POZOR!BRANJE TE REVIJELAHKO VPLIVA NAVA[E @IVLJENJE

LETNIK 9. - [T. 99 - OKTOBER 2001 - 600 SIT, 48 HRK

ISSN 1318-1777

Nevrokemijasmrtnega boja

Neopaganizemv Rusiji

Gnojevka,ki ne smrdiNezemljaniugrabljajootroke

Seme prihajaiz vesolja?

Dalaj Lama v LjubljaniDalaj Lama v Ljubljani

Knjiga odgovarja na vpra{anja

o izvoru ~love{ke rase tako,

da opisuje in razlaga stotine

izkopanih predmetov, ki so jih

v zadnjih dvesto letih izlo~ili

iz znanstvenega gradiva, ker se

niso ujemali s prevladujo~imi

znanstvenimi predpostavkami.

Knjiga je sijajno znanstveno delo

in hkrati detektivka, je dokazni

material o nevednosti

znanstvenikov; sodba pa je seveda

prepu{~ena Vam, dragi bralec,

ki najnovej{o 256 strani debelo

knjigo (3.900 SIT) lahko najdete

v knjigarni ali pa si jo naro~ite

na dom.

Naro~ila po telefonu:01/431-20-25

ara@zalozba-ara.si

ZGODOVINA,KI JE NI V U^BENIKIH

VRO^A KNJIGA

VRO^A KNJIGA

Misteriji 3

Misteriji

Misteriji 3

LETNIK 9. - [T. 99 oktober 2001

9Nevrokemija

smrtnega bojaNegotovost v zvezi zraziskavami izku{nje

neposredne bli‘ine smrti

12Na Marsu

je veliko leduVoda ne more biti dale~pod izsu{enim povr{jem

Rde~ega planeta

13Seme prihaja

iz vesolja?NASA ‘eli odkriti, ali je

mogo~e ‘ivljenjena drugih planetihna{ega Oson~ja

15Senzacija v piramidi

Javnost naj ne bi izvedelaza odkritje skrivnedvorane v piramidi

19Permska katastrofa

U~inek tople gredeje uvod v novoledeno dobo

29Kolik{na

je mo~ so~utjaDalaj Lama Tenzina

Gyatso je postal za{~itnik~love{tva

31^i{~enje

prikritih ~ustevV slovenskem taboru je

{tirideset slovenskihIndijancev za‘ivelo

duhovno

34Gnojevka, ki ne smrdiPra{i~i pojedo manj, sobolj zdravi, ve~ pijejo in

ne smrdijo

41Bog ji po{iljazdravilni tok

Kongres ljudi, ki jihokolje, v katerem ‘ivijo,

pogosto ne razume

43Boeing 737 in NLPPosadka letala podala

uradno izjavoo sre~anju z NLP

Ilustrirana mese~na revija

MisterijiNaslov uredni{tva:

Revija Misteriji,[martinska 10, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/231-93-60,fax: 01/230-16-27

Elektronska po{ta:ara@zalozba-ara.si

Izdaja:ARA Zalo`ba d.o.o.,

Cigaletova 5, Ljubljana

Direktor zalo`be:Jo‘e Vetrovec

Tel.: 01/231-93-60

Odgovorni urednik:Jo`e Vetrovec

Tel.: 01/231-93-60

Oblikovanje:J&V

Ra~unalni{ki prelom:Luka Zlatnar

Tel.: 01/431-43-83

Lektoriranje:Lili Epih

Tajni{tvo in naro~nine:Lilijana Knez

Tel.: 01/231-93-60

Oglasno tr`enje:Tel.: 01/431-20-25

Prodaja po po{ti:Vanda Klop~i~

Tel.: 01/431-20-25

Odprema po{iljk po po{ti:Franci Hemler

Tel.: 01/529-42-44

Fotoliti:Grafi~ni studio K, Ljubljana

Tisk:Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana

Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Pro-daja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5,Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, kise pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % po-pusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

PISMA [MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA ALI ara@zalozba-ara.si

44

Rodila bom Jezusa (1)

V reviji Misteriji, avgust2001, je novinar-ka

J.V. pod naslovom “Rodilabom Jezusa” opisal-a dru-`ino z obrobja ljubljanske-ga barja, ki menda pri~aku-je rojstvo Jezusa. Ob objav-ljenem ~lanku se mi porajaogromno vpra{anj in po-mislekov. Zavedam se, daje vsebina revije Misterijina meji med zemeljskim induhovnim svetom, vendarse mi zdi, da bi vseeno priobjavi ~lankov morali vsajmalo preveriti verodostoj-nost podatkov, ki jih `eliteobjaviti, {e kje drugje, mor-da pri socialni slu`bi, polici-ji, {oli, pri sova{~anih. Ome-nila bi, da revijo berejo lju-dje z neizdelanimi in nejas-nimi stali{~i in pogledi, i{-~o~i se mladi ljudje, ki {enimajo svojega pogleda na

svet. Kak{na {koda lahkonastane s tak{nim enostran-skim ~lankom mladim du-{am!

Omenjeno dru‘ino po-znam ‘e ve~ kot 30 let, sajizhajam iz vasi, kjer prebi-vajo. Nikoli ni bilo videtinajmanj{e povezave z ne-bom, kot jo navajate. ^lo-vek, ki jih pozna, ne moreverjeti o posebni izbranostiin poslanstvu te dru‘ine.Ljudje, ki dru‘ino pozna-mo, smo ne samo zgro‘eninad izkori{~anjem na{egaljubega Boga, temve~ tudirazo~arani nad revijo, kiobjavi vse, kar si ljudje iz-mislijo v koristoljubne, iz-kori{~evalske in zavajalskenamene. Od novinarja J.V.pri~akujem nadaljevanjetega ~lanka pozimi, ko najbi se dru‘ini rodil Jezus.Upam, da bo takrat aspekt

preverjenosti ve~ji. Na kon-cu se bom za razliko odnovinarja, ki je objavil ~la-nek, podpisala s polnimimenom. Lep pozdrav!

Alenka Slapar

Kam gre kamen?

Informirani kozarec mi vse-kakor koristi. Popijem ve~

vode, kar mi dobro dene, inkar je {e bolj pomembno,prvi~ po dolgih letih imamurejeno iztrebljanje. Ko pri-jateljem pripovedujem o nje-govem delovanju, jim razla-gam, da je voda v kozarcubolj mehka, da je v njemmanj kamna. In potem mevpra{ajo:

’Kam pa gre ta kamen?’In ne znam odgovoriti.

Kam gre torej kamen? ^u-tim, da je voda mehkej{a, ane znam odgovoriti ne sebi

NARO^ITE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJEMed novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu oktobru, bomo

iz‘rebali dve nagradi. Prva bo vodila iz‘rebanega naro~nika oziroma naro~nicona desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemom kuhinje) v Lovi{te,na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji. Na po~itnice bo lahko popeljal / a {e svojegagosta. O vsem se bo pomenil / a z gostitelji, poklical /a bo v Lovi{te gospo Zdravkoin se domenil / a, kdaj lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 718 023)

Druga nagrada pa je enodnevni obisk k sveti Fo{ki v hrva{ki Istri.

Revijo naro~ite po telefonu 01/231-93-60. V avgustu smo iz`rebali:• Lovi{te: Breda Toma`i~, Trubarjevo nabre`je , 1433 Rade~e.• Sv. Fo{ka: Hinko Tratnik, Olgastrasse 41-2, 73240 Wendlingen, Nem~ija.

(Nadaljuje se na 8. strani.)

Misteriji 5

ZANIMIVOSTI

^e ‘elite imeti bistregaotroka, med nose~nostjo

u`ivajte ribje olje. To je nasvetbritanske {tudije, ki se opirana 435 nose~nic in njihovihotrok in je objavljena v revijiThe American Journal of Clini-cal Nutrition (vol. 73, stran 316).

Cathy Williams, Kate Nort-hstone in njune kolegice so nauniverzi v Bristolu odkrile

Ameri{ki raziskovalci oko-lja so za~eli raziskovati,

kaj ‘ivalski ljubljenci prina{a-jo v domove. Razen kake mi{-ke ali ptice, ki jo ma~ke radeprinesejo gospodarju na po-gled, je njihov ko‘uh ne leskrivali{~e bolh in klopov, kijih zlahka opazimo in tudiodstranimo, marve~ tudi pra-vo skladi{~e agrokemi~nihsnovi, ki so pogosto stru-pene tudi za ljudi.

Raziskave {e niso dokon~-ne. Poro~ajo, da je z ma~kami

podobno kot s psi,pri katerih so

na{li na

IZDAJALSKI POT

Sodnomedicinskim stro-kovnjakom se obeta nov

na~in odkrivanja storilcev; iz-dajal naj bi jih pot oziromakombinacija beljakovin, soliin ma{~obnih kislin, ki jih zaseboj pusti vsak dotik prstov.Strokovnjaki menijo, da si nitidve kombinaciji teh snovi, kijih zapusti vsak dotik prstov,nista enaki.

Pregrevanje Zemlje, ki ka‘e zobe po vsehcelinah, bi morali zaustaviti. Na~inov je

ve~; znanstveniki so predlagali kot zelo do-ber ukrep pogozdovanje velikih povr{in.Znano je, da hektar gozda lahko vsrka tiso~ton ogljika na leto. Povr{in, ki jih je mogo~epogozditi, je veliko in med prvimi sta se zato odlo~ili Kanada in Rusija. V krajih, kjer do-muje tundra, sta ti dve dr‘avi pripravljenipogozditi na tiso~e hektarov in s tem vsaj zanekaj ~asa odlo‘iti hitro omejevanje izpu{~a-

tacah od 50- do 250-krat ve~pesticidov kot v okolju, v sta-novanje pa so nanesli tolikoumetnih kemi~ni snovi, ki jihuporabljajo v poljedelstvu, daso v njih namerili 50-krat ve~agrokemi~nih snovikot na njivah inpoljih. Razi-skave, kinaj bi

RIBE VE^AJO BISTROST NOVOROJENCEVvrednost ribjega olja, ki je vsardinah in sku{ah. V {tudiji“Otroci ’90" so prou~evaleprehrano nose~nic, nato pa sosledile razvoju novorojencev.

Ugotovile so, da so otrocimater, ki so med nose~nostjovsaj enkrat na {tirinajst dnijedle sardine ali sku{e, vsaj enin polkrat bolj bistri od otrokmater, ki rib niso jedle.

Predvidevajo, da vplivadoxosahexaeni~na kislina, kije v ribah oziroma ribjem olju.

V {tudiji pa je tudi opozo-rilo, da z ribami ne gre preti-ravati, saj bi se tako lahko boljizpostavile mo‘nosti delova-nja polutantov, ki se lahkonabirajo v ribjem olju. En ob-rok rib na {tirinajst dni naj bibil dovolj.

Tako pravijo teoretiki, prak-tiki pa dodajajo, da je na prs-tih konic {e kaj drugega kotpot in da metoda {e kar nekaj~asa ne bo kaj prida uporabna;menda ne tudi zato, ker zah-teva neprimerno ve~ in dra‘jeopreme in tudi strokovnja-kov v primerjavi s klasi~nodaktiloskopijo, ki sloni zgoljna grafi~nih podobah ko‘e nakonicah prstov.

POGOZDOVANJE MORDA NI PRAVA RE[ITEVnja ogljikovega dvokisa.

Toda {e preden so se odlo~ili za vzgojosadik, je pri{lo opozorilo, da pogozdovalnare{itev morda ni prava.

Richard Betts z britanskega meteorolo{-kega urada je opozoril na dejstvo, da gozdvsrkava son~no toploto in odbije veliko manjson~nih ‘arkov kot sneg, kot tundra; po nje-govih ra~unih hektar gozda vpije son~notoploto, ki je enaka 75 tonam emisije oglji-kovega dvokisa.

MA^KE NE PRINA[AJO SAMO MI[Iodgovorile na ravnanje ljudiz ‘ivalskimi ljubljenci, kotporo~a Bulletin of Enviro-ment Contamination and Tech-nology (vol. 66. stran 295), senadaljujejo.

6

16.10. ob 21:23

20.10. ob 07:53

24.10. ob 04:58

28.10. ob 07:04

1.11. ob 06:41

5.11. ob 00:27

8.11. ob 13:21

11.11. ob 22:26

15.11. ob 07:40

Kozmobiolo{ki koledar

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knjigi Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

oktober - november 200117.9. ob 12:27

20.9. ob 18:59

24.9. ob 11:31

28.9. ob 13:22

2.10. ob 15:49

6.10. ob 14:00

10.10. ob 06:20

13.10. ob 15:34

16.10. ob 21:23

19.9. ob 21:27

22.9. ob 01:02

24.9. ob 08:48

26.9. ob 20:05

29.9. ob 08:50

1.10. ob 21:08

4.10. ob 08:01

6.10. ob 17:12

9.10. ob 00:19

11.10.ob 04:54

13.10.ob 06:58

15.10.ob 07:26

17.9. ob 21:00pon. 17.09.

tor. 18.09.

sre. 19.09.

~et. 20.09.

pet. 21.09.

sob. 22.09.

ned. 23.09.

pon. 24.09.

tor. 25.09.

sre. 26.09.

~et. 27.09.

pet. 28.09.

sob. 29.09.

ned. 30.09.

pon. 01.10.

tor. 02.10.

sre. 03.10.

~et. 04.10.

pet. 05.10.

sob. 06.10.

ned. 07.10.

pon. 08.10.

tor. 09.10.

sre. 10.10.

~et. 11.10.

pet. 12.10.

sob. 13.10.

ned. 14.10.

pon. 15.10.

tor. 16.10.

17.9. ob 12:27

20.9. ob 18:59

24.9. ob 11:31

28.9. ob 13:22

2.10. ob 15:49

6.10. ob 14:00

10.10. ob 06:20

13.10. ob 15:34

16.10. ob 21:23

tor. 16.10.

sre. 17.10.

~et. 18.10.

pet. 19.10.

sob. 20.10.

ned. 21.10.

pon. 22.10.

tor. 23.10.

sre. 24.10.

~et. 25.10.

pet. 26.10.

sob. 27.10.

ned. 28.10.

pon. 29.10.

tor. 30.10.

sre. 31.10.

~et. 01.11.

pet. 02.11.

sob. 03.11.

ned. 04.11.

pon. 05.11.

tor. 06.11.

sre. 07.11.

~et. 08.11.

pet. 09.11.

sob. 10.11.

ned. 11.11.

pon. 12.11.

tor. 13.11.

sre. 14.11.

~et. 15.11.

19.10. ob 10:47

21.10. ob 17:11

24.10.ob 03:26

26.10.ob 15:56

29.10.ob 03:15

31.10.ob 13:48

2.11. ob 22:12

5.11. ob 04:44

7.11. ob 09:34

9.11. ob 12:49

11.11.ob 14:53

13.11.ob 16:44

17.10. ob 08:02

16.10. ob 21:23

20.10. ob 07:53

24.10. ob 04:58

28.10. ob 07:04

1.11. ob 06:41

5.11. ob 00:27

8.11. ob 13:21

11.11. ob 22:26

15.11. ob 07:40

Misteriji 7

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku oktobra; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti juguoziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetlej{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Ve~erno zvezdno nebo v oktobru

Glavna ozvezdja in zvezdePodoba ve~ernega zvezdnega neba se

glede na prej{nji mesec kar precej spre-meni. Pust in z zvezdami slabo napol-njen prostor na jugu po‘ivlja edino ensvetel ogenj~ek, to je zvezda Fomalhaut.

JU‘NA STRAN NEBA. Na jugu le‘i vrstamanj{ih ali pa manj vpadljivih ozvezdij,kot so Delfin, Kozorog, Vodnar, Ju‘nariba z glavno zvezdo Fomalhaut, ki jonajdemo nizko nad ju‘nim delom ob-zorja, Kit in Ribi. Visoko na jugu opazu-jemo Pegaza, na jugovzhodu Androme-do, Trikotnik in Ovna. Na vzhodu po-stajajo vse bolj vidna ozvezdja Perzej,Voznik s svetlo Kapelo ali Kozo in Bik zglavno zvezdo Aldebaranom in s pros-tim o~esom dobro opazno zvezdno ko-pico, Plejadami.

SEVERNA STRAN NEBA. Veliki medved (zVelikim vozom) je dosegel svojo naj-ni‘jo lego nad obzorjem. Nasprotno pale‘ita ozvezdji Kasiopeja in Kefej, obe

nadobzorni{ki, visoko na nebu. MedKefejem in Velikim medvedom pa jeMali medved (z Malim vozom). Podojesom Velikega voza razpoznamo {ib-ko ozvezdje Lovska psa. Zahodno odnjiju lahko opazujemo del Volarja zArkturjem in Venec ali Severno kronoz Gemo (Biserom). Na zahodu le‘ijote‘ko razpoznavna Ka~enosec in Her-kul ter dobro vidna Orel in Lira. MedHerkulom in Severnico lahko vidimoglavo Zmaja, medtem ko se telo vijeproti Severnici med obema nebesnimavozovoma.

NAD GLAVO. Labod z Denebom se je‘e premaknil iz zenitne lege, v kateri jebil prej{nji mesec. Nagnil se je protizahodu in le‘i nad ozvezdjem Lire.

Rimska cesta se {e vedno vle~e odsevera proti jugu in opa{e vse nebo. Jev primerni legi za opazovanje, posebnov jasni no~i brez Lune na nebu. Predla-gam, da jo najprej pogledate s prostimo~esom, nato pa z lovskim daljnogle-

dom manj{e pove~ave. Samo to naredi-te in boste pri~a neverjetnemu nebesne-mu prizoru.

PlanetiVenera je Danica, vidna na vzhodni

strani neba pred vzidom Sonca. Sredimeseca vzide okoli 5. ure 30 minut.

Mars se navidezno giblje v Strelcu.Je ve~erni planet, saj zahaja kak{no do-bro uro pred polno~jo.

Jupiter je v Dvoj~kih. Sredi mesecavzhaja okoli 22. ure, potem pa vse prej.

Saturn sredi meseca vzide malo pred21. uro, potem pa vse prej in prihaja vvse primernej{e lege za opazovanje. [evedno se navidezno premika v ozvezd-ju Bik blizu njegove najsvetlej{e zvezdeAldebaran.

Pomembnej{i pojavi1. 10. Dan traja 11 ur 42 minut.

Marijan Prosen

8

oktober 2001Ob tednu otrokaEmilija Pavli~:Nezdravaprehranaje tudi nasiljenad otrokom

Ustna higienaProf. dr. Matja‘ Rode:Odstranitev oblog je klju~na zazdravo zobno in obzobno tkivo

Zdravljenje odvisnostiDr. Andrej Kastelic bo prejelnagrado za izjemni prispevekk zdravljenju odvisnosti

Videz nohtovEni jih obravnavajo kot modnidodatek, drugi pa jih imajo zaorodje...

Koliko soli?^love{ko telo potrebujenatrijev klorid, vendar ga nepotrebuje veliko

Zmote o rakuNekateri verjamejo, da industrijazavira razvoj zdravil proti raku!

Telovadba z dojen~komTo razvija gibalne sposobnostiin je hkrati zabavno

Nose~nostVe~ina nose~nic do‘ivlja jutranjoslabost, zgago, bole~ine v kri‘u...

Utrujenostima {tevilne mo‘ne razloge: stres,zdravila, prehrano, naporen urnik...

ne drugim, kaj je pravzaprav s kamnom.Prosim za javni odgovor, saj to vpra-

{anje verjetno mu~i {e mnogo bralcev inlastnike kozarcev.

Poldka,Ljublana

V mnogih vodah, ki prite~ejo iz pip, jeve~ kamna kot nekdaj. Kisli de‘ pospe{enotopi apnenec, ta se odlaga v vodo. Po podatkihnem{kih raziskovalcev tak{na voda zmanj-{uje dolgost ‘ivljenja, statisti~no so dokaza-li, da ljudje, ki so vse ‘ivljenje pili mehkovodo, ‘ive dlje. Tako kot vodni kamen ne denedobro vodovodni napeljavi, ne koristi niti‘ivim bitjem. O tem bomo ob{irneje pisali veni prihodnjih {tevilk.

Informirani kozarec vpliva na vodo tuditako, da ta postane bolj mehka. To pomeni,da deluje na kristale kalcijevega karbonata,ti spremenijo svojo obliko in s tem tudi last-nosti. Kristali kalcijevega karbonata imajo vtrdi vodi obliko iglic (ki nas bodejo, ~e vtak{ni vodi brez meh~alca operemo brisa~e)in lastnost, da se nalagajo na obod cevi inposod, v katerih je tak{na voda. S kozarcemdose‘emo spremembo, da se oblika kristalovin s tem njihove lastnosti spremenijo, kal-cijev karbonat v mehki vodi je mazljiv, me-hak, podobno kot kreda in se ne prijemlje stenposod ali cevi in ga voda nosi s seboj ter gaodplavlja. In v kozarcu? Kalcijev karbonat vvodi v kozarcu ostane, a prav tako v spre-

menjeni, ‘ivim bitjem bolj “prijazni” meh-ki, neigli~asti obliki. Tak{na voda je primer-neje{a za ~love{ki organizem, glede na nem-{ko {tudijo lahko sklepamo, da tak{na vodapodalj{uje ‘ivljenje.

Rodila bom Jezusa (2)

V reviji Misteriji je vedno kaj pomemb-nega. Tako v ~lanku “Rodila bom

Jezusa” Sara razkriva vesoljsko stvarst-vo in stvarnika Boga, ko pravi, da jevidela vesolje, planete, pet sonc, ener-gijo, `ivljenje na drugih planetih. Stvar-nika Boga je opisala, kot da `ivi v svojihi{i na njegovem planetu. Iz poveda-nega je mo`no narisati vesoljsko stvar-stvo, in sicer: petkrako zvezdo (petero-kotnik), na vsakem kraku eno sonce, vsredi vseh sonc stvarnikov bo`ji planet,pod sonci pa zemeljske planete, ki sorazli~no veliki in razli~no oddaljeni odsvojega sonca, pod katerim se vrtijo inna katerih je Sara videla `ivljenje. Saraje bolj{i medij kot mediji pred njo, ki teganiso pojasnili. Samo re~i "molite in daBog je v nebesih", je premalo prikazano.Znanstveniki z raziskovanjem vesoljaniso ugotovili ni~ ve~ kot to, da je v ve-solju verjetno ve~ sonc, ne vedo pa koli-ko, saj v observatorijih sonc ne vidijo.

Srednjeameri{ke davne kulture soomenjale, da je v vesolju pet sonc. Torejje res, kar je Sara navedla o stvarstvu v ve-solju in ga je ~ude‘no sama videla. Torej

PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani) veliki bo‘ji stvarnikov planet je obsijanod petih sonc, pod sonci pa so zemeljs-ki planeti. To tudi ka‘e, da velikegapoka v vesolju ni nikdar bilo, kot dom-nevajo znanstveni raziskovalci, ampakvse nastaja, ‘ivi in izginja kot sam stvar-nik Bog ustvarja, vodi in nadzira. Tudiljudje, ‘ivali, rastline so naseljeni navsakem planetu iz drugih planetov, tudina na{i Zemlji in ljudje se niso razvili izopic, kot je to razlagal Darwin, ampakje ‘ivljenje preseljeno iz enega planetana drugega. Kako pa naj bi se razvili beli,rjavi, rumeni, rde~i ljudje, saj so vsi pre-seljeni iz drugih planetov.

M., Postojna

Pozdrav iz Lovi{ta

P rav lep pozdrav iz obmorskega krajaLovi{te v Dalmaciji. Sem sre~en iz-

‘rebanec va{e revije in pre‘ivljam lepedneve na polotoku skupaj z dru‘ino.Prav lepa hvala za nagrado ter lepo po-zdravljeni!

Va{ naro~nik

Popravek

V septembrski {tevilki smo v ~lankuEnergijske {kodljivosti na strani 45

v drugi koloni v sedmi vrstici napa~nonatisnili 200 namesto 20 stopinj, pravtako tudi v enajsti vrstici v isti koloni niprav 150, marve~ petnajst stopinj. Bralcemin avtorju se opravi~ujemo.

Misteriji 9

Zamisel, da zavest v tako drama-ti~nem stanju, kot je neposred-na bli‘ina smrti, lahko stopi iz

na{ih mo‘ganov, je nedvomno privla~-na. Razumljivo pa je, da znanstvenasrenja te zamisli ne sprejema in bo takoostalo, dokler ne bo o tem zbrano do-volj neomajnih dokazov.

Resni~nost tako imenovanih NearDeath Experience (NDE - izku{nja nepo-sredne bli‘ine smrti) bi namre~ omajalamarsikateri koncept, na katerem ‘e dol-go temeljijo eksperimentalne znanosti:Vse od aksiomske ideje, da je zavestprodukt mo‘ganov (Cogito ergo sum),do samega pojma zavesti, pa do pojma“zaznavanje” in do mo‘nosti ekstrasen-zori~nega zaznavanja. Kon~amo lahkoz isku{enjskimi dokazi o obstoju on-stranstva ali z “znanstvenim” potrjeva-njem religioznih tradicij.

Ne sme nas torej ~uditi, ~e znanstve-na misel kot strogi stra‘ar racionalnostivseskozi nadaljuje s spodbijanjem izku{-nje neposredne bli‘ine smrti. To po~netako, da izku{nje neposredne bli‘inesmrti razbija v {tevilne fragmente ter i{~erazlage za vsakega izmed njih. Poleg tegapa znanost postavlja hipoteze o fizio-patolo{kih fenomenologijah, ki izhajajoiz pomanjkanja kisika v krvi, ki napajamo‘gane ali iz znanih in neznanih kemi~-nih posrednikov. Ko znanosti zmanjkadrugih argumentov, se zate~e k izjemnimpsihodinamikam, kot so reakcije na emo-cije, ki jih neposredna bli‘ina smrti vzbu-di v mislih umirajo~ih.

PSIHEDELI^NI KETAMINV resnici je v primerih NDE in na

splo{no v spremenjenih stanjih zavestiznanstvena misel na nek na~in ujetnicasame sebe, saj bi njena spodbijanja mo-rala temeljiti na istih eksperimentalnih

dokazih, ki jih sama poziva (in nikoli neprikli~e), s katerimi bi rada dokazalanasprotno. Razumljivo je, da je zbiranjena eksperimentih temelje~ih dokazov (kibi jih bilo kasneje mo‘no reproduciratipo ‘elji) v primeru izku{nje neposrednebli‘ine smrti precej te‘ka naloga.

Trenutno je najsolidnej{i argument

za spodbijanje objektivne realnosti iz-ku{nje neposredne bli‘ine smrti dejst-vo, da je mo‘no izku{njo neposrednebli‘ine smrti spro‘iti (inducirati) s po-mo~jo kemi~ne sustance ketamina. Greza anestetik {irokega spektra, ki so gapo odkritju njegovih neza‘elenih “psi-hedeli~nih” lastnostih takoj umaknili izuporabe. V koli~inah, manj{ih od tistih,ki povzro~ajo anestetski u~inek, mole-kula ketamina povzro~a halucinacije, kiso podobne tistim, do katerih prihaja vstanju “senzori~nega” prikraj{anja, sepravi ob~utek “lebdenja v prostoru”,“zapustitve telesa”, “sposobnosti gle-dati na svoje telo od zgoraj” itd.

