POZOR!BRANJE TE REVIJELAHKO VPLIVA NAVA[E @IVLJENJE

LETNIK 10. - [T. 112 - NOVEMBER 2002 - 660 SIT

ISSN 1318-1777

NA MOBIJU SPORO^ILO MRTVEGA

Implantante vsajajo ZemljaniSporazumevanjebakterij na daljavoVsakdo lahkopostane zdravilecBog kockaz vesoljemSo nam znanjapodarili bogovi?

Zverivzgojile otroke

Cena:3.300 SIT

Prodajajo vse trgovine, ki so poobla{~ene za prodajo informiranih kozarcev. Veleprodaja: AUREA, BTC Hala A, tel.: 01/541-17-60, 041/616 955.

Informirani lon~ekdopolnjuje program

informiranih izdelkov.Ima enake lastnosti kotmodri kozarec; fizikalnovpliva na razdru‘evanjemolekul v teko~inah injih tako omeh~a. Zato

imajo ~aji, ki jih priprav-ljamo v lon~ku bolj{i okus,

o‘ivljena voda potegne izrastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kihso odtisnjeni posebni simboli

“magic life” v ~akrinih barvah,ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvanerobove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivatev stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Informiranilon~ek

Misteriji 3

Misteriji

Misteriji 3

LETNIK 10. - [T. 112 november 2002

Ilustracija na naslovnici:Bojan Sumrak

7Kdo je pomagal

‘ivljenju?Anomalije v razvoju

rastlin, ‘ivali in ~lovekanegirajo osnove

darvinizma

10Bog kocka z vesoljem

Je izgubljeno zadnjeupanje za gotovost?

11Otroci, posvojenci zveri

Malo je znanega o du-hovnem ‘ivljenju ljudi, ki

so ‘iveli med ‘ivalmi

13Implantante

vsajajo ZemljaniTehnologija

identificiranja s pomo~joradijskih frekvenc

19Sevanje du{i `ivljenje

Pogovor z izumiteljemNikolo ^elebi}em

29Zvezdni prednikiNezemljani ves ~as

napovedujejoZemljanom svoj prihod

36Bakterijskoinformiranje

Bakterije so se nau~ileposredovati informacije

po zraku

39Vsevidno vohunsko oko

Ali je zadnja stranvelikega pe~ata ZDA

‘rtev zarote?

41Priro~nik

za zdravilcePrebudite zdravilsko

sposobnost, ki je v pravvsakem ~loveku (1)

45Mrtvi poslal sporo~ilo

Na zaslonu mobilnegatelefona se je pojavilo

sporo~ilo mrtvega

Ilustrirana mese~na revija

MisterijiNaslov uredni{tva:

Revija Misteriji,[martinska 10, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/231-93-60fax: 01/230-16-27

Elektronska po{ta:ara@zalozba-ara.si

Izdaja:ARA Zalo`ba d.o.o.,

Cigaletova 5, Ljubljana

Odgovorni urednik:Jo`e Vetrovec

Tel.: 01/231-93-60

Redaktor:Andrej Kikelj

Tehni~no urejanje:Luka Zlatnar

Tel.: 01/431-43-83

Tajni{tvo in naro~nine:Lilijana Knez

Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092

Oglasno tr`enje:Tel.: 01/431-20-25

Prodaja po po{ti:Vanda Klop~i~

Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092

Odprema po{iljk po po{ti:Franci Hemler

Tel.: 01/529-42-44

Fotoliti:Grafi~ni studio K, Ljubljana

Tisk:Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana

Naklada: 6000 izvodovCena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Pro-daja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5,Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, kise pla~uje {tirimese~no (2.376 SIT), 10 % po-pusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

PISMA [MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA ALI ara@zalozba-ara.si

44

(Nadaljuje se na 6. strani.)

Magija

P ozdravljena, Jelka!Na{el sem tvojo pro{-

njo za magijo … ??? No, ob-stajata bela in ~rna magija,zato pazi, kaj bo{ delala,kako in na kak{en na~in,kajti nekaj mora{ vedeti:kar koli bo{ delala, se ti bovse vrnilo, pa naj bo dobroali zlo!

Sicer pa je tega materi-ala, kolikor ho~e{ (mene tasmer ne zanima in sem slu-~ajno naletel nanjo). Samomalo se obrni okoli sebe,pa bo{ videla, da imamprav …

Za poku{ino ti svetujem»Knjigo senc«, ki je {e vnastajanju, vendar se jo ‘eda uporabljati in delati znjo – odvisno kaj ho~e{ ozi-roma pri~akuje{ … Dobi{jo na internetu na naslovu:http://users.volja.net/jkranjec/sence/index.html

Pa dosti sre~e pri ~aran-ju! Panta rhei!

Dare

PS: ^e te {e kaj zanima,mi lahko pi{e{ na e-mail:dare.strucl@siol.net

Spo{tovana gospaJelka,

Z zanimanjem sem bralva{e pismo v septem-

brski {tevilki revije Miste-riji. Spra{ujete po nekom,ki obvlada magijo. Nekajste omenili o izpolnjevanju

‘elja in re{evanju proble-mov. Najprej nisem vedel,ali naj vam odpi{em, todadejansko se ‘e dolgo uk-varjam s posebno vrsto ma-gije. Ta magija je bo‘anskenarave in je dale~ od ~rnemagije, ki se ukvarja s te-ma~nimi silami. Dosegelsem ‘e mnogo in pomagalogromno ljudem, ~epravne grem veliko v javnost.

V ‘ivljenju sem velikopopotoval po svetu in semarsikaj nau~il, ~eprav somi bile nekatere mo~i dane‘e ob rojstvu. Zelo rad bistopil v stik z vami in ~eho~ete, vam lahko poma-gam. Ker pripadam poseb-nemu redu sve~enikov izIndije, mi je glavna pomo~ljudem, zaslu‘ek pa mi nitoliko pomemben. Odprtsem za vsa va{a vpra{anjain karkoli vas zanima, mevpra{ajte. Sam nikoli nepri~akujem, da ljudje ver-jamejo vame, ampak ved-no pravim, da naj poskusi-jo, rezultat pa bo povedalsvoje. Va{ s spo{tovanjem,

Damana

Moj naslov: D. Derlink,po{tno le‘e~e, 4000 Kranj

Prekognicija

S prva me je bilo zelostrah. ^utila sem, da

nisem normalna kot drugadekleta. Ne vem, ali je todar od Boga ali zlo, ki migreni ‘ivljenje.

@e kot najstnica bi sko-raj umrla, a sem smrt pre-magala. Po treh dneh komesem bila v onostranstvu inse vrnila nazaj, zato vem,da ima nekdo z menoj {evelike na~rte, da me ni pus-til umreti.

Ko sem odrasla, so se miza~ele dogajati neverjetnestvari, ali pa so se mi tudido sedaj, le da nanje mor-da nisem bila pozorna. Do-gaja se mi, da dva, tri ali {ti-ri mesece vnaprej napo-vem dogodke doma~im insodelavcem.

Neko~ sem na primerpovedala sodelavcu: »Pra-vi{, da se ne bo{ poro~il inimel otrok, jaz pa ti re~em,da bo{ ‘e ~ez dva mesecagovoril druga~e; takrat bo{‘e zaljubljen in bo{ delalna~rte za skupno prihod-nost s svojo ljubljeno.« Koje ~ez dva meseca pogovornanesel na to temo, je izja-vil prav to, pa sem mu de-jala: »Ali ti nisem rekla?«

Mo‘evi sestri sem po-nudila pomo~, pa jo je za-vrnila, ~e{ da ima vsegadovolj in da ne potrebujene mene ne moje pomo~i.Pa sem ji rekla: »Le glej, dame v kratkem ne bo{ krva-vo potrebovala in jokajeprosila pomo~i ravno me-ne.« Ni minilo mesec dni,‘e je skupaj z mo‘em pri{laprosit denarja ravno k me-ni in me prosila, naj ji op-rostim prej{nje obna{anje.

Taki dogodki so si po-dobni, v~asih se tudi pre-pletajo med seboj. Zgodise, da komu vnaprej damdobro svarilo. Kadar pakdo od mojih bli‘njih umi-ra, to ~utim in vem, kdajumre.

ZANIMIVE INTERNETNE POVEZAVEARA Zalo‘bahttp://www.zalozba-ara.si

Son~na obvestilaDnevna obvestila o dogajanju za osebno in duhovnorast, zdravo ‘ivljenje in skrb za naravo.http://www.soncnaobvestila.cjb.net

Misteriji 5

ZANIMIVOSTI

»^lovek ni kot arti~oka, s ka-tere lahko olupimo bode~e

liste kulture, da ostane samo izpo-stavljeno mehko srce „naravnega“~loveka,« zajedljivo pi{e JonathanMarks v novi knjigi Opice, ljudjein njihovi geni (Apes, people andtheir genes). V knjigi napada tiste,ki vidijo tesno sorodstvo med {im-panzi in ljudmi: »Razlikuje nas kul-tura,« pravi. Marks nasprotuje za-vajajo~emu poudarjanju podatka,da imamo ljudje 98 odstotkov ge-netskega materiala enakega kot{impanzi, in razkriva, kaj to zarespomeni: »Saj imamo tudi 40 od-stotkov enakih genov kot ribe in 25odstotkov kot regrat, pa zato nih~ene pravi, da smo bratranci. Poza-bite 98 odstotkov; pomembna sta2 odstotka, zaradi katerih smo lju-dje!« Marks razkriva, da so majavetrditve velikokrat prikrite z zgo-vornimi {tevilkami, pa ~eprav so te{tevilke rezultat pomanjkljivo pre-verjenih poskusov ali slabo premi{-ljenih analiz.

K ot da bi ne bili njihovi trenin-gi dovolj naporni, bodo morali

atleti najbr‘ v kratkem nositi poseb-ne majice, v katerih bodo te‘je di-hali. Majica RespiVest, ki jo je razvi-la ekipa {portnih tehnologov na uni-verzi Loughborough, naj bi medtreningom utrjevala atletova plju-~a. Narejena je iz elasti~nih vlaken,ki stisnejo prsni ko{ podobno kottrebu{ni pas, tako da se morajo pre-pona in medrebrne mi{ice bolj na-prezati, da pride zrak v plju~a.

»Tovrstni trening lahko mi{iceoja~i za 30 do 40 odstotkov, kar seseveda poka‘e, ko atlet ne nosimajice,« pravi vodja raziskovalne-ga oddelka Mike Caine. To je do-bra novica za teka~e, ki se zana{ajona zmogljivost svojih plju~, da medtekmo na~rpajo v mi{ice ~im ve~jokoli~ino s kisikom bogate krvi.

Memorials pravi, da lah-ko naredi dobre sinteti~nedragulje iz pepela premi-nulih ljudi ali ‘ivali. Po-stopek, ki temelji na indu-strijski izdelavi diaman-tov, se za~ne v kremato-rijski pe~i; tam zmanj{ajoraven kisika, da ogljikoviatomi drage osebe ali ‘i-valce ne uidejo kot CO2.Pepel nato segrejejo v va-kuumu na 3000 °C, da na-stane grafit. Za naprstnikgrafita segrevajo 16 ted-nov pod velikim pritis-kom, nakar kon~no nasta-ne diamant, ki ga vdelajov nakit po va{i izbiri. Se-veda pod pogojem, dadenar ni vpra{anje; enokaratni LifeGem diamantnamre~ stane spodobnih22.000 ameri{kih dolar-jev.

V OPRIJETI MAJICI VE^ MO@NOSTI ZA ZMAGO

SI MOJ BRATRANEC? LJUBEZEN V DIAMANTU

Zdaj lahko nosite svojega kremirane-ga sorodnika ali pa hi{nega ljub-

ljen~ka kot privla~en kos nakita. GregHerro iz ~ika{kega podjetja LifeGem

6

PISMA

(Nadaljevanje s 4. strani.)

V~asih dobim svarilo tudiv sanjah. Sli{im oddaljeni glas,pa ne razumem vsega, kar mipove, samo deloma. Sanjalasem tudi konec sveta in da-tum konca sveta, in sicer 9. 6.2365. Jaz ga hvala Bogu nebom do‘ivela.

Martina

Resnica je vstopila

Z budi se, ~lovek, odprio~i! Poglej, kje stoji{: na

zemlji, tvoji gostiteljici. Ozrise, ~lovek! Kaj vidi{? Naravo:gore, hribe, gozdove, dreve-sa, rastline, ‘ivali. Kaj sli{i{,~lovek? Petje ptic, {elestenjelistja, {um vode. Kaj vonja{,~lovek? Duh po naravi.

Si opazil, ~lovek, da nisisam? Da ni samo tebe ustvarilStvarnik?

V zadnjih letih se v Slove-niji vrstijo odkrivanja novihenergijskih to~k z blagodej-nimi u~inki: Tunjice 1998, Bu-kovni{ko jezero 1999, Zgornjakorena 2002. To so energijsketo~ke nove dobe, izraz so~ut-ja, harmonije, ravnovesja, tu-di prijateljstva. Namenjene sovsemu tistemu, ~lovek, kar si~util, sli{al, vonjal.

Kdo sem? ^lovek prav ta-ko kot ti. Poznam pa {e nekajtakih blagodejnih to~k. @elimin sr~no upam, da bodo ostaletake, kot so: neoskrunjene, toje neozna~ene, in bodo slu‘ilesvojemu pravemu poslanst-vu. Stvarstvo!

Bralec iz Radovljice

Lorber o poseljenostiplanetov

O b branju ~lankov v va{izanimivi reviji Misteriji

mi je ‘e ve~krat pri{lo na mi-sel, da bi ob drugih ~lankih ozunajzemeljskih bitjih in lete-~ih kro‘nikih opozoril {e na

opise o poseljenosti planetovv spisih na{ega rojaka JakobaLorberja. Jakob Lorber (1800-1864) je opisoval, kar je pre-jemal »po notranjem glasu«od Jezusa, njegov opus pa seimenuje Novo razodetje.

Med drugimi »nareki« jepred 150 leti dobro napovedaldana{nje uni~evanje ozonaoziroma vremena in opisuje, vkak{no katastrofo se bo to {erazvijalo. To bi moralo biti za-nimivo vsaj za tiste prosvet-ljene znanstvenike, ki nas ‘e izsvojih dognanj opozarjajo, dasi uni~ujemo lasten svet.

Opisovanja Jakoba Lor-berja nam predstavljajo, da jevesoljstvo veliko bolj pose-ljeno, kot nam sicer odstirajo‘e dosedanji ~lanki v revijiMisteriji o »morebitni« pose-ljenosti planetov in od tamprihajajo~ih lete~ih kro‘nikih.

Od Jakoba Lorberja »o po-seljenosti planetov« bi bilonajzanimivej{e (zgo{~eno) bra-nje knjig »Naravno Sonce«,»Saturn« ter »Zemlja in Lu-na«. Prvi dve omenja spletnastran www.lorber-verlag.de,slednja pa je ‘e prevedena vsloven{~ino in se dobi pri re-viji Aura.

Lorber je napisal tudi de-set knjig, imenovanih velikiJanezov evangelij, kjer je opi-sano, kaj je Jezus u~il apostolein u~ence, ko je bil na zemlji.Njim je ‘e takrat govoril o»okrogli« Zemlji in podob-nem, vendar jim ni priporo~altega razlagati drugim ljudem,da ne bi postali nezaupljivi {edo drugih Jezusovih naukov,v katere je potrebno verovati,da bi se doseglo zveli~anje.

Da bi bilo te‘ko takratnimljudem govoriti o okrogli Ze-mlji, se da verjeti, ~e primer-jamo dana{nje ~love{tvo, kitudi ne verjame razodetjem,

kot je razodetje (po Lorberju)o vesolju in poseljenosti, ~e-prav ‘e obstajajo poro~ila oNLP-jih in obiskih z drugihplanetov.

Iz 159. poglavja desete knji-ge Velikega Janezovega evan-gelija je razvidno, da je Jezuspovedal ‘e ko je bil na zemlji,da sonce ni »en sam ogenj«;kar mi vidimo kot ‘are~e Son-ce, je le zunanja atmosfera znenehnimi strelami. Streleniso ni~ druga~ne od strel naZemlji ob nevihtah, le da seto na Soncu dogaja tako ne-prestano, da mislimo, da jeSonce en sam ogenj.

Po virih razodetja po Lor-berju naj bi pod tem (atmo-sferskim dogajanjem »nadSoncem«) ‘iveli ljudje.

Kdor ho~e imeti od vero-vanja v kr{~anske resnice toprednost, da se zveli~a – jerazvidno iz Novega razodet-ja – mora verjeti tudi tem, poLorberju razodetim Jezuso-vim pri~evanjem!

Ciril Ravnak

Zdravilni simboli

P rebrala sem ~lanek »Zdra-vilni simboli« v oktobr-

ski {tevilki Misterijev. Rada bipovedala, da Pu~ko Bojana inRenato poznam ‘e od prej inda imam zelo pozitivne iz-ku{nje z njunimi simboli.

Simbole uporabljam vsakdan, z namenom da uravno-te‘im in o~istim svoje ener-getske kanale, pa tudi ob po-sebnih prilo‘nostih, ko potre-bujem podporo nevidnegasveta, mojih angelov in vod-nikov. Delo, ki ga opravljam,zahteva neprestano ukvarja-nje z ljudmi, govorjenje inpremikanje iz kraja v kraj,zato lahko zdravilne u~inkesimbolov takoj preizkusim inuporabim v praksi. Ker sim-

bole uporabljam v vsakod-nevnih situacijah, imam z nji-hovim u~inkovanjem povsemkonkretne izku{nje.

Najbolj jasno je bilo u~in-kovanje simbolov vidno, kosem s pretiranim govorjenjemiz~rpala glasilke in ostala sko-rajda brez glasu. Pomagalasem si z modrim simbolom,ki je sprostil napetost, z ust-varjalno energijo napolnil mo-je grlo in mi povrnil mo~anglas. V sobo, v kateri spim, vavto, s katerim se vozim, inna svojo delovno mizo vsaki~postavim bel simbol, ki vzpo-stavi nad mano {~it in nev-tralizira {kodljive vplive izzunanjega sveta. Rde~ simbolme ozemljuje, oran‘en pa mipomaga, da sem do sebe po-trpe‘ljiva. [~iti me pred ne-za‘elenimi vsiljivimi poglediin iz~rpavanjem mojega ener-getskega polja. Preden se spo-primem s situacijo, v kateri se‘elim postaviti zase in za ka-tero vnaprej vem, da bo ~ust-veno zahtevna, si na spodnjidel trebuha polo‘im oran‘ensimbol, ki te‘avno situacijoolaj{a. Prav tako si pred sre-~anjem, ki zame pomeni ~ust-veno preizku{njo, polo‘im napredel plju~ zelen simbol. Taoja~i mojo pripravljenost od-pu{~ati in uravnote‘iti dajanjes sprejemanjem. Kadar se po-~utim fizi~no {ibko, z zelenimsimbolom povabim zdravilnobo‘jo energijo ljubezni, da meokrepi. Pred pomembnimi od-lo~itvami in ko razmi{ljam ona~inih, kako bi najla‘je ude-janjila svoje zamisli, mediti-ram ob rumenem simbolu.

Simboli mi pomagajo raz-grajevati {kodljive miselnevzorce in se zavedati sebe.Lahko jih samo priporo~imtudi drugim bralcem!

Vesna

Misteriji 7

Pred kratkim se je pokazalo nekaj,kar je v ‘ivalskem svetu edinst-veno: vsi gepardi so genetsko

identi~ni! Prakti~no to pomeni, da bilahko vsakemu presadili del telesadrugega brez bojazni, da ga organizemzavr‘e. Teoreti~no pa bi skoraj pomis-lili na kloniranje.

To odpira nova oziroma stara vpra-{anja o razvoju na Zemlji. Danes sku{ajona vpra{anja o za~etku in razvoju ‘ivlje-nja na Zemlji odgovoriti tri glavne znan-stvene struje: kreacionisti, evolucionisti(darvinisti) in zagovorniki inteligentne-ga dizajna. Nih~e ni sposoben dati logi~-nih odgovorov na vsa vpra{anja, svojeintelektualne energije pa izgubljajo vmedsebojnih znanstvenih prepirih. Kre-acionisti se sklicujejo na boga in njego-vo voljo. Darvinisti, ki so si le te‘ko utr-li pot v {ir{o javnost, so danes na udaru

novih spoznanj. Pripadniki teorije inte-ligentnega dizajna so nevarno blizu bo‘-ji nepojmljivosti, ~eprav to zanikajo.Celo Darwin sam, {e bolj pa njegovi so-dobni nasledniki priznavajo, da na vrs-to vpra{anj nimajo odgovorov. Nedarvi-nisti raznih prepri~anj pa tako ali dru-ga~e govorijo o zunajzemeljskem po-segu, bodisi od boga ali od drugih bitij.

Da je ‘ivljenje oziroma na~in, kakose razvija, rezultat posega »od zunaj«,je smela trditev. Tak{na trditev zahtevane le dokaze, temve~ tudi pogum, saj seznanstveniki, ki opustijo ute~ene vode,lahko hitro znajdejo pred neprebojnimzidom nerazumevanja, odklanjanja inposmeha. Zato pa je toliko ve~ laikovoziroma nekonvencionalnih raziskoval-cev, ki jih ni strah za kariero in se lahkoodprto lotijo nenavadnih tem. Bralcem,ki jih to podro~je zanima, so gotovopoznane ugotovitve piscev, kot so Ze-charia Sitchin, Alan Alford, Colin Wil-son, Graham Hancock, Ivan Mohori~ indrugi. Skupni imenovalec njihovih delje teorija o tem, da je dana{nji homo sa-piens produkt genetskih posegov zunaj-zemeljskih obiskovalcev v organizme

takrat ‘ive~ih primatov. Zanje je to edi-na sprejemljiva razlaga za razvojni {ok,ki je povzro~il, da je pred pribli‘no200.000 leti iz homo erectusa »nastal«homo sapiens s 50 odstotkov ve~jimimo‘gani, moderno anatomijo in sposob-nostjo govora. Prej pa se 1,2 milijona letprakti~no ni ni~ premaknilo.

Tej, vse ve~ji ~etici se pridru‘uje tudiameri{ki neodvisni raziskovalec LloydPye s knjigo Vse va{e vedenje je napa~no(Everything You Know Is Wrong). Po-glejmo si, kako vidi nekatere anomalijev razvoju rastlin, ‘ivali in ~loveka, kinegirajo osnove darvinizma.

POJAVUDOMA^ENIH

RASTLINPo dognanjih zgodovinarjev in arhe-

ologov najdemo prve sledi udoma~enihrastlin kakih 10.000 let nazaj v civiliza-ciji »plodnega polmeseca« (pokrajinidana{njega Iraka, Sirije in Libanona) insicer p{enico, je~men in stro~nice. Kas-

Na vpra{anja o za~etku inrazvoju ‘ivljenja na Zemlji

odgovarjajo tri glavneznanstvene struje:

kreacionisti, evolucionisti(darvinisti) in zagovorniki

inteligentnega dizajna.Nih~e ni sposoben datilogi~nih odgovorov na

vsa vpra{anja.

Anomalije v razvoju rastlin, ‘ivali in ~loveka negirajo osnove darvinizma

Kdo je pomagal ‘ivljenju?

8

neje zasledimo na Daljnem vzhodu pro-so, ri‘ in jam; {e pozneje pa v Novemsvetu koruzo, papriko, paradi‘nik, fi‘ol,bu~e in krompir.

Nekatere od na{tetih rastlin imajo {edanes divje sorodnike, nekatere pa ne.^e gledamo razne trave, si prav te‘kozami{ljamo, da so se iz njih razvila da-na{nja ‘ita. Botaniki nimajo dokon~negaoziroma prepri~ljivega odgovora, kakoje potekal ta postopek.

plev in stebla. Vsaka rastlina ima seve-da razli~ne omenjene lastnosti. Karte‘ka naloga za na{e prednike …

Morda ni odve~ omeniti, da so vRusiji ‘e 1837 za~eli poskuse, da bi izdivje r‘i vzgojili doma~o vrsto. Poskusiv raznih oblikah trajajo {e danes, todakljub vsemu napredku brezuspe{no, ~eizklju~imo genski in‘eniring.

UDOMA^ENJE@IVALI

Tudi sledi tega podviga vodijo naBli‘nji in Srednji vzhod do 10.000 letnazaj. Tu najdemo pomembno ~etvor-ko: govedo, ovco, kozo in pra{i~a. NaDaljnem vzhodu se pojavijo gosi, koko{iin vodni bivoli, v Novem svetu pa lamein vikunje. Nekje vmes se pojavijo {ekonj, osel, pes in ma~ka. Zastavljajo sepodobna vpra{anja kot pri rastlinah.Romanti~ne slike lovca iz pradavnine,ki prinese domov ‘ivalskega mladi~a,kateremu je uplenil mater, in ga udo-ma~i, so blago re~eno naivne. Taka ‘ivalje odrasla v divjega samca ali samico;kako se je parila, kje razmno‘evala?Kako je pri{lo do tako pomembnih ge-netskih sprememb? Kri‘anje, kot gapoznamo pozneje pa vse do danes, jeparjenje v okviru iste vrste, hibridi so leizjeme, brez reprodukcijske sposobno-sti. Torej ni bilo kri‘anje tisto, ki je iz vol-ka naredilo psa ali iz muflona ovco. Negre le za nekaj ~loveku prijetnej{ih last-nosti, ampak za velike genetske spre-membe.

Kakor pri rastlinah, nas tudi pri ‘iva-lih bega dejstvo, da po famoznem ob-dobju nekje med 10.000 in 5.000 let nazajpa vse do danes prakti~no ni ve~ glasuo kak{ni novi »udoma~eni« vrsti.

GEPARDIN FRANKENSTEINOV

@IVALSKI VRTKot nepojasnjena skrivnost novej{e-

ga ~asa (genske raziskave) se je pojavilgepard. ^eprav velja za divjo ‘ival, jegepard na starih egiptovskih, indijskih

KDO JE POMAGAL ‘IVLJENJU?

V vseh svetovnihreligijah in legendahso sporo~ila, da so

nam znanja(tudi o poljedelstvu

in ‘ivinoreji) podarilibogovi, ki so pri{li

na Zemljo od drugod.Ve~ina divjih rastlin, zlasti trave kot

prednice ‘it, imajo izredno drobno, trdoseme, ki je po kemi~ni strukturi primer-no za ‘ivalsko prehrano. Da je pri{lo dodana{nje kvalitete ‘it, je bilo potrebnodolgotrajno, selektivno vzgajanje rastlin.Dolgotrajno tu pomeni ve~ kot dol‘inaenega ~love{kega ‘ivljenja. Botanikimenijo, da je neolitski ~lovek pa~ imel~asa in potrpe‘ljivosti na pretek. Vpra-{anje pa je, ali je imel tudi vizijo, da jevedel, kaj ‘eli dose~i. Te‘ko si je pred-stavljati, da bi na{i predniki iz poznekamene dobe rod za rodom sejali drob-no, komaj u‘itno travo zato, da bo nji-hovo potomstvo ~ez stoletja ali tiso~letjapospravljalo ‘etev debelega, lahko lu{~-ljivega, mo~natega zrnja.

