečju zbrali 5.950 t komunalnih odpadkov, pri čemer pa je močno narasel delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov na izvoru, ki trenutno znaša 57 %. Ker smo morali v začetku leta 2013 lastno deponijo zapreti, oddajamo ostanek komunalnih odpadkov v nadaljnjo obdelavo in odlaganje najugodnejšemu po-nudniku, izbranem na javnem razpisu. V letu 2014 smo v nadaljnjo obdelavo oddali 2.570 t komunalnih odpadkov.

kako ste uredili zbiranje bioloških odpadkov, saj uvajajo komunalci pri izvajanju te uredbe zelo različne rešitve?

V večjih naseljih odvažamo biološke odpadke po sistemu od vrat do vrat. Drugje so zabojniki za biološke odpadke ob ekoloških otokih, kar z vidika kvalitete zbranih bioloških odpadkov ni najboljša rešitev.

kako boste zagotovili predelavo zbranih od-padkov glede na dejstvo, da na vašem obmo-čju ne bo centra za ravnanje z odpadki? ali je saubermacher dolgoročen partner?

Občine morajo kot lastnice javne infrastruk-ture zagotoviti ustrezno infrastrukturo za izvajanje gospodarskih javnih služb. Ker na našem območju ne bo regijskega centra za ravnanje z odpadki, katerega lastnice bi bile občine, bodo morale občine razpisati koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe obdelave in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov. Pred razpisom pa morajo občine spremeniti Odloke o gospodarskih javnih službah in Odloke o ravnanju s komunalnimi odpadki. Ker teh postopkov občine še niso izpeljale, je Komunala Tolmin Javno podjetje d.o.o. z javnim razpisom izbrala najugodnejšega po-nudnika za prevzem, obdelavo in odlaganje ostanka komunalnih odpadkov.

Dolgoročni partner na področju obdelave in odlaganja odpadkov bo podjetje, ki bo podalo najugodnejšo ponudbo na razpisu za koncesijo.

kakšno vodo pijejo občani na vašem območju in kako ste poskrbeli za izgradnjo vodovodne-ga omrežja?

Področna zakonodaja, ki ureja kvaliteto pitne vode, ne loči med vodnimi viri, sistemi, ki oskrbujejo večje število prebivalcev, in tisti-mi, ki oskrbujejo manjše število prebivalcev.

Problem na našem območju je, da upravljamo z velikim številom vodnih virov, 58, in 54 vodovodnimi sistemi, tako da so vložki v za-gotovitev ustrezne kvalitete pitne vode za vse občane zelo veliki. Trenutno obdelamo pred uporabo z 48 dezinfekcijskimi postajami 90 % pitne vode, ki jo oddamo v omrežje. Pitne vode se pred uporabo ne obdeluje samo še na manjših vodovodnih sistemih. Kot sem že prej omenil, so se vodovodni sistemi v preteklosti obnavljali iz sredstev popotresne obnove, evropskih sredstev, namenskih sredstev pro-računov občin, v manjšem delu tudi iz sredstev amortizacije infrastrukture, ki je bila vključe-na v ceno storitev.

zgradili ste močno mrežo čistilnih naprav. kaj je z blatom iz čistilnih naprav?

Upravljamo s 13 javnimi čistilnimi napravami, ena naprava pa je v izgradnji. Vsaka občina ima centralno čistilno napravo, ki omogoča sprejem grezničnih odplak z območja celotne občine, kakor tudi sprejem blata iz malih ko-munalnih čistilnih naprav. Na treh centralnih čistilnih napravah poteka tudi dehidracija blata. Dehidrirano blato v nadaljnjo obdela-vo in odstranjevanje prevzema najugodnejši zunanji izvajalec, izbran v postopku javnega naročanja.

kako so občani sprejeli ponujeno možnost, da postanejo naročnik e-računa in tako po-ravnajo položnice za komunalo?

Občani se na možnost naročila na e-račune niso odzvali v večjem številu, kar me niti ne preseneča. Za uvedbo vsake novosti je po-treben določen čas. Predvsem morajo imeti uporabniki, preden se odločijo za spremembo, neko finančno korist. Večina plačil s strani ob-čanov že sedaj poteka preko trajnih nalogov, tako da se stroški plačil za občane bistveno ne spremenijo. Interes za e-račune bi se bistveno povečal, če bi bili stroški e-računa nižji kot pri klasičnem računu. To pri obstoječem načinu zaračunavanja ni mogoče, saj na računih stro-ški izdaje le-teh niso ločeno prikazani.

kakšna je vaša ocena okoljske ozaveščenosti občanov? se veča odgovornost do okolja?

Sprememba okoljske ozaveščenosti je dolgo-trajen postopek, ki se ne konča v letu ali dveh. Hitrost spremembe je odvisna od več med seboj povezanih dejavnikov. Vzgoja v šolah, izobraževanje odraslih, informiranost s strani izvajalcev javnih služb, sanacija črnih odlaga-lišč odpadkov, sankcije v primeru neizpolnje-vanja zakonskih zahtev in drugo. Vsekakor se je odgovornost občanov do okolja v preteklih letih bistveno povečala, kar se vidi v kvaliteti in količini ločeno zbranih frakcij in zmanjša-nju števila črnih odlagališč odpadkov.

načrti v letu 2015? se ekonomski položaj komunalne dejavnosti zboljšuje?

Sprejem Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in njena uveljavi-tev v praksi ima vpliv na poslovanje podjetij. Zaradi razdrobljenosti komunalne dejavnosti so seveda velike razlike od podjetja do podje-tja, pri čemer je še posebej potrebno poudariti vlogo, ki jo imajo pri tem občine kot lastnice podjetij. Marsikatera občina ima do tega po-dročja še vedno mačehovski odnos. Naše sode-lovanje z občinami lastnicami ocenjujem kot zelo dobro. Vsi skupaj se dobro zavedamo, kaj pomeni imeti urejeno področje javnih služb, a tudi tega, da je urejenost odvisna od vseh, ki so vpleteni v to dejavnost.

kakšna bo usoda zaprtega odlagališča in kako je pri vas s prevzemanjem odpadne embalaže?

Odlagališče komunalnih odpadkov v Volčah je od 01.02.2013 zaprto. Trenutno smo v fazi pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za zaprto odlagališče, kjer pričakujemo največje probleme pri zagotovitvi finančnega jamstva. S prevzemom odpadne embalaže s strani družb za ravnaje z embalažo nismo imeli problemov. V preteklosti smo imeli manjše probleme edino s prevzemom odpadnih sveč, saj smo jih morali dalj časa skladiščiti na zbirnem centru.

INTERSEROH SVETUJE

Kdo vse je zavezanec za poročanje o nastajanju odpadkov?Pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je v letu 2014:• iz svoje dejavnosti ustvaril več kot

10 ton nenevarnih odpadkov,• oz. je iz njegove dejavnosti nastalo

več kot 5 kg nevarnih odpadkov• ter je v letu 2014 zaposloval 10 ali več

oseb, ne glede na vrsto zaposlitve,je zavezanec za izdelavo poročila.

Uredba o odpadkih (Ur.l.RS. št. 103/2011) namreč določa obvezno izpolnjevanje letnega poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

Poročilo se nanaša na leto 2014 in ga je potrebno po navadni ali elektronski pošti oddati do 31. 3. 2015 na naslov Agencije RS za okolje (ARSO).

Interseroh d.o.o.T: 01 560 91 50E: [email protected]: www.interseroh-slo.si

Ugotavljali smo, da občani na izvoru ne ločujejo tako, kot je potrebno.

Pro

moci

ja

Rec

ikla

ža

mar

ec 2

015

mar

ko o

mah

en

foto

: arh

iv p

odje

tja

97

42

OKO

LjE

reciklažni panogi v sloveniji

ne gre dobro, kažejo

podatki sekcije zbiralcev

in predelovalcev kovinskih

in nekovinskih odpadkov

pri GZs. marko omahen,

ki vodi družinsko podjetje

omaplast v Grosupljem, pa ni

nezadovoljen. Letno prevzame

28.000 ton odpadne plastike,

a jo mora uvoziti okrog 60

– 70 %, na domačem trgu jo

lahko kupi 30 %. Z odpadnimi

surovinami tudi trgujejo.

posluje stabilno in zaposluje

nekaj več kot 100 delavcev,

ne razmišlja pa o širitvi. o

kakovosti in novi tehnologiji

pač. noče biti dinozaver.

jože volfand

reCikLaŽa

zakaj toliko uvoza odpadne plastike, saj je tudi slovenija prevzela slogan eu o družbi reciklaže. kam gre odpadne plastična embalaža?

Slovenija je majhen trg. Trg odpadkov je postal globalen. Prodajalci in kupci se lahko najdejo na spletu. Zakoni trga so znani. Odpadno em-balažo kupiš tam, kjer je najcenejša, granulate kot izdelek prodaš tja, kjer se doseže najboljša cena. V Sloveniji ni več veliko možnosti za nove zmogljivosti za reciklažo plastike. Trg je pokrit.

ali ločeno zbiranje plastike ni povečalo zbranih količin odpadne plastične embalaže?

Je. Vendar je prvo vprašanje, kakšna strategija pri ravnanju z odpadki se kaže na trgu. Ali hoče država doma zadržati odpadke, surovine ali ne. Pri sosedih, Avstrija, Italija, Madžarska, najprej poskušajo odpadke prodati doma, ker dajejo prednost domači industriji in lahko nadzorujejo deleže predelave. Drugo je, kolikšen je dejanski izplen uporabne, dovolj kakovostne plastike, ki jo sortirajo v zbirnih centrih. Vsake plastike se ne da reciklirati. Kolikor poznam podatke, v zbirnih centrih za ravnanje z odpadki zaradi nečistoč in drugih razlogov v najboljšem prime-ru pridobijo za reciklažo do največ 60 % zbrane in prevzete odpadne plastike. Drugo konča v termični obdelavi. Deleži sežiga se povečujejo.

kje je problem?

Več jih je. Najprej bi omenil družbe za ravna-nje z odpadno embalažo. Mimogrede, družb je preveč. DROE podpisuje pogodbe o prevzemu in embalažnini s podjetji, ki morajo upoštevati načelo podaljšane odgovornosti proizvajalca. Toda s proizvajalci se ne ukvarjajo. S tem, ka-kšno embalažo dajo na trg. Ni skrivnost, da se spet povečuje uporaba PVC plastike, za katero je znano, da je okolju in zdravju škodljiva. Če bi analizirali plastenko za vodo ali kozarec za jogurt, bi ugotovili, katera embalaža je osloje-na, kateri je dodan ovoj PVC iz folije. Tako se navadna PET plastika osloji s PVC, kar je zame kriminalno dejanje. To je samo eden od prime-rov, ki pove, zakaj se delež embalaže, ki je ni možno predelati, povečuje.

kaj lahko stori družba za ravnanje z odpadno embalažo?

DROE zdaj zaračuna enako embalažnino za plastiko, ki gre lahko v predelavo, kot za tisto, ki mora zaradi nečistosti ali neustreznih ma-terialov v sežig. Na ekoloških otokih je 20 % PET embalaže, ki ni primerna za mehansko predelavo. DROE bi se morale začeti spraševati, kaj to pomeni, saj to vpliva na ekonomičnost

njihovega poslovanja. Če se več zbira, se mora več reciklirati. Kdo izgublja, če to ni res? Nam se je zmanjšal delež HDPE plastenk na domačem trgu, a to je dober material za reciklažo.

materiali, iz katerih je plastična embalaža po-stajajo problem?

Ne vsi. Gre za to, kateri so neprimerni za mehan-sko predelavo, kateri pa so in iz katerih lahko izdelamo granulate za nove plastične izdelke. Čas je za standardizacijo materialov. Pri plastič-ni embalaži bi morali uveljaviti standarde pri uporabi materialov. Katere se sme, katere se ne sme uporabiti. Proizvodnja embalaže se je zelo spremenila. Ne mislim samo na dematerializa-cijo, ampak tudi na marketinške službe, ki si izmišljujejo za isti izdelek raznovrstno emba-lažo z dodatki, zaradi katerih se težko reciklira.

ali je v tem, na kar opozarjate, razlog, da se ponavljajo kampanje proti plastiki in ukinitvi plastičnih vrečk?

