POZOR!BRANJE TE REVIJELAHKO VPLIVA NAVA[E @IVLJENJE

LETNIK 10. - [T. 115 - FEBRUAR 2003 - 660 SIT

ISSN 1318-1777

ZDRAVILNA NIHALA

Vrata v drugedimenzije^udna pokopali{~a

Bo toplotarazneslaZemljo?

Mo~ Luninihvplivov

V pri~akovanju NezemljanovV pri~akovanju Nezemljanov

POMAGAJTE SI SAMI

ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431 20 25; 051/307 777

Knjiga za vso dru`ino

Priro~nik za zdravilce je natisnjen v formatu 14 x 21 cm, ima 256 strani in ga je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 3.900 SIT.

V knjigi so opisane preprostetehnike, za katere ne potrebujemonobenega posebnega daru, saj jihnosimo v sebi. Z njimi se zdra-vimo in si laj{amo bole~ine terdopolnjujemo zdravljenje, kinam ga predpi{e zdravnik.Ob uporabi teh zdravilskihtehnik sprevidimo, kaj lah-ko pri sebi obvladujemo,~esa se moramo o sebi {enau~iti in kaj naj spre-menimo, da bi postalibolj zdravi na vsehravneh: ~ustveni, du-

hovni in fizi~ni.Ameri{ki avtor je zasnoval priro~nik na

podmeni, da ve~ino fizi~nih obolenj povzro~ajo blokirana ~ustva in~ustva, ki nas iz~rpavajo in tako ustvarjajo pogoje, da smo za bolezni dovzetnej{i.

Misteriji 3

Misteriji

Misteriji 3

LETNIK 10. - [T. 115 februar 2003

7Vrata v druge dimenzije

Jezero, ki {e nikoli alivsaj nekaj milijonov let

ni videlo lu~i dneva

13Na prtu

nove podrobnostiTorinski Kristusov prt

{e danes vzbuja dvomein je zavit v skrivnost

15Stiki z Nezemljani?Starodavni astronavti

iz centralne Azije

19Medicinskonerazlo‘ljivo

Nominacija FrancescaForgioneja, znamenitega

o~eta Pija, navdu{uje

21Svetlobna

zdravilna nihalaOrgon pomeni energijo,

~emur bi po na{erekli sveti duh

29Skrivnost

Pi{o~ega kamnaSo kamni

napovedovaliprihodnost?

31^udna pokopali{~a

Skrivnosti Malte (5)

39V pri~akovanjuNezemljanov

Za krinko apokalipsese skrivajo na{i najbolj

trdovratni strahovi

43Nevarno

Zemljino jedroAli lahko Zemljaeksplodira zaradi

globalnega segrevanja?

45Uporaba

Luninih vplivov@epni Lunin koledar~ek

nam olaj{avsakodnevne izbire

Ilustrirana mese~na revija

MisterijiNaslov uredni{tva:

Revija Misteriji,[martinska 10, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/231-93-60fax: 01/230-16-27

Elektronska po{ta:ara@zalozba-ara.si

Izdaja:ARA Zalo`ba d.o.o.,

Cigaletova 5, Ljubljana

Odgovorni urednik:Jo`e Vetrovec

Tel.: 01/231-93-60

Redaktor:Andrej Kikelj

Tehni~no urejanje:Luka Zlatnar

Tel.: 01/431-43-83

Tajni{tvo in naro~nine:Lilijana Knez

Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092

Oglasno tr`enje:Tel.: 01/431-20-25

Prodaja po po{ti:Vanda Klop~i~

Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092

Odprema po{iljk po po{ti:Franci Hemler

Tel.: 01/529-42-44

Fotoliti:Grafi~ni studio K, Ljubljana

Tisk:Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana

Naklada: 6000 izvodovCena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Pro-daja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5,Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, kise pla~uje dvakrat letno (3.564 SIT), 10 %popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

PISMA [MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA ALI ara@zalozba-ara.si

44

(Nadaljuje se na 6. strani.)

ZANIMIVE INTERNETNE POVEZAVEhttp://www.zalozba-ara.si

http://www.hydrovital.com

Son~na obvestilaDnevna obvestila o dogajanju za osebno in duhovnorast, zdravo ‘ivljenje in skrb za naravo.http://www.soncnaobvestila.cjb.net

Ni ponaredek

Za bo‘i~no darilo semdobila prstan, ki se ime-

nuje atlatski prstan. @elelasem atlantidskega. Po ime-nu in po obliki sta si neka-ko podobna, a ko ga primer-jam z atlantidskim prsta-nom, ki ga videvam na ro-kah sodelavk in poslu{am,kaj vse se jim je spremeni-lo v ‘ivljenju, odkar ga nosi-jo, imam kup pomislekov.Na listi~u, ki je prilo‘en prs-tanu, pi{e: Atlatski prstanprepre~uje negativne vpli-ve. [~iti endokrine ‘leze,krepi energetski sistem. Inv prstanu, ki je menda sre-brn, je en sam ‘ig. Gre zaponaredek atlantidskega inso moje bli‘nje, pa sevedatudi mene, prevarali, aligre za isti prstan?

Marija, Ljubljana

Po prejetju Va{ega pismasmo preiskali ezoteri~ne trgo-vine in res na{li prstan, ki muje prilo‘en listi~, na katerempi{e atlatski prstan in {e vse,kar ste navedli v pismu, pa tu-di to, da ga je izdelal bioener-getik Ludvik R.

Prstan po na{em mnenjuni ponaredek, saj nima ni~esarskupnega z atlantidskim prs-tanom, ki ga nudimo v revijiMisteriji. Niti ni prstan, je ne-kak pol prstan, ki se razteguje.Kaj vse je na njem povsem dru-ga~e kot na originalnem at-lantidskem prstanu niti nimasmisla pisati, saj je razlikatako velika, da lahko re~emo,da nimata ni~ skupnega.

Kak{ne negativne vpliveprepre~uje, ne vemo, niti namni znano delovanje na ‘leze …

Atlantidski prstani, ki jihreklamiramo v reviji Misteri-ji, so na voljo v kakih desetihtrgovinah in so vedno napro-daj v originalni embala‘i Zla-tarne Celje. Vsak je zavit valuminijasto folijo, da se potem, ko je o~i{~en vseh infor-macij, ki se jih navzame medizdelavo, in ko je informiran spozitivnimi informacijami zorgonskimi sevalniki, ne binavzel ne‘elenih informacij.Atlantidskih prstanov zato nebi smeli pomerjati na prstu,velikost je treba pomeriti z ob-ro~ki za merjenje velikosti prs-tov. Ve~ina ljudi, ki nosi prs-tan, se zaveda, da se informa-cije prena{ajo tudi ob rokova-nju in jih redno spirajo podmrzlo teko~o vodo, nekateri pasi jih ob polni Luni napolnijotako, da jih ~ez no~ izpostavi-jo Luni ali pa jih celo natakne-jo na gorski kristal.

Kar zadeva ‘igosanje, jevse zapisano v Zakonu o izdel-kih iz plemenitih kovin in jemogo~e iz ‘igov preveriti prist-nost izdelka. Poglejte si prstansami ali pa ga poka‘ite kake-mu zlatarju in vam bo {e boljjasno, kaj ste dobili.

Knjiga o Nezemljanih

Rad prebiram knjige, {eposebej va{e prevode.

Prebral sem Prikrito zgo-dovino ~love{ke rase, Poto-

vanje du{ in knjigo Usodadu{. Ob~asno tudi kupu-jem revijo Misteriji. Knjigeod pisatelja Dänikena somi prav tako poznane, meddrugim pa sem prebral {e{tiri uspe{nice pisatelja g.Ivana Mohori~a iz Idrije.Pi{em vam zato, ker si ‘e-lim, da bi prevedli knjigo,ki je bila lani uspe{nica vAmeriki. Naslov knjige semzasledil v reviji Misteriji.

Pisec knjige je Elliot Hug-hes, naslov pa je Ufos andExtraterrestrials: Why TheyAre Here, the Darkest, Lon-gest Kept Secret in HumanHistory. Knjigo sem ‘e is-kal v univerzitetni knji‘niciv Mariboru, vendar je vSloveniji ni dobiti, ker je {enih~e ni prevedel. Zave-dam se, da vi kot zalo‘baradi prisluhnete bralcem inprevedete kak{no knjigo.^e bo knjiga pri{la na tr‘i-{~e, jo bom z veseljem ku-pil. G. Ivan Mohori~ mi jesvetoval, naj se obrnem navas kot zalo‘bo. Verjetnonisem edini, ki bi ga ta knji-ga zanimala. ^e je mo‘no,bi lahko prevedli tudi ka-k{no knjigo od pisatelja Ze-charie Sitchina.

Sprejmite lep pozdravod va{ega bralca knjig.

Rajko iz Javnika

Misteriji 5

ZANIMIVOSTI

SOLARNI STOLP

@elite poceni, zeleno elektriko? Avstralci imajo preprostodgovor: najprej na povr{ini 8.000 hektarjev postavi-

te rastlinjak s kolektorji za prestrezanje in segrevanje zra-ka. Sredi tega zgradite orja{ki, en kilometer visok stolp.Topel zrak iz rastlinjaka se bo dvigal skozi stolp kakorskozi dimnik, obra~al turbine in proizvajal dovolj elek-trike za oskrbo 200.000 avstralskih domov.

Morda zveni kot znanstvena fantastika, vendar je pro-jekt na dobri poti, da ga odobri avstralska vlada. Solarnistolp bo predvidoma stal 800 milijonov dolarjev in bonajvi{ja ~lovekova konstrukcija na svetu.

RDE^ELASKEBOLJ BOLI

@enske z rde~imi lasmi trpi-jo bolj kot blondinke in tem-

nolaske. Potrebujejo namre~ zacelo petino ve~ anestetika protibole~inam, pravi raziskovalecEdwin Liem iz Kentuckyja. Za-kaj? Ko‘ne in lasne celice imajopovr{inske receptorje, ki urav-navajo pigmentacijo. Ti recep-torji so pri rde~elaskah manj ob-~utljivi, zato proizvajajo ve~ hor-mona za lastno aktiviranje. Istihormon pa aktivira tudi mo‘-ganske receptorje, ki pove~ajoob~utljivost za bole~ino.

VESOLJSKITURIZEM

Videti je, da bomo tudi na-vadni smrtniki lahko ‘e

kmalu, in to za spodobno ce-no, poleteli v vesolje. Jeff Grea-son pri kalifornijski tvrdkiXcor Aerospace je izdelal pr-vo generacijo raketnih motor-jev, ki niso zgolj za enkratnouporabo in tudi niso astronom-sko dragi. Greasonov proto-tip »EZ-rakete« poganjata mo-torja – dvoj~ka, ki izgorevataizopropilni alkohol in teko~ikisik, njun potisk pa je 180 kg.Plovilo bo lahko poneslo pot-

nike ve~ kot 100 kilometrov nad Zemljo, kar je dovolj, da vesolj-skim turistom omogo~i spektakularen pogled zelenega plane-ta. Izumitelj ocenjuje, da bodo letala z njegovimi motorji nekegadne redno letela za vsega 900 dolarjev na let.

PRILAGODLJIVE @ABE

Na [ri Lanki so na{li ve~ kot sto novih vrst ‘ab v majh-nem de‘evnem gozdu, za katerega so biologi mislili,

da je ‘e temeljito raziskan. Nove vrste imajo razli~ne, zeloposebne telesne oblike – od drobnih prebivalk v listju nagozdnih tleh do velikih, na drevesih ‘ive~ih vrst. @abe sose ohranile kljub mno‘i~nemu izumiranju dvo‘ivk povsem svetu zaradi pesticidov, bolezni, klimatskih spre-memb ter premo~nega sevanja ultravijoli~nih ‘arkov.

6

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.)

MAVRI^NE SOBOTE

zgornji fotografiji so nekateri lanski te~ajniki prve in druge stopnjemed pogovorom z mojstrom), tretjega {e nisem organiziral, da poma-gajo predvsem hudo ali kroni~no bolnim najbli‘jim svojcem in pri-jateljem, manj{i del pa je ‘e za~el delati javno,« pravi Zdenko inrazlaga, da ~ez no~ pa~ nih~e ne more postati vrhunski strokovnjakin da je skoraj dvesto ljudi obiskalo ‘e tudi njegov drugi te~aj:

»Veliko je mojih prijateljev, ki jih vabim, da pridejo na te~ajbrezpla~no. Trenutno pa pripravljamo te~aj za prvo skupino Avstrij-cev, ki bi se radi poglobili v biozdravljenje na prvi stopnji,« pravipo zimskih po~itnicah, ki jih je pre‘ivel v rodni Dalmaciji, in se ‘epripravlja za mednarodno {olanje bioenergetikov. Tako kot {olanjeSlovencev in Avstrijcev naj bi potekalo {olanje z mednarodnoudele‘bo v Kranjski Gori, ki svojemu {portnemu slovesu dodaja {emo‘nost, da postane center za {olanje bioenergetikov.

J. V.

Stotine novih bioenergetikov

V Kranjski Gori v hotelu Larix zdravilec Zdenko Doman~i}, okaterem smo v na{i reviji ‘e pisali, vsak mesec pripravi te~aj ali

dva za vse tiste, ki ‘elijo postati bioenergetiki ali o tem vsaj ~im ve~vedeti. »Kakih tristo do {tiristo jih je ‘e obiskalo moj prvi te~aj,«pravi zdravilec, ki mu pomagata sin in {e eden izmed izrazito nadar-jenih bioenergetikov, ki se je ‘e pred ~asom iz{olal pri njem. Kljubtemu, da vsi trije delajo hkrati dopoldne in popoldne, je treba zasprejem na zdravilsko obravnavo ali na bioenergijsko sre~anje z Do-man~i}em oziroma z njegovima sodelavcema ~akati kar nekaj dolgihtednov; dvajset do trideset bioenergetikov, ki po njegovi metodi ‘edelujejo po vsej Sloveniji, {e vedno ne zmanj{uje ~akalnega ~asa vKranjski Gori. Ljudi, ki si ‘elijo z bioenergijo popraviti zdravje,odpraviti ali olaj{ati bole~ino in kroni~no bolezen, je vse ve~ in ve~.

»Zelo veliko ljudi pride na prvi te~aj, pa tudi na drugega (na

V osnovni {oli Mirana Jarca zaBe‘igradom v Ljubljani je vsakodrugo soboto Mavri~na sobota,prireditev oziroma mini sejem, nakaterem se sre~ujejo ljubitelji du-hovnosti, ezoterike, astrologije,alternativne medicine, zdrave pre-hrane in podobnih podro~ij. Nazadnji Mavri~ni soboti je bilo kakih300 obiskovalcev, ki so se lahkobrezpla~no udele‘ili {tevilnih de-lavnic in predavanj.Prihodnja Mavri~na sobota bospet 15. februarja. Tisti, ki bi radipredstavili svoje izdelke in jih po-nudili v nakup obiskovalcem aliorganizirali delavnico oziroma pre-davanje, lahko pokli~ejo Olgo Jure-~i~ na telefon 01/366 38 01.

Teden MisterijevBralce Misterijev obve{~amo, da bomo

med predprvomajskimi po~itnicami organizi-rali sre~anje bralcev na{e revije v enem izmedistrskih hotelov, kjer se boste lahko udele‘ilinekaterih zanimivih delavnic; zaenkrat smov dogovorih za skupinsko regresijo, skupin-sko zvijanje ‘lic in postavljanje jajc, za prvi indrugi te~aj prani~nega zdravljenja in za slika-nje avre z moderno GDV kamero. Izkoristitepomladne po~itnice za zanimiva do‘ivetja inse nam pridru‘ite na zanimivem sre~anju»Teden Misterijev«. Sre~anje organizira v so-delovanju z Misteriji turisti~na agencija QuoVadis. Ve~ informacij po telefonu: 01/519 74 59,01/507 18 03 in po elektronski po{ti:quo.vadis@siol.netter na spletni strani www.quovadis.si.

Misteriji 7

Povod za ta ~lanek je bila vrstaelektronskih sporo~il, ki so za~e-la prihajati avgusta 1996 in so

govorila o mo‘nosti, da »nekdo« ali»nekaj« na skrivaj odstranjuje vse no-vej{e zemljevide Antarktike. @e samaideja o tem je bila tako nezasli{ana, daso celo najvztrajnej{i prista{i teorijezarote imeli za potrebno, da pojasnijoproblem: ni {lo za to, da Veliki brat innjegovi podrepniki trgajo zemljevideiz vseh Svetovnih almanahov, ampakje preprosto postalo te‘ko priti donovej{ih zemljevidov Antarktike.

»In res, le malo preverjanja je bilo po-trebno, da smo odkrili dejansko stanje,«so zapisali v reviji Fate, od koder povze-mamo zapis.

Prodajalci tovrstnega materiala ‘edolgo niso dobivali novih zalog, za karso krivili slu‘be Geolo{kega urada ZDA.Prav te slu‘be namre~ izdajajo najpod-

robnej{e zemljevide, kar jih je mo‘nodobiti, na primer topografske mape vmerilu 1:20.000. Pomislili smo, da mor-da ni v tem ni~ ~udnega, saj se na sed-mem kontinentu zgodi tako malo spre-memb, da bi te‘ko opravi~ili izdelavo

novih zemljevidov. ^e bi si nekdo pravmo~no ‘elel zemljevid Ju‘nega pola, bilahko uporabil zemljevid iz revije Natio-nal Geographic ali tistega v McNally-jevem atlasu. Kaj pa ~e teoretiki zaroteno~ejo vsega povedati?

Ker ni bilo novih podatkov, so na za-devo pozabili. Do leta 1999, ko se je vmedijih pojavila novica o senzacional-nem odkritju. Nekaj kilometrov podve~nim polarnim ledom naj bi le‘alojezero, ki {e nikoli ali vsaj nekaj mili-jonov let ni videlo lu~i dneva. Jezero jedobilo ime po ruski eksperimentalnipostaji Vostok, ki le‘i to~no nad njim.

JEZERO, KI SPOMINJANA REKO STIKS

Za novoodkrito jezero so se takojza~eli zanimati tudi pri ameri{kem ve-soljskem programu, saj so tamkaj{njiznanstveniki zaslutili mo‘nosti ekspe-

Jezero, ki {e nikoli ali vsaj nekaj milijonov let ni videlo lu~i dneva

Vrata v druge dimenzijeNekaj kilometrov pod

ve~nim polarnim ledomnaj bi le‘alo jezero,

ki {e nikoli ali vsaj nekajmilijonov let ni videlo

lu~i dneva. Jezeroje dobilo ime po ruski

eksperimentalni postajiVostok, ki le‘i to~no

nad njim.

8

rimentiranja v okolju, ki jezelo podoben razmeram naEvropi, Jupitrovi luni, podkatere ledeno povr{ino seskrivajo jezera in usedline,podobne tistim na Antarkti-ki. Ameri~ani namre~ name-ravajo v prihodnosti poslatina Evropo vesoljsko plovilobrez posadke.

Septembra 1999 se je naLucy Cavendish College vCambridgu sre~alo 80 znanst-venikov iz ve~ kot ducata dr-‘av, da bi sprejeli sklepe ona~inu raziskovanja domnev-nih oblik ‘ivljenja v jezeru znajtemnej{o vodo na svetu.Zbrani znanstveniki so pred-stavnikom medijev razkrilisvoja pri~akovanja, da bi lah-ko mikroorganizmi iz jezera,ki so bili milijone let lo~eni odpreostanka sveta, predstav-ljali potencialni vir novih an-tibiotikov in encimov.

Po mnenju britanskega mi-krobiologa Cynana Ellisa Evan-sa ni veliko mo‘nosti, da bina{li razvite oblike ‘ivljenjav globinah podzemskega je-zera, kjer vlada popolna temaob zelo mo~nem pritisku inkjer skoraj ni virov hrane.Njegove ugotovitve so takojpostavile na trdna tla vse ti-ste, ki so upali, da se podantarkti~no ledeno kapo skri-va izgubljeni svet ArthurjaConana Doyla.