Pri ‘itih oziroma prednicah travah so{e drugi problemi, na primer pleve, kivarujejo seme, ter del, kjer se seme dr‘istebla. Oboje mora biti dovolj ~vrsto, davaruje seme, dokler ne dozori, potem padovolj lo~ljivo, da omogo~a lo~itev upo-rabnega zrnja. Torej so morali prvi polje-delci poleg tega, da so na~rtovali debe-lo in okusno zrnje, razmi{ljati tudi oprimerni ~vrstosti in lo~ljivosti zrnja od

ZGODOVINA,

Knjiga odgovarja na vpra{anjao izvoru ~love{ke rase tako, daopisuje in razlaga stotine izko-panih predmetov, ki so jih vzadnjih dvesto letih izlo~ili izznanstvenega gradiva, ker seniso ujemali s prevladujo~imiznanstvenimi predpostavkami.Knjiga je sijajno znanstveno de-lo in hkrati detektivka, je dokaz-ni material o nevednosti znanstve-nikov; sodba pa je seveda prepu-{~ena Vam, dragi bralec, ki 256strani debelo knjigo (3.900 SIT)lahko najdete v knjigarni ali pasi jo naro~ite na dom.

KI JE NI V U^BENIKIH

Naro~ila po telefonu:01/431-20-25031/662 092

Misteriji 9

in kitajskih upodobitvah predstavljenkot lov~ev pomo~nik. Je ~udna velikama~ka s pasjimi lastnostmi, videti je kotdolgonogi pes, sedi in lovi kot pes, inkot psi le delno skrije svoje kremplje. Obtem pa pleza po drevju kot ma~ke inoboleva za boleznimi, ki so izklju~noma~je, vendar tudi za tistimi, ki soizklju~no pasje. Poleg izredne hitrosti sovse te lastnosti dobro znane zna~ilnostigeparda. Pred kratkim pa se je pokaza-lo nekaj, kar je edinstveno v ‘ivalskemsvetu: vsi gepardi so genetsko identi~ni!Prakti~no to pomeni, da bi lahko vsake-mu presadili del telesa drugega brez bo-jazni, da ga organizem zavr‘e. Teoreti~-no pa bi skoraj pomislili na kloniranje.

Stari spisi (sumerski, babilonski,egiptovski, ‘idovski) pa omenjajo raznepo{asti v obliki nenavadnih ‘ivali ter~love{ka bitja, ki so se bogovom pone-sre~ila, ko so ustvarjali vrste z ‘elenimilastnostmi.

KAJ PA^LOVE[KA

VRSTA?Pred stoletjem je bil najbolj {okanten

del Darwinovega nauka na{e dozdevnosorodstvo z opicami. Danes smo se do-mnevnim skupnim prednikom takoprivadili, da nam je to samoumevno. Konam {e genetiki izra~unajo, da se na{celotni genom razlikuje od {impanza lev enem odstotku in od gorile v dveh, inko lo~itev od skupnih prednikov po{tudiju DNK premikajo iz nekaj milijo-nov na nekaj sto tiso~ let, so nam sorod-niki v ‘ivalskem vrtu {e bli‘ji. Pa kljubtemu poglejmo, kaj pomeni razlika ene-ga ali dveh odstotkov genoma.

Kosti dana{njega ~loveka so velikola‘je od drugih primatov, pa tudi odnajdb raznih ~love~njakov, vklju~no zneandertalcem. Mi{ice, tudi pri {e vnaravi ‘ive~ih ljudstvih, so slabotnej{eod opi~jih. Ko‘a je slabo prilagojena;razen ~rncev, katerih ko‘a je bogata zmelaninom, smo drugi v ve~ji nevarno-sti pred soncem kot pred mrazom. Dru-gi primati so dlakavi; bolj na izpostav-

ljenih delih, kot je hrbet, drugje manj.Ljudje pa imamo dlake na nenavadnihdelih telesa. Tiste na glavi so pa splohposebnost. Opicam zrastejo dlake naglavi do dolo~ene dol‘ine, potem pa serast ustavi. Ljudem pa lasje kar rastejo,tako da bi ga pri lovu, begu in podob-nih opravilih mo~no ovirali, ~e se ne bistrigel. Lahko si predstavljamo, da sobili prvi kamniti no‘i in sekire tuditoaletne potreb{~ine.

Podko‘na mast je ~lovekova poseb-nost. Nekateri menijo, da nadome{~apora{~enost, vendar je to sporno. Dejst-vo je, da ob po{kodbi ko‘e ote‘uje njenoceljenje. Take po{kodbe se drugim pri-matom zacelijo hitreje in brez brazgo-tin, pri ~love{ki ko‘i pa podko‘na mast{iri rano in ote‘uje kontrakcijo.

Tudi nohti na rokah in nogah namdivje rastejo in jih je potrebno stri~i; priopicah se ta rast ustavi sama.

Najbolj o~itna razlika je v obliki lo-banje ter velikosti in kakovosti mo‘ga-nov. Pri tem govorimo o razli~nosti, nepa o tem, da so na{i bolj razviti. Pri opi-

cah se rast mo‘ganov sama ustavi, ven-dar jim prav tako dobro slu‘ijo za nji-hove potrebe.

Na{tevali bi lahko {e gibanje, govor,spolne oziroma reprodukcijske navadeitd. Omenjeni odstotek ali dva v geno-mu je torej kar velika razlika.

Za na{o vrsto bi potemtakem le te‘kotrdili, da je prilagojena ‘ivljenjskimrazmeram, kot bi po Darwinovem nau-ku najvi{je razvita vrsta morala biti.Darwin sam je neko~ dal ~udno izjavo,namre~ da je ~lovek v primerjavi s pri-mati kot doma~e ‘ivali v primerjavi zdivjimi. Kdo pa se je ukvarjal z na{im»udoma~enjem«?

Ljudje smo si vedno postavljali veli-ko vpra{anj in na{li {e ve~ odgovorov,a o~itno vseh odgovori ne zadovoljijo.Pa vendar nobenega od odgovorov negre zavre~i brez premisleka. Tudi tistihodgovorov, ki jih najdemo v vseh sve-tovnih religijah in legendah, po katerihso nam znanja (tudi o poljedelstvu in‘ivinoreji) podarili bogovi, ki so pri{lina Zemljo od drugod. ^e so nam vse topodarili, so ‘e imeli razlog, da namizbolj{ajo ‘ivljenje. Morda zato, ker smonjihova stvaritev, pa glede na ‘ivljenjskerazmere na Zemlji ne najbolj uspela.

Al. Ju.Ve~ o temi: http://www.lloydpye.com

KDO JE POMAGAL ‘IVLJENJU?

Je dana{nji homo sapiensprodukt genetskih

posegov zunajzemeljskihobiskovalcev v organizme

v preteklosti ‘ive~ihprimatov? To je

sprejemljiva razlaga zarazvojni {ok, ki je

povzro~il, da je predpribli‘no 200.000 leti izhomo erectusa »nastal«

homo sapiens s 50odstotkov ve~jimimo‘gani, moderno

anatomijo in sposobnostjogovora.

10

Bog resni~no kocka z vesoljem.Tako trdi skupina italijanskihznanstvenikov, ki pravijo, da so

ovrgli staro teorijo, po kateri naj bi seza ~udno nedolo~nostjo kvantnega sve-ta skrivala red in gotovost.

Ker je probabilisti~na teorija kvant-ne mehanike nastala {ele pred pribli‘no80 leti, so se {tevilni znanstveniki upi-rali neintuicijskemu prepri~anju, da ve-solju vlada naklju~je. Opozarjali so, dakvantne teorije ni mogo~e zdru‘iti spredvidljivostjo sveta, o kateri nampri~a na{a ~love{ka izku{nja. Einsteinaje teorija o naklju~ju tako razka~ila, dajo je zavrnil s slavno trditvijo, ~e{ da seBog ne kocka z vesoljem.

Nekateri znanstveniki so celo zasnova-li alternativne teorije, ki temeljijo na kon-kretnih, predvidljivih pravilih in hkratipoustvarjajo probabilisti~no vedenjekvantne teorije. Po njihovem mnenju tu-di obna{anje delcev, ki se zdi naklju~no,v resnici vodijo trdna pravila. Podobno,kot velja za met kovanca: ~eprav izidameta ne moremo predvideti, za gibanjekovanca vendarle v vsakem trenutkuveljajo obi~ajna fizikalna pravila. Kerdeterministi~na pravila v teh teori-jah delujejo nevidno, so te zamislidobile skupno ime »teorije skritespremenljivke«.

V 60-ih letih je fizik John Bell zevropskega centra za fiziko delcevpokazal pomembne razlike medkvantno mehaniko in dolo~eno sku-pino teorij skrite spremenljivke. Toje znanstvenikom omogo~ilo, da sozasnovali poskuse, s katerimi so pre-izkusili eno in drugo stali{~e. Kvant-na mehanika je iz vseh teh posku-sov iz{la kot zmagovalka.

Ostala pa je {e ena skupina teorij

skrite spremenljivke, ki bi lahko izrini-la kvantno mehaniko. To je v dvajsetihletih prej{njega stoletja izoblikoval fizikLouis de Broglie, razvil pa filozof Da-vid Bohm v petdesetih. Ta je trdil, da bibilo valovno obna{anje kvantnih delcevmogo~e pojasniti, ~e bi imel vsak delecsvoj »vodilni val«, ki bi ga usmeril nanjegov polo‘aj. V tem primeru bi imelvsak delec, npr. elektron, svoj dolo~enpolo‘aj, hkrati pa bi se zdelo, da se ob-na{a kot val. V nasprotju s tem kvantnamehanika pravi, da je elektron isto~as-no delec in val.

Znanstveniki niso mogli ovre~i Boh-move teorije, ker se ujema z vsemi pred-videvanji kvantne mehanike in ju takos poskusi ni mogo~e lo~iti. Ampak ve~i-na fizikov jo je vseeno zavra~ala, ker sejim je zdela le preve~ za lase privle~ena.

Potem pa je fizik Partha Ghose z Na-cionalnega centra S. N. Bose za temelj-

ne znanosti v Kalkuti pred dvema leto-ma ugotovil, da Bohmova teorija v neka-terih preprostih okoli{~inah daje dru-ga~ne napovedi kot kvantna mehanika(www.arxiv.org/abs/quant-ph/0103126).Predlagal je poskus, s katerim bi bilomogo~e preveriti, katera ima prav. Pos-kus predstavlja isto~asen prehod dvehidenti~nih fotonov skozi dve blizu le‘e~ire‘i. Detektorja na drugi strani merita,kdaj prispeta fotona. ^e dr‘i Bohmovateorija, potem detektorja, name{~ena narazli~no razdaljo od re‘, ne moreta za-znati fotonov isto~asno. V kvantni me-haniki pa ni nobene tak{ne omejitve.

Zdaj so Marco Genovese in njegovi ko-legi z italijanskega Nacionalnega in{titutaza elektrotehnologijo v Torinu naredili taposkus. Ugotovili so, da je so~asna zazna-va dveh fotonov, ki je po teoriji vodilne-ga vala ne bi smelo biti, dejansko mogo~a(www.arxiv.org/abs/quant-ph/0206196). »Preverili smo to alternativno obli-ko kvantne mehanike in ugotovili, da jepomanjkljiva,« pravi sodelavec torinskeskupine Giorgio Brida. Ghose gre {e ko-rak dlje. »^e v poskusu ni bilo kak{ne

napake, izklju~uje {e zadnjo od teorijproste spremenljivke,« pravi.

Vsi pa {e niso prepri~ani. AntonyValentini, fizik na londonskem Im-perial Collegeu in zagovornik teorijproste spremenljivke, pravi, da seGhose moti. Kot pravi, je Ghose pre-pri~an, da fotonski par nastane naeni sami, opredeljivi to~ki; to pa ninujno. V dvomih ostaja tudi oks-fordski fizik Lucien Hardy, ki opo-zarja, da je Bohmov model narejentako, da se vselej sklada s kvantnoteorijo. »Zelo sem skepti~en do vsa-ke trditve, da mora nasprotovatistandardni kvantni teoriji,« pravi.

Ja. La.

Je izgubljeno zadnje upanje za gotovost?

Bog kocka z vesoljemKvantna mehanika je izvseh teh poskusov iz{la

kot zmagovalka.

Einsteina je teorija o naklju~ju tako razka~ila, da joje zavrnil s slavno trditvijo, ~e{ da se Bog ne kocka zvesoljem.

Misteriji 11

Zgodbe o otrocih, ki sojih na{li v naravi in zakatere je bilo skoraj

gotovo, da so pre‘iveli s po-mo~jo ‘ivali, ‘e od nekdajburijo domi{ljijo. Nekaj jekar precej starih: o Romuluin Remu, ki ju je vzgojila vol-kulja, babilonsko kraljico Sa-miramido naj bi hranile pti-ce, gr{ko teka~ico Atalanto jevzredila medvedka itd. Izliterature je znanih precejprimerov iz 16., 17. in 18. sto-letja, pa tudi v dana{njem~asu se {e najde kak{no tak{-no nesre~no - sre~no bitje.

Da takih primerov ni bilomalo, govori dejstvo, da jeslavni biolog Karel Linne kate-goriziral posebno vrsto homoferens ali divji ~lovek (pora{-~en ~etverono‘ec, ki ne go-vori), navajal pa je najdenedivje otroke. Ta neumnost je

{la sicer kmalu v pozabo, nepa tudi zanimanje za sam po-jav.

V Evropi je bilo precej pri-merov, dokumentiranih ozi-roma zabele‘enih v ~asih, koso divjale dolgoletne vojne inso ljudje be‘ali ali se vsaj ob-~asno skrivali v gozdovih.Razumljivo je, da se je kak{enotrok izgubil ali ostal sirota,~ez leta pa so ga na{li. Okrog~ude‘nega pre‘ivetja so sestkale zgodbe, polne domi{-ljije.

Zelo pogosto se je tak ot-rok zna{el v divjini tudi izdrugih vzrokov; star{i so se

invalidnih, ska‘enih ali v ne-primernih okoli{~inah rojenihotrok enostavno znebili. Ne-katere so polo‘ili na cerkve-ni prag, druge pa odnesli vgozd. Otrok, ki bi jih divjezveri ugrabile, je bilo najbr‘zelo malo, ~eprav govore zgod-be tudi o tem.

Jean de Liege je bil zeloznan primer ‘rtev vojne; znanpa tudi zato, ker je njegovozgodbo opisal Sir K. Digby,soustanovitelj Britanske kra-ljeve dru‘be (1644). Med ver-skimi spopadi je kot petletende~ek s sova{~ani zbe‘al vgozd. Na{li so ga {ele po {est-najstih letih. Odvadil se je go-voriti, izredno pa so se mu iz-ostrili vonj, okus in sluh. Nisicer znano, kako mu je uspe-lo pre‘iveti, vendar so biliprepri~ani, da s pomo~jo div-jih ‘ivali.

V Nem~iji so leta 1724 ujelipribli‘no dvanajstletnika, kije ‘ivel od rastlin in ‘u‘elk,skakal malo po dveh in malopo {tirih in ni govoril. Imeno-vali so ga Peter in ga kot ~udorazkazovali okrog. V svojeokrilje ga je vzel angle{ki kraljJurij I. V Angliji je ‘ivel {e 68let, vendar je ostal »divji« dosmrti.

Francoska deklica, ki so jo

Star{i so se invalidnih, ska‘enih ali vneprimernih okoli{~inah rojenih otrok

enostavno znebili. Nekatere so polo‘ili nacerkveni prag, druge pa odnesli v gozd.

Malo je znanega o duhovnem ‘ivljenju ljudi, ki so ‘iveli med ‘ivalmi

Otroci, posvojenci zveri

Volkulje imajo toliko materinskega ~uta, da so poskrbele tudi za mnoge~love{ke mladi~e. Romul in Rem sta mit, je pa kar nekaj drugihpreverjenih zgodb.

na{li leta 1731, je o~itno pre‘i-vela le kraj{i ~as v gozdovihoziroma se je tam zna{la, koje ‘e znala hoditi in govoriti,saj se je lahko spet v‘ivela vnormalno ‘ivljenje. Nekaj ~a-sa pa je {e plezala po drevjukot veverica, lovila zajce, patudi doma~a perutnina ni bilavarna pred njo. Ko so jo »civi-lizirali«, je ‘ivela v Parizu kotcvetli~arka.

V 19. stoletju sta bila zna-na evropska primera KasparHauser in vol~ji de~ek Viktoriz Aveyrona. Oba primera statudi ekranizirana, prvi v Truf-fautovem, drugi v Herzogo-vem filmu.

Precej primerov je znanihiz Indije, morda so bili bri-tanski kolonizatorji na nenava-den pojav tudi bolj pozorni.Poleg Mauglija iz KiplingoveKnjige o d‘ungli je znano karnekaj podobnih zgodb.

VOL^JI INMEDVEDJI OTROCI

O~itno imajo volkulje to-liko materinskega ~uta, da soposkrbele tudi za mnoge ~lo-ve{ke mladi~e. Romul in Remsta mit, je pa kar nekaj drugihpreverjenih zgodb. Ker ve~i-na najdenih otrok ni bila v sta-nju kaj dosti povedati o svo-jem ‘ivljenju v divjini, so so-dobniki sklepali o njihovi uso-di po na~inu obna{anja, pre-hrane in telesnih brazgotinah.

V Indiji so samo v drugipolovici devetnajstega stolet-

12

ja na{li 14 otrok, za katere je skoraj go-tovo, da so ‘iveli z volkovi. V za~etkudvajsetega stoletja pa sta »zasloveli«sestrici Kamala (8 let) in Amala (2 leti).Ujeli so ju, ko so postrelili krdelo vol-kov. Odklanjali sta vsako hrano razensurovega mesa, ren~ali in grizli okolisebe. Najraje sta se skrili pred dnevnosvetlobo in skakljali po vseh {tirih. Mlaj-{a Amala je kmalu umrla, Kamala pa jev nekem misijonu ‘ivela {e devet let.Nau~ila se je hoditi vzravnano in izgo-varjati nekaj besed.

Zadnji bolj poznan indijski primer jebil leta 1972 najdeni de~ek, ki je leta 1985umrl v enem izmed zaveti{~ MatereTerezije. Kot drugi podobni otroci je tu-di on imel poro‘enele komolce in kole-na od hoje po {tirih, dolge in ukrivljenenohte, brazgotine po telesu in odpor dosvetlobe. Najraje se je dru‘il s psi in {a-kali. Govoril ni, nau~il pa se je osnovne-ga sporazumevanja z znaki.

V Turkmenistanu so leta 1962 geolo-gi opazili krdelo volkov, med njimi papribli‘no sedemletnega de~ka. Hoteli soga ujeti v mre‘o, a so volkovi mre‘o raz-trgali. Kon~no so de~ka ujeli. Prevzgojase ni obnesla, saj je {e trideset let po na-jdbi v umobolnici ren~al na ljudi, hodilpo {tirih in jedel le surovo meso.

Podobno kot volkulje so se tudi med-vedke izkazale z materinskim ~utom.Prvi znani primer naj bi bila teka~icaAtalanta. O~e jo je zavrgel, ker je ‘elelsina naslednika, neka medvedka pa joje dojila, dokler je niso na{li usmiljenilovci.

V Litvi so v 17. stoletju na{li dvaotro~i~ka v medvedjem brlogu. Podob-ne najdbe omenjajo tudi mad‘arski, polj-ski, tur{ki in drugi viri.

Tudi v na{i biv{i dr‘avi je znan do-godek iz leta 1971, ko se je petletna de-klica iz vasi blizu Vranja izgubila vgozdu. Na{li so jo sicer ‘e po treh dneh:v medvedjem brlogu se je igrala z mla-di~i.

Zgodba o Tarzanu je preve~ znana,da bi z njo izgubljali besede. ̂ eprav hu-do romanti~na in pocukrana, pa le ni ta-

ko neverjetna. V [rilanki je v nekem mi-sijonu blizu Kolomba kar nekaj otrok,ki so ‘iveli s tropi opic. Ti otroci se le ste‘avo navajajo na na{ na~in ‘ivljenja.[e vedno pa imajo izjemno simpatijo inposeben pristop do opic.

Tudi v Afriki (Burundi, Uganda) sona{li otroke, ki so ‘iveli z opicami. Po-sebno v zadnjih desetletjih, ko Afrikopretresajo nenehne vojne, se ve~krat iz-ka‘e, da imajo ‘ivali ve~ so~utja z osiro-telimi otroci kot ljudje.

Pretresljiva je tudi zgodba mladegaJohna Ssabunnye. Leta 1988, ko je bil de-~ek star tri leta, je o~e ubil mamo, otro-ka pa pustil v d‘ungli. Na{li so ga potreh letih. Spominja se, kako so ga opiceopazovale in ovohavale, potem pa vzelemedse. Preden se je nau~il iskati sade‘ein drugo hrano, so mu jo opice nosile.Zanimivo je bilo njegovo obna{anje.Dolgo ni nikogar pogledal v o~i, pribli-‘al se je z odprtimi dlanmi in dolgo jetrajalo, da se je nau~il – smejati. Ima paveliko ljubezen do glasbe in sodeluje vpevskem zboru.

Obstajajo tudi zgodbe, ~eprav so boljredke, o otrocih, ki so ‘iveli z drugimi‘ivalmi: gazelami, leopardi, panterji …Take zgodbe je te‘ko preveriti, ~e najde-ni otroci kon~ajo v zaveti{~u ali umobol-nici. Kadar pa so cirku{ka atrakcija, jenjihovi zgodbi itak marsikaj dodano.

ZGODBAMISHE DEFONESCA

Pretresljiva in dokaj verodostojna jezgodba romunske ‘idovske deklice Mi-she Defonesca, ki se je med drugo sve-tovno vojno tri leta skrivala po gozdovihokupirane Evrope. @ivela je od jagod,koreninic in ob~asno »obiskala« kak{nokmetijo. Dru‘ila se je tudi z volkovi. Koje kasneje v Ameriki izdala spomine nata leta, je napisala:

»Na vseh svojih potovanjih sem sebrezskrbno naspala le v ~asu, ko sem bi-la z volkovi. Ne vem natan~no, koliko~asa sem bila z njimi, a ‘elela bi biti zavedno. Bilo je veliko bolj{e kot povratekv svet moje vrste. Danes, ko se mnogispomini nekako izgubljajo v sivini ~asa,ostajajo dnevi z volkovi polni barv. Toso bili najlep{i dnevi, kar sem jih v ‘iv-ljenju do‘ivela.«

Misha tudi pripoveduje, kako se jeprivajala ‘ivljenju z volkovi. Njeni ~uti,sluh, vid in voh so se izostrili. Ta ob~ut-ljivost ji je ostala {e dolgo potem, ko jegozdove zapustila. Taka izostrena ob-~utljivost je »divjim« otrokom pomaga-la pre‘iveti. Po drugi strani pa so bilimanj ob~utljivi za mraz in vro~ino.

Obstaja veliko zgodb o divjih otro-cih in tudi ve~letnih prizadevanj dovoljverodostojnih oseb (duhovniki, zdravni-ki, ljudje dobre volje), da bi o njih iz-vedeli ~imve~ objektivnih podatkov. Podrugi strani pa je le malo znanega o du-hovnem ‘ivljenju in ~ustvovanju takihoseb v divjini in potem, ko so jih nava-jali na na{ na~in ‘ivljenja. Gotovo je tovelika uganka, vendar nam da mislitiizjava nekega psihiatra, da je za otroko-vo psiho in nadaljnje ‘ivljenje usodno‘e to, ~e se izgubi za nekaj ur, ali pa lemisli, da so ga star{i zapustili. Tudi vsa-ka druga~nost med vrstniki je v~asihzelo te‘ka. Za otroke je prav tako hudo,~e pridejo iz drugega kraja ali {ole. Tiotroci pa so pri{li iz drugega sveta; prvi~so izgubili na{ svet.Ve~ o temi : http://www.feralchildren.com

Al. Ju.

Leta 1973 je drvarka na jugu [rilanke ujelagolega, dolgolasega de~ka, ki je skakal po vseh{tirih s tropom opic. De~ka, ki ga je poimeno-vala Tissa, je predala policiji, ta pa ga je dalav rejo v privatni dobrodelni center blizu Ko-lomba. Po treh mesecih se je {e u~il vzravnanehoje, velik napredek pa je bil, da se je nau~ilnasmehniti.

OTROCI, POSVOJENCI ZVERI

Misteriji 13

@e vrsto let se v javnosti pojav-ljajo ljudje, ki trdijo, da imajo vlastnem telesu vsajene tuje na-

prave. Leta 1996 sta javnost vznemiri-la kalifornijski podiater dr. Roger Leirin njegov asistent Derrell Sims, ki statrdila, da sta dvema ~lovekoma odstra-nila anomalne predmete iz telesa.

V enem od teh dveh primerov soPatu Parrinellu odstranili tujek iz dlani.Leir je povedal, da se je povsem rutin-ska operacija nepri~akovano sprevrglav no~no moro. Na rentgenskem posnet-ku Parrinellove roke je bil sicer predmetz lahkoto zaznaven, pozneje pa se je iz-kazalo, da je bil te‘ko dostopen, {e te‘epa ga je bilo odstraniti. Tujek je bilnamre~ pritrjen na ‘iv~no tkivo, zato jepacient kljub lokalni anesteziji in splo{nihipnoti~ni anesteziji med odstranjeva-njem tujka pretrpel hude bole~ine.

ORGANIZEM TUJKANE ZAVRA^A

Ob pregledu tujka so zdravniki ugo-tovili {e bolj nenavadno stvar. Predmetje bil namre~ obdan z izredno ~vrstolupino iz karotena, snovi, iz katere sonarejeni na{i lasje in nohti. Domneva-mo lahko, da je izdelovalec implantan-ta z uporabo lupine dosegel, da orga-nizem ni zavrnil v njej skritega predme-ta. Lupina je morda celo slu‘ila kot pove-zava s Parrinellovim osrednjim ‘iv~nimsistemom. Ko so zunanjo lupino z veli-kimi te‘avami odstranili, sta pri{la nadan dve kovinski pali~ici, ki pa ju do-slej {e niso dokon~no prou~ili.