Prav enake ob~utke opisujejo posa-mezniki, ki so pre‘iveli izku{njo nepo-sredne bli‘ine smrti. Na ‘alost se {tevilniraziskovalci lotijo preu~evanja stanjzavesti, ne da bi predhodno izdelali“sistemski” koncept same zavesti. Od tudo razlage, da gre le za halucinacije,nami{ljene izku{nje in zaradi toksi~nih

Negotovost v zvezi z raziskavami, izku{nje neposredne bli‘ine smrti

Nevrokemija smrtnega bojaKetamin povzro~a

halucinacije,ki so podobne tistim,

do katerih prihajav stanju “senzori~nega”prikraj{anja; povzro~a

ob~utek lebdenja vprostoru, zapustitve

telesa, sposobnosti gledatina svoje telo od zgoraj...

10

substanc izkrivljene zaznave, je korakzelo kratek.

TEMNA KOMORASenzori~no prikraj{anje je poskus

ustvarjanja umetnega stanja, iz katere-ga so izbrisani vsi ob~utki (senzori~neinformacije), ki bi lahko prodrli v mo‘-gane. Na za~etku (v 50. in 60. letih) sotako stanje dosegali tako, da so posa-meznika zaprli v majhen in temen pros-tor, kjer je z zavezanimi o~mi negibnole‘al na postelji s posebnim vzglavni-kom, ki mu je prepre~eval premikanjeglave in mu dajal ob~utek, da mu glavavisi (namen tega je bil prepre~evanje sa-mostimulacije labirintov, receptorjev, kimo‘ganom po{iljajo informacije o legitelesa v prostoru). Preizku{evana osebaje imela na u{esih slu{alke, ki so jo po-polnoma {~itile pred zvoki, imela pa jetudi imobilizirane roke in noge (tako, daso prepre~ili tudi dovajanje tipnih infor-macij, ki bi prihajale iz ko‘nih povr{inokon~in). Po ve~urnem bivanju v takemstanju (od 8 ur do dveh, treh dni) soposamezniki do‘ivljali {tevilne haluci-nacije, tako vidne kot slu{ne in tipne,predvsem pa labirintske. Z izgubo ob-~utka za prostor in za telesnost, podob-no torej, kot poro~ajo pre‘iveli po izku{-nji neposredne bli‘ine smrti.

[tudije senzori~nega prikraj{anja sona~rtovali in izvajali, da bi spoznali, psi-

prostoru veliko manj dramati~ni odpri~akovanih. Veliko bolj pomembno jebilo torej spoznanje, do katerega so pri{lis pomo~jo teh eksperimentov, da jemo‘gansko delovanje {e kako poveza-no s sporo~ili, ki jih po{iljajo ~uti. Karpomeni, da zavest potrebuje stalne na-potke, da lahko ohrani koherentnost. Tenapotke ji po{iljajo prav ~uti.

Senzori~no prikraj{anje je v praksifunkcionalno (ker je povratno) prepre~e-vanje prenosa sporo~il mo‘ganom. Z dru-gimi besedami, mo‘gane prisilimo, dadelujejo, ne da bi bili v stiku z okoljem.

Danes senzori~no prikraj{anje preu-~ujejo z uporabo takoimenovanih Lilly-jevih kadi. Posameznike polo‘ijo v zvo~-no izolirano kapsulo z nasi~eno solnoraztopino, v kateri golo telo lebdi napovr{ju brez truda, podobno kot v vo-dah Mrtvega morja. Strokovnjakov nipreve~ presenetilo odkritje, da ketaminblokira tiste dele mo‘ganov, ki sporo~ila~utov preusmerjajo v doti~ne dele mo‘-ganske skorje, se pravi v zavest. Keta-min torej deluje kot kemi~en prepre-~evalec prenosa sporo~il.

DVOM VU^INEK KETAMINA

Izginotje zavesti o telesu povzro~ipredvsem prekinitev ob~utkov, ki pri-hajajo iz kosti, sklepov, kit in mi{ic. Vistih relejskih jedrih kot omenjeni ob~ut-ki potujejo tudi labirintske informacije,zato ketamin onesposobi tudi ob~utekza prostor. Izguba teh dveh pomemb-nih senzori~nih referen~nih to~k je torejvzrok za halucinacije, ki jih povzro~aketamin (izguba ob~utka za prostor intelesnost).

Ni bilo potrebno dolgo ~akati na po-rajanje hipoteze, da izku{nje neposrednebli‘ine smrti povzro~a endogena sub-stanca, podobna ketaminu, ki jo mo‘ga-ni sami proizvajajo v specifi~nih nevro-kemi~nih stanjih, kakr{na so tista nepo-sredno pred smrtjo. Da bi to hipotezopotrdili, bodo potrebne {e {tevilne razi-skave. Vse dokler ne bomo razpolagalis trdnimi dokazi, ima ta hipoteza o iz-

voru NDE prav isto vrednost kot “ezo-teri~ne” hipoteze, ki eksperimentalnoznanost tako skrbijo.

Upamo si izraziti dvom o tem, da bibil ketamin sposoben reproducirati iz-ku{njo neposredne bli‘ine smrti v (pred-

Zaenkrat ne poznamodroge ali molekul, ki bipovzro~ile spremenjenastanja zavesti in bi sepopolnoma ujemala z

naravnimi.

Ne obstojajo snovi, ki bibile sposobne spro‘iti

hipnoti~ni trans aliinducirati ekstazo. Celo

uspavalna sredstvainducirajo spanja, ki sodruga~na od naravnih.

vsem psiholo{ki) celoti. Zaenkrat nepoznanmo droge ali molekul, sposobnihpovzro~ati spremenjena stanja zavesti,ki bi se popolnoma ujemala z naravni-mi. Ne obstajajo substance, ki bi bilesposobne spro‘iti hipnoti~ni trans aliinducirati ekstazo. Celo uspavalna sred-stva inducirajo spanja, ki so druga~naod naravnih.

NISO SPREMENILI@IVLJENJA

Res pa je, da obstoji (in to dokazujetudi ketamin) cela vrsta substanc, kimorejo proizvajati delce ali fragmenteizku{enj, ki so bolj ali manj intenzivni,oziroma bolj ali manj podobni raznimspontanim izku{njam. Ni dokazov, dabi tisti, ki so ketamin jemali v psihe-deli~ne namene, do‘iveli tako silovite incelostne izku{nje, da bi zaradi tega kas-neje spremenili ‘ivljenje. Kve~jemu soporo~ali o nenavadnih, zabavnih ob~ut-kih, nikoli pa o izku{njah, ki bi v njihzbudile gotovost o obstoju onstranstva.Kolikor nam je znano, ti ljudje niso ni-koli govorili o sre~anjih z du{ami umr-lih svojcev in znancev oziroma z bo-‘anstvenimi bitji, ki naj bi jih kon~noposlala nazaj v ‘ivljenje.

Morda bi se nam obrestovalo, ~e biopravili neposredno primerjavo obehizku{enj, tako da bi posameznikom, ki

homentalna tveganja, ki bi se jim izpo-stavljali astronavti med dolgimi bivanjiv majhnih prostorih ob odsotnosti gravi-tacije. Prepri~ani smo, da so imeli naza~etku dobre razloge za uvajanje takih{tudij, ~eprav se je kasneje izkazalo, daso bili u~inki letenja v brezte‘nostnem

NEVROKEMIJA SMRTNEGA BOJA

Misteriji 11

so pre‘iveli spontano NDE izku{njo,kasneje vbrizgali ketamin.

Kar smo pravkar povedali, seveda neizklju~uje mo‘nosti, da mo‘gani res lah-ko sintetizirajo molekule podobne keta-minu, tako kot je pa~ ‘e dokazano, damo‘gani proizvajajo molekule, ki sopodobne mnogim izmed glavnih po-znanih psihoaktivnih drog. Te snovi sonedvomno pomembne pri spodbujanjuspremenjenih stanj zavesti, narobe pa bibilo iz tega sklepati, da vsa spremenje-na stanja temeljijo na biokemi~nih pro-cesih. Tudi normalna zavest sloni nanevrokemi~ni osnovi, obstojajo pa seve-da zunanje in notranje okoli{~ine, ki jouravnavajo. Zamislite si, kaj bi se zgodi-lo, ~e bi {li pri teh stvareh tako dale~, dabi Newtonove formule in relativnostnoteorijo pripisali igri med kemi~nimiposredniki.

Z IBOGAINOM V KOMOPrav v primeru stanja, kot je nepo-

sredna bli‘ina smrti, obstoja {e ena po-sebnost, povezana z nevrokemijo, kidokazuje veliko negotovost na tem pod-ro~ju. Znano je, da nekatera afri{kaljudstva prakticirajo iniciacijski obred, kitemelji na uporabi v prah zmletih kore-nin rastline Tabenathe Iboga. Ta snovnaj bi povzro~ala stanje neposrednebli‘ine smrti, ki je popolnoma primer-ljivo s spontanimi. Med obredom posa-mezniki uporabijo ogromno koli~inopra{ka (pribli‘no 150-200 g). Namentega je, da iniciranca spravijo v komo.Aktivni princip rastline Tabernathe jeibogain, ki ima v veliko manj{ih dozah(1 kavna ‘li~ka, se pravi 4-5g) psihede-li~en u~inek.

Za spro‘anje stanja, kot je neposred-na bli‘ina smrti, je potrebna mo~na dozaibogaina. Izku{nja, ki sledi, je resni~nopretresljiva. Iniciranec najprej izgubizavest, sredi{~na to~ka izku{nje, ki sle-di, pa je prav sre~anje s pokojnimi pred-niki, duhovi umrlih, totemskimi ‘ivalmiin bo‘anstvi. Religiozno prepri~anjeljudstev, ki prakticirajo ta obred, je nekevrste me{anica animizma in kr{~anstva,

zato se med bo‘anstvi, ki jih iniciranisre~a, pogosto znajdejo Jezus Kristus terdu{e kr{~anskih svetnikov, mistikov inprerokov. Sledijo prostorske halucina-cije in izku{nja lo~itve od telesa, s ~imerso izpolnjeni pogoji za pot v onstranst-vo, ki predstavlja pravi namen iniciacije.[ele ko posameznik premaga strah predsmrtjo ter neposredno spozna onstran-ski svet ter tako potrdi vsa religioznaverovanja in dose‘e psihospiritualnopreobrazbo, je izpolnjen iniciacijskipomen izku{nje. Tak{no izku{njo jemogo~e pod posebnimi pogoji do‘ivetitudi v Sloveniji. Kaj se tedaj dogaja zavro oziroma bioelektri~nim poljem ~lo-veka, bomo sku{ali posneti z GDV ka-mero, s katero so snemali bioelektri~nopolje mrli~ev, ki so umrli na naravenna~in, v prometni nesre~i, zaradi samo-mora... Podatki o teh nenavadnih merit-vah so ‘e v uredn{tvu in ka‘ejo na zelorazli~no pojemanje bioelektri~nega po-lja; odvisno je od vzroka smrti in ka‘e,kot da se du{a ob razli~nih na~inih umi-ranja obna{a zelo razli~no.

Vse ka‘e, da ibogain u~inkuje na istereceptorje kot ketamin, kar bi nas lahkopripeljalo k zaklju~ku, da je NDE navi-dezna izku{nja, katere vzrok je intoksi-kacija mo‘ganov oziroma samodejno

nastajanje drog v mo‘ganih, s katerimle-ti posku{ajo ubla‘iti {ok ob smrti.

Ni pa pojasnjeno, zakaj so za spro‘a-nje stanj, kot je neposredna bli‘ina smr-ti, potrebne tako velike doze rastlineTabernathe, da posameznik pade v ko-mo. Mo‘en odgovor je, da stanje, kot jeneposredna bli‘ina smrti, ne povzro~iibogain, ampak stanje kome, tako kot vspontanih primerih.

Prav tako ni jasno, zakaj snovi, kotsta LSD in psilocibin, ki v psihedeli~nihdozah povzro~ata para-ekstati~ne izku{-nje, v ve~jih dozah ne pripeljejo dopravih ekstaz, identi~nim naravnim.

Pri sedanjem stanju stvari moramotorej spremenjena stanja zavesti, ki jihspro‘imo s kemi~nimi sredstvi, klasifici-rati kot “kemi~na stanja”, se pravi kotavtonomno fenomenolo{ko kategorijo,ki je popolnoma lo~ena od “naravnih”stanj.

V odsotnosti kon~nih dokazov lah-ko s potrebno mero previdnosti re~emo,da imajo nevrokemi~ne razlage stanj,kot je neposredna bli‘ina smrti, istovrednost kot vse druge ter da nevroke-mija smrtnega boja {e zdale~ ni do-kon~no raziskana.

R.P.

NEVROKEMIJA SMRTNEGA BOJA

12

Tako si ‘ivljenje naRde~em planetu

predstavlja MichaelWhelan, znani ameri{ki

sience fiction slikar.

Mars nam na ve~ernem nebuka‘e le svojo zarjavelo povr-{ino. Toda ko se je pravkar

zelo pribli‘al Zemlji - najbolj v ve~ kotdesetletju - so kamere na vesoljskipostaji Orbiter poslale slike, ki ka‘ejo,da je bil {e pred 10 milijoni let v tlehRde~ega planeta led. Deset milijonovlet je zgolj trenutek, ~e pogledamo zgeolo{kimi o~mi.

Posnetki nakazujejo, da je bil neko~blizu Marsovega ekvatorja led; verjetnone ve~ kot 5 metrov pod povr{jem.

“^e je bil pred komaj nekaj milijonilet 5 metrov pod povr{ino led, je zeloverjetno, da je {e danes prisoten nekje vzgornjih 10 metrih skorje,” pravijo stro-kovnjaki. Odkritje vode je klju~no zavsako smiselno pri~akovanje mikrobnihoblik `ivljenja na Marsu.

magma dvigne skozi skorjo in pride bli-zu povr{ja v stik z ‘epi hlapnih snovi,na primer vode ali trdnega ogljikovegadioksida, ki jih takoj upari. Pride do eks-plozije, ki ustvari sto‘~aste luknje. Ven-dar pa te lahko nastanejo tudi v prime-ru, da velikanska te‘a, na primer sedi-ment, pritisne na hlapen material. Znan-stveniki menijo, da je nastanek Marso-vih sto‘~astih kraterjev povzro~ila dvi-gajo~a se magma.

Dave Rothery z univerze Open vMilton Keynesu se strinja:

“Na teh slikah so videti kot tokovilave.”

Od kod je pri{el led, je predmet pre-cej{njih razprav. Nekateri pravijo, da jeostal v skorji med nastankom planeta,drugi pa ocenjujejo, da je kondenziral izozra~ja ali je poniknil s povr{ine.

Voda ne more biti dale~ pod izsu{enim povr{jem Rde~ega planeta

Na Marsu je veliko leduSkupini, ki sta opravili opa‘anja, ena

z univerze Arizona in druga z univerzeHavaji, zavra~ata prvo teorijo, ker neverjameta, da bi se talni led ob ekvator-ju lahko ohranil 4 milijarde let. Verjet-neje se jim zdi, da je voda kondenziralaiz ozra~ja.

“A ker so sto`ci ob iztoku kanalov,domnevamo, da je voda, ki jih je obliko-vala, dodatno prihajala iz poplav,” doda-ja Peter Lanagan z univerze Arizona.

Znanstveniki upajo, da bodo o sto‘-cih izvedeli ve~, ko bo konec leta 2003pristal britanski modul Beagle 2. Mestanjegovega pristanka {e niso izbrali intako bi ga lahko poslali raziskovat ka-terega od sto‘cev.

“Vsekakor pa se dokazi kopi~ijo,”pravijo. “Vse ka`e, da na Marsu so hlap-ljive snovi.”

Orbiterjeve foto-grafije prikazujejo nadesetine, morda celostotine sto‘~astih kra-terjev podobne obli-ke in velikosti, kot sotako imenovani psev-dokraterji na Islan-diji, znani tudi kot“brezkoreninski sto‘-ci”. Prej{nji izsledki osto‘~astih kraterjihso kazali, da so ti raz-vr{~eni v zakrivljenih~rtah ob ekvatorju, nerazpr{eni naokrog.

Psevdokraterji lah-ko nastanejo, ko se

Misteriji 13

Mnogim uradnim in neurad-nim raziskavam vesolja s ci-ljem ugotoviti, ~e je in kje je

‘ivljenje, se pridru‘uje novi programNASE: Astrobiolo{ki projekt STIK(Project Contact). Astrobiologi ‘elijo vprvi vrsti razumeti, kako je na Zemlji‘ivljenje sploh nastalo in kako se jerazvijalo na ravni molekule, organiz-ma in ekosistema. Pri vsej moderniznanosti nekateri z odgovori niso pov-sem zadovoljni.

NASA ‘eli odkriti, ali je ‘ivljenje kdajobstojalo na drugih planetih na{egaOson~ja in ~e izven tega oson~ja obstajajopogoji na drugih planetih, ki bi nakazo-vali mo‘nost ‘ivljenja. Seveda so to vpra-{anja, ki si jih zastavjamo ‘e lep ~as. Bist-vo projekta pa je zaslediti, de{ifrirati inodgovoriti na morebitne signale iz vesolja.

Znanstveniki so prepri~ani, da je veli-ko dokazov o mo‘nosti obstoja ‘ivljenja{e kje drugje mogo~e najti prav na Zem-lji. Vemo, da na na{em planetu oblike‘ivljenja uspevajo v zelo ekstremnih po-gojih, od podro~ji z izjemno visoko alinizko temperaturo, v oceanskih globi-nah brez svetlobe, ‘veplenih vrelcih itd.

Raziskave gredo torej v smeri iska-nja planetov in oson~ji, ki imajo ali soimeli vsaj minimalne pogoje za ‘ivlje-nje. Govorimo o planetih, ker naj bi zarazliko od zvezd le oni imeli take pogo-je. Planetov pa je ve~, kot bi mislili innove tehnike astronomije jih odkrivajokar naprej.

Orja{ki Hubblov teleskop lahko pri-bli‘a galaksije, kot bi gledali TV, sodob-ni ra~unalniki pa omogo~ajo simulacijevseh vrst. ^eprav je Hubblov teleskopdele‘en najve~ ob~udovanja, pa je vsvetu {e vrsta na~inov iskanja sledov‘ivljenja v vesolju. Eden teh je francos-

ki projekt COROT (Convection, Rotationand Transit). Njihov orbitalni teleskop jetudi namenjen iskanju Zemlji podobnihplanetov izven na{ega Oson~ja.

Tretji tak projekt, o katerem smo ‘eve~krat pisali, je SETI (Search for Extra-terrestial Intelligence - iskanje zunajze-meljske iteligence, torej inteligence in nele ‘ivljenja).

Delo znanstvenikov, ki i{~ejo doka-ze o mo‘nosti obstoja ‘ivljenja {e kjedrugje kot na Zemlji, pa ni le “gledanjev nebo”. Pomemben poskus so opravilipred dvema letoma v laboratorijih uni-verze Stanford v ZDA s simulacijo pra{-

nih oblakov in plinov. V vesolju so toneke vrste odpadki, ostanki nekdanjihzvezd, hkrati pa gradbeni material zanove zvezde in son~ne sisteme.

V laboratoriju so pra{ne delce globo-ko zmrznili, potem pa so jih izpostavili‘ar~enju. Rezultati kemi~nih procesovso pokazali prisotnost ogljikovih spojin,ki so kot opeka za nastanek ‘ivljenja naZemlji.

Ugotovitve pri preu~evanju ostankovmeteoritov, ki so padli na Zemljo, patudi vsemirskih raket, so ovrgle neko~trdno teorijo, da bi ‘e vstop v na{o atmo-sfero (temperaturni in drugi pogoji) uni-

NASA ‘eli odkriti, ali je mogo~e ‘ivljenje na drugih planetih na{ega Oson~ja

Seme prihaja iz vesolja?

14

~il vsako sled ‘ivljenja. K temu je trebadodati {e dejstvo, da so pred kratkim na-{li bakterijo neznanega izvora 16.000metrov globoko v zemlji. ̂ eprav ta zad-nja najdba {e vzbuja dvom, pa skupaj sprej na{tetim potrjuje hipotezo o pan-spermiji, semenu ‘ivljenja iz vesolja.

V mno‘ici teorij se vle~e rde~a nit, skatero se strinja ve~ina znanstvenikov,da bi bilo ‘ivljenje, kot ga poznamo,mogo~e le na planetih. Tistih, ki imajozrak in vodo.

Ali je mo‘no govoriti o ‘ivljenju tudiv druga~nem kontekstu? Taka ugibanjaso povzro~ila {tevilna paranormalnasre~anja ljudi z “oblikami ‘ivljenja “, kijih na Zemlji ne poznamo.

V poro~ilih o takih sre~anjih ~etrtevrste bitja prihajajo skozi zidove, zapr-ta okna ali vrata, se materializirajo izsvetlobe, menjajo obliko itd. To naj bibilo ‘ivljenje, ki preka{a na{e dimenzije.Lahko bi bilo iz planetov oddaljenihoson~ij ali pa nam povsem blizu.

Stik z bitji izven dimenzij bi meje znan-stvenih raziskav mo~no raz{iril. Sevedapa ve~ina znanstvenikov kar na hitroopravi z zgodbami o takih sre~anjih. Dos-ti bli‘ji so jim cilji programov SETI - iska-nje sledov signalov potencialnega inteli-gentnega ‘ivljenja v vesolju. Menijo, daje ve~ja verjetnost ujeti radio ali svetlobnisignal in ga morda celo de{ifrirati, kot pasre~ati ETI-ja na poti domov.

Poleg radijskih signalov skrbno pre-u~ujejo tudi utripanje svetlobe zvezd, kiso podobne Soncu. Ti signali (pulsi) seneverjetno natan~no ponavljajo in bi pravlahko bili usmerjena laserski sporo~ilamed nebesnimi telesi ali na{i Zemlji.

SETI-jev projekt predvideva ne lepasivno iskanje oziroma bele‘enje zvo~-nih in svetlobnih signalov, marve~ tudipo{iljanje na{ih sporo~il v vesolje.

Pripravljeno je sporo~ilo, sestavljenoiz pribli‘no 400.000 bitov, ki ga bodoposlali v smeri {tirih izbranih zvezdtrikrat v triurnem razmaku. To bo poletu 1974, ko je bilo z Zemlje poslanonekajminutno 1679-bitno sporo~ilo, kar

velik napredek. Po{iljanje sporo~ilapripravlajo v okviru mednarodnegaprograma Encaunter 2001.

Te kozmi~ne avanture se bo mogo~eudele‘iti tudi preko Interneta. SETI bonavdu{encem omogo~il vklju~itev v ve-liki eksperiment. Tako bo imel vsakdeskar teoreti~no mo‘nost na svojem PCsli{ati “mrmranje vesolja”.

Nekateri pa slutijo mo‘nost komu-niciranja s pomo~jo nevtrinov. Ti ele-mentarni delci, ki nastajajo pri jedrskihreakcijah skupaj s pozitivnimi in nega-tivnimi elektroni, imajo zelo majhnomaso in so brez elektri~nega naboja.Danes sicer {e ne znamo narediti oddaj-nikov in sprejemnikov, ki bi omogo~aliuporabo nevtrinov v komuniciranju,toda ~e upo{tevamo razvoj uporaberadijskih valov, lahko upravi~eno pri~a-kujemo {e ve~ji in hitrej{i napredek priuporabi nevtrinov.

Toliko je znanstvenih, kvazi znan-stvenih in ~isto ljubiteljskih naporov, ki‘ele ugotoviti, kaj je “tam zunaj”, da jele vpra{anje ~asa in tehnike, kdaj bo vzpo-stavljen resni~ni stik z zunajzemeljskointeligenco. Ob tem pa se postavljajotudi druga, netehni~na, ampak filozof-ska razmi{ljanja.

Ljudje smo se vedno imeli za kronostvarstva oziroma cvet evolucije. Edinointeligentno (?) ‘ivljenje, ki ga poznamo,je na{e. Primerjati ga s ~im drugim pre-sega na{o domi{ljijo. Zdaj pa se pojavimo‘nost, da so nekje bitja, ki obstajajo,se razvijajo, organizirajo v socialne struk-ture, raziskujejo vesolje... @e samo dejst-vo, da je to mogo~e, je lahko zastra{ujo~e.

Padle bi vse skozi tiso~letja pridoblje-ne religiozne vrednote. Naenkrat Bog nive~ to, kar je bil. Nismo ve~ sami bo‘jiotroci, nekje v vesolju so {e drugi. Nitisanja se nam ne, kak{na so eti~na in moral-na na~ela takih bitji. Ksenofobi, kot smo,se eventualnih sre~anj z njimi le bojimo.Zato bi projekti kot so STIK, SETI inpodobni, morali vsebovati tudi velikpoudarek na osve{~anju ljudi. Kako in vkak{ni smeri pa je ‘e drugo vpra{anje.

A.J.

SEME PRIHAJA IZ VESOLJA?

V zadnjih stotih letih so egipto-logi dokaj natan~no raziskalinotranjost Keopsove piramide.

A poznavalci piramide {e vedno javnospra{ujejo, ali so odkrite prav vse skriv-nosti in ali je v veli~astni gmoti {e mo-go~e najti skrite prehode in hodnike tervstopiti v doslej nedotaknjene pros-tore, kot dajejo slutiti davni egip~anskizapisi.

Nem{ki in‘enir, 45-letni Rudolf Gan-tenbrink, je s prebliskom genialnostizgradil zapleteno napravo, robota, majh-no vozilo z gosenicami, v katero je vgra-dil veliko elektronske opreme, laserje inminiaturno videokamero. Tehni~no pod-poro so mu pri tem nudila nekatera zna-na {vicarska in nem{ka podjetja. To da-ljinsko upravljano vozilce je Ganten-brink poslal skozi enega od ozkih pre-hodov, ki vodijo iz Kralji~ine dvoranenavzgor proti vrhu piramide. @arek re-flektorja na robotovem sprednjem deluje osvetlil prizore, ki jih vsaj 4500 let nividelo ~love{ko oko. Keops, ki mu pripi-sujejo gradnjo piramide, je vladal v letihod 2551 do 2528 pr. n. {.

Meter za metrom se je mali tehni~ni~ude‘ prebijal ob gladko poliranih ste-nah in se vzpenjal prek vzpetin nakopi-~enega peska ali naravnega kamna. Po-tem pa se je, po neverjetni razdalji 65-metrskega vzpona iz Kralji~ine dvorane,pred njim razgrnilo senzacionalno od-kritje: na tleh je le‘al odlomljen ko{~ekkovine! V Veliki piramidi {e nikoli prejniso na{li kovinskih predmetov. Kmaluzatem je robotova kamera pokazalanekak{na drsna vrata, ki so o~itno vodilav ja{ek z zgornje strani. Sredi vrat stabili dve kovinski sponi, od katerih je bilaena zlomljena. Gantenbrink je robotausmeril proti vratom in nameril laser-ski ‘arek k njihovemu spodnjemu robu.@arek je izginil pod njimi, kar je doka-zalo, da vrata ne po~ivajo trdno na tleh.Toda nadaljnje napredovanje razisko-valnega vozila je bilo onemogo~eno.