Pri plastiki ni vrnitve. Neumnost je govoriti o ukinitvi plastičnih vrečk, ker onesnažujejo okolje. Ali se zavedamo, kakšna industrija stoji in pade s plastiko? Uporaba plastike izjemno na-rašča. Raste in uveljavlja pa se tudi menedžment za družbo brez odpadkov – zero waste. Torej? Ali bomo ukinili avtomobile, ker onesnažujejo zrak? Ali pa se bodo iskale rešitve za plastiko, ki najmanj onesnažuje okolje in se jo lahko v celoti reciklira?

torej je prihodnost v biorazgradljivih plastičnih vrečkah?

Biorazgradljive vrečke v praksi ne obstajajo. To je nateg. Prava biorazgradljiva vrečka bi se v stiku z vlažnimi živili raztopila. Pozablja se, da plastični materiali, ki so iz obnovljivih surovinskih virov rastlinskega izvora, niso biološko razgradljivi. Če govorimo o bioplastiki, to ni zagotovilo za biorazgradljivost. Bioplastika je iz biogoriv. To je res. Biorazgradljivost pa je odvisna od strukture

biorazgradljive vrečke v praksi ne obstajajo, to je nateg

mar

ec 2

015

97

OKO

LjE

43

materialov in razmerij, v katerih poteka raz-gradnja. Biorazgradljivost pospešujejo posebni aditivi, kemija. V Nemčiji je velika polemika, kaj naj delajo z biorazgradljivimi vrečkami. Italijani so prepovedali plastične PE vrečke in sprejeli zakon, da morajo biti vse vrečke biorazgradljive. Tako danes pri proizvodnji vrečk k običajnemu PE materialu dodajajo aditive, ki pospešujejo razpadanje polietilena na mikro delce. To pa se-veda ne pomeni, da se takšna plastika razgradi in izgine. Problem takšen vrečke pa je tudi cena, ki jo trg ne bi sprejel.

Prihodnost biorazgradljive plastike?

Biorazgradljivost že postaja tema, ali gre za pravo pot. Ali je to prava razvojna inovacija. Čeprav je uporaba biorazgradljive plastike v porastu, vse sloni na aditivih. To je polietilen z aditivi, ki pospešujejo razpadanje. Predelovalci nočemo biorazgradljivih plastičnih vrečk, ker vplivajo na slabšo kakovost granulata, čeprav njihova proizvodnja raste.

koliko granulatov proizvedete?

Okrog 20.000 ton. To so standardni PE in PP granulati, ki jih trg najbolj išče. Proizvajamo granulate pri katerih lahko stalno zagotavljamo stabilne tehnične lastnosti. Pri nedefiniranih mešanicah granulatov brez tehnične specifikaci-je je najhujša konkurenca. Izvažamo v Nemčijo, Italijo, Grčijo, Turčijo, Španijo, predvsem trgi EU

in države nekdanje Jugoslavije. Za kvalitetne granulate je čedalje več povpraševanja. Torej je na trgu več izdelkov iz reciklirane plastike. In kupci so bolj osveščeni. Postajajo pozorni na certifikat, ali je izdelek iz reciklatov in pri nakupu ne omahujejo. Doma prodamo le 2 do 3 % proizvodnje.

iz katere odpadne embalaže delate granulate?

Predvsem iz folij. Delež folij v naši reciklaži povečujemo. Za reciklažo PET plastike nima-mo tehnologije, to je za nas manj zanimivo. Poleg tega velike multinacionalke že na svojem dvorišču postavljajo obrate za reciklaže, da si znižujejo stroške. So veliki onesnaževalci, a so tudi inovativni v akcijah reciklaže. Nestlé ima program iz odpadne plastenke v novo plastenko.

in cene granulatov?

Vse je odvisno od ponudbe in povpraševanja. Dejstvo pa je, da so izdelki iz reciklažnih ma-terialov vse bolj iskani. Proizvajalci plastičnih izdelkov ne morejo več mimo zahtev, kolikšen delež reciklatov, to je granulata naj bo v novem izdelku. Trg se spreminja. Uporaba granulatov iz certificiranih podjetij je prava strategija. Tuji kupci redno prihajajo v našo proizvodnjo in nas kontrolirajo. Kakovost, ki je zahtevana, moramo dokazati.

kakšen bo razvoj omaplasta?

Predvsem bomo posodobili tehnologijo. Za novo naložbo se še nismo odločili, ker si v teh časih ne upam tvegati. Vendar vemo, kako se moramo opremiti za optimizacijo proizvodnje, kako je potrebna avtomatizacija. Kakovost je naš prvi cilj. Kupci so prisiljeni k recikliranim materialom in to je naša priložnost. Na trgu delajo zmedo novi reciklažni obrati, ki so jih s sredstvi EU zgradili Romuni, Bolgari, še prej Poljaki. Proizvajajo granulate po precej nižjih cenah, a tudi slabše kakovosti. Naš cilj so kako-vosti granulati iz HDPE, LDPE in PP.

vas je okolje sprejelo, saj kljub sodobni opremi včasih zagotovo pride do neprijetnih vonjav v okolju.

To je zelo redko in v okolju ni posebnih težav. Zavedamo se odgovornosti do okolja. Mislim na zmanjšanje vplivov na zunanje okolje in za notranji proizvodni proces. Za preprečevanje neprijetnih vonjav in preprečevanje emisij v zrak smo pripravili projekt za novo filtrirno napravo. Pri pranju embalaže nastaja problem vlage in moramo klimo nadzorovati. Lani smo obnovili okoljevarstveno dovoljenje za vodo. Porabo vode smo lani precej zmanjšali z posodobitvami siste-ma. Res je. Okoljski stroški naraščajo, a vlaganja se vrnejo. Za filtrirno napravo je projekt pripra-vljen in le čakamo na razpis, ki ga napovedujejo za program učinkovite rabe energije.

NUDIMO LASTEN PREVOZ Logistika: tel: 03 42 63 255, gsm: 031 679 078 tel: 03 42 63 285, gsm: 031 730 846 e-naslov: [email protected]

ISO 9001

ISO 14001

OHSAS 18001

bureauveritas

pocinkovalnica, d.o.o.Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | e-naslov: [email protected] | www.pocinkovalnica.si

DELOVNI ČAS

pon - pet: 7:00 - 15:00

KOMERCIALA

tel: 03 42 63 228faks: 03 42 63 232gsm: 041 563 110

š č i t i m o kov i n o i n n a r avo

koliko je konkurence v sloveniji?

Malo. A na evropskem trgu jo je dovolj.

Promocija

Atl

As t

Al

mar

ec 2

015

IGRIŠČE, KI SE MANJŠAKmetijske površine na osebo, v m2

Primerjava z enim nogometnim igriščem = 7.140 m2

Razvite države Države v razvoju

* Ocena

4,050*

1,390*

4,620

1,860

7,000

3,350

1960 2008 2050

Ilus

trac

ija: S

oil a

tlas

201

5 /

Ale

xand

rato

s et

al.

Nogometna igrišča prikazujejo razliko med bogatimi in revnimi. V pravičnem in trajnostnem svetu bi vsakem od nas pripadalo 2.000 m2.

97

44

OKO

LjE

Živimo na Zemlji in iz zemlje,

vendar ji namenjamo premalo

pozornosti. Zemlja oziroma

tla so osnova za proizvodnjo

hrane in brez zdravih tal je

nemogoče proizvesti zdravo

hrano. Tla so tudi filter za

deževnico, ki jo spreminja jo

v čisto pitno vodo. Takoj za

oceani so tla velik rezervoar

ogljika – shranjujejo več

ogljika kot vsi gozdovi sveta

skupaj. Tla so polna življenja

– ena pest zemlje vsebuje več

organizmov, kot je celotna

človeška populacija na svetu.

dve tretjini vseh vrst živi

namreč pod zemljo. kot kaže

poročilo o svetovnem stanju

tal atlas tal 2015, tla hitro

izgubljajo svojo funkcijo. Brez

velikih ukrepov se bo stanje

samo še slabšalo.

aTLas TaL

Mednarodna skupnost si je zadala tri cilje: zaustaviti izgubo biodiverzitete, ustaviti

segrevanje ozračja pri 2 °C in omogočiti, da ima vsakdo pravico do ustrezne hrane. Brez rodovi-tnosti tal noben od teh ciljev ne bo dosežen, saj lahko tla opravijo svoje delo le, če je življenje v njih nedotaknjeno, če je plast humusa zdrava in če so pravice do tal zaščitene. Vendar nam to ne uspeva najbolje. Z napačno rabo tal iz-gubimo približno 24 milijard ton rodovitih tal vsako leto. Za to je več razlogov, v ospredju pa je širjenje mest in cest. V Nemčiji 77 hektarov tal delno ali v celoti izgubi svojo funkcijo vsak dan, kar je enako velikosti 100 nogometnih igrišč. Del slabšanja rodovitnosti tal gre pripi-sati neprimernemu kmetovanju, ki uporablja veliko pesticidov in fitofarmacevtskih sredstev ter težko mehanizacijo. Velik delež pri tem ima tudi deforestacija. Približno 20 do 25 % tal po svetu je že poškodovane, dodatnih 5 do 10 mi-lijonov hektarov (približno v velikosti Avstrije) pa se jih degradira vsako leto.

Povprečen Evropejec potrebuje 1,3 hektara tal, kar je toliko kot dve nogometni igrišči,

da bi proizvedel vso hrano in druge produkte, ki jih potroši vsako leto. To je približno šestkrat več, kot je tal na voljo za vsakega prebivalca Bangladeša. Približno 60 % območja, ki ga potrebujejo Evropejci za zagotovitev svojih potreb, leži zunaj EU, s čimer je Evropa konti-nent, ki je najbolj odvisen od tal zunaj njenih meja. Na leto EU za svoje potrebe potrebuje 640 milijonov hektarov zemlje, kar je 1,5-krat večje kot ozemlje vseh 28 držav članic EU. Ti

urbanizacija vzame dva hektarja tal na minuto

povprečen evropejec potrebuje 1,3 hektara tal, kar je toliko kot dve nogometni igrišči, da bi proizvedel vso hrano in druge produkte, ki jih potroši vsako leto.

mar

ec 2

015

97

OKO

LjE

45

podatki ne vključujejo pridobivanja nekaterih ključnih materialov, kot so bombaž, minerali in kovine. Največje države uvoznice iz zemlje drugih držav v EU so Nemčija, Združeno kraljestvo, Italija, Francija, Nizozemska in Španija. Če bi vsi na svetu potrošili toliko mesa kot ga povprečen Evropejec, bi potrebovali 80 % trenutne svetovne orne zemlje samo za proizvodnjo mesa. Za to, da se doseže cilj za bioenergijo iz Okvira za podnebje in energijo (2030 Framework for Climate and Energy), bi EU potrebovala dodatnih 70 milijonov hekta-rov zemlje, kar je območje, večje od Francije. Rastoči trg za materiale na bio osnovi, kot so bio plastika in kemikalije na bio osnovi, bo te zahteve samo še povečal.

V letu 2014 je 54 % populacije živelo v me-stih oziroma urbanih središčih. Do leta

2050 naj bi jih v mestih živelo že dve tretjini. Mesta trenutno zavzemajo 1 do 2 % svetovnih tal. Do leta 2050 naj bi zavzemala 4 do 5 % tal. Beton in asfalt v mestih preprečuje deževnici, da bi napojila zemljo, kar povzroča pogostejše poplave. Globalno gledano urbanizacija pov-zroči izgubo dveh hektarov tal na minuto.

Veliko škodo tlem povzroča intenzivno kmetijstvo, ki povzroča velik upad bi-

odiverzitete nad in pod tlemi. Vsako leto je zaradi kmetijstva uničenih okoli 13 milijonov hektarov gozda. Če se bo izraba tal nadaljevala v trenutnem trendu, bo svet dosegel mejo eko-loško trajnostne rabe tal do leta 2020. Če bodo potrebe po pridelavi hrane še naprej naraščale v enakem trendu, pa bomo do leta 2050 potre-bovali dodatnih 320 (velikost Indije) do 850 (velikost Brazilije) milijonov hektarov zemlje za pridelavo hrane.

Razna gnojila so pogosto razumljena kot vitalni del za dvig proizvodnje hrane in pri-

delkov. Vendar se pogosto pozablja na škodo, ki jo zemlji povzročajo na dolgi rok. Največji porabnik gnojil je Kitajska, ki v povprečju porabi 344 kilogramov mineralnih gnojil na hektar na leto. Sledita ji Brazilija in Japonska. Uporaba gnojil pa je zelo majhna v Afriki: 2,7 kilograma na hektar v Ruandi in 7,5 kilograma v Gani. Vendar je cilj, da bi preko podpornega sklada v letu 2015 v povprečju porabili do 50 kilogramov na hektar. Čeprav sklad še ni začel z delovanjem, so posamezne afriške države

začele z izvajanjem svojih lastnih programov. Do leta 2050 naj bi namreč svet zaradi poveča-nega števila prebivalstva in povečanih potreb potreboval 70 % več hrane.