Ko je za poseg in njegove posebnostiizvedel molekularni biolog Miguel Este-vez, je dejal, da lahko s trenutno razpo-lo‘ljivo tehnologijo in znanjem o delo-vanju ‘iv~nega sistema brez te‘av izde-

lamo tak implantant. Predmet, ki ga ‘eli-mo varno vsaditi v ~love{ko tkivo, oblo-‘imo s snovmi za spodbujanje rasti‘ivcev, ki omogo~ijo povezavo s peri-fernimi ‘ivci. Te snovi so signalni pro-teini iz zelo razli~nih telesnih celic, ki jihimenujemo »od ciljnega tkiva pridob-ljeni trofi~ni faktorji«. Ti so lahko speci-fi~ni, tako da spodbujajo k rasti poseb-no vrsto nevronov. Znane vrste od cilj-nega tkiva pridobljenih trofi~nih faktor-jev so faktorji za rast ‘ivcev, nevro-trofi~ni faktorji pridobljeni od mo‘ga-

Na rentgenskemposnetku Parrinellove

roke je bil sicer predmetz lahkoto zaznaven,

pozneje pa se je izkazalo,da je bil te‘ko dostopen,

{e te‘e pa ga je biloodstraniti.

Tehnologija identificiranja s pomo~jo radijskih frekvenc

Implantante vsajajo Zemljani

14

nov in podobno. Ti faktorji sami ali vkombinaciji z drugimi omogo~ijo pove-zavo med ‘iv~nimi celicami in ciljnimtkivom.

ZVEZA Z MO@GANIV na{em primeru lahko re~emo, da

je ciljno tkivo vsajeni implantant. »Vsa-dek bi bil najverjetneje obdan s poseb-no membrano, ki v stiku s telesnimiteko~inami za~ne spro{~ati signalni pro-tein,« je teoretiziral Estevez. »Membranein smole, ki se ujemajo s tem opisom, sotrenutno v rabi v laboratorijih povsodpo svetu; tudi sam sem jih ‘e uporabljalza ~i{~enje protiteles.«

Poleg dejstva, da za izdelavo takegavsadka niso potrebni Nezemljani, se zdi,da bi prek njega bilo mogo~e vzposta-viti povezavo z vi{jimi mo‘ganskimifunkcijami v naslednjem zaporedju po-vezav: od perifernega ‘ivca do hrbte-ni~nega, od tod do talamusa oziromabazalnih ganglijev, pa do mo‘ganskeskorje, kjer potekajo vi{je mo‘ganskefunkcije. »Nenavadno je, da bi se nek-do odlo~il oslabiti tuje telo,« dodajaEstevez, »vendar je narava kovinskegadela vsadka nejasna. Ne morem razu-meti, v kak{en namen naj bi ga domnev-ni Nezemljani uporabljali.«

Na hitro prevrtimo ~as za {est letnaprej. Zdaj ‘ivalim ‘e vsajajo identi-fikacijske ~ipe z radijskimi frekvencami,in morda jih bodo kmalu tudi ljudem.Dve dru‘bi, Applied Digital Solutionsiz Floride in Electronic ID iz Teksasa, sepotegujeta za industrijsko proizvodnjoimplantantov, za katero predvidevajo,da bi lahko prinesla 70 milijard dolar-jev letno. Electronic ID je usmerjena navsadke, ki omogo~ajo identifikacijo‘ivali, medtem ko v Applied DigitalSolutions raziskujejo mo‘nosti uporabe»~love{kih ~rtnih kod« v varnostnenamene in za osebe, ki se zaradi staro-sti ali bolezni ne morejo same legitimi-rati. Obe dru‘bi uporabljata sorodnetehnologije.

Electric ID na svoji spletni stranipoveli~uje vrednosti svojega sistema,

podaja pa tudi vse najva‘nej{e infor-macije o trenutnem stanju v tehnologijivsadkov. Pojasnjujejo, da v ‘ival vsadi-jo – podobno kot pri cepljenju – trans-ponder, elektronsko napravo v veliko-sti nekuhanega ri‘evega zrna. Naprava,ki ostane v telesu ‘ivali vse njeno ‘iv-ljenje, omogo~a, da s prenosnim elek-tri~nim ~italnikom od~itavamo njenoedinstveno identifikacijsko {tevilko. Pa-sivno transpondersko napravo aktivirasignal elektri~nega ~italnika; transpon-der je neaktiven, vse dokler ga ne spro‘i~italnikov signal. Signal, ki ga transpon-der po{lje nazaj, se poka‘e na zaslonu~italnika. Ker transponder ne vsebuje nebaterij ne drugih premi~nih delov, se nemore pokvariti oziroma obrabiti.

Sami transponderji so valjaste oblike,najmanj{i izmed njih pa je dolg 11 mili-metrov in ima premer 2,1 milimetra.Vsebujejo le tri komponente; prva jera~unalni{ki mikro~ip z identifikacijsko{tevilko ‘ivali in vso strojno opremo,potrebno za po{iljanje identifikacijske{tevilke ~italniku. Druga komponentatransponderja je ‘elezna tuljava, na kate-ro je navita bakrena ‘ica. Ta deluje kotradijska antena, ki prestre‘e signal od~italnika in mu po{lje nazaj identifika-cijsko {tevilko. Tretja komponenta, kon-denzator, je potrebna za naravnavanjesprejemanja in oddajanja. Izdelovalectrdi, da njegov sistem omogo~a 34 mili-jard identifikacijskih {tevilk.

@IVALIM @E VSAJAJOIMPLANTANTE

Electronic ID za svoje vsadke ponu-ja celo »dodatno opremo«, polipropilen-ski ovoj. Na njihovi spletni strani bere-mo: »Povr{ina ovoja se za~ne zra{~ati zvlaknatim veznim tkivom ‘e v prvih 24urah od injiciranja vsadka.«

Zakaj vsajajo ‘ivalim implantante? Znjihovo pomo~jo lahko zasledujejo inidentificirajo divje ‘ivali v njihovemnaravnem okolju skozi celotno obdobjeprou~evanja dolo~enih vrst. Tudi last-niki dragih vzrejnih ‘ivali in hi{nihljubljen~kov si ‘elijo, da bi lahko identi-

ficirali svoje ‘ivali in tako prepre~ili nji-hovo izgubo ali krajo. Z implantanti jemogo~e tudi identificirati izbrane test-ne ‘ivali znotraj vzor~ne skupine isto-vrstnih ‘ivali.

Videti je, da obstajajo dolo~ene po-dobnosti med uporabo komercialnihimplantantov in pripovedmi ugrabljen-cev, ki trdijo, da so jih tuji pri{leki ‘e odotro{tva v rednih intervalih ugrabljali inna njih opravljali vse mogo~e poskuse.^e implantirajo ljudi, kaj ‘elijo s temdose~i? Najbr‘ nas nimajo za doma~e‘ivali ali ‘ivino, zato je najbolj verjetno,da jim implantanti na ljudeh slu‘ijo zakontinuirano pasivno preu~evanje alieksperimentiranje.

Gotovo je, da lahko ljudje s trenutnotehnologijo vsadijo implantante celotne-mu prebivalstvu sveta za lahko in (ko-likor vemo) nespremenljivo identifikaci-jo. V Ameriki naj bi FDA, Urad za hra-no in zdravila, ‘e naslednje leto odobriluporabo vsadkov v identifikacijske na-mene, veliko te‘je pa bo seveda pridobi-ti naklonjenost prebivalstva.

Tehnologija identificiranja z radijski-mi frekvencami (RFID) je morda videtifuturisti~na, vendar {e zdale~ ne capljana mestu. Pri neki drugi dru‘bi s pri-kladnim imenom »Alien Technology«(Zunajzemeljska tehnologija) namre~trdijo, da imajo na voljo plo{~ice RFID,ki merijo manj kot dva milimetra. V svojRFID sistem ‘elijo med drugim vklju~itienote satelitskega GPS navigacijskegasistema in na indukciji zasnovane me-tode za napajanje z elektriko.

Ra. Pu.

Na voljo so majhni transponderji, ki so naenem koncu oviti s polipropilenom; to omogo-~a, da se za~ne njihova povr{ina zra{~ati z vlak-natim veznim tkivom {e pred iztekom 24 ur odnamestitve vsadka.

IMPLANTANTE VSAJAJO ZEMLJANI

Misteriji 15

Ve~ina navadnih smrtnikov nebo nikoli imela prilo‘nosti po-gledati v zakulisje tako mo-

go~ne, neprodu{ne in tajne slu‘be, kotje ameri{ka NSA - National SecurityAgency ali Urad za dr‘avno varnost.Kaj nam torej preostaja drugega, kotda obi{~emo nadvse vabljiv in zanimivmuzej, namenjen promociji in obele-‘evanju izvora, zgodovine, minulegadela in bodo~ih na~rtov te pomembneorganizacije? Kot sam Urad je tudi mu-zej v kraju Fort George G. Meade vMarylandu.

Dr‘avni kriptolo{ki muzej omo-go~a presenetljiv vpogled vdosedanje delovanjeUrada za dr‘avno

varnost, ki prevzame tako {tudente inzgodovinarje kot naklju~ne obiskovalce.[e preden pa spregovorimo o vsem, karnam muzej ponuja, nekoliko opi{imoozadje ustanovitve in dosedanjega de-lovanja NSA.

RAZVOZLAVANJE KODIzdelovanje in razvozlavanje kod je

znano ‘e iz starih ~asov, sodobne krip-tografske in obve{~evalne aktivnosti vZDA pa so se za~ele ob koncu prve sve-tovne vojne. Leta 1917 je ameri{ka voj-ska znotraj svojega vojno obve{~evalne-ga oddelka (MID) ustanovila urad, ki soga kasneje pod vodstvom Herberta O.Yardleya poimenovali Cipher Bureau(Urad za tajne {ifre). Leto pozneje so naMID ustanovili radijsko obve{~evalnoslu‘bo, ki je delovala vzdol‘ meje z Me-

hiko, ter obenem sprejeli pod svojeokrilje podoben program, ki

ga je do tedaj izvajala voj-na mornarica.

Kriptolo{ki muzej omogo~a vpogled v delovanje Urada za dr‘avno varnost

Najbolj tajen muzejMuzej hrani tudi bogato

zbirko redkih knjigna temo kriptologije.

16

Vojska in ministrstvo za zunanje za-deve sta {e do leta 1929 podpirala Yard-leya in projekt, ki je postal znan podimenom Black Chamber. Kasneje je kon-tinuiteto slu‘be zagotavljala Signalnaobve{~evalna slu‘ba Vojnega signalne-ga korpusa pod vodstvom Williama F.Friedmana. Medtem se je kriptoanaliti~-na slu‘ba znotraj mornarice ponovnooblikovala kot Oddelek za kode in sig-nale pod vodstvom poveljnika Lauran-cea F. Safforda.

Do za~etka druge svetovne vojne leta1939 je bil poudarek na varnosti ameri-{kih voja{kih komunikacij, zato sta takovojska kot mornarica razvijali na~ineprestrezanja radijskih vesti, radiogoni-ometrijo ter obdelavo podatkov. Doseglista zavidanja vredne uspehe v obve{~e-valnih dejavnostih, zlasti proti Japon-cem.

USTANOVITEV NSAMed drugo svetovno vojno so te

slu‘be ustanovile telo za pospe{evanjemedsebojnega sodelovanja. Tako se jerodil ANCIB, odbor za obve{~evalne ko-munikacije vojske in mornarice, ki se muje kmalu pridru‘il {e podrejeni koordi-nacijski odbor (ANCICC). Ti dve slu‘bista odigrali pomembno vlogo v povoj-nih pogajanjih.

S sprejetjem zako-na o varnosti (Securi-ty Act) leta 1947 jekongres potrdil pra-vilnost usmeritve ob-ve{~evalne skupnostiin postavil okvire zaizgradnjo sodobnegasistema dr‘avne var-nosti, vklju~no z usta-novitvijo osrednjegaobve{~evalnega ura-da CIA in Dr‘avnegavarnostnega sveta.

13. decembra 1951je predsednik Trumannaro~il iz~rpno anali-zo pri posebnem od-boru, ki naj bi ga ime-

novala minister za zunanje zadeve inobrambni minister s pomo~jo direktor-ja CIE. Odbor, ki mu je predsedovalprominentni newyor{ki odvetnik Geor-ge Brownwell, je po pregledu celotnegastanja predlagal, da zveznemu uradupodelijo ve~je pristojnosti ter natan~noopredelijo njegove obveznosti in odgo-vornosti. Oktobra 1952 sta se predsed-nik ZDA in Dr‘avni varnostni svet od-lo~ila v celoti sprejeti predloge Brown-wellovega odbora in sta namesto do-

tedanjega Varnostnega urada oboro‘e-nih sil ustanovila Urad za dr‘avno var-nost (NSA). Direktor NSA naj bi ponovem neposredno poro~al ministru, insicer prek enote za posebno ob~utljiveoperacije na Ministrstvu za obrambo.

Obrambni minister je dobil navodi-la, naj svoje pristojnosti v zvezi z obve-{~evalnimi komunikacijami prenese nadirektorja NSA in mu poveri operacij-ski in tehni~ni nadzor nad celotnimameri{kim voja{kim komunikacijskimobve{~anjem (COMINT) in nad proiz-vodnimi viri. Tako je 4. novembra 1952postal prvi direktor Urada za dr‘avnovarnost (NSA) generalmajor Ralph J.Canine, ki se je v drugi svetovni vojniboril pod generalom Pattonom. Pet letpozneje je urad za svoj sede‘ dokon~noizbral Fort George G. Meade v Mary-landu.

Kaj lahko torej pri~akujejo obiskov-alci Dr‘avnega kriptolo{kega muzeja?Najprej naj jih ne odvrne relativno ano-nimna lokacija muzeja, ki na zunaj nivideti ni~ posebnega. Odprli so ga leta1993, da bi, kot beremo v muzejskibro{uri, »po~astili mo‘e in ‘ene, ki so zobrambo ameri{kih komunikacij in raz-vozlavanjem sovra‘nih kod in {ifervdano slu‘ili domovini.«

24 KGB-JEVSKIH

SPORO^ILV muzeju so raz-

stavljeni ro~ni izdel-ki, stroji, ra~unalni-ki, prikazi na pano-jih, literatura, knjige,fotografije in {e mar-sikaj, kar nazornoprikazuje dejavnosturada NSA in nje-govih predhodnikovvse od leta 1952. Naza~etku obhoda seobiskovalci lahko se-znanijo s fascinant-no zgodbo progra-ma VENONA.Notranjost muzeja.

Na tem panoju, posve~enem osebju NSA,pi{e »Slu‘ili so tiho«.

NAJBOLJ TAJEN MUZEJ

Misteriji 17

Venona je bilo v 40-ih letih kodiranoime zelo tajnega programa v Signalniobve{~evalni slu‘bi ameri{ke vojske, ka-terega cilj je bil pregledovanje kodiranihsovjetskih diplomatskih sporo~il in pomo‘nosti njihova uporaba v lastne na-mene. Analiza sporo~il je naposled raz-krila, da so bili nekateri diplomati uslu‘-benci KGB-ja in GRU-ja, ki so pod krin-ko delovali v Ameriki. V naslednjih me-secih so analitiki zasledili omembe pro-jekta Manhattan (katerega kon~ni rezul-tat je bil razvoj atomske bombe) in dru-gih vohunskih dejavnosti. Mo~no za-skrbljeni analitiki so se povezali z FBI-jem, ki je na podlagi informacij aretiralve~ ljudi. V muzeju so razstavljeni vsipomembnej{i dokumenti, povezani stem primerom.

Obiskovalce bo gotovo pritegnilo 24KGB-jevskih sporo~il, ki opisujejo dejav-nost starej{ega agenta KGB Jacka Soblater dr. Roberta Sobla, vklju~no z dogo-vori za prikrite dejavnosti. Zanimivi sotudi dokumenti o premikih denarja medKanado in ZDA, in dokumenti o tem,kako je KGB reaktiviral korespondentain hollywoodskega producenta Stephe-na Lairda.

V muzeju lahko vidimo tudi poro-~ila, ki so jih napisali agenti KGB-jaCharles Kramer, Victor Perlo in Lau-rence Duggan. Obiskovalci se bodo go-tovo zaustavili ob dolgem in zapletenemsporo~ilu v zvezi z dogajanjem na Mad-

‘arskem, v kateremnajdemo omembotajnega poro~ila, kise je izgubilo v ne-kem newyor{kemtaksiju in nato pri-{lo v roke KGB-ju.

Muzej hrani tudibogato zbirko red-kih knjig iz kripto-logije. Knjige je za-~el v 30-ih letih zbi-rati ‘e omenjeni Wil-liam F. Friedman.Med njimi je goto-vo najbolj dragoce-na »Poligraphia«avtorja JohannesaTrithemiusa (1462-1516), verjetno enaprvih knjig na totemo, ki se ukvarjas tajnopisjem. Trithemius je veljal zaokultista, zato v knjigi mrgoli misti~nihvsebin o »temnih silah« in podobnihtem, ki so naredile veliko {kodo ugleduavtorja, ki je sicer veljal za velikega hu-manista. Naj omenimo {e knjigo JacopaSilvestrija o kriptologiji »Opus Novum«.Silvestri naj bi bil vatikanski uradnik,zadol‘en za {ifriranje.

NEM[KA ENIGMAV muzeju so prikazana tudi prizade-

vanja zaveznikov med zadnjo vojno, dabi razvozlali kodenem{ke Enigme injaponskih [krlat-nih strojev. Nem-{ka Enigma je po-stala znana po tem,da so bile njene {if-re pomanjkljivo za-{~itene.

Najprej so jorazvozlali Poljakiv 30-ih, nato pa {eBritanci v 40-ih le-tih. Slednji so po-tem s pomo~jo Ame-rikancev uspe{no

razvozlali tudi bolj kompleksne verzi-je Enigme, na primer mornari{ko Enig-mo.

[krlatni stroj je bilo kodirano imejaponskega diplomatskega {ifrirnegastroja, ki so ga na najvi{ji ravni za~eliuporabljati leta 1939. Ameri~anom je us-pelo zelo hitro razvozlati to kodo, da solahko od leta 1940 vse do konca vojneprebirali japonska diplomatska sporo-~ila in tako pridobivali pomembne infor-macije tako na pacifi{kem kot na atlant-skem boji{~u.

Privr‘ence vohunskih zgodb bo pre-senetil pravi stroj Enigma, razstavljen vmuzeju, razveselila pa jih bo tudi infor-macija, da obstoji kar nekaj knji‘ic, kiopisujejo z vohunjenem povezane klju~-ne dogodke v drugi svetovni vojni: »Sol-ving the Enigma: History of the Cryp-toanalytic Bomb«; »The CryptographicMathematics of Enigma« in »Sharing theBurden: Women in Cryptology DuringWW II«.

V muzeju najdemo tudi predstavitve{tevilnih drugih bolj ali manj znanihvohunskih akcij: vpletenost NSA v ku-bansko raketno krizo leta 1962, ko jeurad vodil namestnik generala Gordon

Na panoju so predstavljeni ameri{ki Indijanci Navajo, ki so v 2.svetovni vojni sodelovali kot sestavljavci kod. Te so bile trd oreh zasovra‘nika, saj so temeljile na jeziku Navajo.

Kriptozgodovina vietnamske vojne.

NAJBOLJ TAJEN MUZEJ

18

Blake; za~etek digitalne rev-olucije in varovane digitalneglasovne komunikacije meddrugo svetovno vojno na vo-

nadzor tihotapcev v ~asu pro-hibicije.

Obiskovalci se lahko se-znanijo z dokumenti, ki ni-majo ve~ oznake zaupnosti,povezanimi z zra~nimi vo-hunskimi preleti na vi{kuhladne vojne in z delovanjemvarnostne slu‘be ameri{kevojske.

Izvejo marsikaj o skupnihnaporih ZDA in zahodno-evropskih dr‘av za razkri-vanje vohunske aktivnostiKGB-jevskih vohunov v Evro-pi, Ju‘ni Ameriki in Avstraliji,pa o vlogi kriptologije in ob-ve{~evalne dejavnosti v ko-rejski vojni ter ne nazadnje onadzoru in kriptolo{kih ope-racijah v ~asu divjanja vojnev Vietnamu.

Za mlaj{e obiskovalce mu-zej ponuja knjigo z uganka-mi in kvizi, ki bo morda nav-

Stroj Enigma za razvozlavanje kod.

Prapor bojevnikov hladne vojne.

hunskih misijah KGB-ja v SanFranciscu in Mexico Cityju;operacije GRU-ja v New Yor-ku in Washingtonu; radijski

dihnila bodo~o generacijo de-{ifrantov kod!

Povrh tega pa premoremuzej {e trgovino s spomin-ki, kot so skodelice za kavo,zapestni gumbi, kravate, suk-nji~i, zaponke in podobno,vse seveda opremljeno z lo-gotipom NSA. Osebje v mu-zeju je zelo prijazno in pri-pravljeno postre~i z dodatni-mi informacijami, mo‘ni sotudi vodeni ogledi. Posebnostmuzeja je knjiga, v katero lah-ko obiskovalci zapi{ejo, kajbo po njihovem mnenju mo-go~e videti v muzeju ~ez 50let. Med novej{imi vpisi bere-mo: »^udne stvari, na primerMulderja in Scully«, »Zapisemo‘ganov in DNK raznih lju-di«, »Trupla iz roswellskegatrka« in »Fotografije notra-njosti baze 51«. Kdo ve, mor-da pa se bo vse to uresni~ilo!

Ra. Pu.

NAJBOLJ TAJEN MUZEJ

Misteriji 19

Nikola ̂ elebi} sodi v tisto zvrstraziskovalnih duhov, ki svetpojasnjujejo skozi strogo znan-

stveno lupo. Privla~ijo ga zlasti pojavi,ki sodijo v domeno te‘ko dokazljive-ga in misterioznega energijskega sve-ta. Poklicno se je ukvarjal s telekomu-nikacijami in radijskimi postajami naladjah in letali{~ih, tako da je velikopotoval po svetu. Za seboj ima bogatoizumiteljsko pot, udele‘il se je kar {ti-rinajstih svetovnih razstav izumov, nakaterih je prejel nekaj najvi{jih me-dalj. S svojimi izumi je posegel tudina podro~je zdravljenja raka in za{~itepred sevanji. Njegov raziskovalni duh{e vedno ne pozna po~itka. Ustvarjanove izume za izbolj{anje kakovosti‘ivljenja, v kratkem pa bo iz{la njego-va knjiga Nova spoznanja ‘ivljenja, vkateri opisuje svoje poglede na razvoj‘ivljenja in vesolja.

Znano je, da sodobna znanost ne pri-znava bioenergije, ker je obstoje~i in-strumenti ne zaznavajo. Kako vi opre-deljujete bioenergijo?

Bioenergija je pravzaprav proizvodorganizemskih procesov. Vsak biolo{kiorganizem sestavljajo atomi in mole-kule. Biokemi~ni procesi in njihove pre-kinitve emitirajo bioenergijo. Bioener-gijo imenujemo to, kar je izvor energijebiolo{kega organizma. ̂ e pa izvira ener-gija od kod drugod, je to lahko denimotoplotna energija, elektromagnetna ener-gija … Za bioenergijo in njen prenos jetemeljno avri~no polje, ki ga ima vsak‘ivi organizem. Vsaka ‘iva celica ali del-~ek snovi ima svojo frekvenco nihanjain polje energije. Telo sestavlja veliko{tevilo raznih mineralo{kih struktur:kalcija, magnezija, kobalta, ‘eleza, silici-ja, fosforja … Mi oddajamo energijo

vseh teh biokemi~nih sestavov. Bio-energija je pravzaprav elektromagnetnopolje. Vse prenose ~lovek oddaja prektega biolo{kega elektromagnetnega po-lja. To imenujemo avri~ni valovi aliavri~na emisija. Da je to res, lahko do-ka‘emo s posnetki kirlianove fotogra-fije. Ko nekomu slikamo avro, se ta spre-minja v ritmu njegovega govora in spre-memb. To~no lahko doka‘emo, da sespreminja raven energije in barva.

Kako se bolezni odra‘ajo v avri?Razli~ne bolezni imajo zna~ilno av-

ri~no barvo. Vsaka vrsta bolezni imazna~ilno avro. Recimo, na sliki rakave-ga bolnika je vidna barva tumorja. ^e‘elimo videti, kak{na je barva tumor-skega tkiva, lahko naredimo analizo vmedicinskem laboratoriju. Stopnjo bo-lezni vidimo v avrini barvi in ravni av-rinega emitiranja. Enako velja za drugevrste bolezni, denimo revmo, infekcijeitd.

Kaj menite, da povzro~a razvoj raka?Moje raziskave dokazujejo, da obse-

vanja povzro~ajo razvoj zelo zapletenihbolezni, med drugimi tudi tumorjevraznih vrst. Valovna funkcija celice, naprimer kobalta, ‘eleza, fosforja itd. sespreminja, ~e nanjo delujejo radioaktiv-na, elektromagnetna, ionizirana in dru-ga sevanja. Okvara biolo{ke celice jetorej lahko posledica vpliva obsevanj.

Spremembe lahko nastanejo tudi zara-di stresa. Psihi~ni dejavnik je vsekakorzelo pomemben. Stres je zelo {irok po-jem. Postavlja se vpra{anje, kak{en je tastres, kak{na je njegova jakost, kako de-luje na nas.

Temeljno spoznanje je, da zaradinekega vpliva nastopi deformacija bio-lo{ke celice. Praksa dokazuje, da elek-tromagnetna, radioaktivna, geopatoge-na, ionizirana in druga sevanja spre-menijo valovno funkcijo celice. ^im pase spremeni valovna funkcija ‘ivljenja,se spremeni tudi struktura materiala.Vsaka zdrava celica ima namre~ svojostrukturo materiala, in ~im jo spremeni,prihaja do novih razvojev, ki jih imenu-jemo antitelesa.

Bioenergija je proizvodorganizemskih procesov;bioenergijo imenujemo to,

kar ima svoj izvorv organizmu.

Pogovor z izumiteljem Nikolo ^elebi}em

Sevanje du{i `ivljenje

Nikola ^elebi}, izumitelj na podro~ju bio-energije in parapsihologije

20

V eni svojih raziskav ste dokazali, da jetumor mogo~e nevtralizirati s toploto.Bi lahko kaj ve~ povedali o tem?

Eden od znakov bolnega tkiva jetemperatura v notranjih organih. Vsak‘ivi organizem ali celica ima svojo zdra-vo temperaturo. ^e od te temperatureodstopa, preide v fazo bolezni. Enakovelja za vsako kulturo, denimo za ~ebu-lo, jabolka … Vsaka ima svojo tempe-raturo, na kateri lahko dolgo ‘ivi. ^lo-vek mora vedeti, katere temperature sokoristne, katere pa ne. 42 stopinj Celzijaje zgornja meja za ‘ivljenje celice. Nare-dili smo eksperiment, pri katerem smos toploto nevtralizirali del tumorske celi-ce. ̂ e se tumor razvija kot ‘iva biomole-kularna struktura in ga spravimo natemperaturo 42 ali 43 stopinj, ga s temuni~imo. Pri tem je treba biti zelo previ-den, da ne pride do te‘av v notranjemprocesu biomolekularnega ‘ivljenja.Naredil sem temperaturni povr{nik, kiima lastnost, da z razli~nimi tempe-raturami deluje na bolno in zdravo celi-co in pri tem ne ogrozi ‘ivljenja zdravecelice. Proces toplotnih vplivov na raznedele organizma moramo prilagoditi gle-de na stopnje bolezni. Metoda je prak-ti~na tudi za zdravljenje virusnih bolez-ni. Po mojem mnenju je veliko ve~jiu~inek, ~e tumor nevtraliziramo s toplo-to, kot pa z obsevanjem. Za navedenipostopek zdravljenja dajemo raz{irjeneinformacije o postopku toplotnega vpli-va na bolno tkivo.