Vse doslej so egiptologi domnevali,da je kvadratni predor, katerega strani-ce merijo le 20 centimetrov, zra~ni ja{ek.

Misteriji 15

Zdaj je s to iluzijo konec. Ena od zgodo-vinskih ugank, ki izvira izpred 4500 let, seskriva za skrivnostnimi, zaprtimi vrati.

Leta 1987 je usposobljena skupina zuniverze Waseda na Japonskem s po-sebno rentgensko opremo preiskala inprefotografirala Veliko piramido. Nadobljenih posnetkih so japonski znanst-veniki odkrili cel labirint dotlej neznanihhodnikov in prostorov. Egiptologi nji-hovih ugotovitev niso jemali resno, obGantenbrinkovih posnetkih pa so mo-rali svoje stali{~e seveda spremeniti. A~eprav je Rudolf Gantenbrink napravilsenzacionalno odkritje, ne i{~e medijskeslave. Njegova poglavitna skrb ostajaohranjanje starin. Arheologiji bi ‘eleldati novega poleta in jo znova nareditiprivla~no.

Vendar pa sprenevedavo obna{anjeuradne egiptolo{ke znanosti v tej zadevivzbuja neprijetne pomisleke. Od Ganten-brinkovega odkritja je minilo ‘e kar ne-kaj ~asa, sodelavci Arheolo{kega zdru-‘enja v Kairu in egiptovske Uprave zastarine so zanj izvedeli, vendar se jemolk nadaljeval. Javnosti niso obvestili.O~itno je prisotna ‘elja, da bi novostostala prikrita. To bi se tudi zgodilo, ~eGantenbrink ne bi smel nadaljevati svo-jih prizadevanj, tokrat zunaj piramide.Video-zapis, ki ga je napravil njegov ro-bot, je pokazal nekaterim strokovnja-kom. Prvi so se odzvali britanski novi-narji, ki so objavili prvo kratko obvesti-lo. Odziv pristojnih strokovnih in ad-ministrativnih krogov? Zanikali so vse,kar je trdil (in z dokazom podkrepil)Gantenbrink. “Zgodba je popoln nesmi-sel,” so izjavili za agencijo Reuter. “Po-sneti tuneli so le zra~ni ja{ki. Minirobotje bil poslan na delo, da bi izmeril vlago.Znano je, da v Veliki piramidi ni nobe-nih drugih prostorov ali celo dvoran.”

Ta trditev je skrajno prozorna, saj jeznano, da robot med svojo raziskoval-no opremo ni imel nikakr{nih merilni-kov vla‘nosti! A to {e ni vse: vodja Arhe-olo{kega in{tituta je odkrito zanikalmo‘nost obstoja skritega prostora. Prednovinarji je pojasnil: “Splo{no je znano,da so bili vsi zakladi v piramidi ople-njeni ‘e pred ~asom. Za tistimi vrati ninobenega novega prostora.” Njegovnamestnik je trditev potrdil z besedami:“Za tistimi vrati ni ni~esar. Vse to je

samo domi{ljija.” Uradna mnenja bibila verodostojna, ~e bi govorila, danih~e ne ve, kaj bi bilo za tistimi vrati skovinskimi sponami. Ognjevito zatrje-vanje, da za njimi ni ni~esar, pa ni le ne-znanstveno in dogmati~no, temve~ je -~e uporabimo kar besedo uradne izjave- “nesmisel”.

Analize so pokazale nenavadno inpresenetljivo dejstvo: vi{inska razdaljamed tlemi Kralji~ine dvorane in Kraljevedvorane nad njo je 21,5 metra, kar jenatanko toliko kot med tlemi Kraljevedvorane in domnevnega novoodkrite-ga, {e neraziskanega prostora. Za la‘jopredstavo povejmo, da je robot za~elsvojo odpravo ob ju‘ni steni Kralji~inedvorane. Najprej je prevozil dva metravodoravno, nato pa se je za~el vzpenjatipod kotom 45 stopinj. ^ez pribli‘no 40metrov je prekora~il ravno plo{~o, ki bibila lahko talna plo{~a ali pa plo{~a, ki

Javnost naj ne bi izvedela za odkritje skrivne dvorane v piramidi

Senzacija v piramidiPetin{estdesetmetrski

prehod, ki ga je prevozilrobot, je moral biti ‘e odvsega za~etka sestavnidel na~rta za gradnjo

Velike piramide.

Keopsova piramida

Kraljeva dvorananovoraziskaniju‘ni prehod

Kralji~inadvorana

velikihodnik

vhod

vzpenjajo~ise hodnik

nedokon~ana dvorana

Keopsova piramida

skrivnostni prostor

16

je padla s stropa. Sledili so prehodis peskom in grobimi zidovi, po-dobni hrapavemu ometu. Kon~noso se po pribli‘no 65 metrih pojavilizidovi iz gladkega pe{~enca ali al-abastra in nato skrivnostna vrata.^e bi se ja{ek nadaljeval, bi ~ez pri-bli‘no 25 metrov dosegel zunanjosteno piramide.

V desnem spodnjem kotu vratmanjka majhen ko{~ek; tam je bilonekaj temnega peska. Britanskistrokovnjaki menijo, da bi lahko {loza organsko snov, morda za kostiali platno. [e vedno pa ostaja odprtovpra{anje, kaj se skriva za vrati. Mogo~eje vse. Morda se nekateri klju~i skrivajov starih arabskih rokopisih. V 14. stolet-ju, ko je arabski zemljepisec in zgodov-inar Takiad-Din Ahmad ben Muhamadal-Makrizi ustvarjal svoje delo Hitat, jebilo v kairskih knji‘nicah veliko stariharabskih in koptskih rokopisov. V Hi-tatu lahko preberemo odlomke, ki sezdijo kot pravljice iz Tiso~ in ene no~i:

“Nato je stavbenik v zahodni pirami-di zgradil trideset zakladnic iz barvaste-ga granita, ki so jih napolnili z bogastvi,instrumenti, slikami in dragimi kamni,z oro`jem iz plemenitega jekla, ki nerjavi, s steklom, ki ga je mogo~e upogi-bati, ne da bi se razbilo, s skrivnostnimisvetinjami, ~udovitimi zdravili in smr-tonosnimi strupi.”

In kdo naj bi bil po arabskih zapisihsode~ graditelj piramid? Hitat pravi:“Prvega Hermesa so imenovali “Trojne-ga”, ker je bil prerok, kralj in modrec.On, ki so ga Hebrejci imenovali Henoh,je sin Jareda, sin Mahalalela, sin Kenana,sin Enosa, sin Seta in sin Adama; on jeIdris. Iz zvezd je razbral, da bo pri{lapovodenj. Da bi obvaroval svojo lastni-no, je dal zgraditi piramide, v katere jeskril svoje zaklade, u~ene spise in vsedrugo, za kar se je bal, da bi izgubil.”

Trditev, da bi bil lahko prerok starezaveze Henoh ista oseba kot sin bogaHermesa in hkrati Idris, prao~e Arabcev,je presenetljiva in vznemirljiva. Le te‘kobi jo pripisali goli domi{ljiji, saj sicer

Henoh ne bi bil na{tet z imeni vsehsvojih prednikov. Poleg tega ni le v Hi-tatu zapisano, da je Veliko piramidozgradil Henoh (ali Idris ali Hermes). Istogovori tudi arabski raziskovalec in pi-satelj Ibn Batuta, ki je ‘ivel v 14. stolet-ju: “Henoh je zgradil piramido predpovodnijo, da bi obvaroval svoje knjigemodrosti in znanja skupaj z drugimidragocenostmi.”

govorimo o zlo{~enih stenah. Ja{ekje rasel skupaj s piramido in je bildel njenega ustroja.

In vendar strokovnjaki zatrjuje-jo, da za vrati ni nobenega novegaprostora in da, tudi ko bi bil, v njemne bi bilo ni~esar, ker “so roparji ̀ edavno oplenili vse prostore.” Ne-umnost, ki jo sku{ajo prodati jav-nosti, je te`ko razumeti. Morda bilahko sku{al kdo od njih pojasniti,kako so se roparji splazili skozi 20centimetrov {irok ja{ek. Vzemiteravnilo in poglejte, koliko je 20

centimetrov. Plenilci grobov bi moralibiti inteligentne ka~e, ~e bi se sku{aliskozi tak prehod preplaziti 65 metrovdale~. In kon~no: ko so dosegli cilj, vratsploh niso odprli - ali pa so jih, a so jihpotem spet olikano zaprli za seboj!

Za zdaj ne vemo za kak{en drugdostop do teh vrat, a ~e bi obstajal, bi toza egiptologe pomenilo {e ve~jo za-drego. Dokazovalo bi namre~, da obstajave~ tunelov. Potem obstaja {e mo‘nost,da so si roparji grobov prebili dostop odzunaj. To bi pomenilo, da so moraliizsekati prehod - kar pa je v neposred-nem navzkri‘ju z dobro znanim dejst-vom, da je ju‘na stena piramide tiso~-letja ostala nedotaknjena.

Marsikomu ravnanje uradnih krogovob dose‘ku in‘enirja Gantenbrinka vz-buja jezo. Znova oklevajo pred skriv-nostjo. Znova sku{ajo odriniti javnost.Zatrjevanje, da v piramidi ni drugih pre-hodov in prostorov od ‘e znanih, pri-haja iz istih krogov. Strokovnjaki nima-jo poguma, da bi priznali svojo zmoto.Prav tako jim primanjkuje volje, da biarheolo{ka odkritja predstavili javnosti.A Velika piramida ni last pe{~ice arheo-logov. Tako kot vse ostale zgodovinskegradnje pripada ~love{tvu, ki ima zatopravico do hitrih, iz~rpnih in po{tenihinformacij. Se egiptologi ne zavedajo, dase z vsakim tak{nim igranjem skrival-nic zmanj{uje njihova verodostojnost?Da jim ljudje ne bodo ve~ verjeli, tudi~e se izka‘e, da je skrivnostni prostor resprazen?

Plenilci grobov bi moralibiti inteligentne ka~e, ~ebi se sku{ali skozi takprehod preplaziti 65

metrov dale~.

Muhamad ben Abel al-Hakam panaravnost pravi: “Mislim, da so bilepiramide lahko zgrajene le pred povod-nijo, kajti ~e bi nastale kasneje, bi za tovedeli.” To je izvrsten argument, `al pane vemo, kolik{en del opisov, ki so namjih posredovali arabski zgodovinarji inpripovedniki, je plod domi{ljije. Takotudi ne vemo, ali imajo omenjene inpodobne zgodbe kak{no povezavo znedavno odkritimi vrati. A eno je goto-vo: 65-metrski prehod, ki ga je prevozilrobot, je moral biti `e od vsega za~etkasestavni del na~rta za gradnjo Velike pi-ramide. Druge mo`nosti ni, kajti nih~e -niti otrok - ne bi mogel izklesati ja{ka z20-centimetrskimi stranicami po tistem,ko je bila piramida zgrajena - da ne

Posnetek Gantenbrinkovega piramidnega robota.

SENZACIJA V PIRAMIDI

Misteriji 17

Po dolgih desetletjih uradnegaateizma v nekdanji Sovjetskizvezi je po padcu komunizma

na tem podro~ju zacvetelo “duhovno`ivljenje”. Poleg aktivnosti tradicio-nalnih religij, pravoslavja, islama inkatolicizma, da obnovijo stare pozicijein pridobijo nove, so posebno v rus-kem delu biv{e Sovjetske zveze zacve-tele razne sekte. Nekaj jih je brez dvo-ma uvo`enih ali pa gre za posnemanjezahodnih vzorcev.

Znan je primer Belih bratov v Ukra-jini in usode njenih ideologov MarijeDevi Kristos in Jurija Krivonogova. Dok-ler je {lo le za pranje mo‘ganov njihovihvernikov in materialno izkori{~anje, jihje oblast {e pustila pri miru. Po~ilo pa jenovembra 1993, ko je sveta mati MarijaDevi zahtevala, da 12.000 vernikov na-pravi skupinski samomor, ker bo le

njihova ‘rtev prinesla obljubljeno “Zla-to dobo”. Svetnika sta kon~ala v zaporu,verniki pa so se potuhnili ali poiskalidruge du{evne spodbude.

^udi pa dejstvo, da na Zahodu zelomalo vemo o drugem gibanju, ki je ve~kot verska sekta, ~eprav temelji na pred-kr{~anskem verovanju slovanskih rus-kih prednikov. Neopaganisti verujejo vboga Sonca Da‘boga, stvaritelja vesoljaSvaroga, boga vojne Peruna. Kot bi pre-birali Fin‘garjev roman Pod svobodnimsoncem. Vendar se romantika hitro kon-

~a, ko spoznavamo ~udno verovanje boljv globino. Rusi so potomci ljubljenih si-nov boga Sonca, torej prava arijska rasa.Zgodovina ~love{tva je neprekinjeni bojmed plemenitimi Arijci in potomci “~rneduhov{~ine”, ki izhaja iz Atlantide. Kose je Atlantida potopila, so njeni prebi-valci na{li zavetje v Egiptu. In tudi popotopu so pre‘iveli Atlanti hoteli vla-dati svetu. S pomo~jo svojih ~arovni{kihsposobnosti so ustvarili posebno rasosu‘enjskih klonov, ki je bila njihovooro‘je proti arijskemu ljudstvu. In to so@idje, ki {kodujejo potomcem Arijcevpredvsem s spodkopavanjem njihovemoralne mo~i.

Saj bi bilo sme{no, ~e ne bi takeideologije ‘e enkrat pre‘iveli.

Re{itev ruskih narodov je torej v ob-novitvi neko~ mogo~nega arijanskegaimperija. Neopagani obljubljajo verni-kom, da bo kmalu napo~il dan, ko bodokr{~anske cerkve spremenjene v pagan-ske templje, kri‘ pa bo zamenjala svas-tika. To so malce predelali in jo imenuje-jo kolovrat, vreteno ali son~ni znak in jipripisujejo okultno mo~, ~e{ da vplivana razum in voljo svojih rojakov. Iz zgo-dovine je znano, da najbolj nore idejepadejo na plodna tla, zlasti ~e zapolnijoneko duhovno praznino.

Na za~etku je res izgledalo, da gre zaiskanje identitete in starih obredov slo-vanskih prednikov. Ustanovljene so bilepaganske komune, kot Ni‘ji Novgorod(1992) in Slovanska paganska skupnostv Moskvi (1994). Kmalu pa se je ideolo-gije in simbolike polastila politika. Ult-ra desne stranke, kot so Rusko nacional-no osvobodilno gibanje, Severna zvezapa Partija ruske nacionalne enotnosti sov svojo ideologijo vklju~ile tiste prvineneopaganizma, ki so ljudi navdu{ile.

Tudi nekatere paganske sekte same

Nekatere paganske sekte so prerasle v nekaj, kar je dale~ od religije

Neopaganizem v Rusiji

Ritual neopaganistov.

Neopaganisti verujejov boga sonca Da‘boga,

stvaritelja vesoljaSvaroga, boga vojne

Peruna.

18

so prerasle v nekaj, kar je dale~ od religi-je, pa naj je ‘e kakr{na koli. Zdru‘enja,kot so Stranka spiritualnega socializmaali pa Zveza Venedov so grda kombina-cija ruske starodavnosti in nacirasizma.

Nenavadne so tudi ‘ivljenjske potioziroma preteklost sedanjih voditeljevtako paganskih sekt kot njim naklonje-nim ultradesni~arjem. Mnogi od njih sobili nekdanji sodelavci ali varovanciKGB.

Rusko nacionalno zvezo, ki se je regi-strirala kot stranka in 1999 nastopila tudina parlamentarnih in predsedni{kihvolitvah, vodi Aleksander Barka{ov, kiizjavlja, da ima nadnaravne mo~i. Popoklicu je in{truktor karateja brez kak{-ne formalne izobrazbe.

Stranka slovi po ‘elezni disciplini inslepi pokor{~ini vodji. Precej ~lanov jeslu‘ilo vojsko v ^e~eniji, kjer so svojenacionalisti~ne ideale {e okrepili.

Drugi tak neopaganski lider je Alek-sander Belov, ki si je nadel paganskoime Selidor. Ustanovil je celo mre‘o {olza borilne ve{~ine. Svoje najbolj bojeviteprista{e zdru‘uje v “ klane barbarov”.

Moderni barbari so po Belovu tistipreverjeni pagani, ki zavra~ajo vse pri-dobitve civilizacije in verjamejo le neus-miljenemu boju za pre‘ivetje.

Treningi teh barbarov so tako trdi, dajih spreminjajo v arogantne, divje brez-~utne‘e.

Tem treningom dodaja Belov {e pra-nje mo‘ganov. Prepri~uje jih o svojihparapsiholo{kih sposobnostih, ki jih lah-ko podeli tudi drugim. Belov je baje predpadcem komunizma sodeloval s poseb-no skupino v KGB, ki je preu~evala para-psiholo{ke pojave. Tem je bilo v SZ ‘eod nekdaj posve~ena dokaj{nja pozor-nost. Ko je bila skupina leta 1985 ukinje-na, je Belov sam nadaljeval raziskave.Prepri~an je, da je usvojil posebno tehni-ko bojevanja brez boja, torej psiholo{kipristop do nasprotnika. To tehniko je ime-noval eridan in jo zaupa le najzvestej{im.Prepri~an je, da bodo njegovi paganskibarbari z vero v stare ideale in skrivnimznanjem popeljali Rusijo v novo dobo.

V tej zmedi religioznih prvin, okul-tizma, izmi{ljene ali prirejene zgodo-vine, spiritualnosti pa negativnega na-cionalizma in rasizma je veliko vpra{anjbrez odgovorov. Predvsem kdo ta giba-nja podpira tudi finan~no; in kako inkdaj jih lahko izkoristi za prav ni~ pa-gansko-religiozne namene.

Alenka J.

Grozljive primerjave.

Kolovrat, emblem Ruske nacionalne zveze.

ZANIMIVOSTI IZ ZGODOVINE -BORIS MU`EVI~

Sode~ po nekaterih arheolo-{kih izkopaninah lahko sklepamo,da se na{i davni predniki niso boje-vali samo s kopji, sabljami in pu{~i-cami. Zakaj so na primer razvalineglavnega mesta hetitske dr‘ave Ha-tustasa, raztopljene v ve~ji meri, kotje to obi~ajno pri vojnih po‘arih? Za-kaj v trdnjavah Dundalic in Ecos naIrskem obstajajo na obrambnem ob-zidju zgrajenem iz granita, sledoviizredno mo~nega po‘ara, tako mo~-nega, da del zidovja spominja nasteno, prevle~eno s stekleno glazuro.

Slavni pisatelj Mark Twain jeopisal razvaline legendarnega babi-lonskega stolpa, ki ga je videl nasvojem potovanju po Bli‘njem inSrednjem vzhodu leta 1867: “...biloje osem stolpov, od katerih stojita danessamo {e dva. Ogromne stavbe, narejeneiz opeke, ki jih je neko~ potres presekalna pol, so o‘gane in do polovice stop-ljene od strel razjarjenega boga ...”

Na Kitajskem se nahaja grob-nica znanega vojskovodje ^au ^u,ki je ‘ivel od leta 265 do 319. Toda,ko so delali spektralno analizo neka-terih delov ornamentike iz te grob-nice, so bili rezultati tako nenavad-ni, da so jo morali nekajkrat pono-viti. Napake ni bilo ‘e od samegaza~etka, samo potrdilo se je tisto, karso ugotovuli prvi~: ornament je bilnarejen iz litine v naslednjem raz-merju: 10 odstotkov bakra in 85 od-stotkov aluminija. Prisotnost zadnjenavedene kovine je tisto, kar je znan-stvenike najbolj presenetilo. Kot jesodobni znanosti znano, je prvi alu-minij pridobljen {ele leta 1808 spomo~jo elektrolize.

Arheolog J. A. Mason je na svo-jih raziskovanjih inkovske kulture vAndih odkril ve~ predmetov, nareje-nih iz platine! Za platino pa vemo,da se pridobiva s pomo~jo izrednovisoke temperature 1730° C in da jeza doseganje tak{ne temperature po-trebna tehnologija, podobna dana{nji.

NEOPAGANIZEM V RUSIJI

Misteriji 19

Kamnine, predvsemplasti usedlin, so si-jajna knjiga narave,

kateri je zapisana zgodovina‘ivljenja planeta. V tem sta-rodavnem arhivu vsak list,vsaka plast pozornemu bral-cu razkriva mnogo dogodkovin odpira mnogo {e nerazum-ljenih sporo~il. Eno od veli-kih skrivnosti evolucije ‘ivlje-nja predstavlja ~asovna mejamed permom in triasom.

Perm je zadnje obdobjepaleozoika, starega zemelj-skega veka, trias pa prvo ob-dobje mezozoika, ere, ki jekulminirala z dinozavri. Vtem prelomu dveh geolo{kihobdobij se je dogodila naj-ve~ja planetarna ekolo{ka ka-tastrofa, mno‘i~no izumira-nje, v katerem je bilo z zemelj-skega povr{ja izbrisanih kar95 odstotkov vrst morskihorganizmov. V geolo{ko iz-jemno kratkem obdobju obkoncu permske periode, vnekaj milijonih let, so izumr-li vsi trilobiti, velikanski {kor-pijonom podobni Eurypteri-di, vse fuzulinidne foramini-fere, vse starodavne korale(rugozne in tabulatne), razenene vse skupine amonitov terve~ina mahovnjakov, rameno-no‘cev in morskih lilij, drugihigloko‘cev ter ve~ina takrat-nih rib.

Med kopenskimi bitji jeizginila ve~ina dvo‘ivk, 75odstotkov, in kar 80 odstot-kov vseh plazilcev, med rast-linami pa so bohotne praprot-

nice z nepreglednih karbon-skih mo~virij kaj hitro nado-mestile golosemenke. Step-hen Jay Gould, znameniti ame-ri{ki paleontolog je zapisal:

“To veliko planetarno umi-ranje je bilo najve~je od vsehmno`i~nih izumiranj, ki sopreteklih 600 milijonov letprekinjala evolucijo ̀ ivljenja.Bolj poznano izumiranje obkoncu krede, znano po izgi-notju dinozavrov, ki je pote-kalo pred 70 milijoni leti, jeuni~ilo le 25 odstotkov vseh`ivalskih dru`in in s tem od-prlo prosto pot za evolucijo

zilci iz skupine kotilozavrov,kot je bil na primer Bradysau-rus (imel je lepo razvito tretjeoko - foramen parietale na lo-banji). Potem pa se je za~elastrahotna planetarna su{a.Rastline so se prilagodile ta-ko, da so zmanj{ale izgubevode, prav tako tudi ‘ivali.Na vlago vezane praprotniceso pre‘ivele le za las, nado-mestile so jih su{i bolj prila-gojene golosemenke (sedanjiiglavci), rastline z listi manj{epovr{ine, kot sta na primervWoltzia in Lebachia. Iz tegaobdobja je pre‘ivelo le malovrst. Dva taka ‘iva fosila da-nes celo gojimo kot okrasnirastlini in jih lahko dobimo vvsaki, danes bi rekli “boljezalo‘eni” cvetli~arni ali dre-vesnici, palmi podoben Cy-cas in drevo Gingko. Vseka-kor primeren hi{ni spomin nadramati~na obdobja evolucije‘ivljenja!

SPREMENJENORAZMNO@EVANJE

@ivali so se odele v luski-nasto ko‘o, ki jim je omo-go~ala oddaljevanje od vod-nega okolja. Predvsem pa seje spremenilo razmno‘evanjetako rastlin kakor tudi ‘ivali,ki je bilo poprej povsem veza-no na vodo. Luskinasti plazil-ci so tudi svoja jajca odeli vvodonepropustne lupine, rast-line pa so svoje razmno‘e-vanje v glavnem vezale nazra~ni transport mo{kih spol-nih celic, peloda. Vse kopen-

Med kopenskimi bitji je izginila ve~inadvo‘ivk, 75 odstotkov, in kar 80

odstotkov vseh plazilcev, medrastlinami pa so bohotne praprotnice znepreglednih karbonskih mo~virij kaj

hitro nadomestile golosemenke.

U~inek tople grede je uvod v novo ledeno dobo, ki se za~ne hitro in dramati~no

Permska katastrofa

sesalcev in tudi ~love{ke vrste.”Zanimivo je vedeti, da pot

do sesalcev in ~loveka vodiod permijskih pelikozavrovpreko kasnej{ih terapsidov.

Perm je doba, ki je trajalaod 286 do 248 milijonov let vpreteklosti. Na za~etku permaje imel planet {e obilo ob{ir-nih mo~virij, ki so bili polnihpragozdov praprotnic, v kate-rih so ‘ivele orja{ke dvo‘iv-ke, kot npr. stra{ljivi tri me-tre dolgi Eryops s polmetrs-ko masivno lobanjo, polnoostrih zob (pravi tiranozavermed dvo‘ivkami) ali pa pla-

Morsko dno v ~asu perma.

20

sko ‘ivljenje se je prilagodilosilnemu planetarnemu po-manjkanju vode. Knjiga ~asanam govori, da se je kopen-ski ekosistem uspel hitreje inu~inkoviteje prilagoditi kakorplitvomorski. Izjemno bogatain pestra favna permskih plit-vomorskih lagun je neoviranocvetela vse od devona, torejkar neverjetnih 150 milijonovlet! V ~asu permske katastrofepa je dobesedno izpuhtela.Katastrofa je pahnila v izu-mrtje kar 95 odstotkov vsehmorskih vrst ‘ivih bitij! Kaj seje dogajalo v ‘ivljenja polnihplitvomorskih lagunah in kon-tinentalnih policah? Kaj jeuni~ilo ta ‘ivljenjski prostortiso~ev in tiso~ev vrst?

Perm je obdobje dramati~-nih sprememb zemeljskegaekosistema in prav v teh spre-membah ti~i razlog za naj-ve~je planetarno izumiranje vevoluciji ‘ivljenja.

Toda teorij je za debeloknjigo in te‘avna, pravzapravnemogo~a je izbira med njimi.

Med teorijami so tudi ta-ke, ki nas spominjajo na pa-dec meteorita koncem krede,ki je povzro~il mno‘i~en pro-

pad sveta dinozavrov. Ob-stoji celo nekaj dokazov zahipoteze o astralnem porek-lu permijske katastrofe. Naj-deni so ostanki kraterja v pre-meru 22 km v Clearwater La-ke v Quebecu in dveh krater-jev s premerom 13 in 12 km vManitobi v Braziliji. Strahot-no kozmi~no katastrofo naka-zujejo tudi ‘arkasto razpr{eniostanki drobcev kvarca, ki jihje najti na ogromni povr{iniv Avstraliji in Anktarktiki, naosnovi katerih predvidevajo,da je astralni zadetek izdol-bel krater s premerom kar400-500 km. Padec takega ka-libra bi nedvomno razmajalplanet do temeljev!