Okoli 33 % svetovnih polj je uporabljenih za proizvodnjo hrane za živino, v EU

pa je za to namenjenih kar 60 % polj. Kar je neučinkovito, saj za vsakih 100 kalorij teh žit in rastlin, ki so sicer primerne za ljudi, v pov-prečju dobimo samo 17-30 kalorij v obliki mesa. V nasprotju s tem živali poskrbijo za učinkovito rabo tal, če jih pasemo na pašnikih, ki sicer niso primerni za proizvodnjo hrane, ali pa na poljih, kjer rastejo rastline, ki niso primerne za ljudi.

Podnebje je močno povezano s tlemi in njihovimi značilnostmi, ki med drugim

odkrivajo podnebje skozi čas. Prav tako tla vpli-vajo na podnebje. Tla so namreč velik rezervoar ogljika. Vsebujejo več ogljika kot atmosfera in vsa kopenska vegetacija skupaj. Relativno majhne spremembe v količini organske snovi v tleh imajo lahko velik vpliv na atmosfero in na globalno segrevanje. S pravim menedžmentom tal pa imajo tla potencial, da absorbirajo velike količine ogljika.

Svetovna potreba po energiji zahteva dodatna območja za proizvodnjo ener-

gije. V Kanadi katranski pesek pokriva 15 milijonov hektarov, kar je več, kot je velikost Anglije (13 milijonov hektarov). V letu 2012 so v Kanadi proizvedli 1,9 milijona sodov olja za gorivo na dan. Svetovna dnevna poraba je 90 milijonov sodov. Za pridobivanje goriva je potrebne veliko zemlje, energije in vode. Katranski pesek v povprečju leži približno 30 metrov pod površino in da bi prišli do njega, se morajo gozdovi uničiti. Proces, kjer se loči olje kot gorivo od peska, proizvaja štirikrat več toplogrednih plinov kot rafiniranje konven-cionalnega petroleja. Proizvodnja enega soda (159 litrov) olja povzroči 636 litrov strupenih odpadnih voda. Na območju pridobivanja pa je ekosistem v večini uničen. Obnovljivi viri energije, kot so biogoriva, dobivajo veliko poli-tične podpore. EU direktiva zahteva, da morajo do leta 2020 vsa goriva za vozila vsebovati 10 % goriva, ki izvira iz obnovljivih virov. Vendar pa v primerjavi z vetrnimi elektrarnami in solarnimi paneli dajejo rastline za biogoriva le eno desetino energije na kvadratni meter, prav tako ta polja ne morejo biti uporabljena za proizvodnjo pridelkov za hrano. To povzroča etično dilemo, saj več kot 800 milijonov ljudi po svetu ostaja lačnih.

Zaradi pridobivanja različnih rud je v porastu tudi miniranje določenih območij.

Na Kitajskem je sektor za miniranje med leti 2005 in 2010 zrastel za tretjino. V ZDA oseba porabi 17 ton kovin, mineralov in fosilnega goriva na leto. Za vsako tono rude pa mora biti odstranjenih tri tone zemlje in kamenja.

Vir: Soil Atlas 2015.

Veliko škodo tlem povzroča intenzivno kmetijstvo, ki povzroča velik upad biodiverzitete nad in pod tlemi. Vsako leto je zaradi kmetijstva uničenih okoli 13 milijonov hektarov gozda.

Pro

moci

ja

Krški Kostak GIP projektira najbolj sodobno sortirnico mešanih komunalnih odpadkov v MariboruKostak GIP zagotavlja celovito ponudbo projektantskih storitev, odlikuje jih odzivnost, kakovost in strokovni pristop, pri tem pa ustvarja funkcionalno, konceptualno dovršeno in oblikovno skladno arhitekturo. Različni projekti – od urbanizma do urejanja notranje opreme – dokazujejo, da prave ideje ustvarjajo odlične rešitve za zahtevne naročnike.

Usmeritev na področju ravnanja z odpadki utrjuje s storitvami inženiringa skupaj z matično družbo Kostak pri projektih:- objekt sortirne linije Spodnji

Stari Grad in kompostarna- nadgradnja MBO in kompostarna v Celju- Sortirnica Maribor

Ti projekti so dokaz, da uspeh ni naključje, temveč je rezultat znanja, premišljenega razvoja in vztrajnosti.

Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad

Cesta krških žrtev 47, 8270 Krško

T: 07 48 81 555

[email protected]

www.kostak-gip.si

Les j

e Le

p

mar

ec 2

015

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

97

46

OKO

LjE

državno podjetje slovenski

gozdovi, d.o.o. naj bi zaživelo

julija 2016. Vsi deležniki

previdno čakajo, kaj bo

prineslo novo podjetje.

načrt je stabilizacija trga

gozdno lesnih sortimentov.

koncesionarjem je nadaljnje

delo obljubljeno. pomislek

obstaja, da novo podjetje ne

bo doseglo lesno predelovalne

industrije, ki se utaplja. prava

smer podjetja bo tako vidna

šele tedaj, ko bo delovala

gozdarsko-lesna veriga in bo

les ostajal doma, ne pa romal

v sosednjo avstrijo in italijo.

ali pa nakazuje pravo smer

predviden nov direktorat za

lesarstvo na gospodarskem

ministrstvu?

urška košenina

Les Je Lep

Konec februarja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Vladi RS predložilo

izhodišča za Zakon o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, prenova ostalih vidikov gozdne zakonodaje bo potekala naknadno. Republika Slovenija ima v lasti ca. 255.000 ha gozdov, od tega 235.000 ha upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, kar predstavlja 20 % vseh gozdov v Republiki Sloveniji. Trenutno imajo na Ministrstvu do-končana osnovna izhodišča za pripravo predlo-ga Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS, ki so že bila predstavljena koaliciji. Koalicija je glede teh usmeritev usklajena. Državno pod-jetje bo v izključni lasti Republike Slovenije, ki svojega poslovnega deleža ne more deliti ali prenesti na drugo osebo. Cilj gospodarske družbe je upravljanje gozdov v lasti RS v skla-du z načeli transparentnosti, učinkovitosti in odgovornosti pri upravljanju državne lastnine.

Cilji so znani. Prispevati k doseganju ciljev regionalnega razvoja in razvoja podeže-

lja zlasti pri ohranjanju kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi mo-žnostmi gospodarjenja. Skladno z Akcijskim načrtom za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige do leta 2020 v Sloveniji »Les je lep« sodelovati v procesu zagotavljanja zelenih

delovnih mest. V gozdovih v lasti RS celovito upoštevati javni interes in zaveze RS na vseh varovanih območjih narave, zlasti tam s pou-darjeno rekreacijsko funkcijo, ter na področju blaženja podnebnih sprememb. Biti primer dobre prakse na področju upravljanja z narav-nimi viri oziroma vsemi dobrinami in stori-

tvami gozdnih ekosistemov. Podpirati uporabo in pospeševanje sodobnih tehnologij dela v gozdu ter zaposlovanje in najemanje ustrezno usposobljene delovne sile. Na področju gozdov in gozdarstva omogočati usposabljanje stro-kovnega kadra ter podpirati izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo. Temeljna naloga gospodarske družbe je upravljanje z gozdovi v lasti RS in vključuje: oddajo del in izvajanje

državno podjetje je korak, a lesna industrija vendarle potrebuje nekaj več

Cilj gospodarske družbe je upravljanje gozdov v lasti rs v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in odgovornosti pri upravljanju državne lastnine.

mar

ec 2

015

Jasn

a m

ulej

Boj

an p

ogor

evc

iren

a šin

koFr

anc

poh

leve

n

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

97

OKO

LjE

47

sečnje, spravila in transporta lesa ter gojitve-nih in varstvenih del v gozdu, oddajo del pri gradnji gozdne infrastrukture in prodajo lesa.

Lani ni prišlo do ustanovitve državnega pod-jetja, ker koalicija ni bila usklajena. So zdaj

boljši časi za ustanovitev družbe?

»Razlog je bil predvsem v eni izmed mo-žnosti za hitrejšo sanacijo posledic

žleda, osnovni cilj je bil sprememba sistema gospodarjenja z gozdovi v lasti RS. Med drža-vami EU smo zagotovo edini, ki gospodarjenja z državnimi gozdovi nimamo urejena v obliki, da se s tem ukvarja podjetje – po principih, ki veljajo za gospodarske družbe in ne za javne za-vode kot v primeru Slovenije. Kot dober zgled, ki v EU verjetno izkazuje najboljše rezultate, se zgledujemo po ureditvi v Avstriji in Bavarski,« dodajajo na Ministrstvu za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano.

sosednja avstrija za vzgled

Po primerjavi nekaterih statistik Orga-nizacije Združenih narodov za prehrano in

kmetijstvo med obema državama za leto 2010 je stanje v avstrijskih gozdovih glede neeko-nomskih vidikov gozdov precej slabše kot pri nas. Kar 60 % avstrijskih gozdov je primarno namenjenih proizvodnji, delež površin, name-njen ostalim funkcijam, pa je znatno manjši. V omrežje Natura 2000 v Avstriji spada samo

slabih 7 % gozdnih površin, v Sloveniji pa sko-raj polovica vseh gozdov. Le 0,21 % gozdne po-vršine v Avstriji predstavljajo gozdni rezervati. Pri nas jih je 0,8 %, kar je znatno več, vendar pa njihova majhnost in razdrobljenost že sedaj ne omogočata ohranjanja vseh naravnih pro-cesov. Le 1 % površine avstrijskih gozdov je primarno namenjen socialnim funkcijam, ki vključujejo rekreacijo, turizem, izobraževanje, estetsko vlogo gozdov in podobno, v Sloveniji pa je takih 6 % površin gozdov. Pri nas je 11 % gozdov enakovredno namenjenih več funkci-jam hkrati, medtem ko v Avstriji takih gozdov ne beležijo. »Kljub trikrat večji površini gozda in večjemu deležu, namenjenemu proizvo-dnji funkciji, je leta 2011 gozdarski sektor v Avstriji h gospodarstvu doprinesel 1,9 % BDP, v Sloveniji pa primerljivih 1,8 % BDP. Tudi

vloga javne gozdarske službe je v avstrijskih gozdovih precej manjša kot pri nas, saj le pri polovici gozdov uporabljajo načrte upravljanja,« ugotavlja Jasna Mulej iz Koalicije za gozd. V čem so Avstrijci sploh boljši? »Ključen problem v Sloveniji je razdrobljenost gozdne posesti, ki ima preko 460 tisoč lastnikov in jih je z leta v leto več. Povprečno ima lastnik 2,6 ha gozda. Med njimi je največji lastnik cerkev z dobrimi 20 %. Razdrobljenost posesti onemogoča kva-litetno gospodarjenje z gozdovi. Država ima v lasti dobrih 20 % gozdov. V katerih se relativno dobro gospodari, kar pomeni, da se izvajajo vse funkcije, od socialne, ekološke do gospodar-ske,« pojasnjuje Bojan Pogorevc, Projektni direktor SGLTP in Koordinator SLOBIOM za Koroško. Bo novo podjetje nadgradnja učin-kovitemu gospodarjenju? Bo zagotovilo, da bo več kakovostnega lesa ostalo domači lesni industriji? Kaj bo prispevalo k urejenosti trga?

koncesionarji ostajajo del gozdne zgodbe

Na Ministrstvu so zagotovili, da bi izvajanje sečnje, spravila lesa in opravljanje drugih

negovalnih, varstvenih in drugih del v držav-nih gozdovih v skladu s predlogom zakona bili še vedno omogočeni gospodarskim družbam, ki sedaj izvajajo koncesijo v državnih gozdo-vih, kakor tudi vsem drugim gospodarskim subjektom, ki opravljajo storitve s področja izkoriščanja gozdov. Na podlagi javnih razpi-sov bodo zagotovljene enakopravne možnosti vsem, ki bodo konkurirali na javnih razpisih za oddajanje izvedbe del v državnih gozdovih. Koncesionarji so s tem seznanjeni in zavračajo očitke o njihovih težnjah po izvozu hlodovi-ne. »Kritike, da koncesionarji vidijo rešitve le v prodaji hlodovine v tujino, ne držijo. Po uradnih evidencah je mogoče ugotoviti, da 70 % lesa iz državnih gozdov koncesionarji prodajo in predelajo doma. Izvažajo samo les, za katerega v Sloveniji nimamo več predelave. Večinoma industrijski les, kot so celuloza, les za lesne plošče itd.). Koncesionarji so glavni in najbolj zanesljivi oskrbovalci slovenske lesne industrije z lesom,« dodaja Jože Sterle, direk-tor Združenja za gozdarstvo pri GZS.

