POZOR!BRANJE TE REVIJELAHKO VPLIVA NAVA[E @IVLJENJE

LETNIK 8. - [T. 91 - FEBRUAR 2001 - 600 SIT, 48 HRK

ISSN 1318-1777

GSM - LOMI KROMOSOME

Izsu{evanje ko‘nih znamenjIzsu{evanje ko‘nih znamenj

Zagonetne krogliceZagonetne kroglice

Svetloba hitrej{aod svetlobeSvetloba hitrej{aod svetlobe

Vitalizirani kruhVitalizirani kruh

Adam je prvilo~enec

Pokli~ite: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, ARAARAARAARAARA zalo‘ba d.o.o., [martinska 10, Ljubljana

ZA DRU@INSKO KNJI@NICO

TELO KLI^E PO VODIZdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da

si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjemnavadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: bro{irane 2.900 SITtrdo vezane knjige 3.900 SIT

ZDRAVILNI ^AJIIN NASVETI

^ajne me{anice za vse vrste tegobin {e nasveti, s katerimi se jih da

olaj{ati, je zbral v svoji knjigistarosta slovenskih zeli{~arjev

Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~kot 100 izbranih receptov in na

stotine nasvetov. Cena: 2.900 SIT

POTOVANJE DU[V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kajse dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravnebodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i,da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o meddvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVESVonjajte in oku{ajte popkein drevesni sok, prislanjajte u{esain poslu{ajte notranji {epet debel.Spoznajte na~ine in vajeza zajemanje zdravilne energije drevesv gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne gledena to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT

Misteriji 3

Misteriji

Misteriji 3

LETNIK 8. - [T. 91 februar 2001

9Tesla podvomil

v EinsteinaHitrost svetlobe ni ve~najve~ja hitrost v nam

znanem vesolju

15Adam je prvi lo~enec^lovek ni bil izdelan tako,

kot so si ga Bogali bogovi predstavljali

17Vitalizirani kruh

Pismono{e so tiso~ericinaro~nikov raznesli

“angelski kruh”

19Radostno `ivljenje

Vpliv programa Umetnost‘ivljenja na bioelektro-magnetno polje ljudi

22Toplokrvni-

hladnokrvni?Drevesne kro{nje

menda niso bile pravahrana za dinozavre

29GSM razbijakromosome

Vpliv netermi~nih u~inkovmikrovalovnega sevanja

na ‘ive organizme

33Pogovor s telesom

Kineziolo{kadiagnostika in zdravljenje

z esencami

37Zagonetne kroglice

Prepovedana arheologija (2)

39Izsu{evanje

ko‘nih znamenjS papirnimi sto‘ci lahkospremenimo naravna

sevanja v zdravilo

45Duhovi,

povezani z ‘ivimiEnergija du{e ‘alujo~egaprepri~a, da je ljubljena

oseba {e vedno ‘iva

Ilustrirana mese~na revija

MisterijiNaslov uredni{tva:

Revija Misteriji,[martinska 10, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/231-93-60,fax: 01/230-16-27

Elektronska po{ta:ara@zalozba-ara.si

Izdaja:ARA Zalo`ba d.o.o.,

Cigaletova 5, Ljubljana

Direktor zalo`be:Jo‘e Vetrovec

Odgovorni urednik:Jo`e Vetrovec

Oblikovanje:J&V

Ra~unalni{ki prelom:Luka Zlatnar

Lektoriranje:Lili Epih

Tajni{tvo in naro~nine:Lilijana Knez

Oglasno tr`enje:Jo`e Marolt

Prodaja po po{ti:Vanda Klop~i~

Odprema po{iljk po po{ti:Franci Hemler

Fotoliti:

GApro d.o.o.

Tisk:Tiskarna Ljubljana, Ljubljana

Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Pro-daja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5,Ljubljana, tel.: 01/231-93-60. V naro~nini,ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 %popusta. @iro ra~un: 50101-601-274645.Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

PISMA [MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA ALI ara@zalozba-ara.si

44

Rada bi v Fo{ko

Z ahvaljujem se vam, kerste naro~eno poslali

tako hitro. Bila so darila,zato sem vas prosila, dami po{ljete do praznikov.Hvala!

Pi{em pa vam tudi gle-de izleta v Fo{ko 20. janu-arja. Rada bi se ga udele‘i-la, pa ne vem, kako, kersem iz Kranja, Ljubljane pane poznam prav dobro. Nevem kje se dobite in kdaj sevra~ate. Sporo~ite mi pro-sim, ~e je sploh {e prosto.Izleta bi se rada udele‘ila,ker sem na pol slepa. Po za-slugi zdravnice.

[e nekaj glede modregakozarca. Imam zimzelen,ki raste v vodi. Odkar gazalivam iz kozarca, je zme-raj ~ista voda in ne smrdi.

Lep pozdrav!Nada, Kranj

Vse tiste, ki imate kakr{nekoli ‘elje z obiskom Fo{ke, pro-simo, da pokli~ejo agencijoQuo vadis, ki je prevzela orga-nizacijo izletov, o katerih lah-ko berete v reviji Misteriji.Njihova telefonska {tevilka je01/507-18-03 in 519-74-59.Radi Vam bodo ustregli.

Energijsko odvisna

R evijo Misteriji sem ku-pila prvi~, pi{em pa

Vam predvsem zato, ker bipreko vas ‘elela najti stro-kovnjaka, ki bi mi morda{e lahko pomagal pri te‘a-vah, ki jih imam.

Moje te‘ave so se za~elepred petimi leti, ko sem sepo predavanju (izobra‘e-vala sem se ob delu) meniljubega predmeta in pravtako predavateljice za~elapo~utiti - takrat ko nisem

bila v stiku z njo - stra{noslabo. Med po~itnicami, koni bilo predavanj, sem ko-maj {e hodila. Ne vem, kajse je takrat zgodilo, vendarmislim, da sem v vsej svojinaklonjenosti in spo{tova-nju do nje in do predmeta,postala energijsko odvisnaod predavateljice. @e samstik z njo, oziroma miselnanjo je bil pravi balzam zamojo iz~rpanost. Kasneje,po kon~anem izobra‘eva-nju, sem jo poklicala in pro-sila za pomo~, saj je po po-klicu psihologinja. Povabi-la me je na dom, kjer me jehipnotizirala in me kasne-je s pomo~jo dveh mo{kihzdravila ”na daljavo”. (Pritovrstnem zdravljenju semnjeno osebnost ~utila v lju-deh, s katerimi ‘ivim, le-tipa so dajali informacije inizgovarjali stavke, ki jihnisem zaupala nikomur dru-gemu razen njej. Okrog me-ne je bila v tem obdobjutako mo~na energija, da semi je zdelo, da bi jo lahkoprijela.)

Tak{ne komunikacijeoziroma zdravljenje ’’nadaljavo’’ so mi bile tuje inmeni so bile {e komaj nameji verjetnega. Obrazlo-`itve mi `al ni hotela dati.

Naslednji dve leti semse vlekla z energijskimi vz-poni in padci, vendar me jevseskozi begala misel: ’’Ka-ko je to mogo~e?!’’

Hodila sem na akopre-surne masa‘e, v naravo,preizku{ala najrazli~nej{emetode, ki sem se jih u~ilaiz knjig.

Pred {estnajstimi mese-ci pa mi je umrla mama. Za-dela jo je mo‘ganska kap,prizadeta je bila po desnistrani telesa. Takrat sem

~utila spet neko povsemposebno energijo.

Po kak{nih treh mesecihnjene smrti, sem, ko sem{la s prijateljem po slu‘bina kavo, prvi~ za~utila ma-mino energijo v sebi. Obna-{ala sem se tako kot ona,hkrati pa mi je tako zmanj-kovalo energije - vsa sem setresla - da sem se komaj”privlekla” do doma.

To se dogaja pogosto.Vsak dan se mi za kak{nidve uri zgodi, da imam vsoenergijo v glavi. Pride ne-napovedano in takrat semkot v transu. Tam, kamorobrnem ~elo, se mi nekajzgodi (~e v ‘elodec, mi kru-li... ~e v noge, mi mrtvijo...~e v srce, je najte‘e).

Takrat, kadar sem do-ma, se re{im tako, da le-‘em, si pokrijem ~elo inzgornji del glave. ^e semzunaj, je te‘je. Vse skupajje naporno in je kot del ‘iv-ljenja te‘ko sprejeti.

Vem, da bom moralapot do re{itve prehoditipredvsem sama, vem, da jere{itev predvsem v meni...

Predvsem pa se bojimprihodnosti. Bojim se, ~e sete‘ave lahko {e stopnjujejoin bom nekega dne znore-la. Zato prosim, ~e bi bil vSloveniji kak{en terapevt,ki mu moja zgodba ni pre-ve~ tuja in bi poznal me-todo, s katero bi morda la‘-je stopila iz tega za~ara-nega kroga, da me pokli~e,saj mi je la‘je napisati kotpa povedati.

Pomo~i bi bila vesela.Naslov in telefonska {tevil-ka sta v uredni{tvu.

Nova bralka

Prosimo bralce, ki vedo zapomo~, da nas pokli~ejo.

Misteriji 5

ZANIMIVOSTI

^e bi podgane in mi{i vedele,bi se mo~no oddahnile: po

mnogih letih prizadevanj se jeve~ina znanstvenikov le odlo~i-la, da poskusi na mi{ih in pod-ganah, pa tudi na drugih ‘iva-lih, ne bodo ve~ odlo~ilni priocenjevanju zdravil in bo torejnjihovo znanstveno pobijanjepovsem nepotrebno.

Boj, da bi prenehali ubijatimale sesalce za “velike” cilje, jebil dolg, ~eprav so mnogi znan-stveniki `e dolgo ugotavljali, daje dokazovanje letalnih doz, to jetistih odmerkov zdravil ali sno-vi, ki pobijejo polovico poskus-

KOZAREC VINA NA DAN O^ITNO UPO^ASNJUJE STARANJEIN BISTRI UM

Zdravila v jajcih - Ljudje, kiso klonirali ovco Dolly, so ust-varili koko{i, ki nesejo jajca, v ka-terih so zdravila za zdravljenjeraka. Stvar ni preprosta, pa tudihudo zamotana ne, in ka‘e, kamvse sega genetski in‘eniring. Najpristavimo, da slovenske koko{iznajo nesti jajca z manj holeste-rola in tak{na jajca so naprodajv trgovinah.

Toplej{i svet - Svet je karza tretjino toplej{i, kot so napove-dovali znanstveniki, ki so predvi-devali, da se bo v desetih letih tem-peratura na Zemlji pove~ala za0,18 stopinje Celzija. V resnici se jeza 0,25 stopinje, kot ugotavlja razi-skovalec z nacionalnega centra zaatmosferske raziskave v Kolora-du Tom Wigley in spremembepripisuje ~love{kim dejavnostim.

Gramofon prikli~e spo-min - Znastveniki so potrdili iz-ku{nje psihoterapevtov, da jela‘je obuditi spomin ob zvokihkot v ti{ini. Sedaj raziskujejo, ~estare melodije, shranjene na vi-nilnih plo{~ah, {e bolj obujajospomin kot nedolo~en hrup aliglasba.

POMILOSTITEV ZA MI[I IN PODGANEnih `ivali, le zanemarljiv znan-stven dokaz o {kodljivosti pre-izku{ane snovi. Toda ker so pov-sod po svetu veljali strogi pred-pisi o LD50, so jih v imenu zna-nosti {e lani decembra znan-stveno zastrupljali brez milosti.

Da ne bodo ve~ pobili na tiso-~e in tiso~e malih sesalcev, grezahvala OECD, pari{kemu klu-bu 29 najbogatej{ih dr‘av sveta,ki je na za~etku lanskega decem-bra objavil sklep o opustitvi tes-ta LD50; ta sedaj ni ve~ zahtevaniobvezni del raziskovanj in doka-zovanj delovanja novih zdravil-nih snovi in zdravil.

ZDA in Japonska sta se pred-logu upirali najdlje, a sta na kon-cu popustili in sedaj povsod nasvetu ‘e uporabljajo ali inten-

Japonski raziskovalci so dogna-li, da najbolj{a hrana za dobro

delovanje mo‘ganov prihaja izkozarca, ~e seveda vanj nato~imoalkohol. Pri tem niti ni pomemb-no, za katero pija~o gre.

Raziskovalci nacionalnegain{tituta za dolgo‘ivost so ugo-tavljali inteligen~ni kvocient dvatiso~ih ljudi med 40. in 79. letom.Ugotovili so, da imajo ljudje, kipijejo zmerno, v povpre~ju manjkot 540 mililitrov japonskega‘ganja sakeja ali vina na dan,inteligen~ni kvocient za 3,3 to~kevi{ji kot popolni abstinenti. Piv-ke si zvi{ajo inteligen~ni kvo-cient za 2.5 to~ke. Pristavljajo, davrsta alkohola ne vpliva na ve~jointeligenco, poskusne osebe sopile vse, od piva in viskija dovina in ‘ganja.

Raziskovalci si prizadevajorazlo‘iti, zakaj pitje alkohola po-ve~uje intelektualne sposobnostiin pravijo, da je te‘ko razlo‘itivzroke. Pri poskusu razlage soupo{tevali dohodke pivcev innjihovo izobrazbo, pa tudi ‘iv-ljenski stil in prehrambene nava-de. Ugotovili so, da pivci ri‘e-vega vina pojedo ve~ surovihrib, kar bi tudi bilo lahko vzrokza ve~jo inteligenco, saj je v rib-

Nenazadnje japonski vodjaraziskav slabenja mo‘ganskihfunkcij v starosti Shimokata opo-zarja na polifenole, ki jih ob ugo-tavljanju dobrodejnega delovanjaalkohola omenjajo {tevilni razi-skovalci po svetu, ki raziskujejofrancoski paradoks, da pitje alko-hola podalj{uje ‘ivljenje, kadargre za zmerno pitje. Dokon~nihrazlag ni, ve~ina raziskovalcevrazlaga dobro delovanje pitja naupo~asnitev staranja z delova-

zivno i{~ejo nadomestne metodedokazovanja {kodljivosti oziro-ma ne{kodljivosti testnih sovi inzdravil. Najverjetneje bodo za-dostovali podatki, pridobljeni sposkusi na eni sami ‘ivali, sicerpa je na voljo leto dni, da bodouzakonili priporo~ilo pari{kegakluba.

ah veliko pomembnihma{~obnih kislin, s katerimipovezujejo razvoj mo‘ganov.Nekaj posebnega naj bi veljalo zapivce vina, ki pojedo ve~ sira,torej ma{~ob, ki tudi dobro dene-jo mo‘ganom.

njem polifenolov, ki naj bi poma-gali srcu z zaviranjem oksidacijenosilcev holesterola lipoprotei-nov in tako {~itili pred ateroskle-rozo. Toda polifenoli prihajajo izko‘ice grozdov, ki jih je mo~ naj-ti tudi v grenivkah, ne pa v sa-keju in pivu. Kakor koli ‘e, koza-rec vina na dan o~itno upo~as-njuje staranje in bistri um.

6

24.1. ob 14:08

28.1. ob 17:25

1.2. ob 15:03

5.2. ob 03:15

8.2. ob 08:13

11.2. ob 13:50

15.2. ob 04:25

19.2. ob 05:33

23.2. ob 09:23

Misteriji

Misteriji, s popustom 10 %

Da, naro~am revijo na naslov:

Ime in priimek: .........................................................................................................

Ulica in hi{. {tev: ....................................................................................................

Po{t. {tev. in kraj: ....................................................................

Da, po{ljite ~estitko v mojem in va{em imenu.

Pla~nik naro~nine je:

Ime in priimek ...........................................................................................................

Ulica in hi{. {tev ......................................................................................................

s kartico EU LB AMEX

{t. kartice:

veljavnost do: podpis .........................................................................

Po{t. {tev. in kraj ......................................................................

Po{ljite na na{ naslov: Revija Misteriji, [martisnka 10, 1000 Ljubljana.

Obdarite sebe in prijatelje z revijo, ki vas popeljeod vsakdanjih skrbi in vam odstira poglede na stvariin dogodke, ki zanimajo vedo‘eljne po vsem svetu.

Bere jo mlado in staro, naro~ite jo {e vi!Vsak naro~nik postane ~lan Kluba za zdravo ‘ivljenje in

prejme ~lansko izkaznico, s katero lahko uveljavlja {tevil-ne popuste pri nakupu knjig, pri bivanju

v zdravili{~ih, pri nekaterih turisti~nih programih,v {tevilnih zasebnih ordinacijah, v nekaterih trgovinah...

^e je revija darilo za rojstni dan, obletnico poroke alikako drugo prilo`nost, ~estitko po{ljemo iz uredni{tva.

Revijo naro~ite z naro~ilnico, s fotokopijo naro~ilnice,po telefonu na {tev.: 01/231-93-60,po telefaksu na {tev.: 01/230-16-27,

po E-mailu ara@zalozba-ara.si.Letna naro~nina z 10 % popustom je 6.480 SIT,

pla~ljiva v treh letnih obrokih po 2.160 SIT.Misterije lahko preberete {e preden

so na prodajnih policah.

za naro~nike 10 % ceneje

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knji`iciKozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

26.1. ob 17:40

29.1. ob 05:36

31.1. ob 15:22

2.2. ob 21:57

5.2. ob 01:01

7.2. ob 01:22

9.2. ob 00:36

11.2. ob 00:47

13.2. ob 03:52

15.2. ob 11:03

17.2. ob 22:00

20.2. ob 10:55

22.2. ob 23:46

Kozmobiolo{kikoledar za

februar 2001

Sre. 24.01.^et. 25.01.

Pet. 26.01.

Sob. 27.01.

Ned. 28.01.

Pon. 29.01.

Tor. 30.01.

Sre. 31.01.

^et. 1.02.

Pet. 2.02.

Sob. 3.02.

Ned. 4.02.

Pon. 5.02.

Tor. 6.02.

Sre. 7.02.

^et. 8.02.

Pet. 9.02.

Sob. 10.02.

Ned. 11.02.

Pon. 12.02.

Tor. 13.02.

Sre. 14.02.

^et. 15.02.

Pet. 18.02.

Sob. 17.02.

Ned. 18.02.

Pon. 19.02.

Tor. 20.02.Sre. 21.02.

^et. 22.02.Pet. 23.02.

24.1. ob 14:08

28.1. ob 17:25

1.2. ob 15:03

5.2. ob 03:15

8.2. ob 08:13

11.2. ob 13:50

15.2. ob 04:25

19.2. ob 05:33

23.2. ob 09:23

Misteriji 7

Glavna ozvezdja in zvezdeVidez ve~ernega zvezdnega neba se ta

mesec glede na januar le malo spremeni.JU‘NA STRAN NEBA. Najbolj vpadljivo

ozvezdje ostaja {e vedno Orion, ki jesrednjevisoko na jugozahodu. Desno odOriona zasledimo te‘je razpoznavnoozvezdje Eridan, pod Orionom stoji Zajec,medtem ko Veliki pes z najsvetlej{ozvezdo neba, svetlo ble{~e~im Sirijem,sije nad ju‘nim delom obzorja. ̂ e s pogle-dom potujemo od Velikega psa protinadglavi{~u, sre~amo Malega psa s Pro-kijonom, nato pa Dvoj~ka z obema svet-lima zvezdama Kastorjem in Poluksom.Desno od Dvoj~kov najdemo ozvezdjeBik z glavno zvezdo Aldebaran in s Ple-jadami, prelepo, s prostim o~esom do-bro vidno zvezdno kopico. Nad Bikompa le‘ita Voznik in Perzej, ~ez katerapoteka Rimska cesta.

NA VZHODU IN JUGOVZHODU @e se dvi-gujeta Rak in Lev, pojavljajo pa se tudi

nova ozvezdja. Tako opazimo na se-verovzhodu pod Lovskima psoma oz-vezdje Berenikini kodri, na vzhodu injugovzhodu pa lahko razlo~imo zve-zdne vijuge Hidre ali Vodne ka~e in vnjej ~udovito oran‘no zvezdo Alfard- Samotna.

SEVERNA STRAN NEBA. Na tem delu nebavladata ozvezdji Veliki medved (z Ve-likim vozom) in Kasiopeja, ki stojitapribli‘no enako visoko, prvo je vzhod-no (desno), drugo pa zahodno (levo) odSevernice. Med njima razpoznamo oz-vezdja Zmaj, Mali medved (z Malimvozom) in Kefej. Na zahodu se protiobzorju spu{~ajo Pegaz, Andromeda indruga jesenska ozvezdja.

NAD GLAVO. V nadglavi{~u ni ni~ po-sebnega, v bli‘ini pa mo~no sveti Kape-la (Koza). Kakor prej{nji tudi ta mesecRimska cesta objema nebo od juga protiseverozahodu, ne gre pa ve~ ~ez zenit,ampak nekoliko zahodno od njega.

PlanetiVenera je {e Ve~ernica, torej po zaidu Son-

ca vidna zve~er na zahodnem delu obzorja.Mars pripotuje iz ozvezdja Device v

ozvezdje Tehtnice. Je jutranji planet,viden precej pred Son~evim vzidom.

Jupiter je v Biku. Vse prej zahaja, sre-di meseca ‘e okoli 3. ure zjutraj.

Saturn je {e vedno navidezno blizuJupitra. V za~etku meseca zahaja okoli3. ure zjutraj, potem pa vse prej.

Zanimivo opazovanjeOb koncu meseca, tri ali {tiri dni po

mlaju, se kmalu po zaidu Sonca obrniteproti jugu. Na ve~ernem nebu poglejteVenero, Luno, Saturna in Jupitra. Tanebesna telesa le`ijo pribli`no na istemloku nebesne kro`nice - ekliktike (navi-dezne letne poti Sonca). Tako si lahkopredstavljamo, kje poteka ekliptika.

M. Prosen

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku februarja; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo protijugu oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetlej{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Ve~erno zvezdno nebo v februarju

8

[tevilni znani astronomi so videliogromno, mostu podobno tvorbopreko Morja kriz. Ocenjujejo, da

je most dolg okoli 20 km. Je naravenali umeten? Astronom H. P. Wilkins jepred leti v intervjuju na radiu BBC dejal,da se mu zdi umeten in da bi bilo sko-raj neverjetno, da bi taka stvar nastalana za~etku in lahko trajala vso dolgodobo, odkar Luna obstaja. Pri~akovalibi, da bi jo razgradile temperaturnespremembe ali pa padci - trki meteoritov.

Vpra{anje ostaja odprto. Izlet v takraj na Luni bi re{il problem enkrat zavselej.

WILKINSOV SIFONMar gre za vhod v notranji jamski

svet na Luni? Wilkins je menil, da so

mogo~e v Lunini notranjosti ob{irnekaverne, ki bi bile lahko s sifoni pove-zane z zunanjim povr{jem, saj je po-dobne sifone ‘e sam odkril. Omenjeni“umivalnik” (lavor) - ta velika okroglaluknja v Luni - le‘i znotraj belega krater-ja Cassini A, ki ima premer okoli 2,5 km.Gre za globoko jamo ali sifon s preme-rom kakih 180 m, ki ima kot steklo glad-ko notranjost. Seveda je to velika {pe-

kulacija, ki pa bi bila vredna raziskaveglede potrditve enega ali drugega. ̂ e NLPres obstajajo in ~e naj bi res prihajali iznotranjosti Lune, kot ka‘ejo neki pri-meri, potem bi lahko {li skozi te sifone.

Ta poseben “umivalnik” ima premerokoli 550 m, razse`en je za dobri dvenogometni igri{~i. Morda so {e drugi,celo ve~ji. Nedvomno je to kraj, ki bi gabilo treba prednostno raziskati.

UMETNI IZDELEKALI NARAVNO ^UDO?Pozornost je pritegnila tudi neka

druga zgodnja fotografija Lune. Ka‘emaj~ken kraterski hrib~ek s kosom ste-kla na vrhu, steklo pa se ble{~i kot dia-mant na zapestnici. Astronom in znan-stvenik, sodelavec NASE T. Gold, meni,da ne more ponuditi nobene pametnerazlage za ta pojav, ~eprav ima divjoidejo. Je morda imel Gold v mislih to,da je bil tuj umeten izdelek namenomaname{~en na Luno? Ali pa je to spet enoLunino ~udo, igra narave pa~?

VELIKO BIKOVO OKONA LUNI

Med o~arljive prizore na Luninempovr{ju {tejemo tudi Vzhodni bazen(Orientale Basin). Sestoji iz ~udnih isto-sredi{~nih krogov, za katere nekateriznanstveniki menijo, da jih je povzro~ilogubanje. Izgleda kot ogromno bikovooko - tar~a v obliki istosredi{~nih kro-gov. Nastala bi lahko tudi tako, da bivelikanski kamen - meteorit padel vogromno jezero lave.

So pa {e druga obmo~ja v in okrogVzhodnega bazena, ki spominjajo na(negativne) privla~nostne nepravilnosti,

Misteriozna Luna (9)

^udne tvorbe in svetlobe na Luni

Krater Eratosten z najbli‘jo okolico. Foto Apollo 17.(Nadaljevanje na 36. strani.)

O {tevilnih svetlobnihsunkih so poro~ali

observatoriji v severniIrski, v Bochumu

(Nem~ija), v Brazilijiin drugod.

Misteriji 9

Julija lani je znanstveni svet pretres-la pomembna novica. Dve neodvis-ni skupini raziskovalcev sta obja-vili rezultate raziskav, ki naj bi

dokazale, da hitrost svetlobe (300.000km na sekundo) ni najve~ja hitrost vnam znanem vesolju. V genialno zami-{ljenem eksperimentu, ki so ga izvedliv Firencah, so uporabili anteno, s kate-ro je mo‘no na frekvenci 10 gigahert-zov oddajati “paket” elektromagnetne-ga polja. Nasproti te antene so postavilisprejemno anteno, s pomo~jo katere solahko merili in vizualno prikazali dotokvstopnih podatkov. Kot rezultat sozabele‘ili premikanje s hitrostjo, ki jeza 25 odstotkov ve~ja od svetlobne, intorej zna{a 375.000 km na sekundo!

Strokovnjaki z In{tituta za aeronav-tiko v Moskvi so podobno novico obja-vili ‘e pred tremi leti. V eksperimentu,ki je potekal pod nadzorom VadimaAleksandrovi~a ^ernoborova, so bojdauspeli izdelati primitiven tip letala, ki venem dnevu, torej v {tiriindvajsetih urahlahko za 4 minute poleti v smer pretek-

losti ali prihodnosti. To naj bi bila tudiena od najpomembnej{ih posledic poto-vanja z nadsvetlobno hitrostjo. V trenut-ku, ko gibanje preide mejo svetlobnehitrosti, za~ne ~as te~i v smeri pretek-losti. ^lovek, ki bi potoval v preteklost,bi torej lahko vplival na vzroke doga-janja v prihodnosti ali na lastno ‘ivlje-nje, tako kot glavni junak v filmu “Nazajv prihodnost”, ki je posegel v ‘ivljenjesvojega starega o~eta in tako spremenilpotek svojega bodo~ega ‘ivljenja.