Znanstvenike, zbrane vCambridgu, pa besede nji-hovega kolega niso zmedle,saj so s skupnimi mo~mi iz-delali ambiciozen programraziskav jezera Vostok. Do-govorili so se tudi za za{~itneukrepe, da bi izklju~ili mo‘-nost onesna‘enja prvobitnihvoda skritega polarnega je-zera. Predlagali so uporabo»kriobota«, okoli tri metre

dolge in pisalu podobne na-prave z radioaktivno konico.Kriobot naj bi premagal raz-daljo dobrih {estih kilomet-rov, ki lo~uje povr{je Ju‘negapola od jezera Vostok. Ko bipri{el do cilja, naj bi izstrelils sonarjem in kamero oprem-ljenega »hidrobota«, katereganaloga bi bila raziskovanjevode v jezeru. V sedemdese-tih letih je ruskim znanstveni-kom uspelo zvrtati 3.600 met-rov globoko vrtino in se zelopribli‘ati jezeru, za kateregatakrat {e niso vedeli. Vzorciledu z omenjene globine ka-‘ejo na prisotnost metana –plina, ki prevladuje v atmo-sferi Jupitrovega satelita.

Tako znanstveniki kot lai-ki so se zelo razveselili od-kritja in njegovega pomenaza raziskovanje vesolja. Respa je, da se po teh dogodkih ojezeru Vostok ni ve~ govori-lo, vsaj v lai~nih krogih ne …Vse do sedaj.

CELINA MAGIJEIN STRAHU

Antarktika ‘e dolgo nav-dihuje avtorje fantasti~nih inpustolovskih knjig. V enemnajbolj znanih odlomkov iz

romana Julesa Verna »Dvaj-set tiso~ milj pod morjem« av-torjev antijunak, kapitan Ne-mo, razvije svojo veliko ~rnozastavo na Ju‘nem te~aju,prepri~an, da je prvi dosegel‘eleni cilj. Resni~ne pusto-lovske zgodbe o Antarktikipa so pisali ljudje iz mesa inkrvi. Spomnimo se Shackles-tonovih juna{kih naporov, dadose‘e Ju‘ni pol v nizu od-prav, od katerih pa nobena nibila uspe{na; pomislimo na tra-gi~no smrt Roberta FalconaScotta, ki je sledila grenkemuodkritju, da je Amundsen dose-gel Ju‘ni te~aj le nekaj dni prednjim; in ne nazadnje ne po-zabimo omeniti truda vicead-mirala Roberta Byrda, ki je naAntarktiki ustanovil stalnobazo z raziskovalno postajo.

Antarktiki pa se je vednouspelo izmuzniti iz omeju-jo~ega okvira u~benikov, karka‘e na to, da ji veliko boljodgovarja vznemirljivi svetfantasti~nih romanov.

Pustolovski mornar iz Co-leridgeve »Pesmi starega mor-narja« se znajde na Antarkti-ki, kraljestvu duhov. [e enprimer je roman »V gorahblaznosti« (At the Mountainsof Madness), ki ga je napisalsloviti avtor grozljivk H. P.Lovecraft. Avtor opisuje znan-stveno odpravo na Ju‘ni te-~aj, ki se zaklju~i z odkritjemdotlej neznanega gorovja, sre-di katerega se skriva anti~nomesto, ki so ga zgradili »sta-ri«. Pripadniki te prvobitne,ne~love{ke vrste so izumrlizahvaljujo~ kreaturam, ki sojih sami ustvarili, po{astnim»{ogotom«. (Prav ti so men-da pozneje navdihnili ust-varjalce kultnega filma Ali-en.) Zgodba je tako prepri~-ljiva, da ~loveka med branjem

mrazi po hrbtu, kot da bi garesni~no oplazil ledeni pi{ zAntarktike.

V Lovecraftovih delih se~ista fantastika neprijetno po-me{a z resni~nostjo, da se so-o~imo z drugimi, ni~ manj kon-troverznimi polarnimi skriv-nostmi. Pri tem imamo seve-da v mislih nacisti~no odpra-vo s ciljem zavojevanja »Neu-schwabenlanda«, ozemlja, kije bilo poprej v ve~ini zemlje-vidov imenovano »de‘ela kra-ljice Maud«. Odprava in nje-ni cilji so spro‘ili {tevilne te-orije, eno bolj pretirano oddruge, od kraljestev v notra-njosti Zemlje pa do nacisti~-nih lete~ih kro‘nikov in ust-varjanjem »nadljudi« v tajnihpolarnih bazah. Teoretiki za-rote v podporo svojim speku-lacijam navajajo dejstvo, daso na Ju‘ni te~aj takoj po kon-cu druge svetovne vojne pri-{le ameri{ke oboro‘ene sile,ki naj bi imele nalogo obra~u-nati z nem{kimi vojaki, ki sovarovali zadnjo nacisti~notrdnjavo.

V novej{em ~asu so si belikontinent sposodili za znan-stvenofantasti~ne filme, kotsta bila Carpenterjev Stvor inepizoda Dosjejev X Izzoviprihodnost. Obakrat je Ju‘nite~aj dajal zato~i{~e Nezem-ljanom, ki so pri{li na Zemljobodisi po naklju~ju ali pa vokviru tema~ne zavojevalneoperacije, ljudje pa so si priza-devali obvarovati svet predgroze~o nevarnostjo.

JE BILA ATLANTIDANA ANTARKTIKI?

Tudi mit o Atlantidi je povseh teh interpretacijah dobilnove razse‘nosti in se »pre-selil« na nov kontinent. Gra-

Logo tretjerajhovske antarkti~neodprave »Richter«, na katerem jeNeuschwabenland ozna~en znacisti~no zastavo.

VRATA V DRUGE DIMENZIJE

Misteriji 9

ham Hancock, avtor knjige »The Finger-prints of Gods« (New York: Crown,1995), tako kot {e nekateri drugi avtorjipodpira kontroverzno znanstveno teo-rijo o premikanju tektonskih plo{~. Gle-de Antarktike ta teorija trdi, da je naj-ju‘nej{a celina le‘ala severno od dana{-njega antarkti~nega kroga in je bila ver-jetno naseljena, saj so bili »njena klimain naravni viri primerni za razvoj civili-zacije«. So ti raziskovalci morda razre{iliuganko materinske kulture, ki so jo lju-dje kasneje izena~ili s Platonovo Atlan-tido?

Ne glede na to, ali je bila Atlantidana Antarktiki ali ne, ne smemo pozabitina napovedi, ki jih je izrekel »spe~i pre-rok« Edgar Cayce. Cayce, ki je znan potem, da je zdravil v stanju transa, je imeltudi niz predavanj o Atlantidi, ki so zaraziskovalce {e zmeraj aktualna. Cayceje na enem od teh predavanj omenil veli-kanski kristal, ki naj bi ga Atlantidi upo-rabljali kot vir energije, in napovedal, dabo omenjeni kristal pri{el na dan ob kon-cu dvajsetega stoletja. Kje, pa ni pove-dal. ̂ e se napovedi spe~ega preroka uje-majo s teorijo Grahama Hancocka indrugih, potem je mogo~e, da je anoma-lija jezera Vostok povezana z izgublje-nim virom energije starih Atlantidov.

MAGNETNAANOMALIJA

Za~etne raziskave jezera Vostok sopokazale, da je njegova globina kar 609metrov, s ~imer dale~ presega globinovseh Velikih jezer v Kanadi, ne dosegapa globine Bajkalskega jezera, ki jegloboko 1524 metrov. V nasprotju s pri-~akovanji se je izkazalo, da nekaj svet-lobe pronica vse do jezera. Nadaljnjeraziskave so pokazale na obstoj geoter-malnih virov, ki ogrevajo vodo na pre-senetljivih 10 °C, na nekaterih to~kahcelo do 18 °C! Glede na novi informacijio svetlobi in temperaturi znanstvenikidopu{~ajo mo‘nost, da se je zrak, ujet vjezersko vodo, o~i{~eval v kompleksniinterakciji z vodo, zaradi ~esar so se povsej verjetnosti lahko razvile rastlinskeoblike ‘ivljenja.

Tudi raziskave o »geotermalnemkipenju«, ki jih je vodil ruski znanst-venik Ivan Toskovoj (ki je marca 2000nepojasnjeno izginil v bli‘ini postajeVostok), ka‘ejo na alternativne na~ineo~i{~evanja in oskrbovanja atmosferepodzemnega jezera. Do geotermalnegakipenja naj bi pri{lo v »ledenih sipinah«.To so tvorbe velikosti od nekaj metrovdo ve~ desetin in stotin metrov, ki jih

sestavlja na tiso~e zra~nih mehur~kov.Najbolj vznemirljiva vest, ki je pri{la

iz Antarktike, pa je povezana z dom-nevno, izjemno mo~no »magnetno ano-malijo« na severni obali jezera. To od-kritje, ki je spro‘ilo celo vrsto hipotez,so nekateri primerjali s TMA-1 (TychoMagnetic Anomaly-1) iz filma 2001:Odiseja v vesolju.

Glavni vir informacij o magnetnianomaliji jezera Vostok je kmalu postalelektronski ~asopis Antarctic Sun (www.polar.org). Ta je pisal, da je na za~etnihletih letal Urada za aerofizikalne razi-skave, ki so na omenjenem obmo~ju be-le‘ila magnetno resonanco, magnetome-ter pokazal, da se je vrednost 60.000 nT(nanotesel), ki so jo izmerili ob postajiVostok, pove~ala {e za 1000 nT. Znanst-venike, ki so na podro~jih s snovmi vul-kanskega izvora pri~akovali magnetneanomalije od 500 do 600 nT, so velikove~je vrednosti mo~no presenetile. »Taanomalija je tako velika, da ne more bitiposledica obi~ajnih sprememb magnet-nega polja,« ugotavlja Michael Studin-ger, ki je sodeloval pri risanju zemljevi-dov.

Pomembna je ‘e sama obse‘nostanomalije, ki je pribli‘no 104 × 74 km2.Po mnenju ~lanov geolo{ke ekipe, ki sopri tem sodelovali, obse‘nost in stopnjaanomalije ka‘eta na dejstvo, da so se naobmo~ju pod jezerom zgodile geolo{kespremembe. Znanstveniki zato dopu{-~ajo mo‘nost, da je na tem mestu zemelj-ska skorja tanj{a.

Avstralski geolog Harry Mason je ta-kole povzel svoja predvidevanja: »Samobseg magnetne anomalije in njenaintenziteta ka‘eta na prisotnost velikeultrabazne komponente pod tem delomjezera na povr{ju kontinentalne skalnateskorje, se pravi na starem povr{ju predformacijo ledu.«

Drugi so v manj strokovnem jezikupovedali, da se Masonova razlaga uje-ma s hipotezo profesorja Thomasa Gol-da, objavljeno v avstralski reviji Nexus.Po mnenju profesorja Golda lahko koli-~ina metana in eksoti~nih plinov, kot sta

»V gorah blaznosti«

VRATA V DRUGE DIMENZIJE

10

ksenon in argon, predstavlja neposred-no gro‘njo globalni klimi. Ti plini naj binamre~ prihajali neposredno iz zemelj-skega pla{~a, geolo{ke tvorbe pod jeze-rom Vostok pa slu‘ijo kot »dimniki«.Tudi ~e odmislimo nevarnost za klimona{ega planeta, bi vrtanje luknje v meta-nov bazen neposredno ogrozilo tudiznanstvenike in tehnike, saj bi se takaoperacija po vsej verjetnosti kon~ala skatastrofalno eksplozijo.

DVA MILIJONANACISTOV

V dogajanje okoli jezera Vostok so senaposled vpletli tudi razni fanatiki,~eprav je treba priznati, da najbolj ne-zasli{ana natolcevanja tokrat niso pri{laiz ZDA, ampak iz Avstralije. Na nekiavstralski spletni strani so pisali, da ‘ivina Antarktiki {e ve~ kot 2 milijona naci-jev. Mnogi med njimi naj bi si dali na-rediti plasti~no operacijo in se baje danesbrez te‘av gibljejo po Ju‘ni Ameriki, kjerso menda vpleteni v vse mogo~e posle.Teoretiki zarote so prilili olja na ogenj strditvami, da so polarni naciji ukradli

matrice za tiskanje dolarjev, {e prej panaj bi ponaredili angle{ki funt in to takodobro, da ni~vrednih bankovcev nimogo~e lo~iti od pravih.

Polarni naciji so baje svoje potrebe podenarju zadovoljevali tudi z zlatom, na-kradenim med vojno, ter celo obvlado-vali tehniko spreminjanja ne‘lahtnihkovin v zlato. Po mnenju tvorcev ome-njene spletne strani ni ni~ ~udnega, daje skrivnostno jezero Vostok neposred-no povezano s sramotnimi dejavnostmipolarnih nacijev. Ponovno so se za~elipojavljati tudi pisni prispevki avtorja, kise predstavlja kot »Branton«, v katerihna primer dokumentira, da so nacistizgradili lete~e kro‘nike in jih leta 1944prenesli na Antarktiko, pa tudi, da sose v nacisti~nih bazah na Ju‘nem te~ajuskrivale skupine odpadni{kih Plejadcevin mo‘ v ~rnem.

Verjetnost, da Plejadci in mo‘je v~rnem ~akajo na svojo prilo‘nost v pod-zemni antarkti~ni bazi, je seveda zane-marljiva, zato pa je zanimanje nacisti~neNem~ije za Ju‘ni te~aj dokumentirano.Leta 1938 je letalonosilka Schwaben-land, nalo‘ena s hidroplani, zapustila

pristani{~e v Hamburgu in odplula protiAntarktiki. Poveljeval ji je Albert Rich-ter, veteran operacij v ekstremnih vre-menskih razmerah. V odpravi udele‘eniznanstveniki so s hidroplani na dolgoin {iroko preiskali polarna prostranstva,podobno kot deset let prej admiral Ri-chard Byrd. Odkrili so nepoledenela je-zera s sledovi vegetacije in na njih celopristali. Ker so prvi odpravi sledile {edruge, prou~evalci menijo, da so nacistiiskali primerno mesto za operacijsko ba-zo na belem kontinentu in ga tudi na{liob vzno‘ju gorskega masiva Hlig-Hoff-man, kjer naj bi izvotlili del gore in pos-tavili opori{~e, znano kot Baza 211.

Leta 1947 je pod poveljstvom admi-rala Byrda v okviru operacije Highjumpodplula na Antarktiko flota 13 ladij in4.000 vojakov. Uradni namen operacijeje bil testiranje voja{ke opreme v eks-tremnih vremenskih razmerah, po mne-nju mnogih pa naj bi v resnici to bila voj-na operacija, v kateri so pregnali nacis-ti~ne sile iz njihove zadnje utrdbe.

Po elektronski po{ti so o jezeru Vos-tok prihajala {e druga, najrazli~nej{asporo~ila. V skrivnostno dogajanje okolijezera naj bi bili vpleteni lete~i kro‘nikiin celo prva dama ZDA Laura Bush, kije menda »vodila po{iljanje „neznanihartefaktov“ na Antarktiko«. K jezeruVostok naj bi v okviru tajne misije odpo-tovali tudi {tirje alpinisti, specializiraniza antarkti~no podro~je.

Marca 2001 je ameri{ka jasnovidkaLady Kadjina odgovorila na vrsto vpra-{anj o jezeru Vostok. O magnetni ano-maliji je dejala, da so ta predel Nezem-ljani uporabljali kot pristajali{~e ‘e veli-ko pred tem, ko ga je prekril led. Do-bronamerni vesoljski pri{leki naj bizgradili nekak{en observatorij, oprem-ljen z napravo za signaliziranje, od ko-der so po{iljali kodirana sporo~ila. Vnaslednjih mesecih naj bi odkrili {e ve~takih observatorijev, ki se jih bodo vladeposkusile polastiti. Jasnovidka je tudipovedala, da je magnetizem velikih kri-stalov, ki so bili v observatorijih, slu‘ilza vodenje vesoljskih ladij, ki so tampristajale.

»Schwabenland«, legendarna nacisti~na ladja, ki naj bi jo uporabili za izgradnjo Hitlerjevegaopori{~a na Ju‘nem polu.

VRATA V DRUGE DIMENZIJE

Misteriji 11

To pa {e ni vse. Magnetna anomalijanaj bi imela funkcijo vstopnih vrat vdruge dimenzije. Admiral Byrd naj bi ponaklju~ju naletel na taka vrata in po ra-diu sporo~il, da je pod svojim letalomzagledal popolnoma druga~no, zelenopokrajino.

»^e bi razvozlali delovanje te na-prave, bi ljudje lahko potovali v ~asu inimeli dostop do informacij, ki so shra-njene na oddaljenih mestih. To pa ne bomo‘no tako dolgo, dokler bodo na{evlade kopi~ile oro‘je in si ne bodo za~eleprizadevati za mirno so‘itje vseh ljudi.«

PREKINJENA TISKOVNAKONFERENCA

Zagovorniki teorije zarote so kmaludobili nov razlog za podkrepitev svojihsumni~enj. Na bizarni novinarski kon-ferenci, ki so jo sklicali v glavnem {tabuNASE v Washingtonu, D. C., da bi po-jasnili razloge za prekinitev sodelova-nja NASE v projektu Vostok, je mendapredstavnica za stike z javnostjo DebraShingteller dejala, da je bilo zaradi»zadev, povezanih z dr‘avno varnost-jo« potrebno prekiniti sodelovanje obehagencij za raziskovanje vesolja v projek-tu jezera Vostok. ^im je izgovorila tebesede, so Shingtellerjevo pospremili s

Zakaj smo napisali, da je Shingteller-jeva to izjavila »menda«? Zato, ker spo-ro~ilo za javnost z omenjene tiskovnekonference iz nepojasnjenih razlogov nibilo objavljeno, kot so sicer objavljenavsa druga, na Nasini spletni strani.

Kmalu po teh dogodkih je F. D. Car-sey z Laboratorija za reaktivni pogon(JPL) posku{al zaustaviti govorice s po-jasnilom, da jim je v izjavi za javnostzagodel tiskarski {krat; namesto kraticeNSF (Dr‘avni sklad za znanost) naj bitako pomotoma navedli kratico NSA(Urad za dr‘avno varnost), projekt panaj bi bil ukinjen preprosto zato, ker jezmanjkalo denarja. Razlaga ni prepri~a-la nikogar.

Na internetu se je raz{irila vest, daso znanstveniki v norve{ki bazi Amund-sen, ki le‘i pribli‘no 240 km vzhodnood Vostoka, videli prihajati velike koli-~ine opreme in osebja na to podro~je.Avstralski viri so sporo~ili, da sta bili spodro~ja na silo odstranjeni dve ‘enski,

ki sta nameravali presmu~ati Antarkti-ko. @enski naj bi elitna enota ameri{kihmarincev najprej odpeljala v avstralskopolarno bazo, od tam pa kljub protes-tom avstralskega osebja na oto~je Sa-moa. Spet drugi so govorili, da so ~laniposebne enote ameri{ke mornarice na-silno pregnali ruske znanstvenike izbaze Vostok, vse ve~ osebja pa naj bizapu{~alo tudi ameri{ko bazo. Sedemljudi naj bi evakuirali iz zdravstvenihrazlogov, {tirje pa so menda bazo zapu-stili prostovoljno. Pozneje so v televi-zijski oddaji sporo~ili, da sta dva odevakuiranih dobila bolezen, o kateri ni-sta ‘elela dajati izjav. Zelo veliko ugi-banj je spro‘il komentar zdravnika, kije zapu{~al ameri{ko bazo. Svojemunasledniku je namre~ rekel: »Napolni si‘epe s soljo.« Ta stavek je bojda vzet iz‘argona jedrske industrije in se nana{ana jemanje jodovih tablet, ki prepre~u-jejo obolenja ‘leze {~itnice ob radioak-tivni krizi.

Letalo admirala Byrda je nosilo ime Floyd Bennett.