Holisti~ni pogled na perm-ski problem pa nam odpirapopolnoma nova obzorja inposkusimo stopiti na to vzne-mirljivo pot. Za za~etek od-primo knjigo narave in poglej-mo v njena sporo~ila! V njejje zapisano vse, le pazljivibralci moramo postati.

V plasteh sedimentov naprelomu perma in triasa sotrajno zapisani zanimivi do-godki. Poudariti moram, dasedimentacija na geolo{ki ~a-

sovni meji med permom intriasom ni prekinjena. V slo-venskem prostoru imamo karnekaj nahajali{~, kjer si lahkoogledamo to prelomno ob-dobje zemeljske zgodovine,ob useku ceste na Lom priTr‘i~u, v bli‘njem Medvodjuali v {ir{em obmo~ju Polho-grajskih Dolomitov. Obiljeluknji~avega dolomita v tehplasteh nam govori, da je tadolomit nastal iz apnen~e-vega blata po umiku morja;pojavljanje vlo‘kov sadre inanhidrita pove o izjemnemizparevanju in osu{evanju;torej visokih temperaturah insuhi klimi; pojavljanje ‘ve-plovih gomoljev v kamnininapoveduje, da imamo opra-viti s poja~anim vulkaniz-mom. Takratno planetarnodogajanje pa dopolni vso zgod-bo. Vsepovsod po svetu soraz{irjene rde~e kamnine zna-~ilne za pu{~avsko klimo innajdeni so {tevilni dokazi iz-jemno obse‘nih poledenitevna zemeljskih polih. Tisto naj-bolj presenetljivo pa je pome-nil nastanek orja{ke kopnepovr{ine, najve~je po obseguv zemeljski zgodovini, nasta-nek superkontinenta z ime-nom Pangea. Pangea je pome-nila prevlado kopnega nadmorsko povr{ino. V zadnjihzdihljajih permske dobe je kop-no po povr{ini prvi~ v vsejzemeljski zgodovini preseglooceane.

Sedaj si posku{ajmo izost-riti pogled na takratno doga-janje. Za~nimo pri zadnjemdejstvu, ki govori o nastankusuperceline Pangee. Geolo{-ka rekonstrukcija premikanjacelin (ta pojav narekuje teor-ija tektonike plo{~) govori, daje ob koncu perma pri{lo doizjemnega dogodka, ob kate-

PERMSKA KATASTROFA

rem so se vse takratne {tiri ce-line postopno zdru‘ile v enosamo, superkontinent Pan-geo. @e poznavanje osnovnegeometrije nam pove, da se jes tem zmanj{ala dol‘ina celot-nega roba kopnega (stik kop-nega z oceanom) za polovico.Takoj pa se postavi novo vpra-{anje, zakaj so izumrli pred-vsem plitvomorski prebival-ci, ki so bili ob permski kata-strofi bistveno bolj prizadetikot kopenski organizmi? Ve-mo, da se oceansko dno odobre‘ja do globine ne spu{~aenakomerno. Dana{nje celineso ve~inoma obdane z zelo{iroko celinsko polico obstoj-ne plitve vode. V smeri mor-ja je celinski breg te policemnogo bolj strm. ^e bi semorska gladina dovolj zni-‘ala in razkrila celotno celin-sko polico, bi ve~ina svetov-nih plitvih morij izginila, stem pa tudi njihovi prebival-ci. Prav to se je morda zgodi-lo ob koncu perma. Kaj jetorej zni‘alo gladino morja,ob dejstvu, da je koli~ina pla-netarne vode pribli‘no kon-stantna? Edini odgovor je po-ve~ana glaciacija, torej pove-~ano kopi~enje zaledenele vo-de na obeh zemeljskih polih.Dokazi za to so shranjeni vzemeljskih plasteh.

Sledi naslednje vpra{anje,kaj je pove~alo transport vodeiz oceanov na zemeljska pola?

V prvem obdobju perma so bili {e obse`ni mo~virni gozdovi orja{kihpraprotnic in preslic.

Inostrancevia.

Misteriji 21

Odgovor je lahko le eden, pove-~ano sevanje Sonca in s tempovezano pove~ano izhlape-vanje ob ekvatorju in v zmer-nih klimatskih conah. Odgo-vor za dramati~ne zemeljskedogodke ti~i v na{em oson~ju!

Scenarij takih planetarnihklimatskih preobratov na pla-netu poteka takole. Pove~anaradiacija Sonca (Milankovi-~eva teorija ritmi~nih spre-memb Zemljine orbite in pre-cesije njene osi) povzro~i pre-grevanje na ekvatorju, to dvi-guje vla‘ne zra~ne mase, ki sezaradi u~inka rotacije Zemljein nastalih razlik v zra~nemtlaku premikajo proti polomain se tam kondenzirajo v ve~-ni sneg in led. Pove~ana kon-centracija CO2, ki ob tem na-staja, {e pospe{uje ta proces,obenem pa ustvarja albedou~inek, torej odboj Son~eve ra-diacije. Znanost je dokazala,da CO2 ne vpija le infrarde~e-ga sevanja zemeljskega po-vr{ja (u~inek tople grede),ampak obenem tudi odbijason~no infrarde~e sevanje bli‘-njih valovnih dol‘in, ki sicerpovzro~a topljenje snega inledu. Torej ve~ CO2, ve~ sne-

ga in ledu, ve~ji albedo u~i-nek, {e ve~ zaledenevanja.Proces za~ne v pozitivni po-vratni zanki hitro pospe{evatisamega sebe in postane kao-ti~en. Plin CO2 je sploh ti~posebne sorte. Povi{ane tem-perature zraka vedno sprem-ljajo povi{ane koncentracijeCO2. Dokaze hrani paleon-tologija! Je prvo povzro~ilodrugo ali obratno? Ali povi-{an CO2 povzro~i povi{anotemperaturo ali pa velja obrat-no, da povi{ana temperaturazvi{a koncentracijo CO2 v oz-ra~ju? Kaj je vzrok in kaj jeposledica? Ali pa gre mordacelo za vzporednost obeh po-javov?

Ali ima mati Zemlja vro-~ino ali pa gre le za rednecikli~ne spremembe njene te-lesne temperature? Kaj zavraga ti~i zadaj? Se je mordaZemlja le preve~ nastavila‘arkom o~eta Sonca in si bopodobno kot dopustnik napla‘i popravila svoje po~utjes hladno prho? Ali pa je matiZemlja v polnem zdravju inima morda Sonce svoje ob~as-ne vro~ice, ki jih ka‘e navz-ven kot temne pege na svojemlicu?

Bomo videli, termometriso nastavljeni v glavnem pov-sod v na{em oson~ju, pome-mbno je le kdo, kje, kako in skak{nim namenom od~ita od-merjene rezultate.

Naslednji pomemben do-godek predstavlja dvigovanjeali ni‘anje gladine oceanov. Zoceani in kopnim je pa~ tako,da se lokalno morje sicer lah-ko dviguje, zato pa se nekoddrugod morje pa~ umika, ~eje celotna koli~ina planetarnevode bolj ali manj konstant-na in se ta le preliva na naj-ni‘je to~ke, kakor se za vodo

PERMSKA KATASTROFA

‘e od nekdaj spodobi. Obi~aj-na tektonika?

Mo‘nih razlag je veliko,kro‘i celo tak{na, da se pla-net izmeni~no kr~i in {iri, karbi povzro~ilo poleg {tevil~-nej{ih potresov in vulkanskihizbruhov tudi preplavljanjeali umikanje morja. To pa je‘e druga zgodba!

Geologi so potegnili {e enotrdno povezavo. Ve~ kot jesnega in ledu na polih, ve~ jepotresov. Pove~ane ledenemase na polih pritiskajo nazemeljsko skorjo, kar spro{~anakopi~ene napetosti v obli-ki potresov in tudi nara{~a-jo~i vulkanizem. Dokazov zadelovanje vulkanov ob kon-cu perma je obilo, {irne erup-cije bazaltne lave v Sibiriji ins silicijem bogati ogromniizlivi lave na Kitajskem. Obi-lje pra{nih delcev in ‘veplo-vih plinov v atmosferi je do-datno zni‘alo mo~ sevanjaSonca. Nastale motnje v zra~-nih tokovih so spro‘ile silo-vite viharje, ki so {e dodatnoosu{ili celino. Zdrs v ledenodobo je bil neizbe‘en in hiter.Rezultat je bil dramati~nozni‘anje gladin oceanov inob{irna pu{~avska obmo~jana kopnem. Plitvih morij nibilo ve~, ogromne koli~ine

vode so zaledenele na obehpolih in nad izsu{eno Pangeoso tulili pu{~avski viharji.

To je slika permske kata-strofe.

Spoznali smo, kako delujekaoti~en zdrs narave v lede-no dobo planeta in videli smo,da je nastajanje ob{irnih pu-{~avskih predelov planetaposledica preme{~anja og-romnih vodnih mas na pole,torej glaciacije. In ~e sedajpremislimo stanje planeta vna{em ~asu, se nam posvitaneka povsem druga resnica.Tolikokrat omenjani u~inektople grede je torej le uvod vnovo ledeno dobo, ki se pra-viloma za~ne hitro in drama-ti~no. Planetu Zemlja danesne grozi pregrevanje, ampaknova ledena doba. Pregre-vanje je le uvertura, za~etnanelinearnost, ki vodi v kaos.

Pa saj smo spoznali, kakose je za~elo v permu! Vemopa tudi, da se je vse skupajkon~alo z najve~jo dramo vevoluciji ‘ivljenja planeta, kise je zgodila pred davnimi248 milijoni let!

Kako se bo kon~ala ta, kismo ji pri~a danes?

Anton Komat,svobodni raziskovalec

Nautilus, redka vrsta, ki je pre`i-vela vse do dana{njih dni.

Iitanophoneus potens je meril v dol`ino kar 6 m.

22

Srednjeve{ko kulturno izro~iloopisuje evropski sever kot zem-ljo, ki ji ni bila tuja druga~nost,

tako v antropolo{kem kot naturalisti~-nem pogledu. @e Herodot je v svojihZgodbah pripovedoval o po{astnihljudstvih, na primer o Arimaspih, eno-okih bitjih, ki so ‘ivela na severu Rusije.V srednjem veku so verjeli, da so imeliArimaspi, Giganti in Kiklopi skupenizvor. Nem{ki kanonik Adam iz Brem-na (1040?-1081?) je osebnosti iz gr{kemitologije, ki jih navaja skupaj z Ama-zonkami in drugimi po{astmi s severa,kot prvi “prestavil” na ledeni sever.

Spomin na Homerja naj-demo tudi v ‘e omenjenem delu Adamaiz Bremna (IV, 40), v poglavju, kjeropisuje plovbo skupine frizijskih po-mor{~akov po severnem Atlantiku. Tepomor{~ake najprej posrka po{astni vrti-nec (norve{ki maelstrvm, o katerempripovedujejo mnoge zgodbe {e da-nes), nakar jih morje odlo‘i na samo-ten otok, kjer sre~ajo “homines miraealtitudinis, quos nostri apellant Cyc-lopes”(zelo visoke ljudi, ki jih pri nasimenujemo Kiklopi), ki enega od nesre~-nih obiskovalcev raztrgajo.

MIT O ARIMASPIHPo vsej verjetnosti gre tu za germans-

ko-skandinavske legende, s primesmikeltsko-irskih okolij, v katere so vne{eniklasi~ni elementi, da bi delovale boljverodostojno. ̂ e je to tako, bi lahko seg-li nazaj vse do mita o Arimaspih, ki najbi baje ~uvali dragocene kovine. Frizijcinaj bi jim te zaklade ukradli in s tem iz-zvali njihovo jezo. Sever je vsekakorbogat z velikani, ki jih sre~amo v german-sko-skandinavskih, finskih in arkti~nihljudskih izro~ilih. Obstaja torej mo‘nost,da so miti in legende o po{astnih bitjih

iz severnih predelov za{le na latinski za-hod, ki je po drugi strani veliko ~rpal izgr{kega sveta. Njegove korenine pa prav

tako segajo v indoevropski svet, iz kate-rega izhaja ve~ji del prej omenjenih se-vernih ljudstev. Velikani ali Giganti sosimbol {e neurejene narave, so sile teme,proti katerim se obi~ajno bori son~nijunak. Ni~ ~udnega torej, ~e so jih {e v16. stoletju geografi in kozmografi po-stavljali na skrajni sever Evrope. Adamiz Bremna ume{~a Gigante, se praviseverne Kiklope, prav v tisti del Evrope,ki se po kulturi in religiji najbolj razli-kuje od kr{~anskega zahoda. Na podo-ben na~in so ta bitja opisovala german-sko-skandinavska ljudstva. Pomislimo le

na Gren-dela iz Be-

owulfa, kije v kulturnem pogledu v sorodstvu sKakusum. Verjeli so, da ta bitja prebi-vajo v ledenem in tema~nem kraju, t.i.Jotunheimu, kjer ‘ivi ljudstvo Jotunn.Sami Skandinavci naj bi bili po nekate-rih izro~ilih potomci Gigantov, kar najbi potrjeval njihov fizi~ni videz. Adamiz Bremna je Haakona Dobrega (sredi-na 10. stoletja) opisal kot nadvse krvo-lo~nega krvnega potomca Gigantov.Bremenski kanonik je trditve o izvoruSkandinavcev najbr‘ uporabljal v poli-ti~ne namene, ker je ‘elel poudariti nji-hovo krutost. Ali ni bil prav Haakonznan po iztrebljanju Dancev, ki so bilizavezniki bremenske Cerkve?

ODKOD KIKLOPI?Potomci velikanov naj bi bili tudi

Geti, zaradi podobnosti imen so jihpogosto zamenjevali z Goti. Klasi~niavtorji na to mo‘nost sicer le namiguje-jo, v srednjem veku pa so o tem odkritogovorili in pisali. Izvor legende je mor-da povezan z dejstvom, da so Geti pre-bivali v Trakiji, ki je bila v gr{ki mito-logiji domovina Gigantov. Povezava, na

Miti in legende o bitjih, ki ‘ivijo na mrzlem severu, pa tudi pod njim

Velikani s severaVelikani ali Giganti

so simbol {e neurejenenarave, so sile teme, protikaterim se obi~ajno bori

son~ni junak.

Misteriji 23

katero zelo posredno namigujejo neka-teri avtorji, na primer Pavzanija in Sene-ka, je bolj nedvoumna v Staciju. Gigan-tomahije so si navadno razlagali kot bojmed civilazacijo in barbarstvom. Kasne-je je tudi Ovid Gete istovetil s potomcivelikanov, se pravi Kiklopov in Lestri-gonov , ki so bili sovra‘niki bogov. Sled-nji so, ne pozabimo, ‘e v ~asu Homerjaveljali za severno ljudstvo.

Zanimivo bi bilo podrobneje razi-skati temo o izvoru Homerjevih Kiklo-pov, katerih fizi~ne zna~ilnosti nas spo-minjajo prav na Sever, kjer so ‘ivelienooki Arimaspi. O homerski poveza-nosti Kiklopov in Lestrigonov sta pisa-la tudi Strabonij in Plinij. Zato ni predrz-no trditi, da je prav severni Kiklop vpli-val na velikana v klasi~ni poeziji in neobratno. O povezanosti Getov/Gotov invelikanov zelo jasno govori Klavdianus(umrl 404), ki trdi, da so prvi reinkar-nacija drugih ter da jih je zato treba iztre-biti. Vojskovodje nordijskih ljudstev soopisovali kot bojevnike orja{ke veliko-sti ter s tem poudarjali njihovo barbar-sko naravo. O nordijskih Gigantih go-vorijo tudi nekateri arabski viri, ki opi-sujejo de‘elo Wisu. Domnevamo lahko,da gre za de‘elo Permijo, v katero je FraMauro postavil druge ljudi nadpov-pre~ne velikosti: “Permijci so ljudstvo,ki ‘ivi na skrajnem severu. So velikepostave, beli, mo~ni, a prav ni~ delavni.Oble~eni so v ‘ivalske ko‘e in imajo bar-barske navade. Zaradi hudega mraza‘ivijo v podzemnih jamah.”

Gre najbr‘ za teritorij, kjer so ‘ivelafinska ljudstva, ki so tudi prispevala kizgradnji literarne podobe severnja{ke-ga velikana. Saxo Grammaticus, ki vsvojem delu “Gesta Danorum” pri-poveduje o dogodiv{~inah Star-kadra Starega, opozarja na njegovestonski izvor ter dodaja, da jebil pol ~lovek in pol velikan. Za-radi njegove slave so junaka po-vabili medse pripadniki ljud-stva Biarmi (populacija v se-vernem delu Finske, ki se jeukvarjala z lo-vom in trgo-

vanjem s ko‘ami), da bi se proslavil zjuna{kimi dejanji, kar se je tudi reszgodilo. Imamo torej povezavo medGiganti in Finci, ~eprav ne moremoizklju~iti, da je bil Starkadr mordavikin{ki junak, ki so ga dogodiv{~ineprivedle vse do Estonije, in ne Estonec.V sagi Fundinn Nsregr beremo, da seje rodbina norve{kih kraljev za~ela sFornjstrom, ki je vladal Jotlandu, “ime-novanem tudi Finnland in Kvenland”.

DOBRI GOZDNI DUHUpo{tevati moramo tudi mo‘nost,

da so Kiklopi ali njim podobnepo{asti, ki jih omenjajo kla-si~ni avtorji, lahko celo po-vezani s popularno oseb-nostjo laponske folklore,imenovano Stalo ali Stallo,ki ima svojo ina~ico tudi v{vedski in finski mitologiji.Gre bojda za gozdnega duhaorja{ke velikosti, ki po neka-terih verzijah zasleduje po-potnike, a jim ne storini~ zlega. Na Finskempripovedujejo legende o or-ja{kih bitjih nadnaravne mo~i in veliko-sti. Lik, ki spominja na jetija, najdemotudi v slovanski kulturi in pri Tatarihna Volgi. Potrebno je poudariti, da pri

nekaterih nordijskih in sibirskih ljud-stvih velikani v legendah pooseblja-jo osvojevalce. Za Laponce tako Sta-

lo pooseblja plenilske tujce, Bur-jati pa po{asti iz anti~nih legendistovetijo s kasto zatiralskih {a-manov. Na osnovi laponskih le-gend lahko trdimo, da je bilStalo, enooki gigant, “najmo~-nej{i in najpogumnej{i med

vsemi po{astmi in velikani,ki so naseljevali najsever-

nej{e gozdove Laponske, a so gakljub temu Laponci vedno pre-magali”. Zgodnji preu~evalci la-

ponske mitologije so trdili, da staza legendo o Kiklopu zaslu`na Pli-

nij in Herodot. Nedavne raziska-ve pa naj bi pokazale, da gre za

verovanja, ki so se razvila na teri-toriju Laponske in nimajo ni~ skup-nega s klasi~no literaturo. Izvoramita o Stalu ne moremo z gotovost-jo ugotoviti, saj so obstajali podob-ni miti tudi pri drugih arkti~nih in

subarkti~nih ljudstvih, na primer priEskimih. Kar zadeva podzemske gi-gante, ki naj bi po eskimskih vero-vanjih `iveli tam, kjer se je kon~alomorje, gre morda za arhetip, sku-

pen vsem sibirskim ljudstvom.V literaturi, ki obravnava severne

Kiklope in Gigante, je ve~krat omenjenanjihova podzemska narava ali vsaj pov-

ezanost s podzemljem. ̂ eprav greza like iz mitov in folklore, se v

zvezi z njimi pogosto ome-njajo tudi drage kovine ali

kamni, katerih varuhi soskupaj z Grifoni. V indo-evropski tradiciji, tako kot

tudi v ezoteri~no-kr{~anskitradiciji, so kovine in torej vespodzemski - spodnji svet, no-silci prekletstva.

Lik velikana, ki‘ivi pod zemljo ali v

jami, se ve~krat pojavitudi v virih, ki smo jih omenili, in ne iz-haja nujno iz arhetipa Polifema, saj biva-li{~a, ki jih viri opisujejo, ustrezajo bival-nim pogojem v hladnih pokrajinah. Kogovori o visokoraslih Permijcih FraMauro, pojasnjuje, da ‘ivijo pod zemljozaradi hudega mraza. Tudi v delu Ada-ma iz Bremna beremo o otoku v sever-nem Atlantiku, kjer ljudje ‘ivijo v jamah.Poglavje, ki se verjetno nana{a na skan-dinavsko skupnost na Groenlandiji, jepomenljivo. Prebivalci naj bi ‘iveli revnoin skromno ter v skladu s kr{~anskih du-hom. ^e bi na podoben na~in ‘ivelipogani, bi jih avtor najbr‘ opisal kotpo{astno izmali~ene monstrume.

Ni predrzno trditi, da jeprav severni Kiklopvplival na velikana

v klasi~ni poezijiin ne obratno.

VELIKANI S SEVERA

24

V kamerunski vasi Bawele ‘enska ~uva sosedove otroke. Spletdolgotrajnih navad je v vaseh, kakr{na je Bawele, pripeljal do krogaoku‘b s ~revesnimi zajedalci in bolezni zaradi njih.

cev blata spremlja pogostnostpojavljanja zajedalcev, oskrbu-je bolnike z zdravili, va{~anepou~uje o higieni, ki jih lah-ko obvaruje te‘av, organizirainfrastrukturo za za{~ito vod-nih virov in skrbi za gradnjolatrin.

Tako ji je na primer v enivasi uspelo zmanj{ati pogost-nost zajedalskih oku‘b s 83na 45 odstotkov.

Udele‘enci se bodo z Jan-synovo podali v vasi, kjerbodo sodelovali pri na~rtova-nih opravilih. Dolo~ene dnibodo skupaj z njo pregledo-vali va{~ane, da bi odkriliznake bolezni ali nezadostneprehranjenosti, dajali jim bo-do zdravila ter zapisovali po-datke o njihovem zdravju inprehrani. Ob drugih dnevihbodo sodelovali z laborato-

Terensko sodelovanje pri raziskavah In{tituta Earthwatch (2)

Zdravstveni program^revesni zajedalci niso

tako dramati~na zdra-vstvena nadloga kot

nekatere druge bolezni. Inprav tako niso tema za pogo-vor pri kosilu.

Kljub temu pa so eden naj-ve~jih in {e vedno neobvla-danih zdravstvenih proble-mov na svetu: prizadevajove~ kot polovico svetovnegaprebivalstva. Vsako leto po-vzro~ijo hude bolezni pri 450milijonih ljudi - {tevilne patudi umorijo. Samo trije zaje-dalci - Ancylostoma duode-nale (zobatec), Ascaris lum-bricoides (glista) in Entamoe-ba histolytica (ameba) - vsa-ko leto povzro~ijo smrt prek200.000 ljudi. Ve~ina prime-rov teh bolezni in smrti jeomejena na Afriko - in bi jihbilo mogo~e prepre~iti z bolj-{imi javnozdravstvenimi uk-repi. To pa je tudi tisto, kar jePhyllis Jansyn pripeljalo vKamerun.

Jansynova je po izobrazbimedicinska sestra in babica inje to delo opravljala veliko let,preden se je kot zdravstvenadelavka pridru‘ila mirovnimsilam v Kamerunu. Zdaj, prisvojih 74 letih, se je, {e vedno~ila in ‘ivahna, za stalno pre-selila v to centralnoafri{kodr‘avo, da bi olaj{ala trplje-nje va{~anov, ki ‘ivijo preve~odmaknjeno, da bi jih doseg-le dr‘avne javnozdravstveneustanove. Metode, ki jih upo-rablja, so preproste, a u~inko-vite. S pregledovanjem vzor-

rijskim tehnikom pri odkri-vanju zajedalcev v vzorcihblata ali pomagali pri pogo-vorih z va{~ani. Nekateri bo-do imeli mo‘nost neposred-nega sodelovanja pri sanita-cijskih ukrepih (zavarovanjevodnih virov, priprava la-trin). Ne glede na delo, ki jihbo pri~akalo, pa bo to enkrat-na prilo‘nost za sodelovanjez zaslu‘no osebo, ki posku{a

s postopnim premagovanjemvelike zdravstvene nadlogespremeniti ‘ivljenje na bolje.

TERENSKI POGOJIProstovoljcev ne bodo og-

ro‘ale oku‘be, ker ima Jan-synova vpeljane ustrezne var-nostne ukrepe. Stanovali bo-do v ograjenem naselju okrog-lih ilovnatih hi{ s streho iz tra-ve, med katerimi stoji glavnako~a, namenjena pouku inobrokom. Nekatere dni bodoprespali na terenu, bodisi priva{~anih bodisi v lastnih {o-torih. Vsi bodo izmeni~no so-delovali pri potrebnih opravi-lih, vklju~no s kuhanjem, ~i{-~enjem in pre~i{~evanjem pit-ne vode.

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerihlahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izo-brazba ali poznavanje ve{~in: strokovnjaki na terenu udele‘encenau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje,ohranjanje in izobra‘evanje.

Vsakdo stro{ke svojega bivanja poravna sam. Evropski naslovorganizacije, ki se ji lahko pridru‘ite:Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Tele-fon: ++44(0)1865-311-600. e-mail:vp@earthwatch.org.uk.

Ugotavljanje vplivajavnozdravstvene

vzgoje in klini~negatestiranja na

~revesne zajedalcev odmaknjenih

vaseh.

Misteriji 25

PRIPORO^AMO: 14 - Sanjska knjiga (1.900 SIT), 15 - Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900SIT), 16 - Radiestezija (1.900 SIT), 17 - Bioenergija (1.900 SIT), 18 - Nikola Tesla (2.900 SIT), 19 - Ugankarskislovar I+II (4.980 SIT), 20 - Zdrava nose~nica (1.700 SIT), 21 - Varujmo srce (1.700 SIT), 22 - Huj{ajmo (knjigain kaseta 1.900 SIT), 23 - Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), 24 - Moj bio vrt (1.600 SIT), 25 - Recepti za biohrano(1.600 SIT), 26 - Bio kruh in pecivo (1.600 SIT)

KOZM

OBIO

LOŠK

IKO

LEDA

R

ZALO@BA ARA

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

VODNIK PRAKTI^NEAROMOTERAPIJE

Davno izro~ilo in najnovej{e te-rapevtske informacije o rastlin-skih eteri~nih oljih, ki jih lahkokupimo v vsaki bolje zalo‘eni tr-govini z naravno kozmetiko. Eno-stavni napotki za odpravljanjestresa, zdravljenje bolezni, obo-gatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVASREDOZEMSKA

PREHRANATo kar znanost spoznava za res-ni~no zdravo hrano, jedo ljudjeob Sredozemskem morju ‘e odnekdaj: zelenjavo, pusto meso,ribe, za~inijo z olj~nim oljem in~esnom ter vrsto imenitnih za-~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

PRIKRITA ZGODOVINA^LOVE[KE RASE

Knjiga opisuje nenavadne izkopa-nine, predmete, ki jih v muzejihskrivajo v depojih; strokovnjaki neznajo razlo‘iti njihovega porekla.Knjiga seznanja s predmeti, kate-rih starost ocenjujejo na milijonelet, ~eprav je ~love{ka rasa urad-no stara {ele 100.000 let.