Kako se lahko {kodljivim sevanjem ~imbolj izognemo?

Sevanja so danes ena najhuj{ih te‘avsodobnega sveta. ̂ e samo pomislimo narazsvetljavo, elektri~ne instalacije vhi{ah … Vsako elektromagnetno poljeje problemati~no, odvisno tudi od nje-gove frekvence, ali je aktivno, biopato-geno, ionizirano … V svoji knjigi Novaspoznanja ‘ivljenja sem napisal, kako jemogo~e te instalacije nevtralizirati. Te-meljno na~elo je, da vse, kar spreminjaobstoje~o strukturo zdravega organiz-ma in celice, razvije dolo~eno bolezen.

Sodobni mestni ~lovek je v vsako-dnevnem ‘ivljenju izpostavljen naj-razli~nej{im vplivom. Izpostavljen jepsihi~nim stresom in boju za pre‘ivetje.^im je na vi{ji stopnji inteligence, imave~ potreb, za katere mora imeti materi-alne in druge mo‘nosti. V dana{njemtempu iskanja sredstev za ‘ivljenje invelike konkurence je ogro‘en. Polegtega je izpostavljen tudi negativnimvplivom sodobne tehnike, ra~unalni-kom, televizorjem, mobitelom … Kjerkoli se giblje, je kak{no polje. ^lovek je

njajo na temperaturi med 5 in 8 stopinjCelzija. Takrat je ‘ito zdravo. Do 18-ihstopinj v njem ne pride do razvoja. Natemperaturi od 18 do 22 stopinj pa se v‘itu pojavi mikroorganizem, pr{ica. Pri26-ih stopinjah se razvije molj, pri 35-ihstopinjah Celzija pa plesen. Taki mikro-organizmi imajo odpadke in vse ostalo,kar ima velik organizem, le v manj{i ko-li~ini. Tako lahko skupaj z ‘iti jemo zelostrupene snovi. Pri plesni se pojavi nekasnov, aflatoskin. ̂ e tak{na ‘ita jedo tudi‘ivali, jih 80 odstotkov zboli za levkemi-jo. Njihovo meso je rde~e krvavo. Kruhiz takega ‘ita je zelo tanek, tako da mupeki dodajajo kvas in razne druge pre-parate. Tak{no ‘ito je osnova za velikozastrupitev in zapletenih bolezni.

Naredil sem instrument, ki meri pro-ces kvarjenja. V tem procesu se osvoba-ja CO2 in se zvi{a temperatura. @ito jevisok toplotni izolator. Z na{im paten-tom smo prebili toplotno bariero inomogo~ili merjenje temperature po vsejvi{ini silosa. Patent sem predstavil nasvetovni razstavi v Nem~iji leta 1975 indobil zanj zlato medaljo.

Preu~evali ste tudi zdravljenje z bio-energijo in ugotovili, da je vsaka ~lo-ve{ka potreba vodena z zakonitostmirazlik biopotencialov. S to razliko po-tencialov pojasnjujete tudi simpatijo inantipatijo med ljudmi. Lahko povestekaj ve~ o tem?

Jezus je hodil po vodi in zdravil lju-di. Rasputin je o‘ivel cesarjevo dru‘ino,ki je bila pred pokopom. S svojo energijoje spro‘il vibracije. Duhovniki, vra~i inmagi so zdravili ljudi s svojo navzo~-nostjo, z molitvijo. Nova spoznanja do-kazujejo, da se bioenergija lahko meri inda z bioenergijo lahko zdravimo. Po-drobnej{i opisi so v knjigi Nova spozna-nja ‘ivljenja. Vsak ‘ivi organizem emiti-ra biopolje energije. Nekateri organizmiimajo mo~an biopotencial, ki lahko de-luje na druge organizme. Ko govorim,vi pa poslu{ate, sem jaz na vi{jem po-tencialu, ker sem dejaven. Vi pa ste nani‘jem, ker sprejemate. V vsaki komu-

Simpatija in asimpatijani razumski, temve~ ~isto

energijski pojav.

po svoji zgradbi med najbolj{imi vodni-ki elektri~nih tokov. To pomeni, da imavisoke lastnosti elektri~ne vodljivosti, kipa uni~uje biolo{ko strukturo ‘ivljenja.Ti tokovi hkrati deformirajo njegovo‘ivljenjsko biomolekularno strukturo.

Za sevanje je ~lovek najbolj ranljivmed spanjem in v ~asu sprostitve. Ta-krat ima namre~ najmanj{o samoob-rambno sposobnost, tedaj je njegova ‘iv-ljenjska energija zni‘ana. V budnemstanju se telo la‘je brani. Edini postopekza nevtralizacijo sevanj je, da napravi-mo prostor, ki ne prepu{~a sevanja.Naredil sem opremo, ki lahko sprejemata polja in jih pripelje v ni~no vrednost.Novost izuma je, da na{a oprema, ko seznajde v polju obsevanja, to polje med-sebojno uni~i. Bivanje ~loveka postanetako zagotovo zdravo. Kjer namre~ po-stavimo to opremo, na primer pred ra-~unalnik, pod posteljo ali mizo, nismove~ izpostavljeni sevanju. Za to opremosem na mednarodni razstavi izumov vAmeriki in Bruslju prejel dve zlati me-dalji, ki dokazujeta njeno uporabnost.

Bi predstavili {e kak{en va{ izum, ki gaje svetovna javnost nagradila?

Dokazal sem, da kvarjenje hrane lah-ko izzove zelo zapletene bolezni. Vzemi-mo na primer ‘ita. Ta se najbolje ohra-

SEVANJE DU{I `IVLJENJE

Misteriji 21

nikaciji dveh organizmov lahko vidimorazliko potencialov.

Merimo lahko tudi potencial privla~-nosti in odbojnosti. Ko sem na visoko-frekven~ni centrali za telefonijo v Zagre-bu vodil neko ekipo, me je sodelavkazaprosila, da jo premestim drugam. Nise namre~ mogla ubraniti prevelikemuvplivu nekega sodelavca. [alil sem se inrekel, »to je prava ljubezen«, saj brez ta-kega vpliva ni ljubezni. Kmalu sta se resporo~ila in takrat sem jima meril avro.Bila je neverjetno mo~na. Ko sta se podevetih letih lo~ila, je bila avra nikakr{-na, saj med njima ni bilo prav nobeneprivla~ne mo~i ve~. S tem smo dokaza-li, da simpatija in asimpatija ni razum-ski, temve~ ~isto energijski pojav. Ko so‘ivljenjske potrebe dveh ljudi usklajene,je vzpostavljena biolo{ka resonanca. ̂ ese recimo z nekom slu‘beno rokujete, selahko zgodi, da komaj ~akate, da se rokispustita, ali pa vam postane slabo. Nanekoga drugega pa ste stalno navezaniin se ne pustite lo~iti od njega. To jebiolo{ka energijska avri~na medsebojnaprivla~nost ali odbojnost.

Preu~evali ste tudi telekinezo. Kako z znan-stvenega vidika pojasnjujete ta pojav?

V znanosti velja telekineza za utopi-jo, toda primeri so pokazali, da lahkoljudje z miselno energijo vplivajo napredmete ali osebe. V zvezi s telekine-zo smo naredili zanimiv poskus. V po-sodo z vodo smo dali bojo in jo postavilina mizo na gumijasto podlago, ki du{ivibracije. Poskus smo izvajali v kleti, kjerso najmanj{a gibanja. V desetem nad-stropju, na primer, se stavba ziblje malcelevo in desno. Zanimalo nas je, ali lah-ko bioenergetik premakne bojo. Ko jebila v posodi ~ista voda, ni pri{lo dopremikanja. Naklju~no pa je bioenerge-tik ravno takrat, ko je s svojim biopo-ljem deloval na posodo, moral obiskatizobozdravnika, da mu izpuli zob. Os-tanke njegove gaze, ki je bila malo krva-va, smo dali v posodo. Voda se je medtretmajem za~ela gibati. Tako smo doka-zali, da je pri{lo do medsebojnega vpli-va materije organizma in materije v po-sodi oziroma komunikacije med orga-nizmom in krvjo, ki je bila v organizmu.S tem smo podali teoreti~ni princip, ka-

ko naj bi raziskovali telekinezo in premi-kanje predmeta brez dotika z vplivombiopolja.

Ali bioenergetik deluje zgolj s svojo ener-gijo ali je prevodnik kozmi~ne energije?

Bioenergetik oddaja program svojekoncentracije. Vsak ‘ivi organizem pre-jema zunanje vplive in lahko oddajasvojo energijo na energijo okolice. Privplivu enega organizma na drugega jepomembno, da ima zdravilec svojo me-todo in dobro ‘eljo, da bi pomagal dru-gemu. ^e je bioenergetik toliko osredo-to~en, da prenese energijo na bolnika inda ta vanj verjame, potem je ta energijalahko zelo mo~na. Med zdravljenjemsprejema in daje. To je pravilen pretokenergije; tako lahko dela zelo dolgo, neda bi imel te‘ave. Tisti, ki nimajo mo‘-nosti, da se po zdravljenju osvobodijoenergije, ali pa se tega {e ne niso nau~ili,imajo lahko te‘ave. Poznal sem nekegazelo dobrega bioenergetika, ki se jepono~i prebujal, ker je njegova sorodni-ca pono~i miselno ‘elela njegovo zdrav-ljenje. Lahko se zgodi, da bolnik vplivana bioenergetika {e mo~neje, odvisno odtega, kako je kdo mo~an.

Kak{ni so izgledi za prihodnost? Boevolucija re{ila ali uni~ila ~love{tvo?

Evolucija je resni~nost. ̂ e na primerspustimo kravo na travnik, to~no ve, ka-tero travo mora izbrati. ^lovek tega neve, a je neko~ imel te sposobnosti. Z evo-lucijo je pridobil druge sposobnosti, iz-gubil pa je to. V nadaljnjem razvoju smose prilagajali bolj{emu ‘ivljenju in vi{je-mu znanju ter pozabili na stare stvari.Evolucija je spremenila ~loveka v svo-jem razvoju. Vse ima svoj za~etek in ko-nec. Razvoj ima svoje stadije. Po mojemmnenju sta moj dedek in babica ‘ivelaveliko lep{e in mirnej{e kot jaz. V pre-teklosti so namre~ imeli manj{e potrebein so se manj anga‘irali. Dinamika raz-voja nam je nalo‘ila veliko obremenitev.S sodobno opremo, ki nam sicer olep{uje‘ivljenje, smo tudi ogrozili svoje bivan-je.

Andreja Paljevec

^e se z nekom slu‘beno rokujemo, v~asih komaj ~akamo, da se roki spustita. Na nekoga drugegapa smo stalno navezani in se ne pustimo lo~iti od njega ali nje. To je bioenergijska avri~namedsebojna privla~nost ali odbojnost, ki je izmerljiva.

SEVANJE DU{I `IVLJENJE

22

S Kirlianovo kameroGDV smo izmerili, ko-lik{ne posledice ima

pransko zdravljenje na ~lo-vekovi avri. In‘enir JanezPelko iz Velenja, ki je samizdelal napravo za merjenjebiopolja, je na pobudo na{erevije izmeril avro {estnajs-tim udele‘encem slovenske-ga Dru{tva za pransko zdra-vljenje, ki so se spomladi vprostorih slovenske zveze zacerebralno paralizo v Ljublja-ni udele‘ili seminarja pran-skega zdravljenja pod vodst-

Meritve dokazujejo, da pransko zdravljenje pove~uje biopolje

Mo~an vpliv na avrovom italijanske in{truktori-ce Brune Ornelli.

Pransko zdravljenje je teh-nika ~i{~enja ~lovekove ener-gije; ~e je ~lovek bolan, pa najgre za fizi~no ali psihi~noobolenje, je nekaj narobe z nje-govo energijo. Pranski zdra-vilci z rokami ob~utijo kako-vost avre; zdrav ~lovek imamehko, polno in kompaktnoavro, bolan pa tanj{o, neena-komerno gosto, posejano zluknjami in bunkami. Pranskizdravilci zaznavajo ~loveko-vo energijsko telo, ga o~istijo

in napolnijo z energijo. Zdra-vijo bolne, pa tudi sami sebe.

O pranskem zdravljenjusmo natan~neje poro~ali vmar~ni {tevilki leto{njih Miste-rijev; tedaj smo se tudi odlo~ili,da bomo uspe{nost pranske-ga zdravljenja preverili na edi-

ni mogo~ znanstveni na~in, toje z meritvami sprememb ~lo-vekovega biopolja s kirliano-vo GDV kamero. Tako meri-jo spremembe biopolja takopri ~loveku kot pri rastlinah,lahko pa bi tudi pri ‘ivalih, v la-boratoriju za kognitivno mo-

Ra~unalnik registrira bioelektri~ne impulze, zajete s kirlianovo GDVkamero, jih matemati~no obdela in tudi predstavi v grafi~ni obliki.

Med merjenjem avre: vsak prst posebej, najprej palec desne roke ...

Misteriji 23

deliranje na ljubljanski Fakulteti za ra~u-nalni{tvo in informatiko. Za revijo Miste-riji so tu opravili ‘e vrsto meritev, pred-vsem u~inkovanja vode iz informiranihkozarcev na pove~anje ~lovekovega bio-polja ter vpliv telefonske za{~ite na ure-janje ~lovekovega biopolja. O vsem temsmo v na{i reviji ‘e ve~krat pisali.

In‘enir Janez Pelko je {estnajstimudele‘encem seminarja pranskega zdra-vljenja izmeril avro zjutraj ob prihoduna seminar, drugi~ v opoldanskem od-moru in nazadnje {e popoldne po kon-~anem seminarju. ^lovekovo biopoljeizmerimo tako, da posnamemo koronovseh desetih prstov na rokah; ra~unalnikzabele‘i izzvane bioelektrografske sig-nale in posreduje stanje z uporabo neli-nearnih matemati~nih metod.

Povr{ina avre in njena oblika ka‘e natrenutno zdravstveno stanje ~loveka.Podatki o avri posameznega prsta odra-‘ajo povsem konkretna obolenja (to jenatan~neje razvidno z odtisa avre eneizmed udele‘enk seminarja na sliki levo)in velikost biopolja je v sorazmerju s~lovekovo bioenergijo oziroma splo{nimzdravstvenim stanjem preiskovanca.Digitalno kirlianovo kamero marsikjeuporabljajo kot neinvazivno diagnosti~-no sredstvo, kakih pet takih kamer pa jetudi v Sloveniji. Na{ namen je bil zgoljugotoviti, kako pransko zdravljenje vpli-va na biopolje udele‘encev seminarja:

»Meritve dokazujejo veliko pove~a-nje biopolja pranskih zdravilcev, ki sona seminarju v glavnem delali drug nadrugemu,« pravi ing. Janez Pelko in raz-laga rezultate meritev, iz katerih jerazvidno, da je bilo njihovo biopolje pokon~anem seminarju v povpre~ju zatrideset odstotkov ve~je kot na za~etku.Prav pri vseh se je biopolje ob~utno pove-~alo, nikomur se ni zmanj{alo. Najmanjse je pove~alo za sedem odstotkov, naj-ve~ pa za celih sedemdeset odstotkov:

»Rezultati izbolj{anja avre so v skla-du s po~utjem udele‘encev seminarja,subjektivno pa lahko ocenim {e to, daso samoocenitvena mnenja udele‘encevpokazala signifikantno izbolj{anje psi-hofizi~nega stanja,« pravi merilec in av-tor slovenske izvedbe kirlianove kamereing. Janez Pelko.

Jo‘e Vetrovec

Grafikoni ka‘ejo obseg avre udele‘encev seminarja pranskega zdravljenja; zgornja dvaprikazujeta obseg avre pred za~etkom seminarja (ob desetih dopoldne) in po pranskemzdravljenju (ob {estih popoldne). Spodnji grafikon pa ponazarja razliko obsega avre pri vsakemod {estnajstih udele‘encev seminarja pranskega zdravljenja.

MO~AN VPLIV NA AVRO

Bruna Ornella bo vodila te~aje pranskega zdravljenja v Son~ku na Vojkovi 73 v Ljubljani od10.00 do 17.00 ure po naslednjem razporedu:

• Osnovni te~aj 19. in 20.10.2002• Nadaljevalni te~aj 30.11 in 1.12.2002• Te~aj prani~ne psihoterapije 14. in 15.12.2002• Te~aj zdravljenja s kristali 9. in 10.11.2002 (v kraju Pesek na Primorskem).Za informacije in prijavo pokli~ite vsaj tri dni pred za~etkom te~aja 01 425 84 23, 041 579 322

Andreja ali 031 850 238 Mirjam ali pi{ite na e-mail pranaslo@yahoo.comTedenska sre~anja skupine so ob torkih ob 18.00 uri v prostorih Son~ka.

24

Delfini so u~inkoviti napovedovalci okoljskih sprememb, ker sopomembne morske roparice in dobro vidne morske ‘ivali, zato jerazumevanje njihove sposobnosti za pre‘ivetje odlo~ilno tako za delfinekot za ljudi.

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe,pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni po-trebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokov-njaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri:raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.

Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslovorganizacije, ki se ji lahko pridru‘ite:Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Tele-fon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

Vode Alboranskegamorja v [paniji, boga-te s hranilnimi snov-

mi, so ‘ivljenjsko pomem-ben prostor za pre‘ivetje na-vadnih delfinov (Delphinusdelphis) ter ve~ vrst kitov inmorskih ‘elv. Vendar sre~a-nje z navadnimi delfini tuditukaj ni ve~ tako navadno,kot je bilo v~asih. V zadnjihdesetletjih se je njihovo {te-vilo drasti~no zmanj{alo.

Alboransko morje je pre-hodni pas med Sredozem-skim morjem in Atlantikom.To podro~je je ‘ivljenjskegapomena za regeneracijo sre-dozemskega ekosistema, kitrpi zaradi mo~nih ~love{kihpritiskov, kot je onesna‘eva-nje in pretirano ribarjenje.Predhodni rezultati osemlet-nih raziskav na tem podro~juso dejansko potrdili velik po-men tega podro~ja za ve~ mors-kih sesalcev, in {e posebno zanavadnega delfina.

Te pomembne naloge stase lotila biologa Ana Cañadasz univerze v Madridu in Ri-cardo Sagarminaga van Bui-ten iz organizacije za razisko-vanje morskega okolja »Alni-tak«. Ano in Ricarda je izbra-lo {pansko ministrstvo za oko-lje, njun sen pa je, da bodo ne-kega dne najpomembnej{i bi-valni predeli za ohranitevsredozemskih kitov in delfi-nov postali mre‘a morskihza{~itenih predelov. Mordabosta ta sen uresni~ila ‘e ko-nec leto{njega leta, s svojimi

raziskavami in s pomo~jo pro-stovoljcev Earthwatcha.

Z njuno pomo~jo bomo naodpravi dokumentirali ob-mo~je gibanja, socialno vede-nje in ekologijo delfinov, dabi bolje razumeli spremembev populaciji teh ~udovitih se-salcev.

Na raziskovanje nas bopopeljal Toftevaag, zgodo-vinska norve{ka ribi{ka jadr-nica z najnovej{o navigacij-sko in znanstveno opremo.Na njej se bomo z drugimiudele‘enci menjavali pri raz-li~nih nalogah: od motrenjamorja ter opazovanja in zapi-sovanja podatkov o delfinihin kitih do sodelovanja pri up-ravljanju in krmarjenju barke.Nau~ili se bomo vna{ati geo-grafski polo‘aj opa‘enih ‘i-vali, vpisovati oceanografskepodatke in prepoznavati {edrugo morsko ‘ivljenje. Kdorbo dlje ~asa na odpravi, bo lah-

TERENSKI POGOJI@iveli in delali bomo na

palubi Toftevaaga, v dru‘bidelfinov, kitov in morskihptic. Vsak ve~er bomo na{livarno pristani{~e v marinahin ribi{kih pristani{~ih vzdol‘ju‘ne {panske obale. Prostoriza bivanje pod palubo so pre-prosti, a prijetno doma~i, zomejeno teko~o vodo in elek-tri~nim strani{~em.

Dru‘no bomo pripravljaliobroke iz mediteranske ku-hinje, imeli pa bomo tudi do-volj prilo‘nosti, da si ogleda-mo tamkaj{nje slikovite obal-ne kraje.

Zbiranje podatkov o vedenju navadnih delfinov

[panski delfiniSredozemski

ekosistem trpizaradi prevelikega

onesna‘evanjain ribarjenja.

ko tudi filmal vedenje delfi-nov pod vodo, snemal njiho-vo zvo~no obna{anje ter spre-mljal njihovo gibanje skozidalj{e obdobje. Podatki, ki jihbomo zbrali iz tega mirnegamorja, bodo velik korak kbolj{emu razumevanju ‘iv-ljenja, ki se skriva v njem.

Misteriji 25

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT),• Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica(1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT),• Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • KuhinjaZlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

KOZM

OBIO

LOŠK

IKO

LEDA

R

ZALO@BA ARA

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

VODNIK PRAKTI^NEAROMOTERAPIJE

Davno izro~ilo in najnovej{e te-rapevtske informacije o rastlin-skih eteri~nih oljih, ki jih lahkokupimo v vsaki bolje zalo‘eni tr-govini z naravno kozmetiko. Eno-stavni napotki za odpravljanjestresa, zdravljenje bolezni, obo-gatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVASREDOZEMSKA

PREHRANATo, kar znanost spoznava za res-ni~no zdravo hrano, jedo ljudjeob Sredozemskem morju ‘e odnekdaj: zelenjavo, pusto meso,ribe, za~inijo z olj~nim oljem in~esnom ter vrsto imenitnih za-~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

USODA DU[Ameri{ki mojster hipnoterapijeMichael D. Newton je na podlagi{tevilnih seans pri{el do novihodkritij o usodi du{ in to popisalv ve~ kot 500 strani debeli knjigi,ki v obliki intervjujev odstira po-gled v skrivnost zasmrtja. Knjigaje ameri{ka uspe{nica. Cena: 5.500 SIT

^ESEN,^UDE@NO HRANILONajsodobnej{a znanstvena spo-znanja iz 2000 raziskav o never-jetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~-letja znane rastline in njenemvplivu na resnej{e bolezni so-dobnega ~asa...

Cena: 1.900 SIT

ZATONPROMETEJEVE DOBESoodvisnost `ivih bitij je nelo~-ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek jesam po sebi `ivi dokaz kozmi~neinteligence, ki dokazuje, da je ce-lota skrita v vsakem od njegovihdelov in katere zavest je sestavnidel univerzuma. Knjiga vse to po-jasnjuje na razumljiv na~in.

Cena: 3.900 SIT

^UDE@ OLJ^NEGA OLJAPriro~nik z razlagami, kako olj~-no olje varuje pred artritisom,sr~no‘ilnimi boleznimi in rakomna dojki. Ameri{ka uspe{nica napodlagi rezultatov {tevilnih razi-skav vodi v svet zdrave in okus-ne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

TELO KLI^EPO VODI

Zdravnik internist F. Batmanghe-lidj dokazuje, da si lahko zdrav-je mo~no izbolj{amo s pitjemnavadne vodovodne vode. Medi-cinsko utemeljeno.

Cena: bro{irane 2.900 SITtrdo vezane knjige 3.900 SIT

KOZMOBIOLO[KIKOLEDAR

Preglednica Luninih men od leta1965 do leta 1980, s katerimi jemogo~e dolo~iti Lunino menoob rojstvu in s tem kozmobiolo{koovulacijo, nespremenljiv plodni~as vsake ‘enske, pa tudi spolotroka.

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDIS ~esnom je mogo~e prepre~itisr~ne in ‘ilne bolezni, ~esenkrepi imunost, premaguje kli-ce... Vsakdanje u‘ivanje je naj-manj, kar lahko storimo za svo-je zdravje. V knjigi ^esnove je-di je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

KAKO VIDIMO,BEREMO IN

IZBOLJ[AMO AVROPriro~nik za spoznavanje avre inrazlage, kako se jo nau~imo gle-dati in spoznavati njen pomen;kako nam avra ka‘e na podlagibioenergijskih zevov du{evno intelesno stanje.

Cena: 1.900 SIT

KAKO ODKRIJETEVA[A PREJ[NJA

@IVLJENJAPriro~nik korak za korakom vodido znanja, kako se sami, brezterapevta, spustimo v prej{nja‘ivljenja in odkrijemo vzroke mo-rebitnih bolezni, preganjavic,stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMOAVTOMATSKEGA

PISANJAPriro~nik, ki vas pou~i, kako prekavtomatskega pisanja vzpostavitestik z Vi{jim jazom, ki vas vodi invam svetuje, komunicirate z dru-gimi bitji, ki vam posredujejo razli~-ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 2.900 SIT

KAKO POVE^AMOSAMOZDRAVILNE

SPSOBNOSTISami lahko veliko storimo za svo-je zdravje. Prisluhnimo naravi.Napotki za klistiranje, post, te-lesno vadbo in savnanje. Kako,koliko in kdaj naj bi jedli, da bispremenili svoj svet zdavja. Cena: 1.900 SIT

ZDRAVILNAENERGIJA DREVES

Vonjajte in oku{ajte popke indrevesni sok, prislanjajte u{esa inposlu{ajte notranji {epet debel.Spoznajte na~ine in vaje za za-jemanje zdravilne energije dre-ves v gozdu, go{~avi ali na vrtu,ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT

POTOVANJE DU[V knjigi najdemo odgovore nave~na vpra{anja, kaj se doga-ja z du{o, ko ~lovek umre, bo-disi naravne bodisi nasilne smr-ti. Kdaj in kako se du{a odlo~i,da pride v ~lovekovo telo? Kajse dogaja z du{o med dvema‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

ZDRAVILNI ^AJIIN NASVETI

^ajne me{anice za vse vrste te-gob in {e nasvete, s katerimi sejih da olaj{ati, je zbral v svojiknjigi starosta slovenskih zeli{-~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigije ve~ kot 100 izbranih receptovin na stotine nasvetov.

Cena: 2.900 SIT

PRIKRITA ZGODOVINA^LOVE[KE RASE

Knjiga opisuje nenavadne izkopa-nine, predmete, ki jih v muzejihskrivajo v depojih; strokovnjaki neznajo razlo‘iti njihovega porekla.Knjiga seznanja s predmeti, kate-rih starost ocenjujejo na milijonelet, ~eprav je ~love{ka rasa urad-no stara {ele 100.000 let.