VRATA V DRUGE DIMENZIJE

Cayce je na enemod svojih predavanj

omenil velikanski kristal,ki naj bi ga Atlantidi

uporabljali kot virenergije, in napovedal,da bo omenjeni kristalpri{el na dan ob koncu

dvajsetega stoletja.

prizori{~a. Na vpra{anja novinarjev, kiso se usula kot plaz, je njena asistentkaodgovorila z rutinsko izjavo: »Projekt jebil ukinjen zaradi naravovarstvenih raz-logov.«

12

Na internetu se je pojavila presenet-ljiva vest, da je na Antarktiki konec po-letja kljub rednem sezonskem obnav-ljanju zalog primanjkovalo soli. Dobroobve{~eni so seveda sklepali, da zapo-sleni v bazah na Ju‘nem te~aju porabijove~ soli zaradi visoke stopnje radioak-tivnosti, iz ~esar je mo‘no sklepati, dagre morda visoko temperaturo vode vjezeru Vostok pripisati radioaktivnimvirom.

KAJ JE POD POVR[JEM?Da bralec ne bi dobil predstave, da

je misteriozna zgolj Antarktika, dovolite{e nekaj besed o ozemlju okoli arkti~-nega kroga.

V knjigi »Atlantis Rising« (Dell, 1976)priznani raziskovalec paranormalnih inufolo{kih pojavov Brad Steiger omenjareferat kanadskega geofizika Johna M.DeLauriera iz leta 1965. DeLaurier, ki jedelal v observatoriju na severu Kanade,je v poro~ilu omenjal pusti in neobljude-ni otok Ellsmere, ki da je ve~ino ~asaprekrit z ledom in na katerega po nesre~i

zatava le kak{en osamel karibu ali iz-gubljen mo{usov bivol, toda pod povr{-jem otoka naj bi se dogajale ~udne re~i.

V referatu De Laurier govori o zgrad-bi, ki je tako obse‘na, da si je v resnicine moremo predstavljati: objektu sko-raj cilindri~ne oblike, ki meri ve~ kot 100km v dol‘ino in prav toliko v {irino, vi-sok pa naj bi bil skoraj 130 km. Orja{kostrukturo naj bi odkrili z aparaturami zamerjenje potresov, ki jih imajo v eni iz-med ameri{ko-kanadskih postaj »Alert«za pravo~asno opozarjanje v arkti~nidivjini. Objekt, ki sega iz zemeljskegapla{~a v skorjo, je oddajal motnje, po-dobne tistim, s katerimi so se sre~ali ve~kot 30 let pozneje pri jezeru Vostok. Napostaji Alert je prav tako prihajalo domotenj magnetnega polja in »inducira-nja mo~nega elektri~nega toka«.

Uradni viri niso izdali nobenih do-datnih informacij v zvezi s skrivnostnimantarkti~nim jezerom, zato se na inter-netu {e vedno kre{ejo mnenja in hipo-teze o naravi nenavadnih dogodkov natej oddaljeni lokaciji.

Ra. Pu.

Tabla, ki ozna~uje Ju‘ni te~aj.

VRATA V DRUGE DIMENZIJE

Kaseta je namenjena ljudem vsehstarosti. Nikomur ne more {kodovati, sve-tujemo pa, da vsaj uro po njenem poslu{anjune vozite avtomobila.

Kako kaseto uporabljamoNajbolje je, da kaseto poslu{amo v

zatemnjenem prostoru, kjer nas med poslu-{anjem ni~ ne moti. Ulezimo se in pod kole-na podstavimo blazino, da so noge rahlo pri-vzdignjene in stopala blago razmaknjena.Glavo si podprimo z mehkej{im vzglav-nikom.

Jakost zvoka iz kasetofona naravnaj-mo tako, da besede razlo~no sli{imo, pazitipa moramo, da niso preglasne. Ustvarimoob~utek, kot da nam nekdo nekaj zaupnopripoveduje, {epeta.

Sprostimo se in se dobro pokrijmo, danas ne bo zeblo. Ogrnimo se z doma~o haljoali oblecimo ohlapna obla~ila; obleko, kinas ve‘e, odpnimo. Ko se namestimo takoudobno, da nas ne mika ve~ nikakr{nopremikanje, vklju~imo kasetofon.

U~inkovanje kaseteKaseta nam najprej pomaga, da se

sprostimo. Ko nam pripoveduje, kako {kod-ljiv in nevaren je tobak, nas zaradi sugestij,ki v podzavesti razvijejo odpor do tobaka,polagoma mineva potreba po kajenju.

Hud kadilec se razvade re{i {ele takrat,ko se telo znebi snovi, ki so se v njem nako-pi~ile zaradi kajenja. ^ude‘ne, nekajdnev-ne kure so neu~inkovite, saj po njih kmaluspet zapademo v stare navade. Na{a metodaje u~inkovitej{a zato, ker zahteva, da se jiposve~amo najmanj {tiri do pet tednov.

ARA zalo‘ba, [martinska 10, 1000 Ljubljana

tel. 01/431-20-25

avtosugestivni program

NE KADIM VE^

Misteriji 13

[e danes nih~e ne ve, ali je takoimenovani torinski prt najve~jain najpomembnej{a sveta re-

likvija vseh ~asov, ali pa gre za religij-sko potegav{~ino brez primere. Nad-vse natan~no raziskan in opisan ro~niizdelek, ki je prav gotovo slaven in raz-vpit kot noben drug pred njim, pred-stavlja religijsko enigmo, ki je pre‘i-vela stoletja ~love{ke zgodovine in je{e danes povod za {tevilne razprave.

Kot je vsem dobro znano, naj bi biltorinski prt Kristusov mrtva{ki prt, ime-novan tudi sindon, v katerega je bilozavito Kristusovo telo po njegovi smrti.Prt meri pribli‘no 4,34 metrov v dol‘inoin 1,09 metrov v {irino, na njem pa je vnaravni velikosti odtisnjena podoba vit-kega, bradatega, kri‘anega mo{kega,starega od 30 do 40 let, ki je najla‘je raz-poznavna z negativnih filmov prta.

Negativi poka‘ejo tudi znake ‘ebljevna njegovih krvave~ih zapestjih, podob-ni rani na stopalih, gnojne otekline nahrbtu (ki se ujemajo z verzijo, da naj biKristusa bi~ali rimljanski vojaki), rane odtrnove krone na ~elu in zarezo na boku,ki jo je lahko povzro~ilo ostro rezilo.

V stoletjih po Kristusovi smrti sokro‘ile mnoge govorice o domnevnih~ude‘nih artefaktih z vtisnjenim Kristu-sovim obrazom oziroma njegovim krva-ve~im telesom. Torinski prt pa je bilprvi~ dokazano omenjen leta 1353. Ta-krat ga je namre~ njegov lastnik, vitezpo imenu Sir Geoffrey de Charnay, jav-no razstavil v francoskem mestu Lirey.Pozneje je prt pri{el v last neke savojskedru‘ine, ki ga je imela shranjenega vdru‘inski kapeli. Ta je pogorela, vendarso prt re{ili in ga leta 1587 predstavili vtorinski katedrali. Tam je relikvija osta-la vse do danes. Nazadnje je bila raz-stavljena za javnost leta 2000.

besedami, prt izvira iz srednjega veka.V ~asu njegovega nastanka je od Kris-tusove smrti minilo ‘e 1200 let!

Torinski prt naj bi bil torej prevara,vsaj kar zadeva trditev, da gre za Jezu-sov sindon. Nimamo pa {e odgovora navpra{anje, kako je bila ustvarjena podo-ba kri‘anega mo{kega in kako so to lah-ko naredili v srednjem veku, najtem-nej{em obdobju evropske zgodovine.Gotovo je le, da podobe niso preprostonaslikali na laneno rjuho, saj je vtisnje-na le v zgornji sloj vlaken, medtem ko

Gotovo je, da podobe nisopreprosto naslikali na

laneno rjuho, saj jevtisnjena le v zgornji sloj

vlaken, medtem ko biob slikanju uporabljenateko~ina prodrla skozi

platno.

Torinski Kristusov prt {e danes vzbuja dvome in je zavit v skrivnost

Na prtu nove podrobnostiPRED KAKIMI 700 LETIPo desetletjih prepirov, ali gre res-

ni~no za Kristusov sindon ali ne, je Va-tikan v 80. letih kon~no odobril poskusdatiranja prta z metodo radioaktivnegaogljika C 14, s katero naj bi dolo~ili sta-rost te edinstvene relikvije. Vzorce prtaso pregledali v treh lo~enih znanstvenihlaboratorijih v Oxfordu, Zürichu in Tuc-sonu. Po dolgem ~akanju je svet 16. feb-ruarja 1989 do~akal njihove ugotovitve,ki so bile objavljene v ugledni britanskiznanstveni reviji Nature.

Raziskovalci so obelodanili, da serezultati testov, ki so jih neodvisnoopravili v treh laboratorijih, skoraj po-polnoma ujemajo: prt je bil izdelan vletih 1260-1390 na{ega {tetja. Z drugimi

bi ob slikanju uporabljena teko~ina pro-drla skozi platno. Izvedence pa bega {edejstvo, da je podoba komaj zaznavnain postane razlo~na {ele na negativnemfilmu.

LEONARDOVAVTOPORTRET?

Raziskovalca Lynn Picknett in ClivePrince sta se odlo~ila ugotoviti, ali nipodoba na torinskem prtu morda deloLeonarda da Vincija. Umetnik naj bi prisvojem na~rtu uporabil primitivno foto-grafsko tehniko in truplo mrtvega mo{-kega, na katerem je s skrajno potrpe‘lji-vostjo ustvaril znamenja, kakr{na nasta-nejo ob kri‘anju. Najbolj {okantna in

14

provokativna pa je bila trditev, ki sta joponovila tudi v knjigi »Turin Shroud: InWhose Image?« (Torinski prt: po ~igavipodobi?), namre~ da je mo{ko obli~je vresnici Leonardov obraz, ki ga je umet-nik mojstrsko prenesel na podobo kri-‘anega trupla, da bi premi{ljeno nare-dil bogokletno prevaro in se tako ponor-~eval iz kr{~anskega verovanja v Kris-tusovo vstajenje. ^e obraz na prtu pri-merjamo s {tevilnimi Leonardovimiavtoportreti, bi lahko celo verjeli, da greres za istega ~loveka.

NOVI DOKAZIV zadnjih letih smo pri~a poskusom,

da bi z novimi raziskavami in hipote-zami dokazali pristnost torinskega prta.Skupina znanstvenikov z univerze vTeksasu je maja 1996 objavila novadognanja v zvezi s prtom. Po njihovemmnenju naj bi bili rezultati zgoraj ome-njenega datiranja popa~eni zaradi pla-sti mikrobov (bioplasti~ne prevleke) napovr{ini prta, iz ~esar izhaja, da je prt vresnici precej starej{i.

Oktobra 1997 je {vicarska arheologi-nja Maria Grazia Siliato, ki je torinski prtprou~evala 16 let, posku{ala v knjigi

»Shroud« (Mrtva{ki prt) dokazati, da re-zultati datiranja z metodo radioaktivne-ga ogljika, ki nastanek prta postavljajo vsrednji vek, niso to~ni, ~e{ da znanstve-niki niso vzeli vzorca iz ve~jega, original-nega dela prta, temve~ iz njegovega ob-robnega dela, ki je bil ve~krat zakrpan.Del prta, iz katerega je bil vzorec, naj bitorej vseboval ko{~ke blaga, ki so bilinovej{ega datuma kot preostanek prta.

Arheologinja je omenila tudi noveraziskave, ki potekajo na opti~nem in{ti-tutu Orsay v Parizu. Ra~unalni{ka anali-za fotografij prta naj bi namre~ razkrilave~ manj{ih napisov, nevidnih s pros-tim o~esom, v latinskem in gr{kem jezi-ku. Eden od teh naj bi se po avtori~inihnavedbah glasil »Jezus iz Nazareta« innaj bi bil izpisan na prt kmalu po tem,ko so vanj zavili Kristusovo telo, zaidentifikacijo.

RIMLJANSKI KOVANECNad levo obrvjo obraza na prtu naj

bi bil celo viden odtis bakrenega novcaleptona, z napisom »16. leto vladavinecesarja Tiberija«, kar naj bi po mnenjustrokovnjakov odgovarjalo letu 29 na{e-ga {tetja. Zgodovinski viri namre~ po-stavljajo Kristusovo kri‘anje prav blizutega datuma. V starih ~asih so imeli lju-dje navado polo‘iti kovance na o~i mrt-vih, kar ponekod po~no {e danes. Naj-bolj presenetljiva novica v zvezi s torin-skim prtom pa je pri{la v javnost marca1998. Znanstveniki s teksa{ke univerzeso zatrdili, da so izolirali DNK iz vzor-cev krvi s torinskega prta. Kri naj bi bila~love{ka, pripadala pa naj bi mo{kemuz redko krvno skupino. Dva mesecapozneje je pape‘ Janez Pavel II. izdaldovoljenje za nadaljnje preiskave torin-skega prta in s tem podprl pri~akovanjatistih, ki upajo, da bo napredek na pod-ro~ju molekularne biologije omogo~iltudi razre{itev skrivnosti Kristusovegasindona, ki verne kristjane bega ‘e toli-ko let. Morda bo po tolikih stoletjih kontro-verznosti in sporov kon~no odpravlje-na zmeda v zvezi z najbolj enigmati~noin najbolj ~a{~eno relikvijo vseh ~asov.

Ra. Pu.

• Brez nevarnosti jo lahko uporabljavsak! Posebno priporo~ljiva je za tiste, ki sonekoliko bolj ob~utljivi za zunanje pritiskein tiste, ki so izpostavljeni raznim kratko-trajnim, a mo~nim du{evnim pritiskom.

• [portniki jo lahko s pridom uporablja-jo kot koncentracijsko vajo pred tekmovanjem.

• [tudenti jo prav tako lahko uporabljajokot koncentracijsko vajo ob intenzivnem{tudiju. Posebej primerna pa je za odprav-ljanje treme, ki se pojavlja pred izpitom.

• Ob enkratnem hudem vznemirjenju,ki ga na primer lahko povzro~i prepir, nepri-jetno presene~enje ali dogodek.

• U~inkovita zna biti pri glavobolih, ne-spe~nosti, ob~asnem hitrem razbijanju srcain vseh podobnih znakih, ki so du{evnegaizvora.

• Za odpravljanje ‘iv~ne razdra‘ljivostiali blagega notranjega nemira, ki nimavzroka v telesnem obolenju ali potrebi.

• Za strokovnjake-psihoterapevte kotpodporna terapija ali pa kot dodatek drugimvrstam psihoterapije. Ta tehnika je nepo-gre{ljiv pripomo~ek za tiste, ki se ukvarjajoz vedenjsko psihoterapijo v postopku takoimenovane sistemati~ne desenzitizacije.

Program lahko naro~ite na kaseti ali zgo{~enkipo tel.: 01/231-93-60; 031/662-092 (ARAzalo`ba d.o.o.) in v trgovini Aurea, BTC, hala Av Ljubljani (01/541 17 60).

ProgramProgramProgramProgramProgram

TELESNA IN DU[EVNATELESNA IN DU[EVNATELESNA IN DU[EVNATELESNA IN DU[EVNATELESNA IN DU[EVNA

SPROSTITEVSPROSTITEVSPROSTITEVSPROSTITEVSPROSTITEV

Primeren je za vse starostiPrimeren je za vse starostiPrimeren je za vse starostiPrimeren je za vse starostiPrimeren je za vse starostiod 12. leta dalje.od 12. leta dalje.od 12. leta dalje.od 12. leta dalje.od 12. leta dalje.

Avtoportret Leonarda da Vincija

NA PRTU NOVE PODROBNOSTI

Misteriji 15

^e izhajamo iz dejstva, da sonekdanji ljudje slikali le to, karso videli, potem so nekateri od

petroglifov ali izrezbarjenih kamnovdokaz, da so stari prebivalci Uzbeki-stana opazovali pristajanje in vzletanjeobjektov, ki jim danes pravimo NLP-ji. Morda so bili ljudje celo v stiku spri{leki, ki so najverjetneje tudi vpli-vali na na{o civilizacijo.

Pred desetimi leti so se ufologi izTa{kenta, zdru‘eni v organizaciji UFOT-SENTR, odlo~ili pregledati osrednjipu{~avski del Uzbekistana. Povod sobila vsa pogostej{a poro~ila o anomalnihfenomenih, ki naj bi se kar vrstili vzaledju te nekdanje sovjetske dr‘ave.

Po razpadu Sovjetske zveze je Uzbe-kistan postal neodvisen. V dr‘avi, ki najugu meji na Afganistan, na zahodu naTurkmenijo, na severu na Kazahstan, naseverovzhodu na Kirgizijo in na vzhoduna Tad‘ikistan, je pokrajina zelo razgi-bana in raznolika. V severovzhodnemdelu le‘i pu{~ava Kizilkum, na jugu invzhodu pa kraljujeta gorstvi Tien [an inPamir-Altaj.

Sovjetska zveza je zasedla Uzbeki-stan malo pred koncem 19. stoletja. Leta1920 je vstajo proti sovjetski armiji krva-vo zadu{il isti Gleb Bokij, ki je poznejeorganiziral tajne KGB-jevske paranor-malne raziskave. Po vojni je intenzivnaproizvodnja bomba‘a spro‘ila pretira-no uporabo kemikalij v kmetijstvu inizrabo vodnih virov, zaradi katere jepresahnilo ve~ rek in ve~ji del Aralskegajezera, kjer naj bi Sovjeti celo izvedli taj-ni jedrski poskus. Uzbekistan, ki jeneodvisen od leta 1991, posku{a zmanj-{ati svojo odvisnost od kmetijstva terpove~ati izkori{~anje mineralnih in naft-nih virov.

Centralna Azija je ena od najstarej{ihzibelk ~love{tva, o ~emer pri~ajo {tevil-ne najdbe.

KRI@I[^E DVEH CELINOzemlje dana{njega Uzbekistana je

neko~ pre~kala svilna pot, ki je povezo-vala Kitajsko z Evropo. V antiki soljudstva iz centralne Azije vzdr‘evala tr-govinske in kulturne vezi z zahodnoEvropo, zlasti z mediteranskimi de‘e-lami, Bli‘njim in Daljnim vzhodom,Kavkazom ter Sibirijo. Na obmo~ju Sa-markanda so arheologi na{li ostanke lju-di, ki so tu ‘iveli pred 10.000 leti.

Pred desetimi leti je uzbe{ki razis-kovalec Sergej Asadov veljal za enegaizmed bolj pou~enih o paranormalnemdogajanju v Sovjetski zvezi. Sam je zbralsredstva za odpravo v pu{~avo Kizil-kum in jo tudi vodil. Ker ni imel stikovz zahodnimi raziskovalci, se moramozanesti le na njegov ~lanek v reviji Ano-malija iz leta 1992. Namen odprave jebil preveriti verodostojnost hipoteze opaleokontaktu (kot jo imenujejo Rusi)oziroma o starodavnih astronavtih. Potej teoriji naj bi se nezemeljske civiliza-cije ‘e v pradavnini zanimale za tekton-sko prelomnico pri Zaraf{anu, ki naj bi

bil vir proste kvantne mehani~ne ener-gije za njihove ladje. Po mnenju ruskegaznanstvenika in akademika R. F. Avra-menka, specialista na podro~ju kvant-ne mehani~ne energije, je potencial ome-njene energije v razli~nih prostorskihregijah neenakomeren. Najve~ji je v kra-jih, kot je na primer Bermudski trikot-nik, pa tudi ob gorskih tektonskih pre-lomnicah.

ODPRAVAUFOTSENTR

Odprava, na katero so se pripravlja-li celo leto, je imela na razpolago skorajnovo voja{ko terensko vozilo. Sestav-ljalo jo je 10 ~lanov: astronom, fizik, geo-log, {tirje raziskovalci paranormalnega,novinar, {ofer in avtomehanik. V obubo-‘ani de‘eli je bila najve~ja te‘ava preskr-ba s hrano, ki so jim jo morali dova‘atis helikopterjem.