Cena: 3.900 SIT

JABOL^NI KISKnjiga, kako uspe{no nareditekis kar doma in na sebi preizku-site njegove blagodejne u~inke.Presene~eni boste, kako lahkota cenena in enostavno nareje-na teko~ina deluje na zdravje.

Cena: 1.900 SIT

^ESEN,^UDE@NO HRANILONajsodobnej{a znanstvena spo-znanja iz 2000 raziskav o never-jetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~-letja znane rastline in njenemvplivu na resnej{e bolezni so-dobnega ~asa...

Cena: 1.900 SIT

KA[EKnjiga receptov spet odkritih zdra-vih, preprostih in vse bolj pri-poro~ljivih jedi, ki be‘ijo od me-sa. Knjiga receptov ima obse‘nopoglavje o pomenu ka{ za zdravjein natan~no razlago, kaj se doga-ja v telesu po zau‘itju ka{. Pri-poro~amo {portnikom, diabeti-kom in sladokuscem.

Cena: 2.900 SIT

^UDE@ OLJ^NEGA OLJAPriro~nik z razlagami, kako olj~noolje varuje pred artritisom, sr~no-‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki.Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodiv svet zdrave in okusne prehra-ne, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

TELO KLI^EPO VODI

Zdravnik internist F. Batmanghe-lidj dokazuje, da si lahko zdrav-je mo~no izbolj{amo s pitjemnavadne vodovodne vode. Medi-cinsko utemeljeno.

Cena: bro{irane 2.900 SITtrdo vezane knjige 3.900 SIT

ZDRAVILNAMO^ GOB

Razlaga, zakaj so gobe naravnazdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijoraka, sladkorno bolezen, boleznisrca in druge te‘ave, kako kre-pijo in s tem prepre~ujejo obo-levanje.

Cena: 1.900 SIT

KOZMOBIOLO[KIKOLEDAR

Preglednica Luninih men od leta1965 do leta 1980, s katerimi jemogo~e dolo~iti Lunino menoob rojstvu in s tem kozmobiolo{koovulacijo, nespremenljiv plodni~as vsake ‘enske, pa tudi spolotroka.

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDIS ~esnom je mogo~e prepre~itisr~ne in ‘ilne bolezni, ~esenkrepi imunost, premaguje kli-ce... Vsakdanje u‘ivanje je naj-manj, kar lahko storimo za svo-je zdravje. V knjigi ^esnove jedije ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

KAKO VIDIMO,BEREMO IN

IZBOLJ[AMO AVROPriro~nik za spoznavanje avre inrazlage, kako se jo nau~imo gle-dati in spoznavati njen pomen;kako nam avra ka‘e na podlagibioenergijskih zevov du{evno intelesno stanje.

Cena: 1.900 SIT

KAKO ODKRIJETEVA[A PREJ[NJA

@IVLJENJAPriro~nik korak za korakom vodido znanja, kako se sami, brezterapevta, spustimo v prej{nja‘ivljenja in odkrijemo vzroke more-bitnih bolezni, preganjavic, stisk,ki izvirajo iz davnine.

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMOAVTOMATSKEGA

PISANJAPriro~nik, ki vas pou~i, kako prekavtomatskega pisanja vzpostavitestik z Vi{jim jazom, ki vas vodi invam svetuje, komunicirate z drugi-mi bitji, ki vam posredujejo razli~-ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 2.900 SIT

KAKO POVE^AMOSAMOZDRAVILNE

SPSOBNOSTISami lahko veliko storimo za svo-je zdravje. Prisluhnimo naravi.Napotki za klistiranje, post, te-lesno vadbo in savnanje. Kako,koliko in kdaj naj bi jedli, da bispremenili svoj svet zdavja. Cena: 1.900 SIT

ZDRAVILNAENERGIJA DREVES

Vonjajte in oku{ajte popke indrevesni sok, prislanjajte u{esa inposlu{ajte notranji {epet debel.Spoznajte na~ine in vaje za za-jemnaje zdravilne energije dre-ves v gozdu, go{~avi ali na vrtu,ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT

POTOVANJE DU[V knjigi najdemo odgovore nave~na vpra{anja, kaj se dogajaz du{o, ko ~lovek umre, bodisinaravne bodisi nasilne smrti. Kdajin kako se du{a odlo~i, da pri-de v ~lovekovo telo? Kaj se do-gaja z du{o med dvema ‘ivljenje-ma? Cena: 3.300 SIT

ZDRAVILNI ^AJIIN NASVETI

^ajne me{anice za vse vrste te-gob in {e nasvete, s katerimi sejih da olaj{ati, je zbral v svojiknjigi starosta slovenskih zeli{-~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigije ve~ kot 100 izbranih receptovin na stotine nasvetov.

Cena: 2.900 SIT

2626

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI

Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~ut-je in zdravje, saj seva negativne ione in od-daja v prostor ‘ivljenjsko pomembno de-snosu~no bioenergijo, s katero se, ~e jepotrebno, napolni vsako telo. Njeno blago-dejno delovanje je priporo~ljivo predvsemob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobil-nih telefonih, patogenih sevanjih... V pro-daji po po{ti so naprodaj te`ke:

a) 3 - 4 kg 10.900 SITb) 4 - 5 kg 11.815 SIT

in c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

SOLNA LU^

Krogla zagotavlja, da se energija okrog njesu~e desno (preverite z nihalom). V radio-ni~ni delavnici so ji vsevane informacije, kirazen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudiodpornost proti {tevilnim boleznim. Osemcentimetrov velika krogla deluje v preme-ru treh metrov. Poznavalci jih postavijo nara~unalnik, na delovno mizo, predvsem pana no~no omarico.

7.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradisvoje oblike zajema energijo iz okolja injo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~icaje kodirana z orgonskimi sevalniki innam pove~a energijo in {~iti pred seva-nji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu aliv prsnem ‘epu. 1.070 SIT

MAGIC LIFE

S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo,da hrana v hladilniku ostane dalj ~asasve‘a in se njena uporabnost podalj{avsaj za ~etrtino. Storiti ni treba pravni~ drugega kot kroglo za hladilnik,ro~no narejeno iz kristalina jantarjevebarve, postaviti v hladilnik. In ‘e de-luje. 7.900 SIT

KROGLA ZA HLADILNIKNjihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjovodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcuvzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti.Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘ivabitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrstoposkusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Takona primer genotoksi~en test dokazuje, da koza-rec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi,smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nihbarv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni

in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemuoriginalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat,zelenemu pa tudi knji‘ica z napotki za huj{anjein kaseta s programom za la‘je huj{anje.Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na danpopijemo kakih osem kozarcev vode.Tehnologija Hydronic, po kateri so narejenikozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena nasejmih inovacij v Nürenbergu, Pittsburgu in namednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v

Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravo-varstveni izdelek, kristalni globus.

Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Izknjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka:Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe indrugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpor-nost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira naspri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja novpogled na stvari, prina{a mo~an stik znaravo...Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskegasistema, pomaga premagati agresivna ~ustva,obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati vpomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi-valnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo. 4.100 SIT

3.100 SIT

4.100 SIT

Zgo{~enka Zdravilna me-ditacija za du{o in telo jeprva doma~a zgo{~enkas podro~ja meditacije, kini posnemanje vzhodnja{-kih zgledov; je doma~edelo, ugla{eno na sloven-sko, doma~o du{o. Avto-rica Deja Mu{i~ s sode-lavci, je zdru‘ila zdravilneenergije glasu, ljudi in Bo-hinja, kjer je zgo{~enkatudi nasatala.

3.790 SIT

MEDITACIJA ZA DU[O IN TELO

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice:

s kartico EU LB AMEX{t. kartice:veljavnost do: podpis:

ime in priimek:

ulica in hi{na {tevilka:

po{tna {tevilka, po{ta:

kraj, datum, podpis:

Naro~ilnica MisterijiMisterijiMisterijiMisterijiMisterijiNaro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke: koli~ina cena

Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljanatel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara@zalozba-ara.si

Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

AJDOV VZGLAVNIK

Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj-{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalinaizdelana steklena cev je kodirana, daspremeni nekatere fizikalne lastnostivode tako, da ta bolj ustreza ribam.Najbolj{i znak delovanja kodirane ce-vi je bolj ~ista voda in splo{na pove-~ana kondicija ‘ivlja.

4.900 SIT

CEV ZA AKVARIJ

Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni likisprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in stem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno de-lujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejonesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj sou~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrninakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prs-tana: od 16 do 26 mm notranjega premera.prstan 7.800 SITplo{~ica 7.800 SIT

^AKRINA MAJICA

Informacijsko onesna‘evanje, kiga povzro~ajo mobilni telefoni inlahko slabo vpliva na krmilne infor-macije predvsem mo‘ganskih ce-lic, je mogo~e prepre~iti z upo-rabo preverjenih nevtralizatorjevsevanj, ki zmanj{ajo nevarnostisevanja za 50 odstotkov. Plo{~i-co, ki je kodirana in testirana nabiolo{kem sistemu, je treba prile-piti na ohi{je telefona ali na bate-rijo v telefonu.

2.975 SIT

NEVTRALIZATOR ZA MOBITELE

BAKRENE ZAPESTNICEZmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma,artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijojemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo zasvoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene.a) navadna 2.950 b) posrebrena 5.700c) pozla~ena 9.600in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

ATLANTIDSKI PRSTANIN PLO[^ICA

Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogramilu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si samidolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne grejein je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi,predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine vvratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkratipa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnihin ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodo-vodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jonatan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekaterefizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in boljpodobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”.Informacije in prodaja:041/727-899.

REVITALIZATOR VODE

^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajobioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nena-vadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se napapir ne da natisniti) in tako polnijo avro inbolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL.

14.900 SIT

28

Kraj, kjer jebil odvzetvzorec % %pitne genotoksi~nosti genotoksi~nostivode vodovodne vode informirane vode

Ajdov{~ina, Gori{ka c. 29 16,00 9,67Bled, Ljubljanska c. 15 14,28 8,69Celje, Celov{ka 10 18,75 11,76^rnomelj, Ko~evje 22 b 14,28 8,77Dom‘ale, Ljubljanska cesta 12,19 7,01Izola, Bencinski servis 17,14 10,90Ko~evje, Ljubljanska 69 a 17,74 11,90Koper, Bencinski servis 16,16 10,05Kranj, Britof 184 17,39 9,32Lendava, Kolodvorska 4 23,80 16,66Ljubljana, Pov{etova ulica 15,53 10,76Maribor, Pri Treh ribnikih 12,71 8,03Metlika, c. 15. brigade 34 17,54 12,40Murska Sobota, Cankarjeva 4 22,22 16,03Novo mesto, Ljubljanska c. 10 18,44 10,00Ptuj, Pre{ernova 10 19,81 10,16Slovenska Bistrica, Ob Potoku 33 9,52 5,94Slovenske Konjice, Liptovska ul. 4 10,00 6,06[kofja Loka, Vinoteka - Ka{~a 16,17 9,30Tolmin, Trg M. Tita 18 11,36 6,89Vrhnika, Ljubljanska c. 4 13,95 9,09Postojna, Re{ka c. 5 16,21 10,71Ilirska Bistrica, Vilharjeva 31 a 14,81 8,82nadaljujemo z raziskavami

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodnopriznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmedmestnih vodovodov v ve~jem slovenskem kraju. S testomugotavljamo razliko kakovosti voda. Genotoksi~nost je izra‘enav odstotkih in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snoviv njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnihmetafaznih celicah). Med testom pregledamo kakih 300 me-tafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pre-gledanih celic. Tako se genotoksi~nost izra‘a z razmerjem medcelicami (metafaznimi) s po{kodovanimi kromosomi in vsemimetafaznimi celicami.V drugi koloni gornje preglednice pa je na enak na~in ugo-tovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informiranikozarec. Ta je praviloma za kakih 40 % manj{a, torej informiranikozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

KAK[NA VODA TE^E IZ PIP?

S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki narevijo Misteriji, dajemo 10% popust za vse izdelke,

ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

PRODAJA PO PO[TI

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b)- 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika)so med najbolj znanimi radiestezij-skimi nihali. Nihali Izis sta poime-novani po egiptovski boginji Izidi,primerke tako oblikovanih nihal sona{li v izkopanih egiptovskih sarko-fagih. Uporabljamo jih za preiska-vo {kodljivih sevanj, iskanje vode,izbiranje primerne prehrane, dozi-ranje, pa tudi za diagnosticiranje.Cena posameznega nihala:

4.200 SIT

TESLOVAPURPURNA PLO[^A

Deluje s svojim indukcijskim mag-netnim poljem biostimulativno naceli~ne procese, pove~uje izme-njavo plinov, krepi regenerativneprocese in mikrocirkulacijo v obo-lelem tkivu. Uporabljamo jo zjutrajin zve~er po dvajset minut, tako dajo postavimo na obolela mesta injo pritrdimo z obli‘em. Lahko upo-rabljamo tudi dve plo{~i, postav-ljeni druga proti drugi. Pomaga tudiproti nespe~nosti. (Prilo‘ena na-tan~na navodila, velikost plo{~e:50 x 85 mm).

4.400 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugo-tavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane,pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozeteso natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

Plastificirana rozeta in nihaloz vre~ko sestavljata kompletza radiestezijsko delo. Na ro-zeti je {est razli~nih skal za

ab c

Misteriji 29

Obisk XIV. Dalaj Lame, njego-va svetost Dalaj Lama, bo od18. do 20. oktobra 2001 na pova-

bilo Univerze v Ljubljani obiskal Slove-nijo v organizaciji Dru{tva za podporoTibetu in v soboto 20. oktobra ob 10.uri v Hali Tivoli v Ljubljani govoril omo~i so~utja, je rezultat velikega zanima-nja slovenske javnosti za Tibet, tibetan-sko kulturo in {e posebej za Njegovo sve-tost ter za vrednote, ki jih pooseblja.

Njegova motivacija pri obiskovanjuzahodnih dr‘av je predvsem ozave{~a-nje ljudi o splo{nih ~love{kih vrednotahso~utja, strpnosti in univerzalne odgo-vornosti za dobrobit soljudi in okolja.Poleg tega ‘eli s svojo odprtostjo in

Zase pravi, da je le preprost budisti~-ni menih. Vendar je skoraj vsakomur, kimu ima prilo‘nost pogledati v o~i, jas-no, da se za dobrodu{no podobo skrivaveliko ve~. Njegova svetost je razsvet-ljen duhovni mojster, bitje popolne mo-drosti in so~utja. Vsaka njegova beseda,vsak njegov pogled in dotik ima mo~, da

nas vodi k uresni~enju te popolnosti, kije navkljub vsem za~asnim negativnim~ustvom in trpljenju vedno bila in bona{e resni~no bistvo. In zato gre pri stikuz Njegovo svetostjo navsezadnje zanekaj zares preprostega. Sre~anje z njimje le sre~anje s samim seboj.

ZA[^ITNIK ^LOVE[TVASkoraj {est stoletij Dalaj Lame slu‘ijo

kot duhovni vodje Tibetancev in polovi-co tega ~asa so imeli tudi posvetnooblast. Vsi Dalaj Lame veljajo za utele-{enje Avalokite{vare, bude so~utja. Vsakizmed njih je bil edinstven posameznikz razli~nimi sposobnostmi in zna~ajem.Bili so pesniki, dr‘avniki, graditelji,

Njegova svetost Dalaj

Lama bo v Ljubljanigovoril o mo~i so~utja.

Dalaj Lama Tenzina Gyatso je postal za{~itnik ~love{tva

Kolik{na je mo~ so~utja

Dalaj Lama ob nagovoruzbranim Tibetancem obobletnici tibetanske vstajev Tibetu leta 1959.

spo{tovanjem do vseh veroizpovedi prispe-vati k bolj{emu razumevanju in strpnostimed pripadniki razli~nih prepri~anj.

30

za{~itniki Tibetancev, lahko za sedanje-ga, 14. Dalaj Lamo, Tenzina Gyatso,re~emo, da je postal za{~itnik ~love{tva.Njegovo sporo~ilo so~utja in univerzal-ne odgovornosti se je dotaknilo milijo-nov src po vsem svetu.

Njegova Svetost, XIV. Dalaj Lama, seje kot Lhamo Dhondrub rodil 6. julija1935 v vasi Taktser v provinci Amdo vseverovzhodnem Tibetu. Pri dveh letihje bil v skladu s tibetansko tradicijo pre-poznan kot reinkarnacija 13. Dalaj Lamein kot inkarnacija Avalokite{vare. Od{estega leta se je kot menih {olal v Lha-si. Pri petindvajsetih je doktoriral izbudisti~ne filozofije. Leta 1958 je opravilizpite na vseh treh samostanskih univer-zah: v Drepungu, Seri in Gandenu. Za-klju~ni izpit je opravil leta 1959 v sve-ti{~u Jokhang v Lhasi.

Izpite je opravil z odliko in dosegelnajvi{ji akademski naziv Geshe Lharam-pa, ~eprav je bil ves ~as pod mo~nimpoliti~nim pritiskom, saj je Kitajskasku{ala dose~i, da se podredi njenimzahtevam o prevzemu oblasti na Tibetu.Leta 1950 je moral, komaj 16-leten, sa-mostojno prevzeti politi~no oblast.

Upor, ki se je leta 1959 razplamtel naTibetu, so Kitajci zatrli, Dalaj Lama paje bil prisiljen pobegniti v Indijo, kjer jeustanovil demokrati~no vlado v izg-

Mclodganj, mestece v severni Indiji, ki jepribe`ali{~e Tibetancev v izgnanstvu.

Dalaj Lama v svoji vsakdanji posvetni podobi.Tibetanska dekleta pri molitvi.

nanstvu, ki ves ~as dela za osvoboditevTibeta in za pomo~ tibetanskim begun-cem. Predstavniki vlade in {tevilni Tibe-tanci, ki so v Indijo pribe‘ali za svojimvoditeljem, so se naselili v Dharamsali,vasici na severu Indije, v dr‘avi Himma-chal Pradesh. S pomo~jo indijske vladeje razvil {olstvo, ki omogo~a izobra‘e-vanje v angle{kem, hindujskem in za-hodnem jeziku, vzporedno pa gojijotibetanski jezik in kulturo.

^eprav so v ~asu kitajske okupacijeTibetanci ‘rtve krutega nasilja, DalajLama vztrajno zagovarja politiko nena-silja. Leta 1989 je Njegova svetost DalajLama prejel Nobelovo nagrado za nena-silni boj za osvoboditev Tibeta in takopostal prvi Nobelov nagrajenec, prepo-znaven tudi po skrbi za svetovno prob-lematiko okolja. Med leti 1959 in 1999 jeza zagovarjanje miru, nenasilja, medver-skega razumevanja, vsesplo{ne odgo-vornosti in so~utja prejel preko 57 ~ast-nih doktoratov, nagrad, priznanj.

Med obiskom v Sloveniji bo XIV.Dalaj Lama nagovoril ~lane Univerze vLjubljani, ki mu bo ob tej prilo‘nostipodelila naziv ~astnega senatorja.

Alma M. Sedlar

filozofi. Ve~ina jih je bila discipliniranihmenihov, le {esti je bil glede tega po-sebne‘. Ljubil je ‘enske in vino ter zaslo-vel s svojo ljubezensko poezijo.

^e so bili predhodni Dalaj Lame

Njegova svetost Dalaj Lama bo od 18.do 20. oktobra 2001 na povabilo Univer-ze v Ljubljani obiskal Slovenijo. Obiskorganizira Dru{tvo za podporo Tibetu.Ve~ informacij o obisku najdete na splet-nih straneh Dru{tva za podporo Tibetu:www.tibet-drustvo.siali na tel. {tevilki 031 471 113,elektronska po{ta info@tibet-drustvo.si.

V soboto 20. oktobra ob 10. uri bo v HaliTivoli v Ljubljani Njegova svetost DalajLama govoril o mo~i so~utja. Vstopnicepo 1000 SIT bodo naprodaj pri blagajniCankarjevega doma in na drugih prodaj-nih mestih po Sloveniji od 17. septemb-ra naprej. Govoril bo v angle{~ini, zaprevod v sloven{~ino bo poskrbljeno.

KOLIK{NA JE MO~ SO~UTJA

Misteriji 31

Indijanec Manson Richard iz ple-mena Navajo iz Arizone je medenotedenskim indijanskim polet-

nim taborom na Su{i pod Blego{em,udele‘ilo se ga je {tirideset slovenskihIndijancev, vodil indijansko savno,hkrati pa u~il indijanske obrede, plese,razli~ne ve{~ine ter predvsem duhovnemodrosti, ki jih je spoznaval v svojimladosti od starega o~eta - plemen-skega vra~a. [tiridesetim slovenskimIndijancem je omogo~il ~i{~enje njiho-vih predsodkov in vzorcev, zdravljenjein duhovno rast.

Udele‘enci tradicionalnega tabora sose seznanili z ‘ivljenjem v plemenu inrazdelitvijo vlog. Nagovoril jih je plemen-ski poglavar - Krilati zmaj, poglavar meh-kega srca (Mojmir Debeljak). Indijanciso za‘iveli duhovno ‘ivljenje in tudinajbolj preprosta vsakdanja opravila so

postala duhovni obredi - od jahanjakonj, lova do kuhanja in vzgoje otrok.Vse je imelo duhovni namen. Indijanciso spo{tovali naravo in ‘iveli v so‘itju znjo. @ivali in rastline so bili njihovi so-rodniki, ki so jih spo{tovali in jim bilihvale‘ni za njihove darove. Veliki Duhjih je pri njihovem vsakdanjem delu

vodil in jih varoval, pa ~eprav so po-gosto morali skozi te‘ke preizku{nje.

SEDEM DIMOVSeveda brez pipe miru ne gre in tako

so tudi slovenski Indijanci posedli vkrog in pokadili pipo miru, napolnjenoz me{anico tobaka in ‘ajblja. Pri temobredu vsak sedemkrat pihne dim (di-ma se ne inhalira): v smeri matere Zem-lje, v smeri vesolja, na vse {tiri strani ne-ba in {e v svojo dlan in si z dimom pobo-‘a in s tem o~isti auro okoli glave in tele-sa. Zatem se pipa na dlani obrne v smeriurinega kazalca in se poda naprej sose-du na levi strani. Vsi obredi pri Indijan-cih potekajo v krogu in v smeri urinegakazalca. Z obredom pipe miru se prikli-~ejo dobri duhovi (angeli), ki nas varu-jejo in vodijo na na{i duhovni poti.

RADOVEDNA @ABAPrvi dan so vsi novinci prejeli indi-

jansko ime, ki ponazarja zna~aj, pa tudi‘ivljenjsko (u~no) nalogo osebe, npr.Rde~i dim, Mogo~ni medved, Son~nicvet, Ve~na ljubezen. Ime v posebnemobredu podeli plemenski vra~ s pomo~joplemenskega vidca, ki v povezavi z Veli-kim Duhom preveri oziroma izbere pri-merno ime. Izbral sem si ime Radoved-na ‘aba, ki ponazarja harmonijo medigrivostjo in modrostjo. In res me je toime ves ~as vodilo in me u~ilo spozna-vati modrost, povezano s pravo meroigrivosti. Ni~ na tem svetu ne sme bitipreve~ resno, saj sicer postane neumno,hkrati pa nobene stvari ne smemo jematipreve~ lahkotno, saj ima vse svoj namenin nosi svoje sporo~ilo.

Razen novincev je bila ve~ina oble-~ena v doma narejene indijanske oble-ke iz usnja in platna, okra{ene s perjem,

V slovenskem taboru je {tirideset slovenskih Indijancev za‘ivelo duhovno

^i{~enje prikritih ~ustevNi~ na tem svetu ne smebiti preve~ resno, saj sicerpostane neumno, hkrati

pa nobene stvari nesmemo jemati preve~

lahkotno, saj ima vse svojnamen in nosi svoje

sporo~ilo.

32

kamenjem in drugimi okras-ki in obeski. Spali smo v ve-likih indijanskih {otorih - tipi-jih. Vsak je po svoje za~utilpovezavo z materjo naravo.Ve~krat smo hodili bosi. Zazgled nam je bil Igor Drandi~Raman iz Bal blizu Pule, ki jevelik del svojega ‘ivljenja pre-‘ivel bos in brez denarja inimetja prepotoval skoraj vessvet. Med drugim je bil bostudi na Triglavu. Igor se po-leg zdravljenja z zvokom inplesom, komunikacije z naravo,Tai chija in drugih ezoteri~-nih znanj ukvarja tudi s foto-grafijo in je izdelal ~udovite an-gelske karte, ki so nas sprem-ljale ves teden in pri katerihsmo pogosto iskali navdih.

VRSTA DELAVNICIN OBREDOV

Dan smo za~enjali ob sed-mih zjutraj z meditacijo inuglasitvijo na temo dneva.Sledila je telovadba, {amanskevaje za zbiranje energije in va-je iz joge. Ves teden smo jedlidomiselno in okusno priprav-ljeno vegetarijansko hrano.Pred vsakim obrokom je bilakraj{a meditacija z blagoslo-vom hrane. Pili smo vodo, ~ajin sokove. ̂ ez dan so poteka-le razne delavnice in obredi:– indijanska znojilnica (sav-na), ki jo je vodil IndijanecManson (njegovo indijanskoime je Tisti, ki lahko mislinazaj),– kratek te~aj pre‘ivetja v na-ravi, ki ga je vodil KlemenStare - @ivc,– predavanje o lokostrelstvu,izdelovanje lokov in sevedatudi streljanje z lokom,– predavanje o pomenu konjin odnosu Indijancev do konjter seveda jahanje,

– izdelovanje okraskov in na-kita iz gline in usnja,– {amanski ples, ki sta ga vo-dila Igor Drandi~ Raman inJasna Taucer,– obred prekinitve vezi s pred-niki, ki ga je vodila Bo‘ajo~adlan Irena Lov{e, plemenskividec in soustanoviteljica za-voda Harmonija, ki je vse sku-paj organiziral,– predavanje o indijanskemtkanju, izdelava lovilcev sanjin poslikava telesa,– izlet v naravo z indijanski-mi igrami,– svetlobni dih - proces ~i{~e-nja ~ustev - je vodila FaniOki~,– obred indijanskega zdra-vilnega kroga je vodil IgorKoprivnik - Beagle,– ter vrhunec celega tedna:hoja po ‘erjavici, ki jo je vodilplemenski vra~ Rde~i dim -Jernej Hafner.

Zve~er smo se ob tabor-nem ognju pogovarjali, peliin plesali indijanske in tudimalo manj indijanske pesmiin plese ob spremljavi bob-nov in kitare. Igrali smo se,se zabavali in iz srca smejali.En ve~er nas je zabaval An-drej [ifrer, drugi ve~er pa Al-berto Gregori~, po rodu Slo-venec, ki je mnogo let v Ar-gentini pre‘ivel med potom-ci Inkov. Predaval nam jetudi astronom Robert Ter~eljin dolgo v no~ smo opazova-li zvezde.