Cena: 3.900 SIT

KAKO VPLIVAJOOSEBNA [TEVILA

S pomo~jo {tevil, vsako ima svojpomen, lahko bolje spoznamo se-be in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [te-vila nam lahko pomagajo ustvaritilep{e ‘ivljenje, z njimi lahko poku-kakmo v preteklost, razumemosedanjost in na~rtujemo prihod-nost. Cena: 2.900 SIT.

NOVO!

NOVO!

26

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI

Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~ut-je in zdravje, saj seva negativne ione in od-daja v prostor ‘ivljenjsko pomembno de-snosu~no bioenergijo, s katero se, ~e jepotrebno, napolni vsako telo. Njeno blago-dejno delovanje je priporo~ljivo predvsemob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobil-nih telefonih, patogenih sevanjih... V pro-daji po po{ti so naprodaj te`ke:

a) 3 - 4 kg 10.900 SITb) 4 - 5 kg 11.815 SIT

in c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

SOLNA LU^

Krogla zagotavlja, da se energija okrog njesu~e desno (preverite z nihalom). V radio-ni~ni delavnici so ji vsevane informacije, kirazen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudiodpornost proti {tevilnim boleznim. Osemcentimetrov velika krogla deluje v preme-ru treh metrov. Poznavalci jih postavijo nara~unalnik, na delovno mizo, predvsem pana no~no omarico.

7.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradisvoje oblike zajema energijo iz okolja injo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~icaje kodirana z orgonskimi sevalniki innam pove~a energijo in {~iti pred seva-nji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu aliv prsnem ‘epu. 1.070 SIT

MAGIC LIFE

Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjovodo; v njih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti, informacije v kozarcuvzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti.Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘ivabitja primernej{a pija~a, kar je dokazano zvrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec.Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, dakozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi,smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih

barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovnainformacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {edodatne informacije. Vsakemu originalnemukozarcu je prilo‘en certifikat.Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na danpopijemo kakih osem kozarcev vode.Tehnologija Hydronic, po kateri so narejenikozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena nasejmih inovacij v Nürenbergu, Pittsburgu in namednarodnem sejmu v Celju ter je prejela vPittsburgu posebno nagrado za uspe{en nara-

vovarstveni izdelek, kristalni globus.Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji.

Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barvedelujejo na ~loveka:Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe indrugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpor-nost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira naspri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja novpogled na stvari, prina{a mo~an stik znaravo...Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskegasistema, pomaga premagati agresivna ~ustva,obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati vpomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi-valnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo. 4.100 SIT

3.300 SIT

4.100 SIT

TESLOVAPURPURNA PLO[^A

Deluje s svojim indukcijskim mag-netnim poljem biostimulativno naceli~ne procese, pove~uje izme-njavo plinov, krepi regenerativneprocese in mikro cirkulacijo v obo-lelem tkivu. Uporabljamo jo zjutrajin zve~er po dvajset minut, tako dajo postavimo na obolela mesta injo pritrdimo z obli‘em. Uporablja-mo lahko tudi dve plo{~i, postav-ljeni drugo proti drugi. Pomaga tudiproti nespe~nosti in drugim te`a-vam; prilo‘ena so natan~na navo-dila.

4.900 SIT

Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri koza-rec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{agenotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodoiz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se nje-gova u~inkovitost pove~a {e za nekaj odstot-kov. V vr~ lahko nato~imo liter vode. Takokot informirani kozarci, tudi vr~ spremeniu~inek alkohola.

11.500 SIT

VR^ ZA DOBRO VODO

Misteriji 27

Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni likisprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in stem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno de-lujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejonesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj sou~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrninakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prs-tana: od 16 do 26 mm notranjega premera.prstan 7.800 SITplo{~ica 7.800 SIT

^AKRINA MAJICA

Telefonska za{~ita Norad je samolepilnabakrena plo{~ica s premerom 12 mili-metrov. Nalepimo jo na mobilni telefon vbli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Zinformacijami, ki jih oddaja, zmanj{ujenegativni vpliv sevanja mobilnih telefonov

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD

ATLANTIDSKI PRSTANIN PLO[^ICA

^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajobioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nena-vadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se napapir ne da natisniti) in tako polnijo avro inbolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL.

14.900 SIT

za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{ujetveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Domain v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kimtestom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

INFORMIRANI LON^EK

Informirani lon~ek dopolnjuje pro-gram informiranih izdelkov. Ima ena-ke lastnosti kot modri kozarec; fizi-kalno vpliva na razdru‘evanje mole-

kul v teko~inah in jih tako omeh~a.Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v

lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda po-tegne iz rastlin ve~ u~inkovin.Na informiranih lon~kih so odtisnjeni

posebni simboli “magic life” v ~akrinihbarvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice:

s kartico EU KARANTA AMEX VISA{t. kartice:veljavnost do: podpis:

ime in priimek:

ulica in hi{na {tevilka:

po{tna {tevilka, po{ta:

kraj, datum, telefon:

Naro~ilnica MisterijiMisterijiMisterijiMisterijiMisterijiNaro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke: koli~ina cena

Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljanatel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara@zalozba-ara.si

Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

AJDOV VZGLAVNIKAjdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogramilu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si samidolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne grejein je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi,predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine vvratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

BAKRENE ZAPESTNICEZmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma,artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijojemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo zasvoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene.a) bakrena 3.700 ; b) bakrena informirana 4.990c) posrebrena 5.700 ; d) pozla~ena 9.600 ;in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIKNarejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. Vlu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na

vsa ‘iva bitja. Vzglavnik jevelik 40 x 40 cm, je primer-no napolnjen, da je mehakin zra~en ter se prilagaja

vratu in glavi. Mnogi ga upo-rabljajo tudi v terapevtske name-

ne, za bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici,zmanj{eval naj bi smr~anje itd.

4.900 SIT

28

PRODAJA PO PO[TI

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b)- 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika)so med najbolj znanimi radiestezij-skimi nihali. Nihali Izis sta poime-novani po egiptovski boginji Izidi,primerke tako oblikovanih nihal sona{li v izkopanih egiptovskih sarko-fagih. Uporabljamo jih za preiska-vo {kodljivih sevanj, iskanje vode,izbiranje primerne prehrane, dozi-ranje, pa tudi za diagnosticiranje.Cena posameznega nihala:

4.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA

ab c

FILTER IN TRANSFORMER

V krajih, kjer je mogo~e pri~akovati one-sna‘eno vodo, pa tudi na potovanju, kjer nevemo, kaj prite~e iz pip, o~istimo vodo sfiltrom in dodatno {e s Transformerjem (na-rejen po tehnologi Hydronic), ki zmanj{agenotoksi~nost vode za 35%. Informiranikozarec {e dodatno zni‘a genotoksi~nost.

Cene: filter 5.990 SIT, transformer14.900 SIT, ogljena kartu{a za 300

litrov 3.990 SIT.

Med {tiriin{estdesetimi kartami izvle~ete enoin z nje preberete duhovno sporo~ilo, ki vasspremlja ves dan. Angelske karte niso karteza prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrihmisli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, ute-ho in radost.

2.550 SIT

ANGELSKE KARTE

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugo-tavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane,pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozeteso natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

Plastificirana rozeta in nihaloz vre~ko sestavljata kompletza radiestezijsko delo. Na ro-zeti je {est razli~nih skal za

Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovina in galerijaDARILA DON; Dom‘ale: Prod. Galerija GINKGO; Grosuplje: Salon KRISTAL - Adami~ev center 1. nad.;Izola: TrgovinaREVITA (v hotelu Delfin), STAR 2000; Koper: Trgovina MIA (tr‘nica Koper); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: TrgovinaAUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET: Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: Trgovina DARVEL, TCCity; Prod. galerija SKRINJA; Medvode: Butik DARIL, BC Loka Mercator - Mercator gorenjska (gospodinjski oddelek);Moravske toplice: Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Nova Gorica: Manufaktura - NARODNAUMETNOST, trg. MEDIGO; Novo Mesto: trg. LEONARDO No1; Radovljica:Trg. META-zdravo ‘ivljenje; Roga{ka Slatina:Industrijska trgovina steklarske {ole; Se‘ana: Trgovina KLASJE, Trgovina MEDIGO; Slovenske konjice: TrgovinaVIVA SANA; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Velenje: Trgovina NITKA.INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

Zajam~eno originalne izdelke ki so predstavljeni v prodaji po po{ti na teh straneh, zastopa in prodaja trgovinaAurea Press v hali A, v BTC v Ljubljani, tel.:01/541 17 60, ve~ino pa je mogo~e kupiti tudi v trgovinah:

ENERGIJSKA PLO[^ICA

Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviranznak magic life, ki zajema energijo iz okolja injo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena spomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami,kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporab-ljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjenidodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjostran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo,za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimotako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat.To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadarte‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, medpogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra izZlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame,kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~inein je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudinekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna. 3.300 SIT

Misteriji 29

^e se potrudimo gle-dati globalno, opazi-mo, da so ~asovni raz-

miki med posami~nimi na-ravnimi katastrofami vednokraj{i. Samo vklju~imo CNNin videli bomo poplave, or-kane, potrese, vulkane. Pravje, da Zemlja to do‘ivlja, sajje ‘iva. Da bi se prerodila, se

jemo. To so besede avtoriceknjige Zvezdni predniki.

Zgodba, ki se skriva zaknjigo Zvezdni predniki, seza~ne leta 1997. Takrat so avto-rico Nancy Red Star obiskalitelevizijski producenti, ki sonameravali z globalnim tele-vizijskim prenosom s kraja

ku za zgodovino predavala odru‘beni ureditvi skupnostiameri{kih Indijancev.

»V tistem ~asu nisem ve-dela ni~esar o NLP-jih,« praviNancy. »Pravzaprav je bilamoja stroka vse, kar me jezanimalo.«

Kljub temu je sprejela po-nudbo, da kot pridru‘eni pro-ducent sodeluje v ekipi za pro-dukcijo nesre~nega dokumen-tarca »Roswell 97«. Njena na-loga je bila, da organizira deloddaje, ki bi se nana{al na sta-roselske prebivalce. Red Star

Sre~ni smo lahko, da ‘ivimo prav v temobdobju, ki je nadvse vznemirljivo, sajse selimo iz tema~nega srednjega veka

v obdobje lu~i.

Nezemljani ves ~as napovedujejo Zemljanom svoj prihod

Zvezdni predniki

mora vrniti na svoj za~etek,kar Zemlja ravno sedaj po~-ne, mi pa temu prisostvu-

Nancy Red Star

Slikarka Shona Bear Clark je na sliki »^love~ki« upodobila indijan-skega otro~i~ka, ki spominja na Nezemljana.

dogajanja obele‘iti 50. oblet-nico domnevnega zru{enjaNLP-ja v pu{~avi pri Roswel-lu. V tistem ~asu je bila Nan-cy gostujo~i profesor na BardCollegeu ob reki Hudson vNew Yorku, kjer je na oddel-

je za~ela zbirati material o nji-hovi glasbi in plesnih obredihter intervjuvati starej{e staro-selce iz Avstralije ter Severne,Srednje in Ju‘ne Amerike, kiso ji govorili o svojih do‘ivet-jih in stikih z Nezemljani.

30

»To naj bi bila globalna televizijskaoddaja, v kateri je bila moja naloga is-kanje krajev in ljudi, predvsem v jugoza-hodnem delu ZDA. Zato sem se iz Hud-son Valleya preselila v Roswell in za~elasestavljati produkcijsko ekipo za sne-manje. Na{ namen je bil narediti posnet-ke razli~nih krajev {irom po svetu in ses teh lokacij v ‘ivo javljati v oddajo.

»Vse je teklo kot namazano,« pravi.»Navezala sem ‘e stike z Avstralci, mojaekipa pa je delala v Novi Mehiki. Imelismo nekaj pomembnih spon-zorjev, saj smo bili v navezi zdru‘bo Track Marketing izNew Yorka, ki se ji je posre~ilposel z Michaelom Jackso-nom in Pepsi Colo.«

Na ‘alost pa je nepri~ako-van dogodek popolnoma pre-kri‘al na~rte v zvezi z odda-jo. »V aprilu, ko smo pravkarpodpisovali zadnje pogodbez velikimi sponzorji, se jezgodil razvpiti skupinski sa-momor v Heaven’s Gateu.Zaradi te nesre~e je na{ na~rtv trenutku propadel. Spon-zorji niso ve~ ‘eleli sodelovativ projektu, ki bi bil kakor kolipovezan z Nezemljani. Bali sose, da se bo incident ponovil.«

Red Star pa je medtem ‘eposnela ve~ intervjujev. Ni seji zdelo prav, da ves ta mate-rial preprosto odlo‘i v predalin ~aka na bolj{e ~ase. Zbirkointervjujev s staroselci, ki sodo‘iveli stike z Nezemljani, jeobjavila zalo‘ba Inner Tradi-tions/Destiny Books.

USTNAZGODOVINA

Knjiga je »ustna zgodovi-na«, saj vsebuje nespreme-njene besede enajstih pripad-nikov razli~nih indijanskihplemen iz vseh delov Ame-rike, ki pripovedujejo o svojihosebnih in misti~nih odnosih

z Nezemljani. Knjiga je bogato oprem-ljena s fotografijami in {tevilnimi pri-meri staroselske umetnosti, ki vsebuje-jo elemente tujosti.

Red Star je povedala, da je Zvezdnipredniki {ele prva knjiga v trilogiji onezemeljskih stikih staroselskih ljud-stev. Prvi dve knjigi bosta obravnavaliameri{ke staroselce iz Severne, Srednjein Ju‘ne Amerike, tretja pa bo pripove-dovala o do‘ivetjih, ki jih Red Star ime-nuje »Rumeni mo‘, Beli mo‘, ^rni mo‘

in Rde~i mo‘.V mojih intervjujih so za-

stopane vse rase,« pravi Nan-cy, »tema pa je zdravljenjena{ega planeta in zdravljenjeras. ^e ne moremo sprejetidrug drugega, ne bomo niko-li sposobni sprejeti Nezem-ljanov kot drugo raso oziro-ma vrsto.«

Red Star je tako kot neka-teri ameri{ki Indijanci iz nje-nih intervjujev prepri~ana, daNezemljani ves ~as napove-dujejo Zemljanom svoj pri-hod.« Kdor do‘ivi stik aliizku{njo, pozitivno ali nega-tivno, nikoli ve~ ne podvomiv obstoj teh bitij.«

Red Star pravi, da je bilonjeno potovanje v Srednjo inJu‘no Ameriko zelo plodno.»To je bil najbolj razburljivdel potovanja,« pravi, »sajsem imela na voljo vse informa-cije. Med tamkaj{njimi ljudmisem opazila zelo malo tabu-jev ter veliko mero razume-vanja za kozmologijo in nauk,ki so nam ga prinesli Nezem-ljani.

Tu ljudje odprto sprejema-jo resni~nost prisotnosti Ne-zemljanov. V Severni Ameri-ki so stvari precej druga~ne.Zaradi usode, ki je doletelasevernoameri{ke Indijance, sotudi teme o Nezemljanih to-nile v pozabo. V Ju‘ni Ame-

Na ro~nem delu Stana Neptuna vidimo bitje, ki spominja na»Sivega«.

^e ne moremo sprejetidrug drugega kot

pripadnike bele, rumene,rde~e in ~rne rase,

ne bomo nikoli sposobnisprejeti drugih ras,torej Nezemljanov.

ZVEZDNI PREDNIKI

Misteriji 31

riki pa so se stiki ves ~as nadaljevali into predvsem v d‘ungli.«

Knjiga Zvezdni predniki je po Nan-cyjinih besedah kar sama od sebe posta-la ustno izro~ilo. »Resnico je treba iskati,sicer je ne bomo nikoli poznali. Skozizgodbe posameznikov, ki jih pripove-dujem v knjigi, se razodevajo na~ini, ka-ko Indijanci gledajo na svoja do‘ivetja.To daje knjigi veliko dinami~nost.«

»^im pri Indijancih sede{ skupaj sstarej{im ~lovekom, lahko pri~akuje{, dabo{ sli{al zgodbo. Najbolje je sedeti inposlu{ati. Sama postavim le nekaj vpra-{anj, s katerimi posku{am usmerjatipogovor, vendar predvsem poslu{am.Ve~ino stvari, ki jih sli{im, ni bilo {e ni-koli napisanih.«

Red Star je prepri~ana, da je pisanjetovrstnih knjig njeno poslanstvo. »Pre-pri~ana sem, da mi je bilo naro~eno zbi-rati informacije,« pravi, »~eprav sem nazavestni ravni v~asih zelo presene~ena,ko se spomnim, da to po~nem ‘e pet let.Menim, da bomo za na{ega ‘ivljenjado‘iveli kontakt in da se zdaj na topripravljamo. Zato to po~nem. Zatoizhajajo knjige, kakr{na je moja.«

V priprave za kontakt je vpletenatudi vlada, o kateri je Red Star prepri-~ana, da bo morala objaviti informacije,ki jih prikriva ‘e vse od leta 1947. »Vseto je del priprav in »~i{~enja«. Mislim,da bomo do konca majevskega koledar-ja (2012) postavili nove teme-lje na{i dru‘bi. Spremembanas bo ponesla na vi{jo raven,nadaljevali bomo s ~i{~enjem invideli, kako se dimenzija odpi-ra in kako skoznjo prihajajoinformacije.

Ko se bomo bli‘ali koncutega ciklusa, bomo ponovnoznali delati stvari, ki smo jihneko~ obvladali. Spomnili sebomo, kdo smo. Menim, da za-pu{~amo tridimenzionalno res-ni~nost in se pomikamo v sme-ri ~etrte in pete dimenzije.«

Red Star uporablja besede,kot sta »~i{~enje« in »o~i{~e-

nje«. Bo to podobno apokalipsi, kakr{nonapoveduje biblijska knjiga Apokalipse?

»Prepri~ana sem, da imamo mo‘-nost izbire,« za~ne. »Beseda »apokalip-sa« spominja na nekaj, kar se nam zgo-di in na kar nimamo vpliva. Mi pa lah-ko izbiramo in bomo {e naprej lahkosvobodno odlo~ali, kako bo vsakdo

izmed nas razumel ponovno rojstvona{ega planeta.«

»Menim pa, da moramo uvideti re-alno stanje na{ega planeta in doumeti,da nas nenehno ropanje Zemlje ne bopripeljalo k pozitivnemu izidu. Vsakposameznik lahko za‘ivi bolj{e ‘ivljenje,saj smo umsko dovolj sposobni, da spre-menimo lastno stvarnost. Ve~ina Indi-jancev si ‘eli to o~i{~enje.«

Zakaj se nam zdi, da vse to spominjana katastrofo? To je zato, ker v mislih ‘esedaj vidimo, kaj se bo zgodilo. »Spre-memba se ne bo zgodila jutri. ^e se po-trudimo gledati globalno, opazimo, da so~asovni razmiki med posami~nimi na-ravnimi katastrofami vedno kraj{i. Samovklju~imo CNN in videli bomo poplave,orkane, potrese, vulkane. Prav je, daZemlja to do‘ivlja, saj je ‘iva. Da bi seprerodila, se mora vrniti na svoj za~etek,kar Zemlja ravno sedaj po~ne, mi patemu prisostvujemo.«

»Molitev, meditacija in obredi namlahko pomagajo, da se bomo na vse topravilno odzvali, saj uni~enje ne pridesamo, ampak ga spremlja stvarjenje.Ljudje si ‘elijo o~i{~enja. Ameri{ki In-dijanci so te stvari napovedali.«

Red Star meni, da je trenutno najve~jiproblem rasno vpra{anje. »^e ne moremosprejeti drug drugega kot pripadnike bele,rumene, rde~e in ~rne rase, ne bomo nikolisposobni sprejeti drugih, nezemeljskih ras.

Na tem bo potrebno {e trdodelati. Mislim pa, da nimamoveliko ~asa. Ni ve~ ~as za igre,ne moremo si ve~ privo{~iti, dase ne zmenimo za nauke na{ihprednikov. Smo bratje in sestrein stopamo v zlato dobo, kjernas ~aka tiso~ let miru.«

»Sre~ni smo lahko, da ‘i-vimo prav v tem obdobju, kije nadvse vznemirljivo, saj seselimo iz tema~nega srednje-ga veka v obdobje lu~i,« pra-vi Red Star. @ivimo v ~asu,ko je {e mo‘no popraviti pre-tekle napake.«

Ra. Pu.

Marion Martinez, umetnica iz plemenaKiowa, iz ‘ic in mikrovezij domiselno poust-varja podobe, ki izhajajo iz izro~ila ameri{kihIndijancev.

Zahtevno vezenje s koraldami »Roke« je delo umetnika MarcusaAmermana iz plemena Choctaw.

ZVEZDNI PREDNIKI

32

Za bralceodprtega duha V reviji Misteriji, namenjeni mejnim

podro~jem znanosti, lahko iz meseca vmesec spremljate dogajanja na skriv-nostnih podro~jih, ki jim znanost po~a-si odstrinja paj~olan nenavadnosti inskrivnostnosti. V reviji spremljamo:• svet informacij ali kod in njihovvpliv na vse oblike ‘ivljenja• neznane lete~e predmete• svet duhov• prislu{kovanje vesolju,• skrivnosti planetov in dogajnajapredvsem na Luni in Marsu• nenavadna do‘ivetja in ugra-bitve Nezemljanov• komplmentarne poglede nazdravje in zdravljenje• zmote v znanosti• druga~en poglede na nasta-nek ‘ivljenja in vrst• odkritja, ki jih znanost ({e)no~e priznati• svet radiestezije in radio-nike

6 {tevilk

3.564 SITsamo

Revija za mejna podro~ja znanosti

Pokli~ite: 01/231 93 60031 / 662 092

in si naro~ite revijo Misterijiali jo podarite prijateljem.

ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana

http://www.zalozba-ara.si

Naro~ite to edintveno revijo v Sloveniji in brazpla~no vam bomoposlali ~lansko kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, s katero bosteimeli celo vrsto ugodnosti.

Misteriji 33

Nekaterim krajem je, kot vseka‘e, usojeno, da se na njih zbi-rajo mno‘ice ljudi. V Evropi

jim ponavadi pravimo romarska sredi-{~a, saj so to obi~ajno kraji, na katerihstojijo cerkve, posve~ene patronom sprav posebnimi zadol‘itvami v na{em‘ivljenju. Sam bog ve, ~e se bodo nateh krajih tudi ~ez nekaj tiso~letij zbi-rale horde radovedne‘ev, da bi si ogle-dovale stvaritve davnih arhitektov inugibale o njihovi namembnosti, kakorto dandana{nji po~nejo trume turistovpo vsem svetu.

Eden takih krajev je nedvomno tudiju‘na obala Malte, kateri je ‘e naravavtisnila svoj pe~at. Skorajda ga ni do-pustnika, ki ga radovednost ne bi gnala

na ogled Modrih jam, v katerih muhastilom son~ne svetlobe ustvari skorajdanenaravne odtenke modrin. In ve~ina sipotem vsaj na hitrico ogleda tudi najboljznani predzgodovinski »tempelj« HagarQim (izgovori se Ha‘ar Im), kjer jim

‘lobudravi vodniki na hitro povedotudi, da ime pomeni Stoje~i kamni.Pravzaprav to razlago vedo le nekateri,drugi hite zatrjevati, da so to Kultnikamni. Odvisno pa~ od tega, kateripriro~nik so prebrali. Niti strokovnjakisi namre~ niso edini v razlaganju prvot-nega pomena imena.

ROJSTVO IDEJEMorda je ravno ime pred dobrim sto-

letjem zapeljalo prve arheologe, ki soraziskovali takrat neugledno razmetanekamne, da so kot nedvoumno namemb-nost te davne gradnje dolo~ili opravlja-nje verskih obredov. In potem so istouporabno vrednost pripisali vsem po-

Skrivnosti Malte (3)

Nabiralci ali arhitekti?Ste‘ka si predstavlja{napore ne{tetih rok,

ki so brez pravega orodjalomile te‘ke kamnite

gmote, jih privlekle navrh grebena in tu zlo‘ile

v dolo~en red.

Pro~elje Hagar Qima s svojo mogo~no gradnjo vzbudi spo{tovanje do davnih graditeljev.

34

dobnim stvaritvam, ki jih je po malte{-kem oto~ju ve~ desetin. Njihovim priza-devanjem gre, vsaj kar se ti~e ureditveteh prostorov, vsa pohvala. Tisto, kar jebilo pred stoletjem pri Hagar Quimu lekup kamenja, je danes lepo urejena stav-ba, oziroma tisto, kar je od nje ostalo. A‘e to je impozantno. Iz mogo~nih kam-nov zidane stene naredijo obiskovalcakar nekako pritlikavega, ko si le ste‘kapredstavlja napore ne{tetih rok, ki sobrez pravega orodja lomile te te‘ke kam-nite gmote, jih privlekle na vrh grebenain tu zlo‘ile v dolo~en red.

Strokovnjaki so pri tej gradnji neko-liko presene~eni, saj ne sledi v celoti»univerzalnemu na~rtu«, ki se ponavljapri vseh ostalih, pri katerih gre za ne-

kak{ne »deteljice«, najsibo tri-, {tiri- ali{estperesne. Hagar Qim je druga~en.Prostori so kar nekako nametani ponotranjosti, v nekatere vodi celo pose-ben vhod od zunaj, najve~je ~udenje paje izzval glavni hodnik, ki se ne kon~a,tako kot pri ostalih, z ve~jo ali manj{oni{o, temve~ se nadaljuje skozi celozgradbo do izhoda na drugi strani.Nekaj nepravilnega je v tej stavbi, trdijoizvedenci. Pa ne bo ~isto dr‘alo.

UREJEN NA^RTUstavimo se najprej pri spornem

hodniku, ki daje naklju~nemu obisko-valcu zelo nepravilen videz, saj so pre-hodi razli~nih {irin, a ko na tlorisu po-tegnemo vzporedni ~rti, ki ga omejuje-ta na za~etku in koncu, ugotovimo, daje v osnovi povsem vzporeden, le vnekaterih vratih dodana obloga ga delana videz nepravilnega (glej sliko 1).

[e eno lepoto lahko najdemo na istisliki. Predelni steni v prostorih C in Dsta glede na hodnik odklonjeni za 5 sto-pinj, ena v levo, druga v desno! Podalj-{ek desne dolo~i tudi steno v prostoruB, podalj{ek leve pa v nadaljevanjudolo~i {e nekaj gradbenih elementov.Naklju~je? Morda. A pojdimo dalje k sli-ki 2.