^lani odprave so poznali poro~ilageologov, ki so v preteklosti delali vstarem in izsu{enem pogorju Bukantauv osrednjem delu pu{~ave Kizilkum.Geologi so tam opazili {tevilne petro-glife, ki naj bi bili po mnenju arheologovstari 4000 let. [tevilni petroglifi, ki jiharheologi {e niso preu~ili, naj bi bili tudina obronku masiva Bukantau po imenuAltintau.

Odprava se je najprej ustavila v bli-‘ini Uhuduka, kjer le‘ijo rudniki zlatain rudnik urana. Avgustovsko sonce jeneusmiljeno ‘galo, a ni zaustavilo razi-skovalcev. Naposled so ugledali petro-glife, ki so jih fotografirali in skicirali.Ve~ina je predstavljala kamele, en petro-glif pa je bil popolnoma druga~en odostalih: lik na njem je spominjal na leta-lo. Naslednja postaja ekspedicije je bilizvir Bokhali. Tu so odkrili petroglife iz

So se nezemeljskecivilizacije

‘e v pradavninizanimale za tektonsko

prelomnico pri Zaraf{anu,ki naj bi bil vir prostekvantne mehani~ne

energije za njihove ladje?

Starodavni astronavti iz centralne Azije

Stiki z Nezemljani?

16

bronaste dobe. Naleteli so tudi na druge»spominke«, ki so jih tu pustili naklju~nipopotniki: srednjeve{ke arabske ~rke tergrafite ruskih vojakov, ki so tod jezdiliob koncu 19. stoletja, ko so zavzelide‘elo. Veliko starih petroglifov je biloprekritih s sodobnimi grafiti, sledovipozabljenih ljudstev pa za vedno uni-~eni.

NENAVADNIPETROGLIFI

Odprava je na tem kraju ostala tedendni in naletela na nekatere zanimiveprimerke petroglifov. Eden je na primerspominjal na sodobno raketo, drugi nanapravo s krili, stabilizatorji in {tirimiodprtinami na zadnjem delu. Pod njo stabila izklesana dva podolgovata predme-ta, ki sta se premikala od desne protilevi. Oba sta pu{~ala sled, ki je bila videtiiz plina in ognja.

Odprava je nadaljevala pot proti iz-viru Arkar in soteski ^ilisaj. Tudi tamso odkrili nadvse nenavadne petroglife.Eden je prikazoval predmet v oblikicigare, v katerem je ti~ala ‘ival. Iz zgor-njega dela cigare je bilo vanjo usmer-jenih ~etvero ‘arkov. Na drugem petro-glifu so videli predmet, ki je mo~nospominjal na sodobno voja{ko letalo. Natretjem pa je bil narisan zemljevid.

Nedale~ od izvira Arkar so naletelina sledove starodavne kovinarske de-javnosti. [e bolj pa je bil zanimiv petro-glif, ki so ga tam na{li: prikazoval je kro-glo s plo{~atim dnom, ki je stala na {ti-rih nogah. V krogli je bilo antropomorf-no bitje z razkre~enimi rokami in noga-mi.

Naslednji cilj ~lanov odprave je bilZaraf{an, kjer naj bi po njihovih infor-macijah stal edinstveni spomenik, ki gaarheologi {e niso raziskali. @e na poti tjaso naleteli na dobro ohranjene petro-glife, med drugim tudi na enega s kla-si~nim lete~im kro‘nikom. Njihov kon~-ni cilj je bila Sarmi{ka soteska v bli‘inimesta Navoj. Tu so bili glavna te‘ava{tevilni tabori mladih pionirjev, ki so na

najdi{~ih pustili razne sledove. Nedo-taknjeni so bili le petroglifi, ki so bilitako visoko, da jih otroci niso moglidose~i. Ve~ina teh petroglifov je pred-stavljala ‘ivali.

VESOLJ^EK KOT JETI?Slika, ki je posebej pritegnila pozor-

nost ~lanov odprave, je prikazovala hu-manoidno bitje z za{iljeno glavo, krat-kim in ~okatim telesom, dolgimi roka-mi in kratkimi, zavaljenimi nogami.^lane odprave je opi~ja podoba spom-nila na sne‘nega mo‘a jetija. Posebenvtis je nanje naredila tudi risba, ki jespominjala na tehnolo{ko strukturo vobliki narobe obrnjene kaplje. Njenzo‘en spodnji del sta podpirala dvapredmeta v obliki poloble. »Kaplja« jebila z vodoravno ~rto razdeljena na dve

kotna struktura na levi strani kamna jebila s ~rto povezana s ~elado bitja. Pri-zor je vklju~eval {e eno antropomorfnofiguro, ki je bila videti visoka in mo~na,a je bila brez glave. Tudi ti petroglifi sobili zelo stari. V bli‘ini najdi{~a so od-krili starodaven plav‘, podoben tistemupri izviru Arkar.

ZAKLJU^KIOdprava je prepotovala ve~ kot 3000

km dolgo gorato in pu{~avsko obmo~jecentralne Azije. Dve od {estih najdi{~,ki so jih pregledali, arheologi do tistega~asa {e niso raziskali. Preu~ili so skoraj6000 petroglifov. Kon~na ugotovitev jebila, da je bilo 20 petroglifov nemogo~eidentificirati. Nekateri so predstavljalinenavadne tehnolo{ke strukture in lete-~e naprave, drugi pa humanoidna bitjav opravi, ki je spominjala na sodobnevesoljske kombinezone. V poro~iliharheologov ni bilo omembe teh risb,morda zato, ker jih je bilo te‘ko opre-deliti oziroma primerjati ali pa prepro-sto zato, ker so bili na te‘ko dostopnihkrajih. Ve~ina petroglifov izvira iz 4. do2. stoletja pred na{im {tetjem. Nekateriso podobni starodavnim petroglifom,kipcem in freskam, ki so jih odkrili naJaponskem, v Italiji (Val Camonica), Sa-hari (Tassili), Mehiki (Palenque), Ar-meniji in drugod.

^e izhajamo iz dejstva, da so nekda-nji ljudje slikali le to, kar so videli, potemso nekateri od teh petroglifov dokaz, daso stari prebivalci Uzbekistana opazo-vali pristajanje in vzletanje objektov, kijim danes pravimo NLP-ji. Morda so bililjudje celo v stiku s pri{leki, ki so na-jverjetneje tudi vplivali na na{o civiliza-cijo.

KAZAHSTANTudi v Kazahstanu je {e ogromno

neodkritih sledi nekdanjih ljudstev.Najve~ petroglifov je v soteski Tamgaliin na obmo~ju Almati. V soteski Tam-gali v gorovju ^u-ili so ostanki ve~ na-selbin iz bronaste dobe. Tam je tudi

Izkopavanja so pokazala,da je nekdaj najve~je

azijsko mesto Mohend‘o-daro uni~ila jedrska

eksplozija. Najdeni skeletika‘ejo na radioaktivnost,ki je petdesetkrat ve~ja od

normalne.

polovici. V zgornjem delu je bil lik ~love-ka. Struktura je oddajala ‘arke v razli~nesmeri. V bli‘ini naprave in pod njo sostali ~udni liki.

Vi{je v soteski pa so ~lani odpravenaleteli na najpomembnej{o najdbo. Naplo{~atem kamnu je bil naslikan resnenavaden antropomorfen lik. Imel jeveliko, nekoliko splo{~eno glavo, ki jespominjala na ~elado. Izrastka iz glavesta bila videti kot anteni. Znotraj ~eladeso bili jasno vidni nos in velikanske o~i,ki so bolj spominjale na za{~itna o~ala.Telo bitja je bilo ~okato in krepko, pravtako roke in noge. V njegovi bli‘ini jestala humanoidna figura, morda ‘enska,ki je bila dvakrat manj{a od njega. Tri-

STIKI Z NEZEMLJANI?

Misteriji 17

najstarej{i petroglifni park v Kazah-stanu, kjer ljudje opravljajo obrede in~a{~enja ‘e od 14. stoletja pred na{im{tetjem. [e danes je to spo{tovan kraj,kjer prirejajo spomladanska in jesenskapraznovanja.

Petroglifi so posejani na obmo~ju 30kvadratnih kilometrov. Najlep{i in naj-pomembnej{i so zbrani na petih for-macijah pe{~enjaka ob vhodu v sotesko.Petroglifi so iz razli~nih zgodovinskihobdobij. Najpomembnej{i so iz obdobja1400-1200 pred na{im {tetjem, ko so sepoleg ‘ivalskih podob na centralno-azijskih petroglifih za~ele pojavljati del-no antropomorfne podobe. Najbolj iz-stopa ~etrta formacija pe{~enjaka, na ka-

teri je naslikanih {est do sedem son~nihbo‘anstev ter 11 do 12 ple{o~ih figur. Vbronasti dobi je bil kult sonca v Kazah-stanu zelo pomemben.

SKRIVNOSTNA MESTAV DOLINI REKE IND

V raznoliki pokrajini, ki daje cen-tralni Aziji svojstven pe~at, so tudi rodo-vitne oaze, ki jih napajata reki Sir Darjain Amu Darja. Sovjetski arheologi sovedeli, da so se ljudje v osrednji Azijinaselili ‘e na samem za~etku zgodovine.Na jugozahodu se je tako ‘e v 6. tiso~-letju pred na{im {tetjem razvila neolit-ska kultura Jeitun. Na~ini gradnje inizdelovanja lon~ene posode ka‘ejo, da

so imeli pripadniki te kulture stike ziranskimi in mezopotamskimi ljudstvi.

V naslednjih tiso~letjih je civilizacijaAltin-depe zgradila tudi prva mesta, kiso bila podobna mezopotamskim. Vmestu Alti-depe je stala zelo zanimivazgradba, monumentalno sveti{~e s stop-ni~astim stolpom, podobnim ziguratomanti~nih Sumercev in Babiloncev. Vkompleksu sveti{~a so bila skladi{~a,grobovi pomembnih sve~enikov in do-movanje glavnega sve~enika. Sveti{~e,v katerem so arheologi odkrili zlato bi-kovo glavo z vdelanim turkizom v obli-ki polmeseca na ~elu, je bilo posve~enobogu Meseca, ki so ga v mezopotamskimitologiji opisovali kot bika ognjenebarve.

STIKI Z NEZEMLJANI?

18

Najdbe arheologov dokazujejo, da jebila civilizacija Altin-depe povezana scivilizacijo Harappa, ki se je razvila vdolini reke Ind. Skrivnostna civilizacijaHarappa je cvetela ve~ stoletij, nato panaglo in nepojasnjeno izumrla. Izkopa-vanja v mestih Harappa in Mohend‘o-daro so prinesla na dan ornamente iz{koljk in biserov, ki so jih verjetno pri-nesli iz Indije ali Perzijskega zaliva.Zgodovinarji menijo, da je ljudstvoHarappa pri{lo iz dana{njega Jamnagar-ja v Kambajski zaliv (oboje v Indiji). Vkraju Lothal v indijskem okraju Ahme-dabad so odkrili ostanke ladjedelnice,kjer so gradili velike ladje. Vse namre~ka‘e na ‘ivahne trgovinske stike medmesti v dolini Ind in Egiptom, central-no Azijo in Perzijo.

Na za~etku 20. stoletja so arheologiizkopali ostanke dveh najpomembnej{ihmest, Mohend‘o-daro in Harappa, ki stabili med seboj oddaljeni pribli‘no 600km. Starodavni Mohend‘o-daro ob rekiInd v ju‘nem delu dana{njega Pakistanaje bil v 3. in 2. tiso~letju pred na{im{tetjem najve~je mesto v tem delu Azije,najbr‘ pa tudi glavno mesto velike dr‘a-ve. Izkopavanja so namre~ pokazala, daga je uni~ila jedrska eksplozija. Najdeniskeleti ka‘ejo na radioaktivnost, ki je 50krat ve~ja od normalne.

AMERI[KE ODPRAVE NALOVU ZA EKSOTI^NIMRaphael Pumpelly (1837-1923) je bil

ameri{ki geolog, raziskovalec in pisec.Zanimala so ga potovanja in spoznava-nje eksoti~nih de‘el. Pumpelly se jeodlo~il za {tudij v Evropi, kjer je obisko-val Kraljevo rudarsko {olo v Freiburguna Sa{kem in tam leta 1859 tudi diplo-miral. Slu‘boval je najprej v Arizoni, kjerje nadziral rudnike srebra. Pozneje je zaJaponsko imperialno vlado vodil razi-skave mineralnih virov na Japonskem.Raziskal je nahajali{~a premoga na Kitaj-skem ter pu{~avo Gobi. Na Kitajskemje plul po reki Jang-ce. Prepotoval je Si-birijo na saneh. Po dr‘avljanski vojni seje vrnil v ZDA ter nekaj ~asa pou~eval

na Harvardski univerzi. Po njem je celodobil ime mineral pumpelit.

Leta 1903 je Pumpelly vodil odpra-vo v centralno Azijo. Odkril je nekaterero~ne izdelke tamkaj{njih ljudstev, ki sobili prav toliko stari kot najzgodnej{ifosili na Kreti, v Egiptu, Mezopotamijiin Indiji. V kraju Anau v ju‘ni Turkme-niji je odkril ostanke naselbin iz 3. tiso~-letja pred na{im {tetjem. Skrivnostnistarodavni ljudje so ‘iveli v oazah,pre‘ivljali so se z obdelovanjem in na-makanjem polj, znali so obdelovati ko-vine, izdelovali so kipe iz marmorja inlon~enino z umetelnimi okrasi.

DR. FREDERIK HIEBERLeta 1998 je dr. Frederik Hieber, ar-

heolog z Antropolo{kega muzeja uni-verze v Pensilvaniji, prou~eval ostankenekdanje naselbine v bli‘ini turkmenskeprestolnice A{habad. Med raziskova-njem je naletel na nadvse zanimiv pred-met: pe~atnik s {tirimi ~rkami, ki ne pri-padajo nobenemu doslej znanemu jezi-ku in je izhajal iz leta 2300 pred na{im{tetjem. Hieber je bil po Pumpellyju prviAmeri~an, ki je raziskoval na tem pod-ro~ju. Civilizacija, katere ostanke je od-kril, je bila morda povezana s tisto, ki joje odkril Pumpelly, ali pa je morda celo{lo za isto ljudstvo. Hieber je pregledalPumpellyjevo zapu{~ino in s svojimiodkritji rehabilitiral Pumpellyja, ki so ganjegovi stanovski kolegi izob~ili iz znan-stvene skupnosti, ker niso mogli spreje-ti, da so lahko v centralni Aziji obstajalestare civilizacije. Verodostojnost Pum-pellyjevih odkritij so zanikali tudi Rusi,ki niso radi videli tujih raziskovalcev nasvojih tleh. Leta 1999 je Hieber razstavilsvoje in Pumpellyjeve dokumente tertako dokon~no opral ime preminulegaznanstvenika in raziskovalca.

Zaradi zelo nemirne politi~ne situ-acije v predelu centralne Azije je velikanevarnost, da bodo spomeniki, ki sonam jih zapustile nekdanje civilizacije,za vedno uni~eni. Tudi tisti, ki pri~ajo ostikih tedanjih ljudstev z Nezemljani.

Ar. Up.

ZGODOVINA,KI JE NI

V U^BENIKIH

Knjiga odgovarja na vpra{anja oizvoru ~love{ke rase tako, daopisuje in razlaga stotine izko-panih predmetov, ki so jih v zad-njih dvesto letih izlo~ili iz znan-stvenega gradiva, ker se niso uje-mali s prevladujo~imi znanstven-imi predpostavkami. Knjiga je si-jajno znanstveno delo in hkratidetektivka, je dokazni material onevednosti znanstvenikov; sodbapa je seveda prepu{~ena Vam,dragi bralec, ki 256 strani debeloknjigo (3.900 SIT) lahko najdetev knjigarni ali pa si jo naro~ite nadom.

Naro~ila po telefonu:01/431-20-25

ara@zalozba-ara.si

STIKI Z NEZEMLJANI?

Misteriji 19

Med vladanjem sedanjega pa-pe‘a je bilo progla{eno alinominirano za bla‘ene in

svetnike ve~ mo‘, pa nekaj malega‘ena, kot prej v nekaj stoletjih skupaj.V katoli{kem svetu je bilo tudi precejnegativnih reakcij na nekatere predla-gane, saj velja mnenje, da so bili argu-menti ve~krat politi~ne narave: svoje-ga svetnika naj bi dobile tudi doslejzapostavljene de‘ele, pa tiste, ki so trpe-le pod komunizmom, tiste, kjer posta-ja vera premla~na itd. Zanimivo pa jeenoglasno navdu{enje ob nominacijiFrancesca Forgioneja, znamenitegao~eta Pija, ~igar priljubljenost je ‘e zanjegovega ‘ivljenja presegla italijan-ske meje.

Padre Pio, pod tem imenom je znanvernikom, se je rodil 1887 na jugu Itali-je. @e kot otrok naj bi bil nenavaden, sajje komaj petnajstleten na lastno ‘eljovstopil v samostan. Sli{al je glas, ki muje napovedal podobno usodo, kot jo jedo‘ivel sveti Fran~i{ek Asi{ki, prvi ~lo-vek, ki naj bi se mu pojavi-le stigme, znamenja Kristu-sovih ran od kri‘anja. ^ezdobro desetletje je med glo-boko molitvijo do‘ivel vi-denje; obiskal ga je Kristusin dobro vidne so bile nje-gove rane od kri‘anja. Ko jepojava izginila, je o~e Pijza~util bole~ine in opazilkri na rokah, nogah in pr-sih. Stigme so ga spremljalepetdeset let, vse do smrti vletu 1968.

V svoji skromnosti inresni~ni veri je menil, da sitak{ne bo‘je pozornosti nezaslu‘i in se je stigem sra-moval. Skrival jih je pod

obvezami in rokavicami. Od ran se je{iril prijeten vonj. Ljudje so se za~eli knjemu obra~ati za duhovno tola‘bo inv primerih bolezni. Ko so nekateri ne-razlo‘ljivo ozdraveli, se je to hitro razve-delo in o~eta Pija so za~eli verniki karoblegati.

Katoli{ka cerkev, ki je ob nenavad-nih primerih ozdravitev in drugih neo-bi~ajnih dogodkih upravi~eno previdna,je s prou~evanjem dogajanja ob skrom-nem menihu o~itno pretiravala. V {est-desetih letih so ga pregledovale celevrste zdravnikov. Na podlagi njihovih

ugotovitev je rimskokatoli{ka univer-zitetna bolni{nica v Rimu sprejela stali-{~e, da je menih nor, obseden od hudi~ain da si rane sam povzro~a z ‘veplenokislino. Di{ave, ki so jih zaznavali ver-niki, naj bi bile posledica polivanja rans kolonjsko vodo.

Vatikan mu je hotel {e dodatno oma-jati ugled, zato so ga osumili gre{nihdejanj z vernicami in celo postavili mi-krofone v spovednico.

Vse to pa ni prepre~ilo velike Pijevepopularnosti. Imel je ob~udovalce tudimed znanimi ljudmi. Ko je leta 1947 se-danji pape‘, takrat neznani poljski du-hovnik, pri{el v Italijo, je obiskal o~etaPija. Njegova skromnost in pobo‘nostje Woytilo tako pretresla, da je Pija za-prosil, naj se v molitvi spomni neke nje-gove poljske znanke, ki je imela neo-zdravljivega raka na po‘iralniku. Gospaje ‘ivela {e tako dolgo, da je prisostvo-vala kanonizaciji o~eta Pija v Rimu.Torej ni ni~ ~udnega, da se je Pijeva re-habilitacija za~ela takoj, ko je 1978 zase-

del pape{ki prestol sedanjipape‘, to je deset let po me-nihovi smrti. Na novo sopre{tudirali celotno obsto-je~o zdravni{ko dokumen-tacijo.