sklad kmetijskih zemljišč ni ogrožen

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ima že sedaj jasno razdeljene dohodke s področja

kmetijskih zemljišč in gozdov. Na področju gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči glavni

vir sredstev predstavljajo zakupnine, pri go-spodarjenju z gozdovi pa koncesijska dajatev. V izhodiščih na Ministrstvu predvidevajo, da na novoustanovljeno družbo preidejo delavci Sklada, ki sedaj opravljajo naloge s področja koncesij. Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči ostaja še naprej na Skladu. »Sklad ostaja kot javni zavod in skrbi za gospodarjenje s kmetij-skimi zemljišči v lasti RS in še naprej opravlja naloge v zvezi s postopki denacionalizacije,« še dodajajo na Ministrstvu. S tem je seznanjena tudi direktorica Sklada kmetijskih zemljišč

ključen problem v sloveniji je razdrobljenost gozdne posesti, ki ima preko 460 tisoč lastnikov in jih je z leta v leto več.

mar

ec 2

015

Storitve za obrt in industrijo• Izdelavanačrtovzaravnanjezodpadki

• Čiščenjelovilcevolj,lovilcevmaščobinpeskolovov

• Čiščenjeindustrijskihnapravincistern

• Čiščenjeproizvodnihobratovterindustrijskihpovršin

• Sortiranjeodpadkov,snovnapredelavaindokončnaodstranitevostankov

Gostinstvo• Prevzeminobdelavabiološkihindrugihorganskihkuhinjskihodpadkov

• Čiščenjelovilcevoljinlovilcevmaščob

• Prevzemživilspretečenimrokomuporabe(ŽSPkat.3)

[email protected]

97

48

OKO

LjE

Irena Šinko, ki zagotavlja: »Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije bo do sprejetja oziroma uveljavitve zakona, ki bo urejal področje gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije in družbo Slovenski gozdovi d. o. o., posloval kot doslej v obstoječi obliki kot javni zavod ter v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi. V skladu s tem oziroma na teh podlagah bo pripravil tudi Program dela in finančni načrt Sklada KZG RS za leto 2015 in ga bo po običajni proceduri posredoval v sprejem organu upravljanja Svetu Sklada ter v soglasje Vladi RS.«

prednosti novega državnega podjetja

»Bistvena prednost za lesno-predelovalno industrijo pomeni predvsem možnost

lažjega dostopa do lesa, različnih drevesnih vrst in kakovostnih razredov. Podjetje bo samo prodajalo les in bo na slovenskem trgu, glede na sedanji obseg sečnje v državnih gozdovih, letno zagotavljalo vsaj 1.000.000 m2 lesa. Ker bo na trgu nastopalo s celotno količino lesa, posekanega v državnih gozdovih, bo lahko bistveno lažje zadostilo različne potrebe naše

lesne industrije, kjer sedaj večkrat izpostavlja-jo težave pri nakupu ustreznega lesa glede na vrsto predelave,« zatrjujejo na Ministrstvu. Ustanovitev podjetja podpira tudi Franc Pohleven iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki pravi: »Podpiram ustanovitev nacionalnega podjetja za upravljanje z našimi gozdovi. Seveda bi moralo podjetje z natečajem v izvedbo sečnje vključiti bivše koncesionarje, še zlasti tiste, ki so že doslej s hlodovino dobro oskrbovali slovenske žage. Prodajo hlodovine bi po ustanovitvi izvajali upravitelji javnega podjetja (ekonomi). V interesu države je, da se z lesom prvenstveno oskrbi slovenska predelo-valna podjetja. Še drugi razlog za ustanovitev podjetje je uravnavanje cene lesa v primeru ujm, kot so žledolomi in vetrolomi. Zavzemam se, da bi morala hlodovina prvenstveno kon-čati na lesnopredelovalnih obratih Slovenije. Sredstva iz prodane hlodovine bi morali vložiti v predelavo lesa oz. za vzpostavitev ekonomske povezave v obliki lokalnih centrov predelave

lesa – vzpostavitev gozdno-lesne verige.« Podjetje bo torej lahko rešilo dva velika proble-ma. Povezati ponudbo in povpraševanje znotraj gozdno- lesnega sektorja in zaustaviti padajoči trend porabe industrijskega lesa in naraščajoči trend izvoza hlodovine.

papir prenese vse ali kaj gre lahko narobe

»Ne vem, kaj želi doseči minister z usta-novitvijo podjetja, kakšni so cilji?

Samo držati ceno gozdnim produktom na ta način ni najboljše v kontekstu trajnostnega razvoja celotne vrednostne verige lesa. Izziv je v združevanju lastnikov gozdov za doseganje boljših gospodarskih učinkov. Največji izziv je umestitev lesarstva v strateške usmeritve Slovenije. Ministrstvo, torej minister Dejan Židan, seže samo do gozdnih cest (direktorat za lovstvo, ribištvo in gozdarstvo). Za lesarstvo, za predelavo in proizvodnjo lesnih produktov, ni pristojen in odgovoren nihče. Govori se o direktoratu za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. To bi lahko bil začetek v pravo smer. Izzivom glede na to, da je lesno predelovalna panoga predvsem delovno intenzivna, je ogromno, kar močno presega ozko usmeritev državnega podjetja za gozdove,« pravi Bojan Pogorevc. »Menim da so potrebna izhodišča še lokalna zaposlitev in lokalna obdelava lesa, minimalni ogljični odtis oziroma minimalna prevozna razdalja in eksplicitno postavljena zahteva, da les konča v slovenskih gozdno lesnih verigah z ustrezno dodano vrednostjo. Državna podjetja v Evropi zelo različno funkcionirajo. Če primerjamo av-strijsko državno podjetje in hrvaško si nista kaj preveč podobna, ne po organizaciji ne po učinkovitosti in ne po korupciji. Ko smo šli leta 1993 v prvo reorganizacijo gozdarstva, so bile velike težave. Takrat smo videli, da je zelo težko postaviti neko novo inštitucijo na noge, če govorimo npr. o takratnem Zavodu za gozdove (ZGS) in Skladu kmetijskih zemljišč. Na ZGS imajo še danes težave s financiranjem. Problemi pri novih inštitucijah se pojavijo, ko gremo v podrobnosti in konkretne rešitve,« utemeljuje svoje pomisleke Jože Sterle.

Je lesno industrijo mogoče rešiti?

Načeloma na slovenskem trgu in tudi trgu EU na Ministrstvu ne pričakujejo težav s

prodajo lesa. Tudi v času sanacije žledoloma večina cen gozdno lesnih sortimentov ni

ne pozabimo – akcijski načrt Les je lep je bil na državni ravni sprejet leta 2012. in kaj se je zgodilo v tem času, kako je s slovensko lesno industrijo danes?

Pro

moci

ja

mar

ec 2

015

97

OKO

LjE

49

drastično padla. Menijo, da se bo družba trgu lažje prilagajala z obsegom in strukturo sečnje, zato ni prav nobenega razloga za morebitno izgubo družbe. Po vzoru podobnih podjetij v drugih državah (npr. Avstrija, Bavarska) pod-jetja sklepajo z lesno industrijo dolgoročnejše pogodbe, ki kupcu in prodajalcu zagotavljajo določeno stabilnost pri poslovanju. Po drugi strani je dr. Franc Pohleven do stanja lesne industrije v Sloveniji veliko manj utopičen. »Novo podjetje bi rešilo več problemov, kot jih je oziroma jih bo nastalo, v kolikor se podje-tja ne bo ustanovilo. Zavedati se moramo, da predelava lesa v Sloveniji brez potrošnje ne bo

zaživela. Zato bi se morala gozdno lesna veriga začeti pri potrošniku. Pri doseganju konkurenčnosti lesa na trgu predstavljajo naj-večji problem nerealne cene izdelkov. Za ureditev celovitega trga bi morala poseči država z rešitvami oblikovanja realnih cen izdelkov glede na materiale. Ni logično, da so armirano be-tonski objekti in plastična okna cenejši od lesenih. To je posledica dejstva, da onesnaževalci (jeklarne, cementarne, plastičarji) ne plačujejo škode, ki jo povzročijo s proizvodnjo ter predelavo teh materialov. Emisije oziroma onesnaževanje je sedaj na bremenih vseh državljanov. Ko bo strošek za onesnaževanje vgrajen v končno ceno proizvoda (tudi kvote za odkup CO2 po Kjotskem sporazumu), bodo leseni izdelki znatno cenejši od izdelkov iz fo-silnih materialov in bo tudi lesna proizvodnja znova zaživela. Urediti je potrebno tržišče in doseči, da onesnaževalec stroške onesnaževa-nja vključi v končno ceno. Dokler bo družba z bencinskim dodatkom podpirala umazano industrijo se stanje v Sloveniji ne bo izboljšalo,

četudi naredimo idealno podjetje za upravlja-nje s slovenskimi gozdovi.«

Ne pozabimo – akcijski načrt Les je lep je bil na državni ravni sprejet leta 2012. In kaj

se je zgodilo v tem času, kako je s slovensko lesno industrijo danes? Bo to morda razkrilo gospodarsko ministrstvo, ko bo ustanavljalo Direktorat za lesarstvo? Kje nastajajo napo-vedani lesnopredelovalni centri v Sloveniji?

zeleno naj bo.Z nakupom sesalnika Electrolux obnavljam slovenske gozdove.

Gozdovi so naše bogastvo, saj čistijo zrak, zagotavljajo zdravo pitno vodo, preprečujejo erozijo, so dom številnim živalim in omogočajo zdravo rekreacijo.Pozimi 2014 je več kot polovico slovenskih goz-dov prizadel žled. Poškodovanih je bilo skoraj 25 milijonov dreves oziroma več kot 9 milijonov m3 lesa. Večina gozdov se bo obnovila sama, po naravni poti, za približno 900 hektarjev pa bo potrebna obnova s sajenjem.Zveza tabornikov Slovenije in Zavod za goz-dove Slovenije so skupaj organizirali projekt Obnovimo slovenske gozdove, s pomočjo

katerega bodo pripomogli k hitrejši in strokovni obnovi poškodovanih gozdov. jeseni 2014 so skupaj s prostovoljci zasadili približno 28.000 sadik, spomladi 2015 pa imajo v načrtu po-novno sadnjo dreves.Podjetju Electrolux sta trajnostni razvoj in skrb za okolje zelo pomembna, zato smo odločili za sodelovanje pri projektu. Za vsak prodan sesalnik Electrolux iz kolekcije Ultra bomo prispevali 10 drevesnih sadik za obnovo slovenskih gozdov. S skupnimi močmi bomo tako pripomogli k še hitrejši obnovi gozdov in poskrbeli za zeleno prihodnost.

Electrolux Ljubljana d.o.o., Gerbičeva ulica 110, 1000 Ljubljana, www.electrolux.si

Pro

moci

ja

novo podjetje bi rešilo več problemov, kot jih je oziroma jih bo nastalo, v kolikor se podjetja ne bo ustanovilo. Zavedati se moramo, da predelava lesa v sloveniji brez potrošnje ne bo zaživela. Zato bi se morala gozdno lesna veriga začeti pri potrošniku.

Zrak v

Sl

ove

nij

i

mar

ec 2

015

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

97

50

OKO

LjE

podrobnejše programe

ukrepov iz odlokov o načrtih

kakovosti zraka na območjih

Zasavja ter mestnih občin

murska sobota, maribor,

Celje in novo mesto, ki so bili

sprejeti pred dobrim letom,

je vlada sprejela februarja. s

tem naj bi naredili na področju

okoljskih problemov kakovosti

zraka bistven napredek.

podrobnejši programi ukrepov

sicer določajo finančne vire za

uresničitev odlokov o načrtih

za kakovost zraka, ki pa imajo

še precej neznank oziroma

veliko pogojev. državna

finančna vira sta dva, in sicer

podnebni sklad in kohezijska

sredstva 2014-2020.