Ko potegnemo ~rto (rde~a), ki defi-nira podboj zunanjih vrat v prostoru F,se ta seka s podalj{kom stene v prosto-ru D pod kotom 90 stopinj. Zelo lepo,mar ne? Toda drugi podboj istih vrat je»nemarno« zamaknjen in ko mu posku-{amo slediti z drugo rde~o ~rto, ugotovi-mo, da odstopa spet – lahko bi rekli pre-govornih – 5 stopinj! In ~e sedaj na{pravi kot v to~ki S razpolovimo, namdolo~i tako oba vhoda v prostor G kottudi notranji vogal zunanje stene (na sli-ki desno spodaj), pa {e rob kakega dru-gega gradbenega elementa najdemo natej ~rti. Vse bolj se dozdeva, da je nekdopri na~rtovanju umno uporabljal ravni-lo in {estilo, saj nam {e nekaj vzpored-nih linij (zelene in rumena) dopoveduje,da so pomo~nice pri dolo~anju mestaposameznih zidov.

Ni ga na svetu junaka, ki bi zadovoljivoodgovoril na vpra{anje, zakaj so nekateriprehodi v notranjosti zgradbe vklesani skozikamnito plo{~o, medtem ko so drugi zlo‘eniiz treh kamnov, tako kot tisti na vhodu, karje neprimerno la‘e izvesti. Ne le da je vkle-savanje precej zamudno in te‘ko opravilo,tudi velikost prehoda, ki komaj dosega enmeter, ni ni~ kaj udobna. Morda pa je bil totudi namen?

NABIRALCI ALI ARHITEKTI?

Misteriji 35

KROGI,KI NISO SLU^AJNI

Pri vsem tem raziskovanju tlorisnepodobe Hagar Qima se nam dozdeva,da je davni arhitekt veliko pozornostinamenil notranji ureditvi, povsem zane-maril pa je zunanjost, ki deluje sila neu-rejeno, morda celo neugledno, saj je os-

V vseh tako imenovanih templjih, tudi v Hagar Qimu, najdemo okra{ene kamnite klade, ki zelovelikokrat predstavljajo spiralne motive. Tudi v poznej{ih zgradbah {irom Evrope se ta oblikanenehno ponavlja, kot da bi predstavljala neko osnovno gonilno silo vesolja. Morda jo pa res?

Dobrih sedemdeset centimetrov visok, bogatookra{en kamen naj bi bil po mnenju stro-kovnjakov nekak{en oltar za daritve. Mordacelo prenosni, saj so v celem kompleksu na{lile enega?

del zidovja. Kot vse ka‘e, smo na dobripoti, zato si lahko nari{emo {e nekajkrogov, tako kot ka‘e slika 4. [e bolj smolahko prepri~ani, da ni ni~ prepu{~enoslu~aju. Vse se lepo ujema!

Pravo presene~enje pa nam pripraviprimerjava polmerov teh krogov. Naj-manj{i notranji krog (rumeni), ki je ver-jetno osnovni modul, saj dolo~i tudiprostore v desnem delu stavbe, vzame-mo kot izhodi{~e in poskusimo:

R3/2R = 1.73 = √3R2/2R = 1.62 = zlati rezR1/2R = 1.42 = √2Je res davni arhitekt vgradil te osnovne

matemati~ne konstante v svoj umotvor alipa se nam samo dozdeva? In ~e jih je, jihje moral poznati! Pa vendar znanost trdi,da so pred pet tiso~ leti to zgradbo izdelalilovci in nabiralci, ki jim je bilo {e najboljpreprosto {tetje ~ista {panska vas!

Ivan Mohori~

Zra~ni posnetek Hagar Qima ne daje prav nikakr{nega vtisa urejenosti. Prej bi se dalo re~i,da so si davni graditelji samo pribli‘no predstavljali, kaj bi pravzaprav radi pozidali. ^e se ozidavi pri na suho zlo‘enih kamnih sploh da govoriti.

novna oblika zunanjih zidov {e najboljpodobna podplatu levega ~evlja otro{kenoge. Morda pa le ni ~isto tako. ^e semalo poigramo s {estilom, ugotovimo,da krog s sredi{~em v to~ki S1 kar pre-cej natan~no oklepa levi obse‘nej{i delzgradbe (slika 3). In ~e ga premaknemopo podalj{ku stene, ki razmejuje pros-tora F in G (rde~a ~rta), nam iz sredi{~aS2 dokaj dobro objame tudi desni manj{i

NABIRALCI ALI ARHITEKTI?

36

Proti antibiotikom odporne klicepostajajo zelo hud problem vbolni{nicah po vsem svetu. In ~e

se britanski raziskovalci ne motijo, jeen razlog tudi to, da so se ti mikrosko-pski nebodijihtreba nau~ili po{iljatisignale, s katerimi drugim bakterijamsporo~ajo, naj »vklju~ijo« delovanjesvojih odpornostnih genov.

Znano je, da lahko bakterije izmen-javajo sporo~ila s spro{~anjem kemi~nihsnovi v teko~ino, v kateri rastejo. Tesnovi posredujejo v sose{~ino prebu-jevalne signale ali pritegnejo tavajo~ebakterije k bakterijskim kolonijam, takoimenovanim biofilmom.

Richard Heal in Alan Parsons izdru‘be QinetiQ (ki je bila prej del razis-kovalne slu‘be britanskega ministrstvaza obrambo) pa mislita, da si lahko kliceizmenjujejo sporo~ila tudi po zraku.»Kolikor vemo, je na{a skupina prva, kije odkrila tak{no medmikrobno komu-niciranje,« pravi Heal, ki je ugotovitvesvoje raziskovalne skupine predstavilna strokovnem sre~anju aprila v War-wicku.

Heal in Parsons sta poskus opravilav petrijevki, lo~eni v dva razdelka.Edina povezava med razdelkoma jebila 5-milimetrska zra~na re‘a medvrhom pregrade in pokrovom. V enrazdelek sta dala okoli 100 skupkovbakterij E. coli skupaj z razli~nimiantibiotiki.

^e je bil drugi razdelek prazen,so klice podlegle antibiotikom. Skrbpa vzbuja ugotovitev, da so klice vprvem razdelku pre‘ivele in seza~ele celo mno‘iti, ~e so v drugirazdelek namestili rasto~e kolonijeE. coli.

^e so re‘o med razdelkoma za-

prli, so bakterije v prvem razdelku po-mrle. Zdi se torej, da so klice iz drugegarazdelka morale po{iljati po zraku ne-kak{ne signale pre‘ivetja. »Oddajni{ki«in »prejemni{ki« sev bakterij so natan~-no pripravili, da ju je bilo mogo~e ne-sporno razlo~iti. Zato sta Heal in Par-sons prepri~ana, da ni {lo za preselitevoddajni{kega seva na drugo stran, kjerbi se razmahnil.

KAJ JE SIGNAL?Dokazala sta, da signali, ki jih zazna-

jo prejemni{ke bakterije, po‘enejo delo-vanje genov, povezanih z odpornostjoproti vsaj trem pogosto uporabljanimantibiotikom: ampicilinu, tetraciklinu inrifampicinu. Samega signala pa jima {eni uspelo identificirati. »Zaman smo po-sku{ali iz zraka z raztapljanjem osamitimorebitne kemi~ne signalne snovi,« pra-vi Heal. »Zdaj bomo poskusili s plinskokromatografijo.«

Heal dvomi, da bi bakterije uporab-ljale kak{ne znane kemi~ne sporo~ilnemolekule ali feromone. Prav tako se mune zdi verjetno, da bi {lo za hlapne sno-vi, kakr{ne v zrak oddajajo nekateri ze-

meljski mikrobi. Enako trd oreh je vpra-{anje, zakaj {e neprepoznani signalvklju~i prav gene, ki povzro~ijo odpor-nost bakterij proti antibiotikom. PriQinetiQu ugibajo, da gre morda za na-~in, s katerim bakterije vrstnice posvari-jo pred sovra‘nimi bakterijami ali glivi-cami, ki izlo~ajo antibioti~ne snovi.

PREPRE^ILIODPORNOST?

Vendar signal ne se‘e dale~: rast bak-terij upade ‘e nekaj centimetrov od pre-delne stene. Lahko pa bi potoval dlje,~e se zrak premika, naprimer zaradiventilatorjev v bolni{nicah.

^e bi signal identificirali in nevtrali-zirali, bi morda lahko zaustavili rast no-vih bakterijskih kolonij ali prepre~ili raz-voj odpornosti proti antibiotikom, meniHeal. Pri~akuje, da bo odkritje najboljkoristilo pri prepre~evanju rasti biofil-mov, ki se pogosto razvijejo na kirur{kihendoprotezah in katetrih.

Da gre za osupljiva dognanja, sestrinja tudi Douglas Kell, ki se posve~araziskovanju bakterijskih feromonov nauniverzi v Aberystwythu. Kot pravi, ne

pozna nobenih drugih poro~il ozra~nem prenosu sporo~il med bak-terijami, opozarja pa, da so podob-ni pojavi znani pri rastlinah. Listi,ki jih po{kodujejo ‘u‘elke, oddaja-jo plin metiljasmonit, ki druge listeopozori, naj se pripravijo na napad.

Bill Costerton, direktor Centra zabioin‘enirstvo na univerzi Montana,pa je do ugotovitev Heala in Parson-sa sumni~av. »Avtorja bi moralafrakcionirati plin in vsaj pribli‘nonakazati, kak{ne vrste molekul najbi bile vpletene,« pravi. »Dokler tegani, pa sem izredno skepti~en.«

Bakterije so se nau~ile posredovati informacije po zraku

Bakterijsko informiranje

Bakterije E. coli se o~itno znajo sporazumevati med seboj.

Misteriji 37

McDonnellova prizadevanjaso pripomogla k bolj zavest-nemu in poglobljenemu de-

lu v ameri{ki univerzitetni parapsiho-logiji, vendar se njegov najve~ji up niuresni~il; kljub njegovim velikim pri-zadevanjem in podpori parapsiholo-giji ni uspelo premagati predsodkovdo te mere, da bi se stabilno vklju~ila vznanstveni establi{ment. [e vedno os-taja neke vrste »revna sorodnica« razi-skovalnega dela.

Naklju~na znanstva v~asih porodijovelike prilo‘nosti. Tako se dogaja v ‘iv-ljenju in tako se je zgodilo tudi v para-psihologiji. Toplega aprilskega popold-neva leta 1967 je Gaither Pratt prihrumelv privatno pisarno Iana Stevensona.Pratt je bil eden najbolj znanih in aktiv-nih ameri{kih parapsihologov in o‘jisodelavec slavnega Josepha BanksaRhinea, s katerim se je podajal na dogo-div{~ine in raziskave. Izdal je tudi nekajomembe vrednih naslovov.

Stevenson pa je bil priznani docentpsihiatrije na Univerzi v Virginiji, ki jepritegnil pozornost svetovnih parapsi-holo{kih krogov ne le zaradi {tevilnihiz~rpnih raziskav na raznih podro~jih(telepatija, prekognicija, medialno ko-municiranje), temve~ predvsem zaradiiznajdbe originalne in eksaktne metodeprou~evanja fenomenov, povezanih zreinkarnacijo.

Tistega popoldneva je bil Stevensonzatopljen v pisanje ~lanka za neko stro-kovno revijo. Vihravi Prattov vstop gaje nemalo presenetil. Obiskovalec je bilmo~no razburjen. V roki je dr‘al revijoTime in z njo mahal po zraku, medtemko je kolegu razlagal:

»To mora{ prebrati, Ian. Zelo nujnoje, da si to ogleda{!«

Stevenson, ki je postal radoveden, jemirno vzel ponujeno revijo, jo polo‘il namizo in za~el brati ~lanek, ki mu ga je‘ivahno kazal Pratt. To je bil dolg inter-vju z Jamesom McDonnellom, lastni-kom in direktorjem aeronavti~nega in-

dustrijskega podjetja z enakim imenom,ki so mu uredniki posvetili celo naslov-nico. In kaj je pritegnilo Prattovo pozor-nost? Intervjuvanec je med drugim de-jal, da se je v mladosti ‘elel popolnomaposvetiti parapsihologiji, a ga je o~e od-vrnil od te »nore« namere in ga prisilil,da si je izbral obetavnej{i poklic in‘e-nirja aeronavtike. Zanimanje za parapsi-hologijo pa v njem ni nikoli popolnomaugasnilo, saj je z zanimanjem spremljal,kako napredujejo {tudije in raziskave napodro~ju psihologije.

PSIHIKALNERAZISKAVE

Kot prej Pratta so zdaj tudi Steven-sona te besede zadele v ‘ivo. @e ~eznekaj dni je napisal McDonnellu pismo,v katerem se je ponudil, da industrialcuori{e trenutno situacijo »znanstvene«parapsihologije v ZDA. Mister Mac, kotso McDonnella klicali kolegi in prijate-lji, je takoj odpisal in sprejel Stevensonovpredlog. Iz znanstva, ki je sledilo, se jemed psihiatrom in industrialcem razvi-lo tesno prijateljstvo, ki je trajalo vse dosmrti slednjega, avgusta 1980. McDon-nell se je seznanil s psihikalnimi raziska-vami (ta izraz je imel raj{i od sodobnej-{ega »parapsihologija«) ob branju knjigeFrederica Myersa »^lovekova osebnostin njeno pre‘ivetje telesne smrti«. Knji-go je dobil v roke v mladostni{kih letihin jo dobesedno »po‘rl«. Pozneje jo je{e ve~krat prebral, tako da je imel {ezmeraj v spominu cele stavke. Za~utilje, da se knjiga dotika njegove najglob-lje biti in da govori o stvareh, za katereje poklican. Svojih ‘elja pa, kot ‘e re~e-no, takrat ni mogel uresni~iti. Po o~eto-vem prigovarjanju je izbral »sprejemlji-vej{o« smer {tudija in se specializiral v

[tevilnim dobrotnikomgre zahvala,

da je parapsihologijapre‘ivela kljubnajrazli~nej{imekonomskim,

psiholo{kim, kulturnimin drugim te‘avam.

^lovek, ki je parapsihologiji odprl srce … in denarnico

Parapsihologija ‘ivi

Profesor Ian Stevenson z Univerze v Vir-giniji je zaslovel zaradi originalne znanst-vene metode prou~evanja reinkarnacije.

38

letalskem in‘enirstvu. Bil jeizredno prizadeven {tudent,ki je pozneje enako priza-devno vstopil v poslovni svetter ~ez nekaj ~asa z nekateri-mi somi{ljeniki ustanovil last-no tovarno za izdelovanje le-tal. Proizvodnja je bila takouspe{na, da je tovarna kmaluprerasla v industrijsko firmosvetovnega merila.

James McDonnell je ved-no imel posluh za dobrodel-nost, tako da je del svojegazaslu‘ka namenjal financira-nju raznih pobud in akcij, kiso, dokler se ne zgane dr‘ava,po njegovem zaslu‘ile pod-poro privatnega kapitala. Ta-ko je na primer finan~no pod-prl kampanjo za nadzorova-nje rojstev, pobudo za usta-novitev novih dija{kih in {tu-dentskih centrov ter raznemednarodne projekte za so-delovanje z dr‘avami v raz-voju.

Sre~anje s Stevensonom jebilo za~etek novega poglavja

v McDonnellovih dejavnos-tih in ga je kon~no popeljalo(ali povrnilo) na podro~je pa-rapsiholo{kih ved. Industria-lec, ki je bil ‘e precej v letih(rojen 1899) se seveda ni ‘elelv prvi osebi udele‘evati razi-skovalnih dejavnosti, ampakje dogajanje ‘ivo spremljal izozadja, organiziral sre~anja inpogovore z drugimi razisko-valci na ameri{kih tleh terspodbujal izmenjavo zamislio eksperimentih in novih ini-ciativah.

Na prakti~ni ravni so senjegova prizadevanja kazalav sprva skromnem, nato pavedno bolj otipljivem financi-ranju nekaterih univerzitet-nih laboratorijev, kjer so izva-jali parapsiholo{ke poskuse,ter raznih dejavnosti Para-psiholo{kega zdru‘enja (Pa-rapsychological Association).Na kongresu tega zdru‘enjaje enkrat celo spregovoril.

McDonnella so prijatelji,znanci in sodelavci {e zlasticenili, ker je odli~no poznal~love{ko naravo, ~esar se jenau~il v ve~desetletnem vo-denju svojih tovarn. Bil je virmodrosti in dobrih nasvetov,s katerimi ni skoparil niti nanjemu ljubem podro~ju, para-psihologiji.

PARA-PSIHOLOGIJA

PRE@IVELAParapsihologi se {e dobro

spominjajo pogovorov z Mc-Donnellom v mirnem ambi-entu njegove hi{e ob kozarcuvina ali konjaka. Znal je po-stavljati inteligentna in proni-cljiva vpra{anja ter zahtevaljasne in neposredne odgovo-re. Mister Mac je znal spod-bujati in usmerjati razmi{lja-

V davnih ~asih so knjiges svobodomiselnimi vsebinami se‘igali

na grmadah kot hereti~ne; danes sedomnevnim »znanstvenim herezijam«postavljajo po robu na manj o~itne,

vendar ni~ manj surove na~ine.Kljub temu, da je James McDonnellizhajal iz industrije, je izkazal veliko

mero kulturne prosvetljenosti.

Ameri{ka parapsihologa Joseph Banks Rhine in njegova ‘ena LouisaElla pri delu. Rhine, ki je postal znan, ker je razvil t. i. »kvantitativnometodo«, je bil dele‘en izdatne moralne in materialne pomo~i psihologaWilliama Mc Dougalla, ki je v univerzitetnih krogih podprl njegoveraziskave o telepatiji. To je bil redek slu~aj v zgodovini parapsihologije.

nje sogovornikov, zato jih jenemalokrat pripeljal do ko-ristnih in originalnih re{itev.McDonnellova prizadevanjaso pripomogla k bolj zavest-nemu in poglobljenemu deluv ameri{ki univerzitetni pa-rapsihologiji, vendar se nje-gov najve~ji up ni uresni~il;kljub njegovim velikim priza-devanjem in podpori para-psihologiji ni uspelo prema-gati predsodkov do te mere,da bi se stabilno vklju~ila vznanstveni establi{ment. [evedno ostaja neke vrste »rev-na sorodnica« raziskovalnegadela. Ko je leta 1980 umrlRhine (ki je uspel parapsi-holo{ko raziskovanje delnovklju~iti v univerzo), so v pa-rapsiholo{kih krogih izgubi-li upanje na dokon~no urad-no uveljavitev psihikalnegaraziskovalnega dela.

Vendar McDonnellova pri-zadevanja nikakor niso bilazaman. Prav njemu in {tevil-nim drugim dobrotnikom, kiso se zvrstili v teku njene 120-letne zgodovine, gre zahvala,da je parapsihologija pre‘ive-la kljub najrazli~nej{im eko-nomskim, psiholo{kim, kul-turnim in drugim te‘avam.Za razliko od drugih disci-plin, ki so imele korist od pri-vatnega financiranja, {e nih~eni zabele‘il zgodb tistih, ki sobolj ali manj otipljivo poma-gali parapsihologiji, da se jeohranila. Zgodbe bi bile goto-vo zanimive, saj bi razkrilevrsto nepri~akovanih oseb inmotivov. In v zgodbi, ki bibila dolga in kompleksna, bimed najbolj u~inkovitimi inplodnimi zagovorniki para-psihologije v drugi polovicidvajsetega stoletja prav goto-vo izstopal James McDonnell.

Ra. Pu.

PARAPSIHOLOGIJA ‘IVI

Misteriji 39

Z vztrajnim zavra~anjem velikegape~ata se Ameri~ani odpovedu-jejo izku{njam rasti, ki so predpo-

goj za zdru‘evanje psihi~nih in fizi~nihdimenzij njihovega bivanja. Ena njiho-vih najpomembnej{ih odlo~itev, sim-bol, ki so ga izbrali za ameri{ko nacio-nalno identiteto, je ve~ kot 200 let na-menoma izlo~en iz skupinske zavesti.

V o~eh navadnih ljudi o~etje ustano-vitelji Amerike marsikdaj nastopajo kotbogovi ali vsaj kot vsevedni svetniki, kiso lahko delali le dobro in sprejemali lepametne odlo~itve. Spo{tovanje, ki gau‘ivajo gospodje Franklin, Jefferson,Washington in drugi, deloma izhaja iznjihove natan~nosti in pronicljivosti prioblikovanju stavkov in podob, s kateri-mi Ameriko identificiramo {e danes.Enako skrbni kot pri sestavljanju dekla-

racije o neodvisnosti so bili tudi pri ob-likovanju prvega grba mlade dr‘ave.Premi{ljeno so izbrali simbole, ki soodra‘ali skupne cilje in usodo. Zato bomarsikoga presenetil podatek, da je bilaena od njihovih najpomembnej{ih odlo-~itev – simbol, ki so ga izbrali za ameri-{ko nacionalno identiteto – ve~ kot 200 letnamenoma izlo~ena iz skupinske zave-sti. Ameri{ki veliki pe~at, s katerim sepotrjujejo vsi uradni vladni dokumenti,naj bi po zamisli njegovih oblikovalcevimel dve strani. Na dokumente bi bilotorej potrebno pritisniti obe strani, li~noin zadnjo, saj obe skupaj tvorita ameri{kipotrditveni pe~at. Zaradi predsodkov innapa~nih interpretacij simbolov, ki so jihnameravali postaviti na zadnjo stranvelikega pe~ata ZDA, pa za to stran nisonikoli naredili uradne matrice, kar po-

meni, da Amerika ‘e ve~ kot dvesto leturesni~uje le polovico svojega potenciala.

BANKOVECZA EN DOLAR

Vsi poznamo li~no in zadnjo stranameri{kega velikega pe~ata, ~epravmorda ne pod tem imenom. Vzemimov roke bankovec za en dolar in poglej-mo njegovo zadnjo stran: na desni vidi-mo simbol s prednje strani velikegape~ata, na levi pa simbol z zadnje stra-ni. Prednja ali li~na stran pe~ata (stran,ki je obrnjena proti opazovalcu) prika-zuje orla s {~itom. Orel dr‘i s krempljidesne noge olj~no vejico, s kremplji levepa sve‘enj 13 pu{~ic. V kljunu dr‘i zvi-tek papirja z geslom e pluribus unum,nad njegovo glavo pa vidimo obla~ek,

Ali je zadnja stran velikega pe~ata ZDA ‘rtev zarote?

Vsevidno vohunsko oko

Prednja in zadnja stran velikega pe~ata Zdru`enih dr`av Amerike.

40

ki vsebuje 13 peterokrakihzvezd. Ve~ina Ameri~anov tasimbol povezuje z vojsko, sajga lahko vidijo na vseh gum-bih, kapah in ~inovnih znakihameri{kih uniform.

Hrbtna stran velikega pe-~ata ZDA vsebuje nedogra-jeno piramido, nad katero jetrikotnik z ‘are~im o~esom.Nad njim je geslo annuit co-eptis, spodaj pa ordo seclo-rum. Na vzno‘ju piramidevidimo z latinskimi {tevilka-mi izpisano letnico 1776. Kerse ta simbol nahaja le na zad-nji strani dolarskega bankov-ca, ga pogosto uporabljajo zailustracijo finan~nih zadev.Na ‘alost pa je veliko ljudi vsimbolih na hrbtni strani vi-delo neto~ne vsebine, zaradi~esar je ta stran pe~ata prido-bila sramoten in nezaslu‘ensloves. Vse namre~ ka‘e, dase je premi{ljena zarota, kate-re cilj je bil odstraniti simboliz ameri{ke javne zavesti, za-~ela ‘e takoj po sprejetju obli-kovalskega na~rta.

Mo~no nasprotovanje te-mu simbolu naj bi izviralo izuporabe dveh elementov, o~e-sa znotraj trikotnika in pira-mide, ki ju je najti v ritualnihznakih raznih tajnih zdru-‘enj. Po mnenju ezoteri~nihzgodovinarjev, kot je ManlyPalmer Hall, hrbtne straniameri{kega pe~ata niso niko-li sprejeli kot nacionalni sim-bol prav zaradi predsodkovdo prostozidarjev in drugihtajnih redov. Fundamenta-listi~ni kristjani so pograbilipriliko in za~eli hrbtno stanpe~ata razlagati kot simbolsvetovnega federalizma inemblem reda prosvetljencev.Vse te trditve pa se sesujejo vprah ob vsakem resnej{em po-skusu dokazovanja omenje-nih trditev.

Nekateri zgodovinarji vztra-jajo, da je bilo vseh 50 pod-pisnikov Deklaracije o neod-visnosti prostozidarjev.

V ~asu ameri{ke revolucijein dr‘avljanske vojne je na ‘a-lost izginilo mnogo zgodo-vinskih pisanih virov. Iz tis-tih pa, ki so se ohranili, jasnoizhaja, da je bilo med ustano-vitelji dr‘ave le devet prosto-zidarjev. Po nekaterih dom-nevah so bili Washington, Jef-ferson, Franklin in CharlesThomson ro‘nokri‘arji, Frank-lin, Jefferson in Adams pa najbi bili inicirani v red prosvet-ljencev. Slabo podprto je tudidokazovanje vpliva teh tajnihzdru‘enj na oblikovanje hrbt-ne strani velikega pe~ata. Vprvem odboru, ki mu je bilapoverjena naloga oblikovanjape~ata, so sedeli BenjaminFranklin, Thomas Jefferson inJohn Adams. Njihovi predlo-gi, ki {e zdale~ niso izhajali izprostozidarskega izro~ila, ni-so bili sprejeti. Franklin jepredlagal podobo Mojzesa, kirazdeli vode Rde~ega morja,

Jefferson pa je za li~no stranpredlagal otroke Izraela, kijih na begu iz Egipta voditaoblak in ogenj, in za zadnjostran anglosa{ka junaka Hen-gista in Horso. Tretji in tudizadnji odbor, ki je sprejel kon~-no odlo~itev o obliki pe~ata,sta vodila William Barton inCharles Thomson. Nobedenod ohranjenih virov ne ome-nja, da bi bil kateri od njijupripadnik tajnega reda.

KDO SE BOJIHRBTNE STRANI

PE^ATA?[e danes razni avtorji iz

strahu pred tajnimi zdru‘enjiglasno nasprotujejo uporabihrbtne strani pe~ata. Pirami-da po njihovem mnenju pred-stavlja tesno prepletene struk-ture mo~i nevidne svetovnevlade, zaroto za uni~enje ka-toli{ke cerkve ali celo vzpo-stavitev diktatorskega re‘imana celi zemeljski obli. Vsevid-no »vohunsko oko« nad pira-mido naj bi predstavljalo vrhsistema. Isti pisci nas prepri-~ujejo, da sta tako kapitalis-ti~na kot komunisti~na zaro-ta povezani z redom prosvet-ljencev, ki je bil ustanovljenpred 200 leti in katerega na~rtje zavladati celotnemu svetu.