STIGME -PSIHI^NO

POGOJEN POJAVStigme, ki niso tako re-

dek pojav, so po mnenjunekaterih zdravnikov po-sledica avtosugestije v sta-nju ekstaze, hipnoze, avtohi-pnoze, histerije ipd. Zdrav-niki so ugotovili, da se Pa-dre Pio ni ranjeval sam in

Nominacija Francesca Forgioneja, znamenitega o~eta Pija, navdu{uje

Medicinsko nerazlo‘ljivoRimskokatoli{ka

univerzitetna bolni{nicav Rimu je sprejela

stali{~e, da je menih nor,obseden od hudi~a in da

si rane sam povzro~az ‘vepleno kislino.

Posterji v Vatikanu junija lani ob ceremoniji kanonizacije FrancescaForgioneja, znamenitega o~eta Pija, ~igar priljubljenost je ‘e za njegovega‘ivljenja presegla italijanske meje.

20

da se rane niso nikoli ognojile niti zara-sle. Ko so menihu neko~ operirali kilo,se mu je rana zacelila ~isto normalno. Nasplo{no pa ni bil dobrega zdravja. Ve~-krat je imel vro~ice, ko se mu je tempera-tura dvignila do neverjetnih 48 stopinj,in je pogosto to‘il zaradi hudih bole~inneznanega izvora. Nikoli pa ga ni zapu-stila vedrina duha in globoka vera, kotizjavljajo ljudje, ki so mu bili blizu. O~itnoje bil ve~krat v stanju verske ekstaze, imelpa je tudi privide sku{njave. Tako naj biv njegovih sanjah zaplesala gola ‘enska.

Kon~na diagnoza zdravni{ke komisi-je, v kateri so sodelovali tudi psihiatri, jebila, da so pojavljanja, ki so jih ugotovilipri o~etu Piju, medicinsko nerazlo‘ljiva.

^UDE@I SE VRSTIJO …Poleg ozdravitev, ki jih je bilo za me-

nihovega ‘ivljenja precej, vrstijo pa se{e po njegovi smrti, gre o njem tudi glas,da je bil lahko hkrati na dveh mestih.Neka pri~a je ‘e leta 1925 izjavljala, daje videla o~eta Pija kle~ati ob pape‘u PijuXI. v ~asu, ko je dokazano ma{eval v~isto drugem kraju.

Znana je tudi zgodba iz druge sve-tovne vojne, ko naj bi nad krajem SanGiovanni Rotondo, kjer je menih ‘ivel,med bombardiranjem po okolici pilotiopazili na nebu njegovo podobo z raz{ir-jenimi rokami, kot da varuje svojo vas.Ta privid ni bil le trenuten, saj so zavez-ni{ki piloti o njem kar nekaj ~asa poro-~ali svoji bazi v Bariju. Neki ameri{kigeneral, ki je bil med vojno pilot na tempodro~ju, se je menda po vojni vrnil vItalijo. Ko je vstopil v cerkev, kjer je bilPij v gru~i drugih menihov, ga je takojspoznal, ne da bi mu ga kdo pokazal,pa tudi Pij je takoj pristopil k njemu.General je potem baje prestopil v kato-li{ko vero.

Menihovo podobo na nebu naj biopazovalo tudi ve~ tiso~ ljudi v SanDamianu, kjer je bila ozdravljena bolni-ca s trebu{nim tumorjem; obiskala jo jeneka nuna po nalogu o~eta Pija, ki je lenekaj dni prej umrl. Med verniki, zlasti

Italija slavi novega svetnika.

MEDICINSKO NERAZLO‘LJIVO

na italijanskem jugu, je zaupanje v nji-hovega svetnika neizmerno. Dobro gre-do v denar tudi razne relikvije, stareobveze, ko{~ki njegove kute itd. Vse,~esar se je dotaknil, je posve~eno.

Zadnji ~ude‘ je iz leta 2000, ko jesedemletnemu de~ku v bolni{nici, ki joje ustanovil Pij, zaradi meningitisa od-povedalo delovanje ‘ivljenjsko pomemb-nih organov in so zdravniki ‘e obupalinad njim. De~kova mama je z nekaj me-nihi celo no~ premolila. Zjutraj se je malibolnik zbudil iz kome in povedal, da gaje v sanjah obiskal belobradi menih inga potola‘il, da bo kmalu zdrav. To jebil tudi eden zadnjih dokazov za Pijevokanonizacijo.

^eprav so opisani pojavi v glavnemdomena rimskokatoli{ke cerkve, vsaj poobeh velikih lo~itvah na pravoslavne inprotestante, je vendar zanimivo omeniti,da to le ni njena ekskluzivnost.

Tudi med muslimani poznajo pojaveljudi, ki imajo rane neznanega izvora namestih, kjer je bil Mohamed ranjen v bo-jih; nekateri se z njimi ‘e rodijo, drugipa jih dobijo pozneje.

Al. Ju.

NARO^ITE SI ZDRAVJEPOKLONITE GA PRIJATELJEM01/231-93-60 ; 031/662-092

Aditivi in hranaKaj se skriva za E oznakami?

Alzheimerjeva bolezenZapleti s spominom

Socialna fobijaAdijo pla{nost ...

Hrana postaja manj ‘ivaEncimi omogo~ajo ‘ivljenje

Ribe in ‘ivo srebroSardele so varna hrana

Juhe za vse letne ~aseKvartet, ki predrami na{e ~ute

AromaterapijaS cvetovi do lepote in zdravja

KozmetikaLepa in zdrava stopala

Klub mama

Zelena stranLapuh pomirja ka{elj

Resni~na zgodba„O`ivel“ s hrano

Misteriji 21

^asi, ko je Marjan Turn{ek iz Ki-carja pri Ptuju gojil, ob~udovalin raziskoval ‘ivljenje rastlin,

predvsem kaktusov in orhidej, so ‘ezdavnaj mimo. Sedaj ure in ure pre‘ivipred ra~unalni{kim zaslonom ob radi-oni~nem informatorju. Ta informacijeiz mrtvega stroja o‘ivi v fotone, s kate-rimi Marjan informira nihala ter drugenaprave in njihove dele, ki oddajajovibracije oziroma kode, ki ljudem kori-stijo, jih zdravijo …

Ob rastlinah, ki so mu bile prvi ka‘i-pot v naravo – ta je zanj mnogo obse‘-nej{a in bolj raznolika kot za druge, tuditiste, ki se imajo za poznavalce, in imazanj povsem druge in ve~ini ljudi zastrterazse‘nosti – ga je spremljala glasba:

»Vedno me je zanimala geometrija,ter umirjena resna glasba, Mozart, Bach.Glasba, ki je bila primerna tudi za rastrastlin, katere sem gojil. [ele kasne-je sem se spoznal z radiestezijo, vkatero me je popeljalo spoznanje, dase mi leskova {iba upogne tam, kjerso mo~ni vodni tokovi. Tako se je pri~e-lo … Potem sem pri{el do informacij oorgonski energiji, s katero se je ukvarjalWilheim Reich, prou~eval sem dela Ni-kole Tesle in kmalu za~el izdelovati or-gonska nihala …«

Mo‘, ki se ukvarja s subtilnimi ener-gijami oziroma kodami, takole pojasnju-je orgonsko energijo:

»Orgon pomeni energijo, ki pre‘emamakro in mikro kozmos, ~emur bi pona{e rekli sveti duh.«

Marjana Turn{ka tudi kristali nisopustili ravnodu{nega:

»Za~el sem delati tudi s kristali. S kri-staloterapijo sem pomagal ljudem priboleznih, ki so ‘e na fizisu; to pomeni,da so bolezenske posledice ‘e vidne.

Kmalu sem spoznal, da je potrebnoodpravljati vzroke bolezni na vi{jihenergetskih nivojih. Tako sem pri{el dosvetlobne pu{~ice - svetlobnega nihala,pri katerem lahko ljudje sami vklju~ijozdravilno frekvenco, ki obstaja v vsako-mur.«

Svet subtilnih energij in razmi{-ljanje o naravi sta ga pripeljala do ugo-tovitve, da morajo ob bolezenskih frek-vencah obstajati tudi nasprotne, torejzdravilne frekvence:

»Vsak bioenergetik, ki govori o svojimo~i, zavaja ljudi, saj imamo to mo~ vsi,vendar v nas latentno po~iva. Odpreti

moramo le kanal, prekokaterega prevajamo tok

kozmi~ne energije odnas na drugo osebo,na kateri potem od-piramo blokade. Kerljudje o tem niso os-ve{~eni, nekatere to

zanima, dru-ge ne,

Orgon pomeni energijo, ~emur bi po na{e rekli sveti duh

Svetlobna zdravilna nihalaVsak bioenergetik, ki govori o svoji mo~i, zavaja ljudi,saj imamo to mo~ vsi, vendar v nas latentno po~iva.Odpreti moramo le kanal, preko katerega prevajamo

tok kozmi~ne energije od nas na drugo osebo, nakateri potem odpiramo blokade.

Marjan Turn{ek‘e vse ‘ivljenje

razvija nihala inse ukvarja s

prenosominformacij.

22

sem se odlo~il, da bom nare-dil orodje, s katerim si bodolahko vsi pomagali.«

Ob {tevilnih ‘e znanih ni-halih je Marjan Turn{ek ust-varil tako imenovana svetlob-na nihala, ki jih informira spomo~jo fotonov. Svetlobnanihala niso orodje za radi-estezijo, temve~ so namenje-na terapiji, imajo du{o in de-lajo sama:

»Svetlobno nihalo posta-vimo nad pomo‘no ~akro nalevi dlani, ~e pa je ~lovek le-vi~ar, ga postavimo nad des-no dlan. Nihalo se sámo zavr-ti in odvzema ali dodaja ener-gijo. Vrti se dvajset do tride-set sekund, potem se ustavi.Lahko pa se spet zavrti. Kerima polarizacijo minus-plus,dela enkrat z odvzemanjem,drugi~ z dodajanjem, lahkopa tudi obratno. Vseeno je, v

V ra~unalniku ima informacije spremenjene v kode, te pa preko radioni~nega informatorja seva v kvar~nipesek, v jedra svetlobnih zdravilnih nihal in v globule.

Zbirka svetlobnihnihal, ki jih je

mogo~e naro~itipo telefonu

02/745 82 01.

Radioni~ni informator spremeni{tevila v fotone, svetlobne masne

delce, ti potujejo po opti~nemkablu v kristalno plo{~o, kjer

utripajo modre LED diode, preknjih pa se informirajo pesek inglobulohomeopatska zdravila.

katero smer se vrti, saj je vsak ~lovek edinstven. Niuniverzalnega recepta in ne more delovati za vseenako. Nekomu se vrti v levo, drugemu v desno.Ko se vrti, se prena{ajo informacije iz jedra napomo‘no ~akro v dlani ali v glavi, kjer pa~ delamo.

Tistim,ki niso dovoljradiestezijskoodprti, je namenilsvetlobno pu{~ico,ki prav takovsebujeinformirankvar~ni pesekin jedro ter oddajaizbraneinformacijeali kode.

Vsakemu nihalu dodam natan~na navodila, daga lahko vsakdo sam uporablja in se zdravi. Zave~je te‘ave so dodana {e navodila za kristalotera-pijo. Na no‘no ~akro, med gle‘nje, postavimo ~rniturmalin, na son~ni plete‘ polo‘imo jantar in nakronsko ~akro ametist,« razlaga zdravljenje z nihaliin kristali, ki jih je seveda pri njem mogo~e kupiti.

Cene so razli~ne, od 17.000 tolarjev za eno-stavnej{a, za bolj komplicirana 22.000 tolarjev, koli-

SVETLOBNA ZDRAVILNA NIHALA

Misteriji 23

kor velja tudi svetlob-na pu{~ica, pa vse do30.000 tolarjev, kolikorstane svetlobno nihalov obliki lete~ega kro‘-nika, ki je izdelano, kotpravi, na vi{jih ener-getskih nivojih.

Svetlobnih nihal ima{est vrst. Za tiste, ki neznajo delati s svetlob-nim nihalom, oziromatiste, ki se ne znajo spro-stiti v alfa nivo in takoodpreti svoje radieste-zijske sposobnosti, pa jeizdelal svetlobno pu{-~ico:

»Z njo je delo dokajpreprosto. Ko njeno ko-nico usmerimo v aku-punkturno to~ko, stimu-liramo organizem … Ssvetlobno pu{~ico lah-ko bri{emo kodo s ci-garet, pa z raznih ‘ivil,ki jih kupimo v trgovi-ni. Preko mrtve vode,ki prite~e iz vodovoda,potegnemo s pu{~ico vobliki spirale, s ~imervodo o‘ivimo, da se ob-novi njena energetskavrednost. Klor in vsidrugi dodatki so {e ve-dno v vodi, ampak tao‘ivi …«

V njegovem delov-nem prostoru, kjer jevse polno ezoteri~nih pripo-mo~kov, stoji v sliko uperjenmali orgonski top oziromasevalnik:

»Orgonski sevalniki oziro-ma topovi zaenkrat {e niso natrgu, ~eprav je nekaj ‘e pro-danih. Kupci morajo biti os-ve{~eni, da sploh vedo, za kajpri tem gre. [koditi topovi nemorejo, saj vsebujejo zdravil-ne kode, ki izvirajo iz muzeja

je ‘e, da je nekdo v Ljubljani,ki sem mu dovolil pisati omojem delu, kasneje za~elmoja nihala tudi izdelovati.Vendar z njimi ni bilo nobe-nih uspehov, ker niso imela„du{e“.«

Bolj kot orgonski se-valniki, ki so omenjeni‘e v Svetem pismu, sozanimive nove poti in-formiranja, podprte ssodobno tehnologijo:

»Z novo tehnologijoinformiram pesek, SiO2ali kremen~ev pesek,ker ta najbolje sprejemainformacije. Zaradi tegase tudi uporablja v ~i-pih … Naredili smo ra-~unalni{ki program. Naj-prej smo numerolo{koobdelali {tevila od 0 do9 in izdelali zdravilnekode za vsako posamez-no bolezen, prav takotudi kode za odpiranje~aker in meridianov. Po-tem je bilo potrebno na-rediti napravo, ki {te-vila pretvarja v svetlo-bo in vibracije. Imenu-jemo jo radioni~ni in-formator. Postopek jetak, da informator spre-meni {tevila v fotone,svetlobne masne delce,ti potujejo po opti~nemkablu v kristalno plo{-~o, kjer utripajo modreLED diode, prek njih pase informirajo pesek,globulohomeopatskazdravila in tako naprej.Tudi vsa orodja, torej vsanihala in vsako svetlob-

no pu{~ico, ko jih naredimo,podvr‘emo informiranju.

Najprej seveda informira-mo kvar~ni pesek, ker ga vse-bujejo tudi vsa orodja. Temusledi informiranje jedra v na-pravi. Jedro je moj izum, in nakoncu, ko je celotno orodjesestavljeno, ga postavimo nakristalno plo{~o in ponovnocelega utrdimo z informira-njem.«

Jo‘e Vetrovec

Najte‘je svetlobno nihalo, ki stane 30.000 SIT, ima obliko lete~ega kro‘nika inmo~no informirano jedro.

Svetlobna nihala niso orodje zaradiestezijo, temve~ so namenjenaterapiji, imajo du{o in delajo sama.

v Kairu, kjer so shranjene vsefu. Te kode niso z na{egaplaneta in niso ne {tevilke inne ~rke. Vse svoje napravetudi zakodiram, tako da jihbrez moje vednosti nih~e nemore uporabljati. Zgodilo se

SVETLOBNA ZDRAVILNA NIHALA

24

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, prikaterih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebnaposebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na ter-enu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: razisk-ovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.

Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov or-ganizacije, ki se ji lahko pridru‘ite:Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon:++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

Ta projekt je neobi~ajen, ker je v njem dobrobit {impanzov na prvem mestu, pred raziskovalnimicilji ter pred na{imi ~love{kimi ‘eljami in potrebami. Biti del ‘ivljenja {impanzov je zelokoristna in bogata izku{nja.

[impanzom njihova presenetljivainteligenca v divjini odli~no slu-‘i v zapletenih socialnih inter-

akcijah, pri re{evanju problemov, iska-nju hrane in pre‘ivetju. Pri ujetih {im-panzih pa je potrebno – da bi ohranilizdravje in dobro po~utje teh ~ute~ihbitij in na{ih najbli‘jih sorodnikov – nji-hovo inteligenco zaposliti z bogatim inraznovrstnim okoljem. Samo v Zdru-‘enih dr‘avah ‘ivi v ujetni{tvu 2000{impanzov, zato ta problematika zahte-va resno pozornost.

Dr. Roger Fouts in Deborah Fouts,vodilna svetovna strokovnjaka za ko-municiranje {impanzov, in dr. Mary LeeJensvold (vsi z osrednje univerze vWashingtonu) si prizadevajo izbolj{ati‘ivljenje ujetih {impanzov v posebej zato urejenih prostorih. Foutsova sta zeloznana, ker ‘e 36 let eksperimentalnoraziskujeta komuniciranje s {impanzompo imenu Washoe, ki se je prvi nau~ilameri{kega znakovnega jezika. Foutso-vima, Jensvoldovi in njihovim asisten-tom bomo pomagali v najnovej{i faziraziskave, v kateri eksperimentirajo zuporabo raznovrstnih orodij, igra~ inpripomo~kov, s katerimi ‘elijo stimuli-rati inteligenco {impanzov in ohranitinjihovo zdravje.

V eksperimentalnem bivali{~u so sevsi, vklju~no s slavno opico Washoe,nau~ili znakovnega jezika, in~eprav s {impanzi ne bomoimeli fizi~nega stika, se bomolahko poskusili v sporazume-vanju s {impanzi preko kaza-nja znakov z rokami. Prvi te-den se bomo nau~ili skrbeti za{impanze in njihovo okolje terjih prou~evati v 15-minutnihopazovanjih. Nau~ili se bomotudi prilagoditi svoje obna{a-

nje; tako na primer pred {impanzi ne go-vorimo o njih, saj razumejo vsako bese-do, in se ne re‘imo, ker to pomeni, danas je strah. Spoznali bomo vsako pro-u~evano opico po njenem oziroma nje-govem imenu, kaj ima rada in ~esa nemara, njena razpolo‘enja in grimase.Njihove ograjene prostore bomo oprem-ljali z razli~nimi predmeti ter opazova-li, kako jih {impanzi uporabljajo, pri-pravljali okusna jedila in ~istili ograde.

Pri tem lahko uporabljamo vso svojoustvarjalnost. Na{a opa‘anja bodo bist-veno pripomogla k bolj{i skrbi za {im-panze po vsem svetu.

TERENSKI POGOJIIN TERMINI

Prebivali bomo v popolnoma oprem-ljenih sobah {tudentskega doma osred-nje univerze v Washingtonu, od koder

je le kratek sprehod do {im-panzov. Za prehrano bomodobili kartico za {tudentskoobedovalnico z bogato izbiro.

Termini 2003:Ekipa I: 2-15.3. • Ekipa II:

6-19.4. • Ekipa III: 22.6.-5.7. •Ekipa IV: 13-26.7. • Ekipa V:3-16.8. • Ekipa VI: 17-30.8. •Ekipa VII: 5-18.10. • EkipaVIII: 2-15.11.

Ujeti {impanzi potrebujejo veliko ljubezni in stimulacije

Skrb za {impanze

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI

Krogla zagotavlja, da se energija okrog njesu~e desno (preverite z nihalom). V radioni~-ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen

dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornostproti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov veli-

ka krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo nara~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA

Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; vnjih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti,informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{-~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrstoposkusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primergenotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo za kakih 40odstotkov.

Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede naezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nihbarv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacijaenaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije.Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat.Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na danpopijemo kakih osem kozarcev vode.Tehnologija Hydronic, po kateri so narejenikozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na

sejmih inovacij v Nürnbergu, Pittsburghu in na medna-rodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburghu po-sebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek,kristalni globus.Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjigeAura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka:Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe indrugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustve-no, zmanj{uje trpljenje...Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~i-tev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga prema-govati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju,uporabljati agresivnih pomivalnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

4.100 SIT

3.300 SIT

4.100 SIT

Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljembiostimulativno na celi~ne procese, pove~uje iz-menjavo plinov, krepi regenerativne procese inmikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jozjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo po-stavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em.Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljenidrugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nostiin drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila.

4.900 SIT

Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri koza-rec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{agenotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ^e vodoiz vr~a nato~imo v informirani kozarec, se nje-gova u~inkovitost pove~a {e za nekajodstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode.Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spre-meni u~inek alkohola.

11.500 SIT

VR^ ZA DOBRO VODO

TESLOVA PURPURNA PLO[^A

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

frekvence prostora, predmetov inoseb, za ugotavljanje radiestezij-skega potenciala, vitalnih energij,primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdra-

Plastificirana rozeta innihalo z vre~ko sestav-ljata komplet za radie-stezijsko delo. Na rozetije {est razli~nih skal zaugotavljanje energetske

vil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjenanatan~na navodila. 4.900 SIT

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradisvoje oblike zajema energijo iz okolja injo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~icaje kodirana z orgonskimi sevalniki innam pove~a energijo in {~iti pred seva-nji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu aliv prsnem ‘epu. 1.350 SIT

MAGIC LIFE

ENERGIJSKA PLO[^ICA

Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviranznak magic life, ki zajema energijo iz okolja injo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena spomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami,kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporab-ljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjenidodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjostran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo,za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimotako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat.To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadarte‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, medpogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra izZlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame,kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~inein je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudinekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna. 3.300 SIT

26

ZALO@BA ARA

TELO KLI^EPO VODI

Zdravnik internist F. Batmanghe-lidj dokazuje, da si lahko zdrav-je mo~no izbolj{amo s pitjemnavadne vodovodne vode. Medi-cinsko utemeljeno.

Cena:bro{irana 2.900 SIT

trda vezava 3.900 SIT

PRIRO^NIKZA ZDRAVILCE

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki‘elijo prebuditi in razviti zdravilskesposobnosti ter k bolj{emu zdravjupomagati sebi in drugim. Opisanetehnike so zelo u~inkovite in vklju~u-jejo barve, zvoke in di{ave.

Cena: 3.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NEAROMOTERAPIJE

Davno izro~ilo in najnovej{e te-rapevtske informacije o rastlin-skih eteri~nih oljih, ki jih lahkokupimo v vsaki bolje zalo‘eni tr-govini z naravno kozmetiko. Eno-stavni napotki za odpravljanjestresa, zdravljenje bolezni, obo-gatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNI ^AJIIN NASVETI

^ajne me{anice za vse vrste te-gob in {e nasvete, s katerimi sejih da olaj{ati, je zbral v svojiknjigi starosta slovenskih zeli{-~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigije ve~ kot 100 izbranih receptovin na stotine nasvetov.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNAENERGIJA DREVES

Spoznajte na~ine in vaje za za-jemanje zdravilne energije dre-ves v gozdu, go{~avi ali na vrtu,ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena:bro{irana 4.900 SIT

trda vezava 5.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOBRazlaga, zakaj so gobe naravnazdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijoraka, sladkorno bolezen, boleznisrca in druge te‘ave, kako kre-pijo in s tem prepre~ujejo obo-levanje.

Cena: 1.900 SIT

SPOMINIBarvna spominska knjiga za ot-roke – od rojstva do za~etka{olanja ali {e dlje. Lahko je tudiprimerno darilo za va{ega mal-~ka. Morda vam bo neko~, kobo starej{i, zelo hvale‘en, kerste opisali njegove prve korake.

Cena: 2.990 SIT

SANJEKaj pomenijo sanje, ki so lahkovesele ali pa tema~ne? Knjiga jepravi ka‘ipot pomena razli~nihsanj. Zato pride prav vsako-mur, ki verjame, da so prav nje-gove sanje pripomogle k nje-govi usodi.

Cena: 1.900 SIT

PRIPORO^AMO:Kozmobiolo{ki koledar 1961 - 1985 (1.900 SIT) • @iveti z revmatizmom (1.900 SIT) • Varujmo srce (1.900 SIT)• Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT) • Prerokovanje s ciganskimi kartami (2.900 SIT) • Vkraljestvu za~imb (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – ka{e (trda vezava -2.900 SIT, bro{irana - 1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – od polente do kuskusa (2.900 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJAPriro~nik z razlagami, kako olj~-no olje varuje pred artritisom,sr~no‘ilnimi boleznimi in rakomna dojki. Ameri{ka uspe{nica napodlagi rezultatov {tevilnih razi-skav vodi v svet zdrave in oku-sne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKAPREHRANA

To, kar znanost spoznava za res-ni~no zdravo hrano, jedo ljudjeob Sredozemskem morju ‘e odnekdaj: zelenjavo, pusto meso,ribe, za~inijo z olj~nim oljem in~esnom ter vrsto imenitnih za-~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

JABOL^NI KISKnjiga, kako uspe{no nareditekis kar doma in na sebi preizku-site njegove blagodejne u~inke.Presene~eni boste, kako lahkota cenena in enostavno nareje-na teko~ina deluje na zdravje.

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA NOSE^NICAV ‘ivljenju vsake ‘enske je po-rod najve~ji dogodek in nanj seje treba pripraviti. Vsaka nose~-nica si ‘eli biti zdrava in roditizdravega otroka. Knjiga opisuje,zakaj je telovadba med nose~-nostjo priporo~ljiva in zdrava.

Cena: 1.700 SIT

RI@ NA 100 NA^INOVRi‘ je za ve~ kot milijardo ljudito, kar je za nekatere narodekruh, za nekatere pa krompir. Vknjigi preberite, kako okusne ri-‘eve jedi in sladice pripravimona ve~ kot 100 na~inov in zakajri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdra-vilo.

Cena: 1.900 SIT

RIBE NA 150 NA^INOVRiba je okusen in zdrav obrok.Kak{na je hranilna in energet-ska vrednost rib, kako ribe pri-pravljajo v razli~nih krajih posvetu. Vse to in 150 odli~nih re-ceptov za juhe, ri‘ote, solate indruge ribje jedi.

Cena: 1.600 SIT

ZA NARO^NIKE 30 % POPUSTA

UGANKARSKI SLOVAR I.IN II. DEL

Dve knjigi - ugankarska gesla nave~ kot 700 straneh - Za vse stra-stne ugankarje, ki jim je re{evanjekri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena posamezne knjige:2.490 SIT

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice:

s kartico EU KARANTA AMEX VISA{t. kartice:veljavnost do: podpis:

ime in priimek:

ulica in hi{na {tevilka:

po{tna {tevilka, po{ta:

kraj, datum, telefon:

Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana

Naro~ilnica MisterijiMisterijiMisterijiMisterijiMisterijiNaro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke: koli~ina cena

tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara@zalozba-ara.siVsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27

ZALO@BA ARA

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541 17 60.

KAKO VIDIMO, BEREMOIN IZBOLJ[AMO AVRO

Priro~nik za spoznavanje avre inrazlage, kako se jo nau~imo gle-dati in spoznavati njen pomen;kako nam avra ka‘e na podlagibioenergijskih zevov du{evno intelesno stanje.

Cena: 1.900 SIT

KAKO ODKRIJETE VA[APREJ[NJA @IVLJENJA

Priro~nik korak za korakom vodido znanja, kako se sami, brezterapevta, spustimo v prej{nja‘ivljenja in odkrijemo vzroke mo-rebitnih bolezni, preganjavic,stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAU^IMOAVTOMATSKEGA

PISANJAPriro~nik, ki vas pou~i, kako prekavtomatskega pisanja vzpo-stavite stik z Vi{jim jazom, ki vasvodi in vam svetuje, komu-nicirate z drugimi bitji, ki vamposredujejo razli~ne informacije,dobite odgovore...

Cena: 2.900 SIT

KAKO POVE^AMOSAMOZDRAVILNE

SPSOBNOSTISami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja. Cena: 1.900 SIT

POTOVANJE DU[V knjigi najdemo odgovore nave~na vpra{anja, kaj se dogajaz du{o, ko ~lovek umre, bodisinaravne bodisi nasilne smrti.Kdaj in kako se du{a odlo~i, dapride v ~lovekovo telo? Kaj sedogaja z du{o med dvema ‘ivlje-njema?

Cena: 3.300 SIT

KAKO VPLIVAJOOSEBNA [TEVILA

S pomo~jo {tevil, vsako ima svojpomen, lahko bolje spoznamosebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo.[tevila nam lahko pomagajo ust-variti lep{e ‘ivljenje, z njimi lah-ko pokukakmo v preteklost, razu-memo sedanjost in na~rtujemoprihodost. Cena: 2.900 SIT

Vaje zaraztezanje -stretching.videokasetaz vajami zaohranjanje inpridobivanjegib~nosticelegatelesa(47 min.).

3.380 SIT

Program zasprostitevje namenjenvsem,starej{imod 12 let.

kaseta1.300 SIT

zgo{~enka1.900 SIT

Vaje zatrebuh inhrbet -videokasetaz vajami zakrepitevhrbtnih intrebu{nihmi{ic terbolj{ogib~nost.(36 min.).

3.380 SIT

Vaje za nogein zadnjico -videokasetaza krepitevmi{ic nog,bokov inzadnjice(38 min.).

3.380 SIT

RECEPTI ZA BIOHRANOVe~ kot 100 receptov za biohra-no za {tiri letne ~ase. V knjigiboste lahko prebrali tudi o smer-nicah za prehrano starej{ih, ozdravi prehrani mladih, o vmes-nih obrokih hrane in o kakovostibio‘ivil.

Cena: 1.600 SIT

USODA DU[Ameri{ki mojster hipnoterapijeMichael D. Newton je na podlagi{tevilnih seans pri{el do novihodkritij o usodi du{ in to popisalv ve~ kot 500 strani debeli knjigi,ki v obliki intervjujev odstira po-gled v skrivnost zasmrtja. Knjigaje ameri{ka uspe{nica.

Cena: 5.500 SIT

DARILOZa knjige, ki jih boste naro~ili po povzetju

DO 20. DECEMBRA 2002DO 20. DECEMBRA 2002DO 20. DECEMBRA 2002DO 20. DECEMBRA 2002DO 20. DECEMBRA 2002,bo po{tnino za vas pla~ala zalo•ba ARA.

SRE^NO 2003

PRIKRITA ZGODOVINA^LOVE[KE RASE

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih vmuzejih skrivajo v depojih; strokov-njaki ne znajo razlo‘iti njihovegaporekla; seznanja tudi s pred-meti, katerih starost ocenjujejona milijone let, ~eprav je ~lo-ve{ka rasa uradno stara {ele100.000 let. Cena: 3.900 SIT

^ESEN,^UDE@NO HRANILO

Najsodobnej{a znanstvena spo-znanja iz 2000 raziskav o never-jetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~-letja znane rastline in njenemvplivu na resnej{e bolezni so-dobnega ~asa...

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDIS ~esnom je mogo~e prepre~itisr~ne in ‘ilne bolezni, ~esenkrepi imunost, premaguje kli-ce... Vsakdanje u‘ivanje je naj-manj, kar lahko storimo za svo-je zdravje. V knjigi ^esnove je-di je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

BIOHRANAJe temelj zdrave prehrane. Vse-bina te knjige so spoznanja, iz-ku{nje in ugotovitve o pomenuprehrane, o zdravi prehrani, kilahko izredno dobro vpliva navsakogar. Knjiga opisuje na~elain svetuje izbor bio‘ivil.

Cena: 1.600 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na levi strani.

Naro~ila tudi po telefonu: 01/431 20 25.

28

PRODAJA PO PO[TI

Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni likisprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in stem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno de-lujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejonesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj sou~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrninakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prs-tana: od 16 do 26 mm notranjega premera.prstan 8.900 SITplo{~ica 8.900 SIT

^AKRINA MAJICA

Telefonska za{~ita Norad je samolepilnabakrena plo{~ica s premerom 12 mili-metrov. Nalepimo jo na mobilni telefon vbli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Zinformacijami, ki jih oddaja, zmanj{ujenegativni vpliv sevanja mobilnih telefonov

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD

BAKRENE ZAPESTNICEZmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajorevma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko-{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pacelo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in takoveliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali

pozla~ene.a) bakrena 3.700 b) bakrena informirana 4.990c) posrebrena 5.700 d) pozla~ena 9.600in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

ATLANTIDSKI PRSTANIN PLO[^ICA

^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajobioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nena-vadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se napapir ne da natisniti) in tako polnijo avro inizbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL.

14.900 SIT

za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{ujetveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Domain v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kimtestom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

INFORMIRANI LON^EK

Informirani lon~ek dopolnjuje pro-gram informiranih izdelkov. Ima ena-ke lastnosti kot modri kozarec; fizi-kalno vpliva na razdru‘evanje mole-

kul v teko~inah in jih tako omeh~a.Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v

lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda po-tegne iz rastlin ve~ u~inkovin.Na informiranih lon~kih so odtisnjeni

posebni simboli “magic life” v ~akrinihbarvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da silahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju,primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.300 SIT

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIKNarejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. Vlu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na

vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40x 40 cm, je primerno napolnjen,da je mehak in zra~en ter se pri-

lagaja vratu in glavi. Mnogi ga upo-rabljajo tudi v terapevtske namene, za

bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bismr~anje itd. 4.900 SIT

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis(c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najboljznanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izissta poimenovani po egip~anski boginji Izi-di, primerke tako oblikovanih nihal so na{liv izkopanih egiptovskih sarkofagih. Upo-rabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj,iskanje vode, izbiranje primerne prehrane,doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA

a b c

Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdrav-je, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenj-sko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se,~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodej-no delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizor-jih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patoge-nih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke:

a) 3 - 4 kg 10.900 SITb) 4 - 5 kg 11.815 SITc) 5 - 6 kg 13.900 SIT

SOLNA LU^

AJDOV VZGLAVNIKAjdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogramalu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si samidolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne grejein je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi,predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine vvratu, glavi, hrbtenici ... 9.800 SIT

Misteriji 29

Na gri~u, ki se sklanja nad valo-vito pokrajino severovzhod-nega dela Severne Dakote v

Zdru‘enih dr‘avah Amerike, v dr‘av-nem parku Writing Rock, le‘i eden oddokaj nenavadnih kamnitih pomni-kov: dva kamna, v katera so vklesaninenavadni simboli.

Domnevajo, da so dve osameli gmo-ti granita odkrili ‘e leta 1864, med od-pravo generala Sullyja. Danes jima nudizavetje sodobno zgrajen nadstre{ek. Vkamna so vklesani skrivnostni simboli,ki so po mnenju izvedencev delo pred-zgodovinskega ~loveka ali pa zgodnjihraziskovalcev iz prej{njega tiso~letja.^eprav so jih ob{irno prou~evali znanst-veniki iz Smithsonovega in{tituta in zuniverze Severna Dakota, simbolov nisouspeli niti ustrezno razlo‘iti niti jimdolo~iti ~as nastanka. Arheologi jih ime-nujejo petroglifni kamni, pri ameri{kihIndijancih pa veljajo za svete.

Ve~ji kamen je znan pod imenomWriting Rock (pi{o~i kamen) aliHoi-Waukun (kamen duhov), kotmu pravita plemeni Siouxov in Assi-niboinov. V vi{ino meri pribli‘nopoldrugi meter, dolg je 110 centi-metrov, {irok kakih 62 centimetrov,tehta pa okoli deset ton. Ledenik jekamnito gmoto odlo‘il na greben,ki se dviguje pribli‘no 90 metrovnad prerijo, kjer zdaj kraljuje kotpravcati spomenik, ali bolje kotnaravni stra‘ni stolp, s katerega seodpira pogled 50 kilometrov dale~proti jugu, zahodu (Montana) inseveru (Kanada).

MALI KAMENManj{i kamen je iz druge vrste

granita in so ga na{li blizu izvira

kakih 60 metrov stran od ve~jega. Izve-denci menijo, da je starej{i od ve~jegakamna. Tudi simboli na njem so nekoli-ko druga~ni in mo~no razjedeni.

Na obeh balvanih ali samovnjakih jevklesan velik lete~i pti~, ki morda pred-stavlja tako imenovano gromsko ptico,orja{ko mitolo{ko bitje, ki so ga ~astiliprerijski Indijanci poznega predzgo-dovinskega obdobja. Lik ptice ima naobeh kamnih razprostrta krila, nad njimpa so vklesani abstraktni motivi. V mi-

tologiji prerijskih Indijancev so se bitja,kot je gromska ptica, bojevala s ka~ampodobnimi vodnimi po{astmi. Ker pabalvana le‘ita zelo dale~ od najbli‘jegaomembe vrednega vodnega toka, lahkoo pravem pomenu teh simbolov le ugi-bamo. Lik gromske ptice ni le zelo po-gost, ampak tudi zelo star. Najdemo gavsepovsod po severnih prerijah na obes-kih iz kosti, lon~enini in {koljkah, kiizhajajo iz ~asov pred na{im {tetjem.

Najla‘je bi bilo pi{o~e kamne odmis-liti kot {e en primer naklju~nega delova-nja predzgodovinskih nomadov, vendarso strokovnjaki navrgli nekaj zanimivihteorij.

Prva posku{a potegniti vzporednicos starodavnim na~inom obdelovanjakamna, povezano z ljudstvi, ki so ~asti-la Sonce.

Predmete v obliki skledic ali skode-lic najdemo na Irskem, Škotskem, v An-

gliji in Walesu, na Danskem, vNem~iji, Bretaniji in na Švedskem.Povezava je toliko bolj zanimiva,ker v zgodovini Walesa, napisanileta 1584, beremo, da je neki princMadoc leta 1170 plul mimo Irske zdesetimi ladjami in 120 potniki, nele enkrat, temve~ dvakrat, ter senaselil v neznani de‘eli, o katerilahko le domnevamo, da je bilavzhodna obala dana{njih ZDA. ^eto dr‘i, so se ti zgodnji naseljencimorali spoprijateljiti in pome{ati zlokalnimi Indijanci, ~e so hotelipre‘iveti v sovra‘ni de‘eli.

Mo‘no je tudi, da so se napotiliv notranjost celine, kjer jih je poprepri~anju nekaterih zgodovinar-jev 72 kilometrov severno od da-na{njega Bismarcka v Severni Da-koti leta 1738 odkrila odprava Ve-rendrye.

So kamni napovedovali prihodnost?

Skrivnost Pi{o~ega kamnaV kamen vklesani

skrivnostni simboli sodelo predzgodovinskega

~loveka ali zgodnjihraziskovalcev iz

prej{njega tiso~letja.

Detajl z ve~jega Pi{o~ega kamna.

30

LJUDJE Z VZHODAV poro~ilu francoskemu kralju je

Verendrye napisal, da je sre~al Man-dane, indijansko pleme z vzdevkom»ljudstvo z vzhoda«. Poro~al je, da nji-hove »utrdbe niso v indijanskem slogu«in da »‘enske nimajo zna~ilne indijan-ske fiziognomije.« Zgodnji raziskovalciso bili presene~eni nad videzom bra-datih, svetlopoltih Indijancev, ki so ‘ive-li v velikih zgradbah znotraj utrjenihzidov z dvi‘nimi mostovi. Ne pozabi-mo, da se je to dogajalo pred ameri{korevolucijo.

Lewis in Clark sta med letoma 1804in 1805 pre‘ivela zimo med Mandani inpovedala, da so »bolj civilizirani, izobra-‘eni in odprti od vseh plemen, kar stajih dotlej obiskala. Ne le, da ‘ivijo v hi-{ah in skupnostih, ki niso indijanske,temve~ so tudi svetlopolti, svetlolasi inmodrooki, njihov jezik pa vsebuje bese-de, ki so podobne nekaterim iz wale{-kega jezika. Na ‘alost so pleme Manda-nov skoraj iztrebile ~rne koze v poznem19. stoletju, domala pa so izumrli, ko sose morali prisilno zdru‘iti s plemenomArikara.