Zrak V sLoVeniJi

Sprejeti Podrobnejši programi ukrepov iz Odlokov o načrtih kakovosti zraka na

območjih Zasavja ter mestnih občin Murska Sobota, Maribor, Celje in Novo mesto predvi-devajo naslednja finančna sredstva: Murska Sobota 34.511.074 EUR (od tega se načrtuje 7.576.743 EUR državnih spodbud), Maribor: 49.911.236 EUR (od tega 8.384.836 EUR dr-žavnih spodbud); Celje 24.993.501 EUR (od tega 10.318.001 EUR državnih spodbud); Zasavske občine 22.676.538 EUR (od tega 6.531.538 EUR državnih spodbud); Novo Mesto 27.357.921 EUR, od tega 10.060.921 EUR državnih spodbud). Sredstva države načrtovana za teh pet programov so okvirna in so odvisna od prijav občanov na razpise Podnebnega sklada in uspešnosti prijav občin oziroma mest na razpise kohezijskega sklada.

Iz kohezijskih sredstev se bodo zagotavljale dodatne finančne spodbude za ukrepe -

mikrosistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB); postavitev dodatnega kotla na lesno biomaso v sistem daljinskega ogreva-nja; energetska sanacija javnih stavb; izgradnja nizko energetskih objektov; izdelava celostnih prometni strategij za vseh sedem območij pre-seganj; različni ukrepi trajnostnega prevoza; parkirišča koles na postajah javnega potni-škega prometa; trajnostna parkirna politika; infrastruktura za vozila na stisnjen zemeljski plin; izgradnja kolesarskih stez in ureditev površin za pešce; ureditev postajališča JPP, da bodo bolj funkcionalna in varna; priprava in izvajanje mobilnostnih načrtov.

Iz Podnebnega sklada se bodo sofinancirali naslednji ukrepi - zamenjava zastarelih

malih kurilnih naprav s sodobnejšimi in to-plotnimi črpalkami (velja za območja, kjer ni določen kot prednostni način ogrevanja na daljinsko ogrevanje ali s plinom), toplotna izo-lacija stavb oziroma hiš, toplotna izolacija jav-nih stavb, zamenjava vozil javnega potniškega prometa, ki imajo zastarele motorje z motorji EURO VI, nabava električnih vozil, zamenjava komunalnih vozil z vozili s sodobnimi motorji.

Okoljsko ministrstvo opozarja, da je višina sredstev državnih spodbud iz kohezije

2014-2012 indikativna oziroma se spreminja skladno s pravili Operativnega programa za iz-vajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in s pravili za dodeljevanje držav-nih pomoči na področju energije in okolja, pri

čemer si bo vlada prizadevala za uveljavitev najvišjih možnih spodbud iz javnih virov.

Vlada sprejela spremembe Uredbe o kakovosti zunanjega zraka

Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kakovosti zunanjega

zraka.

Nova uredba odpravlja predvsem pomanjklji-vosti, ki jih je ugotovila Evropska komisija

v Pilotu 6218/14/ENVI v zvezi s prenosom evropskega predpisa (Direktive 2008/50/ES) o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Pomanjkljivosti se odpravljajo predvsem v delu, ki se nanaša na aktivnosti države pri ohranjanju kakovosti zunanjega zraka na območjih, kjer še niso presežene mejne vrednosti. V ta namen bo vlada pripra-vila operativni program ohranjanja kakovosti zunanjega zraka.

Uredba spreminja tudi meje območij za upra-vljanje in merjenje kakovosti zunanjega

zraka, tako da bo Slovenija glede na število merilnih naprav skladna z zahtevami evrop-skega predpisa (Direktiva 2008/50/ES).

Okvirne obljube države za financiranje boljšega zraka

Pro

moci

ja

mar

ec 2

015

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

97

OKO

LjE

51

prepoceni dovoljenja ne spodbujajo zelenih vlaganj, zato prenova sistema

Evropski sistem trgovanja z izpusti CO2 se

sooča s pre-sežkom do-voljenj za izpuste. To pod-jetjem

omogoča razmero-

ma poceni onesnaževa-

nje ozračja s CO2 in jih ne spodbuja k

temu, da bi vlagala v razvoj čistej-ših tehnologij. Odbor za okolje v evropskem parlamentu je zato februarja potrdil reformo sistema za trgovanje z izpusti. Z njo želijo odpraviti neravnovesje med ponudbo in pov-praševanjem po dovoljenjih in tako spodbuditi prehod v nizkoogljično gospodarstvo.

Presežna ponudba dovoljenj se je na trgu pojavila zaradi gospodarske krize. Ker

podjetja ne proizvajajo toliko kot prej, ne po-trebujejo toliko dovoljenj za izpuste. Ponudba slednjih pa se kljub krizi ni znižala, zato je njihova cena padla. Do leta 2020 bi se lahko presežek dovoljenj iz današnjih dveh milijard dvignil na 2,6 milijarde. To bi ceno dovoljenj še dodatno znižalo in podjetjem omogočilo bolj poceni onesnaževanje. S tem bi podjetja imela manj razlogov za vlaganja v čistejše tehnologije.

Nova zakonodaja predlaga vzpostavitev stabilnostne rezerve za dovoljenja. Če bi

presežek dovoljenj presegel določeno raven, bi bila dovoljenja umaknjena s trga v rezervo. Če bi se pokazala potreba, bi ta dovoljenja lahko bila vrnjena nazaj na trg. Evropski parla-ment želi rezervo vzpostaviti z letom 2018, Evropska komisija pa z letom 2021. Končna odločitev o tem bo rezultat pogajanj med Parlamentom in Svetom EU, ki predstavlja države članice.

odbor za okolje podpira prehod na napredna biogoriva

Osnutek zakona, s katerim bi omejili proizvodnjo tradicionalnih biogoriv in

pospešili prehod na alternativne vire, kot so alge in odpadki, je februarja odobril odbor za okolje v Evropskem parlamentu. Cilj zakona je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz vse večje uporabe kmetijskih zemljišč za pridelavo pridelkov za biogoriva. Spomnimo, da je v proračunu EU za biogoriva letno namenjenih kar 10 milijard €.

Sedanja zakonodaja zahteva, da države članice EU zagotovijo, da bo vsaj 10 %

porabe energije v prometu do leta 2020 iz obnovljivih virov. V predlogu novega zakona pa naj biogoriva prve generacije (iz poljščin) ne bi smela presegati 6 % končne porabe energije v prometu do leta 2020. Napredna biogoriva, pridobljena iz alg ali določenih vrst odpadkov, bi morala znašati najmanj 1,25 % porabe energije v prometu do leta 2020. S tem bi zmanjšali uporabo kmetijskih zemljišč za pridelavo pridelkov za biogoriva, prav tako kr-čenje gozdov, ki samo po sebi povečuje emisije toplogrednih plinov.

države članice bodo lahko prepovedale gojenje Gso

Evropski poslanci so januarja sprejeli zakono-dajo, ki državam članicam omogoča, da ome-

jijo ali prepovedo gojenje gensko spremenjenih

rastlin (GSO) na svojem ozemlju, tudi če je to sicer dovoljeno v EU. Predlog, o katerem sta se Parlament in Svet dogovorila decembra lani, je bil prvotno vložen leta 2010, vendar je postopek stal štiri leta zaradi nesoglasij med državami, ki podpirajo ali zavračajo GSO. "Glede naslednjih korakov pa verjamem, da bo predsednik Komisije Jean-Claude Juncker držal besedo glede krepitve demokratičnega procesa pri vprašanju GSO v Evropi in zagoto-vil, da bodo raziskave na tem področju zares neodvisne," je dejala poročevalka Frédérique Ries.

Novi predpisi državam članicam omogočajo prepoved GSO z namenom varovanja oko-

lja in ne le zaradi tveganja za zdravje ljudi, kot bi ocenila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).

Države bodo lahko prepovedale gojenje GSO tudi zaradi prostorskega načrtovanja, so-

cialno-ekonomskega vpliva, kmetijske politi-ke, ali da bi se izognili nenamerni prisotnosti GSO v drugih pridelkih. Prepovedane bi lahko bile tudi točno določene skupine GSO glede na pridelek ali njihove lastnosti.

Preden država članica sprejme takšne ukre-pe, je v zakonodaji predviden postopek

iskanja soglasja s proizvajalcem GSO zaradi morebitnega že izdanega dovoljenja za prodajo. Tudi če se proizvajalec z ukrepom ne strinja, lahko država uvede prepoved enostransko.

Trenutno je edini GSO, ki se ga prideluje v EU, koruza MON810. Gensko spremenje-

ni krompir "Amflora", katerega pridelavo je Evropska komisija prvotno dovolila, je evrop-sko sodišče prepovedalo leta 2013. Zakonodaja še določa, da morajo države članice zagotoviti, da GSO rastline ne kontaminirajo drugih pri-delkov, in preprečevati čezmejno onesnaženje. Direktiva bo začela veljati spomladi 2015.

iZ BrUsLJa

trgovanje z izpusti cO2,

biogoriva, gsO

Inte

rvj

u z

mIn

Istr

om

mar

ec 2

015

foto

: Nat

aša

dr. p

eter

Gaš

per

šič

97

LOG

ISTI

Ka

52

ministru dr. petru Gašperšiču

v zadnjih mesecih ni bilo

lahko. in tudi zdaj, ko je bila

v Bruselj poslana prijava za

sofinanciranje drugega tira

in drugih infrastrukturnih

projektov, mu ne bo nič lažje.

ne le zato, ker še ni znan

finančni model naložbe v

1,35 milijona evrov vreden

tir divača-koper, pač pa

predvsem zato, ker se sloveniji

izmikajo vitalne evropske

prometne poti. Tisto, kar

je ožilje gospodarstva in

razvoja države. morda je

dr. peter Gašperšič res

infrastrukturni minister, a

boljše bo, če bi zaradi resorja

in nalog iz strategije razvoja

prometa dobil v vladi status

»razvojnega« ministra. Gre za

strateške izzive prihodnosti

slovenije. dobesedno minuto

pred dvanajsto, čeprav logisti

menijo, da je že marsikaj

izgubljeno.

jože volfand

inTerVJU Z minisTrom

v razpravi o novi strategiji razvoja prometa v sloveniji je bilo upravičeno vprašanje, zakaj ji ni bila dodana analiza realizacije nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infra-strukture, ki jo je dz sprejel pred dvajsetimi leti. ali ne bi bila koristna ocena, zakaj je bil program realiziran le okrog 25 % ob tem, da je bilo v tem času sprejetih več priporočil, kako je prepotrebno revitalizirati razvoj železniškega in javnega potniškega prometa?

Določene analize so bile narejene, saj na podlagi njih vemo, kolikšna je bila realizacija Nacionalnega programa razvoja železnic. Rezultati slabe realizacije so očitni. Mislim na upad javnega potniškega prometa in porast prometa z osebnimi vozili ter na stagnacijo na področju železniškega tovornega prometa. Tudi razlogi za to so bolj ali manj znani. Slovenija se je odločila, da najprej realizira avtocestni program in šele nato železniškega, ker za oboje ni bilo denarja. Vse to je upoštevano v novi strategiji - usmeritev v železnice oziroma okolju prijaznejše načine prometa in javni potniški promet.

strategiji naj bi sledil operativni načrt. kaj bo zajel operativni načrt in kdaj naj bi ga sprejeli?

Sprejela ga bo Vlada RS. Določil bo priori-tetni vrstni red aktivnosti in način izvedbe ukrepov, ki jih predlaga strategija, potrebna finančna sredstva in nosilce za njihovo izved-bo. Predvidevamo, da bo dokument za interno obravnavo pripravljen do poletja, nato pa naj

bi sledilo njegovo usklajevanje z ostalimi mini-strstvi. Zaradi kompleksnosti in občutljivosti tega dokumenta je težko napovedati, kdaj bo dokončno sprejet.

tudi v novi strategiji je v ospredju železniška infrastruktura, za katero bi do leta 2020 po-trebovali več kot dve milijardi evrov. tega de-narja ni. Po mnenju poznavalcev tudi ni realno javno-zasebno partnerstvo, saj zasebni kapital želi dobiček. kako daleč so razmišljanja, da bi med nove vire uvrstili bencinski cent oziroma druge možne vire, saj v nasprotnem primeru niso realno napovedane naložbe v železniški promet?