@ENSKO -INTUITIVNO

NA^ELOZAPOSTAVLJENO

^e posku{amo raztolma-~iti grboslovno sporo~ilo sim-bola, kot sta si ga zamislilaBarton in Thomson, nam po-~asi postane jasno, kako jepri{lo do nesporazuma, zara-di katerega se je simbol zna-{el na temnem podro~ju psev-dozgodovine. Z uporabo gr-

boslovnega jezika sta Bartonin Thomson ‘elela izraziti in-tuitivni del Zdru‘enih dr‘avin podati svojo vizijo usodedr‘ave. Nedograjena pirami-da z o~esom v trikotniku sim-bolizira proces samorazvojain izgrajevanja celosti. Kozdru‘imo zavedno in neza-vedno, se iz tega porodi za-vest o obstoju, in prav to svojevidenje prihodnosti Amerikeso o~etje naroda ‘eleli prenes-ti bodo~im generacijam. Greza nasprotji, ki naj bi se s~a-soma zdru‘ili v eno in posta-li celota. Zdru‘itev dveh nas-protnih strani v eno samoceloto opisuje t. i. »najvi{ja ra-ven do‘ivljanja«, o kateri go-vori Abraham Maslow. Greza izku{njo, ko nam uspe pre-se~i nasprotja ‘ivljenja. Rezul-tat premika v smeri zazna-vanja enosti je »preseganjeoziroma razre{itev dihotomij,nasprotij in konfliktov v ‘iv-ljenju. Posameznik se za~nerazvijati v smislu zdru‘itve,integracije in enosti ter dis-tancirati od razkolov, konflik-tov in nasprotij.«

Iz ohranjenih na~rtov zaprednjo in zadnjo stran veli-kega pe~ata lahko sklepamo,da so ustanovitelji narodaintuitivno poznali osnovnevzorce rasti naroda in ~lo-ve{tva nasploh. Z vztrajnimzavra~anjem tega simbola seAmeri~ani odpovedujejo iz-ku{njam rasti, ki so predpo-goj za zdru‘evanje psihi~nihin fizi~nih dimenzij njihove-ga bivanja. Le spodbujanjeameri{kega ljudstva, naj od-prtih rok sprejme svoj pose-ben prispevek k planetarnizavesti, lahko spremeni tre-nutno stanje drobitve v stan-je celosti – in prav to je usodaAmerike. E pluribus unum!

Ra. Pu.

Knjiga »America’s Secret Des-tiny« (Tajna usoda Amerike), kitemelji na doktorski disertacijiavtorja Roberta Hieronimusa, jedo‘ivela ‘e ~etrto izdajo.

VSEVIDNO VOHUNSKO OKO

Misteriji 41

Vsak ~lovek lahko zdravi. Vsi selahko nau~imo upravljati ener-gije, ki zdravljenje pospe{u-

jejo in olaj{ujejo. To je mogo~e storitina fizi~ni, ~ustveni, mentalni in duhov-ni ravni. Tako zatrjuje v Priro~niku zazdravilce, ki je oktobra iz{el v sloven-{~ini, ameri{ki u~itelj metafizike in du-hovnosti Ted Andrews. Iz knjige, ki joje izdala zalo‘ba Ara, povzemamo mi-sli iz uvodnega dela.

^love{ka bit je res neverjetna! Njenosposobnost lastnega pomlajanja in ob-navljanja omejuje zgolj na{e zavedanje.

Koli~ina energije, s katero razpolagamoin jo lahko izrazimo v ‘ivljenju, fizi~noin duhovno, omejuje le na{a zmo‘nost,da raz{irimo ljubezen do sebe in dodrugih.

Danes poznamo {tevilne zdravilskein medicinske metode, toda vsak ima

druga~no predstavo o tem,katera je najbolj{a. Edina naj-bolj{a metoda je tista, ki seobnese pri nas samih. Vsak~lovek je edinstvena ose-ba. Vsakdo ima svoj las-ten energijski sistem, za-to zaradi posplo{enegagledanja na zdravje -ko se zme~ejo v istokategorijo vsi bole-zenski simptomi innjihovi vzroki terobolenja in zdra-vila zanje - ljud-je trpijo veliko{kodo.

MALO VEMO O SEBIKot individualna, ustvarjalna ~love{-

ka bitja smo med drugim odgovorni, daodkrijemo tisto metodo ali kombinacijometod, ki nam osebno najbolj odgovar-jajo. To zahteva ~as in poglobljen {tudij,na kar so v dana{nji dru‘bi pripravljenile redki. Vedno znova presene~a splo{nanevednost ljudi o njihovem lastnem tele-su in njegovem delovanju.

V preteklosti je ve~ina ljudi vso odgo-vornost za poznavanje sebe prelagala nadruge, na primer na zdravnike. Zdrav-niki niso bogovi. Lahko da na splo{novedo ve~ o ~love{kem telesu od ve~ineljudi, vendar pa nih~e ne ve ve~ o na{emtelesu kot mi. Ve~inoma se tega ne zave-damo in nismo pozorni na signale, kinam jih posreduje lastno telo. V dru‘bismo dosegli to~ko, ko moramo zaradinara{~anja obolenj, zdravstvenih stro{-kov itd. spet prevzeti ve~jo odgovornostza skrb o lastnem telesu.

Nad portali starodavnih misterijev -teh visokih centrov u~enosti, zdravilst-va in duhovnosti - sta bili le dve besedi:»Spoznaj sebe!« V tem nauku je klju~ dovse u~enosti in ravnovesja na vseh pod-ro~jih na{ega ‘ivljenja. »Spoznaj sebe« jezelo preprost aksiom, a za mnoge izjem-no te‘aven. Ljudje si ve~inoma niso pri-pravljeni vzeti ~as za samospoznavanje,zato to odgovornost in mo~ prelo‘ijo nadruge. Najamejo druge, da spoznavajozanje. To je podobno, kot ~e bi nekogazaposlili, da se namesto vas hrani, hodina strani{~e in podobno. Teoreti~no zve-ni dobro, v resnici pa ni izvedljivo.

ZDRAVLJENJEPRIDE OD ZNOTRAJ

Vse zdravljenje pride od znotraj. Teloima ogromno zmo‘nost, da obnovi zdra-vo stanje. Zaradi genetike, pa tudi kar-

Prebudite zdravilsko sposobnost, ki je v prav vsakem ~loveku (1)

Priro~nik za zdravilceVedno znova presene~a

splo{na nevednost ljudi onjihovem lastnem telesuin njegovem delovanju.

42

me, smo bolj nagnjeni oziroma dovzet-ni za dolo~ene vrste te‘av.

Zdravljenje z metodami uradne me-dicine lahko odstrani problem, samegavzroka problema pa ne more vednoodstraniti.

Sodobna medicina si {e vedno ni najasnem, kako nastanejo razne bolezni.Zakaj prizadenejo nekatere ljudi, drugepa ne? Kaj je tisto, zaradi ~esar so neka-teri ljudje nagnjeni k boleznim in drugimneravnovesjem? Besede, kot so »virusi«,»bakterije« in »{ibka konstitucija« vresnici ni~ ne pojasnjujejo. Virusi in bak-terije nas ves ~as obkro‘ajo; zakaj potemv~asih zbolimo, v~asih pa ne?

V nekaterih primerih je pristop urad-ne (alopatske) medicine, na primer ki-rur{ki poseg, nujen za vzpostavitev rav-novesja in zdravja. Toda ~e ga razglasi-mo za edino veljavno metodo zdravlje-nja, s tem zanikamo delovanje bo‘an-skega izvora zdravja v vesolju. To je isto,kot ~e bi rekli, da je ta sila do ~love{tvaozkosr~na in pristranska. Po tej logiki jezdravje dostopno le preko nekaterihoseb, in samo za izbrane ljudi.

Vsi, ki so se pripravljeni malo potru-diti, da prebudijo prirojeno zdravilskosposobnost, ki je prav v vsakem ~loveku,lahko postanejo uspe{ni zdravilci. Ak-tivno lahko sodelujemo pri zdravljenjulastnega telesa, ~e se odpremo za novezaznave, raz{irimo znanje in spet pre-vzamemo odgovornost zase. Vsak silahko sam olaj{a svoje bole~ine in te‘a-ve. Lahko pripomoremo k zdravljenjuuradne medicine in se uravnovesimo navseh ravneh. Lahko pozdravimo svoje‘ivljenje!

Tehnike, opisane v Priro~niku za zdra-vilce, so sposobnosti, ki so jih skozi zgo-dovino uporabljali mnogi ljudje. Da bijih uporabljali, ni potrebno, da smo po-sebej »obdarjeni«. So preproste, prakti~-ne in ne zahtevajo dolgotrajne in zahtev-ne formalne izobrazbe. To je priro~nikza samopomo~. Ne vsebuje univerzal-nih receptov in absolutnega vedenja, po-kazal pa vam bo, da lahko obvladujetein zdravite ve~ podro~ij svojega ‘ivlje-

nja, kot ste si najbr‘ sploh kdaj predstav-ljali.

Pregovor pravi, da je zdravje ve~vredno kot najve~je bogastvo. Toda ‘alsvojega zdravja ne cenimo, dokler ga neizgubimo.

Ni potrebno, da smo posebej »obdar-jeni«. Za obnovitev zdravja in ravnoves-ja se moramo potruditi. Res je, da imatelo naravno sposobnost povratnega de-lovanja, vendar ta lahko s~asoma osla-bi, zlasti ~e ji z ni~emer ne pomagamo.Sposobnost samoobnavljanja ~love{ke-ga telesa je omejena. ^e ji ne pomaga-mo, lahko do‘ivimo zdravstvene krize,ki zahtevajo radikalnej{e zdravljenje,dokler ne pridemo do to~ke, ko lahko te-‘ave samo {e olaj{ujemo, ne moremo pajih ve~ pozdraviti.

Uporaba tradicionalnih vibracijskihmetod je koristna iz ve~ razlogov. [irina{e zavedanje o tem, da ne delujemole na fizi~ni ravni. Dojamemo, da lahkos pravilnim holisti~nim zdravljenjemspremenimo telesna stanja. Poka‘e nam,da moramo spoznavati sebe, kaj mora-mo pri sebi spremeniti in kaj lahko prisebi obvladujemo.

Pristop sodobne medicine je za~aranikrog. Ko se pojavi neka te‘ava, ki je vresnici simptom ne~esa ve~jega, za~ne-mo zdraviti simptom. Ta izgine, ampak~ez nekaj ~asa se poka‘e nekaj drugega.Zdaj zdravimo novi simptom, in za~ara-ni krog se nadaljuje. Iz tega kroga ni iz-hoda, ~e gledamo na zdravje kot zgoljnekaj fizi~nega in dokler se zdravimo sa-mo tako, da si z ustreznimi tabletamiolaj{ujemo fizi~ne te‘ave.

Za resni~no zdravje ni »instant« re-cepta. Res je sicer, da si lahko z dolo~e-nimi sredstvi olaj{amo te‘ave, ko namna primer te~e iz nosa, vendar pa z nji-mi ne pozdravimo tistega, zaradi ~esarsmo sploh postali nahodni. Sprevidetibi morali, da je nahod le na~in, s kate-rim telo posku{a izlo~iti strupene snoviiz sistema. To je del naravnega postop-ka telesnega ~i{~enja. ^e pa vzamemotableto, da nam ne bi teklo iz nosa, ~i{~e-nje zaustavimo. Strupene snovi se tako

PRIRO~NIK ZA ZDRAVILCE

nabirajo v telesu, dokler ~ez nekaj ~asane povzro~ijo {e ve~jih te‘av.

OBNOVITEVTOKA ENERGIJE

Pri zdravljenju, kot ga obravnava tapriro~nik, je potrebno poiskati in odstra-niti energijske blokade, kjer koli se po-javijo, bodisi na fizi~nih ali na nefizi~nihravneh. To zahteva vi{je zavedanje inve~je razumevanje metafizi~ne narave~love{kega telesa in njegovega energij-skega sistema.

Zlorabljanje na{ega telesa ter ener-gijske blokade v raznih telesnih delih,zlasti ~e so tam dlje ~asa, povzro~ajo or-ganske motnje. V tem priro~niku spo-znamo preproste na~ine za obnovitevnaravnega toka energije na podro~ju zblokado ali organsko motnjo.

To lahko dose‘emo na mnoge razli~-ne na~ine, vendar je za nekatere potreb-no ve~ {tudija in izobra‘evanja. Metodev tej knjigi lahko uporabljajo vsi - celotisti, ki ne vedo ni~esar o metafiziki - inprebudijo zdravilsko sposobnost, pa ~e-prav le zato, da lahko odstranijo glavo-bol. Metode niso zapletene, magi~ne alinerazumljive.

Ko jih enkrat do‘ivimo, na{e ‘ivljenjeni ve~ isto. Ves svet dobi ve~ji pomen.Vsaka misel, beseda in dejanje dobijove~ji smisel, ko dojamemo njihovo tes-no povezanost s fizisom. Za~eli bomospoznavati, da obvladujemo veliko tiste-ga, kar je povezano z boleznimi in sla-bim zdravjem. Videli bomo mo‘nosti, kise odpirajo pred nami. Ovedli se bomo‘ivljenja in energije na vseh ravneh terdimenzijah znotraj in okoli nas.

Ko smo bili {e otroci, nismo poznaliomejitev. Vse je bilo mogo~e. Ponovnouzrimo lesket tega sveta, kot da ga vidi-mo prvi~. V ‘ivljenju nas {e ~akajodogodiv{~ine, radost in pravlji~nost;moramo jih le obuditi.

Avtorjevo upanje in ‘elja je, naj se sto knjigo za~ne preporod va{ega zdrav-ja, bogatega ‘ivljenja in lu~i, da lahkopotem postanete lu~ {e za druge!

Misteriji 43

Pri dlani nam poleg znakov, ki jihrazberemo iz nje, veliko pove-sta tudi njena oblika in struktu-

ra. Roka je orodje mo‘ganov; njeno ob-likovanje je odvisno od biokemi~nihdejavnikov, ki dolo~ajo tudi ~lovekovoosebnost. Raziskave o ‘lezah z notra-njim izlo~anjem so nam pomagale razu-meti zapletene kemi~ne procese, ki do-lo~ajo ~lovekovo energijo ter spolne in‘iv~ne odzive: od najenostavnej{ih re-fleksov do inhibicij, ki selahko sprevr‘ejo v obsede-nosti in nevroze.

Isti mehanizem ‘iv~nihpovezav in ‘leznih izlo~in,ki dolo~a posameznikovote‘o in vi{ino ter njegove‘iv~ne in mi{i~ne odzive,dolo~a tudi oblikovanje ~lo-vekove roke. Med prou-~itvijo {tevilnih rok je bilaugotovljena povezanost medzgradbo dlani ter zna~il-nostmi prou~evane osebe.

Oglejmo si najprej struk-turo roke: dlan, ki je ~vrs-ta, trdna, pro‘na, topla inprilagodljiva na dotik oz-na~uje dejavno, pedantno,‘ivahno osebnost. Mlaha-va dlan ka‘e bolj flegma-ti~no osebo, ki ji je vsakaaktivnost odve~. ̂ e mlaha-vo dlan pokrivajo majhne~rte, ta oseba zagotovo razsi-pava ‘iv~no energijo. Dlan,ki je debela, mehka in ne‘-na, izra‘a indolenco, fizi~-no ali psihi~no; bolj ko jedlan mesnata, bolj je ~loveknagnjen k udobju in raz-ko{ju.

^e je dlan tanka in oz-

ka, imamo opraviti s pla{no in omejenoosebo, ki ji primanjkuje intelektualnezmo‘nosti in moralne ~vrstosti. Osebas tak{no dlanjo je zelo verjetno povr{in-ska in sebi~na. Dolgi prsti na ozki dlaniozna~ujejo muhavega ~loveka, malegatirana, ki tla~i ljudi v svojem o‘jemkrogu. Dlan z zelo poudarjenimi hribika‘e zna~aj z veliko ognja in ob~utlji-vosti, ravna povr{ina pa obi~ajno pome-ni zanimanje za intelektualne zadeve.

^e je dlan v skladnemsorazmerju s prsti, pribli‘-no tako dolga kot {iroka tergladka in ~vrsta (toda netrda), potem ka‘e uravno-ve{enega in dovzetnegaduha, ki se zna obvladatiin pametno uporablja svojetalente. Dlan, ki je glede naprste preve~ razvita, naj-ve~krat ka‘e domi{ljavegain sebi~nega ~loveka. Ka-dar je dlan pri zapestju iz-razito debela, pomeni ~ut-nost. ̂ e ima taka roka tudi~vrsto zgradbo, razodevabrutalno osebo, razen ~eima uravnove{en in senzi-tiven palec ali pa zelo ugod-no ~rto glave (glej sliko).

Dlan na dominantni roki odra‘a ~lovekovo osebnostno rast

Govorica rok (5)Primerjava leve in desne

dlani nam pove, vkolik{ni meri smo se

oddaljili od poti, ki bi bilaza nas najbolj{a, in namtako omogo~a, da svoje

napake popravimo.

MARRIAGE LOVE -~rta poroke / ljubezni

SUN LINE -son~na ~rta

HEART LINE - sr~na ~rtaBRAIN LINE / FATE

LINE - ~rta glave / ~rtausode

LIFE LINE -`ivljenjska ~rta

44

VDRTA DLANVdrta dlan pomeni pomanjkanje bor-

benosti in vztrajnosti; pogosto je pove-zana z nesre~o. Pomanjkanje teh dvehlastnosti je nedvomno vzrok za {tevilnenadloge, zato je premalo razvita sredi-na dlani slab znak, ~etudi so ostali deliroke {e tako ugodni.

Vdrtina sredi roke se pogosto {iri vsmeri neke ~rte ali dolo~enega predeladlani. V tem primeru se zgornje pomanj-kljivosti nana{ajo na zmo‘nosti, pove-zane s ~rto oziroma hribom ali znakom,proti kateremu se vdrtina nagiba. Kadarvdolbina sovpade z ‘ivljenjsko ~rto, jelahko znak dru‘inskih te‘av; kadar senagiba proti ~rti usode, pomeni razo-~aranja na izbrani poti.

VELIKEIN MAJHNE ROKE

Velikost rok je zelo pomembna. Iz-ku{nje ka`ejo, da je mit o spretnosti ve-likih rok le praznoverje. Na splo{no jevelika roka, {e zlasti ~e ima dolge prste,metodi~na in nagnjena k detajlnim opra-vilom. Roke ljudi, ki so sposobni za sno-vanje velikih projektov, dolgoro~no na-~rtovanje, odkritja ter izvajanje produk-tivnih in smelih podjetij, so relativnomajhne.

DESNA IN LEVA ROKAPomen desne in leve roke bom naj-

prej analiziral v povezavi z dlanjo, sajse na dlani ka‘e najve~ sprememb naroki, ki izvirajo iz osebnostne rasti inprilagajanja na okoli{~ine.

Pri desni~arju moramo posebno skrb-no prou~iti desno roko. Ta roka namdaje sliko ~loveka tak{nega, kakr{en je.Leva roka pa nam pove, kaj bi lahko bil,v dobrem ali slabem smislu. Leva rokaodra‘a ~lovekovo dednost: mo~ne in{ibke to~ke, odlike in pomanjkljivosti, kiso osebi prirojene. Po levi roki lahkopresodimo, s ~im je spra{evalec obdar-jen, na desni roki pa vidimo, koliko jesvoje talente uresni~il. Pri levi~arjih je

pomen obeh rok seveda obrnjen. Pri njihje roka dednosti desna, roka realizacijepa leva.

To poznavanje na{ih prirojenih spo-sobnosti nam omogo~a, da popravimopomanjkljivosti in obvladamo svojeni‘je vzgibe.

Sporo~ilo leve roke (pri desni~arjih)je zelo dragoceno, saj nas opozarja napasti, v katere se lahko ujamemo, in nampomaga, da se jim izognemo. Na desniroki pa vidimo, koliko smo razvili oziro-ma zapravili svoje prirojene talente. Primnogih ljudeh sta desna in leva dlanzelo razli~ni.

V~asih vidimo – zlasti pri rokah s{ibkim palcem – da vse potencialnepomanjkljivosti in bolezni, ki jih nazna-nja roka dednosti, potrjuje in poudarja

Isto velja tudi za sr~no ~rto. Pri ose-bah, ki so morale zatreti preveliko ~ust-venost, je sr~na ~rta desne roke ve~kratzabrisana in zo‘ena ter v~asih preus-merjena s prvotne poti, tako da names-to velikodu{nosti izra‘a njeno naspro-tje, sebi~nost.

^rta usode na levi oziroma dednost-ni roki je lahko zaradi mnogih ovir sko-raj uni~ena. Ampak na desni roki je lah-ko obnovljena in razkriva mo~no oseb-nost, ki je te‘ave premagala. @al jemo‘no tudi obratno. Pri ljudeh, ki sozanemarjali naravne darove, zapravlja-li energijo in nepravilno usmerjali svojeambicije, so vidni sledovi v ~rti usode,ki je prekinjena ali na koncu odsekana.

Kakor koli ‘e, sporo~ilo dominantneroke ni nikoli stati~no. Primerjava obehrok nam pove, v kolik{ni meri smo seoddaljili od poti, ki bi bila za nas naj-bolj{a, in nam tako omogo~a, da svojenapake popravimo.

Seveda je za levi~arja, kot smo ‘e rek-li, dominantna leva roka. Kako razlo‘itidejstvo, da je ~lovek levi~ar ali obero-~en? Tega ne vemo. Znano pa je, da jeuporaba ene roke bolj kot druge tesnopovezana z ravnovesjem centralnega‘iv~nega sistema. ̂ e to ravnote‘je spre-menimo, tako da levi~arja silimo k upo-rabljanju desne roke, lahko povzro~imoveliko {kodo. Zelo verjetno je, da imajomnogi ljudje govorne napake zato, kerso morali proti svoji naravi uporabljatidesno roko. Posebno otroci lahko zara-di takih motenj v ‘iv~nem sistemu pos-tanejo pretirano pla{ni in po~asni priuporabi desne roke.

V~asih so u~itelji in star{i posku{alispremeniti v desni~arje mlade fante, kiso pri u~enju pisanja in podobnih ro~nihdel uporabljali levo roko. Naprednivzgojitelji pa so ugotovili, da so proble-mati~ne otroke, ki se pretvarjajo, la‘ejoin kradejo, velikokrat silili proti nji-hovim naravnim nagnjenjem. Star{i inu~itelji bi morali biti posebno previdni,kadar posku{ajo prilagoditi otroka zo-per njegovo naravno nagnjenje, da upo-rablja eno ali drugo roko.

roka realizacije. Pri osebah z mo~no vo-ljo pa vidimo nasprotno; z mo~jo voljepremagajo nagnjenje k le‘ernosti, ~ust-vene kaprice pa z razumom dr‘ijo navajetih.

Pri prou~evanju obeh rok je pomem-bno, da primerjamo glavne konture nalevi dlani s tistimi na desni. Natan~nosi oglejmo vsak hrib posebej, ~e je kak-{en bolj izrazit na eni roki kot na drugi.Posebno pozorno prou~imo glavne ~rtena obeh rokah. Od vseh znakov na dlaniso ~rte najbolj ob~utljive za spremembepri ~loveku. Raz{iritev oziroma zo‘enjezavesti se vidi na ~rti glave. Ta odsevatudi zdravje uma. Videl sem leve roke,pri katerih je oslabela naravna iznajdlji-vost; to izvorno nagnjenje, razvidno izgloboko zarezane ~rte glave na levi roki,se ni razvilo, saj je bila ~rta glave na des-ni roki plitva.

Zelo verjetno je, da imajomnogi ljudje govorne

napake zato, ker so jihkot otroke silili, da protisvoji naravi uporabljajo

desno roko.

GOVORICA ROK

Misteriji 45

V nedeljo se je na Petrovem mo-bilniku prikazala ~udna {tevil-ka. Ve~krat je poklical nanjo,

a se ni nih~e oglasil. Postal je pozorenna sporo~ilo na zaslonu telefona. Izpi-sali so se znaki 0"Å4. Ob pogledu na tonevsakdanjo kombinacijo ~rk in {te-vilk je imel nenavaden ob~utek, da jenekdo poleg njega in po telesu je ob~u-til mravljin~enje. V takem stanju se muje zazdelo, da imajo kombinacije ~rkin {tevilk nek pomen, da so morda ka-ko sporo~ilo. Poklical je svoje dekle;skupaj sta ugotovila, da je mogo~e kom-binacijo, ki se je izpisala na ekranu,prevesti v {tevilke 6, 1, 2 in 4. In te najbi nekaj sporo~ale. Skupna numero-lo{ka obravnava {tevil jima je razkri-la, da gre za besedico Ale{, ime njene-ga nekdanjega fanta, ki je v petek nasilo kon~al svoje ‘ivljenje. Vrgel se jenekaj deset metrov globoko na obalislovenskega morja …«

To je prvi stik z umrlim preko spo-ro~ila, izpisanega na ekranu mobilnegatelefona, ki je bil doslej zabele‘en v Slo-veniji. V uredni{tvu tudi ne vemo, ali sije {e kje drugje pokojni izbral za komu-nikacijo z ‘ivimi zaslon mobilnega tele-fona. Res pa je, da je mobilnih telefonovglede na {tevilo prebivalcev skoraj naj-ve~ na svetu prav v Sloveniji.

Komuniciranje z umrlimi s pomo~jotehni~nih naprav ni ni~ novega, saj jelani v ZDA iz{la celo knjiga, kjer jeopisanih sedem metod za komuniciranjez umrlimi. Tudi pri zalo‘bi Ara je ‘epred tremi leti iz{la knjiga Kako odkri-jete va{a prej{nja ‘ivljenja, s katero silahko pomagamo pri razumevanju »bi-vanja« po smrti. [e bolj natan~no jerazlo‘eno vzpostavljanje stika z drugi-mi inteligentnimi bitji v knjigi Kako senau~imo avtomatskega pisanja, ki jo je

prav tako ‘e leta 1999 izdala zalo‘ba Ara.Sporazumevanje z onstranstvom ved-

no buri duhove. Najbolj popularno innajve~krat opisano je »samogibno pisa-nje«, pogovor, ki ga tokrat objavljamo,pa nam odkriva novo poglavje v kontak-tu z onstranstvom.