Za znanost bi bilo to odkritje eno tis-tih, ki jih upravi~eno imenujemo epohal-na, saj bi v osnovi spremenilo na{e ra-zumevanje vesolja. Predvsem bi postalavpra{ljiva Einsteinova teorija relativ-nosti, ki {e danes predstavljala osnovnokonstanto za razumevanje kozmi~nihzakonov.

ABSOLUTNI ALBERT@e ko je bil star {estnajst let, si je Ein-

stein posku{al predstavljati, kako bi bilopotovati na ‘arku svetlobe. To je bilo leta1895. Po njegovih predvidevanjih ~lovek,ki bi se premikal s hitrostjo svetlobe, nebi mogel videti svojega obraza v ogleda-lu, saj se svetloba s povr{ine ogledala ni-koli ne bi mogla pribli‘ati njegovemuobrazu (ali obratno). @e leta 1904 je Poin-cari v svojih teoreti~nih razmi{ljanjihdopustil mo‘nost, da obstajajo hitrosti,ki so ve~je od svetlobne. Uvidel je tudi,da bi bilo v primeru, ~e bi uspel to dom-nevo znanstveno dokazati, potrebnonapisati popolnoma novo fiziko.

Maxwell je leta 1860 objavil teorijo,ki je za dana{nje znanstvenike povsemsamoumevna, za njegove sodobnike pani bila verjetna. Teorija pravi, da je svet-loba po svoji naravi elektromagnetnosevanje ter da predstavlja le manj{i del{iroke lestvice tak{nih sevanj. Kasnej{a

Hitrost svetlobe ni ve~ najve~ja hitrost v nam znanem vesolju

Tesla podvomil v EinsteinaTesla je z meritvami

ugotovil, da so kozmi~nivalovi 50-krat hitrej{i odsvetlobe, kar je sevedav popolnem nasprotjus teorijo relativnosti.

Ali je Tesla vedel ve~ kot Einstain?

10

odkritja radijskih valov s sevanjem naspodnjem delu lestvice in x-‘arkov nazgornjem delu lestvice so potrdila njego-vo teorijo. Najpomembnej{i vidik nje-gove teorije je bila domneva, da potujejovsi elektromagnetni valovi z isto hitrost-jo, to je 300.000 km/sek. Prepri~an je bil,da je to najve~ja mo‘na hitrost in dapredstavlja “naravni zakon”.

Leta 1905 je Einstein za~el z razvija-njem svoje teorije. Pri{el je do presenet-ljivih zaklju~kov: “^e potujem z vlakom,ki se premika s hitrostjo 100 km/h in iz nje-ga vr`em ̀ ogo v smer njegovega gibanja,bo imela ta ̀ oga skupno hitrost 200 km/hali 0 km/h. ̂ e ̀ elimo izra~unati skupnohitrost, se pravi relativno hitrost v raz-merju do Zemlje, moramo se{teti obehitrosti. Kaj pa bi se zgodilo, ~e bi poto-vali s hitrostjo, ki je enaka polovici hitrostisvetlobe in pri`gali elektri~no svetilko?Opazovalec ob progi, ki bi moral izmeri-ti hitrost svetlobe iz elektri~ne svetilke,bi imel vtis, da se snop svetlobe iz sve-

tilke premika s hitrostjo, ki je 1,5-kratve~ja od hitrosti svetlobe. ^e je hitrostsvetlobe naravni zakon in ~e ve~ja hitrostni mo`na, bi bilo to nemogo~e.”

Posledica tega razmi{ljanja je bila, daje Einstein v koncept svoje “posebneteorije relativnosti” vklju~il {e dva klju~-na elementa: prostor in ~as. ^e velja za-kon o nespremenljivosti svetlobne hitro-sti, bi se moral prostor v vlaku zmanj-{ati, ~as pa podalj{ati - v tem primeru bivlak peljal po~asneje.

Ko je posku{al postaviti nove mate-mati~ne zakone, ki bi bili uporabni prihitrostih, je Einstein naletel na zanimivpodatek: formule je pred njim ‘e izdelalLorenz (in delno Fitzgerald) in so bileznane kot Lorenzova transformacija.Lorenz jih je namre~ preu~eval v popol-noma razli~nem kontekstu. ^e je svet-loba valovanje, potrebuje neko okolje, vkaterem se lahko {iri (kot se na primer{iri zvok po zraku). Znanstveniki so tohipoteti~no okolje imenovali luminofe-

ri~ni eter. ^e pa je vesolje napolnjeno zetrom, bi to pomenilo, da vsi premiki po-tekajo v tem okolju. Drugi raziskovalci(Michaelson in Morley) so kasneje iz-vedli eksperimente, s katerimi so posku-sili izmeriti hitrost “toka etra”. Rezul-tati eksperimentov so bili negativni: ni-kjer ni bilo niti sledu o etru!? Fitzgeraldje predpostavljal, da so se, ker je mate-rija sestavljena iz delcev z elektri~nimnabojem, merilni instrumenti “skraj{ali”v smeri gibanja. Ko je iskal razlago, zakajso se instrumenti skraj{ali, je Lorenzpri{el do svojih znanih formul za trans-formacijo (pretekli ~as v nekem sistemuje odvisen od hitrosti gibanja sistema).

Einstein je do Lorenzovih formulpri{el iz popolnoma druga~nega izho-di{~a. V nasprotju s Fitzgeraldom inLorenzom Einstein ni verjel, da se karkoli skraj{uje; ~loveku, ki bi stal napostaji, bi se morda dozdevalo, da sevlak skraj{uje, in obratno, potniki vvlaku bi lahko imeli vtis, da se postaja

Kaj bi se dejansko zgo-dilo, ~e bi ~lovek lah-

ko odpotoval v preteklost?Znanstvenikom ta ideja ‘evnaprej ni v{e~, saj jih skrbi,da bi se lahko poru{ili za-koni vzroka in posledice(zakoni “vzro~nosti”). Pro-blem pa je kljub temu ‘edolgo predmet razprave inzabave pri znanstvenikih,ki ga poznajo pod imenom“dedov paradoks”.

Problem bi lahko opisalitakole. Popotnik skozi ~asodpotuje v preteklost in za-radi spleta okoli{~in ali zara-di zmotnih namenov ubijesvojega deda v ~asu, ko jebil ta {e mlad in {e ni imelotrok. To pomeni, da se edenod popotnikovih roditeljevni mogel nikoli roditi - inseveda tudi sam popotnikne. ^e pa ni nikoli obstajal,ni mogel ubiti svojega deda.

Na to vpra{anje bi najla‘eodgovorili s trditvijo, da pravzaradi tega paradoksa poto-vanje v preteklost ni mo‘no.Ker pa ~asovne luknje omo-go~ajo prehod v obe smeri,ta opcija odpade.

Bolj realno je pojasnilo, daje katera koli intervencija vpreteklosti nemogo~a in da~lovek, ki potuje v pretek-lost, ne more ubiti svojega sta-rega o~eta. V toku dogajanjabo pa~ pri{lo do nekaterihdogodkov, ki bodo staremuo~etu re{ili ‘ivljenje, ko ga bo“napadel neznani tujec”. Po-potnik se lahko o teh stvarehprepri~a v dru‘inskem izro-~ilu, ki prehaja iz roda v rod.

Verzija, po kateri bi stario~e umrl, popotnik pa pre‘i-vel, pa tudi ni popolnoma

izklju~ena. @e sam vstop po-potnika v preteklost avtoma-ti~no izzove spremembo zgo-dovine, ki se odvija vzpored-no z izvornim ~asovnim to-kom. Obstajata torej dejan-ska zgodovina in nova zgo-dovinsko-~asovna ~rta, ki seodpre s prihodom “vsiljiv-ca”. Popotnik bi lahko iz svo-je ~asovne dimenzije izvedelkatere koli spremembe - lahkobi celo sebe izbrisal iz pretek-losti, ne da bi to vplivalo nanjegovo osebno preteklost.

Tretja varianta bi bila lah-ko naslednja: ~e bi popotnikubil starega o~eta in s temizbrisal tudi samega sebe, bizakoni, ki vladajo v vesolju,prepre~ili paradoks, tako dabi popotnika avtomati~novrnili na neko zgodnej{o to~-

ko v ~asu, na primer v tre-nutek, ko se je prvi~ pojavilv preteklosti. V skladu steorijo kaosa se nobeno de-janje popotnika skozi ~as nemore ponoviti na popolno-ma isti na~in, zato popotnikne bi mogel ubiti staregao~eta. @e samo dejanje vr-nitve v zgodnej{o fazo bispro‘ilo “resetiranje” po-potnikovega spomina, takoda bi se popotnik sicer spom-nil, da je posku{al ubiti de-da, vendar ne bi nikdar iz-vedel, ali je bil pri tem us-pe{en.

Vse te teorije imajo skup-no to~ko: dopu{~ajo mo‘-nost potovanja skozi ~as, nepa vme{avanja v zakonevzro~nosti. ^e to sprejme-mo, nam preostane le {e, dapoizvemo, kje lahko kupi-mo vozovnico za ~asovnistroj...

DEDOV PARADOKS

TESLA PODVOMIL V EINSTEINA

Misteriji 11

skraj{uje. Z drugimi besedami, s stali{~aljudi, ki bi stali na postaji, bi se vlak “za-res” skraj{eval, in obratno.

V vlaku, ki bi se premikal s hitrostjo75-odstotne hitrosti svetlobe, bi se pot-nikom prav tako dozdevalo, da se vlakskraj{uje. ^as bi tekel po~asneje, takoda bi bil ~lovek, ki bi s tako hitrostjopotoval na neko bli‘njo zvezdo in na-zaj, ko bi se vrnil na na{ planet, nekoli-ko mlaj{i od svojega dvoj~ka. Pri svet-lobni hitrosti bi bila masa vlaka ne-skon~no majhna.

Einstein se je odlo~il, da svoje rezul-tate preveri na {ir{em polju. ^e bi se~lovek nahajal v zaprti kapsuli, ki bi sepremikala premo~rtno z dolo~eno hit-rostjo, sploh ne bi opazil, da se premi-ka, kar pomeni, da bi vsi fizikalni zako-ni ostali nespremenjeni. ^e pa bi kap-sulo zanihali na dolgi vrvi, bi bilo gi-banje opazno. Einstein je sklepal, da biopazovalec verjetno pomislil, da je za{elv gravitacijsko polje nekega planeta, kiga vle~e proti steni kapsule.

Matemati~no ena~bo bi bilo v temprimeru {e te‘e napisati. Gravitacijo lah-ko primerjamo s pospe{kom, ki ga za~u-timo, ko se peljemo z dvigalom. ^e biZemljo sunkovito potegnili navzgor, biu~inek gravitacije za~utili le ljudje nasevernem te~aju. Do tega pa bi lahkopri{lo le v primeru, ~e bi Zemlja za{la vneko vrsto ~etrte dimenzije. Einsteinu seje ta koncept zdel mogo~. V posebniteoriji relativnosti je tako Einstein pove-zal ~as in prostor v novo entiteto. ^as jeopisal kot gumijasti pla{~ s {tirimi di-menzijami in z velikim {tevilom vbok-lin, ki jih lahko pripi{emo te‘i nebesnihteles. Svetloba, ki v ravni ~rti potuje ~ezprostor od to~ke A do to~ke B, i{~enajkraj{o mo‘no pot, vendar taka pot neobstaja, saj se mora svetloba premikativzdol‘ ~rte prej omenjenih vboklin. V~asu mrka leta 1919 so kon~no tudi eks-perimentalno potrdili Einsteinovo teo-rijo o prej omenjenem “zavijanju” svet-lobe in s tem je Einsteinova teorija pri-dobila potrebno verodostojnost. Njego-vo znano formulo E = mc2 (energija del-ca, ki se premika s hitrostjo svetlobe, je

enaka produktu mase in kvadratasvetlobne hitrosti) je nenazadnjespektakularno potrdila tudieksplozija prve atomskebombe.

PRVI POTNIKSKOZI ^ASEinsteinove teorije

dandanes za nekatererazlagalce kozmosaniso ve~ popolnomasprejemljive. Prvi, kise je z njimi spoprijel, jebil Nikola Tesla. Njegovaopozorila pa so ‘al pri{la obnepravem ~asu. V tistem ~a-su so znanstveniki sprejemaliEinsteinove teorije kot nadvsepozitiven in radikalen poseg vsamo tkivo znanosti, in kakr{-na koli kritika njegovih odkritijpreprosto ni pri{la v po{tev.

Tesla je kljub temu javnopovedal, kar je imel povedati,in obelodanil rezultate svojihraziskav. @e takrat je nam-re~ podvomil v same teme-lje Einsteinove teorije -mali c - in s tem prehiteltako Firence kot Prince-ton!

“Omejitve hitrosti ni,trdi Tesla,” se je glasilnaslov ~lanka, objav-ljen v Literary Digest7. novembra 1931(str. 28). Avtor ~lan-ka trdi, da je ̀ e bilaustvarjena hitrost,ve~ja od svetlob-ne, o kateri je Ein-stein trdil, da je

Velikanska Teslovaradijska antena, ki najbi omogo~ala prenosvesti, glasbe, slike inenergije na vse celine.@al pa je zaradipomanjkanja denarjani nikoli kon~al.

TESLA PODVOMIL V EINSTEINA

12

nemogo~a. @e leta 1900 je Tesla doka-zal, da so valovi, ki jih je po{iljal njegovoddajnik, obkro`ili Zemljo s hitrostjo475.000 km/sek. V ~lanku pi{e {e o do-bro znanem dejstvu, da je hitrost kro`nogibanje, s katerim se nek predmet pre-mika iz normalnega tridimenzionalnegaprostora v {tiridimenzionalni prostor.Hitrost svetlobe “c” predstavlja popolnortogonalni obrat. Ker je normalen elek-tromagnetni val transverzalno oscilato-ren, je vnaprej omejen le na en ortago-nalni obrat. Zaradi tega se giblje s hit-rostjo “c”. V nasprotju z njim pa longi-tudinalni skalarni val sploh nima teomejitve.

Na Teslin 79. rojstni dan, 11. 7. 1935,je New York Times poro~al: “Tesla na~r-tuje, da bo poslal energet-ski snop z enega konca sve-ta na drugega” (najbr` greza isto napravo, ki jo je Tes-la kasneje omenjal kot va-kuumsko cev in projektordelcev z elektrostati~nimimerki). V tekstu pi{e, da jeTesla z meritvami ugotovil,da so kozmi~ni valovi 50-krat hitrej{i od svetlobe, karje seveda v popolnem na-sprotju s teorijo relativnosti.Isti vir trdi, da je Tesla pri-{el do tega odkritja z mer-itvami gibanja pozitronov vdelcih Son~evega elektro-magnetnega polja. V ~asu,v katerem se je to dogajalo,ni bilo mo`nosti, da bi Tes-love trditve preverili, sampa tudi ni zapustil zapisovo opravljenih eksperimen-tih. Svoje teze je Tesla naj-verjetneje osnoval na zajet-nem {tevilu meritev, ki jihje opravil med eksperimen-ti v Colorado Springsu leta1899. Tesla ni imel ~asa, dabi sam nadaljeval delo natej teoriji, zato je upal, da sebo nadaljevanja raziskavlotil kdo drug. Potrebnih paje bilo celih sto let, da se je

to zgodilo: v mislih imamo seveda eks-perimente v Princetonu in v Firencah.

Nekateri pokazatelji pa vendarleka‘ejo, da se je Tesla kasneje {e ve~kratvrnil na to svojo idejo. Pred {tirimi letije Ronald Right med pisanjem knjige oH. G. Wellsu preu~eval neobi~ajno zve-zo, ki je se je spletla med Teslo, piscemznanstveno-fantasti~ne literature H. G.Wellsom in neko Tanjo ^erenkovo, ki jije bil Tesla neke vrste mentor. Vse ka‘e,da je ^erenkova po Teslovem pripo-ro~ilu Wellsu pomagala pri razumeva-nju principov delovanja ~asovnih stro-jev. Omenjena dama naj bi nato dejan-sko zgradila ~asovni stroj in z njim tudiodpotovala v neznano. [e ve~, ~e je ver-jeti Wellsovi oporoki, naj bi se ^eren-

kova s svojega potovanja vrnila - pravlani!

Wells naj bi leta 1946 zapustil oporo-ko, ki je ugledala lu~ dneva {ele 21. de-cembra leta 1999. V njej pi{e tudi o vrnit-vi Tanje ^erenkove.

Ronald Wright (avtor knjige o H. G.Wellsu) pi{e, da se je pred tremi leti po-javil zelo zanimiv tekst, ki naj bi ga last-noro~no zapisal sam Wells. Obo‘evalciznanstvene fantastike gotovo prav do-bro poznajo Herberta Georgea Wellsa,saj je bilo ve~ njegovih knjig prevedenihv slovenski jezik. Pismo je vzbudilo ve-liko zanimanje, saj govori o Wellsovemraziskovanju mo‘nosti potovanja skozi~as, ki se mu je posve~al preden se je lo-til pisanja romana “^asovni stroj” (Time

machine), pa tudi o neo-bi~ajnem dogajanju mnogolet kasneje. Ko se je odlo~il,da bo napisal roman o po-tovanju skozi ~as, je Wellsve~krat stopil v stik s Teslo.Ta mu je svetoval, naj se znjegovim priporo~ilom obr-ne na mlado rusko znan-stvenico Tatjano ^erenko-vo. Wells je tako tudi sto-ril in pozorno spremljalnjene raziskave, se v dek-le zaljubil in bil naposledtudi edina pri~a trenutka,ko je znanstvenica s ~a-sovnim strojem, ki ga jesama zgradila, odpotovalav nek drug ~as!

Pred za~etkom potovanjaje ^erenkova Wellsu trdnoobljubila, da mu bo ob vr-nitvi pripovedovala o svo-jih do‘ivetjih. Zato se je taodlo~il, da zapusti pismo -oporoko in tako mladi ‘en-ski priskrbi dokaz o resni~-nosti dogajanja, v kolikor bi

IzumiteljNikola Teslav ~asu najve~jihuspehov na podro~juelektrotehnike.

TESLA PODVOMIL V EINSTEINA

Misteriji 13

se odlo~ila, da v ~asu, v katerem se na-haja, komu razkrije resnico o svojem po-tovanju. Prijatelja, ki mu je bilo pismonamenjeno, je zaprosil, naj nadzorujemesto, od koder je ̂ erenkova krenila napot.

Pismo se za~enja s priporo~ilom:

PISMO SE SME ODPRETI 21. decem-bra 1999

V vednost tistim, ki jih zadeva:Ne vem, kako bodo ljudje drug drugega

naslavljali leta 1999, zato pismo za~enjambrez obi~ajnih formalnosti. @elel bi, da prideta dokument v roke ~loveka, ki pozna mojedelo. V najbolj{em primeru se nadejam, sajse zaradi svoje neskromnosti nagibam kprepri~anju, da bodo takrat ljudje {e pozna-li moje ime in moje knjige, da bo pismo na{lopot do kakega talentiranega {tudenta, ki sije izbral podro~je “wellsologije”. ^etudi tone bo tako, pa sem prepri~an, da bo tuditakrat {e obstajala pe{~ica ljudi, v katerih bo{e gorel plamen~ek zanimanja za knji`evnozapu{~ino iz prej{njega stoletja.

Ne glede na vse, te prosim, da resnoposlu{a{ zgodbo, ki sledi, in da kljub nejeveri,ki jo vsekakor razumem, vseeno naredi{, karte bom na koncu prosil (ni nevarno, ne te‘koin ne drago). ^e tega ne zmore{, ni nujno,da bere{ naprej, zato te prosim, da pismoodstopi{ komu drugemu.

Verjamem, da pozna{ moj znanstveni inpustolovski roman “^asovni stroj”, v kate-rem popotnik uspe{no zgradi ~asoplov inodpotuje v bodo~nost. ^e pa se moj potnik{e ni vrnil (molim boga, v katerega ne verja-mem, da se je) in ~e ~asovni stroj {e ni po-stal realnost, pa sem prepri~an, da ne bonih~e, starej{i od 12 let, pripravljen verjeti,da je kaj takega sploh mogo~e.

Ko sem za~el razmi{ljati o ~asovnem stro-ju, sem hotel izvedeti kaj ve~ o znanstvenihokvirih, ki bi omogo~ili nastanek take na-prave; zame je to bila le jeklena strojna opre-ma, ki jo nosi veter ~lovekovih ‘elja. Menilpa sem, da moram zgodbo opremiti z novi-mi znanstvenimi dose‘ki, saj bi tako na svojna~in nekoliko pripomogel k dvigu splo{neizobrazbe.

Pisal sem v Ameriko gospodu Nikoli Tes-

li, ki je bil zelo znan zara-di odkritja rotacijskegamagnetnega polja, izme-ni~nega toka in drugih izu-mov na podro~ju elektrikein sevanja. Tesla je bil ge-nij in vizionar. Zanj nibila nobena stvar nemo-go~a ali neuresni~ljiva.Na~rtoval je na primerbrez‘i~ni prenos energijena ogromne razdalje, go-voril pa je celo o mo‘nosti,da bi osvetlil celi planet invzpostavil komunikacijo sprebivalci Marsa. Verjel jenamre~, da je Mars oblju-den, in da prav z njega pri-hajajo signali, ki so jihlovile njegove aparature.Predpostavljal sem, da gabo moja ideja zanimala.

Veliki ~lovek mi je zvljudnim spo{tovanjemodgovoril in me za nada-ljnje raziskave napotil nasvojo varovanko, mladoznanstvenico Tatjano ^e-renkovo. Neizmerno jo jehvalil in mi napovedal, dabo nekega dne njen bri-ljanten um nadkrilil njegasamega. ’@e sedaj se podaja na podro~ja, nakatera sam {e nisem stopil,’ mi je napisal vsvoji ekstravagantni angle{~ini. ’@e vidim,kako bo njena svetloba zasen~ila moj slabotni

ozkem krogu londonskih prijateljev).S ^erenkovo sva si za~ela dopisovati.

Povedala mi je veliko ve~ od tistega, kar sem‘elel vedeti o ~asovnih teorijah, elektri~nempolju, gravitaciji, elektromagnetnih valovihin podobnem. Za mojo fantasti~no zgodboso bili vsi ti detajli odve~ni, tako da se mi nakoncu ni zdelo potrebno omeniti njenepomo~i pri sestavi zgodbe. Ko je knjiga iz{la,sem ji poslal podpisan izvod. Ubogo dekle -staro je bilo le 23 let - mi je poslala odgovor,ki je zrcalil njeno najgloblje spo{tovanje inob~udovanje.

Ko je Tesla leta 1897, dve leti po izidu“^asovnega stroja”, pri{el v London, jepripeljal s seboj Tatjano. Prav v tistem ~asusem se v drugo poro~il z Amy KatherineRobbins. Bil sem zaljubljen do u{es, a sekljub temu nisem znal upreti Tatjaninim~arom. Postala sva ljubimca. Najel sem

Izumitelj Nikola Tesla v svojem laboratoriju v ColoradoSpringsu.

V trenutku, ko gibanjepreide mejo svetlobnehitrosti, za~ne ~as te~i

v smeri preteklosti.um. Prepri~an sem, da bo ta mlada `enska ssvojimi odkritji osupnila civilizacijo.’

Ko sem bral, sem bil prepri~an, da greza obi~ajno pretiravanje, tipi~no za ljudi izju‘noevropskih de‘el, ali za na~in, kako seje veliki znanstvenik elegantno re{il enegaod mnogih dolgo~asnih posameznikov, ki ganeprenehoma prosijo za take in druga~neusluge (sam sem bil v tem ~asu znan le v

TESLA PODVOMIL V EINSTEINA

14

malo hi{o na Brompton Roadu in ji na vsena~ine pomagal pri nadaljevanju raziskav,ki so krenile v novo in neza`eleno smer.

Tatjano so obsedle fantasti~ne predstaveo potovanju skozi ~as, o katerem sem pisalv svoji knjigi. Vse globlje in globlje se jespu{~ala v teoretske in prakti~ne pred-postavke takega podviga. Domnevam, da seje pogosto posvetovala s Teslo, mislim pa,da mu ni pojasnila, kaj dejansko namera-va. Nekega dne mi je povedala, da je ponjenem prepri~anju ideja o ~asovnem stro-ju uresni~ljiva. Rekla je tudi, da je vse sku-paj veliko bolj preprosto, kot si mislimo.Prav iz tega dejstva je izviral njen strah:

Ker sem vedel, kam vodi tako odkritje, sem otem vse do sedaj mol~al. V upanju, da jeTatjana {e ‘iva, pa sem se kon~no odlo~il,da prelomim prisego in spregovorim.

Sam nisem kaj dosti verjel v njen uspeh.Zadevo sem spremljal iz preprostega razloga,ker sem ‘elel pre‘iveti ~imve~ ~asa s Tatjano.Ta idila se je ponavljala enkrat do dvakrattedensko in je trajala ve~ kot leto dni. Popetnajstih mesecih pa se je zgodilo to, kar jev ‘ivljenju parov velikokrat neizbe‘no:naveli~al sem se Tatjane in njenih genera-torjev. Za~el sem se umikati s srcem in zglavo. Ob~asno sva se sicer {e vedno vide-vala. Zadnji~ je to bilo malo pred novim le-tom 1899.

Bilo je zgodaj popoldne. Tanja me jepoklicala po telefonu, naj nemudoma pridemk njej. Bila je vidno razburjena, o~i so se jibliskale, tresla se je. ’Uspelo mi je,’ je rekla.’Generator polja je gotov. Danes bom odpo-tovala na svoje medene tedne. S tem strojemlahko odpotuje{ v zgodnej{e obdobje svojegaobstanka. Zapu{~am te, H. G. Vra~am se vsvojo mladost in nedol`nost.’

Jasno mi je bilo, da se ji je omra~il um.Sama mi je ve~krat govorila, da je potovanjev preteklost nemogo~e, ter da bi ga bilomo‘no udejanjiti le s premikanjem naprej.Razlog za to je (pisci znanstvene fantastikega neutrudno ponavljajo), da bi ~lovek, kipotuje v preteklost, lahko ubil lastnega o~etain tako prepre~il svoje rojstvo, oziroma binaredil kak{no drugo neumnost, ki bi natovplivala na dogajanje v prihodnosti.