Na podlagi {tevilnih pokazateljevdomnevajo, da so se Vikingi iz zalivaHudson podali v notranjost ameri{keceline veliko pred domnevnim prihodomprinca Madoca. Sledi skandinavskihzgodnjih naselbin pa odkrivajo v vzhod-nem delu Severne Dakote in v zahodnemdelu Minnesote, v bli‘ini Severne Rde~ereke. ^eprav so liki vklesani v Pi{o~i ka-men videti skandinavskega porekla, ninobenih pravih dokazov, da so Vikingiprodrli tako dale~ na zahod.

Ne glede na izvor na{ih kamnovostaja dejstvo, da niti lokalni ameri{kiIndijanci niti beli izvedenci niso uspelirazvozlati ~rt, pik, pti~jih likov in krogovs pikami, ki so vklesani v Pi{o~i kamen.Indijanci jih kljub temu imajo za svete.Za pripadnike plemen Mandan, Hidat-sa, Assiniboine in Sioux je mesto, kjerle‘ita kamna, obredni kraj, nih~e pa nezna povedati, kdo je like izklesal in kajpredstavljajo. Legende, povezane s temi

kamni, pa imajo eno skupno to~ko: kam-ni naj bi napovedovali prihodnost.

LEGENDA O OSMIH BOJEVNIKIHEna izmed teh legend pripoveduje o

osmih bojevnikih, ki so se za no~nipo~itek ustavili ob kamnih in tik predspanjem zasli{ali oddaljen glas. Ker sose bali napada sosednjih plemen, so pre-gledali okolico, a niso na{li ni~esar.Naslednjega jutra so v daljavi zasli{ali‘enski glas in ponovno pre~esali okoli-co, a brez uspeha. Medtem ko so iskali,so naleteli na velik balvan, na kateremje bila vklesana podoba osmih bojevni-kov, katerih torbe so le‘ale na tleh. Takojse jim je posvetilo, da so to oni sami. Koso se pozneje vra~ali proti domu, soponovno jezdili mimo skale in opazili,da se je vklesani motiv spremenil. Domaso sova{~anom pripovedovali o nena-vadni skali in ker so vsi hoteli videti~udo, se je k skali odpravila cela vas.Liki na skali so se medtem ponovnospremenili; sedaj so prikazovali indijan-sko vas. Odslej so ljudje verjeli, da ska-la napoveduje prihodnost, zato je posta-la misterij in predmet ~a{~enja. K njej soromali indijanski {amani od vsepovsod,celo iz Kanade, ter tam izvajali obredein spra{evali o prihodnosti. Kmalu soobmo~je zavzeli belci in preselili manj{oskalo drugam, s ~imer naj bi se mo~ skalizgubila.

Ob pogledu na kamna sene moremo izogniti vtisu,

da vklesani liki nisosevernoameri{kega

izvora. Bolj so podobnirunskim znakom iz 10.stoletja, ki jih najdemo

v skandinavskih de‘elah,imajo pa tudi keltske

primesi.

Po ve~letnih pregovarjanjih je Zgo-dovinsko dru{tvo Severne Dakote kupi-lo Pi{o~i kamen in uredilo park na {ti-rih hektarjih zemlje, ki so jo odstopililokalni kmetje. Leta 1956 so zgradilinadstre{ek, da bi za{~itili Pi{o~i kamenpred vremenskimi vplivi. Pozneje souredili {e prostor z mizami in klopmiza izletnike. Leta 1965 se je velikemu ka-mnu pridru‘il {e mali, ki je pred tem 35let ~akal na bolj{e ~ase na univerzi Sever-na Dakota.

Kamna, ki sta neko~ napovedovalaprihodnost s spreminjanjem podob nanjuni povr{ini, sta danes nema. Ameri-{ki Indijanci sicer ne prihajajo ve~ semizvajat obredov, a kljub temu mno‘i~noobiskujejo skrivnostna kamna, skupaj zljudmi vseh ras in kultur, ki vsako letoobi{~ejo ta spomenik.

KOLIKOKRAT JE BILAODKRITA AMERIKA?

Ob pogledu na kamna se ne more-mo izogniti vtisu, da vklesani liki nisosevernoameri{kega izvora. Bolj so po-dobni runskim znakom iz 10. stoletja, kijih najdemo v skandinavskih de‘elah,imajo pa tudi keltske primesi. Sodobniznanstveniki se strinjajo, da so Kelti‘iveli na dobr{nem delu zahodne Evro-pe in da so mo~no vplivali na nordijskekulture. Še enkrat pa ponavljamo, da ni~ne ka‘e na to, da bi Vikingi prodrli doobmo~ja, kjer sta bila odkrita kamna.Vklesani simboli pa so po domnevahstrokovnjakov veliko starej{i, zato selahko ob njih le ~udimo, koliko ljudstevje odkrilo Ameriko in kolikokrat se je tozgodilo.

Ne glede na njihov izvor kamni obu-jajo dolgo zatajene spomine ne le pri sta-roselskih prebivalcih, pa~ pa tudi priskandinavskih in nem{kih naseljencih.Pi{o~a kamna pomagata ljudem nave-zati stik s prvobitno zavestjo, ki se skri-va v vsakem izmed nas. Z njihovo po-mo~jo je mogo~e prese~i neskon~nazgodovinska obdobja in se~i v rokona{im bratom iz davnih ~asov.

Ra. Pu.

SKRIVNOST PI{O~EGA KAMNA

Misteriji 31

Stoletje je minilo od odkritja ver-jetno najbolj nenavadnega po-kopali{~a v Sredozemlju. Leta

1902 so v Paoli, mestu v bli‘ini malte-{ke prestolnice, kopali vodnjak za sta-novanjsko hi{o in naleteli na precej ve-lik podzemni prostor. @e povr{en pre-gled tega in nekaj sosednjih prostorovje dal vedeti, da je tu na{lo ve~ni po~i-tek veliko {tevilo davnih prebivalcevotoka.

Stvar je terjala strokovno obdelavo, ana povr{ini so ravnokar zgradili precej{-nje {tevilo novih stanovanjskih zgradb,kar je zadevo precej zapletlo. Kljub temuso ‘e naslednje leto podzemlje razgla-sili za javno lastnino in raziskovanje seje za~elo.

Dela so zaupali patru Magriju, vtistem ~asu vodilnemu strokovnjaku zaarheologijo Malte. Tri leta je prizadevniu~enjak raziskoval blodnjak prostorov,jih ~istil ter praznil iz njih kosti in druge predmete. Nih~e ne ve, zakaj so ga leta

1906 nenadoma poslali kot misijonarjav Afriko, kjer je naslednje leto nepri~a-kovano umrl. Njegovih zapiskov o izko-pavanjih v Paoli niso nikoli na{li. Zanjim je ostalo le nekaj njegovih skopihizjav v spominu sodobnikov ter zane-marljivo malo izkopanin v muzejskihdepojih.

NAROBE OBRNJENALEPOTNA MERILA

Pater Magri je ocenil, da je v tempodzemlju na{lo po~ivali{~e vsaj 7000ljudi, kar je nedvomno spo{tljiva {tevil-ka. Ne glede na tak{no koli~ino poko-pov pa je skoraj zanemarljivo malo takoimenovanih grobnih pridatkov, ~epravje v obdobju, ko naj bi se pokopi doga-jali, po izjavah strokovnjakov veljalobi~aj, da so preminulega opremili zvsem potrebnim za pot in bivanje v ono-stranstvu.

Eden izmed artefaktov, ki je postalsvetovno znan, je tako imenovana »Spe-~a gospa«, trinajst centimetrov dolg gli-

Skrivnosti Malte (5)

^udna pokopali{~a

Zaradi svoje edinstvenosti je kompleks pred desetletjem pri{el v kulturno dedi{~ino UNESCO,ki je prispeval znatna denarna sredstva za ureditev tako zunanjosti kot tudi notranjosti. Nadvhodom je lepo urejena vhodna stavba, kjer si lahko ogledate tudi kratek film, skozi steklenestene pa se z vrha odpira pogled na zgornji vhodni del grobnice. Kdor si bo ‘elel ogledati ta~ude‘, naj pravo~asno rezervira vstopnice, ker je obisk zaradi vzdr‘evanja mikroklime omejen.

Nekateri prostori v srednjem nivoju so posli-kani z okro. Najpogostej{i so spiralni motivi.

Vpra{ljivo je, ali gre zaresza grobnico, saj je v tem

podzemlju na{lopo~ivali{~e vsaj 7000

ljudi, a so na{lizanemarljivo malo

grobnih pridatkov za potin bivanje v onostranstvu.

32

nast kipec le‘e~e ‘enske {irokih bokov.Prav analiza predmetov iz ‘gane glinez metodo radioaktivnega ogljika je tudipostavila datum pokopov v obdobjemed leti 4000 in 2000 pred na{im {tet-jem. Prav zanimivo je, da se u~enja{kasrenja ni lotila podobne analize na kos-teh umrlih, ki bi nedvomno dala bolj{erezultate, saj je nekaj okostij {e dobroohranjenih in prav ta so zdaj pod drob-nogledom genetikov, ki si prizadevajodognati, odkod so pri{li prvi naseljenciMalte.

Zanimanje je toliko ve~je, ker »Spe~agospa« sploh ni edina upodobitev ‘enskz, za dana{nje pojme seveda, nenormal-no {irokimi boki. Skoraj v vsakem temp-lju so kipi takih matron, ki so kar neka-ko sami po sebi silili strokovnjake vodlo~itev, da jih poimenujejo kot »bogi-nje rodovitnosti«. Kaj pa ~e je bila takaoblika telesa pri davnih Malte‘anihnekaj povsem obi~ajnega? Morda je bilacelo pogojena z dedno boleznijo, kakr{-no so nedavno tega pripisali tudi Tutan-kamonovi rodbini, o ~emer smo predletom pisali v na{i reviji? Morda celo ni{lo za bolezen, temve~ je cela rasa imelatako gensko zasnovo? Kdo pa pravi, da

so ravno bitja, ki ustrezajo razpredelni-cam dana{nje zdravni{ke stroke, edinazdrava in primerna oblika ‘ivljenja vvesolju?

NAROBE SVETKdorkoli so ‘e bili ti davni prebival-

ci malte{kega oto~ja – za sabo so pustiligradnje, ki postavljajo ne{teto vpra{anj.Podzemni prostori pod dana{njo Paoloso zahtevali obilo truda, saj niso kar takoizkopane jame, kot bi ~lovek pri~akovalpri grobovih. Vsaj polovica prostorovima zelo lepo obdelano povr{ino, in {ecelo ve~, davni graditelji so se potrudiliin sobane izklesali v kamen tako, dadajejo vtis, kot da bi bile sestavljene izposameznih gradbenih elementov.

Zanimivo je, da se ta na~in obdelavepojavi {ele v srednjem nivoju komplek-sa, medtem ko je zgornji relativno gro-bo vklesan v kamnino. Trenutna urad-na verzija razlage trdi, da so bile tonekak{ne poslovilne mrli{ke ve‘ice, kjerso opravljali pokopne obrede, vendarnekoliko moti dejstvo, da je prav srediteh »ve‘ic« ja{kast prostor, v katerem sona{li ve~ino kosti. So bili sve~eniki in‘alujo~i ostali res tako neob~utljivih no-sov, da jih pri vsaj nekaj ur trajajo~em

Kipec »Spe~e gospe«.

Tridimenzionalni presek grobnice v Paoli iz knjige Davida H. Trumpa: Malta - Prehistoryand Temples.

^UDNA POKOPALI{~A

Misteriji 33

obredu ni motil vonj razkrajajo~ih se tru-pel v neposredni bli‘ini?

In {e nekaj. V ozadju morda najlep{eobdelanega prostora, ki mu stroka pravikar »najsvetej{e«, je »nedokon~ana so-bana«, prostor, ki naj bi ga zaradi bogve katerega vzroka zapustili v naglicisredi gradnje. ^e zaenkrat pustimo obstrani vzroke za nenadnih odhod takrat-nih prebivalcev otoka, se {e vedno lah-ko vpra{amo, kateri nos je bil dovolj ne-ob~utljiv, da je dneve in dneve s prepro-stim kamnitim in ro‘evinastim orodjem,kot nas prepri~ujejo arheologi, ril v si-cer ne ravno pretrd apnenec v neposred-ni bli‘ini razkrajajo~ih trupel? [e celo zasu‘nje bi bilo tako delo prenaporno.

VSE PREVE^ TEMPLJEV[e ob eno malenkost se lahko spo-

taknemo. V dosedanjih razglabljanjih opovr{inskih templjih smo ugotovili, daimajo geometrijsko zelo pravilne tloris-ne zasnove. Tega za podzemno grobi{~ev Paoli nikakor ne moremo trditi. Pri

najbolj{i volji ne odkrijemo neke ureje-nosti, prostori so kar nekako nametaninaokoli, prehodi so v~asih o‘ji, drugi~{ir{i, stene v~asih zglajene, naslednji~

spet ne. So arhitekti, ki so povr{inskoarhitekturo dognali do popolnosti zlate-ga reza, vse to pustili vnemar pri pod-zemni gradnji, za katero nas u~enjakiprepri~ujejo, da je »negativ zunanjihtempljev«? Komaj verjetno.

Kot ‘e re~eno, je »najsvetej{e« na spod-njem nivoju grobnice, a na najvi{jem je obvhodu prostor, ki bi ga z isto mero inter-pretacije prav lahko ozna~ili za sveti{~e.Da je mera polna, je le streljaj dale~ stranmogo~en tempeljski kompleks Tarxien(izgovor: Tar{in), za katerega lahko v li-teraturi najdete podatek, da je sodil v istoceloto. So bile pogrebne sve~anosti v dav-nini Malte res tripartitne, sestavljene izobreda na povr{ini, onega na prehodu vpodzemlje ter tretjega v nedrjih planeta?Morda pa le mi nekoliko pretiravamo, koho~emo v vsaki gradnji, katere namenasi z dana{njo pametjo ne znamo (ali pamorda no~emo) razlo‘iti, videti nekajobredno sakralnega? Prav zanimiva jenamre~ ugotovitev arheologov, da je zeloverjetno, da je v bli‘ini vsakega povr{in-skega templja tudi podzemno grobi{~e,na kar ka‘e nedavno odkritje v bli‘iniGgantije na Gozu. Morda pa je resnica lenekoliko druga~na.

Ivan Mohori~

Prostor, ki je tako natan~no obdelan, res zaslu‘i naziv »Najsvetej{e«.

Razmeroma grobo obdelani prostori srednjega nivoja kljub temu vzbujajo spo{tovanje dodavnih graditeljev.

^UDNA POKOPALI{~A

34

Februarja v drevesnem horoskopustarih Keltov vladajo {tiri dreve-sa. Izmed njih tokrat predstavlja-

mo topol in cedro, cipresa in bor pabosta opisana v avgustovski {tevilkiMisterijev, saj ve~ina dreves po druid-skem horoskopu pride na vrsto dva-krat na leto.

TOPOL - DREVORazlikujemo srebrno in temno zele-

nega, prav posebno lep pa je piramidnitopol. Napoleon je iz doline reke Poprinesel topole in jih kot stoje~e vojakeposadil ob cestah svojih zmagoslavnihpohodov, topolove aleje.

Trepetlika je prav posebne vrste to-pol, ki kakor da nenehno {epeta, saj tudi

Drevesni horoskop (2)

Topol in cedra

Iz topolovih brsti~ev, ki vsebujejo eteri~naolja, ‘elezo, kalcij, smolo in vosek, lahkonaredimo izvrsten balzam.

Topol z vsemi mo~mik nebu hrepeni,

dosegel pa ga, seveda,{e nikoli ni.

Vendar visoko nosisvoje o~i,

gleda in gleda –na pokveko figo strmi.Tudi na hrast in na lipo

upira svoje o~iin tako nad domovi

~loveka kraljuje,ves bla‘en in samotennas iz zraka opazuje!

Topol z vsemi mo~mik nebu hrepeni,

dosegel pa ga, seveda,{e nikoli ni.

Vendar visoko nosisvoje o~i,

gleda in gleda –na pokveko figo strmi.Tudi na hrast in na lipo

upira svoje o~iin tako nad domovi

~loveka kraljuje,ves bla‘en in samotennas iz zraka opazuje!

Misteriji 35

najrahlej{i sapici odgovarja s svojim{elestom. Je eno najstarej{ih dreves sred-nje Evrope, ki se je po ledeni dobi zmo~virsko brezo in jelko vrnilo v na{ekraje (srednjo Evropo).

Topol rad spremlja reke, kamor kolijih vodi njihova pot, in od vseh listnatihdreves raste najhitreje. Njegov mehakles je mogo~e lepo in natan~no cepiti,uporabljajo ga za izdelavo v‘igalic inceluloze. V~asih so iz njega izdelovalitudi lesene ~evlje.

Topolovi brsti~ki so ‘e jeseni priprav-ljeni za cvetenje in zimo prebijejo podza{~itno plastjo topolove smole, ki jihdobro {~iti pred bakterijami, glivicamiin {kodljivci. Brsti~no smolo rade li‘ejo~ebele, ki z njo zapirajo {pranje in pre-delne stene svojega roja; tako postanedobro za{~iten in razku‘en.

To smolo so poznali ‘e v antiki, ime-novala se je propolis (paznik mestnihvrat); kot znani ~ebelji propolis pa po-maga pri infekcijah in prehladih.

Topolov balzam:Topolove brsti~e, ki vsebujejo ete-

ri~na olja, ‘elezo, kalcij, smolo in vosek,razdrobimo in polijemo z olj~nim oljem.Za 2 do 3 tedne jih postavimo v topelprostor in ve~krat preme{amo. Potembrsti~e precedimo, zme{amo s ~ebeljimvoskom in shranimo na hladnem mestu.

TOPOL(negotovost)

Topol je dekorativna oseba, ki razve-seli oko vsakega opazovalca, saj dajevidez, kot da se sploh ne stara. Nasplo{no nima samozavestnega nastopain je pogumna le v posebno odlo~ilnihtrenutkih, a tudi takrat daje ob~utek, kotda je izgubljena. ^as igra odlo~ilno vlo-go v njenem ‘ivljenju in te‘ko pritiskana njena ple~a. Topol potrebuje pri-jaznost in prijetno okolico, ampak kerje zelo izbir~en, velikokrat ostane sam.Njegovo nemirno srce je zmo‘no velikihin mo~nih ob~utkov, toda ‘al zanje leredko najde zado{~enje.

Zaradi topolove prevelike ob~utlji-vosti je ‘ivljenje z njim dokaj naporno.Enkrat je ves vzhi~en in upapoln, takojzatem pa ves pobit in ~rnogled. Kljubgloboko ob~utenim razpolo‘enjskimspremembam pa izku{nje in pomembnedogodke svojega ‘ivljenja obdr‘i v sebi.

Topol ima umetni{ko naravo oziro-ma zna~aj, je dober organizator in radfilozofira. K njegovim najlep{im last-nostim {tejemo zanesljivost v odlo~ilnihtrenutkih.

Partnerstvo jemlje zelo resno in se odsvojega ‘ivljenjskega sopotnika ali part-nerja le redko lo~i. Neodvisen zna~ajtopola namre~ skozi ljubezen postanemehak, ne‘en in odvisen.

CEDRA - DREVOPrava cedra (Cedrus libani) je danes

skoraj ‘e iztrebljena. @e v antiki je bilanadvse priljubljena. Egip~ani so cedrinles uporabljali za izdelavo pohi{tva, krstin ladij, cedrino olje pa je bilo ena izmedosnovnih sestavin v kozmeti~nih pripo-mo~kih in balzamu za mumificiranjeumrlih. Uporabljali so ga tudi za impre-gniranje papirusovih listov.