Zgodba se za~enja ‘e pred leti. Petro-vo dekle (ime Peter je izmi{ljeno) pravi:

»S pokojnim sem hodila morda pet letnazaj in sva bila skupaj tri leta. Torej dveleti nisva bila ve~ skupaj. Vmes se jezgodilo {e to, da sem ga sre~ala in ganisem prepoznala. Bil mi je znan in semga vpra{ala, od kje se poznava. Nisva paimela nobenih stikov. V ~asu, ko svaza~ela hoditi midva s Petrom, nisva imelaz Ale{em nobenih stikov, dokler nisva iz-vedela, da je sko~il s strunjanskega klifa.Bil je ‘iv {e celo no~ po tistem, ko je sko~il,vendar sem zjutraj ob sedmih, ko sem sezbudila, vedela, da je umrl. Prej{nji danse je namre~ pri{el poslovit …

Ko sem {la spat, sem za~utila njego-vo prisotnost, in povedal mi je dolo~enestvari; da ni {lo ve~ in podobno. @e prejmi je v~asih govoril, da bo mlad umrl.Jaz sem mu rekla, da mu vse odpu{~am,

da no~em ve~ stikov z njim in naj mepusti pri miru ‘iveti …

Sko~il je okoli devete ure, sporo~iliso mi ob desetih, pri meni pa je bil okolipolno~i. Ob sedmih, ko sem se zbudila,sem vedela, da je umrl, kar pa so misporo~ili {ele okoli dvanajstih …

Imel je te‘ke po{kodbe, ne vem natan-ko kak{ne, vendar so rekli, da bi tudi vprimeru pre‘ivetja ostal popoln invalid.«

»Potem se ni vedelo, kdaj bo pogreb.Nesre~a se je zgodila v petek, v nedeljopa {e nismo vedeli, kdaj bo pogreb. Vnedeljo sem vstal, pri‘gal telefon in popisku se je prikazala neka ~udna {tevil-ka,« pripoveduje Peter in nadaljuje:

»Takoj sem poklical na to {tevilko insli{al odzivnik, mislim da v angle{~ini, data {tevilka ne obstaja. Poklical sem infor-macije in jih vpra{al, kaj pomenita {tevil-ki 09. Rekli so mi, da ta {tevilka ne ob-staja, da ima le Tur~ija na za~etku poziv-ne {tevilke 09. Potem sem {e ve~krat po-klical na to {tevilko, a se ni nih~e oglasil.

Pozneje sem postal pozoren na spo-ro~ilo na zaslonu telefona. Izpisali so seznaki 0"Å4. Ob pogledu na to nevsak-danjo kombinacijo ~rk in {tevilk semimel nenavaden ob~utek, da je nekdopoleg mene in po telesu me je mravljin-~ilo. V takem stanju se mi je zazdelo, daimajo kombinacije ~rk in {tevilk nek po-men, da so morda kako sporo~ilo. Pokli-cal sem svoje dekle in skupaj sva ugo-tovila, da je mogo~e kombinacijo, ki seje izpisala na ekranu, prevesti v {tevilke6, 1, 2 in 4. In te naj bi nekaj sporo~ale.Skupna numerolo{ka obravnava {tevilnama je razkrila, da gre za besedicoAle{, za ime njenega nekdanjega fanta,ki je v petek na silo kon~al svoje ‘ivlje-nje. Vrgel se je nekaj deset metrov globo-ko na obali slovenskega morja …

Na zaslonu mobilnega telefona se je pojavilo sporo~ilo mrtvega

Mrtvi poslal sporo~ilo

Faksimile prera~unavanja in ugotavljanjapomena znakov, ki so se pojavili na zaslonumobilnega telefona.

46

Potem sva ugotavljala dalje in sicerje {lo za dva vpra{aja in {tevilo 03. Torejmarec. Pomislil sem, da je kaj narobe stelefonom, zato sem poskusil spremi-njati nastavitve datuma in ostalih stvari.Vse sem lahko spremenil, ne pa tudiobeh vpra{ajev. Premi{ljevala sva naprejin ugotovila, da glede na to, da je biltakrat marec, ta dva vpra{aja pomenitadatum njegovega pogreba, ki {e ni bilznan. Dalje sva ugotovila, da je na zaslo-nu izpisan moj EM[O, ki se je izpisal kot{tevilka po{iljatelja. In po isti logikitemu sledi datum mojega pogreba, 1. 10.2064. Potem sva {e posku{ala kombini-rati ~rke …«

»Tisti dan sva sedela v nekem lokaluin kombinirala ~rke in {tevilke,« je pri-poved nadaljevalo nekdanje Ale{evodekle:

»Nekdo pri sosednji mizi je nenado-ma izrekel: Mohori~. Takoj sem se spom-nila na Ivana Mohori~a, njegove knjigein dejavnosti, in sem se odlo~ila, da gapokli~em …

Ko sta od{la domov, je pobudo pre-vzel Peter:

»V imeniku sem izlo~il vse Mohori~e,ker nisem vedel, kateri je pravi, in jihza~el klicati. Kmalu mi je neka ‘enskapovedala pravo {tevilko. Tako sem gahitro dobil in mu po telefonu vse raz-lo‘il. Z vsem se je nekako strinjal, vse-eno pa se mu je zdelo nenavadno, danaenkrat in v enem kosu pride tako kon-centrirana informacija s tolik{no koli~i-no to~nih podatkov. Pohvalil naju je, dasva opravila veliko delo. Menil pa je, daje ni~la v 2064 le ma{ilo in da so to ~rkeB, V in D, kar pomeni, da „bova dva“.Rekel je, da bova leta 2064 dva, ker mije bil Ale{ zelo podoben, da sva lahkooba ista energija, samo v dveh telesih,in da bova potem, ko jaz umrem, obaspet skupaj. To je bil Mohori~ev komen-tar in dodal je {e, da je 64 kraljevsko{tevilo.«

Tak{no raziskovanje seveda ni prijet-no:

»Vmes sem v~asih jokala in veliko-krat ob~utila mravljince po telesu,« je

dejalo dekle, Peter pa je pojasnil:»To pravzaprav ni strah, ~uti{ le neko

napetost, ker ima{ ob~utek, da je nekajokoli tebe …«

In besedo je spet povzelo dekle:»[e sama ne vem, kako sva pri{la do

vsega tega. Nekatere stvari so pri{le karsame. Posku{ala sva vse mogo~e vari-ante, vendar nisva vedela, katera je pra-va, potem pa je pri{lo kar samo od sebe,kot neko vedenje. Kot da nama je nek-do {e malo pomagal.

Tisti ve~er, ko sva govorila z Moho-ri~em, sem bila {e na obisku pri sorod-nikih in sem tam v predsobi govorila potelefonu. Zraven mene je gorela nekasve~a in spreletaval me je srh, ~utila semneko napetost.«

Naslednji dan se je ob~utek nevidneprisotnosti po~asi za~el umirjati in tudirazburjenosti je bilo vse manj. Na pogre-bu pa je bilo spet hudo:

»^eprav ~loveka nisem poznal, sem{el vseeno na pogreb. Njegovo sliko somi pokazali {ele po pogrebu in dejan-sko sem imel ob~utek, kot bi pogledalsebe,« je dejal Peter, dekle pa ga jedopolnilo:

»Tudi na~in razmi{ljanja in energijasta enaka. V~asih, ko Petra pogledam vo~i, vidim Ale{eve, ne sicer dobesedno,vendar se mi zdi, kot da je nekdo drugvpadel v njega. Tudi odnos do meneimata zelo podoben.«

Vendar se je okrog sporo~ila na ekra-nu dogajalo {e kar nekaj stvari. Peter po-jasnjuje:

»Nekatere stvari se ujemajo. Na danpogreba sem se z vami dogovoril zapogovor, ki je danes, sedemnajstega, naisti dan, ko sta onadva za~ela hoditi …«

»Doma imam na steni {e en sr~ek, kisem ga dobila od njega in preko katere-ga sem kasneje nalepila plakat,« je po-jasnjevala ona:

»In na dan, ko je moj fant govoril zMohori~em, je plakat, ki je tam nalep-ljen ‘e {tiri leta, padel dol. Vsa pani~nasem iskala lepilni trak, a ga nikakornisem mogla najti. Pozneje sem to ure-

dila, vendar je bilo res nenavadno na-klju~je. ^utila sem tudi Ale{evo prisot-nost in vedela sem, da bi lahko z njimvzpostavila stik, a sem se temu namer-no upirala, ker sem bila preutrujena insem tudi vedela, da bi ga zavrnila. Po-leg tega si takih stikov tudi ne ‘elim.«

Petrovo dekle ima tudi sicer nekaterenevsakdanje sposobnosti:

»V~asih prerokujem iz kart in neko~je pri{el preko moje prijateljice k meninekdo, ki ga osebno nisem poznala.Umrla mu je mama in ‘elel je, da semmu jaz prevodnik do nje. Vendar topo~nem povsem spontano in si stikov spreminulimi v resnici ne ‘elim. V~asihza~utim energijo njihove prisotnosti,vendar se upiram tem stikom, jih ne‘elim.«

Peter ne more tako komunicirati kotnjegovo dekle, lahko pa vidi avre in~akre, je bolj vizualen tip:

»Neko~ sem videl otroka s psom, kiju pravzaprav sploh ni bilo tam. Videlsem vse podrobnosti; bila je deklica,imela je dolge rumene lase, zapomnilsem si njeno obleko, in imela je majhne-ga rjavega psa. ̂ ez dve leti sem s to ‘en-sko za~el hoditi in povedala mi je, da jeres, ko je bila majhna, tam hodila nasprehod s psom, in vse podrobnosti sose ujemale. Sicer pa imava oba tudibioenergijo in lahko zdraviva z rokami.«

Oba pravita, da dogajanje okrogAle{eve smrti zanju pravzaprav ni biltako velik {ok, ker sta o tem ‘e prej nekajsli{ala. Bila pa sta zelo presene~ena nadintenzivnostjo dogodka in mo~jo te ener-gije, nad tem, da lahko prodre celo nazaslon mobilnega telefona.

Javno sta se odlo~ila spregovoritizato, ker menita, da imajo podobneizku{nje mnogi ljudje, le da se o njih neupajo povedati okolici, ki jih morda nebi razumela. Njuna izpoved naj bi bilanekak{na vzpodbuda, da bi se tudi otak{nih dogodkih bolj odprto pogovar-jali. Pridru‘ujemo se njuni pobudi invabimo bralce, da nam povedo o svojihnenavadnih do‘ivetjih.

J. V.

MRTVI POSLAL SPORO~ILO

Misteriji 47

Nove knjigeNove knjigeNove knjigeNove knjigeNove knjige

Naj

bo

lj is

kan

e kn

jige

v tr

gov

ini A

ure

a v

BT

C, h

ala

A v

Lju

blja

ni

1.Potovanje du{dr. Michael Newton

2.Prikrita zgodovina~love{ke raseMichael Cremo in RichardL. Thompson

3.Telo kli~e po vodidr. F. Batmanghelidj

4.AstronumerologijaZ. Cvetkovi}

5.Kolo ~asaCarlos Castaneda

6.Zdravilna mudraSabrina Me{ko

7.Mesijanska zapu{~inaBaigent, Leigh in Lincoln

8.Zdravilna energija drevesPatrice Bouchardon

9.Kuhinja zlatega poljaM. Pozderec

10.Pot do srcaMilena Plut Podvr{i~

Priro~nik za zdravilce / Vodi~ zaza~etnike v vibracijskih terapijahAvtor: Ted AndrewsPrevedel: Andrej KikeljZalo‘ba: ARA Zalo‘baObseg: 254 straniFormat: 16,5 x 24,5 cmBro{iranoCena: 3.900 SITPriro~nik za zdravilce nam omogo~aprve korake v razvijanju prirojenihzdravilskih zmo‘nosti. Vibracijskozdravljenje ni niti zapleteno nitimagi~no in zanj ne potrebujemoposebnega daru. Ob uporabljanjunezahtevnih tehnik sprevidimo, kajlahko pri sebi obvladujemo, kaj semoramo o sebi {e nau~iti in kaj najspremenimo, da bi postali bolj zdravina vseh ravneh: ~ustveni, mentalni,duhovni in fizi~ni.Ameri{ki avtor Ted Andrews, u~iteljna podro~ju metafizike in duhovnostinas pou~i, kako se telo zdravi sámo,~e mu le dvignemo vibracijskoenergijo. To pa je mogo~e dose~i spreprostimi vibracijskimi tehnikami,ki jih je opisal v priro~niku, kjerpodaja prakti~ne metode, kako jemogo~e z uporabo barv, zvokov,di{av, eliksirjev iz zeli{~, s pomo~jokristalov … obnoviti naravni tokenergije na blokiranem predelu. Avtor

je dobr{en del knjige posvetil tudi delus ~akrami in energijskimi meridiani.Priro~nik za zdravilce je v resniciizvrsten priro~nik za vse, ki ‘ele kbolj{emu zdravju pomagati sebi insvojim bli‘njim, ter povsem zavra~azgodbe o poklicanih zdravilcih,nadnaravnih ali posebnih darovihsamooklicanih »velikih« zdravilcev.Razlo‘i nam, kako lahko vsakdo,seveda tisti s talentom in veliko vaje{e bolje, pomaga sebi in drugim nana~ine, ki segajo v samo zgodovino~love{tva. Knjigo je vredno imeti vvsakemu domu, saj je napisana takopreprosto, da bo marsikatera matipostala zdravilka svojemu otroku,mo‘u … In je tudi zelo primernonovoletno ali sicer{nje darilo.

Revolucija v prehrani /Huj{anje brez stradanjaAvtor: Robert C. AtkinsPrevedel: Ferdinand MiklavcZalo‘ba: Mladinska knjigaObseg: 302 straniFormat: 16,5 x 24,5 cmTrda vezavaCena: 6.900 SITRevolucija v prehrani je namenjenaljudem, ki bi radi spravili svojo te‘o v»normalno stanje«. PodnaslovHuj{anje brez stradanja obetazanimiv priro~nik za tiso~e, ki sespopadajo s preveliko telesno te‘o.Milijonske naklade, prodane po vsemsvetu, potrjujejo, da ljudje radi segajopo knjigi zdravnika, ki je ustanoviteljCentra za komplementarno medicinoin ima redne oddaje na vseh radijskihpostajah v ZDA.Dr. Atkins je na podlagi lastnihizku{enj, ki jih je imel s 25.000bolniki, pripravil knjigo, ki je v oprekiz drugo svetovno uspe{nico, katereavtor je dr. Dean Ornish. Slednjisvetuje, da je mogo~e ob popolnomavegetarijanski prehrani s skorajpopolno omejitvijo ma{~ob (in {edrugimi ukrepi) dose~i zdravljenjeobolelega srca in ‘ilja; prav nasprot-no pa predlaga dr. Atkins, saj naj bi

po njegovem dnevno zau‘ili le do 20gramov ogljikovih hidratov, pa velikorib, mesa, ma{~ob in nekaj zelenjave.Prepri~an je, da so prav ogljikovihidrati glavni krivec za presnovnete‘ave sodobnega ~loveka.Mag. sc. Ladko Koro{ec, dr. med. jev uvodu slovenske izdaje knjige meddrugim zapisal:»Ta knjiga je o~itno namenjenaokolju, v katerem je vsesplo{ni na~inprehranjevanja ‘e postal tak, da jezdravstveno stanje pomembnegadela prebivalstva ogro‘eno. Name-njena je torej predvsem hudopredebelim ljudem, ki so se ‘e ujeli vza~arani krog presnovnih motenj,povzro~enih morda tudi z dolgotraj-nim nepravilnim prehranjevanjem …Atkinsova dieta je najbolj zanimivazato, ker je povsem druga~na odobi~ajnih in znanih shuj{evalnih diet,poleg tega pa naj bi omogo~ila trajnoshuj{ati brez stradanja in brezpretiranega odrekanja. Zavedati pa seje treba, da v organizmu spro‘apomembne in nekatere potencialnonevarne procese, zato je ne bi smelnih~e jemati na lahkoten in celoneodgovoren na~in. Vsi, ki bi ‘eleli znjo poskusiti, bi se morali podrobnoposvetovati z zdravnikom in spe-cialistom za prehrano.«

48

Vabilo k pisanjuMnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega.Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{esanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisanopo{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10,1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

Nenavadna do`ivetja

Pred dobrimi desetimi letisem s prijateljem, kateregasem zelo cenila, saj je bil bis-ter, duhovit, iznajdljiv, ustre`-ljiv, sposoben, {portnik, tudiposlovni partner, v~asih tudiljubimec in ne vem kaj {e vse,sedela v znameniti restavra-ciji in ob odli~ni jedi ter lahkipija~i u`ivala v ozra~ju, kinaju je obdajalo. Na okusnoaran`irani mizi je `arela sve-~a, iz kota v restavraciji pa jene`no zvenela glasba prikup-ne pianistke. Vse je bilo prijet-no, skoraj nadzemeljsko, ~asse je ustavil.

S prijateljem sva se pogo-varjala o poslu, o nadaljnjihna~rtih in dose`kih, ki so bilivsi mo`ni in dosegljivi, zatosva se odlo~ila, da sodelova-nje {e podkrepiva. Krasno. (Vseto se je pozneje tudi zgodilo in{e ve~, kot sem pri~akovala.)

Ko sva tako u`ivala v am-bientu in v zastavljenih ciljih,sem se zastrmela v njegovopojavo, vanj in mimo njega,morda sem podvomila o vsem,v neznano prihodnost. Nekajme je begalo, da sem za~elaanalizirati situacijo. Naenkratsem zagledala, da je okoli na-ju nastala bela dimna zavesa,kot da bi bila odmaknjena izprostora in ~asa, vendar sembila {e vedno tam, saj semsledila glasbi, premikanju na-takarjev in pomenkovanjuostalih gostov … Groza, na-sproti mene ni sedel ve~ on,kot sem ga bila vajena videti,temve~ se je hihital majhen

spa~ek, gnusoba brez sramuin vsebine; gledal me je na-ravnost v o~i in me telepatskovpra{al, ~e ga vidim? Da, semrekla, in sprejmem te tak{-nega, kakr{en si …

Nato sem se ozrla okoli, dabi ujela kak pogled ostalih,vendar so bili vsi zaposleni sseboj, nih~e ni opazil spre-membe pri najini mizi, zavesaje {e lebdela.

Razmi{ljala sem, kako biopozorila nase in na situacijo,zato sem se domislila, da vr-

`em na tla jedilnipribor; tako bi opo-zorila na sebe, dabi se ta mora raz-blinila. Ko sem rav-no hotela spustitipribor na tla, sem nasprotizopet videla njegovo obi~ajnopojavo. Bil je resen, bled kotsmrt, posve~al se je jedi in meni niti pogledal. Zavese ni bilove~. Srce mi je utripalo hitre-je, nato so se najine o~i sre-~ale, njegov pogled je bil hla-den, brez `ivljenja in so~utja,

vsa njegova mikavnost je iz-ginila.

Vem, da je bilo vse resni~-no, tudi moj uvid v njegovopodlo naravo, kar sem spo-znala {ele mnogo let pozneje,ko me je materialno popolno-ma uni~il in mi nakopal ne-{teto zapletov, nasprotnikov,nerazumljivih situacij in vrstosodnih postopkov. Sam je kas-neje izginil neznano kam, ba-je je pokojni, tega ne vedo nitinjegovi svojci. Se mi je odpr-lo tretje oko in me opozorilona nevarnost, a nisem znalaprisluhniti, ali pa sem zavest-no sprejela izziv in s tem `epremagala zlo, ne glede namaterialne izgube, ki jih nebom nikoli mogla pokriti …Ali sem zmagovalec? Mislimda, saj je on zbe`al, jaz pasem {e vedno tu in {e naprejbijem bitko brez vsake tujepomo~i. Posledice najinegaznanstva so zame vsekakortrde in bole~e, toda spoznanjeje bilo nujno potrebno, v tosem prepri~ana. Menim pa,da zla nisem sama priklicalav svoje ̀ ivljenje, temve~ so nana{ih tleh ugodne razmere,da se zlo razvija {e naprej inpovzro~a neugodja mnogim,ni~ hudega slute~im bitjem,ki posku{ajo samo pre`iveti.

Milena

Dimna zavesa

Misteriji 49

CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejovse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilovnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila)ali po faksu 01/230-16-27.

Mali oglasi v Misterijih

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovar-jamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja

za nagradno

kri‘anko {t. 92

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15.novembra 2002 v ovojnici s pripi-som KRI@ANKA 93 na naslov:Misteriji, [martinska 10,1000 Ljubljana.Iz‘rebali bomo pet nagrajencev,ki bodo prejeli:1. nagrada: 20.000 SIT2. nagrada: {tirimese~nanaro~nina na revijo Misteriji3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Robert Bezgov{ek, Cestazmage 92/26, 2000 Maribor.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~nanaro~nina na revijo Misteriji):

Lojzka Taler, Spodnje Gorje204, 4247 Zgornje Gorje.

3 TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA):

Darka Sagernik, Le{e 28, 2391Prevalje,

Tanja Ir{i~, Gorkega 1, 2000Maribor,

Primo` Bre`an, Zatolmin 64b,5220 Tolmin.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 92:VODORAVNO:mo~a, puma, pirin, Odin,vzglavnik, Aleksinac, kura,OT, Edo, Klek, ton, Reno,OF, lira, azot, odpis,antonim, Ulla, vlak, salsa,oklic, Maori, Tobija in angel,Piran, inkaso, ro, Valona,TV, Elba, AB, Raa, Moi,znak, TNT, A{kerc, vrat,Kala, Dajnko, Irak, TrajanNAGRADNI POJMI:KOZMOBIOLO[KI PIRINVZGLAVNIK,TOBIJA IN ANGEL

Mali oglasiASTROLO[KO SVETOVANJE - ce-lovita analiza rojstne karte, prognostika,partnerske in vzgojne dileme, svetovanjev stiski ali ob pomembnih odlo~itvah; JU-PITER s.p., Andreja Kotnik,tel.: 05/751-53-45, GSM: 041/914-118

JUPITER s.p, Postojna

10 % POPUST V TRGOVINIAUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel:01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdra-vo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revijeMisteriji in Zdravje. Velika izbira naravnekozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in nevsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki,knjige za zdravo telo in du{o, izdelki izprodaje po po{ti revije Misteriji.

Aurea press d.o.o., Ljubljana

[EPAT STJEPAN - bioterapevt -bioterapija, akupresura, refleksnamasa`a.pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate`tor. - Ljubljana: Dom upokojencev

CENTERsre. - Maribor: Hotel GARNI Tabor~et. - @alec: Hotel @ALECinfor. po tel.: 041/726 084; [epat Stjepan s.p., Sevnica

REIKI TEAJIIN TERAPIJE

BIOENERGETSKOZDRAVLJENJE

PARTNERSKO SVETOVANJEIN PARTNERSKETERAPIJE IMAGO

AYURVEDSKE MASA@E

TE^AJI UMETNOSTI @IVLJENJA

telefon.: 041/791-345TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

Kon~no! Zdaj lahko na enem mestu dobimo vse informacije o alterna-tivnih zdravilcih in skupinah za osebno rast v Sloveniji.

VODNIK PO POTI SAMOSPOZNAVANJA bo v knji‘ni in elektronskiobliki prvi~ na voljo tudi pri nas.

Po poglavjih bodo na kratko predstavljena posamezna podro~ja oziro-ma tehnike (reiki, joga, meditacije, rebirthing, bioenergija, zdrava hrana,samozavest, masa‘e, akupresura in podobno).

Na koncu vsakega poglavja najdemo zaokro‘ene informacije o preda-vateljih, organizatorjih, voditeljih, zalo‘bah, trgovinah, eko in bio kmeti-jah; o posameznikih, centrih in dru{tvih s predstavitvami njihovih dejav-nosti; o pripomo~kih in literaturi, skratka o vsem, kar prispeva k duhov-ni in osebnostni rasti.

Priro~nik, ki bo iz{el v 5000 izvodih, obsega 200 strani, delno tudi vbarvah. Predstavlja pregled ve~ kot 60 kategorij in okrog 100 posamezni-kov in skupin.

Dragi organizatorji, posamezniki in dru{tva, ki nam je skupno prizade-vanje za osebni in skupni dvig kakovosti ‘ivljenja na na{em planetu! [ezmeraj je ~as, da se nam pridru‘ite pri nastajanju VODNIKA, ki je tikpred izidom.

O umestitvi va{e dejavnosti v ustrezno rubriko se bomo osebno pogo-vorili, da najdemo najbolj{o re{itev za vse sodelujo~e in seveda uporab-nike. Zato nas ~imprej pokli~ite!

INFORMACIJE in naro~ila:041/ 848-387 (Angela), E-po{ta: ganga@email.si02 / 720-720-2 (Dru{tva za kreativni samorazvoj MED in Uredni{tvo son~nepo{te); www.svetduhovnosti.org (Vrata 22), E-po{ta: ales_pe@email.si

VODNIK PO POTI SAMOSPOZNAVANJA

PREDNARO^ILA ZA VODNIK PO POTI SAMOSPOZNAVANJA:Za bralce revije Misteriji je s tem kuponom cena samo 1800 SIT (redna cena je 2400 SIT).

50

Ime in priimek: Stalno bivali{~e:

Po{tna {t.: Dav~na {t.: Dav~na izpostava:

[t. teko~ega ra~una: Pri banki: Operativna {t. banke:

Nagradna kri`anka (93)

USODA DU[

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Nova knjiga zalo`be ARA

Nova knjiga Michaela Duffa Newtna, ameri{kega duhovnega regresionista, hipnoterapevta,specializiranega za ‘ivljenje po smrti, Usoda du{ je natisnjena v formatu 12 x 19 cm, ima ve~ kot 540strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 5.500 SIT.

PRIRO^NIK ZA ZDRAVILCE

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Nova knjiga zalo`be ARA

^ e si dvignete vibracijsko energi-jo, se va{e telo zdravi samo. Pred-stavljajte si, da imate sposob-

nost in vedenje o samozdravljenju …in da ju uporabljate!

Kdor ne ve ni~esar o metafiziki,lahko kljub temu uporablja prepro-ste vibracijske tehnike iz te knjige.Z njihovo pomo~jo sami sebe zdra-vimo in si laj{amo bole~ine, do-polnjujemo metode uradne me-dicine in se uravnove{amo navseh ravneh.

Avtor Ted Andrews meni,da ve~ino fizi~nih obolenjpovzro~ijo blokirana ~ustvain misli, ki nam iz~rpavajotelesne energije in nas na-redijo bolj dovzetne zarazne bolezni.

Priro~nik za zdravilcepodaja prakti~ne meto-de – z uporabo barv,zvokov, di{av, eliksir-

jev iz zeli{~ in kristalovitd. – ki obnovijo naravni tok energije na

blokiranem predelu. Avtor nam opi{e tudi delo s ~akrami in ener-gijskimi meridiani na{ega telesa ter eteri~ni dotik.

S knjigo Priro~nik za zdravilce lahko naredimo prve korake v razvijanju prirojenih zdravilskihzmo‘nosti. Vibracijsko zdravljenje ni niti zapleteno niti magi~no in zanj tudi ne potrebujemoposebnega daru. Ob uporabljanju teh nezahtevnih tehnik tudi sprevidimo, kaj lahko pri sebi obvla-dujemo, kaj se moramo o sebi {e nau~iti in kaj naj spremenimo, da bi postali bolj zdravi na vsehravneh: ~ustveni, mentalni, duhovni in fizi~ni.

Knjiga priro~nik za zdravilce je natisnjena v formatu 14 x 21 cm, ima 256 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 3.900 SIT.