Tega neobi~ajnega popoldneva mi je Tat-jana rekla, da na~rtuje odhod 31. decembra1900. ^e bi podvig uspel, se bo za trenutekvrnila za poslednji pozdrav, nato pa bo odpo-tovala v preteklost, natan~no na 31. decem-ber 1897, njeno prvo zimo v Londonu, kosva bila le prijatelja. Kasneje je nameravala~asovni stroj uni~iti in dokon~ati projekt. STeslo naj bi v New Yorku izvedla natan~noznanstveno analizo eksperimenta. Spomnilsem jo na njeno nekdanje prepri~anje, da jeregresija v ~asu nemogo~a. Nasmehnila se je,kot bi samo ona poznala neko veliko skriv-nost:

’Nisem ve~ prepri~ana v to. ^as ni kon-stanta, kot sem verjela neko~. Njegovo giba-

nje ni linearno. Potovanje skozi prostor vpli-va na ukrivljenost ~asa. ^as je odvisen odhitrosti in tirnice. Mo`no je celo, da nekamdospe{, {e preden si se tja odpravil. (To soleta 2000 potrdili znanstveniki v Firen-cah in Princetonu, Tesla pa `e leta 1900 -opomba avtorja).

[ele sedaj ugotavljam, da je Tatjanapredvidela nekatere stvari, ki jih je Einsteinobjavil {ele leta 1905. V tistem ~asu pa jevse skupaj izgledalo abotno. Posku{al semjo prepri~ati, da potrebuje dolge po~itnice, ame ni hotela poslu{ati. Posku{al sem jo tudipregovoriti, naj po{lje prazen stroj ali pa najpostavi vanj psa, a zaman. Prej bi mi dovo-lila, da jo ubijem, mi je odvrnila. Pre-pri~evala me je, naj ne skrbim. Stroj je imelavtonomni sistem, ki je jam~il za varnost vprimeru, da bi upravljavec vnesel napa~nepodatke o smeri gibanja. Sama ga je nasta-vila tako, da bi se v vsakem primeru vrnilana mesto odhoda natan~no ~ez sto let. Ver-jela je, da bo do tega ~asa znanost tolikonapredovala, da bodo ljudje lahko brezza~udenja in panike sprejeli njeno vrnitev.

Tanja ^erenkovanaj bi zgradila ~asovni

stroj in z njim tudiodpotovala v neznano.

S svojega potovanjanaj bi se vrnila - lani!

strah, da je ne bi kdo prehitel. Na za~etkuse mi je projekt zdel popolnoma nor. Zdelose mi je, da je bil projekt rezultat njenenavezanosti name in odsotnosti Teslovepodpore. Zato mu nisem posve~al posebnepozornosti. Zanimala me je le Tatjana, zatosem ji pomagal in ji dajal denar. Tesla ji jepriskrbel podporo lorda Rayleigha in drugihv Kraljevskem dru{tvu ter o njej govoril koto novi Marie Curie. Tak vtis je Tatjana tudiresni~no ustvarjala. Na razpolago so ji dalilaboratorij ter storitve strojnikov in tehni-kov.

Na skoraj neopazen na~in so k projektupritegnili tudi mene. V trenutku, ko to pi-{em, je ~lovek ‘e spustil z verige sile atomain jih usmeril proti lastni rasi. Videti je bilo,da {e nih~e ne sluti obstoja druge poti, kiprav tako pelje do energije atoma. Ta pot jebila veliko preprostej{a, saj je bila narejenaiz nekaj namotov ‘ice, glinastih posod inelektrolitov z dodatkom enega od redkih ele-mentov. Tatjana je odkrila ta preprost izvorenergije in ga izkoristila za delovanje na-prave, ki jo je imenovala “generator polja za~asovno prestavljanje” - njen ~asovni stroj. (Nadaljevanje na 48. strani.)

TESLA PODVOMIL V EINSTEINA

Knjiga, ki odkriva znanstveno bit NikoleTesle.

Misteriji 15

Je ni religije na vsem ljubemsvetu, ki ne bi v svojih izro~ilihimela prvega mo{kega in prvo‘ensko na svetu, prastar{a vsehljudi. Od njiju naprej se je mno-

‘il in razvijal ~love{ki rod. Kljub vsejsvoji popolnosti so bili bogovi ali Bogvseeno zmotljivi in so pri ustvarjanju~loveka kmalu opazili, da izdelek niprav tak{en, kot so si ga predstavljali.Ni~ drugega jim ni preostalo, kot daizdelek uni~ijo in ponovno sku{ajonarediti nekoga, ki jim ali mu bo slu‘il.

Zelo zanimivo je prebrati, kaj so o na-stanku ~loveka mislili Sumerci. Njiho-va verzija o nastanku ~loveka se razenv enem detajlu, da je boginja Aruru na-redila prvega ~loveka iz zemlje oziromaiz gline, mo~no razlikuje od svetopisem-skega nastanka ~loveka.

“Sumerski bogovi so radi ̀ iveli v izo-bilju, zapostavljali so svoje dol`nosti inse opijali, da pa bi lahko brezskrbno u`i-vali, so si v ta namen ustvarili bitja, ki so

Iz mo~no po{kodovanih tablic lahkoprepoznamo samo dve vrsti ~loveka od{estih. Ena od teh vrst je bila nerodovit-na ‘enska, druga pa evnuh - njegovadol‘nost je bila, da stoji pred kraljem.Iz nadaljnjega besedila lahko razbere-mo, da je obstajala {e ena vrsta ~loveka,

slabega telesa in uma. Enki je zahtevalod Namu, da svojo napako popravi, ve-nadr je bila brez mo~i, da bi naredila karkoli.

Preden so bogovi postavili ~lovekana Zemljo, so zanj zgradili prekope,mesta, hrame, ka{~e, hleve in {e veliko

^lovek ni bil izdelan tako, kot so si ga Bog ali bogovi predstavljali

Adam je prvi lo~enec

Bog se je zmotil ‘e,ko je delal Zemljo.

jih imeli Sumerci za polbogove. Ta bitjaso imela nalogo, da opravljajo dela na-mesto bogov in izdelujejo zanje vse, karso potrebovali. Vendar so tudi ti polbo-govi pri~eli posnemati svoje gospodar-je in so ~edalje slab{e skrbeli za bogove.

Ker bogovi niso mogli sami pridelo-vati hrane, so se zatekli po pomo~ kvrhovnemu bogu Enkiju, in ta je dal bogi-nji Namu, materi vseh bogov, potrebnanavodila, kako naj naredi ~loveka. Na-mu je s pomo~jo boginje rojstev Ninmiin {e z nekaterimi drugimi bogovi ust-varila ~loveka iz posebne vrste ilovice,ki so jo nabrali v nekem prepadu.

Adam in Eva v raju.

16

drugega - po ukazu bogov Enkija inEnlila. Ob vsem tem je zanimivo, da jeEnlil izumil kramp in ga dal v last~rnoglavemu ljudstvu, kot so sami sebeimenovali Sumerci. Ta mit o ~loveko-vem nastanku izrecno poudarja, da sobogovi naredili ~loveka samo zato, dabi jim slu‘il. O~itno so bili sumerskibogovi zelo velikodu{ni do svojih stvar-jencev, saj so jim dali vse udobje, ki najbi jim olaj{alo te‘ko ‘ivljenje na Zemlji,po drugi strani pa od njih zahtevalizvestobo in u~enje.”

^LOVEK IZ ZEMLJETako Sumerci. Biblija ne govori veli-

ko o zmotljivosti Boga, ~eprav jo je mo-go~e zaslediti. Bolj odkrito priznanjelahko preberemo v hebrejski mitologiji.Hebrejci ali @idi, ~e ‘e ho~ete, odkritopovedo, da se je Bog zmotil ‘e, ko jedelal Zemljo. Ve~krat jo je uni~il, ker nibila tak{na, kot si jo je ‘elel. Vsakokrat,ko je naredil svet, ga je naselil z ljudmiin z vsakim uni~enjem je uni~il tuditiso~letne ~love{ke rodove, da ni za nji-mi ostalo niti najmanj{e sledi.

[ele z zadnjim izdelkom je bil zado-voljen. Ker je bil svet brez ~loveka nepo-poln, ~eprav je bil naseljen z rastlinamiin ‘ivalmi, se je odlo~il, da bo {e enkratnaredil ~loveka. Iz skrbno izbrane vrste

prsti, ki je bila o~i{~ena vsakr{ne umaza-nije, je naredil ~loveka po svoji podobiin mu dal ime Adam, kar naj bi pome-nilo, ~lovek iz zemlje, zemljak in ga posta-vil v Rajski vrt. V tem vrtu je imel Adamvsega v izobilju. Vse je lahko vzel v roke,dru‘il se je lahko z vsako ‘ivaljo, le kdrevesu spoznanja se ni smel pribli‘ati.Tako mu je ukazal Bog, njegov stvarnik.Kmalu pa se je Adam naveli~al tak{nega‘ivljenja in si je za‘elel bitja, njemupodobnega. Svojo ‘eljo je povedal Bogu

in ta mu je iz isteprsti izdelal dru-‘ico, ki jo je poi-menoval Lilit. Ne-kaj ~asa sta bila vese-la drug drugega,do tistega trenut-ka, ko si je Adamza‘elel {e kaj dru-gega od dru‘ice inne samo sprehaja-nje in pogovor. Mo-go~e bi do zdru‘it-ve tudi pri{lo, ~ene bi Lilit hotelabiti zgoraj in nespodaj, kot je ‘elelAdam. Mo~no stase sprla. Adam ni-kakor ni mogel ali

hotel razumeti, zakaj ho~e imeti njego-va ‘ena pravico mo~nej{ega, torej zgor-nji polo‘aj in ne podrejeni, tisti, ki ji pri-pada. V arabskih skupnostih je {e danes‘enska tista, ki mora biti na tleh. Prepiriso trajali toliko ~asa, dokler se ni Lilittako mo~no razjezila, da je izgovorilabo‘je ime. Po izre~enem imenu se jenenadoma dvignila v zrak in poletela kRde~emu morju, ob njegovem bregu paso ‘iveli zli duhovi. Tam se je prepusti-la vsakovrstnim u‘itkom.

LILIT JE BOG DALLUCIFERJU

Adam je poto‘il Bogu, da mu je u{la‘ena. Prisluhnil je Adamu in ko je takon~al s pripovedjo, zakaj je do tegapri{lo, je poslal angele Senoja, Sansenojain Semangelofa, da jo pripeljejo Adamunazaj. Lilit se je vrnila, toda miru ni bilo.

Bogovi so naredili ~lovekasamo zato,

da bi jim slu‘il.

Palica se pred faraonom spremeni v ka~o.

Egip~ansko vojsko prekrijejo vode Rde~ega morja.

Med Lilitino odsotnostjo se je Adamdru‘il z njej podobno ‘ensko, Naamo poimenu, sestro Tubala Kajina, ki tudi nibila ravno ~iste du{e in telesa. Ker so seprepiri med Adamom in Lilit nadaljevali,konca pa ni in ni bilo videti, se je Adam{e enkrat poto‘il Bogu. Stvarnik je spo-znal, da Adam ne more tako ‘iveti inda si je Lilit na obre‘ju Rde~ega morjapridobila vsakovrstne izku{nje, ki nisoravno v ~ast bo‘jemu stvoru, zato jepretrgal njeno zvezo z Adamom, jo na-gnal iz raja ter jo dal Luciferju za ‘eno.Dva zla duhova sta tako na{la drugdrugega.

Adam je bil zopet sam in zopet jepoto‘il Bogu glede svoje samote. Tokratpa Bog ni naredil iste napake in muizdelal dru‘ico iz prsti, temve~ je Ada-ma uspaval in mu iz njegovega rebranaredil drugo ‘eno. Tako je bil Adamprvi lo~enec na svetu in prvi drugi~poro~eni mo{ki.

Boris Mu‘evi~

ADAM JE PRVI LO~ENEC

Misteriji 17

Kake tri tiso~ ljudi je 17. januar-ja poskusilo vitalizirani kme~-ki kruh iz doma~e mini pekarne

Milene in Stanka Serdin{ka iz Lovren-ca na Dravskem Polju. Poku{ali so gapo vsej Sloveniji. Pismono{e so na tadan tiso~im izbranim naro~nikom narevijo Misteriji prinesli slabe pol ki-lograma te‘ak doma~i kme~ki hleb~ekkruha, ki sta ga zakonca Serdin{ek spek-la za na{e zveste bralce tako, kot smo okruhu zapisali v prej{nji {tevilki Miste-rijev: z o‘ivljeno vodo s pomo~jo vitali-zatorja Hydronic, povsem brez kakr{-nih koli dodatkov, kot sicer peki pravijobarvi in drugim kemikalijam za trajnostin bolj{i okus. In z zelo malo kvasa.

Osem parov rok je poprijelo za delo,da so pod ve~er, ob tem, da so v majhniva{ki pekarni v nekdanji u~ilnici v po-slopju stare {ole spekli tudi vsakdanjikruh, ki je naprodaj dale~ naokoli, po{-

tarji lahko natovorili in s posebnim fur-gonom zapakirani kruh prepeljali vMaribor in ga od tod razposla-li po vsej Sloveniji.

Uredni{tvo Misteri-jev je tako, da ne bi os-talo le pri besedah,ponudilo kruh v po-ku{ino po vsej Slo-veniji, torej tuditistim bralcem, ki‘ivijo dale~ od kra-ja, kjer nastaja ime-nitni kruh.

“Nisem si mogelniti predstavljati, dabodo ljudje tako zadovoljniz mojim kruhom, ki ga pe~em tako,kot so to delali moji predniki,” pravi za-dovoljni pek, ki se je zna{el med belooble~enimi pono~njaki `e davnega leta1972, ko mu je bilo {tirinajst let: “Po mamini strani so bili vsi strici

mesarji in mati je `elela, naj bom jazpek,” je pripovedoval med ~akanjem namariborski tovornjak in med drugim sponosom povedal:

“Danes zjutraj je moj sin naredil iz-pit za peka. To mi veliko pomeni...”

Stanko je znanje nabiral v pekarni vKidri~evem v tistih ~asih, ko so tja ho-dili po kruh od blizu in dale~:

“Pekli smo in pekli, nikoli ni bilokonca,” se z veseljem spominja tistih dniin pripoveduje z velikim `arom skozimro`aste brke o ideji za mini pekarno:

“Hotel sem imeti pravo malo pekar-no kruha, s pravo parno kru{no pe~jo.Dolgo sem iskal primerno pe~ in jo na{elv Veroni, kjer v neki dru`ini kot edina vEvropi tak{ne pe~i izdeluje `e tretja ge-neracija. V Sloveniji imava pravo parnokru{no pe~ le dva...”

In kak{na je prava kru{na pe~?

Pismono{e so tiso~erici naro~nikov raznesli “angelski kruh”

Vitalizirani kruh

Kruh so nalo‘ili v po{tni tovornjak, ki je pri{el posebej iz Maribora, da je bilo mogo~e odpeljativse hleb~ke naenkrat.

Hleb~ek kruha,ki smo ga poslali

izbranim naro~nikomMisterijev, je bil narejen

po mojstrovem receptu iz p{enice, koruze in r‘i,z zelo malo kvasa, s soljo in z o‘ivljeno vodo.

18

Odgovor je bil kratek:“[amotna.”In kak{ne so druge?“Kovinske.”Navdu{eni pek, ki mu najve~ v ‘ivlje-

nju pomeni pohvala, priznanje, da znaustvariti “angelski kruh” je potlej razlo‘il,da se v ‘eleznih pe~eh nikoli in nikdarne da spe~i tako kakovostnega kruha:

“^e pe~emo v `eleznih pladnjih vna{i pe~i, kruh ni ve~ tisti pravi,” pojas-njuje in ob asistenci `ene, brez katereverjetno ne bi dosegel tak{nih uspehov,razvija misel o dobrem kruhu:

“Brez {amotne parne pe~i kruh nikoline bi bil tako dober, kot je. Potlej je turecept. Pe~em po mojih receptih, ne lekruh, tudi vse vrste predvsem mle~negapeciva. Sestavil sem jih sam s pomo~josestre in jih ne zaupam nikomur zanoben denar.

Seveda pa sta tu {e moka in voda.Pravijo, da je moka moka. Kje pa. Za mojna~in peke je najbolj{a Intesova. Spla~ase dati nekaj ve~ denarja in imeti dobromoko. Marsikdo mi ponuja “pravo”moko, pa se dr`im Intesove, mika pa me,da bi posejal svojo njivo in po`el pri-delek, ne da bi uporabil grama kemije,”modruje in se spominja {e starih sortp{enice, priprave moke v `rmljih inljubezni, ki so ga kruhu posve~ali navsaki kmetiji:

“Druga ni~ manj pomembna stvar paje voda. Odkar uporabljam vitalizirano

vodo, to je zadnja dva meseca, je v mojipekarni vse druga~e. Testo mi sedajvzhaja po~asneje, izdelki so trajnej{i, semanj drobijo, so bolj elasti~ni in vsi mojikupci pripovedujejo, da je kruh bolj slas-ten. Jedo ga celo tisti, ki imajo te`ave z ̀ e-lodcem. Ne ti{~i jih ve~... za mene pa jeva`no, da pe~ deluje tako kot {e nikoli.”

Vsi peki imajo te‘ave z ma{enjemventilov, skozi katere sika para. In takose je dogajalo tudi Stanku:

“Po dobrem mesecu peke so se za~elima{iti. Naslag vodnega kamna je bilo izdneva v dan ve~ in po kakih treh me-secih so se dokon~no zama{ili. Pe~ je bilotreba ohladiti, s svedri in drugimi pripo-mo~ki odstraniti kamen...V zadnjem~asu sem pekel veliko ve~ kot prej v treh,{tirih mesecih in pe~ mi dela kot {vicar-ska ura. Ventil~ki se lepo odpirajo inzapirajo, veselje jih je poslu{ati. Ponobenem ~i{~enju niso tako lepo delalikot sedaj. Ka`e, da pe~i ne bo treba hla-diti in odpirati niti po treh mesecih.Danes to {e ne morem re~i zagotovo,toda kar se dogaja, napoveduje, da sekamen ne nabira ve~ in da odstranje-vanje kamna ne bo ve~ potrebno ali pase bo ~as med enim in drugim ~i{~enjemmo~no raztegnil...”

Za vso peko v mini pekarni uporab-ljajo vitalizirano vodo. Sami je ne pijejo:

“Vitalizirane vode ne pijemo, vempa, kako dobro deluje. Moj brat jo nato~ipo petdeset litrov in pri njem doma vsekuhajo s to vodo. Svakinja je povsemspremenjena, ima druga~no ko`o, boljmirna je. Ta voda deluje na ljudi odli~noin vedno deluje dobro,” je prepri~anpek, ki nima informiranega kozarca, sajmu o`ivljena voda te~e kar iz pipe.

Lovren{ki pek, o katerem gre doberglas dale~ naokrog, si ‘eli, da bi dobilpriznanje, da je njegov kruh najbolj{i.Zelo v{e~ mu je ljudski glas, ki na veli-ko hvali njegove izdelke, ‘eli pa si tudiuradnega priznanja. Kruha ne kupujejole posamezniki, vse pogosteje ga naro-~ajo tudi gosti{~a, verjetno ga bodo, vinteresu otrok, tudi {ole.

Zdaj, ko spe~e vsak dan ve~ in njegovepolice ‘e zgodaj popoldne samevajo, mupostaja v mini doma~i pekarni tesno:

“Doma si gradim ve~jo pekarno,” sezasmeji in takoj doda, da bo imela samodelovnih povr{in dobrih {estdeset met-rov:

“Drugo leto ob takem ~asu...” mod-ruje in dodaja, da je `e veliko priprav-ljenega, nekaj pa je treba {e dozidati.

“Zdaj mi gre res dobro, vedno ni bilotako. Vmes sem `e tudi obupal, saj je vmajhnem kraju te`ko postaviti novo pe-karno. Po letu dni dela je bilo `alostno,kak{en dan sem imel tudi petkrat ve~stro{kov, kot sem zaslu`il. V~asih ̀ e sko-raj nisem videl izhoda. To se ne moreve~ ponoviti. Ne bom popustil, lahkoimam le {e bolj{i kruh, slab{ega nikoli.Na hitro ne gre, vsaka stvar zahteva svoj~as in znanje...”

Stanko in Milena sta pravzapravprva na svetu, ki pe~eta kruh z o‘ivljenovodo. In morda bosta prva, ki bostapo{iljala pravi kme~ki kruh, ki ga pe~etaz zelo malo kvasa in povsem brez “do-datkov” v slovenske domove.

Poku{ina je, ~e lahko sklepamo poodzivu bralcev, {tevilnih telefonskihklicih in pismih, zelo uspela.

VITALIZIRANI KRUH

Kruh je vzbudil po vsej Sloveniji veliko navdu{enje in seveda vpra{anje, kako bi ga bilo lahkokupiti vsaj v ve~jih krajih.

Naslov mini pekarne Milena:Serdin{ek Milena, StankoLovrenc na Dr. Polju 3, 2824 Lovrencna Dr. Polju041/211 587, 041/748 339

Misteriji 19

Umetnost ‘ivljenja (The Art ofLiving) je program, ki ga u~ijov ve~ kot 90 dr‘avah po celem

svetu pod okriljem organizacije TheArt of Living Foundation in ga uporab-lja ‘e ve~ kot pol milijona ljudi. Nare-jenih je ‘e veliko znanstvenih razi-skav, ki potrjujejo u~inkovitost tegaprograma. Ena takih raziskav je diplom-ska naloga Andreja Trampu‘a, ki jeu~inkovitost programa preverjal s Kir-lianovo kamero na Fakulteti za ra~u-nalni{tvo in informatiko v Ljubljani.

PROGRAMUMETNOSTI @IVLJENJA

Program je sestavljen iz cele vrste vaj,ki se med seboj dopolnjujejo; udele‘encise ukvarjajo z jogijsko tehniko dihanja,telovadbo, pozornostjo, spro{~anjem termeditacijo, udele‘ujejo se terapij v obli-ki pogovorov, u~ijo se razumevanja insprejemanja sebe in ljudi, ki jih vsako-

dnevno sre~ujemo, tehnike soo~anja sproblemi, ki nas pestijo, ter razmi{ljanjao osnovnih vpra{anjih, kot so: kaj jesmisel (mojega) ‘ivljenja, kaj nas v ‘ivlje-nju osre~uje, kaj pri~akujemo od sebe inod soljudi ipd. Cilj programa je izbolj-{anje kakovosti ‘ivljenja v smislu fizi~nekondicije kot tudi emocionalne, mental-ne in psihosocialne stabilnosti ter har-monije. Redna vadba tehnik izbolj{azdravje, kognitivne sposobnosti, pove~aodpornost na stres in olaj{a odpravlja-nje posledic stresa, kar pripomore k boljradostnemu ‘ivljenju in bolj{im med-osebnim odnosom.

Program Umetnost ‘ivljenja je izobli-koval [ri [ri Ravi [ankar, modrec iz In-dije, za katerega pravijo, da je razsvet-ljen. @e kot {tiriletni otrok je kazal nena-vadne sposobnosti. Med te {tejemo de-nimo recitiranje svetih pesmi iz Ved, kijih nikoli prej ni sli{al, v jeziku, ki se ganikoli prej ni u~il. Ko ga je sre~al Ma-hari{i Mahe{ (ustanovitelj tehnike in {oleTranscedentalne Meditacije, ki je danessvetovno gibanje), ga je prepoznal kotsvetega otroka in ga vzel k sebi v u~enje.Pozneje je [ankar ustanovil The Art ofLiving Foundation, ki je prav tako pre-raslo v svetovno gibanje. [ankar (star je46 let) sedaj potuje po vsem svetu in {irisvoje u~enje.

PREVERJANJES KIRLIANOVO KAMERO

V okviru svoje diplomske naloge izpsihologije je Andrej Trampu‘ na Filo-zofski fakulteti v Ljubljani pod men-torstvom prof. dr. Velka Rusa in somen-torstvom prof. dr. Igorja Kononenkaizdelal {tudijo vpliva programa Umet-nost ‘ivljenja na bioelektromagnetno

Vpliv programa Umetnost ‘ivljenja na bioelektromagnetno polje ljudi

Radostno `ivljenje

Slovenski udele`enci mednarodnega nadaljevalnega te~aja Umetnost ̀ ivljenja pri ustanovitelju[ri [ri Ravi [ankarju.

Ustanovitelj programaUmetnost `ivljenja [ri [ri Ravi [ankar.

V svoji diplomski nalogi jeAndrej Trampu‘ razdelalvpliv programa Umetnost

‘ivljenja na bioelek-tromagnetno polje ljudi.

20

polje ljudi. Pri tem je uporabil ruskonapravo Crown-TV, ki temelji na Kirlia-novem u~inku. O Kirlianovi kameri smo‘e pisali, zato naj le na kratko ponovi-mo. Osnovna ideja Kirlianovega u~inkaje ustvarjanje visokonapetostnega elek-tromagnetnega polja visoke frekvence,ki povzro~i ionizacijo plinov okoli ozem-ljenega objekta. Posledica ionizacije soizsevani fotoni, ki jih je mogo~e posna-meti s fotografsko ali pa video tehniko.Takemu posnetku pravimo korona, kerprikazuje zna~ilen obro~ okoli posnete-ga objekta.

Raziskovanje je potekalo tako, da sos kamero merili bioelektromagnetnapolja (koron, aure) prstov ljudi pred in pouvodnem te~aju in pred in po dvournem(rednem tedenskem) sre~anju. Polegudele‘encev te~aja oziroma rednegasre~anja so so~asno izmerili bioelektro-magnetna polja tudi kontrolni skupiniljudi, ki se te~aja oziroma sre~anja nisoudele‘ili. Posnete korone vseh desetihprstov so ra~unalni{ko prevedli v nume-ri~ne parametre, ki so bili za vsako meri-tev osebe povpre~eni preko vseh desetihprstov. Zatem so podatke statisti~no ob-delali. Preverili so statisti~ne pomemb-nosti razlik v parametrih med osebami v

eksperimentalnih in kontrolnih skupinah.Opravili so tri {tudije:- Meritev pred in po 6-dnevnem semi-

narju (21 ljudi v eksperimentalni skupini)in enake meritve za kontrolno skupino (20ljudi) je dala pozitiven rezultat: udele‘en-cem seminarja se je bioelektromagnetno

polje statisti~no pomembno izbolj{alo,kontrolni skupini pa ne. V tej {tudiji so biliuporabljeni tudi samoocenitveni testi -vsaka oseba je pred in po te~aju ocenilasvoje psihofizi~no po~utje. Tudi ti testi sopokazali na signifikantno izbolj{anje psi-hofizi~nega po~utja in razpolo‘enja priudele‘encih seminarja, na kontrolni sku-pini pa ni bilo sprememb.