Projekt 2. tira bo financiran s sredstvi EU in prek javno-zasebnega partnerstva, ostali projekti železniške infrastrukture s sredstvi EU, del pa bo predstavljala lastna udeležba Republike Slovenije. Za drugi tir Divača-Koper, izvlečni tir, pa tudi za nadgradnjo železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica smo že od-dali vlogo za razpis za EU sredstva. Za financi-ranje nove infrastrukture namenska sredstva iz proračuna niso primeren vir.

kakšna je dejanska možnost, da se zgradi drugi tir in da se končno vzpostavijo pogoji za hitrejši razvoj luke koper kot strateške gospodarske družbe slovenije?

Vlada RS prioritetno dela na tem, da zagotovi vse pogoje za realizacijo izgradnje 2. tira in

minuta pred dvanajsto za posodobitev železniške infrastrukture

mar

ec 2

015

97

53

LOG

ISTI

Ka

modernizacije vse železniške infrastrukture na trasi vseevropskih koridorjev. Ob tem pa bo potrebno zagotoviti tudi pospešeni razvoj infrastrukture v Luki Koper.

stroka in logisti opozarjajo, da slovenija ni izkoristila svoje geostrateške lege in da jo s prometnimi povezavami po levi in desni pre-hitevajo sosede. vaše stališče?

Sosednje države pospešeno delajo na poso-dabljanju in izgradnji svoje strateške infra-strukture. Tudi v Sloveniji poteka intenzivna modernizacija železniškega omrežja, del tega je 2. tir Koper - Divača in povezava z Italijo (Trst - Divača), Avstrijo (Maribor - Šentilj) in Hrvaško ter še nekateri projekti. Obstaja namreč nevar-nost, da bi nas prometni tokovi, če Sloveniji ne bi uspelo dovolj učinkovito modernizirati omrežja, zaobšli. Promet na avtocestah pa bi zelo porasel, kar bi Sloveniji povzročilo velike prometne in okoljske probleme.

tudi nove ocene o zaostajanju razvoja prometa v državi navajajo, da slovenija potrebuje celo-vite logistične storitve in razvoj regijskih inter-modalnih centrov. kakšne konkretne ukrepe boste sprejeli za takšno oskrbo gospodarstva?

O zaostajanju razvoja prometa ne moremo go-voriti. Avtocestni križ smo dokončali. Zadnja tri leta investiramo v železniško infrastruktu-ro skoraj milijardo evrov s tem, da se nam pro-met kot celota nenehno povečuje. Kljub krizi. Potrebno je zagotoviti, da bo tovor v Slovenijo prišel, ker bo le tako naša država zanimiva za logiste. Pri tem v prvi vrsti mislim na povečanje pretovora v pristanišču Koper, tudi v povezavi z 2. tirom, na izboljšanje prometnih povezav z Italijo, Avstrijo in Hrvaško (proti Zagrebu in Reki). S tem bo Slovenija postala še bolj zani-miva za razvoj logistike. Sicer pa morajo biti projekti na področju logistike kot gospodarske dejavnosti v interesu zasebnih vlagateljev, torej gospodarstva in ne odvisni od vlaganj s strani države. Ta pa mora poskrbeti za zagotavljanje spodbudnega razvojnega okolja.

vzdrževanje državnih cest in mostov je izpo-stavljeno kot velik problem gospodarstva in mobilnosti v prometu. kaj boste storili?

Za vzdrževanje obstoječega državnega ce-stnega omrežja moramo zagotoviti stalen in zanesljiv vir financiranja. Direkcija RS za infrastrukturo bi glede na stanje cestnega in železniškega omrežja potrebovala za področje

cest letni proračun v višini okrog 300 milijonov EUR. Podoben znesek bi bilo potrebno letno zagotoviti tudi za področje železnic. Kljub letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, prek katere se zbere 140 milijonov evrov, ki se po presoji ministrstva za infrastrukturo na-menijo za cestno in železniško infrastrukturo, vidimo, da je denarja premalo. Razmišljamo o različnih možnih rešitvah za zagotovitev ustre-znega obsega sredstev. Opredelili in oblikovali bomo predloge za sprejem na vladi ter tako z letom 2016 zagotovili stalen vir za vzdrževanje obstoječega cestnega in železniškega omrežja.

bo prišlo do premikov tudi v realizaciji in-tegriranega javnega potniškega prometa? razmišljate o konkretnih načrtih?

Nekateri ukrepi se že izvajajo. Organizacija učinkovitega, a hkrati cenovno učinkovitega javnega potniškega prometa je v Sloveniji poseben izziv zaradi več razlogov. Prvi razlog je v razvoju razpršene poselitve, saj ima samo Ljubljanska urbana regija relativno veliko gostoto prebivalstva, da javni prevoz lahko zagotovi temeljna pričakovanja potnikov. Gre za veliko frekvenco odhodov, ustrezno hitrost vožnje in bližino postajališč. Več kot 3.000 na-selij v Sloveniji ima manj kot 100 prebivalcev in za te je izredno težko organizirati dober prevoz. Drug razlog je v veliki navezanosti Slovencev na lastni prevoz, imamo več kot 520 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. V nekaterih regijah je ta številka celo večja od 600 avto-mobilov. Z izgradnjo avtocestnega križa se je atraktivnost osebnega prevoza še povečala. Več osebnih avtomobilov je avtomatsko pomenilo manj potnikov v JPP in na koncu slabši javni potniški promet. Tretji razlog pa je seveda v samem sistemu JPP, kjer ni dobrih povezav med železniškimi prevozi, medkrajevnimi avtobusnimi prevozi in mestnim prometom. Namesto sodelovanja in iskanja boljših rešitev za potnike vsak sistem in celo vsak prevoznik skrbi predvsem za svoje pozitivno poslovanje.

a je morda tudi nekaj zgledne prakse?

Je. Uvedba subvencioniranih prevozov dija-kov in študentov je pokazala, da lahko dober sistem, ki je z istimi viri javnih sredstev ustvaril boljšo ponudbo, pritegne mlade. To je pomembno kratkoročno, ker javni potniški promet uporablja več potnikov, a tudi dolgo-ročno, ker vzgaja za javne prevoze. Dijaki in študenti so spremembo sistema zelo dobro sprejeli, ker je bilo že prvo šolsko leto v sis-tem vključenih 40 % več dijakov in 51 % več študentov. Število upravičencev, ki so uvelja-vljali pravico do subvencionirane vozovnice, je bilo približno 73.000. Uporabljali so skoraj 91.000 vozovnic. V šolskem letu 2013/2014 se je število upravičencev povečalo na več kot 77.000, uporabljajo pa nad 97.000 vozovnic. Dober trend povečanja števila uporabnikov se nadaljuje tudi v šolskem letu 2014/2015. Prav tako ima dobre rezultate uvedba integriranih

Kratko, zanimivoPanel o inteGralni zeleni sloveniji

V okviru mednarodne konference IRDO 2015 v Mariboru so pripravili socialno-inovacijski panel Integralna Zelena Slovenija kot general-ko za nastop pred odločevalci in načrtovalci politik EU v Bruslju. V Evropskem parlamen-tu želijo predstaviti projekt Integralne zelene Slovenije in dobiti zanj podporo. Slovensko integralno pot naj bi uresničile štiri ekonom-ske poti: samozadostno, v skupnost vpeto gospodarstvo, razvojno gospodarstvo, ki nadgrajuje lastno kulturo, socialno, na znanju temelječo gospodarstvo in trajnostno gospo-darstvo življenja. Te smeri so na panelu po-nazorili z več primeri iz prakse, med drugim iz kmetijstva, upravljanja z viri, trajnostnega razvoja turizma, inovativnega povezovanja ljudi in integralnega prepletanja podjetni-štva, turizma in samooskrbe in podobnimi. Pobudnica za integralno zeleno Slovenijo je dr. Darja Piciga.

ekokviz za najveČje ekoface

Začenja se Ekokviz, ekipno tekmovanje osnovnošolcev v poznavanju okoljskih tem. Letos bodo že štirinajstič preizkušali svoje znanje o okolju, naravi in ekologiji z naslovom Energija iz narave. Udeležbo na Ekokvizu je napovedalo že 153 šol. Najboljše šole bodo prejele sredstva, namenjena konkretnim okoljskim naložbam. Zagotavlja jih družba Telekom Slovenije, ki je skupaj z Ekošolo soorganizatorka Ekokviza in bo letos že sedmič omogočila izvedbo tekmovanja prek spleta. Temo Čebele in medonosne rastline bodo spoznavali šestošolci. Sedmošolci bodo podrobneje spoznavali les. Osmošolci pa se bodo seznanili z najrazličnejšimi viri za pri-dobivanje energije na Zemlji in z varčevanjem s fosilnimi gorivi. Ekokviz bo potekal prek spleta na http://eko.telekom.si, kjer je na voljo učno gradivo, vprašanja za vajo in vse informacije o poteku tekmovanja.

vrŠilec dolžnosti je albin kreGar

Na seji skupščine Centra za ravnanje z odpad-ki v Novem mestu so po nekrivdni razrešitvi prejšnjega direktorja Alojza Turka za vršilca dolžnosti direktorja imenovali dosedanjega prokurista Albina Kregarja. Izgradnjo 2. faze CeROD so ustavili in ni še jasno, ali bodo na-ložbo nadaljevali.

načrtujemo izvedbo novega razpisa podelitve koncesij izvajanja gospodarske javne službe javnega potniškega prometa (GJs – Jpp).

mar

ec 2

015

97

LOG

ISTI

Ka

54

linij na območju Ljubljanske urbane regije, kjer se je na teh linijah število potnikov povečalo za več kot 30 %.

je povezan javni potniški promet oddaljena vizija?

Ne. Z uvedbo sistema integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji bo postavljen enoten sistem, ki bo povezal železniške, med-krajevne avtobusne in mestne prevoze, uskladil vozne rede, da bodo bolj prijazni do potnikov, uvedel enotno elektronsko vozovnico in po-stavil enotno upravljanje celotnega sistema. Trenutno poteka izbor izvajalca, ki bo izpeljal celoten projekt, in pričakujemo, da bo končan v letu 2016.

kako bo slovenija reševala problem prein-tenzivnega tovornega prometa v tranzitu po cestah? so realne napovedi o zaračunavanju eksternih stroškov?

Eden izmed možnih ukrepov za reguliranje tranzitnih prometnih tokov je tudi ustrezna cenovna politika na področju cestninjenja tovornih vozil, kjer je potrebno neprestano spremljati strukturo vozil in temu ustrezno spreminjati posamezne parametre. Predlog novega Zakona o cestninjenju skladno z EU zakonodajo uvaja tudi možnost zaračunava-nja pristojbine za zunanje stroške, ki nastajajo zaradi prometnega onesnaževanja ali obreme-nitev s hrupom zaradi prometa tovornih vozil. V kolikor bi se država odločila za uvedbo, bi bila navedena pristojbina prihodek državnega proračuna, namenjena pa bi bila ukrepom za izboljšanje delovanja prometnega sistema. Ob tem je potrebno omeniti, da morajo posamezne sheme zaračunavanja eksternih stroškov teme-ljiti na strokovnih izračunih obremenjevanja okolja. Ukrep mora potrditi tudi Evropska ko-misija, zaračunavanje eksternih stroškov pa je deloma pogojeno tudi z vrsto elektronskega cestninskega sistema.

avtobusni javni potniški promet se je od leta 2002 do leta 2011 zmanjšal za 38 %. s katerimi programi lahko slovenija spremeni ta trend, kakšna je lahko vloga občin pri rasti javnega potniškega prometa?

Ta trend se lahko spremeni z vzpostavitvijo učinkovitega upravljavca javnega potniškega prometa (JPP) v Sloveniji. Ta bo združeval in-terese na državnem in lokalnem nivoju, izvedel integracijo vseh podskupin sistema JPP ter učin-kovito upravljal, financiral in nadziral celotni sistem JPP v Sloveniji. Na tem področju je sicer izdelanih že precej študij in analiz, ni pa še prišlo do implementacije na operativnem nivoju.

Podrobnejše analize kažejo, da je za doseganje cilja, to je dejanske sistemske večje uporabe JPP glede na vložena javno finančna sredstva, po-trebno izvesti celovito integracijo sistema JPP. Pri tem ločimo naslednje podskupine teh inte-gracij: integracija javno finančnih sredstev, in-tegracija voznih redov, integracija vozovničnih sistemov in integracija linij (integrirane linije).