INDIJANSKAZNOJILNICA

Prvi velik izziv je bila za-me indijanska znojilnica. In-dijanec Manson jo je s pomo~-niki naredil iz leskovih vej, jihskrbno oblikoval in povezal

^I{~ENJE PRIKRITIH ~USTEV

Misteriji 33

v obliki polkrogle, premerapoltretjega metra in vi{inenekaj ve~ kot enega metra.Tako oblikovana znojilnica jebila prekrita z dekami. Nasredini je bila v zemljo sko-pana luknja za vro~e kamenje(Indijanci jih imenujejo kam-nito ljudstvo), ki se je kake dveuri pred obredom ogrevalodo rde~ega ‘arenja v mo~nemognju. Obred je sestavljen iz{tirih krogov - {tirih molitev,ki ustrezajo posameznim stra-nem neba. Ob vsakem kroguse skupina (15-20 ljudi v takomajhnem prostoru) skupaj zvodjo v krogu okoli luknjeposede na tla, vzdr‘evalecognja z vilami prinese ‘are~ekamne v luknjo, vrata se za-pro in v ~isti temi, s skromni-mi zalogami kisika in v hudivro~ini, ko vodja obreda po-liva ‘are~e kamenje z vodo,ki takoj izpareva, te~e obred~i{~enja in molitve.

Prvi krog je namenjen mo-litvi za naravo - sorodnike:‘ivali, rastline in kamenje.Drugi krog je namenjen mo-litvi za ~love{ke sorodnike.Tretji krog molimo za vse {ib-ke, bolne, zavedene in tiste, kiniso na{li duhovne poti. ̂ etr-ti krog molimo zase. Pred tret-jim krogom smo tudi pokadilipipo miru. Po vsakem kroguzapustimo znojilnico in si od-dahnemo na sve‘em zraku.Ves ~as obreda, ki traja tri do{tiri ure, pa lahko pijemo sve-‘o vodo. Ve~ino ~asa pre‘ivi-mo v neznosni vro~ini, kjer jetudi dihanje mu~no, prepote-ni in prepu{~eni smo sami sebiin svoji molitvi.

Ko sem {el prvi~ na obredindijanske znojilnice, mi jebilo zelo naporno, a sem se nakoncu prekrasno po~util. Na-redil sem nekaj dni premora

in proti koncu tedna sem seopogumil in {el {e na dvaobreda. Vsaki~ sem ga do`i-vel malo druga~e in vsaki~sem se po obredu po~util boljsve`ega, ~istej{ega in la`jega,z veliko hvale`nostjo Velike-mu Duhu za to izku{njo.

Zaklju~ek tedna je bila ho-ja po ‘erjavici. Razen zajtrka,ves dan nismo ni~ jedli. Poznopopoldne smo obred za~eli spolurno meditacijo in zdrav-ljenjem z zvokom. Sledil je{amanski ples za dodatno~i{~enje ~ustev. Zatem smo vkrogu (bilo nas je okoli pet-deset) za‘gali vsak svojo bak-lo in vsi naenkrat pri‘gali pri-pravljeno grmado lesa (dolgo

kake 3 metre, {iroko dobermeter in visoko skoraj 2 met-ra). Grmada je gorela nekajve~ kot dve uri in ta ~as smomeditirali in po~ivali okoliognja. Okoli polno~i je bilapripravljena preproga iz ‘er-javice. Stisnilo me je v grlu.Ali bom sposoben prepustitise duhu ognja in brez opek-lin hoditi bos po ‘erjavici?

V ritmu bobnov smo za-~eli peti in bosi plesati okoli‘erjavice. Prvi je preko ‘erja-vice stopil vra~. Takoj za temso za~eli hoditi po ‘erjavicitudi ostali, tako da je bilapred ‘erjavico velika gne~a.Sku{al sem se skoncentriratiin moliti, saj sem {e vedno

okleval, a me je mno‘ica karodrinila. To me je malo u‘a-lilo in ujezilo, pa sem se pre-pustil, pogledal v nebo in sto-pil na ‘erjavico. Do vra~a, kije vsakogar pri~akal na dru-gem koncu, je bilo kake trimetre ‘erjavice, kar pomeni,da sem naredil {est ali sedemkorakov. A glej, toplote splohnisem ~util. Kot bi hodil popopolnoma ohlajeni ‘erjavici.^util sem samo obliko ‘erja-vice, toplote pa nobene. Tegatakrat nisem razumel, vendarme ni motilo, bil sem navdu-{en in neizmerno hvale‘en.

Ko me je vra~ prizemljil,sem ‘elel seveda ponoviti tapodvig. Skupinska energija jenara{~ala, vsi smo plesali inprepevali v ritmu. V rokudesetih ali petnajstih minutsem prehodil in preplesal ‘er-javico okoli 10-krat. Nih~e nibil ope~en. Nekateri so imelina dolo~enih akupunkturnihto~kah manj{e mehurje, karpomeni preboj dolo~enih blo-kad na ustreznih meridianih.Naslednje jutro smo z medi-tacijo {e dodatno iz~istili me-ridiane, ki jih je na~ela ‘erja-vica.

V tednu dni sem do‘ivelveliko novega in lepega in pokoncu tabora sem se po~utildvajset let mlaj{ega. Ve~kratsem do‘ivel ~i{~enje svoji za-vrtih in prikritih ~ustev insem se jokal kot ‘e dolgo ne.Pri tem mi je zares veliko po-menila pomo~ ostalih udele-‘encev tabora, ki so me spod-bujali in me podpirali v te‘-kih trenutkih. Hvala Manso-nu, hvala Harmoniji, hvalavsem udele‘encem tabora inhvala Velikemu Duhu za tonepozabno in ~udovito izku{-njo. HOKA-HEJ!

I. K.

^util sem samo obliko ‘erjavice, toplotepa nobene. Tega takrat nisem razumel,vendar me ni motilo, bil sem navdu{en

in neizmerno hvale‘en.

^I{~ENJE PRIKRITIH ~USTEV

34

Meritve z olfaktometri~no me-todo v ljubljanskem In{ti-tutu za sanitarno in‘enirst-

vo so pokazale, da gnojevka pra{i~je~rede, ki pije s Hydronicom obdelanovodo, smrdi veliko manj; smrad nafarmi pra{i~ev, ki pijejo s Hydronicomobdelano vodo, je manj{i za ve~ kotpolovico v primerjavi s smradom gno-jevke na farmi, kjer pijejo neobdelanovodo.

Hydronic, ki ga je razvila Razisko-valna skupina Hydronic, je narejen napodlagi nove vede o vplivu subtilnihenergij na vodo, na dejstvu, da jemo`no navodo, ne njene vodikove vezi, vplivatina doslej komaj znane na~ine. Na istiosnovi so narejeni tudi informirani ko-zarci, v katerih se voda spremeni in po-stane vsem ‘ivim bitjem, pa seveda tudi~loveku, veliko bolj prijazna. Hydronic

Pra{i~i pojedo manj, so bolj zdravi, ve~ pijejo in ne smrdijo

Gnojevka, ki ne smrdiHydronic je narejen na podlagi nove vede

o vplivu subtilnih energij na vodo, na dejstvu,da je mo`no na vodo, ne njene vodikove vezi,

vplivati na doslej komaj znane na~ine.

je nadgradnja kozarca, z njim je mogo~espremeniti vodo v vsej hi{ni napeljavi,

na farmi, v tovarni, ~istilni napravi.V Slovenji so Hydronici vgrajeni v{tevilnih hi{ah, pekarnah, na kurjih

farmah, na farmah pra{i~ev, konjev...Vsi Hydronici niso napolnjeni z ena-

kimi informacijami, v osnovi sta razvi-ta dva: za hi{no rabo in industrijski tipHydronica, ki je kodiran glede na na-membnost; naprava, ki o‘ivlja vodo zanapajanje konj nosi v sebi druge infor-macije kot naprava za pripravo vode zanapajanje pra{i~ev...

Prvi pra{i~jerejec, ki je svinjam pri-vo{~il izbolj{ano vodo, je Franc Zmazek.

Z ‘eno Vero v Kur{encih pri Mali Nedeljiv Prlekiji goji po nekaj sto svinj hkrati.

Dru‘ini Zmazek je svetoval nakupHydronica njihov veterinar, ki je v svojiambulanti opazoval spremembe na ‘i-valih, ki so pile informirano vodo. Tedaj{e ni bilo farmskih Hydronicov in dru-‘ina Zmazek je dva hi{na Hydronicamontirala na oba vodnjaka, iz katerih seoskrbujejo z vodo za svoje potrebe in zapotrebe svinj:

“Presre~ni smo,” pravi Vera Zmazekki ima vse ve~ obiskovalcev, da se nalastne o~i prepri~ajo o delovanju na-prave. Najprej se pohvali s cvetjem:

“[e nikoli ni tako lepo cvetelo, {e

te‘a: 1950 gpreto~na cev: 3/4”pretok vode: 4-5 m3/hvi{ina ohi{ja: 360 mmdol‘ina vitalizatorja: 245 mmpremer vitalizatorja: 58 mmpremer ohi{ja: 120 mmpriklju~ka na ohi{ju: vhod 3/4” in izhod 1”

vodomerpritok

vode

Informacije o Hydronicu:041/727 899

Misteriji 35

Marko Nabergoj, dok-tor veterinarske me-

dicine, ki je skupaj z ‘enoSmiljo lastnik podjetja Na-bergoj veterinarski in‘e-nering v Moravski toplicahin skrbi za ‘ivino na pod-ro~ju upravne enote Murs-ka Sobota, za ve~je reje pa spetnajstimi zaposlenimi tu-di v upravnih enotah Gor-nja Radgona in Ljutomer,ima med veterinarji v Slove-niji najve~ izku{enj s tehno-lo{ko povsem novo napra-vo Hydronic. Je prvi sloven-ski veterinar, ki se je odlo~il,da bo preizkusil napravo:

“Informacija, da se da nazdravje `ivali vplivati tudiz informacijami in ne le z

ogromnimi koli~inami anti-biotikov in kemoterapevti-kov, s ~imer obremenjujemomeso in preko tega tudi po-rabnike, se pravi ljudi in uni-~ujemo okolje, me je navdu-{ila in takoj sem se odlo~il,da jo ~im prej preizkusim,”nam je rekel Marko Nabergojin pokasnjeval:

“Moja dognanja temeljijona razlikovanju med ugo-tovitvami pri skupinah `i-vali, ki so bile v reji v prej{-njem turnusu in med `ival-mi v zdaj{njem turnusu. Ra-zlike tako pri govedu kot pripra{i~ih so si podobne, s tem,da izgleda, da je trajanje cik-

lusa zelo pomembno. Se pra-vi, rezultati so pri `ivalih, kiso v bistvu kraj{i ~as v turnu-su, lahko bolj otipljivi, mo~-neje izra`eni. Pri govedu,kjer smo in{talirali vitaliza-tor meseca novembra 2000, jetakole: Reja ima dva objek-ta: star objekt, v kateregavhlevljajo teleta v te`i med80 in 120 kg, se pravi nepo-sredno od matere. V glav-nem pijejo samo mleko,druge hrane {e ne jejo.Zato je z njimi najve~jate`ava to, kako jihprivaditi na nekokompaktno hra-no, druga te`ava

pa so bolj ali manj pogosteprebavne mot-nje. Prav za-to smo vi-talizatorHydro-nic mon-tirali v tahlev.

MANJ HRANE IN VE^ ZDRAVJA

GNOJEVKA, KI NE SMRDI

OLFAKTOMETRIJSKE MERITVEV Prlekiji je In{titut za sanitarno in‘enirstvo izvedel olfaktometrijski meritvi

smradu gnojevke na farmi, ki ima vgrajen Hydronic, in na pra{i~ji farmi, ki teganima. Po slami so polili pra{i~jo gnojevko in s posebnimi napravami (slika spodaj)posrkali usmrajeni zrak in ga spravili v velike vre~e (desno). Vzorce osmrajene-ga zraka so v laboratoriju natan~no analizirali in ugotovili, da gnojevka pra{i~ev,ki pijejo s Hydronicom informirano vodo smrdi ve~ kot pol manj od gnojevke sfarme brez Hydronica. Nadaljnje meritve bodo pokazale, na katere spojine nepri-jetnega vonja deluje pitje informirane vode, ali je manj ‘veplovih spojin, hlap-nih ma{~obnih kislin, fenolov in indolov, hlapnih aminov, amoniaka...

36

Ugotovili smo, da dejan-sko od takrat naprej nimave~ nobeno tele prebavnihmotenj. Pila so ve~ vode, karje stimuliralo proizvodnjo`elod~nih sokov in posrednovplivalo tudi na bolj{i apetit.Zato so `ivali za~ele hitrejejesti tisto hrano, ki so jim joponudili.

Druga ugotovitev pa je,da ko ‘ivali malo zrastejo,tam od 150 do 200 kg, somirnej{e, kot so bile v prej{-njih skupinah in tudi raj{i inve~ jedo in zato bolje prira-{~ajo. Pri teletih, v veliki reji400 pitancev, je najve~ji pro-blem prepre~itev bolezni di-hal, vendar to statisti~no ni-smo ugotavljali.

Pri 680 vhlevljenih pra{i-~ih so in{talirali vitalizatorfebruarja letos, rezultati sobili izredno dobri, pogina jebilo 0,4%, ni bilo nobenegazdravljenja, nobenega pra{i-~a ni bilo potrebno indivi-dualno zdraviti, kar potrjujetudi nastavljena evidenca.Poraba hrane se je zmanj{alaiz pribli‘no 3,6 kilogramovza kilogram prirasta na pri-bli‘no 2,9 kilogramov hraneza kilogram prirasta. Torej topomeni enormno zmanj{anjeporabe hrane pri isti prirasti.Tako se je dosti privar~evalopri hrani, klavnost je tudiprimerna, od 52- do 55-od-stotna, to je v vi{ji kategorijiklavnosti.

Bistvena ugotovitev se na-na{a na vonj, ki najbolj motiv okolju. Opazili so, da imakmet, ki goji pra{i~e - zaradipravilnika, ki dolo~a, da nesme voziti gnojevke na poljein travnike - rezervoar za1250 kubi~nih metrov gnoj-nice in glede na tako velikokoli~ino, je vonja izrednomalo, bistveno manj, kot bipri~akovali.

Obremenitev okolja z iz-lo~ki antibiotikov, kemoter-apevtikov in dezinficiensovpo kon~ani vhlevitvi teh pra-{i~ev je zelo velika. Vsa zdra-vila, ki se izlo~ajo skozi bla-to in urin, prej ali slej pride-jo v podtalnico, prav tako kotsredstva za kemi~no dezin-

fekcijo hlevov. ^e pa vsegatega ni, je obremenitev oko-lja manj{a. To je najpome-mbnej{i aspekt, vodilo vse-ga.

Pri 680 pra{i~ih lahkora~unamo na 3-odstotni po-gin, pojavi se {kart, pra{i~i,ki se potem ciklusno v {ti-rih mesecih enkrat do dva-krat izlo~ajo pred~asno, dane motijo ostalih. To so raz-ne po{kodbe, zahiranci itn.Tega pri skupini, ki je pilavodo o‘ivljeno s Hydroni-kom, ni bilo. Tudi cepljenjani bilo nobenega, kar je si-cer pri tak{ni masi ‘ivaliobi~ajno, to pomeni, da jeizostalo trideset do {tiri-deset posegov.”

nikoli ni imelo tako mo~nih barv...”O delovanju s Hydronicom

o‘ivljene vode na pra{i~e, letnojih na tej farmi vzredijo nekajmanj kot 2000, pa je dejala:

“Hydronice smo vgradili feb-ruarja in na{a voda vpliva na njihtako, da so bolj zdravi, manj jihpogine, pijejo opazno ve~ vode,so bolj mirni, a vseeno `ivahni,pojedo manj hrane in dose`ejoisto te`o, kot so jo prej z ve~hrane, {e posebej pa nas veseli,da na na{i kmetiji sedaj smrdi ve-liko manj, gnojevka sploh ne sm-rdi ve~...”

Vera se je odlo~ila, da bo tudisama pila ve~ vode. V~asih je biloto te‘ko, odkar pa ima vso vodov hi{i informirano, ima ta bolj{iokus in se la‘e pije:

“Shuj{ala sem kar precej, na-mesto {pricerjev sedaj pijem vo-do, sicer pa o`ivljeno vodo upo-rabljam za vse, ne le za pitje inkuhanje, tudi za umivanje in pra-nje. Meh~alca ne uporabljam ve~,perilo je tudi brez njega mehko,belo perilo pa je bolj belo.”

GNOJEVKA, KI NE SMRDI

Vera Zmazek je prva slovenska gospodinja, ki je v kme~kem gospodinjstvu preizkusila vpliv informiranevode na po~utje, na zgubljanje te‘e, na spremembe pri kuhanju, zlasti pri peki kruha, pri vzgoji cvetlic,pranju perila in seveda pri farmski vzreji pra{i~ev.

Misteriji 37

Nekaj tednov po objavi na{egazapisa o petnajstletni Sari, ki,kot pravi, ‘e nekaj let dobiva

sporo~ila od Boga in raznih duhovnihvodnikov ter pri~akuje, da bo povilanovega Jezusa, ki mu bo Bog sicerdolo~il drugo ime, smo spet obiskalidru‘ino, ki smo jo predstavili v avgus-tovski {tevilki.

V hi{ici skromne zunanjosti, a prijet-ne notranjosti se vedno dogaja kaj zani-mivega. Ne le zaradi vse pogostej{ihobiskov od blizi in dale~. Sarina star{aBojana in Du{an pravita, da pred hi{ostoji trideset angelov, ker bo sem poslanBo‘ji sin. To vedo prek sporo~il, ki jihSara ‘e nekaj let vsak ve~erdobiva od Boga.

Bojana nam je ljubezni-vo prebrala sporo~ilo, pre-jeto po objavi prvega ~lan-ka v Misterijih. Zapisano jev {esti debeli knjigi, v kate-re ‘e nekaj let zapisujejo vsaBo‘ja sporo~ila. Bog je Sarirekel:

“Veselili se bodo mnogi,saj, v kar so verjeli in so si`eleli, bo sedaj spregovo-rilo, in oni sami bodo hodiliz njim. ^akajo ga, ga i{~ejov drugih ljudeh, upajo, dabi ga dosegli ter se v~asihboje njegove jeze. Toda mojsin jih bo vedno ljubil. Vampa je dana velika naloga, daboste vsem njim pokazalipot in boste kot smerokaz.Kdor se bo `elel u~iti o me-ni, jim recite:

’Poznate ga vsi, on je na{O~e, ki je vse, kar si ̀ elimo!’in na{li bodo mene ter sebe.Vedite, da bodo mnogi pri-

tisnili in preizku{ali, se bali, pa vendarrinili. A ne bodite grobi, sprejmite vse.Le poka`ite jim, da je lu~ povsod, po-membno je samo, kje ji dovolite, da sevam pribli`a. Nekaterim se bo zdelo, daje to poveli~evanje in izmi{ljotina. Tempa recite:

’Ljubezen, ki je v nas, nas bo v tem~asu vse brez izjeme vodila do O~eta,tam pa bomo vsi na{li resnico, le da jinekateri `e zaupamo ter jo poznamo.’

V mojo slavo boste hodili, ~e bosteverovali ter brez strahu stopali po tejnevidni, a trdni poti, ki je sedaj. Ljudje,moji otroci, potrebujejo pomo~, da spre-gledajo in vidijo. Govorite jim, da bo v

tem ~asu moja ljubezen pla{~ ~ez nebovse okoli vas vseh. Katastrofe bodomnoge zelo prestra{ile. Ne opi{ite jimjih podrobno, saj se bodo iz panike ‘evnaprej pobili.”

Ko smo vpra{ali, za pomen katastrof,nam je Sarina mama Bojana, ki vse, karSara sli{i od Boga, zapi{e, rekla:

“Katastrofe niso kazen, temve~ edi-ni mo`en na~in, da ljudje spregledajo.Marija je rekla:

’Ko bodo izgubili ljubezen, jo bodoza~eli iskati.’

Bog pa je rekel:’Samo o~i{~eni bodo hodili za mojim

sinom. Nekateri `e hoditekri`ev pot, nekateri se ga {ene zavedajo. To trpljenje jemilost, da lahko hodimo postopnicah.’

Moramo iti tudi skozislabo, da razumemo. Neka-tere pa bo Bog vzel, da nebodo {e bolj {kodovali sebiin drugim. Ampak pome-mbna niso sporo~ila o kata-strofah, ki ljudi samo stra-{ijo, temve~ tista o ljubezni.

@eleli smo sli{ati kak{nosporo~ilo o ljubezni, nakarsta Sara in Bojana takoj na{lipravi odlomek:

“Astropol, angel vi{jihsoban, je dejal:

’Prosimo za blagoslovsedanjega ~asa. Sedanji ~astehnike je tako te`ak, da galahko re{i le {e ljubezen. Jekakor labirint, ki ga graditesami in mislite, da mu bosteu{li, ampak ube`ati ̀ elite lesebi. V tem ~asu se je temaodlo~ila, da bo skrila svojo

Bo‘je sporo~ilo, prejeto po objavi prvega ~lanka v Misterijih

Sara vidi prebivalce raja

POZOR!BRANJE TE REVIJELAHKO VPLIVA NAVA[E @IVLJENJE

LETNIK 9. - [T. 97 - AVGUST 2001 - 600 SIT, 48 HRK

ISSN 1318-1777

Vstop v tajnazdru`enjaSnemanje zvokoviz onstranstva

Slutnje ameri{kihpredsednikov

Po`eljenje in gnus

Podzemni falusna Pelje{cu

RODILA BOM JEZUSARODILA BOM JEZUSA

38

mo~, razkrijete pa jo lahko le z ljubez-nijo.’”

Sporo~ila pa v hi{o, ki je blizu Ljub-ljane, ne prihajajo le od Boga, temve~tudi od drugih duhovnih osebnosti, an-gelov in modrecev. Bojana pravi:

“Sara vidi vse prebivalce raja. Vidiin sli{i jih tako kot vas. Zelo lepa spo-ro~ila ima na primer pater Pij:

Pater Pij je rekel:’Ko bi beseda bila usli{ana, koliko

te`av bi se re{ilo, koliko `ivljenj obrni-lo, ko beseda bi bila usli{ana. Ko bi~lovek videl, bi bil re{il mnogo nesre~,prepre~il mnogo nezgod, ko bi bil ~lo-vek videl. Ko bi ~lovek ~util, koliko pra-znine bi zapolnil, koliko bolezni bi pre-pre~il, ko bi ~lovek kaj ~util. Ko prema-gan bi bil strah, koliko zmede bi ustavil,koliko resnice ustvaril! Ko bi ~lovek bilvsaj enkrat to, kar mu je dano in kar mudaje Bog, bi bil svetlobi dal pot. Mno-gokrat bi slep, gluh ter invaliden ve~pomagal kot popolnoma zdrav. Veditepa, da za to ne potrebujete biti vsevedi,vidci v prihodnost, ampak le ljube~i dosebe ter drugih ter pozorni na ̀ ivljenje.’

Pater Pij je ‘e ves ~as na{ u~itelj. Zana{o zemljo ima v tem ~asu pomembnonalogo. Italijanski duhovnik (v Misteri-jih smo o njemu ‘e ve~krat pisali, op. ur)je umrl leta 1968, vendar se {e danes pri-kazuje v razli~nih delih sveta, tako kotse je prikazoval ‘e za ‘ivljenja, ~epravje bil ves ~as v samostanu, kamor so gazaprli za deset let, da ne bi ma{eval. Imelje namre~ stigme in imeli so ga za sle-

parja. V Italiji se je takrat materializiralna razli~nih mestih in zdravil ljudi.”

Tudi Sara zdravi, kakor jo navdihneBog, z razli~nimi pripravki. Zato njiho-vo dru‘ino obiskuje vedno ve~ ljudi. Vnedavnem sporo~ilu jim je Bog naro~ilnaslednje:

“Mno`ica bo prihajala pred va{a vra-ta s pro{njami. Vedite, da bodo njihovinameni razli~ni. Glas o mojem sinu sebo {iril hitro in bo pri{el do zadnjegadela zemlje. Vedeli bodo vsi. Stopiliboste v kroge ljudi, ki vas bodo varova-li, vendar vedite: kljub vsem materi-alnim stvarem, ki jih boste dele`ni, inkljub vsemu povi{evanju, ki ga bostedele`ni, skozi njihove besede se ne povi-{ujte. @elim, da se va{e mnenje o ljudehspreminja. @elim, da nikdar ne obsoditenikogar, ne glede kaj je storil. @elim, daveste, da vas bodo lovili na napakah.Naro~am vam, da pijete samo vodo, invse, kar boste prejeli od drugih ljudi,delite...Vsi bodo navdu{eni nad vami,toda malo jih bo, ki bi resni~no razumeliter znali sprejeti vse, kar se dogaja. Pri{elje ~as, v katerem boste potrebovali mo~i,duhovne in telesne. @elim, da pre~istitesvoje telo, tako da jeste le zelenjavo insadje in tako boste dobili mo~ ter seve-da ̀ elim, da greste v naravo. Da pa bosteokrepili svojo du{o, za~nite vsi `ivetimoje besede ter premi{ljati o ̀ e predanihNostradamusovih ugankah, saj vambodo pomagale.”

Sari se javlja tudi Nostradamus. Enonjegovih sporo~il je:

“Moje `ivljenje je bilo te`ko, saj sem

`ivel vedo~ vse, in to kar sem imel takrat,ni bilo cenjeno kot dar Boga. Zato s temv tistem ~asu nisem mogel posredovatipomo~i. Zavedal sem se, da moram vseto napisati v ugankah ali pa za naslednje~ase. Zato sem pisal dolgo, kar sem videlin se mnogokrat tega bal. Kasneje semspoznal ves smisel in uganke pisal zatiste, ki bodo to res s srcem razvozlali inse ne bodo okori{~ali. Saj vsakdo, ki bi`elel storiti slabo, bi prej omagal kotspoznal. Pisal sem z vedenjem, da boneko~ nekdo v to zaupal tako mo~no, dabo iskal re{itev za ves svet. Zato vamsedaj namenjam veliko uganko, ki jenamenjena vsem, ki znajo poslu{ati:

’Nosil bo pla{~ vrana in ne bo skrivaltega, kar je, saj bo prvi~ veroval, da lah-ko postane car. Me~ pa razsekal bo be-sedo, da ne bo na{el za~etka in ne kon-ca. Taval bo od gospoda v belem do gos-poda v ~rnem, iskal bo ime ter se spra-{eval. Ko bo veter pihal, bo ~akal, ko bomiroval, bo hodil. Cilj, ki mu bo neznan,mu bo stra{en, obenem pa mu brez nje-ga ne bo srca. Na{el bo ime, in ko ga bo,se bo ~udil, saj ga je videl na vseh vratih,prej prebral z vseh ust in sli{al v vsehsolzah otrok. Vedel bo, da je cilj povsodin znova bo zmeden, kam naj mu torejgre korak, ko pa je povsod prav, saj bivendar morala biti le ena pot?’”