- Meritev udele‘encev pred rednimtedenskim dvournim sre~anjem in ponjem (20 ljudi) in kontrolni skupini (10 lju-di) je tudi dala pozitiven rezultat: koronaprstov se je v povpre~ju udele‘encemdvournega sre~anja statisti~no pomemb-no pove~ala, kontrolni skupini pa ne.

- Primerjava ljudi, ki izvajajo programUmetnost ‘ivljenja (35 ljudi), in tistih, ki gane izvajajo (36 ljudi), je naslednja {tudi-ja. Za njo so bili uporabljeni podatki sprvega snemanja oseb pri prej{njih dveh{tudijah (tako da na posnetke te~aj inredno tedensko sre~anje nista imelavpliva). Tudi v tej {tudiji se je pokazalo,da so razlike v velikostih koron statis-ti~no pomembne - tisti, ki izvajajo pro-gram Umetnost ‘ivljenja, imajo v pov-pre~ju ve~je, popolnej{e in manj frag-mentirane korone.

Dru`enje udele`encev ob prigrizku med te~ajem.

Univ. dipl. psih. Andrej Trampu` med mentorjema prof. dr. Velkom S. Rusom in prof. dr.Igorjem Kononenkom.

RADOST `IVLJENJA

Misteriji 21

UMETNOST @IVLJENJAV SLOVENIJI

V Sloveniji nad program Umetnost‘ivljenja bdi Zavod za razvoj ~lovekovihvrednot, kjer pripravljajo in vodijo {est-dnevne (dvaindvajseturne) uvodne te-~aje, na katerih udele‘enci spoznajo invadijo prej omenjene tehnike. Poleg tegaorganizirajo tudi nadaljevalne te~aje,te~aje meditacije, predavanja ter enkratna teden sre~anja s skupinskim izvaja-njem tehnik. Te~aje pripravljajo in vodi-jo za posameznike, skupine in tudi zaorganizacije (med drugim za Ministrst-vo za notranje zadeve Republike Slove-nije, Ministrstvo za pravosodje Repub-like Slovenije, In{titut za rehabilitacijoRepublike Slovenije itd.). Te~aje prire-jajo tudi za skupine ljudi s specifi~nimite‘avami, na primer za razli~no obolele(rak, multipla skleroza, AIDS, psihi~nemotnje itd.), za otroke in najstnike (pro-gram je pri Ministrstvu za {olstvo Re-publike Slovenije na spisku izbirnih vse-bin za srednje{olce), za vodstvene delav-ce, {tudente, zapornike, mlade prestop-nike, policiste itd.

V svetu je bilo narejenih kar nekaj{tudij, ki so dokazale u~inkovitost pro-grama Umetnost ‘ivljenja pri rehabili-taciji razli~nih bolnikov. [e posebeju~inkovit je program pri zdravljenjudepresije. Najbolj razveseljujo~e pa je, daso bili rezultati dolgotrajni - pacienti so

ostali stabilni tuditri mesece po reha-bilitaciji. Primerja-va s klasi~nim zdra-vljenjem z zdraviliin elektro{oki je po-kazala, da je pro-gram Umetnost ‘i-vljenja vsaj tolikou~inkovit.

Ena izmed {tu-dij je bila narejenana In{titutu za re-habilitacijo Repub-like Slovenije. Pre-verjali so u~inek pro-grama pri pacien-tih z multiplo skle-rozo. Parametri, kiso jih spremljali pribolnikih, so se s po-mo~jo tehnik diha-nja pomembno iz-bolj{ali, ~eprav sodihali na ta na~in lekratek ~as. Izbolj{ala se je zmo‘nost hojeter razli~ni parametri zmo‘nosti diha-nja. Pri~akujejo, da se bodo prednostiprograma odrazile v celoti, torej {emo~neje, po dalj{i uporabi programa.

Pred kratkim sva se skupaj z ‘enoudele‘ila uvodnega te~aja in oba sva bilanavdu{ena. Sedaj vsak dan uporablja-va tehnike dihanja, ki nama obemapomagajo k ve~ji spro{~enosti, vitalnosti

in dobremu po~ut-ju. Pred tem te~a-jem sva preizkusi-la in se u~ila ‘e mno-gih alternativnihtehnik (bioenergija,masa‘a, radieste-zija, meditacija, as-pektika, zdravlje-nje z zvokom, ki-neziolo{ko diagno-sticiranje in zdrav-

Ustanovitelj programa Umetnost `ivljenja [ri [ri Ravi [ankar.

Skupen izletudele`encev inustanovitelja te~ajav naravo.

ljenje z esencami, reiki, psiholo{ka as-trologija, tibetanske vaje) in vsaka odtehnik, nama je tudi veliko pomagala.Ho~em povedati, da nama je, kljubizku{njam na razli~nih podro~jih, te~ajUmetnost ‘ivljenja dal ogromno novegain koristnega.

Te~aj Umetnost ̀ ivljenja je zaokro`enin prakti~en program, primeren skorajza vsakogar (pri nekaterih te`jih oblikahpsihi~nih in sr~nih bolezni je potrebnaindividualna predpriprava). Za mlaj{eod 18 let izvajajo posebne programe. Te-hnike so primerne za preventivo in zarehabilitacijo, pri ~emer velja, da so teh-nike poceni, neinvazivne, holisti~ne inpreproste za u~enje in uporabo. Izvaja-nje tehnik izbolj{a zdravje in splo{nopo~utje ter na splo{no izbolj{a kvaliteto‘ivljenja.

Koristna informacija:

Za informacije o te~ajih v Slove-niji se lahko obrnete na AndrejaTrampu‘a (tel. 041-791 345; e-nas-lov: andrej.trampuz@siol.net).

RADOST `IVLJENJA

22

Predstava o dolgovratih dinozav-rih, ki mulijo so~no listje nakro{njah dreves, kot to pogosto

vidimo v filmih ali dokumentarnihoddajah, je po besedah avstralskegaznanstvenika biolo{ko nemogo~a za-misel.

Dr. Roger Seymour z Oddelka za bio-logijo okolja na univerzi Adelaide pravi,da je skupina dinozavrov, ki jih s skup-nim imenom imenujemo zavropodi, lah-ko delovala le, ~e so imeli vrat vodo-ravno.

Njegova teorija temelji na razisko-vanju velikosti srca pri ‘ivalih. Dr. Sey-mour je zadnjih 24 let zbiral podatke oarterijskem krvnem tlaku in zgradbi srca

Drevesne kro{nje menda niso bile prava hrana za dinozavre

Toplokrvni-hladnokrvni?

stene tak{nega srca bi bile mehani~notako neu~inkovite, da bi porabile ve~energije za kr~enje kot za dejansko pre-~rpavanje krvi.”

Vendar dr. Seymour priznava, da bizavropodi lahko imeli tudi navpi~envrat in obenem manj{e srce, vendar lepod pogojem, da bi bila njihova presno-va zelo po~asna, tak{na, kot je zna~ilnaza mrzlokrvne plazilce. Zaradi te mo‘-nosti bo preu~evanje dr. Seymourja ver-

Dinozavri, ki vrat stegujejo visoko protinebu, nastopajo lahko le v filmih, kot jeJurski park, vse ostalo - vklju~no z diplo-dokovim kosilom visoko v kro{nji - je ~istiizmislek. Po dognanjih avstralskega biologadr. Rogerja Seymourja je precej verjetneje,da je diplodok nosil vrat vodoravno, kotka‘e spodnja risba.

Zavropodi, kamor sodijodinozavri, so lahko

‘iveli le, ~e so imeli vratvodoravno.

pojasnjuje Seymour. “To pa ni mogo~eiz vsaj treh razlogov. Prvi~, tolik{no srcene bi moglo obstajati v trupu, kakr{negaje barozaver imel. Drugi~, porabilo bive~ energije kot vse preostalotelo. In tretji~, debele

pri plazilcih, pti~ih in sesalcih, da biugotovil, kako krvni tlak vpliva na de-belost stene srca. Njegovi izsledki ka-‘ejo, da je velikost srca pri vseh ‘ivalihodvisna od dveh dejavnikov: navpi~nerazdalje od glave do srca in od tega, alije ‘ival toplo- ali mrzlokrvna. Tako ima-jo na primer ‘irafe izredno visok krvnitlak in veliko srce, ker mora kri ~rpatina vi{ino skozi ves dolgi vrat.

“Ugotovili smo, da bi moral levi sr~niprekat pri toplokrvnem barozavru teh-tati pribli`no 2.000 kilogramov, da bipre~rpal toliko krvi, kot so je potrebo-

vali njegovi mo`gani,”

jetno znova prililo olja naogenj starih polemik o tem, ali so bili

dinozavri toplo- ali mrzlokrvne ‘ivali.

Misteriji 23

Tik pred za~etkom novega leta,30. decembra, se je vesoljskasonda Cassini s pomo~jo Jupit-

rove te‘nosti usmerila proti svojemukon~nemu cilju, Saturnu.

Sondin zdrs mimo plinastega velika-na je dal skupini, ki jo nadzoruje, mo‘-nost, da je preizkusila instrumente, kijih bo Cassini potreboval ob planetu zobro~i. Tja bo prispel 1. julija 2004. [loje za popolno generalko vseh operacij tesonde,” pravi glavni znanstvenik Cassi-nija dr. Dennis Matson.

ENERGIJSKI SUNEKKer je v orbiti okoli Jupitra tudi plo-

vilo Galileo, se je prvi~ ponudila pri-lo‘nost, da so znanstveniki uporabiliplovili neodvisnih misij za hkratnopreu~evanje Jupitra.

Sonda Cassini, ki tehta5650 kilogramov,je ‘e z letom mimo

Venere pridobila tolikoenergije, kot bi mu jo

dalo 68 tonraketnega goriva.

Sonda Cassini je odplula leta 1997 in bo na Saturnu leta 2004

Te‘nost usmerila sondo

Sonda Cassini naj bi posredovala odgovore na vrsto vpra{anj, med drugim naj bi bilo po njenembli‘anju Saturnu tudi jasno, koliko lun ima.

“V sodelovanju z Galileom smo op-ravili celo vrsto poskusov,” pravi Mat-son. “Jupitrova magnetosfera ima {tevil-ne spremenljivke. Z eno samo sondo jemed letom te`ko ugotoviti, ali se tisto,kar opazujemo, spreminja v ~asu aliprostoru. Z dvema sondama je na tovpra{anje precej la`je najti odgovor.”

Ko je Cassini poletel mimo Jupitra,je planetova ogromna te‘nost upognilanjegovo kro‘nico in ga usmerila proti

24

Saturnu. ̂ e je Saturn do Son-ca oddaljen desetkrat bolj kotZemlja - pribli‘no 1430 mili-jonov kilometrov - so tak{nimanevri z uporabo te‘nostipotrebni, da sonda dobi do-datno energijo in usmeritev.Cassini, ki tehta 5650 kilogra-mov, je ‘e z letom mimo Ve-nere pridobil toliko energije,kot bi mu jo dalo 68.000 kilo-gramov raketnega goriva. En

nekoliko pripomogel k po-spe{itvi hitrosti, predvsem panam je pomagal dose~i pra-vilno usmeritev proti Satur-nu,” pojasnjuje Matson.

Cassinija so izstrelili 15.oktobra 1997, njegovo poto-vanje do Saturna pa bo traja-lo skoraj sedem let. Gre zaskupni projekt agencij NASA,ESA in Italijanske vesoljskeagencije, njegov namen pa je

energijski “sunek” pa je pre-jel ‘e od Zemlje. “Jupiter je

prou~itev Saturnovnih obro-~ev, lun (zdaj vemo, da jih jeskupaj 22), magnetosfere insevalnega okolja v obdobju{tirih let.

ZEMLJI PODOBNOOKOLJE

Cassini nosi s seboj tudisondo ESA, imenovano Huy-gens, ki se bo 30. novembra2004 spustila na povr{je Ti-tana, ene Saturnovih lun. Ti-tan znanstvenike posebej za-nima, ker je okolje na njemprecej podobno zemeljske-mu.

Septembra 2000 so na Huy-gensovem prejemniku po-datkov sicer odkrili okvaro,tako da {e vedno potekajotesti, s katerimi posku{ajoodkriti vir te‘av. A kot praviMatson, ne ka‘e, da bi prob-lem ogrozil celotno Huygen-sovo misijo.

Izstrelitev: 15. oktobra 1997 jeraketa Titan IVB/Centaver po-nesla sondi Cassini in Huygensna njuno sedemletno pot.

TE‘NOST USMERILA SONDO

Grozljivo: Zve~er so bili trije de~ki, ki so taborili. Zjutraj sta biladva, poleg njiju pa debela ka~a. Prestra{eni so poklicali policijo, talovce, lovci so ka~o odpeljali iz gozda in jo razprli. V njej, kot jevideti na spodnji sliki, je bil mrtev pogre{ani de~ek. Slike je v svetposlal Wong Hock Seng iz Kuala Lumpurja.

Misteriji 25

KOZM

OBIO

LOŠK

IKO

LEDA

R

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT),• Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica(1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT),• Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • KuhinjaZlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

KAKO VIDIMO,BEREMO IN

IZBOLJ[AMO AVROPriro~nik za spoznavanje avre inrazlage, kako se jo nau~imo gle-dati in spoznavati njen pomen;kako nam avra ka‘e na podlagibioenergijskih zevov du{evno intelesno stanje.

Cena: 1.900 SIT

KAKO ODKRIJETEVA[A PREJ[NJA

@IVLJENJAPriro~nik korak za korakom vodido znanja, kako se sami, brezterapevta, spustimo v prej{nja‘ivljenja in odkrijemo vzroke mo-rebitnih bolezni, preganjavic,stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMOAVTOMATSKEGA

PISANJAPriro~nik, ki vas pou~i, kako prekavtomatskega pisanja vzpostavitestik z Vi{jim jazom, ki vas vodi invam svetuje, komunicirate z dru-gimi bitji, ki vam posredujejo raz-li~ne informacije, dobite odgovo-re... Cena: 1.900 SIT

KAKO POVE^AMOSAMOZDRAVILNE

SPSOBNOSTISami lahko veliko storimo za svo-je zdravje. Prisluhnimo naravi.Napotki za klistiranje, post, te-lesno vadbo in savnanje. Kako,koliko in kdaj naj bi jedli, da bispremenili svoj svet zdavja. Cena: 1.900 SIT

POTOVANJE DU[V knjigi najdemo odgovore nave~na vpra{anja, kaj se doga-ja z du{o, ko ~lovek umre, bo-disi naravne bodisi nasilne smr-ti. Kdaj in kako se du{a odlo~i,da pride v ~lovekovo telo? Kajse dogaja z du{o med dvema‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

KAKO VPLIVAJOOSEBNA [TEVILA

S pomo~jo {tevil, vsako ima svojpomen, lahko bolje spoznamo se-be in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [te-vila nam lahko pomagajo ustvaritilep{e ‘ivljenje, z njimi lahko poku-kamo v preteklost, razumemo se-danjost in na~rtujemo prihodost.

Cena: 2.900 SIT.

^UDE@ OLJ^NEGA OLJAPriro~nik z razlagami, kako olj~-no olje varuje pred artritisom,sr~no‘ilnimi boleznimi in rakomna dojki. Ameri{ka uspe{nica napodlagi rezultatov {tevilnih razi-skav vodi v svet zdrave in okus-ne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

TELO KLI^EPO VODI

Zdravnik internist F. Batmanghe-lidj dokazuje, da si lahko zdrav-je mo~no izbolj{amo s pitjemnavadne vodovodne vode. Medi-cinsko utemeljeno. Cena: bro{irane 2.900 SITtrdo vezane knjige 3.900 SIT

KOZMOBIOLO[KIKOLEDAR

Preglednica Luninih men od leta1965 do leta 1980, s katerimi jemogo~e dolo~iti Lunino menoob rojstvu in s tem kozmobio-lo{ko ovulacijo, nespremenljivplodni ~as vsake ‘enske, pa tu-di spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDIS ~esnom je mogo~e prepre~itisr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen kre-pi imunost, premaguje klice...Vsakdanje u‘ivanje je najmanj,kar lahko storimo za svoje zdra-vje. V knjigi ^esnove jedi je ve~kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNAENERGIJA DREVES

Vonjajte in oku{ajte popke indrevesni sok, prislanjajte u{esa inposlu{ajte notranji {epet debel.Spoznajte na~ine in vaje za za-jemanje zdravilne energije dre-ves v gozdu, go{~avi ali na vrtu,ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT

ZDRAVILNI ^AJIIN NASVETI

^ajne me{anice za vse vrste te-gob in {e nasvete, s katerimi sejih da olaj{ati, je zbral v svojiknjigi starosta slovenskih zeli{-~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigije ve~ kot 100 izbranih receptovin na stotine nasvetov.

Cena: 2.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NEAROMOTERAPIJE

Davno izro~ilo in najnovej{e te-rapevtske informacije o rastlin-skih eteri~nih oljih, ki jih lahkokupimo v vsaki bolje zalo‘eni tr-govini z naravno kozmetiko. Eno-stavni napotki za odpravljanjestresa, zdravljenje bolezni, obo-gatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVASREDOZEMSKA

PREHRANATo, kar znanost spoznava za res-ni~no zdravo hrano, jedo ljudjeob Sredozemskem morju ‘e odnekdaj: zelenjavo, pusto meso,ribe, za~inijo z olj~nim oljem in~esnom ter vrsto imenitnih za-~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

USODA DU[Ameri{ki mojster hipnoterapijeMichael D. Newton je na podlagi{tevilnih seans pri{el do novihodkritij o usodi du{ in to popisalv ve~ kot 500 strani debeli knjigi,ki v obliki intervjujev odstira po-gled v skrivnost zasmrtja. Knjigaje ameri{ka uspe{nica.

Cena: 5.500 SIT

^ESEN,^UDE@NO HRANILONajsodobnej{a znanstvena spo-znanja iz 2000 raziskav o never-jetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~-letja znane rastline in njenemvplivu na resnej{e bolezni so-dobnega ~asa...

Cena: 1.900 SIT

ZATONPROMETEJEVE DOBESoodvisnost `ivih bitij je nelo~-ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek jesam po sebi `ivi dokaz kozmi~neinteligence, ki dokazuje, da je ce-lota skrita v vsakem od njegovihdelov in katere zavest je sestavnidel univerzuma. Knjiga vse to po-jasnjuje na razumljiv na~in.

Cena: 3.900 SIT

PRIKRITA ZGODOVINA^LOVE[KE RASE

Knjiga opisuje nenavadne izkopa-nine, predmete, ki jih v muzejihskrivajo v depojih; strokovnjaki neznajo razlo‘iti njihovega porekla.Knjiga seznanja s predmeti, kate-rih starost ocenjujejo na milijonelet, ~eprav je ~love{ka rasa urad-no stara {ele 100.000 let.

Cena: 3.900 SIT

26

PRODAJA PO PO[TI

Ro~ni izdelek roga{kih steklarjev. Na dnukozarca je vtisnjen simbol magic life, kidaje pija~i desnosu~no energijo in s temvitalnost. Kozarec 2000 je predvsem na-menjen pitju vode, ki se v njem vitalizira.Alkoholne pija~e, ki jih pijete iz kozarca,ne omamljajo. Iz njih ne pijte piva, kerpovsem izgubi okus.

2.900 SIT

KOZAREC 2000

V kompletu, ki je namenjen huj{anju zaradibolj{ega zdravja, je razen kozarca, v ka-terega so vsevane enake informacije kot vKozarec 2000 in dodane {e tiste, ki naj bizmanj{evale ‘eljo po hrani, tudi kaseta, ka-tere poslu{anje zmanj{uje potrebo po hrani,in knji‘ica, v kateri je razlo‘eno, kako se jetreba hraniti in zakaj je treba ve~ piti...

3.800 SIT

KOZAREC ZA HUJ[ANJE

S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo,da hrana v hladilniku ostane dalj ~asasve‘a in se njena uporabnost podalj{avsaj za ~etrtino. Storiti ni treba pravni~ drugega kot kroglo za hladilnik,ro~no narejeno iz kristalina jantarjevebarve, postaviti v hladilnik. In ‘e de-luje.

7.200 SIT

KROGLA ZA HLADILNIK

Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~ut-je in zdravje, saj seva negativne ione inoddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembnodesnosu~no bioenergijo, s katero se, ~eje potrebno, napolni vsako telo. Njenoblagodejno delovanje je priporo~ljivopredvsem ob televizorjih, ra~unalni{kihekranih, mobilnih telefonih, patogenih se-vanjih... V prodaji po po{ti, so naprodajte`ke:

a) 2 - 3 kg 10.900 SITb) 3 - 4 kg 11.815 SIT

in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT

SOLNA LU^

S pitjem vode iz kozarca proti stresu, kiima rde~ informacijski pe~at, si lahkopomagamo pri prekomernem stresu, ~epopijemo na dan vsaj pet do {est kozar-cev vode. Priporo~ljivo je, da popijemokozarec ali dva ‘e zjutraj na te{~e in ved-no kake pol ure pred obrokom in kaki dveuri po obroku. Tudi zadnja stvar, ki jo za-u‘ijemo pred spanjem, naj bo kozarecvode.

3.800 SIT

KOZAREC PROTI STRESU

Krogla zagotavlja, da se energija okrog njesu~e desno (preverite z nihalom). V radio-ni~ni delavnici so ji vsevane informacije, kirazen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudiodpornost proti {tevilnim boleznim. Osemcentimetrov velika krogla deluje v preme-ru treh metrov. Poznavalci jih postavijo nara~unalnik, na delovno mizo, predvsem pana no~no omarico.

6.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradisvoje oblike zajema energijo iz okolja injo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~icaje kodirana z orgonskimi sevalniki innam pove~a energijo in {~iti pred seva-nji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu aliv prsnem ‘epu. 990 SIT

MAGIC LIFE

Nalepimo jo na hrbtno stran ure, ob stiku sko‘o zmanj{uje bole~ine pri revmi in artritisu,zavira tudi nekatere druge bolezni. Plo{~ica imavtisnjen simbol magic life, ki zajema prostoenergijo iz okolja, v njo pa so z orgonskimsevalnikom vsevane informacije za bolj{epo~utje. Na voljo sta dve velikosti, premer a)24 mm in premer b) 28 mmm. 2.200 SIT

BAKRENA PLO[^ICA

^rna skodelica za belo kavo z napisomMisteriji in risbo vesoljca (enako kot namajici). 590 SIT

SKODELICA MISTERIJI

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice:

s kartico EU LB AMEX{t. kartice:veljavnost do: podpis:

ime in priimek:

ulica in hi{na {tevilka:

po{tna {tevilka, po{ta:

kraj, datum, podpis:

Naro~ilnica MisterijiMisterijiMisterijiMisterijiMisterijiNaro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke: koli~ina cena

Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljanatel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara@zalozba-ara.si

Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana tel. 01/541-17-60

AJDOV VZGLAVNIK

Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj-{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalinaizdelana steklena cev je kodirana, daspremeni nekatere fizikalne lastnostivode tako, da ta bolj ustreza ribam.Najbolj{i znak delovanja kodirane ce-vi je bolj ~ista voda in splo{na pove-~ana kondicija ‘ivlja.

4.900 SIT

CEV ZA AKVARIJ

Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni likisprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in stem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno de-lujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejonesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj sou~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrninakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prs-tana: od 16 do 26 mm notranjega premera.prstan 7.000 SITplo{~ica 7.000 SIT

^akrine majice iz Avstralije. Telesu dovajajobioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nena-vadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se napapir ne da natisniti) in tako polnijo avro inbolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL.

14.900 SIT

^AKRINA MAJICA

Mala ~rna plo{~ica Bioguard, narejena iz fero-magnetnega materiala in ustrezno kodirana,odli~no {~iti pred sevanjem mobilnih telefonovin celo dodatno stimulira bioelektromagnetnopolje, torej avro ~loveka. Prilepimo jo na hrbt-no stran telefona ~im bli‘je anteni ali na robra~unalni{kega ekrana.

2.500 SIT

NEVTRALIZATOR SEVANJA

BAKRENE ZAPESTNICE

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma,artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijojemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo zasvoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene.a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900c) pozla~ena 9.600in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

ATLANTIDSKI PRSTANIN PLO[^ICA

Ajdov vzglavnik je napolnjena s 3,3 kilogramilu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si samidolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne grejein je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi,predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine vvratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkratipa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnihin ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodo-vodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jonatan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekaterefizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in boljpodobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”.Informacije in prodaja:041/727-899.

REVITALIZATOR VODE

28

PRODAJA PO PO[TI

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b)- 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika)so med najbolj znanimi radiestezij-skimi nihali. Nihali Izis sta poime-novani po egiptovski boginji Izidi,primerke tako oblikovanih nihal sona{li v izkopanih egiptovskih sarko-fagih. Uporabljamo jih za preiska-vo {kodljivih sevanj, iskanje vode,izbiranje primerne prehrane, dozi-ranje, pa tudi za diagnosticiranje.Cena posameznega nihala:

4.200 SIT

TESLOVAPURPURNA PLO[^A

Deluje s svojim indukcijskim mag-netnim poljem biostimulativno naceli~ne procese, pove~uje izme-njavo plinov, krepi regenerativneprocese in mikro cirkulacijo v obo-lelem tkivu. Uporabljamo jo zjutrajin zve~er po dvajset minut, tako dajo postavimo na obolela mesta injo pritrdimo z obli‘em. Lahko upo-rabljamo tudi dve plo{~i, postav-ljeni druga proti drugi. Pomaga tudiproti nespe~nosti. (Prilo‘ena na-tan~na navodila, velikost plo{~e:50 x 85 mm).

3.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA

KAK[NA VODA TE^E IZ PIP?Teste opravlja Firbas Peter, univ.dipl.biol., zasebni raziskovalec, po metodi, kijo med drugim priznava Zakon o vodah ZDA in je priznana metoda tudi v EU.Namenjena je za ugotavljanje kakovosti pitnih, industrijskih in drugih voda.V tej rubriki iz {tevilke v {tevilko na{ega mese~nika objavljamo rezultate biolo{kihtestov (Test Allium), s katerimi ugotavljamo, v koliko celicah preizku{ana voda,s snovmi ki so v njej neraztopljene, po{koduje kromosome v novozraslihkoreninicah ~ebule. Kolikor ve~ kromosomov voda po{koduje, toliko manj jeprimerna za u`ivanje, napajanje, zalivanje... Ko to vodo prelijemo v modrikozarec, se njena strupenost mo~no zni`a, kot ka`e spodnja preglednica.