Po vzoru razvitih evropskih državah želimo vsem prebivalcem RS po vnaprej določenem standardu zagotoviti »pravico do mobilnosti«. S tem bi dosegli, da bi JPP pokril tudi redko na-seljena področja, kjer je izvajanje linij izrazito nerentabilno. Na ta način bi dvignili kvaliteto življenja tistim prebivalcem, ki iz različnih ra-zlogov ne morejo uporabljati osebnih motornih vozil za zagotavljanje njihove mobilnosti. S tem se bo tudi upravičili vložek v postavitev sistemskega upravljavca JPP v RS.

Kot končni rezultat vseh teh aktivnosti načrtu-jemo izvedbo novega razpisa podelitve koncesij izvajanja gospodarske javne službe javnega po-tniškega prometa (GJS – JPP), kar bi imelo za posledico implementacijo opisanega sistema. Delni rezultati v zvezi s tem bodo predvidoma znani že v tem letu.

Brez sodelovanja in aktivne vključitve občin takšnega sistema ni mogoče vzpostaviti.

turizem že leta ugotavlja, da bi slovenija morala izboljšati letalske povezave s svetom. kakšen je načrt za izboljšanje infrastrukture zračnega prometa v sloveniji, še posebej por-toroškega in mariborskega letališča?

Republika Slovenija podpira nadaljnji razvoj vseh treh javnih letališč za mednarodni zrač-ni promet, in sicer Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališča Edvarda Rusjana Maribor in Letališča Portorož.

Na letališču Edvarda Rusjana Maribor se izvaja evropski projekt "Projekt posodobitve letališke infrastrukture na letališču Maribor 2007-2013". Zgrajen je bil nov potniški ter-minal in obnovljen hangar, posodabljajo se tehnični objekti in nabavlja oprema za potrebe letaliških služb. Tudi na Letališču Portorož se načrtuje povečanje kapacitet in izboljšanje kvalitete letaliških storitev predvsem zaradi razvoja turizma, ki je primarni interes obalne regije. Republika Slovenija vodi tudi postopke za izdelavo državnih prostorskih načrtov za vsa tri javna letališča za mednarodni zračni promet, ki bodo služili kot podlaga za njihov nadaljnji razvoj.

NAPOVEDUJEMO!NAPOVEDUJEMO!

100

Več informacij na: www.zelenaslovenija.si

Bodite zraven!Vabimo vas, da sodelujete v 100. jubi-lejni številki edine strokovne revije za trajnostni razvoj v Sloveniji.

Prva številka je izšla junija 2001 in od takrat redno izhaja kot strokovna revija za področje embalaže, okolja in logistike. Jubilejna številka bo še posebej bogata in raznovrstna. Bodite zraven!

Urednik revije EOL:Jože Volfand

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o.,

Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,tel: 03/ 42 66 700,

e-pošta: info@� tmedia.si

predlog novega Zakona o cestninjenju skladno z eU zakonodajo uvaja tudi možnost zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške, ki nastajajo zaradi prometnega onesnaževanja ali obremenitev s hrupom zaradi prometa tovornih vozil.

Pro

moci

ja

Notr

aNja

lo

gis

tika

mar

ec 2

015

foto

: Rok

Maj

heni

ch

Bra

ne š

vege

lj

97

55

LOG

ISTI

Ka

Jungheinrich, nemška

multinacionalka, ni edini

logistični velikan, ki že nekaj

desetletij s podružnico posluje

na slovenskem trgu. a njihovi

začetki pri nas segajo še

v zlate čase smelta, danes

pa, kot pravi direktor Brane

švegelj, Jungheinrich ni samo

ponudnik viličarjev in vozičkov,

pač pa se vse bolj spreminja v

družbo s celovitimi strokovnimi

rešitvami na področju notranje

logistike. delež prihodka s

prodajo storitev raste. pri

prodaji viličarjev pa so se

odločili za nekatere ugodne

ponudbe, na primer ponudbo

rabljenih viličarjev in rental,

kar so podjetja dobro sprejela.

in prihodnost intralogistike?

izzivov je na pretek, pravi

Brane švegelj.

noTranJa LoGisTika

Čeprav se jungheinrich aG predstavlja kot eden največjih svetovnih ponudnikov viličarjev in vozičkov, je vendarle usmerjeno v celovite rešitve intralogistike. katere novosti v zadnjem obdobju lahko v notranji logistiki najbolj pri-pomorejo k optimizaciji poslovanja in večjim finančnim učinkom?

Drži. Stranke vse bolj pričakujejo celovito po-nudbo na področju intralogistike, zato je širok asortiman izdelkov in storitev konkurenčna prednost . Naše podjetje stremi k dolgoroč-nemu sodelovanju in partnerskemu odnosu z našimi kupci. Zato je pomembno, da strankam pomagamo reševati bolj kompleksne izzive, ki jih imajo v notranji logistiki. Poleg viličarjev, ki so z vsako generacijo energetsko učinkovitejši, ponudimo na primer skladiščno navigacijo, ki procese in uporabo viličarja, na primer EKX v ozkih hodnikih ter njegovih poti izboljša do 25 %. To so sploh za 3PL podjetja ogromni prihranki pri času, denarju, investicijah. Tak pristop našim strankam zagotavlja dolgoroč-no konkurenčnost, obenem pa omogoča inte-gracijo novih sistemov takrat, ko jih stranke potrebujejo. Vseh novih sistemov namreč ni potrebno integrirati takoj. Smiselno jih je uvesti takrat, ko stranki omogočijo določene prednosti in optimirajo njihove procese.

jungheinrich je v sloveniji že nekaj desetletij. kako se spreminjajo zahteve slovenskih pod-jetij pri reševanju logističnih izzivov, kaj je v ospredju in katere panoge se najbolj zavedajo pomena notranje logistike?

Najboljša slovenska podjetja razumejo in se zavedajo, da je intralogistika pomembno po-dročje celotnega poslovnega procesa. Zato je treba vlagati v konkurenčnost in optimizacijo izdelkov in storitev. Tu ne bi želel izpostaviti določene panoge, saj naši kupci prihajajo iz različnih industrij in servisnih dejavnosti. Bistveno pri tem je spoznanje, da samo ustre-zni procesi omogočajo optimalne rezultate. Ob tem seveda ni nujno, da se vedno vlaga samo v avtomatizacijo, saj ta zahteva določene razme-re za dosego ustreznih rezultatov. Tudi s pravo kombinacijo klasičnih oziroma standardnih izdelkov in storitev lahko zelo uspešno uredi-mo procese, ki prinašajo ustrezne prihranke in optimalne rezultate.

Če si hoče logist v podjetju zagotoviti celo-vit pogled na notranji pretok materiala, kaj mora najprej analizirati in kako zagotavljate sledljivost?

Razumeti mora pretoke materialov in poti glede na procese, ki so v podjetju med seboj

Od viličarjev do celovitega paketa za večjo konkurenčnost

mar

ec 2

015

97

LOG

ISTI

Ka

56

prepleteni. Podjetje Jungheinrich ponuja sto-ritev MFA, analizo pretoka materialov, ki smo jo večkrat praktično izvedli v slovenskih pod-jetjih. Naj povem, da je potrebno v pripravo in izvedbo vključiti vse udeležence v analiziranem podjetju, tako da je zajem podatkov čim bolj re-alen. Na ta način so možni precejšnji prihranki. Vložek v MFA projekt je tako zelo hitro popla-čan. Obenem pa se ustrezno korigirajo procesi v podjetju, ki temeljijo na realnih podatkih ter s tem zagotavljajo sledljivost.

v ponudbi posebej navajate, da iščete rešitve, prilagojene vsakemu kupcu. kateri izziv pri pripravi celovitega projekta intralogistike je bil doslej najzahtevnejši?

Vsekakor so najbolj zahtevni začetni projekti, omenil sem MFA analizo. Pa ne zaradi samega dela, pač pa po navadi zaradi začetnega neza-upanja. V podjetjih je pogosto problem misel-nost, češ »mi vse vemo«. Naš pristop pa je te-amski. Torej sodelujemo z našimi strokovnjaki, a obvezno vključimo vse relevantne udeležence na strani kupca. Tako zajamemo celotno inter-no znanje, ki da skupaj z našimi preizkušenimi metodami na koncu dobre rezultate. Ko pa se enkrat vzpostavita ustrezen odnos in razume-vanje, skupno znanje in iskanje pomaga vsem, da se vzpostavijo optimalni procesi in s tem učinkovite rešitve.

Ponujate kompletni proizvodni program vi-ličarjev matičnega podjetja. za katere vaše viličarje je na trgu največ povpraševanja?

Glede viličarjev je Jungheinrich vsekakor najmočnejši v razredu elektro viličarjev. To so viličarji v razredu skladiščne tehnike. Med njimi vsekakor tudi regalni viličarji ETV. Ta viličar je prvič v petdesetih letih prejšnjega stoletja patentiral dr. Friedrich Jungheinrich, ustanovitelj naše firme. Prav tako moram ome-niti elektro čelne viličarje tipa EFG. Vsekakor so zelo dobro sprejeti na trgu, z visokim tržnim deležem, tudi visoko regalni viličarji v ozkih hodnikih, to so tipi ETX, EKX, EFX. V zadnjem času pa je Jungheinrich veliko investiral tudi v razvoj motornih viličarjev DFG/TFG, kjer ponujamo tako viličarje s hidrostatičnim kot viličarje s hidrodinamičnim pogonom.

odločili ste se, da podjetjem na novo uredite rabljene viličarje in omogočate najem. se je trg odzval?

Trg se je zelo dobro odzval. Ločimo med kratkoročnim in dolgoročnim najemom. Pri kratkoročnem najemu govorimo o najemu za dan ali nekaj dni, pa vse do enega leta. Pri

dolgoročnem najemu pa je govor o najemu, ki je daljši od enega leta. Posebno obliko dolgoročne-ga najema za 60 mesecev imenujemo "rental". Taka oblika zajema poleg finančnega najema tudi ustrezno zavarovanje (AO, AO+, kasko). To je zelo pomembno, saj v zadnjem času zaradi poškodb pri delu podjetja dobivajo zahtevke po odškodninah. Vključen je tudi servis, vklju-čeni so vsi stroški servisa v času pogodbene dobe, torej material, delo in tudi preventivno vzdrževanje.

je rental uspešen?

Za rental se v zadnjem času odloča vedno več podjetij, saj podjetja za ureditev flote viličarjev ne potrebujejo investicijska sredstva, pač pa plačujejo stroške v obliki mesečnega najema. Prednost rentala je tudi v tem, da po poteku na-jemnega obdobja stranka viličarje vrne ali pa se odloči za zamenjavo in tako dobi nove viličarje z najnovejšo tehnologijo, ki je takrat na voljo, in sicer za novo najemno obdobje. Stranka pri rentalu lahko za vsako leto precej natančno planira stroške za celotno floto viličarjev, saj so stroški vnaprej znani in tako je za stranko bistveno lažji proces planiranja.

Tudi prodaja rabljenih viličarjev je v zadnjih letih v porastu. Eden od razlogov tiči v dejstvu, da si nekatera podjetja zaradi krize niso mogla privoščiti nakupa novih viličarjev. Je pa res, da je glede na potrebe procesa pri posamezni stranki včasih smiselno uporabiti kvalitetne rabljene viličarje, saj na ta način stranki lahko optimiramo stroške. Jungheinrich tudi v pro-cesu obnove rabljenih viličarjev sledi visokim zahtevam glede kvalitete in varnostnih stan-dardov. V Dresdnu imamo novo tovarno za obnovo viličarjev.

zakaj je bil lani nagrajen z nagrado ifoY čelni viličar efGs40s?

Točno. EFG S40s je v kategoriji čelnih vi-ličarjev z nosilnostjo nad 3,5 tone prejel nagrado IFOY. Je čelni elektronsko krmiljen viličar na akumulatorski pogon, ki so ga raz-vili v Jungheinrichovem razvojnem centru v Nemčiji. Glavna značilnost same zasnove tega viličarja je koncept čiste energije (Pure Energy). Njen bistveni del je najnovejša ge-neracija okolju prijaznih Jungheinrichovih trofaznih motorjev. Vzajemno delovanje med Jungheinrichovimi motorji in elektronskim

nadzorom smo še izboljšali, visokofrekvenčni pogon trofaznih motorjev na izmenični tok pa zagotavlja izjemno visoko učinkovitost. Nova prostorska razporeditev elementov kontrol-nega sistema viličarja je močno zmanjšala dolžino in število povezav med posameznimi komponentami. Tudi hidravlične komponente so, kjer je le mogoče, neposredno povezane s hidravličnim blokom, kar dodatno zmanjšuje skupno dolžino hidravličnih cevi v viličarju.