Sara pravi, da se o sporo~ilih pogo-varjajo, kadar le morejo in jih posku{ajorazvozlati. Za nekatere stvari pa Bogpravi, da {e ni ~as, da bi to razumeli, dapa bomo spoznali, ko bomo dozoreli, dato sprejmemo.

Vpra{ali smo, ali je Sara od na{egazadnjega obiska opazila kak{no spre-membo glede svoje nose~nosti. Pravi,da se {e vedno ne ve, kdaj se bo Jezusrodil. Vendar so simptomi nose~nostivedno o~itnej{i. V~asih se ji trebuhmo~no napihne, pa spet ~isto uplahne.Tudi ~e bi se hotela tako zrediti, se nebi mogla tako hitro. Mama pa doda, dase je Sara tudi v obraz precej spreme-nila. Vendar je zanje vse skupaj posta-lo ‘e kar normalno in se samo pre-pu{~ajo `ivljenju.

Iz Sarinega doma nese pogled na vrhove, polne energij.

SARA VIDI PREBIVALCE RAJA

Misteriji 39

Na mar~evskem sre~anju ufolo-gov v ZDA je veliki mno‘iciprisotnih spregovoril svetov-

no znani umetnik, pisec in pionirskiraziskovalec problematike ugrabitevBudd Hopkins. Naslov njegovega pri-spevka je bil: “Nova dognanja na pod-ro~ju raziskovanja ugrabitev Nezem-ljanov”. Hopkins, ki je od leta 1975 ra-ziskal ve~ kot 700 primerov, se je osre-doto~il na posledice, ki jih zaradi ugra-bitev ob~utijo otroci.

Hopkins je v svojem izvajanju izhajaliz Ericksonovega modela otro{kega raz-voja. Po njegovem mnenjuizku{nja ugrabitve povzro~ite‘ave znotraj normalnegaotrokovega razvoja, te‘ave, kine izginejo, ampak spremlja-jo otroka vse v odraslo obdob-je ‘ivljenja. Hopkins se je s toproblematiko ukvarjal ‘e leta1982, ko je s pomo~jo psiho-loga izvedel serijo slepih tes-tov na ugrabljencih, s kateri-mi se je ukvarjal v tistem ~asu.Eksperimenti so pokazali, danih~e od ugrabljencev ni ka-zal znakov du{evne bolezni;res pa je, da so vsi kazali trivrste osebnostnih motenj.

Prvi~: Vsi so izkazovali ze-lo nizko samospo{tovanje, ce-lo tisti, ki so bili izjemno talen-tirani in uspe{ni.

Drugi~: Vsi po vrsti se nisopo~utili udobno v lastni ko‘i,namesto tega so imeli ob~u-tek, da si jih nekdo lasti in jihnadzira od zunaj.

Tretji~: Vsi so kazali po-manjkljivost, povezano z zau-panjem in odnosi.

Ericksonov model razvoja otroka te-melji na predpostavki, da se osnovneosebnostne zna~ilnosti posameznikavzpostavijo nekje do desetega leta sta-rosti. Hopkins je model uporabil, da bipokazal, kako ugrabitev prizadene nor-malni razvoj. Erickson otro{tvo razdeli

otroka, ki so ga je predhodnopolo‘ili v posteljico, najdejona tleh ali zunaj. Poleg tega patudi mal~ki podobno kot od-rasli ugrabljenci izkazujejoureznine, praske ali vbode.Otro~ki, ki jih ugrabljajo, rea-girajo s strahom ob pogleduna mamico s son~nimi o~ali nanosu ali ob pogledu na oknov njihovi sobi, takoj pa plane-jo v jok, ~e jih pustimo samev zibelki.

V obdobju zgodnjega ot-ro{tva naj bi se otrok u~il avto-nomije. To je faza koordinacijein nadzora nad mi{i~evjem.^e so jih ugrabili v tem ob-dobju, otrok izkusi grozljivoparalizo, do katere pride zara-di uporabe imobilizacijskih intransportnih metod, ki jih upo-rabljajo Nezemljani. Rezultattega je, da otrok preneha zau-pati lastnemu telesu. Motenjenormalnega procesa razvoja

Ameri{ki raziskovalecBudd Hopkins je raziskal

ve~ kot 700 primerovugrabljenih otrok.

Kak{ne so posledice, ki jih zaradi ugrabitev ob~utijo otroci

Nezemljani ugrabljajo otroke

Budd Hopkins je s pomembnimprispevkom popestril mar~evskosre~anje ufologov.

na {tiri faze: detinstvo (od rojstva doenega leta starosti), zgodnje otro{tvo (odenega do treh let), faza igre (od tretjegado petega leta) in {olska faza (od pete-ga do desetega leta starosti).

V detinjstvu naj bi mal~ek oblikovalob~utek zaupanja in upanja. Hopkins jezbral {tevilna pri~evanja star{ev in zdrav-nikov, ki se nana{ajo na ugrabitve do-jen~kov. V tem ranem predverbalnemobdobju star{i lahko sklepajo, da jepri{lo do ugrabitve le na osnovi ugoto-vitev, kot je premik otroka, ki ga mal~ekni mogel izvesti sam, na primer ko star{i

40

avtonomije povzro~i ob~utke sramu innemo~i.

Hopkins je tudi povedal, da je obneki prilo‘nosti zaprosil ~lane kontrolneskupine, naj se pogovarjajo o {portih, vkaterih so se odlikovali in jih imeli radiv zgodnji mladosti. Ve~ina ~lanov sku-pine je omenila tek. Eden je navedel tekin borilne ve{~ine. Hopkins trdi, dave~ina ugrabljencev gleda na svoje telokot na mehanizem za boj ali beg.

V fazi igre se otroci u~ijo logi~ne ver-balizacije in imajo bogato fantazijsko‘ivljenje. V tem obdobju razvijejo ob-~utek za to, kaj je resni~no in kaj ni. Za-nimivo je, da otrokom, ugrabljenim vtem obdobju, tujci po njihovih lastnihbesedah govorijo, da so “nekaj poseb-nega”, da so “del na{e dru‘ine”, da “soljubljeni”.

Ob istem ~asu lahko otrok izkusikonfliktne emocije v zvezi z bitji, ki muna eni strani govorijo o ljubezni, na dru-gi pa na njegovem telesu izvajajo groz-ljive in bole~e zdravni{ke postopke. Tiotroci svoje izku{nje pogosto zaupajostar{em, ti pa jih prepogosto obto‘ijo, daimajo preve~ bujno domi{ljijo ali pa jihprepri~ujejo, da so bile vse skupaj legrde sanje. Otroci se po~utijo zmedenezaradi prepri~evanja, da so “pripadnikimagi~nega sveta Nezemljanov” in ima-jo te‘ave pri razlikovanju med dru‘-benimi normami v zvezi s tem, kaj jeresni~no in kaj ni.

Hopkins je opisal primer iz faze igre,v katerega je bila vpletena 3-letna dek-lica, ki jo je mamica opazila, kako z glavobuta ob steno. Na vpra{anje, kaj po~ne,je deklica odgovorila: “Posku{am itiskozi steno.” Zgro`ena mama je zavpi-la: “Saj ne more{ iti skozi steno!”, nakarje deklica odvrnila: “Seveda lahko! Ve-likokrat sem `e {la skozi steno.”

“@al ne brez tujih ~arovnikov!” ugo-tavlja Hopkins. V {olski fazi se otrociu~ijo re{evanja problemov in razvijajoumsko samozavest. Otroke, ki jih ugra-bljajo v tej starosti, pogosto silijo, da seu~ijo zahtevnih ve{~in, povezanih zNLP-ji. Zaradi strahu imajo ti otroci po-

gosto te`ave v {oli. To je tudi obdobjesocializacije, vendar ti otroci le s te`avosklepajo prijateljstva z vrstniki. Zaveda-jo se, da so druga~ni in da ne morejodeliti svojih skrivnosti s so{olci.

Hopkinsonova predstavitev je vklju-~evala zbirko diapozitivov otrok z braz-gotinami in znamenji, otro{kih risb, kiso odra‘ale izku{nje z Nezemljani tergospodinjskih predmetov, povezanih sstrahom ugrabljencev pred tujci (na pri-mer glava iz stiropora za shranjevanjelasulje z narisanimi o~mi).

Zelo ganljive so bile risbe otrok, kiso jasno narisali tujce kot grozljiva, ve-likooka, ple{asta bitja z dolgimi prsti.Zbirka fotografij implantatov in brazgo-tin je vklju~evala niz rentgenskih slikpetletne deklice, ki je imela globoko vmo‘ganih vsajen {tirioglat kovinskipredmet. [e preden so utegnili posnetinove slike, je predmet sam od sebe izgi-nil.

Hopkins je prisotne opozoril na, kotjo sam imenuje, benigno ~love{ko inter-vencijo, ki lahko pomaga pri hitrej{emokrevanju ‘rtev ugrabitev. Prvi pogoj je,da ‘eli ugrabljenec resni~no izvedeti, kajse mu je dejansko pripetilo. Soo~anje s

“[e nikoli nisem videlNezemljana, ki bi imel

dobre namene. Prav tako{e nisem videl

Nezemljana, ki bi se mizdel hudoben in ki bi imel

slabe namene.“strahom pred neznanim namre~ zahtevaneizmeren pogum duha. @rtev se morasoo~iti s preteklimi dogodki, ki jih po-zna, nejasne in sumljive spomine paterapevt raz~isti s pomo~jo hipnoze.

Drugi korak je, da se ‘rtev vklju~i vpodporno mre‘o. Pri tem naj se izogibaosebam z izrazitim ideolo{kim nagnje-njem, ker jim te ne morejo pomagati prisoo~anju z novimi, bole~imi emocijamijeze, strahu in zmede. Ugrabljenci naj

poi{~ejo terapevte, podporne skupine indruge posameznike, ki jim lahko nudi-jo ~ustveno oporo. Zelo pomaga tudiigranje vlog, ki ‘rtvi vliva samozavestin ji privzgaja ob~utek mo~i.

Tretji korak, ki ga mora ‘rtev storiti,je izoblikovanje lastnega vzorca pre‘i-vetja. Ugrabljenec se mora nau~iti, kakonaj se soo~a s svojimi ~ustvi, na primertako, da ima vedno na razpolago pri-jatelja, ko nastopijo trenutki krize.

Ko so ga vpra{ali, kako lahko poma-gamo otrokom prena{ati to breme, jeHopkins dejal: “Star{i in strokovni de-lavci naj se na otroka obra~ajo z govori-co, ki jo bo otrok razumel. Star{i najbodo na strani otrok. Otroku je potreb-no zagotoviti, da ga imamo radi in dakot star{i ob`alujemo to, kar se je zgodi-lo. Pomiriti ga moramo, da se bodostvari uredile.” Star{em svetuje, naj pritem uporabijo primerjavo ugrabitve spadcem s kolesa: star{i preprosto nemorejo biti vedno prisotni, ko se zgodikaj hudega. ̂ e imajo tudi star{i izku{njougrabitve, lahko otroka pomirijo z be-sedami, da so tudi sami pre`ivljali po-dobne neprijetnosti.

Hopkins je na koncu povedal, da samgleda na ta fenomen objektivno. “Niko-li ne zaupajte vladi ZDA ali samimNezemljanom.” Svoje stali{~e je pojas-nil z besedami: “[e nikoli nisem videlNezemljana, ki bi imel dobre namene.Prav tako {e nisem videl Nezemljana, kibi se mi zdel hudoben in ki bi imel slabenamene. Ta fenomen je pa~ neodvisenod na{e volje, v skladu z njemu lastni-mi pravili, pri ~emer, o tem ni nobene-ga dvoma, vzporedno potekajo poskusizmanj{evanja oziroma omalova`evanjanjegovih {okantnih posledic. [ok in{koda sta sicer prikrita, a zelo resni~nain predstavljata zelo velik problem.”

Hopkins verjame, da ljudje, ki sopripravljeni prisluhniti izku{njam ugra-bljencev in jim nuditi oporo, lahko re{u-jejo ‘ivljenja. Najbolj se razveseli, kougrabljenci kon~no lahko nehajo govo-riti o Nezemljanih in za~nejo ‘iveti svojelastno ‘ivljenje.

NEZEMLJANI UGRABLJAJO OTROKE

Misteriji 41

“Slovenija je dr`avamajhnega obsega, avelikega srca. Prine-

sla sem vam polno vsega do-brega in `elim vam, naj vasvsemogo~ni Bog blagoslovi.Moje podro~je je zdravljenjenajhuj{ega trpljenja. Tru-dim se, da ljudi dvignem iztemnega mraka in si na naj-mo~nej{i na~in prizadevamljudem odpravljati trpljenje.Vsemogo~ni Bog mi po{iljamogo~ni zdravilni tok, jazpa ga vzamem in dajem na-prej tistim, ki ga `elijo spre-jeti, po njihovi veri. Vse do-bro `elim vsem in najlep{ahvala!” je sebe in Slovenijopredstavila Bernarda Polancna plenarni seji leto{njegatradicionalnega Mednarod-nega kongresa znanosti, umet-nosti in komunikacij, ki jebil letos v v angle{kem Cam-bridgeu.

Kongres so pravi Zdru-‘eni Narodi v malem; letos jena kongres pri{lo 300 delega-tov iz 60 dr‘av. Slovenijo je

med svetovno elito intelektu-alcev, umetnikov, znanstve-nikov, izumiteljev, prosvet-nih, zdravstvenih in humani-

napredne ideje la‘je posredu-jejo svetu. V ta namen izda-jata publikacije z njihovimibiografskimi podatki. V nju-nih arhivih je ve~ kot dva mili-jona zaslu‘nih mo‘ in ‘ena iztako reko~ vseh dr‘av sveta.

Vsako leto ustanovi orga-nizirata kongres, na kateregapovabita izbrane posamezni-ke z izjemnimi dose‘ki naraznih podro~jih. Udele‘encikongresa so pravi ambasa-dorji svojih de‘el.

Na leto{njem kongresu jeSlovenijo zastopala duhovnazdraviteljica Bernarda Polanc

Kongres ljudi, ki jih okolje, v katerem ‘ivijo, pogosto ne razume

Bog ji po{ilja zdravilni tok

in pokrivala domeno duhov-nosti. O~itno ima Slovenijaravno na tem podro~ju kajponuditi velikemu svetu.

IGRA^KANJEZ UMETNO

INTELIGENCONa seminarjih so predava-

li ljudje najrazli~nej{ih pokli-cev iz najrazli~nej{ih kultur-nih okolij. Zanimivo alterna-tivno medicino sta zastopaliVietnamka Tammie Phan (di-rektorica holisti~ne klinike vTexasu), ki je podala celostnipristop k zdravljenju fizi~nih

Zgodovina je polnaumetnikov,

znanstvenikov induhovnih ljudi,ki so bili za ~asa‘ivljenja preve~

pred svojim ~asomin so jih priznali{ele po njihovi

smrti.tarnih delavcev, torej medvelikimi umi sveta, zastopa-la le mariborska zdraviteljicaBernarda Polanc.

IZREDNIDUHOVI

Kongres organizirata ang-le{ki Mednarodni biografskicenter in Ameri{ki biografskiin{titut. Ti nepoliti~ni ustano-vi povezujeta ljudi izrednihdose‘kov, ki se sami te‘kouveljavijo. Veliki ljudje nam-re~ velikokrat ‘ivijo v sredi-ni, ki jih ne razume in ne pod-pira. Zgodovina je polna pri-merov umetnikov, znanst-venikov in duhovnih ljudi, kiso bili preve~ pred svojim~asom, tako da so jih priznali{ele po njihovi smrti.

Omenjeni ustanovi takimljudem pomagata, da svoje

Zbor umov z vsega sveta.

Bernarda Polanc

42

in psihi~nih bolezni,ter kitajska slikarkain mojstrica ~i gongaRongereng, ki je pred-stavila zdravljenje skombinacijo tradicio-

nalnih kitajskih tehnik in njenihumetni{kih slik.

Med seminarji o komunikaci-jah je imel posebno zanimiv nastopdoktor Dale Layman iz ZDA.Opozoril je na veliko nevarnost,ki preti ~love{tvu zaradi igra~-kanja z umetno inteligenco. Zna-nost ‘e ustvarja tako imenovanekiborge - ljudi, ki jim v telesneorgane in mo‘gane vgrajujejora~unalni{ke ~ipe. To sevedaodpira velik prostor za mani-pulacijo z ljudmi in njihovosvobodno voljo. Z dr. Layma-

nom smo poklepetali, inter-vju bomo v Misterijih

objavili v eninaslednjih {te-vilk.Udele‘enci kon-

gresa so poka-zali veliko zani-manje tudi za psi-hi~ne zdravilskesposobnosti Ber-

Koristna informacija:

Za informacije pokli~ite(01) 832-30-54 ali (041) 911-948.

Polan~eva je bila po-vabljena na kongres v

Cambridgeu in ima najbolj-{e reference ugledne bioen-ergetske institucije Biosa-lus iz Torina. Tam redno sli-kajo njeno avro in ugotav-ljajo izjemen napredek inoptimalne zdraviteljske spo-sobnosti. Ima velike uspe-he pri zdravljenju, celo dvi-ga ljudi iz kome. V ‘ivlje-nju je prestala mnoge pre-izku{nje in premagala zlo.

Posebnost njenega zdrav-ljenja je uporaba molitev, kiso ji bile razodete. Preko njihse povezuje z Bogom in vi{-jimi bitji v vesolju. Zdravitudi z dotikom, kakor Jezuspred dva tiso~ leti. Letos jeizdala knjigo “Molitve zasvetlobo”. Po Sloveniji pri-reja delavnice z naslovom“Mo~ vere ozdravlja, osvo-

baja, odre{uje” in pravi:“Predstavljam novo me-

todo zdravljenja, najglobljo,ustrezno, izvrstno pomo~, kivas pripelje iz za~aranegakroga bolezni, trpljenja inobupa. Moj dotik in pristnamolitev razblinita vse, kar je{kodljivega na du{i. Odprese vam zavest za nevidnisvet. Ni~ ni nemogo~e. Za-

~utili boste stvari, ki v temtrenutku {e niso razlo`-ljive, vplivajo pa na telo,du{o in duha na nek lepna~in. To so to~ke mo~i, kihranijo va{o du{o z visoki-mi energijami za va{ obstojin razvoj. Izbolj{uje se doje-manje in ~vrsti samozavestza nevidni svet. Delavnicalahko re{i in razsvetli zre-lega posameznika, ki hre-peni po pristnej{emu `iv-ljenju.”

ZAVEST ZA NEVIDNI SVET

narde Polanc. Kakih ducat se je ‘e medkongresom odlo~ilo za njen tretma, {ebolj pa je zaslovela, ko je ugnala vreme.Iz zlove{~ih oblakov, ki so povsem pre-krili nebo, so za~ele na nas med izletompadati debele kaplje; Bernarda je za~elamoliti za lepo vreme. In glej, de‘ja ni bilove~!

Med obiskom Althorpa, poslednjegapo~ivali{~a princese Diane, je Bernardopremagal jok. Deloma od ganjenosti, sajji je bila princesa zaradi izjemne nesebi~-nosti zelo pri srcu, deloma pa od ‘alo-sti, ker sta Dianina otroka ostala brezmatere.

Na obhodu po ~udovito opremljenemdvorcu je imela Bernarda ob~utek, da jetam ‘e bila. Pravi, da je o~itno moralapriti sem, da z molitvijo pomaga kraljevidru‘ini in njihovim du{am. Morda jih jepoznala v prej{njih ‘ivljenjih.

Posebno do‘ivetje je bil tudi obisktiso~letne katedrale Ely z osmerokotnimglavnim stolpom, ~udovito poslikanimstropom in muzejem vitra‘ev. Bernar-da je na tem mestu ~utila posebno mo~-ne duhovne energije in Jezusovo nav-zo~nost.

Preden smo se raz{li, so nas organi-zatorji povabili na kongres, ki bo nasled-nje leto v Kanadi, v Vancouvru.

Andrej Kikelj

Znanost ‘e ustvarjatako imenovane kiborge -

ljudi, ki jim v telesneorgane in mo‘gane

vgrajujejora~unalni{ke ~ipe.

BOG JI PO{ILJA ZDRAVILNI TOK

Misteriji 43

Svet kontrolorjev letenja je maj-hen in govorice potujejo zelohitro. V zadnjih letih naj bi na

manchesterskem letali{~u ve~krat pri-{lo do incidentov, v katere so bile vple-tene nepojasnjene lu~i. Radarji nisonikoli ni~esar zaznali, pa tudi poro~ilv zvezi s tem ni nih~e izdelal.

Razmere so se spremenile {ele leta1995, ko sta pribli‘no 9 milj jugovzhod-no od letali{~a skoraj tr~ila boeing 737in NLP.

Tako kot se po navadi dogaja v pri-merih, ko se plovila za las izognejo trku(temu z uradnim terminom pravijo Air-prox), so odgovorni potrebovali ve~ kotleto dni, da so incident raziskali in izdaliporo~ilo. Primer je toliko bolj zanimiv,ker so ~lani posadke boeinga brez oma-hovanja podali uradno izjavo o sre~anju,in to kljub temu da so zaradi tega pravgotovo postali tar~a posmeha drugihsodelavcev.

MANCHESTRSKI NLPBoeing 737 je letel na vi{ini 4.000 ~ev-

ljev nad penninskim hribovjem. Letaloso spremljali kontrolorji na manchester-skem letali{~u, kjer naj bi s sistemom ILS(sistem avtomatskega pristajanja) pristalna pristajalni stezi {tevilka 24. ^epravje bila ‘e tema, je bila vidljivost 10 km.

Ko je letalo letelo tik nad raztrganimi ko-pastimi oblaki, je posadka opazila osvet-ljen predmet, ki je z njihove desne pri-letel mimo boeinga. Kapetan je predmet{e kak{no sekundo spremljal skozi des-no stransko okno. Predmet ni oddajalnobenega zvoka in tudi ni povzro~ilzra~nega vrtinca. Ko je priletel mimoletala, je pilot nagonsko sklonil glavo.

Prvi ~astnik je kasneje pripovedoval,da je njegovo pozornost, ki je bila sicerusmerjena v kontrolni pano, pritegnilonekaj v njegovem perifernem vidnempolju. Dvignil je pogled in opazil temenpredmet, ki je letel mimo z veliko hit-rostjo.

Predmet je bil klinaste oblike, ob stra-ni pa je bilo videti temnej{o ~rto. Veli-kost predmeta je bila po kapetanovihbesedah “nekaj vmesnega med lahkimletalom in jetstreamom (majhen avion sturbopropelerskim motorjem z razpo-nom kril cca. 16 m), vendar je poudaril,

Posadka letala brez omahovanja podala uradno izjavo o sre~anju z NLP

Boeing 737 in NLPKontrolorji letenja

imajo na delovnem mestupogosto opravka s pilotiin posadkami, ki trdijo,da so se sre~ali z NLP-ji.

Kako na ameri{kemMinistrstvu za obrambo

obravnavajo njihovaporo~ila?

44

da gre le za ugibanje. Predmet ni po-sku{al skreniti s smeri. Kapetan je pre-pri~an, da je {lo za trden predmet, ni pabila ptica, balon ali zmaj.

Pilot in kontrolor sta preko radia iz-menjala nekaj besed, ki pa niso prinesleni~ novega, saj kontrolor ni videl ni~esarna radarju. V kasnej{em telefonskempogovoru je kapetan izjavil, da je imelpredmet lastno svetlobo. “^eprav nimogel natan~no definirati oblike, je ka-petan povedal, da je bilo na predmetuve~ lu~i kot na bo`i~nem drevescu.”

Prvi ~asnik pa je menil, da so pred-met osvetlile njihove pristajalne lu~i.Razdalje med predmetom in boeingomsicer ni znal oceniti, a glede na dejstvo,da je nagonsko sklonil glavo, je bila naj-br‘ zelo majhna. Tudi prvi ~astnik je bilprepri~an, da je {lo za trden predmet inne za meteorolo{ki pojav, balon ali kak{-no drugo znano plovilo, kot na primeravion tipa stealth (sam je tak avion ‘evidel in verjame, da bi ga prepoznal).

KAJ JE TOREJ BILO?Radar je tistega ve~era ujel le boeing

737 in nekaj drugih letal, katerih prihodso na letali{~u pri~akovali. Nobenegasledu ni bilo o kakih voja{kih aktivno-stih, vsaj sode~ po uradnih virih. V po{-tev so vzeli tudi mo‘nost, da je {lo zaletalni zmaj, jadralno padalo ali za zelomajhno {portno letalo, vendar so preso-dili, da je to bilo skrajno malo verjetno.Za te dejavnosti se namre~ ljudje neodlo~ajo v no~nih urah, tovrstna plovi-la pa tudi niso osvetljena. Pomislili sotudi na nepremi{ljenega pilota {portne-ga letala, ki se je morda odlo~il za no~nilet. Po pogovorih s piloti {portnih letalso tudi to mo‘nost ovrgli. V tako nevar-nih okoli{~inah (mo~an veter, goratoobmo~je, tema) bi se namre~ odlo~il zapolet le nekdo, ki bi hotel narediti samo-mor.

Preiskovalci se sploh niso spustili vrazmi{ljanje o nezemeljski dejavnosti,saj so to raje prepustili “tistim, ki se uk-varjajo s tem podro~jem”. Prvi ~astnikje svoje mnenje utemeljil na svojem

osebnem poznavanju letal stealth, res paje, da zelo malo vemo o modelih, ki jih{ele razvijajo. Tip northrop TR-3A man-ta naj bi bil bojda trikotne (klinaste?)oblike, a je verjetno prevelik, da bi se uje-mal z opisom.

Ker se je ‘e izkazalo, da so nekateravojna letala (ameri{ki niso izjema) spo-sobna skreniti z za~rtane smeri v nadzo-rovani zra~ni prostor, lahko dokaj real-no predpostavljamo, da je tega sposob-na tudi najbolj razvita tehnologija! Male

^e kontrolorji letaprejmejo poro~ilo o

opa‘enem neidentificira-nem predmetu, je njihova

naloga, da zberejopodrobne informacije in

jih vpi{ejo v posebej za tonatisnjen formular.

lu~i, ki jih je videl kapetan, bi lahko bilelu~i za orientacijo pri natakanju gorivav zraku. Ugibanje se nadaljuje!

VSEGA JE KRIV REPRes je, da o zapa‘anju NLP-jev v

glavnem pripovedujejo povsem dobro-namerni ljudje; ~udaki so v manj{ini.Zato je tem te‘je kontrolorje letenja, kiv dobri veri poro~ajo o opa‘anjih nena-vadnih plovil, prepri~ati, da je bilo to,kar so videli, Venera, ali pa morda lu~iletala tik nad obzorjem v jasni no~i terda morda obstaja {e kak{na druga, pov-sem banalna razlaga. Veliko pri~evanjna primer, ki govorijo o “osvetljenemtrikotniku”, lahko preprosto pojasnimoz lu~mi na repu dolo~enih vrst letal.