Kraj, kjer je bil % genotoksi~nosti % genotoksi~nostiodvzet vzorec pitne vode vode revitalizirane vode

Dom‘ale, Ljubljanska cesta 12,19Ljubljana, Pov{etova ulica 15,53 10,76

Celje, Celov{ka 10 18,75 11,76

Maribor, Pri Treh ribnikih 12,71 8,03

Kranj, Britof 184 17,39 9,32

Ptuj, Pre{ernova 10 19,81 10,16

POSODA ZA DOMA^E LJUBLJENCE

BLAZINA IZ PIRINIH LU[^IN

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki narevijo Misteriji, odobravamo 10% popust za vse izdelke,

ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

Komplet je sestavljen iz posode in steklenice za dva litra vode. Primerenje za ma~ke in majhne ku‘ke, ki ‘ive v stanovanju. Kolikor spijejo, tolikonove vode se nate~e v posodo.

3.900 SIT

nja toploto in ima masa‘ni u~inek ter pospe{uje prekrvitev, je idealnaza vrat in hrbtenico. Tehta nekaj ve~ kot kilogram in jo lahko oblikujemopo svoji volji. Velika je 35 x45 cm.

4.900 SIT

skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb,za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernostihrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni stranirozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

Plastificirana rozeta in nihaloz vre~ko sestavljata kpom-plet za radiestezijsko delo.Na rozeti je {est razli~nih

Pirine lu{~ine ‘e od nek-daj uporabljamo za polnje-nje blazin. Ker se tak{nablazina idealno prilega vra-tu in glavi, zelo dobro ohra-

ab c

Misteriji 29

Vsak dan vse ve~ ljudi, pred-vsem pa otrok, nasloni mobilnitelefon k u{esu, da sporo~a ali

sprejme sporo~ilo prek radijskih valov.Med pogovorom pa signale, ki jih loviin oddaja mobitel, le-ta spremeni vzvok, ki ga sprejemajo slu{ne celice.Toda hkrati snop signalov vznemirjatudi vse ostale bli‘nje celice in kot jeznano, {ibka elektromagnetna polja, kijih ustvarja mobitel, usmerjajo tudibiolo{ke procese. Celice padejo podvpliv teh signalov in po~no to, kar

menijo, da jim ti signali ukazujejo.Mnoge se temu sicer izognejo, neka-tere pa le popustijo in se ravnajo posignalih, ki jih sprejmejo.

Da bi vsaj do neke mere preveriliu~inek sevanja mobilnih telefonov, smomobitel postavili k ~ebulam, tem pa kore-nine namo~ili v vodo in opazovali spre-membe rasti novih koreninic. Kon~ninamen pa je bil ugotavljanje, kaj se je obtelefoniranju dogajalo s kromosomi vnovo nastajajo~ih celicah.

Med prvim poskusom smo klicanjenaravnali tako, da je mobitel ~ebulamzvonil tolikokrat, da se je nabralo za triure telefoniranja na dan. Ena ~ebulicasploh ni pognala korenin, kar se zgodizelo redko, druge pa so v primerjavi skontrolno skupino rasle po~asneje inbolj neurejeno. Pregled celic pa je poka-zal, da je sevanje po{kodovalo kromo-some v kar 46 odstotkih pregledanihcelic, ki so bile v fazi delitve. Torej je se-vanje po{kodovalo skoraj vsako drugocelico.

In kaj se zgodi, ~e telefon odmak-nemo od ~ebule za nekaj centimetrov?

V drugem poskusu smo zmanj{ali~as sevanja na eno uro na dan. Mobitelje ra~unalnik pri‘igal v enakomernihpresledkih 72 ur tako, da je na vsakih24 ur seval eno uro, ~ebulice pa smopostavili od mobitela na razdalje dva,deset, dvajset in trideset centimetrov.Tudi tokrat so ~ebulice ob mobitelu po-ganjale korenine povsem druga~e kot vkontrolni skupini, kjer ni bilo sevanja izmobilnih telefonov. Genotoksi~nost,razmerje med pregledanimi in po{kodo-vanimi celicami je bila na razdalji dvehcentimetrov manj{a kot pri prvem pos-kusu, bila je 34-odstotna. (Pri teh urahsevanja na dan je bila 46-odstotna). Toka‘e, da dalj{e sevanje, torej dalj{e telefo-niranje, pove~uje {tevilo okvarjenih celic.

Na razdalji deset centimetrov se jegenotoksi~nost zmanj{ala na osemin-

Vpliv netermi~nih u~inkov mikrovalovnega sevanja na ‘ive organizme

GSM razbija kromosome

Ugotavljali smo, kajse je ob telefoniranju

dogajalo s kromosomiv novo nastajajo~ih

celicah ~ebule.

Na razli~nih razdaljah od mobilnega telefona, ki je v 72 urah zvonil tri ure, smo postaviliserijo ~ebulic in opazovali, kako mikrovalovna telefonska sevanja vplivajo na kromosome, nosilcedednine, v novo nastalih celicah.

30

dvajset odstotkov in ni ve~padala z razdaljo; tudi ~ebu-lice, ki so bile oddaljene odtelefona dvajset in trideset cen-timetrov, so pokazale enakogenotoksi~nost, torej osemin-dvajet odstotno. ^e bi na ce-lice vplivala jakost signala,mnogi se pri {kodi zaradi se-vanja opirajo le na pregreva-nje tkiv zaradi velike jakosti,bi morale po{kodbe pojemativ odvisnosti od razdalje. Pato ni res! To je dokaz, da celi-ce po{koduje vsebina, torejsporo~ila, ki jih nosi sevanjemobitelov. To dokazuje, daza {kodljivost elektromagnet-nega sevanja ni odlo~ilna nje-gova intenzivnost, marve~ in-formativna celi~no-biolo{kavsebina.

Za podrobnej{o razlagopodatkov, ki smo jih dobili zna{imi meritvami, smo za-prosili Antona Komata. Na-pisal nam je:

Obstoje~i predpisi, ki re-gulirajo varnost mobilnih te-lefonov obravnavajo le takoimenovani termi~ni u~inek {ibkega mi-krovalovnega sevanja (MVS) in u~inkeizpostavljenosti nizkofrekven~nim mag-netnim poljem, ki se ka‘ejo kot induci-rani kro‘e~i elektri~ni tokovi. Oba na-vedena pojava sta znana ‘eve~ kot stoletje in se manife-stirata tako v ‘ivih organiz-mih kakor tudi v ne‘ivi ma-teriji.

Termi~ni, oziroma toplot-ni u~inek je v neposredni po-vezavi z jakostjo MVS in seka‘e predvsem kot absorbci-ja in akumulacija toplote v‘ivih tkivih, torej kot pregre-vanje tkiv, ki so izpostavljenatemu sevanju. Ta pajav je teh-ni~no izkori{~en v konstruk-ciji mikrovalovnih pe~ic, ki so‘e vrsto let v {iroki uporabi.

Spoznanja sodobne biofizike in bio-kibernetike nedvomno podpirajo teze o{kodljivem vplivu sevanj na ‘ive orga-nizme. Ob~utljivost ‘ivih organizmovna koherentna mikrovalovna sevanja

tehnolo{kega izvora sega pred-vsem v obmo~je tako imeno-vanih biofotonov. Biofotoniso izjemno {ibka koherentnasevanja endogenega izvora(nekateri govore o celular-nem telefonu), s pomo~jo ka-terih med seboj komunicira-jo ‘ive celice. Le koherentnasevanja namre~ lahko prena-{ajo signale (informacijo), vnasprotju z recimo son~nosvetlobo, ki je tipi~en primernekoherentnega sevanja na-ravnega izvora. Za koherent-no sevanje je zna~ilno, da je~iste frekvence in “v fazi” ssamim seboj.

Najbolj znana uporaba u~in-kov koherentne svetlobe jelaser.

@ivi organizmi oziromacelice imajo dvojno naravo.Po eni strani delujejo kot ‘ivigeneratorji koherentnih elek-tri~nih aktivnosti razli~nihfrekvenc, po drugi pa tudi kotelektromagnetni senzorji iz-jemne ob~utljivosti. So torejoddajniki in sprejemniki obe-

nem. Lahko re~emo, da vsaka ‘iva celi-ca deluje kot informacijska primopredaj-na postaja. (To s pridom uporabljajo prizdravljenju z bioresonanco, zdravljenjubrez zdravil, ki se vse bolj {iri po svetu,

op. ured.) Ta dvojnost jim dajemo‘nost prenosa informacij insposobnost natan~ne koordi-nacije izjemno zapletenih ‘iv-ljenjskih funkcij. Ta naravnaelektri~na aktivnost celic in‘ivih bitij pa omogo~a njiho-vo ob~utljivost tudi za vsatehni~na koherentna elektro-magnetna sevanja, ki jih emiti-rajo ~lovekove tehni~ne na-prave, kot je denimo tudi mo-bilna telefonija. Bistveni vplivpa nima toliko jakost sevanjakot njegova frekvenca.

Primer takega tehni~negavpliva (katerega u~inek ni

RAFALI LASERSKEGA MITRALJEZADokazane po{kodbe kromosomov v celicah ~ebule, ki

so bile izpostavljene mobilnim telefonom, nedvoumnoka‘ejo pot bodo~ega dela. Vi{ek vnesene energije, ki seni spremenil v toploto v tkivu ~ebule, je zelo verjetnopovzro~il vibracije sistema, ki so povzro~ile po{kodbe kro-mosomov. Iz rezultatov testa je lepo vidno, da obsegpo{kodb kromosomov ni v korelaciji z jakostjo mikro-valovnega sevanja, kajti ta naj bi padala s kvadratomrazdalje (glej razdalje testnih ~ebulic od vira sevanja),ampak da je ru{ilni u~inek povzro~ila frekvenca egzo-genega, to je tehni~nega mikrovalovnega sevanja, ki jebila v resonanci s frekvenco endogenega (naravnega) se-vanja celi~nega telefona. Kromosomi so bili razbiti z ra-fali laserskega mitraljeza, ki jih je izstrelil GSM.

Biolog Peter Firbas je natan~no pregledal cele stotnije celic v fazidelitve in ugotovil veliko prizadetost kromosomov, tudi tak{nepo{kodbe, ki so zna~ilne kot po{kodbe delovanja radionukleidov. Na{araziskava je potrdila, da celicam ne {koduje energija sevanja, marve~informacija, ko jo sevanje nosi v sebi.

GSM RAZBIJA KROMOSOME

Misteriji 31

povezan z jakostjo, temve~ le s frekven-co) je naprimer utripanje svetila (stro-boskop) v frekvenci med 1- in 29-krat-nim utripom v sekundi, ki lahko priob~utljivih ljudeh spro‘i epilepti~ni na-pad. ^love{ki mo‘gani se na tak na~inodzovejo na modulirano informacijotehni~nega izvora.

Digitalni signali, ki jih oddajajo so-dobni mobilni telefoni, pulzirajo 217-kratv sekundi, in to “utripanje” je prekinjanov ritmu 8,34-krat na sekundo (~e pribli-`amo vklopljen GSM telefon vklju~e-nemu radijskemu sprejemniku, bomo todobro sli{ali kot ritmi~no prasketanje).A prav frekvenca 8 Hz je ritem alfa mo`-ganskega valovanja! Mikrovalovno se-vanje, ki ga oddajajo mobilni telefoni,seveda zlahka prehaja skozi lobanjskekosti in direktno moti naravni bioelek-tri~ni ritem delovanja mo`ganov. Ni~~udnega torej, da mnogi bolj ob~utljiviposamezniki ob uporabi mobilnih tele-fonov zaznajo dolo~ene psihi~ne te`ave.

V ~asu, ko je mobilni telefon na funk-ciji sprejema, pa deluje v ni‘ji frekvenci,ki je le 2 Hz. Ob tem pa se pojavi {e enanev{e~nost, kajti prav na tej frekvencidelujejo tako imenovani delta mo‘gan-ski valovi, ki so zna~ilni za ~as globoke-ga spanja odraslih. Zanimivo je, da sedelta valovi pri odraslih pojavijo v bud-nem stanju le v primerih dolo~enih bole-zenskih sprememb mo‘ganov. Velikaverjetnost je, da frekvenca 2 Hz pri ljudehpovzro~a mo~ne ob~utke utrujenosti.

Koherentno mikrovalovno sevanjetehni~nega izvora pa ima {e druge nega-tivne u~inke na ‘ive organizme. Gledena naravno aktivnost ‘ivih celic je lah-ko z njo v resonanci ali pa pride do po-java interference obeh. V prvem prime-ru se u~inki dramati~no pomno‘e, vdrugem pa popolnoma izni~ijo. Kaj lah-ko to pomeni za normalno komunikacijoin delovanje ‘ivih celic, si lahko le misli-mo. Dolo~ene ‘ivljenjske funkcije se lah-ko v nepravem ~asu vklju~ijo ali paodpovedo v najbolj kriti~nem trenutku.Zamislimo si popoln informacijski sis-

V celicah ~ebulic, ki so rasle v popolnoma ~isti vodi Alcona Aqua in dale~ pro~ od mobitela, jebiolog na{tel le obi~ajnih sedem odstotkov po{kodovanih celic, kolikor jih po{koduje narava sama.V glavnem so bili kromosomi nepo{kodovani (slika zgoraj), medtem ko je na{tel v ~ebulicah, obenournem dnevnem telefoniranju 36 odstotkov po{kodovanih celic. Kar je {e posebno mote~e, somo~ne po{kodbe in njihova {tevil~nost v eni sami celici (spodaj) in zna~ilni kromosomski krog, kiga le redko povzro~e ne~isto~e v vodi in je zna~ilen za po{kodbe sevanja (spodaj v krogu).

GSM RAZBIJA KROMOSOME

32

tem ‘ivljenja, uigran orkester, v katere-ga vdre zunanja motnja, ki iz simfonijenapravi razdiralno kakofonijo. Tehni~nielektromagnetni vihar razsuje najfinej{ikomunikacijski splet, in to ne brez po-sledic. Metaboli~na odzivnost, “‘ivost”,oz. ob~utljivost posameznikov sevedavarira od osebe do osebe in prav zato sev praksi pojavljajo te‘ave pri dokazo-vanju {kodljivih u~inkov mikrovalov-nega sevanja tehni~nega izvora. Dob-ljeni rezultati namre~ niso primerljivioziroma ponovljivi v laboratorijski prak-si in s tem tr~imo ob hud metodolo{kiproblem eksperimentalne potrditve. Todejstvo seveda ne pomeni, da mikro-valovna sevanja ne povzro~ajo {kod-ljivih u~inkov. Ko govorimo o ‘ivljenjuin o ‘ivih organizmih, lahko govorimole v jeziku verjetnosti in po na~elihnedolo~enosti. Tradicionalno znanst-veno razumevanje kavzalnosti - vzrok/posledica - mora zamenjati sodoben bio-kiberneti~ni pristop, ki preu~uje relaci-jo signal/odgovor. Po slednjem ‘iv or-ganizem deluje kot samo-organizirajo~i disipativensistem v nelinearnem re‘i-mu homeostatskega ravno-vesja. Zakaj se nekateri {evedno dr‘e pre‘ivele New-tonove paradigme determi-nizma, ~eprav vemo, da ‘iv-ljenje vodijo sile nelinearne-ga kaosa?

Eksperirnent je torej po-trebno zastaviti tako, da do-bimo pravilen odgovor. ^e‘elimo pravilen odgovor, pamoramo postaviti pravo vpra-{anje. Narava vedno odgo-varja le z NE ali pa z MOR-DA, nikoli pa z DA.

Na tak na~in se je pro-blema lotil dr. G. J. Hylandiz univerze Warwick v Ang-liji, ki je skupaj z skupinoznanstvenikov z Mednarod-nega in{tituta za biofizikoNeuss-Holzheim pri{el dopresenetljivih spoznanj. Naj-

pomembnej{e je vsekakor to, da ko do-tok metaboli~ne energije presega spo-sobnost sistema, da ga spremeni v toplo-to, se ta vi{ek spremeni v koherentno vi-bracijo celotnega sistema. Taka pozicijapa bistveno spreminja na{e razumevan-je u~inkov mikrovalovnega sevanja na‘ive organizme.

Seveda pa je znanosti ‘e dobrih dvaj-set let poznano delovanje celi~nega tele-fona. Endogeno (naravno) mikrovalov-no sevanja so preu~evali pri nihanjih vdinamiki rasti bakterije E. coli in kva-sovk, pri sinhronizaciji delitev celic v tki-vih, dinamiki encimskih aktivnosti,spremembah permeabilnosti hematoen-

cefalne bariere, v povezavi z nihanjikrvnega tlaka, ipd. Skrivnost delovanjaceli~nega telefona znanost postopomavse bolj razkriva, ~eprav bolj srame‘-ljivo. Prav tako je ‘e dolgo dokazano,da eksogena (tehni~na) mikrovalovnasevanja vplivajo na elektri~no aktivnostmo‘ganov. Znano je, da imajo mikrova-lovna sevanja {kodljiv u~inek na delo-vanje imunskega in ‘iv~nega sistema‘ivih organizmov, predvsem s tem, dapove~ujejo odtok kalcija iz nevronov inda zni‘ajo imunsko u~inkovitost levko-citov v krvi.

Poznane so {tudije, ki ka‘ejo na ko-relacijo med u~inki mikrovalovnega se-vanja iz mobilnih telefonov in spremem-bami kratkoro~nih spominskih funkcijmo‘ganov, na sposobnost koncentracijein u~enja, motnje v spanju in celo po-ve~ano incidenco levkemije. Dr. G. J.Hyland priporo~a, da naj bodo nadaljnje{tudije usmerjene predvsem na nivo pri-marne interakcije eksogenih koherent-nih mikrovalovnih sevanj in ‘ivih orga-

nizmov. Bolj{e razumevanjein jasnej{i vpogled v proble-matiko bi nedvomno dobiliv delu z ni‘jimi organizmi,na celularnem nivoju, kjer selahko veliko la‘je spremljajovplivi mikrovalovnega se-vanja na dolo~ene ‘ivljenj-ske procese.

Glede na stopnjo dana{-njih spoznanj bi bilo torejpotrebno iz digitalnega sig-nala mikrovalovnega seva-nja takoj odstraniti vse niz-ko frekventne modulacije, kiso koresponden~ne mo‘gan-skim valovom ~loveka. Topa tehnolo{ko ne predstav-lja nobenega problema.

Nadaljnje raziskave, kibi jih morala podpreti pred-vsem industrija mobilne te-lefonije, pa bi morale pripe-ljati do tehnolo{kih re{itev,ki bi bile zdravstveno neo-pore~ne.

Nasveti:

Omejite pogovore z mobilnimtelefonom le na najnujnej{e.

Uporabite zunanje antenske pri-klju~ke, ki pove~ujejo oddaljenostmed uporabnikom in anteno mobil-nega telefona.

@e sama rast korenin je nakazovala mo~an vpliv telefoniranja na razvojkorenin. Korenine ~ebul ob telefonu so rasle po~asneje ali pa sploh nisorasle. Ko pa smo mobitel odstranili, se je stanje popravilo zelo hitro. Toje razumljivo, saj so celice in organizmi med evolucijo razvili sisteme,ki {~itijo pred {kodljivim delovanjem iz okolja. Toda le do neke mere innih~e ne more izklju~iti trajnih posledic, ki pa so nepredvidljive, razli~neod ~asa in predvsem osebka.

GSM RAZBIJA KROMOSOME

Misteriji 33

^lovek je sestavljen iz ve~ nivo-jev, vsi pa so holografsko pove-zani v celoto. Vsak del~ek na-

{ega bitja vsebuje informacijo o celoti.Vpra{anje je samo, kateri del celotesmo v danem trenutku sposobni razpo-znati,” pravi Minnie Hein, Nemka, je`ivela v ZDA in zatem ve~ kot 30 let vPeruju. Minnie diagnosticira tako, daugotavlja jakost razli~nih mi{ic telesa.Na ta na~in ugotovi obolelost dolo~e-nih organov, hkrati pa ji mi{ice slu`ijokot posrednik pri pogovoru s telesomzdravljenca. Telo namre~ ve vse o zdra-vljencu, pozna vse njegove fizi~ne, psi-hi~ne, ~ustvene, mentalne in tudi du-hovne motnje. Telo ve tudi, kdaj je vtem ali celo prej{njih ̀ ivljenjih pri{lo domotnje, kje so njeni vzroki, ter ve tudi,na kak{en na~in jih lahko odpravimo.

Minnie Hein je v Nem~iji {tudiralakineziologijo, v ZDA pa uporabno fizio-logijo in holografijo. Znanje treh ved jepovezala in razvila holisti~en pristop kdiagnostiki in zdravljenju in je uspe{nopomagala ve~ kot 7000 ljudem. Ima

izku{nje s prakti~no vsemi mo‘nimiboleznimi. Skoraj vsakemu lahko poma-ga. ̂ eprav vseh bolezni ni uspela popol-noma pozdraviti, pa je lahko vsaj poma-gala zdravljencem omiliti te‘ave, hkratipa jim je pomagala razumeti vzroke nji-hovih bolezni.

CELOSTNO ZDRAVLJENJEKaj lahko terapevt odkrije pri pacien-

tu, je odvisno od trenutnega stanja za-vesti terapevta. Terapevt in pacient sepove‘eta v biosinergetsko celoto, takoda vibracija (energija, inteligenca) tera-pevta resonira z vibracijo (energijo,inteligenco) zdravljenca. Od nivoja reso-nance je odvisno, kaj bo terapevt lahkoodkril pri zdravljencu.

Telo pozna tudi namen ‘ivljenja -u~no nalogo, ki jo ima oseba v tem ‘ivlje-

nju. Minnie lo~i {tirinajst os-novnih u~nih nalog - {tirina-jst osnovnih vrlin. Eno odteh vrlin ima vsak ~lovek zaosnovno u~no nalogo. Spo-znati mora pravo mero tevrline: niti preve~ niti pre-malo je ne sme biti, da je ‘iv-ljenje te osebe harmoni~no inv skladu z namenom. Pravs to vrlino lahko najve~ po-maga ljudem okoli sebe. Tavrlina je njegova/njena naj-ve~ja mo~, hkrati pa je tavrlina tudi najve~ja {ibkost.^e je ne razvije dovolj har-moni~no, to lahko osebo pri-pelje v huda bolezenska sta-

nja, ki se za~nejo pri organih, ki ustreza-jo dani vrlini.

Te vrline in njim pripadajo~i organioziroma informacijski meridiani so:

1. moralnost (globok ob~utek, ali dela-mo dobro ali slabo) - centralni meridian,

2. resnica (biti to, kar sem - resni~nijaz) - vodilni meridian,

3. zadovoljstvo (dobro po~utje gledetega, kar po~nemo, kot tudi glede svojih~utov) - ‘elodec,

4. zaupanje, vera (zaupanje vase, vproces ‘ivljenja in v smisel vsega) - vrani-ca in trebu{na slinavka (trojni grelec),

5. so~utje (znati se v‘iveti v po~utjedrugega in za~utiti njegovo trpljenje, neda bi se izgubili v tem trpljenju) - srce,

Kineziolo{ka diagnostika in zdravljenje z esencami

Pogovor s telesom“ Telo pozna namen

‘ivljenja, nalogo, ki joima oseba v tem ‘ivljenju.

Minnie Hein je sama razvila ve~ matrikesenc, ki jih je kodirala v Peruju.

Tipi~na slika posu{ene kapljice esence.

34

6. radost (kako name vpliva vse, karse mi dogaja v ‘ivljenju, in kako jaz vpli-vam na druge) - tanko ~revo,

7. mir (ali sem pomirjen s seboj,znam biti sam s seboj) - mehur,

8. pogum (zmo‘nost ohraniti mobil-nost v vseh situacijah) - ledvice,

9. prisotnost (v sedanjosti, cel, zvsem svojim bitjem) - krvni obtok inspolni organi,

10. lahkotnost (sem v kontaktu s tem,kar se dogaja, ne da bi stvarem pripiso-val preveliko te‘o) - {~itnica in nadled-vi~ne ‘leze,

11. dobrota (prava dobrota zna re~iNE ob pravem trenutku, da ne pride do‘rtvovanja sebe) - ‘ol~nik,

12. sre~a (zmo‘nost spreminjanja,kreativnost) - jetra,

13. poni‘nost (nisem ne prevelik nepremajhen pred komer koli ali pred ~e-mer koli) - plju~a,

14. ~istost (vse je na svojem mestu -znam postaviti meje med svojim prosto-rom in drugimi) - debelo ~revo.

KODIRANA VODAPoleg tega, da pomaga odkriti vzroke

motenj, Minnie Hein pomaga odpravljatimotnje s kodiranimi, to je z informirani-mi kapljicami vode, ki jim doda malo alko-hola, da se voda ne bi pokvarila. V za~etkuje uporabljala Bachove kapljice. Skoziprakso je kmalu odkrila zna~ilne vzorce,s katerimi so razli~ne kapljice preko raz-li~nih bolezni povezane med seboj. Samaje razvila nekaj razli~nih matrik kodiranihkapljic - esenc. Najpogosteje uporab-lja matriko 8 krat 8 = 64 razli~nih esenc.Esence po posebnem postopku priprav-lja sama: vodo z alkoholom za dolo~en ~asizpostavi energijskim vibracijam bodisineke rastline (ro‘e, kaktusa, drevesa),‘ivali, kamenine ali pa starodavnegaperujskega templja, skulpture ali podzem-ske risbe. Nek perujski {aman je za vsakood 64 esenc zapisal duhovno sporo~ilo(modrost), ki ga ta esenca nosi.

Pri izbiri esence za odpravljanje mo-tenj pa, tako kot pri diagnostiki, Minnie

uporablja mi{ice pacienta kot posrednikpri pogovoru s telesom. Torej telo zdrav-ljenca samo izbere potrebne kapljice (ins tem tudi duhovno sporo~ilo).

SPOMIN VODES spominom vode se ukvarja mnogo

raziskovalcev v svetu, saj je kot ka‘e,spomin vode, klju~ do razumevanja delo-vanja ve~ine komplementarnih tehnikzdravljenja. Homeopatija temelji ravnona spominu vode. Tudi esence so infor-mirane na podoben na~in. Informiranovodo lahko raziskujemo na razli~ne na~i-ne, ~eprav fizikalni mehanizmi trenutno{e niso znani. Lahko merimo razli~neparametre vode, kot so viskoznost, po-vr{inska napetost, trdota itd. Z elektron-skim mikroskopom lahko opazujemospremembe kristalov mineralov, ki ostane-jo, ko se informirana voda posu{i. Japonciso razvili metodo raziskovanja informi-rane vode, tako da jo zmrznejo do mi-nus pet stopinj celzija in opazujejo vzorcekristalov ledu. Lahko pa seveda opazuje-mo u~inek informirane vode na organiz-me, kot je npr. vpliv na rast rastlin in ‘ivali.