Torej vidite, da je ta viličar vsaj trenutno na trgu nekaj posebnega.

koliko realizacije vam daje trgovina in koliko storitve?

Trenutna delitev prometa je približno 60/40 v korist izdelkov. Toda potrebno je poudariti, da se trend v zadnjih letih spreminja v korist storitev.

Poudarjate, da v poslovanju upoštevate trajno-stni koncept. v čem se to kaže v izdelkih in v programih celovitih rešitev, na katere elemen-te poleg energije ste najbolj pozorni in kako trajnostno poslujete kot podjetje v sloveniji, mislim na odpadke, energijo, vodo, družbeno odgovornost do okolja?

Skrb za okolje in trajnostni razvoj je vtkana v vse Jungheinrichove izdelke in storitve. Jungheinrich je namreč prvo podjetje na po-dročju proizvodnje in prodaje viličarjev, ki je pridobilo ustrezen certifikat TÜV Nord (The product lifecycle assesment). To pomeni, da je izračunana kompletna eko bilanca, ki omogoča trajno znižanje CO2 izpustov med izdelavo in uporabo viličarjev Jungheinrich. To pa je do-sežek, ki nas uvršča med vodilne v svetovnem merilu.

kakšna je prihodnost notranje logistike?

V nenehnih izboljšavah tehnologij s hkratno ustrezno povezavo različnih komponent in elementov v smiselno celoto, tako da konkretni stranki omogočajo konkurenčne prednosti in dolgoročen razvoj. Mi v Jungheinrichu se bomo še naprej trudili, da bodo novi produkti in sto-ritve, v kombinaciji s standardnimi, ki bodo v naslednjih letih zreli za trg, omogočali našim strankam v Sloveniji ustrezno dolgoročno konkurenčnost. Mi se veselimo novih izzivov.

V podjetjih je pogosto problem miselnost, češ »mi vse vemo«.

stranka pri rentalu lahko za vsako leto precej natančno planira stroške za celotno floto viličarjev, saj so stroški vnaprej znani in tako je za stranko bistveno lažji proces planiranja.

Jungheinrich je namreč prvo podjetje na področju proizvodnje in prodaje viličarjev, ki je pridobilo ustrezen certifikat TÜV nord (The product lifecycle assesment).

Trajn

osTn

a

mo

bil

no

sT

mar

ec 2

015

mag

. Lili

jana

mad

jar

foto

: arh

iv p

odje

tja

97

57

LOG

ISTI

Ka

rra LUr (regionalna razvojna

agencija Ljubljanske urbane

regije) je izdelala študijo o

posodobitvi železniškega

prometa v ljubljanski urbani

regiji, ki cilja na povečano

rabo javnega prometa in

želi prestolnico razbremeniti

tovornega prometa. odziv

na študijo je presegel

pričakovanja. Javnost je

odgovorila s peticijo in

facebook stran za podporo

projektu. investicija je

ocenjena na 300 mio €.

država je nekatere predloge že

umestila v aktualno finančno

perspektivo do leta 2020.

Več o študiji je pojasnila mag.

Lilijana madjar, direktorica rra

LUr.

urška košenina

TraJnosTna moBiLnosT

Študija je vroča tema. kaj je tako spodbudilo javnost?

Razlogov je več. Ljubljansko železniško vozli-šče, ob povečanem povpraševanju po železni-ških prevozih in slabem stanju železniškega omrežja, v današnjem času komaj uspeva opravljati vlogo nacionalnega in evropskega vozlišča. Oba predvidena velika projekta, za katera država pripravlja državne prostorske načrte (DPN Ljubljana-Kranj-Jesenice z nave-zavo na Brnik in DPN Ljubljansko železniško vozlišče), celovito obravnavata problematiko razvoja železniške infrastrukture. Vendar zaradi dolgotrajnosti postopkov in ogromnih investicij ne bosta realizirana do 2020. Najbrž tudi ne do 2030. Projektno idejo za študijo, ki je bila izdelana v okviru projekta RAILHUC, je podala neposredno Evropska Komisija. Študija se osredotoča na potrebne spremembe in inve-sticije na obstoječem železniškem omrežju. Za to so potrebna investicijska sredstva.

in konkretne spremembe?

Spremembe se nanašajo predvsem na posodo-bitev obstoječih tirov, preureditev glavne žele-zniške postaje v Ljubljani, preureditev drugih postaj v regiji, v smereh Litija, Kamnik, Kranj, Logatec, Grosuplje, posodobitev signalno var-nostnih naprav in nakup novih garnitur za lokalne potniške vlake. Najzahtevnejša ukre-pa sta ponovna izgradnja Tivolskega loka, ki tovornim vlakom omogoča zavijanje iz smeri Kopra proti Kranju brez vožnje skozi glavno postajo Ljubljana, in delna dvotirnost na progi proti Kamniku, in sicer na odsekih Šiška-Ježica in Črnuče-Trzin. To bi omogočilo srečevanje vlakov in s tem taktni vozni red.

kakšen je odziv javnosti na študijo?

Po naših izkušnjah je javnost izredno zaintere-sirana za dogajanje na področju razvoja (javne-ga) prometa in dobro sprejema vsak napredek. Res pa nismo pričakovali, da se bo za podporo študiji oziroma izvedbi njenih ukrepov javnost aktivno organizirala in pripravila peticijo ter facebook stran. To je za nas veliko preseneče-nje, obenem pa potrditev, da delujemo v pravi smeri. Angažiranost javnosti kaže, da si želi sodelovanja z državo, predvsem pa aktivne vloge pri pripravi razvojnih dokumentov.

vedno se zatakne pri denarju. o kakšnih vso-tah za posodobitev govorimo?

Skupna vrednost potrebnih investicij v

nadgradnjo dodatnih tirnih zvez, vključno s Tivolskim lokom in delno dvotirnostjo v smeri Kamnika, preureditev glavne postaje Ljubljana, nadgradnjo postaj v regiji in nadgradnjo signal-no varnostnih naprav, je ocenjena na 204,8 mio €. Nakup dodatnih 19 vlakovnih garnitur je dodatnih 96,8 mio €. Skupaj torej približno 300 mio €. Vse investicije so torej približno v obsegu načrtovane gradnje 16 kilometrov dolgega av-tocestnega odseka Draženci–Gruškovje, ki ga namerava država zgraditi do leta 2020.

kakšni so odzivi državnega aparata?

Država se je na študijo odzvala pozitivno. Pokazala je, da razume nujnost razvoja žele-zniškega omrežja za razvoj Slovenije. Obseg predvidenih državnih projektov pa zahteva visoke investicije. Zato bo trajalo še nekaj časa, da se bo razvoj železniškega omrežja v večjem obsegu vrnil v proračune in razvojne dokumente. Do nastopa finančne krize se je, v primerjavi z investicijami v ceste in avtoce-ste, za razvoj železniškega omrežja namenjalo nesorazmerno malo sredstev. V zadnjem času je drugače. Država je na podlagi naše študije posodobitve železniškega omrežja v regiji uvrstila Tivolski lok in nekatere druge ukrepe v aktualno finančno perspektivo ter v razvojne dokumente za obdobje do leta 2020. Verjamemo, da bo do leta 2030 možno pripravi-ti dokumentacijo in izvesti tudi večino drugih predlaganih ukrepov. Glede na trende in stanje železniške infrastrukture je to zagotovo najbolj primerna rešitev.

pred popolno prenovo železniškega prometa v ljubljanski regiji

mar

ec 2

015

97

LOG

ISTI

Ka

58

in kako naprej?

Hkrati s študijo smo pripravili sporazum, v katerem ključne deležnike v regiji spodbujamo, da se zavežejo k prizadevanjem za uresničitev predlaganih ukrepov. Sporazum sicer ne vse-buje nikakršnih finančnih zavez, vendar je že zaveza spodbudna. Do sedaj se je na sporazum pozitivno že odzvala Mestna občina Ljubljana. Pozitivni so odzivi s strani Slovenskih železnic in Ministrstva za infrastrukturo. Upamo, da nam bo sporazum uspelo pripeljati do podpisa ter da se bo počasi zagnal investicijski cikel razvoja železnic.

denar je ovira, a najbrž ne edina?

Poleg omejenih razpoložljivih investicijskih sredstev kot glavno oviro vidimo še dolgotraj-ne in zapletene administrativne in upravne postopke. Tudi kadrovske omejitve. Predvsem prostorska in okoljska zakonodaja sta v Sloveniji zelo restriktivni in že pregovorno počasni. Tudi kadar so ukrepi prostorsko in okoljsko sprejemljivi, so postopki velikokrat finančno in časovno tako zahtevni, da marsi-kateri investitor prej odstopi od projekta, kot da bi se spopadal s temi izzivi.

slab javni promet je velik problem v sloveniji. kako bi vaš predlog vplival na trajnostno

mobilnost v sloveniji?

Avtomobili so problem predvsem v Ljubljani, kjer je višja koncentracija, saj je tu večina de-lovnih mest, univerza in šole. To pomeni, da imamo dnevno po sto tisoč vozil, ki migrirajo

v Ljubljano. Ljubljanska urbana regija (LUR) se spopada s slabšo mobilnostjo nemotoriziranih udeležencev v prometu. Kar se tiče vožnje z avtomobilom, pa s prometnimi zastoji, viso-kimi vrednostmi izpušnih plinov, ogromno porabo uvoženih fosilnih goriv in hrupom, ki ga ta povzroča. Z različnimi ukrepi oziroma projekti si v LUR že nekaj časa prizadevamo za trajnostno mobilnost. Z njo želimo zagotoviti prostor, ki bo še naprej omogočal kvalitetno bivanje v zdravem okolju. Vsako vozilo manj na cesti namreč pomeni manjše izpuste toplo-grednih plinov ter manj gneče na vpadnicah in parkiriščih.

leta 2007 ste zato zasnovali projekt strokovne podlage urejanja javnega prometa v regiji. kakšni so rezultati?

V okviru projekta je bilo predstavljenih šest prednostnih nalog za urejanje in vzpostavitev kakovostnega javnega potniškega prometa v LUR, in sicer do leta 2027. Na primer: integra-cija javnega prometa, mreža zbirnih središč P+R, sistem kolesarskih stez in pešpoti, različni spremljevalni ukrepi, kot so rumeni pasovi, promocija rabe JPP, omejevanje dostopa vozil v mestna središča, ter prenova železniške in-frastrukture. To je tema študije Posodobitev železniškega prometa v LUR. Določeni pro-jekti se že izvajajo. Kažejo se pozitivni učinki. Železnica predstavlja hrbtenico javnega prevo-za potnikov in taktni vozni red bi marsikoga, ki se dnevno vozi na delo v mesto, spodbudil k uporabi javnega prevoza. Uspešne zgodbe, kot so izboljšanje avtobusnih povezav, izgradnje P+R, uvedba ločenih pasov za javni promet in drugi ukrepi trajnostne mobilnosti, ki jih izvajamo skupaj z Mestno občino Ljubljana in ostalimi 25 občinami Ljubljanske urbane regije, žal ne morejo zaživeti polno, dokler država, ki ima v izključni pristojnosti širjenje žele-zniškega omrežja in posodabljanje železniške infrastrukture, ne bo prispevala svojega.

Z različnimi ukrepi oziroma projekti si v LUr že nekaj časa prizadevamo za trajnostno mobilnost.

Pro

moci

ja

Kot sistemski operater slovenskega elektroener-getskega prenosnega omrežja smo strokovnjaki za prenos električne energije. Ljudje z znanjem in izkušnjami, ki skrbimo za njen varen, zanesljiv in neprekinjen prenos. Strateško, odgovorno in trajno-stno načrtujemo, gradimo in vzdržujemo prenosno omrežje Republike Slovenije. Tu smo 24 ur na dan. Za električno energijo na dosegu vaše roke.

PRENAŠAMO ENERGIJO,OHRANJAMO RAVNOVESJE.

www.eles.si

Ben

jam

in S

avše

k, s

veto

vni p

odpr

vak

v ka

nuju

na

divj

ih v

odah

.Pro

moci

ja

minister za zdravje opozarja: prekormerno pitje alkohola škoduje zdravju!

nova podoba osvežitve

Pro

moci

ja

revija eol 97 - zelena slovenija · uvodnik marec 2015 97 eol 3 slovenija, zelena prestolnica eu Ž...

Documents