Veliko sodobnih potni{kih in tovor-nih letal ima tako imenovane “logo-lu~i”, ki osvetljujejo logo dru`be na rep-nem krmilu. Namen lu~i ni le reklama,zaradi njih je letalo tudi bolj vidno. Vrsteletal z nizko le`e~imi vodoravnimi povr-{inami repa imajo lu~i vgrajene v zgor-njo ploskev, tako da svetijo navzgor in

BOEING 737 IN NLP

navadno niso vidne s tal. Na letalih, kipa imajo visoko le`e~e vodoravne povr-{ine repa, pa lu~i svetijo navzdol. Obi-~ajna bela navigacijska lu~ na skrajnemkoncu trupa (na repu) predstavlja tretjolu~ v trikotniku, svetloba pa prihaja izsamega repnega krmila.

Pod dolo~enimi koti in v posebnihatmosferskih okoli{~inah (kot so na pri-mer raztrgani oblaki), je ta kombinacijavideti dokaj nenavadna in zlahka lahkozavede laika, ki le malo ve o letalih. Razi-skave ka‘ejo, da se na zato‘ni klopi naj-ve~krat znajdejo jetstream 41, boeing 727in BAe 146. Zadnja dva pogosto upo-rabljajo za no~ne transportne operacije.

URADNO ZANIKANJEV prvem delu Priro~nika slu‘b zra~-

nega prometa, ki so ga izdale Oblasticivilnega letalstva in si ga v Veliki Brita-niji lahko kupimo v knjigarni ali si gaizposodimo v knji‘nici, najdemo po-glavje, posve~eno poro~anju o NLP-jih.^e kontrolorji leta prejmejo poro~ilo oopa‘enem neidentificiranem predmetu,je njihova naloga, da zberejo podrobneinformacije in jih vpi{ejo v posebej za tonatisnjen formular in ga nato vro~ijoMinistrstvu za obrambo.

Na britanskem Ministrstvu za ob-rambo ne vedo povedati, kam gredo taporo~ila. Najverjetneje je, da kon~ajo vkakem arhivu. Iz nekaterih krogov jesli{ati skorajda histeri~ne obto‘be, davlada prikriva podatke. Resnica je naj-br‘ ta, da tudi same oblasti ne vedo, kajje res in kaj ne. Ker pa ni videti, da biNLP-ji predstavljali gro‘njo za nacional-no varnost, se jim resna preiskava ne zdipotrebna.

Kljub skepticizmu, ki morda preve-va ta ~lanek, moramo priznati, da ob-stoji veliko poro~il o incidentih, za kate-re nimamo pojasnila, pri~e so pa ve~ kotverodostojne. Najbolje je, da smo karzadeva to tematiko odprte glave. ^e paspadamo med radioamaterje, pa bomomorda imeli to sre~o, da bomo z Zemljepotrdili pilotovo poro~ilo o prisotnostiNLP-ja!

Misteriji 45

Energijski elementali so zelorazli~ni po svoji sestavi in delo-vanju. Lo~im elementale nega-

tivnega razmi{ljanja, vizualizirane ele-mentale, elementale prostorov, blode~eelementale, mnoga energijska bitja indu{e.

Kaj lahko razumemo za negativnorazmi{ljanje? Ljudje imajo pogosto zelopopa~eno mnenje o sebi.

Mnogi mislijo, da so zelo pozitivnousmerjeni, da v njihovem razmi{ljanjuni nikdar ni~ slabega. Seveda je ‘al na{erazmi{ljanje pogosto odvisno od okolja,v katerem ‘ivimo. Mnoge stvari nas kajhitro spravijo iz tira, nas razjezijo, potempa tuhtamo o te‘avah in problemih, kiso nas doleteli. Ni~ slabega ni, ~e so na{arazmi{ljanja konstruktivna, da dajo re-zultate, da se pravilno odlo~amo, da ni-mamo strahov in pogosto ponavljajo~ihnegativnih misli, iz katerih se ne izkop-ljemo. Kadar pa ne najdemo re{itve zana{e te‘ave in nas taka razmi{ljanja karnaprej prizadevajo, pa je to ‘e ustvarja-nje {kodljivih energij. ^e se nam todogaja iz dneva v dan, se za~no te ener-gije nabirati okrog nas kot nekak{endodaten ovoj avre. To pa postaja nevar-no, saj lahko pri tem pride do kriti~nekoncentracije; ustvarili smo elementalnegativnega razmi{ljanja. Ta za~ne {ko-dljivo delovati na najbolj {ibko mesto vna{em telesu in lahko povzro~i hudete‘ave, ~e se na~in na{ega razmi{ljanjane spremeni.

Elemental negativnega razmi{ljanjalahko razgradimo. V osebo, ki ima takelemental, usmerimo roko, v drugi dr-‘imo nihalo, s katerim po{iljamo ener-gijo za razgraditev elemenetala negativ-nega razmi{ljanja. Ko se nihalo prene-ha vrteti v smeri urinega kazalca in za-niha v ‘arku, elementala negativnega

razmi{ljanja ni ve~, je razgrajen. Potre-ben je seveda pogovor in analiza raz-mi{ljanj osebe, kateri pomagamo. Ni~ve~ slabih misli!

ELEMENTALIPROSTOROV

Pogosto negativno razmi{ljanje, ki neda pozitivnih rezultatov, lahko spravi iztira tudi elemental prostora. Kaj je to?

Pri mnogih raziskavah sem odkril, dase v vsakem naseljenem prostoru nahajaelemental-energijsko bitje, ki je odgovor-no za harmonizacijo in pravilne pretokeenergij v prostoru. Kak{ne so vse kom-petence elementalov prostorov, ‘al {enisem odkril. Iz izku{enj pa vem, da jih~lovek spravi iz ravnovesja s pogostimnegativnim razmi{ljanjem v dolo~enemprostoru. Elementali prostorov imajodolo~eno energijsko sestavo, ki mu joljudje z negativnim razmi{ljanjem spra-vijo iz ravnovesja. Pri tem pride v ener-gijski sestavi elementala prostora dopomanjkanja dolo~enih vibracij, pos-ledica pa je ta, da pri~ne elemental ~rpatito energijo iz ~loveka, ki mu je to pov-zro~il. Zanimivo je, da jo ~rpa le od ose-be, ki mu je to povzro~ila, ustvari sesvojstven energijski kanal. Osebi, ki seje to zgodilo, pomagamo tako, da ele-mentalu prostora dovedemo potrebnoenergijo na enak na~in, kot smo storilipri razgraditvi elementala negativnegarazmi{ljanja.

Pri preiskavah sem ugotovil, da imaprostor v energijskem smislu razli~nedimenzije. To je lahko soba, stanovanje

ali stanovanjska hi{a, blok, parcela, nakateri stoji, predel mesta, celo mesto alivas, Slovenija, Evropa ... Zemlja. Vsakod na{tetih elementalov ima dolo~ene,doslej {e ne raziskane energijske nalogein zadol‘itve.

Zelo nevaren je lahko vizualiziranelemental negativnega razmi{ljanja. Kerje postopek odpravljanja takega elemen-tala kompliciran in energetsko zahteven,ga tu ne bom opisal. To u~im na te~ajuradiestezije in bioenergije.

BLODE^I ELEMENTALINaslednja vrsta {kodljivosti so blo-

de~i elementali. To so energetske formekroglaste oblike z inteligen~nim jedromv sredini. Blode~i elementali vdrejo v~lovekov energetski sistem, kadar jeavra na~eta in to neodvisno od ~love-kovega razmi{ljanja. Njihove funkcije sorazli~ne. Ena vrsta elementala je tak{na,da prepre~uje, da bi o osebi pridobilidolo~ene informacije ali da dobimo celonapa~ne informacije. Druga vrsta motinormalno razmi{ljanje in odlo~anje ~lo-

Za razgradnjo ali odpravo elementala moramo biti dobro usposobljeni

Odprava elementalovMo~no ‘alovanje za

pokojnikom vle~e njegovodu{o nazaj v fizi~ni svet.

Igor Ziernfeld

46

veka, tretja vrsta deluje negativno napsiho ~loveka: prihaja do strahov, de-presij in motenj ‘iv~nega sistema. Tret-ja vrsta povzro~a fizi~ne motnje in bolez-ni, ker jemlje energijo na dolo~enemdelu telesa ali organu. Blode~i elemen-tali so sestavljeni iz do 25 razli~nih ener-gij. Blode~e elementale odpravljamotako, da jim dovajamo vse potrebneenergije in jih prosimo, da gredo v tisteravni, kjer bodo na{li energije, ki jih po-trebujejo. Po odpravi blode~ih elemen-talov vedno ugotavljamo, ali je prisoten{e kak{en, nakar moramo obvezno takojzapreti avro. Elemental, ki je zapustilenergetski sistem, pa iz neznanih vzro-kov {e ni od{el tja, kamor smo ga usme-rili, lahko ponovno vdre v energetskisistem ~loveka in te‘ava se ponovi.Blode~ elemental je lahko le kraj{i ~as venergetskem polju ~loveka, mo‘no pa je,da ostaja po ve~ let. V zadnjem ~asu ugo-tavljam {e prisotnost super elementala,ki ga tudi odpravljam na enak na~in.

Opozoriti moram, da odpravljanjeblode~ih elementalov za za~etnika nienostavno. Potreben je dolo~en ener-getski razvoj osebe, ki ‘eli obvladati takedejavnosti.

DU[EZadnja mo‘na vrsta {kodljivosti je

prisotnost du{, ki niso na{le ravni, ki jimje dolo~ena, pa se na razli~ne na~inevra~ajo v fizi~ni svet. Mo‘no je, dabli‘nji predolgo preve~ ‘alujejo za po-kojnikom in tako reko~ vle~ejo njegovodu{o nazaj v fizi~ni svet. Druga mo‘nostpa je, da du{a ~uti {e neko obveznost natem svetu in se na razli~ne na~ine vra~av fizi~ni svet. Seveda obstoje {e drugemo‘nosti. Du{e odpravljamo na podo-ben na~in kot blode~e elementale. Po{i-ljamo jim energije, ki jih potrebujejo zapot v raven, ki jim je bila dolo~ena.

To so zaenkrat vse meni znane {kod-ljivosti, kar je potrebno urediti pri radie-stezijski preiskavi. ̂ e ~esa od navedenih{kodljivosti ne znamo odpraviti, naj tonaredi nekdo, ki to obvlada.

Igor Ziernfeld

ODPRAVA ELEMENTALOV

UGODNOST ZA ^LANE KLUBA ZDRAVJE10 % POPUST PRI NAKUPU ABONMAJA V [ENTJAKOBSKEM GLEDALI[^U

ABONMAJSKE PREDSTAVE ZA SEZONO 2001/2002

"Sezona smeha"Gabriel Barylli:

KRUH Z MASLOM (komedija)

Can Themba:MO[KA OBLEKA (komedija)

Bratko Kreft:KRANJSKI KOMEDIJANTI (komedija)

Jean Baptiste Poquelin Moliere:U^ENE @ENSKE (komedija)

CENIK ABONMAJEV ZA SEZONO 2001/2002I. prostor (1.- 6. vrsta) 6.500,00 SIT

II. prostor (7.- 12. vrsta) 5.400,00 SIT

IZVEN ABONMAJSKE CENE VSTOPNIC ZA SEZONO 2001/2002I. prostor (1.- 6. vrsta) 1.800,00 SIT

II. prostor (7.- 12. vrsta) 1.500,00 SIT

POPUSTI50 % dijaki, {tudenti in brezposelni, 20 % upokojenci

VPIS ABONMAJEVOd 17. septembra do 12. oktobra - vsak delavnik od 14.00 do 17.00 ure.

INFORMACIJE: 01/231 28 60, 433 30 12

[ENTJAKOBSKO GLEDALI[^E LJUBLJANA

Krekov trg 2, LJUBLJANAwww.sentjakobsko-gledalisce.si, info@sentjakobsko-gledalisce.si

Misteriji 47

MISTERIJI 84o spolni odnosi z Nezemljanio sevanje mobilnih telefonovo je Troja na Finskem?MISTERIJI 85o Lunino `elezo ne rjavio Slovenija se dviguje...o fenomen bioenergijeo klistiranje z urinomo ljudje se vrnejo iz smrtiMISTERIJI 86o di{e~e zastrupljanjeo kozarec popravi pitno vodoo o`ivljena Kamni{ka Bistricao ptica, ki ni pticao atomski spopad v davniniMISTERIJI 87o za`igalna zrcalao skrivnost ptic velikanko volja najvi{jega biosistemao vas preganja duh?o kis in sladkor nepotrebna?MISTERIJI 88o skrivnostne tvorbe na Lunio slovenska sfingao mesta mo~io onkraj ~asa in prostorao bitka pri Mrzli rekiMISTERIJI 89o `iva voda `ar~i svetloboo mo~ je v enosti duhao brez elit in demonovo raziskave v Moskvio ma{ ni, energije pa soo slika, ki je `ivao sedi du{a v kristalu?MISTERIJI 90o neznane ~love{ke raseo Darwin ni imel prav?o `itni krogi v Slovenijio celice razumejo signaleo vesolje ima

155.521.981.589.103 leto posmrtni dogovorio sorodne du{e niso lo~ene

MISTERIJI 91o Adam je prvi lo~eneco vitalizirani kruho radostno `ivljenjeo GSM razbija kromosomeo pogovor s telesomo zagonetne krogliceo izsu{evanje ko`nih znamenjo duhovi, povezani z `ivimiMISTERIJI 92o bolezenska zakisanost telesao kozmologija Giordana Brunao zvoke lahko tudi vidimoo nevidne silnice Zemljeo se bojimo tujega `ivljenja?o informacije zbri{ejo bolezeno skrivnostni Jeruzalemo 1300 po he`riMISTERIJI 93o reinkarnacijao mleko: je ali ni zdravoo predhodnica religijo lobanja ~ude`no ozdravljao zunaj~utno zaznavanjeo medicina ljubeznio vam preti zasvojenosto ajda naj zamenja mesoo od kod prostozidarji

NARO^ILNICA Da, `elim dobivati revijo na moj naslov.

Ime in priimek: .....................................................................................................................................................................................

Ulica in hi{. {tev: ................................................................................................................................................................................

Po{t. {tev. in kraj: ................................................................................................................................................

Naro~nino 2.160 SIT bom poravnaval(-a) vnaprej za {tiri {tevilke, po prejemu polo`nic.

Datum .............................................................................................................., podpis ..........................................................

Po{ljite mi arhivske {tevilke 3, 6, 7, 8, 10, 13, 15, 16, 18, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 31, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40,41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51,52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72,73, 74,75,76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94,95,96,97,98. Cena arhivskih {tevilk je 600 SIT.Izpolnjeno naro~ilnico po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Vsaj 4 prednosti...[koda je, da bi zamudili eno samo {tevilko tako zanimivega branja. In zakaj bi revijo Misteriji iskali med kupi revij pri prodajal-

cih ~asopisov, ko pa bi jo vam prav radi, {e preden je vsakega prvega v mesecu naprodaj v kioskih, prinesli na dom. Odlo~ite se zadostavo na dom, saj boste imeli tako najmanj {tiri prednosti: prihranili boste 10 %, brali boste prej kot drugi, nikoli ne boste ostalibrez revije, brezpla~no boste postali ~lan Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki vam in va{im dru‘inskim ~lanom prina{a vrsto novihugodnosti... Pametno je, da izpolnite naro~ilnico kar danes.

o nebe{ki ljudjeo kambrijska eksplozija `ivljenjao mo~ magi~ne krogleo preproge zdravjao kemija v hrani ubijao `ivi v grobo {e bolj{e kot seksMISTERIJI 97o zakaj se zaljubimo?o vstop v tajna zdru`enjao za "znanost" medijev nio miti in legende o svetuo zvok iz onstranstvao pelje{ko ilirsko sveti{~eo rodila bom Jezusao smo le zvezdni praho prekognitivni predsednikMISTERIJI 98o zakon za dolo~en ~aso ~esa je kriva Lunao u~inki halucinogenih drogo pla~a{ in raziskuje{o poroka v imenu gospoda Kri{neo kenijske zebreo sv. Peter seva v otrokeo prikrit izvor ~lovekao sre~a v dvojeo sploh nisem stradala

MISTERIJI 94o prekletstvao ledeno ravnote`je Zemljeo kaj pi{e na vsakem ~elu?o razvoj - kronologiga Soncao kovanec, ki buri arheologeo pomaran~a pozabila gnitio priznanje za nevtralizatoro zvezdni otroko 5000 let kitajske modrostio prerokbe v dobi NLPMISTERIJI 95o angeli ali Nezemljani?o prepovedana znanjao du{a sedi v kristaluo tveganje zmanj{ano za 70%o `ivljenje iz vesolja?o levitacija je mogo~ao ~ude`ni ametisto hudi~eve skale nad Kamnicoo arheologija, ki buri duhao piramide in tuneli na Lunio sporo~ila bogovo uspe{en drugi zakonMISTERIJI 96o pogovor z umrlimio vsi imamo ESP sposobnostio ocean kozmi~ne energije

48

Nenavadna do`ivetja

Vabilo k pisanjuMnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega.Opi{ite va{ resni~ni nenavadni dogodek, sre~anje, va{esanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisanopo{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10,1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

Kje si soseda?Jesen je ‘e pri{la v na{o de‘elo.

Prvo listje je odpadlo in tkalo meh-ko preprogo. Vse je di{alo po zre-lem sadju in sladkem grozdju.

Nekega dne, ko sem se vra~ala zdela domov, sem ‘e na dvori{~u sli-{ala sosedin smeh. Vstopila sem vhi{o. V dnevni sobi sta sedeli sosedaVera in moja mama.

Brezzoba Vera je bila stara nekaj~ez 70 let. Njena postava me je spo-minjala na nose~nico. Ko je vstala, jesvoje prekri‘ane roke polo‘ila nasvoj trebuh tako, da se je z dlanmidotikala komolcev. Vera je bila vital-na ‘enska. Vedno je bila dobre volje,rada se je {alila, skratka, znala najuje spraviti v dobro voljo. Vpra{alasem ju, zakaj se tako na glas smejita.

@e nekajkrat sta se pogovarjali o

posmrtnem ‘ivljenju. Domenili stase, da bo tista, ki bo prej umrla, dru-go obiskala in ji povedala, kako je vonstranstvu.

Jesen se je poslovila in mrzlegazimskega jutra sem se odpravila vslu‘bo. Ko sem odhajala z dvori{~a,sem ~ez cesto opazila, da na Verinemdvori{~u gori lu~. Niti malo pa nisempomislila, da bi bilo kaj narobe.

V moji pisarni je zazvonil telefon.Na drugi strani ‘ice se je oglasil ma-min glas: “Brigita, Vera je umrla.”

^ez teden ali dva po njeni smrti mije mama povedala, kaj se ji je tiste-ga dne v zgodnjih jutranjih urahzgodilo.

Zbudila se je in ob svoji posteljizagledala Verino postavo. “Kako pave{, da je bila ona?” sem jo vpra{ala.“Vem, da je bila ona. Po njeni zna-~ilni postavi in dr`i sem jo prepozna-la, ~eprav ji nisem upala pogledati vobraz,” mi je povedala. Vpra{ala semjo, ~e ji je Vera kar koli sporo~ila.“Ni~ ni rekla. Od strahu mi je posta-lo slabo, v postelji sem se obrnilavstran in zatisnila o~i,” je kon~alasvojo zgodbo.

“Je s teboj vse v redu?” sem jovpra{ala, saj je bil njen obraz videtipopolnoma bled. “Ja, vse je v redu.Vem, da bi jo morala ogovoriti, a sembila `al prepozna. ^eprav sva se oposmrtnem ̀ ivljenju in obisku {alili,je Vera vse to vzela zares in me obi-skala,” je `alostno kon~ala mama.

Brigita

Misteriji 49

CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT za 15 besed ali manj).10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejovse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilovnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila)ali po faksu 01/230-16-27.

Mali oglasi v Misterijih

Mali oglasi

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih natej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovar-jamo. Bralke in bralce prosimo, da nam okakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svojemnenje.

10 % POPUST V TRGOVINI AUREA vBTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kar-tico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsinaro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbiranaravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in nevsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige zazdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revijeMisteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~istej{e pitnevode v Sloveniji ALCONA-AQUAALCONA-AQUAALCONA-AQUAALCONA-AQUAALCONA-AQUA.

Aurea press d.o.o., Ljubljana

[EPAT STJEPAN - bioterapevt -bioterapija, akupresura, refleksna masa`a.pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate`tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTERsre. - Maribor: Hotel GARNI Tabor~et. - @alec: Hotel @ALECinfor. po tel.: 041/726 084;

[epat Stjepan s.p., Sevnica

VNESITE V @IVLJENJE spremembe in popol-no zdravje s pomo~jo modrosti duhovnih vaj inreiki iniciacij. GSM: 041/711-685

Dhimahi d.o.o., Ljubljana

VEDE@EVANJE - SERENA, tel.: 090-41-16,250 SIT/min. ARURU VEDE@EVANJE s.p., Grosuplje

Astrolog z dolgoletnimi izku{njami pisno izde-la natalni, karmi~ni, dharmi~ni, letni, partnerskihoroskop. Astrolog ARMAND, tel. 041/568-340

ASTRO, Keber Armand s.p., Koper

Reiki in karuna reiki te~aji v Izoli, naBledu, v Ljubljani. Informacije, tel.: 05/627-23-22, 031/572-522, 01/510-57-60, 041/752-689 BIM, Robi~ Manja-Marija s.p., Bled

Komoro za lebdenje angle{kega proizva-jalca ugodno prodamo. Pokli~ite na tel. 01/365-48-89, Lendero Theta center , Tr‘a{ka440b, Brezovica

Lendero d.o.o.,Brezovica pri Ljubljani

Izidi ‘rebanjaza nagradno

kri‘anko {t. 79

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15.oktobra 2001 v ovojnici s pripi-som KRI@ANKA 80 na naslov:Misteriji, [martinska 10,1000 Ljubljana.Iz‘rebali bomo pet nagrajencev,ki bodo prejeli:1. nagrada: 20.000 SIT2. nagrada: {tirimese~nanaro~nina na revijo Misteriji3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Zlata Brezovar, Laze 46, 1353Borovnica.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~nanaro~nina na revijo Misteriji):

Draga Omahen, Puhova 13,1113 Ljubljana.

3 TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA):

Slavica Zbi~ajnik, Podgorska c.119, 2380 Slovenj Gradec,

Alen Oblak, Ob progi 5, Jagod-je, 6311 Izola,

Slavko Bergles, Stara ulica 20,9000 Murska Sobota.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 79:VODORAVNO:Ku~ma, Anais, mesto, Est,Lap, LC, Katra, geoda, LSD,karo, oplata, Grk, birmanec,Anan, Leo, Ali En, Re, Etna,akvarist, Inari, Svino, tir, ete,DD, bi~, klasik, Rusi, EZ,Altman, orkan, Nils, Mia,lump, ilo, Italci, omelo, IV,Cezanne, Teta Liza, arak, Al,AN, ne~akNAGRADNI POJMI:GEODA,KRISTALI AMETISTA,ATLANTIDSKI PRSTAN

Z Misterijik sveti Fo{ki

Revija Misteriji vabi svoje bralce, dase udele‘ijo enodnevnih avtobusnih

izletov k sveti Fo{ki v Istri20. 10. in 17. 11. 2001

Sre~anje bo vodil bioterapevtiz Zagreba @eljko Vragovi}.

Izlet organizira turisti~na agencijiaQuo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova

130, tel.:01/507-18-03.

Informirani kozarci s certifikatomZaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihoveza{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilomo poreklu. V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologijiHydronic, prodajajo naslednje trgovine:v Ajdov{~ini: Trgovina Medigo / na Bledu: Cvetli~arna-galerija Trg Bledin Trgovina Fontana / v Bre‘icah: Trgovina in galerija Darila Don / v Idriji:Trgovina TIM Mlakar / v Kopru: Trgovina MIA, v pritli~ju tr‘nice Koper / vKranju: Trgovina Mars / v Kri‘ah: Trgovina Dava / v Ljubljani: TrgovinaAUREA v BTC, hala A-pritli~je, Knjigarna na ^opovi 3 / v Mariboru: TrgovinaDarvel TC City 2. nad. / v Tolminu: Alpkomerc-trgovina Zlatorog / vMoravskih Toplicah: Veterinarski in`eniring Nabergoj, Trgovina za moje`ivali / v Novem Mestu: Trgovina Orient / v Novi Gorici: Manufaktura,posl. Narodna umetnost in Trgovina Medigo / v Pod~etrtku: Trgovina Lidav hotelu Breza in Drogerija Barbara v vasi Lipa / v Roga{ki Slatini:Industrijska trgovina Steklarske {ole / v Se`ani: Trgovina Klasje / vSlovskih Konjicah: Trgovina Viva Sana / v Slovenski Bistrici:Trgovina Viva Sana / v @i~ah: Prodajalna zeli{~ v @i~ki kartuziji

REIKI TE^AJI IN TERAPIJEtel.: 01/723-94-91, 01/831-47-62, 041/791-345

e-mail: reikiposta@yahoo.comTAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

50

Ime in priimek: Stalno bivali{~e:

Po{tna {t.: Dav~na {t.: Dav~na izpostava:

[t.: `iro ra~una: Pri banki: Operativna {t. banke:

Nagradna kri`anka (80)

On ni mogel naro~iti revije Misteriji.Vi to lahko storite.Pokli~ite 01/231 93 60.

Za{~ita pred sevanjem NORAD je naprodaj na vseh ve~jih po{tah v Sloveniji, ter v trgovinah:v Ajdov{~ini: Trgovina Medigo • na Bledu: Cvetli~arna-galerija Trg Bled in Trgovina Fontana • v Bre‘icah:Trgovina in galerija Darila Don • v Idriji: Trgovina TIM Mlakar • v Kopru: Trgovina MIA, v pritli~ju tr‘niceKoper • v Kranju: Trgovina Mars • v Kri‘ah: Trgovina Dava • v Ljubljani: Trgovina AUREA v BTC, hala A-pritli~je, Knjigarna na ^opovi 3 • v Mariboru: Trgovina Darvel TC City 2. nad. • v Tolminu: Alpkomerc-trgovina Zlatorog • v Moravskih Toplicah: Veterinarski in`eniring Nabergoj, Trgovina za moje `ivali • v NovemMestu: Trgovina Orient • v Novi Gorici: Manufaktura, posl. Narodna umetnost in Trgovina Medigo • vPod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza in Drogerija Barbara v vasi Lipa • v Roga{ki Slatini: Industrijskatrgovina Steklarske {ole • v Se`ani: Trgovina Klasje • v Slovskih Konjicah: Trgovina Viva Sana • v SlovenskiBistrici: Trgovina Viva Sana • v @i~ah: Prodajalna zeli{~ v @i~ki kartuziji

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Ali vam je kaj mar va{ih mo`ganov?(in mo`ganov va{ih otrok)

V Sloveniji samo 2.975 SIT