S pomo~jo Kirlianove kamere lahkomerimo korone kapljic vode ali pa koro-ne prstov ljudi, ki so informirano vodopili. Tako raziskavo smo opravili naFakulteti za ra~unalni{tvo in informa-tiko v Ljubljani. Prostovoljci so pilivodovodno vodo iz navadnih kozarcevin ‘e dobro znanih informiranih kozar-cev 2000, ki jih izdelujejo le v Sloveniji.

Kozarci informirajo vodo s pozitivnimivibracijami, kar je raziskava, o katerismo tudi ‘e pisali, potrdila.

Minnie Hein od leta 1999 dela vNem~iji na In{titutu za statiko in dina-miko konstrukcij zra~nih in vesoljskihplovil pri Univerzi v Stuttgartu. Tam vsodelovanju s prof. dr. Berndom Kroep-linom raziskuje na~ine informiranja vodetako, da na poseben na~in pod mikros-kopom s samo 25-kratno pove~avo opa-zuje posu{ene kapljice informirane vode,esence, pa tudi ~love{ke sline. Dosedanjirezultati ka‘ejo na to, da pozitivne infor-macije v vodi uredijo minerale v zna-~ilne, najpogosteje zelo lepe vzorce. ^epa je voda slaba (mrtva), so vzorci grdi,razmetani ali pa sploh ne nakazujejonobene strukture. Zanimiva je primer-java posu{ene kapljice sline pacientapred in po terapiji z esencami. Razlika vurejenosti strukture mineralov je pona-vadi o~itna, v~asih pa celo drasti~na.

MINNIE V SLOVENIJIKo sem Minnie drugi~ sre~al, maja

1999 na konferenci LIFE- ELECTRIC ’99v Edmononu v Kanadi, sem jo povabilv Ljubljano. Med dvotedenskim biva-njem v Ljubljani je imela Minnie vablje-no predavanje in demonstracijo na med-narodni konferenci Biologija in kogni-tivna znanost, ki je bila pod okriljemmultikonference Informacijska dru‘baoktobra 1999 v Cankarjevem domu. Po-leg tega je imela izven konference {e tri

Udele‘enci oktobrskega te~aja v Ljubljani svoje izku{nje izmenjujejo na tedenskih sre~anjih.

POGOVOR S TELESOM

Misteriji 35

predavanja z demonstracijami. Vsaki~ jeposlu{alce navdu{ila. Poleg tega, da jeodli~en terapevt, je tudi odli~en peda-gog in znanstvenik, ~eprav sama pravi,da ni znanstvenik v dana{njem pomenute besede. Si pa zato zelo ‘eli sodelova-nja s “pravimi” znanstveniki. Pomaga-la je mnogim mojim znancem in sode-lavcem. Vsi so bili presene~eni, kakoMinnie zlahka prebere ~ustva in zako-reninjene misli ter odnose in predsodkedo soljudi, medtem ko testira jakostmi{ic. Hkrati so bili presene~eni nadu~inkovitostjo njenih zdravilnih kapljic.

NEKAJ ZANIMIVIH MISLIUDELE@ENCEV TE^AJA V LJUBLJANI:

- Ne reagirajmo, ampak delujmo (angl.: Don’t react but act).- Du{i lahko re~emo tudi morfogenetsko polje. Telo je v tem polju (in ne ob-

ratno). Polje vsebuje sile, ki oblikujejo (angl. form) in informirajo (angl. inform).

- Informacija pomeni zmo‘nost spreminjanja oblike (forme).- Voda je materializirana ljubezen.

- Spoznanje je ljubezen.- Za resni~no ljubezen morata materija in duh priti skupaj.

- Izza vsake pojavnosti, ki nas lahko zavaja, se skriva bistvo, ki je pravipomen.

- Telo ni materija, ampak seme, ki se lahko razvije na mnoge razli~ne na~ine,kar je odvisno od nas samih.

- Zadr‘evana energija uni~uje.- Ena bolezen ni bolj{a od druge (npr. ~e izberemo pretirano aktivnost,

namesto premajhne aktivnosti).

- Ne glede na to, kje smo in kaj po~nemo, vplivamo na okolico.- Vedno poudarimo mo~ in ne slabosti.

- Uporabljajmo trdilne stavke in ne nikalnih, ker um zbri{e negacijo (komaterializira misli v telo).

- Pri ritmu lahko minimalna sprememba povzro~i maksimalni u~inek.- V temi se lahko najve~ nau~imo in lahko najdemo najsvetlej{o stvar.

- Problem moramo za~utiti, {ele takrat bomo videli, kaj se za njim skriva, intakrat bo problem od{el.

- Vedno otroku povejmo resnico. Zaupajmo mu tudi neprijetne, grde inzoprne stvari.

- ^e nam pri nekom ni v{e~, kar dela, dejansko dela tisto, ~esar mi ne more-mo, in mi ponavadi delamo tisto, ~esar on ne zmore.

- Najhuj{i sovra‘nik je pogosto najbolj{i prijatelj.

Mi{ica je, preden vzamemo nekaj tistihkapljic, {ibka, takoj zatem pa je mo~na.

Minnie v Nem~iji, ZDA in Perujuorganizira tudi 60-urne (dvotedenske)te~aje, na katerih pou~uje svoj pristop kzdravljenju. Oktobra 2000 je bil tak te~ajv Ljubljani (v angle{~ini). [estnajst ude-le‘encev je poleg teoreti~nega znanja z

veliko prakti~nega dela v parih pridobi-lo osnovno znanje o kineziolo{ki diag-nostiki in zdravljenju z esencami. Polegtega smo se nau~ili tudi terapije uravna-vanja ritma telesa po metodi osteopatadr. Johna Upledgerja.

Diagnostika in terapija sta razdelje-ni v dva osnovna dela: makro in mikro.Makro diagnostika ugotavlja energij-ske/informacijske blokade in njihovevzroke za neskladnost pacienta s svojimosnovnim ‘ivljenjskim namenom, mik-ro diagnostika pa ugotavlja blokade innjihove vzroke, ki povzro~ajo dolo~ensimptom. Pri tem pri vsakem testiranjumeridiana (enega izmed 14 zgoraj na{te-tih) terapevt preveri, v katerem od trehmo‘nih stanj se meridian nahaja:

1. Pretirana aktivnost - pacient se tru-di biti to, kar ni (po nepotrebnem tro{ienergijo).

2. Premajhna aktivnost - pacient setrudi ne biti to, kar je (zadr‘uje energijo).

3. Homeostaza - v pravi meri ‘ivisebe in ne posku{a biti to, kar ni.

Motnje na posameznih meridianih seodra‘ajo na posameznih mi{icah v tele-su. Za vsak meridian se testira jakost eneizmed 14 osnovnih mi{ic. Za iskanjevzrokov blokad pa se zaradi prakti~-nosti uporabljajo mi{ice prstov na rokah.Terapevt mentalno postavlja vpra{anja(podobno kot pri radiesteziji) in dobivaodgovore preko jakosti prstov pacien-ta. Pri iskanju vzrokov najprej poi{~evrsto motnje (strukturalna, kemi~na,~ustvena, elektromagnetna, genetska,prostorska, ~asovna, polarnostna, kar-mi~na, duhovna, vpliv energij 3. vrste,ritmi~na, dimenzionalna, mutacijska,vpliv relacije s terapevtom, geopatoge-na, vpliv poltergeista, motnja na ~utihitd.), zatem terapevt i{~e ~as in kraj na-stanka blokade ter poi{~e tudi sporo~iloblokade, ki je vezano na sam meridianoziroma mi{ico, ki je v blokadi. Tuditerapijo izbere telo pacienta, in sicerizmed vseh mo‘nih terapij, ki jih terape-vt lahko ponudi (npr. masa‘a, akupre-sura, uravnavanje ritma, esence, reiki,psihoterapija itd.).

POGOVOR S TELESOM

V letu 2001 bomo najverjetneje po-novno organizirali te~aj Minnie Hein.Za nadaljnje informacije se obrnite naBarbaro Novak po tel. 041-822647, e-naslov: barbara.novak@spika.unistar.si

36

imenovane (negativni) maskoni. Mordaso pod povr{jem velika izdolbenja, ki bilahko povzro~ila te privla~nostne od-klone. Zanimivo je, da je prav na tempredelu R. Evans, astronavt Apolla 17,tudi zasledil ~udno lu~. Kontroli misije jeporo~al: “Videl sem lu~ na robu Vzhod-nega bazena.” Je bil to NLP nad baze-nom ali kaj drugega?

^UDNO @ARENJEKRATERJA ARISTARHNa Luni so videli veliko nenavadnih

svetlob. Zelo pogosto so jih videli naenem mestu, v kraterju Aristarh. Wil-kins opisuje eno tako opazovanje, ko jebila Luna v prvem krajcu in je bil Ari-starh viden kot {ibka belkasta krpica.“Nenadoma je Aristarh za~el `areti alipa je svetil toliko ~asa, dokler ni bilviden ne le osrednji hrib~ek, ampak sopostale vidne tudi podrobnosti na nje-govih pobo~jih. Ni~ ni bilo zamegljene-ga. Vse je bilo ostro in razlo~no.”

Kaj je bil vzrok te ~udne svetlobe?Wilkins tvega z mnenjem, da bi se muzdela edina mo‘na naravna razlaga ta,da so dolo~ena podro~ja sestavljena izmaterialov, ki oddajajo elektrone zara-di padca svetlobe, morda zaradi elek-tronskih trkov, ali pa znatne plasti kovin(na primer ‘eleza) delujejo kot deflek-torji prostih elektronov. Zaradi elektron-skega bombardiranja je mo‘na tudi fluo-rescenca.

Znanstveni pisatelj in popularizatorW. Corliss pa pravi: “Luna se nedvom-no svetlika (luminiscira) po vsem njenemosvetljenem povr{ju in rde~kasto `arijoogromna podro~ja, po povr{ini celo150.000 kvadratnih kilometrov. To najla-`e pripi{emo luminiscenci, ki jo povzro~iSon~eva svetloba. Natan~no lokaliziranarubinasto rde~a mesta, ki so jih videliHerschel, Kozirov in mnogi drugi, bi bililahko ali luminiscenca ali vulkanizem alikak drug neznan pojav. ̂ as in raziskavebodo pokazale, za kaj gre.

Tudi astronavti Apolla 11 so opisali~udno svetenje (fluorescenco) na neki kra-terski steni. Zanimivo je, da so isto~asno,ko so astronavti poro~ali o svetle~em ‘a-renju, v Bochumu (Nem~ija) na In{titutuza vesoljske raziskave, opazovali podob-na ‘arenja (v kotu 6 kotnih minut). To soopazovali {e v Braziliji, Irski in drugod,kar dokazuje, da je nekaj res bilo, ne paopti~na prevara. Observatoriji v severniIrski so tudi poro~ali o {tevilnih svetlob-nih sunkih. Samo na tem obmo~ju somed leti 1960 in 1965 opazili skoraj stopodobnih primerov ‘arenja in svetlobe.Kaj je bilo to, zaenkrat ostaja skrivnost.

KRI@ IN ^RKA XLunino ~udo je tudi kri‘, viden na

kraterju Fra Mauro. W. Hass, direktorzdru‘enja Lunarnih in planetarnih opa-zovanj, je menil, da kri‘ lahko sestoji iznekaterih od Sonca osvetljenih gorskihhrbtov, saj sam pojav traja zelo kratek

~as; takoj namre~ izgine, ko son~evasvetloba dose‘e ni‘ja pobo~ja kraterja.

V kraterju Eratosten pa je skupinahrib~kov v ostrokotnem trikotniku, po-vezanem s tremi ni‘jimi nasipi in tudikot geometrijski objekt oblikovanim vobliki kri‘a. Nekateri, ki opisujejo taposeben kri‘, oblikovan kot ~rka X,menijo, da gre le za opti~no prevaro.

Prihodnji~ {eo skrivnostnih stavbah na Luni.

Levo - {trle~i tvorbi, ki se zdita umetni, morda zgradbi (nekak{na “hangar” in perfektno oblikovana kotanja), vidni na obmo~ju zahodno odkraterja Aristarh. Desno - mo`ni rezervoarji vode, ki odbijajo Son~evo svetlobo na istem obmo~ju. Obe sliki foto Lunar Orbiter IV.

Fra Mauro - na sliki spodaj - je gorati predelob Luninem ekvatorju v Oceanu neviht.Predel je prepleten z manj{imi kraterji, grebeniin brazdami, ki izhajajo iz Mare Imbrium(morda posledica padca meteorita). Na temdelu Lune je pristala odprava Apolla 14.

^UDNE TVORBE IN SVETLOBE NA LUNI

(Nadaljevanje z 8. strani.)

Misteriji 37

Sodobna znanost pre‘ivlja te‘ke~ase, saj se skorajda vsakodnev-no soo~a z vedno novimi skriv-

nostnimi odkritji, ki jih je nemogo~estla~iti v trenutno veljavno ~asovnolestvico razvoja na{ega planeta. [olskaznanost se sicer {e vedno kot pijanecplota dr‘i zgodovinske lestvice, ki jebila zasnovana pred stoletjem, a bomorala, kot vse ka‘e, slej ko prej po-pustiti pod te‘o dokazov, ki se vse boljkopi~ijo. Prav o teh je bilo govora nalanskem simpoziju o protislovjih varheologiji, ki je potekal konec marcav San Marinu. Priznani strokovnjaki izZDA, Anglije, [vice, Nem~ije, Avstri-je, Italije in Egipta so predstavili karnekaj arheolo{kih dokazov, ki govori-jo v prid predpostavki, da bo treba, ver-jetno v kratkem, tisto osnovno ~asovnolestvico, ki jo poznamo iz {olskihklopi, kar precej spremeniti, takopo {irini kot tudi po dol‘ini.Nekaj teh u~enjakov in njiho-vih odkritij smo vam pred-stavili ‘e v lanskih {tevil-kah revije Misteriji.

Eden tistih, ki je po‘elveliko zanimanje publi-ke, je bil tudi Michael A.Cremo iz ZDA, ki jespregovoril o ugotovit-vah, ki jih je skupaj ssoavtorjem Richardom L.Thompsonom objavil vknjigi Forbbiden Archeo-logy (Prepovedana arheolo-gija). Ugotovitve, ki sta jihnabrala po svetovnih muzejih, kosta iskala namenoma “pozabljene”najdbe, so tako “noro nenavadne”, dasi zaslu‘ijo malo ve~ pozornosti, saj jenjihova umestitev na sedaj veljavno~asovno lestvico razvoja ~love{ke vrste

prakti~no nemogo~a. Poglejmo si samonekaj najbolj nenavadnih, ki so tako“nedopustno nore”, da si zaslu‘ijo boljpodrobno obdelavo.

UPIRAJO SEGRAVIRANJU

Ju‘na Afrika je sicer res geografskopriznana “zibelka ~loveka”, pa vendarnas vedno znova presene~a in nam me{alepo poravnane {trene. V zadnjih letihso ju‘noafri{ki rudarji izbrskali na danna stotine kovinskih krogel in jih seve-da tudi vsi veseli izro~ili pristojnimstrokovnjakom. Nekaj teh najdb je pri-stalo tudi v muzeju Klerksdorp, kjer siz njimi zaman belijo glavo. Kustos tegamuzeja Roelf Marx pravi, da kaj takegani {e nikoli videl, saj je na prvi pogled

prepri~an, da so plod ~love{kih rok,vendar pa v ~asu njihove “iz-

delave” na na{em planetu nimoglo obstajati inteligentno

‘ivljenje.Vse krogle so bile nam-

re~ tesno vklenjene v pla-sti profilita, razmeromamehke sekundarne kam-nine (trdota 3 po Moh-su), katere starost geo-logi cenijo na 2,8 mili-jarde let! Takrat pa sena{a Zemlja {e niti ohla-

dila ni dodobra. Da bi na-{el izhod iz zagate, je pro-

fesor geologije na univerzi vmestu Potchefstroom, gospod

A. Bischoff, postavil hipotezo, daso te krogle pravzaprav skupki li-

monita, ki se sicer zelo rad pojavlja vpodobnih oblikah (bobovec!). Vendarpa ima ta predpostavka {ibko to~ko.Limonit ima namre~ obi~ajno trdoto

Kroglica z ekvatorialnimizarezami, ki jo je izkopala

v rudniku iskalkadiamantov in jo podarila

muzeju, se na svojempodstavku v vitrini su~ezelo po~asi, obrne se le

enkrat na leto, in to vednov smeri, nasprotni

sukanju urinega kazalca.

Prepovedana arheologija (2)

Zagonetne kroglice

Krogla, na kateri so lepo vidni “ekvatorialni” utori.

38

med 4 in 5,5 po Mohsovi lest-vici, “nemarnice iz davnine”pa se kljubovalno upirajo “gra-viranju” z jeklom, kar njiho-vo trdoto pomika vsaj za dvarazreda vi{e. Da bi bila zme-da {e ve~ja, imajo dve pojav-ni obliki. Tiste “bolj enostav-ne” so homogena telesa, dru-ga, bolj zapletena zvrst, paima na sredini mehko, spu`-vasto “polnitev” iz do sedaj{e neugotovljenega materi-ala. Pravi “posladek” pa jenekoliko splo{~ena kroglica,ki ima “po ekvatorju” tri vz-poredno teko~e zareze. Tej bipa `e te`ko rekli, da je “lususnaturae” - muhavost narave,kar tako radi trdijo strokov-njaki, ko jim pride pod rokenekaj, kar je te`ko pametnorazlo`iti, {e te`je pa ~asovnoumestiti.

VRTE^AKROGLICA

^e ‘e zdrava pamet neka-ko ne more verjeti, da je v tis-tih davnih ~asih resni~no ne-kaj bolj inteligentnega `ivelo

po na{em planetu, potem bimorda na pomo~ poklicaliznanstveno fantastiko in eno-stavno rekli, da so vse te “{ib-re” del topovskega rafala, kije v “galakti~nem spopadu”medzvezdnih ladij zgre{il ciljin se zaril v mehko kamninomladega sveta. Toda tudi tapovsem nora ideja ima svojo{ibko plat.

V okro‘ju Dorchester vZDA so namre~ ‘e leta 1852med razstreljevanjem pred-kambrijskih kamnin na{li vkamen “zara{~eno” kovinskoposodo, ki jo je eksplozija si-cer prepolovila, vendar so jouspeli ponovno sestaviti. Zli-tina je vsebovala precej sre-bra, vr~ek je bil izredno lepograviran z ro‘ami, vrezi pazapolnjeni s ~istim srebrom.Tako umetnino pa bi te‘kopripisali enoceli~arjem tistegazgodnjega obdobja!

Morda pa lahko najdemovsaj majhno pomo~ v ~lanku,ki ga je ‘e leta 1979 v biltenuAncient Skies (Davna nebesa)objavila Brenda J. Sullivan.

Gospa je poklicna iskalka dia-mantov in prav ona je v rudni-ku Ottosdal v zahodnem Trans-vaalu na{la lepotico z ekvato-rialnimi zarezami. Ko je najd-bo dala v oskrbo muzeju, joje {e ve~krat {la pogledat inob enem takih obiskov, ji jedr. Roelf Marx povedal zani-mivo ugotovitev. Kroglica sena svojem podstavku v vitrinisu~e! Zaradi oksidacijskegamade‘a na njeni povr{ini seda njeno obra~anje lepo za-znati. Prav ta “packa” je bilapravzaprav kriva, da so suka-nje sploh odkrili, saj je izred-no po~asno. Kroglica se obrneenkrat na leto, in to vedno vsmeri, nasprotni sukanju uri-nega kazalca!

Morda je prav ta ugoto-vitev botrovala dejstvu, da jenajditeljica izkoristila pravvsako prilo‘nost, da bi zve-dela {e kak{no podrobnost.Tako je leta 1980 v istem bilte-nu objavila ~lanek, v kateremje zapisala zgodbo, ki ji jo jepovedal vra~ plemena Zulu,ki je tudi “^uvar zgodovine”.Po njegovih trditvah sega tra-dicija njegovega ljudstva kar

4000 let nazaj, vse do ~asov,ko so na Zemljo z zra~nimiplovili prihajali “bogovi” inpridno rudarili po dana{njiju‘ni Afriki. V zahvalo za dia-mante, zlato in druge min-erale, ki so jih odnesli s seboj,so Zemlji in njenim prebival-cem pustili male kroglice, skaterimi so sami “iskali potmed zvezdami”!

Ali gre torej za neke pra-davne ‘iroskope, katerih na-~ina delovanja {e ne pozna-mo? Morda so na na{ planetpri{li celo mnogo tiso~letijbolj nazaj, kot sega rodovnispomin plemena Zulu? Cre-mo in Thompson se v take{pekulacije v svoji knjigi nistaspu{~ala, a meritve, ki so jihpri naslednjem obisku gospeSullivan opravili v muzeju, sopokazale, da je “lepotica zmade‘em” resni~no magnet-na! Pa {e recite, da plemenskivra~i pripovedujejo pravljice,ki so zrasle v njihovi domi{-ljiji na podlagi praznoverja inzaradi nepoznavanja osnov-nih fizikalnih zakonov! Takonamre~ trdijo znanstveniki!

Ivan Mohori~

Krogla v zaprti vitrini muzeja Klerksdorp.

Manj znane krogle razli~nih dimenzij, ki so bile najdene v enako starihkamninah.

ZAGONETNE KROGLICE

Misteriji 39

V notranjosti ko‘negaznamenja, ki ga brezdotikanja objamemo z

votlim prisekanim sto‘cem,dose‘emo osno fokusiranje pri-marnega energijskega toka. Ta-ko je vzdol‘ osi v samem zna-menju dose‘ena najve~ja energij-ska gostota, ki je nekoliko manj{aob zunanjem robu znamenja, a jekljub temu ve~ja od gostote energijev prisekanem sto‘cu. Sorazmerno stem se v znamenju s pribli‘evanjemosi pove~a tudi temperatura, pa tudi

biniranimpristopom: skirur{kim posegom,radioterapijo, kemoterapijo inimunoterapijo. V klini~ni onkologijiuporabljajo ‘arke “x” ali kako drugovrsto ionizirajo~ega sevanja s protoni,nevtroni ali alfa delci. Z uporabo tovrst-nega ‘ar~enja si prizadevajo v najve~jimo‘ni meri omejiti polje ‘ar~enja tertako ~im manj kvarno vplivati na zdra-vo tkivo. Vsemu trudu navkljub pa ti‘arki, ki prodirajo skozi ‘ivo snov,povzro~ajo ionizacijo in pu{~ajo na tki-vih neza‘elene posledice. U~inkovanjeionizirajo~ega sevanja je torej neselek-tivno. ̂ eprav so maligne celice na seva-nje bolj ob~utljive kot zdrave celice,sevanje vedno prizadene tudi zdravecelice. S kirur{kim odstranjevanjem tu-

morjev uni~ujemo poleg oslabljenih tkivtudi zdravo tkivo, ki je ob tumorju. Imun-ski sistem organizma zaradi operacijedodatno oslabi, kar malignim celicamolaj{a prodiranje v bli‘nje tkivo. Ker sote celice med seboj le ohlapno povezane,se hitro razvrstijo v skupine, ki se prekolimfnih in krvnih ‘il {irijo po organizmuin tvorijo nove tumorje.

Kemoterapija je zasnovana na cito-statikih, ki so pravzaprav mo~ni strupi.Ti uni~ujejo predvsem tumorje, stransko

S papirnimi sto‘ci lahko spremenimo naravna sevanja v zdravilo

Izsu{evanje ko‘nih znamenj

S preusmerjanjemvsepre‘emajo~ega

naravnega sevanja lahkodose‘emo bistveno

pove~anje energetskegatoka izklju~no znotraj

meja kanceroznega tkiva.

energetska aktivacija samega zname-nja. Energija, ki prihaja vanj, je ve~jaod njegove porabe, kar povzro~i pove-~ano presnovo, izgubljanje vlage oziro-ma su{enje. Zaradi preusmeritve obsto-je~ega naravnega sevanja se znamenjepostopno su{i in bi moralo naposledodpasti.

Medicina opredeljuje tumorje kotizrastke v ~love{kem telesu ali na njem.Skupna zna~ilnost vseh vrst tumorjev je,da celice ali skupine celic, iz katerih sosestavljeni, nenadoma razvijejo lastnost,

ki je normalne celice nimajo. Ta lastnostje nezadr‘na sposobnost razmno‘eva-nja. Glede na njihovo vsebino delimo tu-morje na benigne in maligne. Malignaobolenja najpogosteje zdravimo s kom-

40

pa u~inkujejo tako, da uni~ujejo zdravedele organizma in bistveno pripomore-jo k nadaljnjem slabenju imunskegasistema. Vsi trije opisani postopki v res-nici najve~krat le odlo‘ijo neizbe‘nitragi~ni konec.

Poleg navedenih poznajo v svetu {edruge na~ine odpravljanja tumorjev, kipa so seveda uporabni le v fazi, ko se vtelesu {e niso pojavile metastaze. Temetode v dalj{em ~asovnem obdobju iz-vajajo v nadzorovanih pogojih. Ena odnjih je na primer strogi post, zaradi kate-rega se najprej iztro{ijo obloge hole-sterola v krvnih ‘ilah ter zaloge ma{~obev organizmu. Na koncu pa tumor kotvelik porabnik energije s pospe{enimmetabolizmom po‘re sam sebe. Podo-ben u~inek dose‘emo s popolnoma spre-menjenim na~inom prehrane, ki morabiti izklju~no rastlinskega izvora inpripravljena na poseben na~in.

KO@NAZNAMENJA

Posebna vrsta benignih in malignihtumorjev so ko‘na znamenja. Ta odstra-njujemo z elektrokoagulacijo, kriotera-pijo ali laserjem. Zanje tudi velja vsemdobro znano pravilo, da jih moramopustiti na miru, razen ko je to zaresnujno. Izku{nje namre~ govorijo, da sekot rezultat navidezno nujnih interven-cij pogosto pojavijo usodne posledice.Ko‘na znamenja lahko brez posledicodstranimo le v primeru, ~e gre za zna-

menja z vratom. To dose‘emo s pod-vezovanjem korena vratu in postopnimzategovanjem v dalj{em ~asovnem ob-dobju. Tako se znamenje samo od sebeposu{i in odpade.

Temeljni problem pri tumorjih oziro-ma znamenjih je, kako vanje pose~i brezuporabe kirur{kega no‘a, kemijskihagensov in radioaktivnega sevanja, ki neu~inkujejo le na obolele dele organizma,ampak uni~ujejo tudi njegove zdravedele. Re{itev tega navidezno nere{lji-vega problema lahko najdemo povsodokrog nas. Potrebno je le, da pravilnouporabimo vse prisotno, vseobsegajo~o,vsepre‘emajo~o, neustavljivo ‘ivljenj-sko energijo. S preusmerjanjem vsepre-‘emajo~ega naravnega sevanja lahkodose‘emo bistveno pove~anje energet-skega toka izklju~no znotraj meja kan-ceroznega tkiva oziroma znamenja. Toknaravnega sevanja se pri prodiranjuskozi zdrave dele organizma prav ni~ neskali. S pove~anjem notranje tempera-ture tumorja ali znamenja in z ve~joenergijsko stimulacijo dose‘emo, da tu-mor ali znamenje hitro izgubi teko~ino,oziroma se notranje izsu{i. Vzporednos tem spodbudimo tumor ali znamenje,da pospe{i lasten metabolizem, pa ~e-prav pogoji za to niso zadostni.

Vseobsegajo~o energijo, ki jo ime-nujemo “`ivljenjska energija” (ta izrazje {e najbolj primeren) ali “Qi”, kot jipravijo Kitajci, so tudi `e doslej usmer-jali na razne na~ine, ki so omogo~ali do-seganje znanih rezultatov. Z imenom“energija piramid” jo izkori{~ajo priizdelavi tetrapakov, pri konzerviranju`ivil, bru{enju britvic in podobnem. Zimenom “kozmi~na energija” jo uporab-ljajo v razli~nih napravah za energijskostimuliranje celotnega telesa ali posa-meznih organov. Kot vitalno energijo“Qi” jo z akupunkturnimi iglami usmer-jajo na akupunkturne to~ke ali meridi-ane z namenom vna{anja dodatne ener-gije ali ponovnega vzpostavljanja poru-{enega energijskega ravnote`ja. S po-mo~jo terapevtskih nihal to energijo, kijo zmotno imenujejo “bioenergija”, us-merjajo na posamezne organe. V vseh

navedenih primerih eno in isto energijousmerjajo na razli~ne na~ine ter si priza-devajo dosegati razli~ne cilje. Zaraditega je bistvenega pomena, da podrob-no opi{emo na~in, kako dose`emo us-merjanje vseobsegajo~e energije na not-ranjost ko`nega znamenja.

VSEPRE@EMAJO^AENERGIJA

Upravi~eno lahko domnevamo, da jevsepre‘emajo~a energija enakomernorazporejena po prostoru. Zato lahkopribli‘no izra~unamo, da je za vsakoploskovno enoto S enak pretok energijeVo pravokotne nanjo, s ~imer lahkodefiniramo fluks enote Φo (risba 1).

Φo = Vo/SKot vse znane merljive energije, je

tudi vsepre‘emajo~a energija po svojinaravi valovanje. Ena njenih zna~ilnostije tudi ta, da se po izhodu iz materialavalovna fronta ujema z izhodno povr-{ino, oziroma da je smer razprostiranja

IZSU{EVANJE KO‘NIH ZNAMENJ

risba 1 risba 2

Misteriji 41

energije pravokotna na izhodno povr-{ino. ^e za primer, kako to izgleda vpraksi, vzamemo tanek votel valj, vse-pre‘emajo~a energija, ki prihaja iz vsehsmeri (risba 2), deluje na njegovo notra-njost, kot da je vsa energija usmerjenaproti sredi{~u (risba 3). Skupna energijaE, ki vstopa v valj vi{ine H in polmeraR, torej zna{a

E = 2rΠHΦ1Z izena~enjem energije na dveh va-

ljih dobimo2rΠHΦo = 2rΠHΦ1RΦo = rΦ1iz ~esar sledi, da je razmerje med

energijskim fluksom Φ1 na notranjemvalju ter energijskim fluksom Φo zuna-njega valja:

R/r = Φ1/ΦoOpisani primer nadvse nazorno pri-

kazuje, kako je mo‘no naravni energij-ski tok Φo s fokusiranjem valja poljub-nokrat pove~ati, ~e ‘elimo energijo, kismo jo zbrali v brezmejnem prostoru,namensko uporabiti v mnogo manj{ihprostorninah tumorjev ali znamenj.Analogija z votlim valjem ni naklju~na,saj ta predstavlja mejni primer votlegaprisekanega sto‘ca z nagibnim kotom 90stopinj.V primeru votlega valja ter v primeruvotlega prisekanega sto‘ca dose‘emoosno fokusiranje vsepre‘emajo~e ener-gije. V notranjosti ko‘nega znamenja, kiga brez dotikanja objamemo z votlimprisekanim sto‘cem (risba 4), dose‘emoosno fokusiranje primarnega energij-skega toka. Tako je vzdol‘ osi v samemznamenju dose‘ena najve~ja energijskagostota, ki je nekoliko manj{a ob zuna-njem robu znamenja, a je kljub temuve~ja od gostote energije v prisekanemsto‘cu. Sorazmerno s tem se v zname-nju s pribli‘evanjem osi pove~a tuditemperatura, pa tudi energetska akti-vacija samega znamenja. Tumor oziro-ma znamenje se z ozirom na bli‘nje tki-vo obna{a kot zajedalec, ki porabi og-romne koli~ine energije in hranljivih

snovi. Energija, ki prihaja vanj, je ve~jaod njegove porabe, kar povzro~i pove-~ano presnovo, izgubljanje vlage oziro-ma su{enje predvsem njegove notra-njosti okoli osi sto‘ca. Na temelju tegateoreti~nega razglabljanja je mo‘no pri-~akovati, da bo to osno fokusiranje zara-di preusmeritve obstoje~ega naravnegasevanja povzro~ilo postopno su{enjeznamenja, ki bo naposled odpadlo.

OSEMPROSTOVOLJCEV

Votle prisekane sto‘ce so v praksipreizkusili na osmih prostovoljcih, ki sobili vsi po vrsti izobra‘enci. Vsi so imelina razli~nih delih telesa ve~ja gladkaznamenja barve ‘ivega mesa, ki so za-~ela kazati dolo~ene spremembe. Le teso posamezniki ob~utili kot bole~ino,srbenje ali utripanje. Nekatera zname-nja so se pove~ala oziroma so se na njihpokazale zelenkaste pike. @e na osnoviteh pokazateljev je bilo jasno, da so se

doslej benigna znamenja spremenila vmaligna. Vsi prostovoljci so se popolno-ma zavedali negotovosti izida vsehobstoje~ih in znanih medicinskih pose-gov in na~inov zdravljenja znamenja vobdobju, dalj{em od dveh ali treh let.Prostovoljcem so na znamenja brezneposrednega dotika postavili votleprisekane sto‘ce ter jih z obli‘i pritrdilina ko‘o. Ve~ina prisekanih sto‘cev nipresegala enega centimetra v vi{ino inpoldrugega centimetra premera v vzno‘-ju. Oba sto‘ca sta ostala prilepljenaneprekinjeno v obdobju dveh do trehtednov. Za tako malo{tevilen vzorec na‘alost ne moremo uporabiti nobene odobstoje~ih statistik, izvajalci pa tudi nisouporabili kontrolne skupine. Kljub temulahko re~emo, da so dose‘eni rezultatiz medicinskega stali{~a ve~ kot zani-mivi. Neposredno po brezkontaktninamestitvi sto‘cev, se pravi brez dra‘e-nja znamenj, so znamenja nenadomapostala aktivnej{a. Za~ela so hitreje utri-pati, pove~ala sta se bole~ina in/ali srbe-nje. To pomeni, da so se znamenja ne-mudoma vznemirjeno odzvala na us-merjeno naravno sevanje. [e posebej jezanimiv podatek, da so tudi vsa drugaznamenja iste vrste na telesu, ki pred-hodno niso bila aktivna, zaradi obseva-nja enega znamenja z naravnim ‘ar~e-njem za~ela reagirati na identi~en na~in,le v nekoliko bla‘ji obliki. Iz tega lahkosklepamo, da so vsa znamenja iste vrstepovezana z informacijsko mre‘o. Onko-logom je to dejstvo dobro znano. Ko skirur{kim posegom odstranimo zna-menje, se pogosto dogaja, da po pretekunekaj mesecev eno ali dve znamenji istevrste postaneta maligni.

Da bi se izognili omenjenemu poja-vu, so pred namestitvijo sto‘cev predelko‘e v okolici znamenj o~istili s ~istimlekarni{kim alkoholom oziroma z medi-cinskim bencinom. Rezultat je bil, da je“podivjalo” le znamenje, ki so ga obrav-navali, ostala pa so ostala nespremenje-na. Na osnovi tega opisa lahko sklepa-mo, da se informacijska mre‘a znamenj,ki so pravzaprav ko‘ni tumorji, {iri

IZSU{EVANJE KO‘NIH ZNAMENJ

risba 3

42

izklju~no skozi ko‘o. Votle prisekanesto‘ce so prostovoljci nosili dva do tritedne. Vsake tri dni so jih za~asno od-stranili, da so lahko opazovali spre-membe. S pomo~jo nadzora so ugo-tovili, da v prvem tednu nastopipospe{eno su{enje znamenja ter dase spremeni njegova barva, kar jepopolnoma v skladu s teorijo. Vnaslednjih dveh tednih proces pardni miruje.

Znamenje, ki je na za~etkuimelo gladko ravno ko‘o (risba4 v sredini), razvije temno skor-jico ter v nadaljevanju kljub pri-sotnosti sto‘ca ne do‘ivlja ve~jihsprememb. Ko so skorjico opazo-vali pod mikroskopom, so ugo-tovili, da je zelo podobna ‘elvine-mu oklepu (risba 4 spodaj). Tapodatek je koristen pri razume-vanju, kaj se dejansko dogaja vprocesu zdravljenja.

Sto‘ec, ki je pravzaprav lemalo ve~ji od znamenja (iz prak-ti~nih razlogov, da bi ljudje znjim popolnoma normalno op-ravljali svoje delo, ne da bi jimbilo treba vzeti bolni{kega do-pusta), v znamenju osno fokusiraenergijo naravnega sevanja, ki jekomaj kaj ve~ja od obi~ajnegaenergetskega toka skozi zname-nje. Rezultat tega je pospe{enoizgubljanje teko~ine v znamenju.Da bi se za{~itilo pred izgubo, sepravi zmanj{alo izparevanje te-ko~ine skozi svojo povr{ino, za-~ne znamenje tvoriti skorjico.Su{enje znamenja povzro~i nje-govo zmanj{evanje, kar izzovepokanje skorjice, ki se spremeniv nekaj podobnega “‘elvinemuoklepu”.

Na tako neravni ko‘i tedajpride do difuznega lomljenja na-ravnega sevanja v vseh smerehznotraj znamenja, kar pomeni, dase prekine fokusno usmerjanje. Zozirom na dejstvo, da se nobeno

znamenje ni popolnoma posu{ilo in od-padlo, se upravi~eno lahko vpra{amo,ali je smotrna uporaba prisekanih sto‘-cev na znamenjih, na katerih se o~itnoka‘e rakavost.

Posamezniki, ki so jih preizkusili“na lastni ko‘i”, trdijo, da je upora-ba zelo smotrna. Po obravnavi zusmerjanjem naravnega sevanja sose vsi maligni made‘i umirili,spremenili barvo, se zmanj{ali inponovno postali benigni. Ne boli-jo ve~, ne srbijo, ne utripajo, ledobrodu{no bivajo in ne pred-stavljajo ve~ nevarnosti za ‘iv-ljenje in zdravje svojih gostiteljev.Naknadna analiza je pokazala,da je to maksimalni u~inek, ki gaje mo‘no dose~i z minimalnimidimenzijami votlih prisekanihsto‘cev, ki med tretmajem neomejujejo delovne sposobnosti.

Z uporabo sto‘cev znatno ve~-jih dimenzij bi bilo mogo~e do-se~i {e intenzivnej{e su{enje inzmanj{evanje znamenj.

Taki sto‘ci bi v znamenje us-merili veliko ve~jo koli~ino na-ravnega sevanja, tako da zna-menje sploh ne bi utegnilo ust-variti skorjice, ampak bi se nepo-vratno posu{ilo. V tem primerupa bi morali zaradi dimenzijesto‘ca, ki mora delovati dan inno~, izvesti imobilizacijo posa-mi~nih udov ali celega organiz-ma, kar je izvedljivo le v strogonadzorovanih klini~nih pogojih.V stanju, ki trenutno prevladujev uradni konzervativni medicini,to seveda ni izvedljivo. Oblika invelikost znamenj pogojujejo veli-kost in parametre sto‘ca, se pravinaklon, {irino pla{~a in premervzno‘ja. Za vsako posami~noznamenje je torej potrebno zago-toviti ustrezen sto‘ec, ki bo spo-soben osno usmeriti sorazmernonajve~jo mo‘no koli~ino energijeiz prostora.

Bogdan Todorov

IZSU{EVANJE KO‘NIH ZNAMENJ

risba 4

Misteriji 43

Naj si {e tako vestno prizadeva-mo, da bi Julesa Verna opros-tili “krivde” za skrivne nami-

ge, nam vedno znova dopoveduje, daso mu {e kako prijetni in morda se naonem svetu {e danes zadovoljno na-smiha, ko vidi, kako vztrajno hodimopo njegovih sledovih in morda se muv~asih tudi namr{~i ~elo, ko udarimopovsem mimo. Toda tudi to se dogaja.Pravzaprav je to sestavni del vsakegaiskanja. V~asih je tak ovinek celo do-brodo{el, saj nam odpre povsem novaobzorja, o katerih se nam ni niti sanja-lo, pa nas vendar zelo hitro pripeljenazaj na pravo pot.

Morda je kdo v na{ih dosedanjih po-potovanjih po skrivnih namigih sam prisebi razmi{ljal, zakaj se tako natan~novtikamo v prav vsako ime, le tisto, ki bibilo morda lahko celo klju~no, pu{~amonekako nemarno ob strani. Ime doma-~ega gradu grofa Sandorfa je namre~povsem izmi{ljeno, saj ga ne najdete nanobenem zemljevidu. Ve~ kot verjetnoje torej, da ga je premeteni pisatelj do-dobra izkoristil za svoje namene. In ~eposku{amo iz tega imena, ki je zapisanokot

ARTENAK,izlu{~iti kaj smiselnega, potem nam

preprosto anagramiranje nenehno vsilju-je nekoliko doma~e zvene~e ime

KAERNTE(n).Tako namre~ {e dandana{nji na{i

sosedje Avstrijci imenujejo na{o lepoKoro{ko. Ta je pa bosa, morda pore~ete.Le kaj za bo‘jo voljo ima Koro{ka skup-nega z vampirji? Pa bo ‘e nekaj na tem,saj prenekateri avtor dana{njih dni ugo-

tavlja, da je bilo {e nedavno tega tovrst-no izro~ilo {e kako ‘ivo prav v pokraji-nah tedanje Avstrije, h kateri ni sodil leKorotan, temve~ tudi [tajerska, Kranj-ska in Istra. Da imamo morda celo zeloprav, nam dokazuje tudi ime Sandor-fove h~erke, ki je poimenovana kar pona{i reki Savi.

MOKRE SLEDITa podatek pa ni tako zanemarljiv,

kot se zdi na prvi pogled, saj imajo vod-ni tokovi v tem romanu zelo pomemb-no vlogo, ne le v za~etku, ko slu‘ijo zapobeg, o ~emer je bilo ‘e govora, temve~tudi v prenesenem pomenu, kar da slutitinaslednji citat:

Poglavar te dru‘ine, katere ugled je se-gal dale~ prek meja Avstro-Ogrske, je bil te-daj star sedemintrideset let. Z gospo Torront-hal, nekaj let mlaj{o od njega, je bival v gos-poski hi{i na aveniji Acquedotto.

Avenija Acquedotto bi se po sloven-sko imenovala Vodna pot in ta vodotokima s priimkom bankirja tudi podanoosnovno zna~ilnost - hudournik. Lemanj{i popravek je namre~ potreben, daiz besede Torronthal dobimo francoski

Torrential, kar pomeni hudourni{ki.Morda je pisatelj s tem namigoval naPazin~ico, po kateri sta pobegnila zapor-nika, a bolj verjetno je, da bo treba neko-liko pobrskati bli‘je reki Savi in poiskatibolj “gosposko hi{o, katere ugled segapreko meja Avstro-Ogrske”. Vsaj dvetaki “hi{i” lahko najdemo na na{emozemlju. Prva je nedvomno Postojnskajama, druga, katere mednarodni slovesje {e ve~ji, saj je vpisana v seznam sve-tovne dedi{~ine pri UNESCU, pa so[kocjanske jame, skozi katere te~e hudo-urni{ka reka Reka. Morda je prav nanjomislil zviti Verne, ko je ‘eni MathiasaSandorfa dal ime Rena! [e celo dlje je{el, ko je h~erkino in ‘enino ime povezal,kar lahko preberemo v naslednjem na-vedku:

Zdaj mora za vsako ceno spet najti Savo,svojo h~er, katere ime je, zdru‘eno z imenomgrofice Rene, svoje ‘ene, dal dvojambornikuSavarena, kakor je z imenom Ferrato krstilsvojo jahto! Izgubiti ni smel niti dneva ve~.

Vendar nam nadaljevanje da vedeti,da niti avtorju samemu ni jasno, kje najbi bila prava povezava med rekamaSavo in Reko, saj se nenehno spra{uje:

Po sledeh velikanov (10)

Povratna zveza

Nekateri iskalci so sveto prepri~ani, da je del“galskega zlata” tudi oprema Salomonovegatemplja, ki so ga Rimljani prinesli v Evropo.

44

“Ampak kje je Sava?... Kjenaj jo i{~emo?... Kje naj jo najde-mo? je vpra{evala gospa Bathory.

Le nekaj vrstic naprej zopet:Silasa Toronthala je zgrabil

strah, ko ga je zagledal. Zasvita-lo se mu je, da se ne bo mogel izog-niti kazni za svoje zlo~ine. Za~utilje, da je izgubljen. “Kje je Sava?”je ostro vpra{al doktor. “Mojah~i?” “Sava ni va{a h~i!... Savaje h~i grofa Mathiasa Sandorfa.”

Isto se ponovi le malo naprej: “Kje je Sava?” je ponovil doktor.In dalje: “Kje je Sava, ki jo je Sarcany,

vas pajda{ v vseh teh hudodelstvih,dal pred petnajstimi leti ugrabitiv gradu Artenak?... Kje je Sava,ki jo ta lopov zadr`uje v vam znanem kraju...v kraju, ki ga morate poznati, saj bi druga~eiz tega dekleta ne bi mogli izsiliti privolitve vporoko, ki se ji gnusi?... Zadnji~ vas vpra{am:Kje je Sava?”

Kot vse ka‘e, pisatelju ni prav ~istojasno, kje naj bi Sava bila, oziroma kjenaj bi bil tisti “silos”, ki skriva precej{njebogastvo, saj se da tudi tako razumetibankirjevo ime Silas. [e dodaten namigna to je podatek, da je Sava dedinja gro-fovega premo‘enja, ki ga bo dobila, ~ega zahteva ob polnoletnosti.

NEKATERI VEDO VE^Na tem mestu ni odve~, ~e povemo,

da Verne vseh teh stvari ni govoril napamet, temve~ je v skrivni dru{~ini, ka-tere ~lan je bil, imel na voljo nekatere(nepopolne?) dokumente, ki so govorilio tem, kje vse so skriti duhovni in mate-rialni zakladi preteklosti, ki jih je {e tre-ba najti, da bo svet postal “zrel”. Njego-va dela tako niso samo sporo~ila o do-gnanih resnicah, temve~ tudi javno raz-krivanje {e neodgovorjenih vpra{anj, o~emer smo govorili `e v prvih nadalje-vanjih te serije. Morda gre pri tem “za-kladu” tudi za zloglasno “galsko zlato”,kakor namigujejo zelo resni analitiki, kiugotavljajo, da je premeteni Jules do-

gajanje svojega romana Grad v Karpatihnamenoma postavil na planoto Orgal vTransilvaniji. Orgal se namre~ zelo lah-ko prebere tudi kot or Gall, kar pomenidobesedno “galsko zlato”. Poglejmo sina hitro sam za~etek tega dela:

Ta zgodba ni fantasti~na, samo roman-ti~na je. Ali naj iz tega sklepamo, da zaradisvoje neverjetnosti ni resni~na? To mnenjebi bilo napa~no. @ivimo v ~asu, ko je vse mo-go~e - in skoraj bi lahko upravi~eno rekli, dase je vse to, o ~emer pripoveduje na{a zgodba,tudi zares zgodilo. ̂ eprav se ta zgodba v seda-njih ~asih zdi povsem neverjetna, se lahkouresni~i ‘e jutri, spri~o znanstvenih pripo-mo~kov, ki jih bo lahko izkori{~ala {ele pri-hodnost, in tedaj nikomur ne bo ve~ pri{lo namisel, da bi jo ozna~il kot bajko. Sicer pa sibajk ob koncu tega na{ega prakti~nega in vdokazljivo resni~nost verujo~ega 19. stoletjane izmi{ljamo ve~; ne v Bretanji, de‘eli stra{nihkorriganov, ne na [kotskem, v de‘eli {kra-tov, ne na Norve{kem, v domovini assov inelfov, silfov in valkir in celo ne v Transilvaniji,de‘eli, ki jo obdaja okvir Karpatov, ki se karsam ponuja v psiholo{ko pogojeni veri v urokein klicanje duhov. Vendar je prav, ~e omenimo,da je bila Transilvanija {e zmeraj zelo podvr-‘ena praznoverju prej{njih dob.

To pokrajino, le‘e~o ob robu Evrope, namje opisal de Geraldo, Elisee Reclus jo je celo

obiskal. Ne eden ne drug pa ni ome-nil ~udne zgodbe, na katero se opi-ra ta roman. Ali sta jo sploh pozna-la? Morda, vendar ji nista hotelaverjeti. To je {koda, kajti povedala bijo prvi z natan~nostjo analitika, dru-gi pa s tisto nagonsko poezijo, s ka-tero so prepojeni njegovi rokopisi.

Ker pa tega ni storil ne prvine drugi, bom sku{al namesto nji-ju to opraviti jaz.

Devetindvajsetega maja tiste-ga leta je neki pastir pazil na svo-jo ~redo na robu zelene planote vvzno‘ju Retjezata, ki se razpros-tira nad rodovitno gozdnato doli-no, kjer rastejo drevesa z ravnimipokon~nimi debli in ki jo bogatijorodovitna polja. Ta visoka in od-prta ravnica je brez zavetja izpo-

stavljena severozahodnim vetrovom, ki vejejopo njej, ostri kakor britev. Tedaj pravijodoma~ini, da veter stri‘e brado - in v~asihta britev re‘e zares tik ob ko‘i.

Na pastirjevi zunanjosti ni bilo ni~ ar-kadijskega, pa tudi v njegovem vedenju nibilo ni~ idili~nega. To ni bil kak Daphnis,Amyntas, Pityre, Lycidas ali Malibej. Re~icaLignon ni {umela ob njegovih nogah, ki soti~ale v te‘kih lesenih cokljah: ne, to je bilvala{ka Sil, katere hladne, idili~ne vode bizaslu‘ile, da bi tekle prek vijug, ki so namznane iz romana Astree.

Frik, Frik iz vasi Werst - tako je bilo imetemu kme~kemu pastirju, prav tako zanemarje-nemu, kot je bila njegova ~reda, ki je kar ustre-zala umazanemu brlogu, ki je stal ob vhodu vvas; tam so prebivale njegove ovce in svinje vodvratnem so‘itju - samo ta beseda je primer-na za oznako zanikrnih staj tiste de‘ele.

@e v za~etku pripovedi nam pisateljnatrosi kar nekaj mitolo{kih drobcev, kine sodijo v Transilvanijo, temve~ tja,kamor ka‘e ime vasice. ^e izpustimoeno samo ~rko, dobimo West, torej za-hod, le tega ne vemo, kako dale~ protizahodu jo moramo mahniti, da pris-pemo v kraje, ki bi bili morda lahko za-nimivi, a tudi tu nam sam pisatelj pri-sko~i na pomo~:

Slika avtorja Nicolasa Poussaina “Pastirji iz Arkadije”, katerekopijo je Berengere Sauniere kupil v Parizu. Je Jules Verne poznalnjeno skrivnost, da je nanjo namignil v romanu Grad v Karpatih?

(Nadaljevanje na 48. strani.)

POVRATNA ZVEZA

Misteriji 45

Iz Usode du{, knjige MichaelaNewtna, dr. sc., ki je opravil dok-torat na podro~ju svetovanja in je

usposobljen hipnoterapevt ter ~lanAmeri{kega svetovalnega zdru‘enja,~ez nekaj mesecev bo iz{la pri zalo‘biARA, nadaljujemo z objavljanjem od-lomkov. V prej{nji {tevilki Misterijevsmo objavili del knjige, ki razlaga, kakodu{e posku{ajo prodreti do svojih bli‘-njih, da bi jih potola‘ile in da bi ugoto-vili, da sorodne du{e niso lo~ene, da-nes pa iz knjige nizamo primere stikamed du{ami komaj umrlih in zapu{~e-nimi u‘alo{~enimi bli‘njimi.

SOMATI^NI DOTIKDa bi opisal metodo, s katero brez-

telesne du{e uporabijo ‘arek usmerjeneenergije, da bi se dotaknile razli~nih de-

lov utele{enega telesa, sem izbral klini~-na izraza somati~na premostitev in zdra-vilni dotik, ju zdru‘il in dobil somati~nidotik. Pri tem moram povedati, da zdrav-ljenje ni omejeno samo na zgoraj ome-njene ~akre. Du{e posku{ajo zato, da bipotola‘ile {e ‘ive~e, najti to~ke, ki bi bilenajbolj dovzetne za njihovo energijo, karsmo videli ‘e v 1. primeru (objavili smoga v prej{nji {tevilki Misterijev, op.ured.). Energijski vzorec postane u~inko-vit, ko je zgrajen most za telepatski

prenos med duhom po{iljatelja in du-hom prejemnika.

Premostitev s prenosom misli telesu,ki trpi, je somati~na, kadar so metodefiziolo{ke. Te zajemajo komaj opaznodotikanje telesnih organov, pri kateremse spro‘ijo dolo~ene ~ustvene reakcije,morda tudi ~utna zaznava. Spretno upo-rabljeni ‘arki energije lahko obudijo pre-poznavanje z vidom, zvokom, okusomin vonjem, s ~imer naj bi ‘alujo~egaprepri~ali, da je njihova ljubljena oseba{e vedno ‘iva. Somati~ni dotik naj bitorej prizadetemu omogo~il, da se spri-jazni z izgubo in spozna, da je odsotnostsamo sprememba resni~nosti in ne nekajdokon~nega. To pa naj bi mu pomaga-lo, da nadaljuje s svojim ‘ivljenjem.

Kot bo razvidno iz naslednjega pri-mera 49-letnega mo{kega, ki je ravnokar

Energija du{e ‘alujo~ega prepri~a, da je ljubljena oseba {e vedno ‘iva

Duhovi, povezani z ‘ivimiDu{e posku{ajo zato,

da bi potola‘ile {e ‘ive~e,najti to~ke, ki bi bile

najbolj dovzetneza njihovo energijo.

46

umrl za rakom, du{e kaj lahko privza-mejo ustaljen vzorec somati~nega doti-ka. Odkrito povedano, du{a tega mo‘ani ravno najbolj spretna, ~eprav so nje-govi nameni dobri.

2. primerDr. N.: Kak{no tehniko uporabljate,

da bi prodrli do va{e ‘ene?S.: Oh, moj zvesti pripomo~ek - sre-

di{~e prsnega ko{a.Dr. N.: Kam natan~no usmerite va{

‘arek energije?S.: Naravnost na srce. Malce sem

zgre{il, a ni~ ne de.Dr. N.: In zakaj je ta metoda za vas

uspe{na?S.: Jaz sem na stropu, ona pa je sklju-

~ena in joka. Moja prva po{iljka jo zrav-na. Globoko vzdihne in pogleda nav-zgor. Zaznala je nekaj. Takoj zatem upo-rabim mojo tehniko razpr{evanja.

Dr. N.: Kak{na tehnika je to?S.: (se nasmehne) Oh, saj veste, tro-

senje energije v vse smeri iz osrednjeto~ke na stropu. Obi~ajno eden izmedteh snopov energije prileti na pravoto~ko... na glavo... kamor koli.

Dr. N.: Kako pa veste, katera to~kaje prava?

S.: To je tista, ki ni blokirana z nega-tivno energijo.

Primerjajte razliko med 2. primeromin naslednjo klientko, ki svojo energijoskrbno razprostre po dolo~enem mes-tu, kot da bi s ~okoladnim oblivom pre-mazala torto.

3. primerDr. N.: Opi{ite, prosim, kako boste z

va{o energijo pomagali va{emu so-progu.

S.: Energijo bom usmerila na spod-nji del glave, tik nad hrbtenico. Moj Bog,Kevin tako trpi. Ne bom od{la, doklermu vsaj nekoliko ne olaj{am bole~ine.

Dr. N.: Zakaj ste se odlo~ili prav zato mesto?

S.: Kevin je zelo u‘ival, ~e sem mumasirala vrat. Vem, da je to to~ka, kjerbo moj vibracijski odtis najbolj u~inko-val. Nekaj ~asa se poigravam na temmestu, kot da bi ga masirala - kar prav-zaprav tudi po~nem.

Dr. N.: Mi lahko to malce bolj raz-lo‘ite?

S.: (subjekt se zahihita, iztegne rokoin na {iroko razpre prste) Razprostremenergijo in se naznanjam z dotikanjem.Nato z dlanmi, oblikovanimi v skodeli-co, pokrijem obe strani Kevinove glave,da bi dosegla maksimalni u~inek.

Dr. N.: Ali ve, da ste vi?S.: (z nagajivim nasme{kom) O, po-

~asi se mu ‘e svita, saj mu nih~e drugne zna narediti tega, kar mu znam jaz.In vse skupaj mi vzame samo minutko.

Dr. N.: Mar ne bo va{ mo‘ tega po-gre{al, ko se vrnete v duhovni svet?

S.: Mislila sem, da so vam te re~i boljznane. Kadar koli bo zapadel v malo-du{je in za~el koprneti po meni, se lah-ko vrnem.

Dr. N.: Ne ‘elim biti predrzen, toda...kaj ~e Kevin nekega dne v tem ‘ivljenjuspozna drugo ‘ensko?

S.: Zelo bom vesela, ~e bo zopet na{elsre~o. To je dokaz, kako sre~na sva bilaskupaj. Najino skupno ‘ivljenje - vsaktrenutek tega ‘ivljenja - ne bo nikoliizgubljeno, ponovno ga lahko ujamevain za‘iviva v duhovnem svetu.

Ko se mi ravno za~ne dozdevati, da‘e skoraj popolnoma razumem sposob-nosti in omejitve du{, me ponavadiobi{~e klient, ki razblini te moje zablode.Kar nekaj ~asa sem bil prepri~an, daimajo vse du{e te‘ave s tem, da se pre-bijejo skozi neobvladljive izbruhe bole-~ine, preden lahko pri~nejo z zdravlje-njem. Sledi kratka pripoved subjekta sIII. stopnje, ~igar takti~ni pristop medvrhuncem ‘alovanja je dokazal, da semotim.

Ljudje, ki silovito jokajo, me ne za-dr‘ujejo. Moja metoda je, da uskladimmojo vibracijsko resonanco s tonskimivariacijami njihovih glasilk in se nato

izstrelim do mo‘ganov. Na ta na~in lah-ko pridru‘im svojo energijo, da do-se‘em hitrej{e stapljanje mojega bistvaz njihovim telesom. Kmalu zatem ne-hajo jokati, ne da bi vedeli, zakaj sonehali.

POOSEBLJANJES PREDMETI

Od mojih klientov sem sli{al nekajzanimivih zgodb o uporabi vsakdanjihpredmetov, ki so me mo~no prevzele.Ker mo‘je ponavadi umrejo pred svojimi‘enami, je res, da ve~ o energijskih teh-nikah zvem od mo{kih, kar pa ne pome-ni, da so mo{ke du{e pri zdravljenju tudispretnej{e. Subjekt iz 4. primera je bil v‘ivljenju pred ‘ivljenjem, opisanim spo-daj, ‘enska, ki je umrla pred svojimmo‘em. V tem prej{njem ‘ivljenju je bilata du{a pri zdravljenju svojega {e ‘ive-~ega mo‘a prav tako u~inkovita, kot jedanes kot du{a mo{kega, ki sku{a uto-la‘iti srce svoje ‘ene.

4. primerDr. N.: Kaj storite, ~e va{ trud takoj

po smrti ne obrodi sadov?S.: Ko sem spoznal, da ne bom z ne-

posrednim pristopom pri Helen dose-gel ni~esar, sem se zatekel k hi{nemuprijatelj~ku.

Dr. N.: Mislite k hi{nemu ljubljen~ku -ma~ki ali psu?

S.: Tudi te sem ‘e uporabil, ampak...tokrat ne. Odlo~il sem se za predmet, zakaterega moja ‘ene ve, da mi je velikopomenil. Izbral sem moj prstan.

Na tej to~ki mi je subjekt razlo‘il, daje v tem prej{njem ‘ivljenju vedno nosilvelik indijanski prstan s turkizom. Sub-jekt in njegova ‘ena sta se zve~er po-gosto usedla h kaminu in klepetala onjunem dnevu. Pri tem je imel on nava-do, da je drgnil kamen, zato se je Helendostikrat po{alila, da bo turkiz zgulil~isto do kovinske osnove prstana. Ne-ko~ mu je priznala, da je to njegovo‘iv~no navado opazila ‘e tisti ve~er, kosta se spoznala.

DUHOVI, POVEZANI Z ‘IVIMI

Misteriji 47

Dr. N.: Zdaj vem, zakaj ste izbraliprstan. Kako ga torej uporabite kot duh?

S.: Kadar delam s predmeti in ljud-mi, moram najprej po~akati, da se vseskupaj umiri. Tri tedne po moji smrti jeHelen zakurila v kaminu in se s solzamiv o~eh zazrla v ogenj. Za~el sem s kopi-~enjem energije znotraj ognja, pri ~emersem ogenj uporabil kot vodnik toplinein pro‘nosti.

Dr. N.: Oprostite, ker vas prekinjam.Kaj pomeni pro‘nost?

S.: Cela stoletja sem potreboval, dasem spoznal, kaj je to. Pro‘na energijaje teko~a. ^e ‘elim, da bi bila energijamoje du{e teko~a, je za to potrebna sil-na zbranost in veliko vaje, saj mora bitienergija prosojna in volnasta. Ogenj pritem slu‘i kot katalizator.

Dr. N.: To je torej ravno nasprotnood mo~nega, ozkega ‘arka energije?

S.: Natanko tako. Zelo spreten sempri spreminjanju energije iz teko~ega vtrdno stanje in obratno. Tako menjava-nje zna biti te‘avno, vendar prebudi~love{kega duha.

Opomba: Nekateri klienti so mi pove-dali, da ta tehnika menjavanja oblikeenergije “`ge~ka ~love{ke mo`gane”.

Dr. N.: Zanimivo. Nadaljujte, pro-sim.

S.: Helen se je povezala z ognjem,torej tudi z mano. Za trenutek je bole~inapopustila in takrat sem smuknil narav-nost v zgornji del njene glave. Za~utilaje mojo navzo~nost... vendar le narahlo,ne dovolj. Nato sem za~el menjavatienergijo, kot sem vam ‘e povedal, iztrdne v mehko.

Dr. N.: Kako naredite to?S.: Energijo preprosto razcepim. Med-

tem ko z mehko teko~o energijo na Hele-nini glavi ohranjam stik z njo, usmerim‘arek trdne energije na {katlico v pre-dalu, v kateri je moj prstan. Moj namenje, da bi njenim mislim odprl gladko potdo prstana.

Dr. N.: In kaj nato stori Helen?S.: Po~asi vstane, ne da bi sama vede-

la, zakaj je vstala. Kot mese~nica se od-

pravi do mize in okleva. Odpre predal.Ker je moj prstan v {katlici, {e naprejpreusmerjam energijo od njenih misli pado pokrov~ka na {katlici. Helen jo od-pre, vzame ven moj prstan in ga zadr‘iv levi roki. (globoko vzdihne) Zdaj vem,da jo imam!

Dr. N.: Ker...?S.: Ker je v prstanu {e vedno nekaj

moje energije. Mar ne razumete? Mojoenergijo ~uti z obeh strani. To je dvo-smerni signal. Zelo u~inkovit.

Dr. N.: Oh, ‘e razumem. Kak{en jeva{ naslednji korak?

S.: Zdaj menjam v hitro prestavo invzpostavim most med menoj na njeni

Du{a mo{kega sku{autola‘iti srce svoje ‘ene z

uporabo vsakdanjegapredmeta.

desni in prstanom na levi. Obrne se pro-ti meni in se nasmehne. Nato poljubi prs-tan in re~e: “Hvala, dragi. Vem, da si zdajz menoj. Posku{ala bom biti bolj mo~na.”

Opogumiti bi ‘elel vse, ki vas je izgu-ba ljubljene osebe hudo prizadela, danaredite to, kar naredijo nadarjeni me-diji, ko ‘elijo najti pogre{ane osebe.Vzemite kos nakita, obleke - kar koli, karje pripadalo pokojnemu - in ga za nekajtrenutkov dr‘ite v rokah v prostoru, kije bil dobro znan obema, tiho odpriteva{ega duha in se znebite vseh nepo-membnih misli.

Preden kon~am ta razdelek, bi ‘elelpovedati {e mojo najljub{o zgodbo oenergijskem stiku prek predmetov.

Moja ‘ena, Peggy, dela na onkolo{-kem in{titutu. Kot diplomirana sveto-valka veliko ~asa pre‘ivi s prizadetimirakavimi bolniki in njihovimi dru‘ina-mi. Ker bolnikom predpisuje zdravlje-nje s kemoterapijo v bolnici, ima tudi ve-liko stikov z osebjem iz doma za obo-lele za rakom. Nekaj ‘ensk iz tega domain moja ‘ena so postale zelo dobre pri-jateljice in se redno shajajo kot podpor-

na skupina. Ena izmed ~lanic te skupineje nedavno izgubila mo‘a, Claya, ki jeumrl za rakom. Clay je obo‘eval ples naglasbo velikih orkestrov, zato sta se z‘eno dostikrat odpravila na pot v kraje,kjer so igrali najbolj{i orkestri.

Nekega ve~era po Clayevi smrti sose njegova vdova, moja ‘ena in ostale‘enske iz podporne skupine zbrale prinjej doma. Sedele so v krogu na tleh vdnevni sobi in razpravljale o mojih teo-rijah, kako du{e posku{ajo se~i do svojihbli‘njih in jih potola‘iti. Vdova je priza-deto vpra{ala: “Zakaj pa Clay ni poka-zal, da me {e ni zapustil?” Za trenutekso obmolknile, ko je glasbena skrinjicana vrhu knji‘ne police nenadoma za~elaigrati Glenn Millerjevo In the Mood.@enske so najprej osuplo obnemele, natopa bruhnile v ‘iv~en smeh. Vse, kar jevdova lahko izjavila, je bilo: “Te glas-bene skrinjice se ‘e dve leti ni nih~e nitidotaknil!” Pa kaj potem. Mislim, da jerazumela Clayevo sporo~ilo.

Svetlobna energija ima nekatere last-nosti elektromagnetne sile, tako da lah-ko na predmete vpliva na precej nena-vadne in skrivnostne na~ine. ZakoncaJoAnn in Jim sta moja biv{a klienta, kista zelo navezana drug na drugega. Ponjunih seansah smo se zapletli v pogo-vor o uporabi ‘arkov energije {e ‘ive~ihljudi. Plaho sta mi povedala, da v~asih,kadar se jima mudi, zdru‘ita svojo ener-gijo in z njo potem na kalifornijskihavtocestah s hitrega pasu umikata av-tomobile pred seboj. Ko sem ju vpra{al,~e jim vozita tik za odbija~em, sta miodgovorila: “Ne, preprosto usmerivazdru‘eni ‘arek v voznikovo glavo, ganato preusmeriva na desno (srednji pas)in nato zopet nazaj.” Zagotavljata, dajima v petdesetih odstotkih primerovuspe. Na pol za {alo na pol zares semJoAnn in Jima okaral, da je potiskanjeavtomobilov s poti zloraba mo~i in danaj se br‘ pobolj{ata. Mislim, da se obazavedata, da bo ta njun dar zgoraj veli-ko bolje sprejet, ~eprav se bosta tej na-vadi na Zemlji kaj te‘ko odrekla.

Naslednji~ : Prepoznavanje sanj

DUHOVI, POVEZANI Z ‘IVIMI

48

Kljub njenim zagotovilom so se mi po glavi{e vedno motale razli~ne ideje, kako najprepre~im njen odhod. Kon~no sem spoznal,da ne morem storiti ni~esar.

Stroja ne bom poskusil opisati. Rekel bomle, da je bil videti kot masivna, groba, nedo-delana po{ast. ^e verjame{ v to, kar pi{em,ga bo{ lahko kmalu sam videl.

Stroj je deloval, se pravi, da je uspe{noizginil. ^akal sem vse do jutra, a se ni vrnil.Minilo je leto dni in ni~ se ni zgodilo. Pisalsem gospodu Tesli in ga obvestil, da je ^e-renkova izginila brez sledu. Zaprosil sem ga,naj mi javi, ~e bi stopila v stik z njim, a se toni zgodilo.

@e pol stoletja ‘ivim s tem bremenomodgovornosti za njeno usodo. Vem, da bomkmalu umrl. ^e bi zgodbo objavil, bi ljudjenajbr‘ sklepali, da se mi je dokon~no zme-{alo. Zato sem se odlo~il, da napi{em to pis-mo.

Pojdi v ulico Midnapore Mews 26, SW3 ali se ~im bolj pribli‘aj kraju, kjer je neko~stala ta hi{a. ^e nekdanje zgradbe ni ve~(vem le, da je pre‘ivela vojno). Bodi tam naj-kasneje do 18h in bodi pripravljen, da ostane{do zore. Glede na to, da leto 1900 ni biloprestopno, sem izra~unal, da bi se moralavrniti v prvih mesecih 21. stoletja. Mordabo{ pomislil, da gre za blodnje neuravnove-{enega starca, a te vseeno lepo prosim, danaredi{, kar sem ti naro~il, in re{i{ dekle, kisem ga tako grdo zlorabil.

H. G. W., Hannover Terracepodpis

P.S. Najbr‘ ni potrebno omeniti kako zelobi se tvoj trud izpla~al, ~e se dekle vrne.^etudi ~asovni stroji niso ve~ utopija, bi strojpredstavljal dragocen eksponat v muzejuzgodovine znanosti.

V glavi pisma, ki je napisano v obli-ki testamenta, je logotip advokatskepisarne Riddle and Barclay, Solicitorsand Commissioners for Oaths, St John’sWood. Kon~a se s podpisom HerbertaGeorgea Wellsa in ima datum 2. maj1946. Njegova avtenti~nost do danes {eni bila potrjena.

Aleksandar Milinkovi}

(Nadaljevanje s 14. strani.)

TESLA PODVOMIL V EINSTEINA

Ta dva ~loveka: ~udaski ljubitelj glasbein ni~ manj ~udaski Orfanik sta bila zeloznana, vsaj toliko, kot sta lahko bila v tistihitalijanskih mestih, kamor ju je redno pri-vabljala gledali{ka sezona. Imela sta pred-nost, da sta vzbujala javno pozornost, in~eprav je Stillin upravitelj vselej zavra~al~asnikarje in njihove vsiljive intervjuje, soljudje naposled le izvedeli ljubiteljevo imein narodnost. Ta ~lovek je bil romunskegaporekla, in ko je Franc Telek vpra{al, kakomu je ime, je izvedel:

“Baron Rudolf de Gortz.”Zdaj smo pa ‘e tam, kjer ho~emo biti.

Na podro~ju, kjer so vladali plemi~i deGortz, oziroma bolje de Görtz. To pa sobili gori{ki grofje, ki so nekaj ~asa imeliv posesti tudi pazinski Ka{tel!

KDO SEDINA ZLATIH JAJCIH?

Kot vse ka‘e, se kar naprej su~emo vnekak{nem za~aranem krogu, kateregaobod te~e skozi Transilvanijo v na{e kra-je, njegov lok pa je tako ~udno zakrit,da ga le te‘ko spravimo na nek skupenimenovalec. Pa vendar nam v tej navi-dezni zmedi lahko pomaga na videzbe‘na omemba pastirja, ki bi lahko biltudi iz Arkadije, kar potrjuje domnevestrokovnjakov, da gre za “galsko zlato”.Na prvi pogled je edina nelogi~nost vtem, ker bi moral ta zaklad biti pravza-prav na podro~ju francoskih Pirinejev.Gre za tako imenovani “prekleti zaklad”iz Rennes-le-Ctateauja, o katerem soMisteriji ‘e ob{irno pisali. Samo na krat-ko se spomnimo, da gre za {ifrirane do-kumente, ki jih je ‘upnik Berenger Sau-niere odkril v svoji cerkvi, jih, kot vseka‘e, s pomo~jo prijateljev v Parizu raz-vozljal, kupil kopijo slike Pastirji iz Ar-kadije, in potem neznansko obogatel. Jeodkril pravi zaklad ali je {lo morda resle za izsiljevanje cerkvenih oblasti, kotdomnevajo nekateri?

^eprav se zdi posiljeno, je mordavseeno dobro, da si tudi pri na{em razi-skovanju malo pobli‘e ogledamo ~udne

dokumente, ki so skrivnostnemu ‘up-niku prinesli slavo in bogastvo. Ni tre-ba biti kaj posebno bistroviden, da kajlahko najdemo na enem izmed njih {enekaj, kar so kljub vsej skrbnosti dose-danji raziskovalci morda spregledali. ̂ ega namre~ za~nemo brati od zadaj (tako

(Nadaljevanje s 44. strani.)

[ifrirani dokument iz Rennes - le - Chate-auja. Poskusite ga brati v smeri pu{~ice!

kot nam Jules Verne poka‘e tudi vskrivnem dokumentu iz romana Mat-hias Sandorf!), se nam kar naenkrat po-nudi naslednji italijanski stavek:

subito d reca 8 silos ...Ali gre tukaj za prav iste “hudour-

ni{ke silose”, na katere namiguje pisateljv zgodbi? ^e je temu tako, potem je tis-ta “reca” v dokumentu na{a reka Reka,“silosi” pa so prav lahko {e neodkritiprostori v [kocjanskih jamah, kjer jespravljeno galsko zlato. Ne bi bilo prvi~,da so skrivnostne`i preteklosti skrilibogastvo v jamah. Pri vsem tem se pos-tavlja {e eno vpra{anje. @e skoraj vsivrabci po strehah ~ivkajo, da je OZNpovsem prostozidarska organizacija, kise sama hvali, da svoje poreklo vle~e odvitezov Templjarjev, ki tudi v zgodbi o“prekletem zakladu” igrajo pomembnovlogo. So si torej ti “zidarji brez `lice” stem, da so [kocjanske jame vpisali vseznam UNESCOVE svetovne dedi{~ine,zagotovili, da se v na{i lepotici ne bozgodilo ni~, ne da bi bili oni takoj zraven?Zanimivo je namre~, da so na isti seznamskoraj isto~asno zapisali {e dve mesti, vkaterih se dogaja precej{en del MathiasaSandorfa - Dubrovnik in Kotor!

Ivan Mohori~

POVRATNA ZVEZA

Misteriji 49

CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT za 15 besed ali manj).10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejovse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilovnaprej na ‘iro ra~un {t.: 50101-601-274645. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijovpla~ila),ali po faksu 01/230-16-27.

Mali oglasi v Misterijih

Mali oglasi

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih natej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovar-jamo. Bralke in bralce prosimo, da nam okakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svojemnenje.

10 % POPUST V TRGOVINI AUREA vBTC v Ljubljani, hala A, tel: 061/ 14 11 760s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsinaro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbiranaravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in nevsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjigeza zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{tirevije Misteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~is-tej{e pitne vode v Sloveniji ALCONA-AQUAALCONA-AQUAALCONA-AQUAALCONA-AQUAALCONA-AQUA.

REIKI INICIACIJE vseh stopenj, terapije,meditacije - za vse iskalce resnice na duhovnipoti, 041/711-685, Rada.

IZKU[ENI ASTROLOG Robert Simoni~pomaga najti pot naprej. Osebno in poslovnosvetovanje, dopisni te~aji astrologije. Infor-macije: 04/580-65-59, 041/344-037, obdelavnikih.

BIOENERGETIK STJEPAN [EPAT je doseg-ljiv po telefonu 041/726-084, njegov e.mail jestjepan.sepat@zg.tel.hr, o njegovem delu pa silahko preberete tudi na spletni strani http://ai.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/zdravilci/stjepan.htm

FENG SHUI - Naredimo prostor spremembamin pretoku energij!- analiza prostorov- svetovanje in energetsko ~i{~enje z zvokomPrijave za seminar februarja in marca v Ljubljani,L. Debeljak, tel.: 01/534-86-16 ali 041/993-288

HOROSKOPI - NATALNI, KARMI^NI,DHARMI^NI, LETNI... (25 str. 2500 Sit) -Brezpla~ni povzetek! Astr. ARMAND, tel.:041/568-340, 05/627-54-34.

USPE[NO VAM POMAGAM pri te‘avahz zdravjem, nau~im Vas samozdravljenja ininiciram v REIKI, tel.: 041/840-669.

Izidi ‘rebanjaza nagradno

kri‘anko {t. 71

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15.februarja 2001 v ovojnici s pripi-som KRI@ANKA 72 na naslov:Misteriji, [martinska 10,1000 Ljubljana.Iz‘rebali bomo pet nagrajencev,ki bodo prejeli:1. nagrada: 20.000 SIT2. nagrada: {tirimese~nanaro~nina na revijo Misteriji3.-5. nagrada: majica Misteriji

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Marinka [ega, Budi~inova 3,6330 Piran.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~nanaro~nina na revijo Misteriji):

Miro Kastelic, Hladilni{ka pot26 b, 1129 Ljubljana.

3 TRETJE NAGRADE

(majica Misteriji):

Stana Mandeljc, Pav{i~eva 4,1000 Ljubljana,

Tanja Kep, Kolodvorska c. 7,1330 Ko~evje,

Du{an @nidar{i~, Sp. Plskava245, 2331 Pragersko.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 82:VODORAVNO:^ebine, Oparin, spirala,satirik, empire, kad,Krimhilda, reaktor, S^,binko{ti, Mirna, edom,skepsa, Aon, selec, jeralnik,pediker, Ohotsk, stonoga,cirkus, KR, Te, Evald, Lear,oro, Istranka, Idrij~an, sneg,ukor, Janja, Kiril, Tarim,Amin, aleja, arijec, Acev,~okec, Sade, ra‘aNAGRADNI POJMI:ARHIMEDOVA SPIRALA, SIMBOLENERGIJE, DAMANHURIJA

Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot

TE^AJ UMETNOSTI @IVLJENJA

7.3.– 12.3. v Ljubljani

delavniki: 18h–21h

sobota, nedelja: 9h–14h

041/791-345, 01/534-39-92, 01/507-67-83umetnostzivljenja@yahoo.com

Vsak teden brezpla~ne predstavitev.

REIKI TE^AJI IN TERAPIJEtel.: 01/723-94-91, 041/791-345e-mail: reikiposta@yahoo.com

vabimo na predavanjeKAJ JE NAJPOMEMBNEJ[E V @IVLJENJU?

7. februarja ob 18.00 - v Hotelu Slavija v MARIBORU,

13. februarja ob 19.00 - v Kulturnem centruJaneza Trdine v NOVEM MESTU,

15. februarja ob 19.00 - v Grand hotelu Union v LJUBLJANI,

21. februarja ob 19.00 - v dvorani Obrtnega doma v NOVI GORICI.

Predavanje je brezpla~no!

Informacije: 041/744-879.

Mednarodna {olaZlatega ro`nega kri`a

Lectorium Rosicrucianum

Revija Misteriji vabi svojebralce, da se udele‘ijo

enodnevnih avtobusnih izletovk sveti Fo{ki v Istri

17.2., 24.2. in 17.03. 2001.Sre~anje bo vodil

bioterapevt iz Zagreba@eljko Vragovi}.

Izlet organiyira turisti~na agencijiQuo vadis iz Ljubljane,

Vodnikova 130,tel.:01/519-74-59.

50

Ime in priimek: Stalno bivali{~e:

Po{tna {t.: Dav~na {t.: Dav~na izpostava:

[t.: `iro ra~una: Pri banki: Operativna {t. banke:

Nagradna kri`anka 72