Kakor velika ve~ina templjev in pala~v Sredozemlju je bil tudi Salomonovtempelj v Jeruzalemu zgrajen iz cedrine-ga lesa. Tako je ~love{ka lakomnost potem di{e~em lesu povzro~ila kra{ketvorbe mnogih sredozemskih predelov.

Cedra uspeva tudi v orientu, kjer jezelo znana himalajska cedra, sveto dre-vo hindujcev.

Cedrin les, ki ga danes uporabljamotudi za pridobivanje olja, ni ve~ les ce-dre libani. Sedaj v vse namene uporab-ljajo les rde~e cedre (Juniperus virgini-ana), ki je dokaj podoben lesu brinja.Les rde~e cedre ima namre~ podobnelastnosti kot prava cedra in ga uporab-ljajo predvsem za svin~nike, v Ameri-ki pa za izdelavo zunanjih delov po-hi{tva in hi{. Ker cedrin les in cedrinoolje odganjata {kodljivce, kot so lesni~rvi in molji (ne prena{ajo cedrinegavonja), je cedrina omara najbolj{e sred-stvo proti moljem.

Cedrino olje deluje pomirjajo~e in nako‘i antisepti~no.

CEDRA(samozavest)

Oseba, rojena ob ~asu cedre, je naj-ve~krat visoke postave in brhkega vide-za. Neudobnim situacijam se zna dobroprilagoditi, ~eprav nadvse ljubi pravudobnost.

Cedra se veseli dobrega zdravja in niravno pla{na oseba; rada se namre~nagiba k vzvi{enosti. Je prepri~ana vase,odlo~na, v~asih nepotrpe‘ljiva in raz-dra‘ena. Ne glede na to, kak{ne voljeje, vedno ‘eli narediti vtis na druge. Znjeno pridnostjo in raznovrstnimi talen-ti, predvsem na glasbenem podro~ju, jito prav dobro uspeva.

Oseba, rojena v ~asu cedre, vednoverjame vase in je neuspehi ne morejoustaviti. Za zastavljene cilje si doslednoprizadeva in jih tudi dose‘e, predvsemna ~ustvenem podro~ju. Cedrin partnernajde v njunem razmerju mo~ in oporo;rad se son~i v njenem sijaju. Na prave-ga partnerja pa mora cedra v~asih zelodolgo ~akati, saj je tudi precej izbir~na.

V poslovnosti cedra zelo hitro poka-‘e vodstvene kvalitete. Sposobna jepravilnih in hkrati hitrih odlo~itev.

^eprav hrepeni po razgibanem po-slovnem ‘ivljenju, najve~krat ‘ivi boljumirjeno in »normalno« poslovno ‘iv-ljenje.

Nevenka Kette Gabrov{ek

DREVESNI KOLEDARZA FEBRUAR

25.01. - 03.02. – cipresa (zvestoba)

04.02. - 08.02. – topol (negotovost)

09.02. - 18.02. – cedra (samozavest)

19.02. - 28.02. – bor (izbir~nost)

(drevesni koledar za celo leto smo ob-javili v 114. {tevilki Misterijev)

TOPOL IN CEDRA

36

Mitolo{ko videnje vesolja je vbistvu antropologizem, toje, da so vsi opazovani ob-

jekti (sonce, zvezde, drevesa, reke,vetrovi …) in pojavi v naravi ‘iva bit-ja, ki ‘ivijo podobno kot ljudje, daprav tako kot ~lovek prepotujejo ~asrojstva, rasti, vrhunca, pojemanja mo~iin smrt. Zakaj ima zaznavanje sveta priprvobitnem ~loveku prvenstveno mi-tolo{ki zna~aj? Zanj je bil mit pa~ edi-ni dostopen na~in mi{ljenja zunajsplo{no rodbinskih odnosov. Razume-vanje mita kot abstraktna posplo{itevne~esa je nastalo precej pozneje.

Prvo sliko sveta oziroma vesolja, kijo je mo‘no upo{tevati kot znanstveno,so formulirali v antiki. Prakti~ne potrebev tistem ~asu ter relativna razvitostsu‘enjskega dru‘benega sistema (gledena brezrazredno dru‘bo) so zahtevalire{itve {tevilnih znanstveno uporabnihnalog: razvoj geografije, zvezdne navi-gacije, izpopolnjevanje koledarja, mer-jenje ~asa in tako naprej.

Pitagora, avtor izraza kozmos, jepredlagal pirocentri~ni sistem zgradbesveta, v katerem Sonce in planeti podnebesnimi sferami kro‘ijo okrog sredi{-~nega ognja. Po sholasti~nem u~enjunih~e ne more spreminjati vesolja. Po-polnost in nespremenljivost anti~negaznanja o vesolju so se odra‘ali v nespre-menljivosti in popolnosti same zgradbevesolja. Tak svetovni nazor - pogled nasvet oziroma vesolje - je bil stati~en.

Homer se z vpra{anjem sveta, to jevesolja, ne ukvarja. Naslanja se na mi-tologijo. Nebo je iz dveh delov: zgornjidel je eter, spodnji pa zrak. V zgornjemdelu je izvor svetlobe, v spodnjem me-gle. Zemlja je obdana z ogromno koli~i-no vode, je plo{~ata in negibna, je vsredi{~u med zgornjim nebom in spod-

Mit v astronomiji (2)

Prve kozmologijePitagora, avtor izraza kozmos, je predlagal

pirocentri~ni sistem zgradbe sveta, v katerem Soncein planeti pod nebesnimi sferami kro‘ijo

okrog sredi{~nega ognja.

Pirocentri~ni svetovni sestav po pitagorejski {oli v 5 stol. pr. n. {. Pitagora je v {tevilu videlbistvo vseh stvari v naravi. [tevilo 10 je imel za najpopolnej{e, predstavljalo mu je karbo‘anstvo. Tudi v vesolju pozna 10 teles, ki kro‘ijo okrog ve~nega sredi{~nega ognja. To soSonce, Luna, Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Rimska cesta ter Zemlja in Protizemlja –da se izpolni {tevilo 10, je seveda Protizemlja izmi{ljena. Ko ta telesa kro‘ijo okrog sredi{~negaognja, povzro~ajo razne zvoke. Tako nastaja svojevrstna glasba - harmonija sfer(e), ki mupomeni najvi{ji zakon in se mu pokorava vse v vesolju. Pitagorova ‘e bolj zahtevna filozofskateza pa je, da taka harmonija vlada tudi v ‘ivljenju na Zemlji.

Petplanetov

Luna

SonceProtizemljain Zemlja

Zunanja sferanepremi~nih zvezd

Misteriji 37

njim svetom, ki ga predstavlja no~ inve~ni hlad - had ali pekel.

Morda nekoliko jasneje pojasnjujepojmovanje nastanka Zemlje in ~lovekapesnik Heziod v rodoslovnem deluTeogonija (Nastanek bogov). Tu prika‘enastanek sveta in celo poda poreklogr{kih bogov. Na kratko: v za~etku jebil Kaos. Iz njega je nastala Gea ali Zem-lja in skupaj z njo Eros, simbol ljubeznioziroma ‘elja po razmno‘evanju. IzKaosa sta se rodila Ereb, simbol mraka,in No~. Poro~ila sta se in iz ljubezni sejima je rodila Eter (nebesna lu~, sicersimbol svetlobe na splo{no) in Dan (ze-meljska lu~). Gea je nato sama rodilaUrana (Nebo), se nato poro~ila z njimin rodili so se jima Okean in Tetida,potem pa {e Kiklopi, Titani in Giganti(poosebitve posameznih naravnih sil).Najpomembnej{i Titan je bil najmlaj{i –Kronos, ki je postal vodja gr{kih bogov.Proti Kronosu se je postavil njegov sinZevs. Uspelo mu je premagati o~eta intako je postal vrhovni poglavar vsehgr{kih bogov na Olimpu.

Tales iz Mileta (624 do 547 pr. n. {.)je na splo{no menil, da je Zemlja nasta-la iz vode, da je plo{~ata in plava navodi. Ne priznava bo‘anskega vpliva nasvet!

Talesov u~enec Anaksimander jemenil, da ima Zemlja obliko valja, ki leb-di v zraku in je enako oddaljen od vsehnebesnih teles, Anaksimandrov u~enecAnaksimen pa, da Zemlja ne visi v zra-ku, temve~ da je negibna in tudi neplo{~ata. Menil je, da se Sonce ne gibljeokrog Zemlje, temve~ se pono~i skrivaza visokimi hribi in se pojavi {ele nasled-nji dan, vsa nebesna telesa pa da so serazvila iz Zemlje. Od Zemlje naj bi seoddelil kos, ki je hitro kro‘il in tako najbi se oblikovalo svetlo Sonce. Vse naj binastalo iz snovi, zraka. ^e se snov raz-red~i, nastane ogenj, ~e se zgosti, veter,~e se {e bolj zgosti, nastane voda. S {emo~nej{im zgo{~evanjem pa nastanezemlja, kamenje in skale. Procesi v ve-solju se po njem odvijajo periodi~no.

Po sholastiki je vesolje ve~no. No,

periodi~no se lahko poru{i, da bi seponovno sestavilo v naslednjem koz-mi~nem ciklu. Razru{i se lahko le spre-menljivi podlunski svet, predeli vi{e ozi-roma dlje od Lune pa so ve~ni. Zvezdeso iz bo‘anske snovi (kvintesence), zatoimajo v oblasti vse, kar je in nastaja vpodlunskem svetu.

Kozmologije antike nosijo zelo ‘iv

solju je deloval tudi hudi~ ~love{kegarodu; od njega pride vse slabo. Temunegativcu je ime Lucifer.

V primerjavi z anti~nim je srednje-ve{ko vesolje odlikovalo ena splo{na,vendar zelo zna~ilna lastnost - skrajnipesimizem v pogledu na ‘ivljenje, pa~v skladu s katoli{kim razpolo‘enjem,razpolo‘enjem ~akanja na konec sveta.To duhovno ozra~je apokalipse se je po-sebno zgostilo v ~asu pred reformacijo.

Vrhunec srednjeve{ke kozmogonijeje bila podoba sveta, ki jo je zgradil s sil-no pesni{ko domi{ljijo Dante Alighieri(1265 - 1321) v epu Bo‘anska komedija.S svojo slikovito shemo Dante predstavivesolje v celoti tako, da slu‘i razlagamin potrebam dolo~enih dru‘benih struk-tur srednjega veka. Nebesa - raj odkri-va kot harmonijo in enovitost ~lovekain kozmosa, kot nekak{en misterij tisteljubezni, ki »poganja sonce in ostalezvezde«. Ep, ki je v celoti zares renesan~-no delo, pa je glede ocene vloge in me-sta ~loveka v vesolju humanisti~no us-merjen.

Antropocentrizem je zna~ilna kultur-na lastnost preporoda. Usoda velikanovduha tega obdobja pa je tragi~na. Novose rojeva z veliko muko, po trdem bojus staro, ‘e utrjeno miselnostjo. Sredi{~naideja vesoljske naravne filozofije pre-poroda je bila samodejno gibanje snovi.Bo‘je resnice, osnove oblikovanja pogle-da na svet itn. so nenadoma postaledostopne ~love{kemu razumu. Pot dospoznanja teh resnic je {la mimo domi{-ljijske zmesi idej anti~ne filozofije, kr{-~anske mistike, magije in kabalistike pavse do eksperimentalnih metod razisko-vanja osnovnih fizikalnih zakonitosti innjihovega teoreti~nega pojasnjevanja inposplo{evanja.

Omenimo samo nekaj najpomemb-nej{ih idej. @e v 12. stoletju je Averroespredlagal koncept dvojne resnice: teo-lo{ke oziroma verske in znanstvene.Cerkev (kr{~anska sholastika) je to ide-jo seveda takoj ovrgla, vseeno pa jezamisel odigrala pomembno vlogo pripoznavanju vesolja. V traktatih {kofa in

oziroma razumski zna~aj. Vesolje je ne-spremenljivo, ve~no in popolno, zato gaupravlja bo‘anstvo. Anti~ni bogovi soposplo{ene ideje o vesolju ali, druga~epovedano, zakoni, ki jih upravljajo bo-govi, kar je neke vrste panteizem.

Kozmogonije srednjega veka so se na-pajale v glavnem iz dveh virov: biblije inAristotelovega u~enja. Okolni svet (= ve-solje) so si predstavljali kot ogromensimboli~ni sistem. V vseh nastajajo~ih inobdajajo~ih pojavih so videli bo‘je delo.

Anti~ni svet ni poznal absolutnegamonoteizma, absolutne oblasti ustvar-jalca nad svetom, torej vesoljem. Koz-mologija srednjeve{kega kr{~anstva indrugih monoteizmov pa ne temelji naprimatu ~utno materializirane narave,ampak na priznavanju absolutnega duha(misli, mnenja) neke osebe. Ta oseba -bog tu izstopa kot sila, ki brezpogojnovlada nad vesoljem, torej nad vsem, inga celo zgradi po lastni volji. V tem ve-

Sferenepremi~nihzvezd

Jupiter

Venera

Luna

ZemljaMerkur

Mars

Saturn

Sonce

Zgradba vesolja po Evdoksu iz Knida (408 -355 pr. n. {.)

PRVE KOZMOLOGIJE

38

pape‘a Nikolaja Kuzanskegaiz 15. stoletja je ‘e nakazanprehod od srednjeve{ke sho-lastike k eksperimentalni ra-ziskovalni metodi, saj vsebu-jejo vrsto na~elno pomemb-nih kozmogoni~nih idej, kotna primer zanikanje absolut-nega sredi{~a vesolja, argu-ment proti geocentrizmu, po-globljena analiza problemaneskon~nosti in podobno.

Spreminjanje kozmogo-ni~nih predstav na prelomusrednjega veka v novi vek(16. stoletje) se nadaljuje vknjigah antiaristotelovca Ita-lijana B. Telezija in hrva{kegafilozofa s Cresa F. Petri{evi}a(Patricija). Slednji v svojemdelu Nova filozofija vesoljaradikalno predela koncepcijoneoplatonikov: vesolje je bo‘-ji blagoslov in hkrati prostor-sko bistvo, ki oblikuje snov.Petri{i}evo vesolje je neskon~-no (ne)naseljen prostor. Kon~-ni korak v razvoju te ideje jenaredil Giordano Bruno, leta1600 zaradi krivoverstva za‘-gan na grmadi, ki je napolnil

neskon~no vesolje z naselje-nimi telesi, podobnimi Zem-lji, torej planeti.

Leta 1543 sta iz{li dve po-membni knjigi, KopernikovaO kro‘enju nebesnih sfer inVesalijeva O zgradbi ~love{-kega telesa. Ozna~ili sta to-talni prelom s srednjeve{kimipogledi na makro in mikrokozmos na vesolje in ~love-ka – ter nakazali prehod kvzro~nemu pojasnjevanju na-ravnih pojavov na podlagiobstoje~ih (objektivnih) me-hanskih zakonitosti.

Kopernikov heliocentri~nisistem zgradbe vesolja je meddrugim desakraliziral kate-gorije prostora in ~asa, njiho-vo tolma~enje skozi razume-vanje mehani~nega gibanja.Revizija oziroma nova inter-pretacija prej{njega nazora,Ptolemejevega geocentri~ne-ga sistema, je bila mukotrp-na in dolgotrajna. Pascal jepribli‘no takole izjavil: »Ni-smo zmo‘ni niti vsrkati vse-stranskega znanja, niti ne mo-remo biti popolni nevedne‘i.

Plavamo v brezmejnosti, nevemo kam gremo, kaj nas‘ene in premetava z ene stra-ni (skrajnosti) na drugo …Okrog nas ni ni~ dolo~ene-ga.«

Seveda se v tem ~asu {evedno pojavljajo novi misti~-ni pogledi na »videnje« oziro-ma nastanek in zgradbo veso-lja. Tak{na je denimo Okult-na filozofija zdravnika in alki-mista Agrippe von Netteshei-ma iz 16. stoletja, pa tudi nauko tajnih naravnih silah in mis-

Son~evi mrki so bili pri starih narodih velika uganka. Stari Kitajci sobili prepri~ani, da ob mrku Sonce izginja zato, ker ga po‘ira zmaj.

ti~nih konceptih kozmosa, kiga je razvil filozof in jasno-videc Jakob Boehme v 17. sto-letju. Ti misti~ni sistemi - po-gledi na vesolje so imeli na-daljevalce v 18. stoletju naprimer v mistiku E. Sweden-borgu, ki je zagovarjal teozof-ske teze glede medsebojnihpovezav (odvisnosti) nebes-nih in zemeljskih pojavov.Izdelal je celo kozmogoni~nohierarhijo dobrih in zlih sil, skaterimi je mo‘no priti v stik.

Marijan Prosen - Majo

Nenavaden prikaz popolnega in delnega Son~evega mrka iz 16.stoletja.

PRVE KOZMOLOGIJE

Misteriji 39

V ob{irni in kompleksni pojav-nosti NLP-jev razlo~imo neka-tere antropolo{ko-dru‘bene ele-

mente, na podlagi katerih lahko pote-gnemo vzporednico med tematiko oNezemljanih in nekaterimi religijski-mi vzorci. To je seveda mo‘no le, ~etematiko obravnavamo s simbolnegain ne z obrednega stali{~a; tako lahkov prevladujo~em odnosu med ~love{kokulturo in domnevno nezemeljsko enti-teto odkrijemo dokaj problemati~nepovezave in mote~e elemente.

Posebno pozornost zaslu‘i pri~ako-vanje vnaprej napovedanega ponovne-ga prihoda nezemeljskih bitij, prihoda,ki ima lahko zna~ilnosti antikristoverevan{e, vrnitve prednikov ali pa po-novne vzpostavitve zlate dobe zvrnitvijo junaka dane kulture. Tivzorci so razli~nega izvora insegajo nazaj v preteklost v ob-dobje misterijskih poganskih~a{~enj.

Ta naravnanost, ki jo lahkoopazujemo v zelo razli~nih re-ligijah in ki se v judokr{~anskihveroizpovedih izkristalizira vpri~akovanju apokalipse, pred-postavlja pri verniku zavest otem, da se bo »nekega dne« bo-‘anstvo oziroma najvi{je bitjevrnilo med ljudi, vzpostavilomoralno in duhovno ravnovesjeter tako zgradilo nepremostljivopregrado med dobrim in zlom.

Ta raz{irjena eshatolo{ka tra-dicija ima, ne glede na religijskokulturo, v kateri se uveljavi,nekatere skupne elemente, ki sevseskozi ponavljajo. Bitje, ki bopri{lo »od zunaj«, bo odlo~ilnoprispevalo k naslednjim usod-nim premikom:

• vnovi~ni vzpostavitvi izgubljenegaravnote‘ja,

• uni~enju sodobnega sveta, v kate-rem so se ljudje pregre{ili zoper veljav-ne dogme,

• lo~itvi pravi~nih ljudi od gre{nikov,

• uvedbi nove kulture, ki bo samaodlo~ala o na~inu akulturacije preosta-lih zemeljskih prebivalcev.

^e natan~no pregledamo vsebinenajbolj raz{irjenih verskih tradicij opri~akovanju Nezemljanov, ne moremozgre{iti apokalipti~nega vzorca, v kate-rem bitja iz drugih svetov pridobijo last-nosti miti~nih bogov.

S prihodom Nezemljanov in vzposta-vitvijo pogojev za poslednjo sodbo se napodlagi lai~nih postavk ustvari dihoto-mija med dobrim in zlom, kar pomeni,da eshatolo{ke in moralne vsebine navi-dezno prevladajo nad versko doktrino.Pri~akovanje Nezemljanov z vsemi nje-govimi skritimi pomeni torej v kulturinekega ljudstva odra‘a sekularizirana

(posvetna) apokalipti~na verova-nja, ki jim pravimo tudi kriznikulti. Ti kulti temeljijo na mile-naristi~nem modelu, predvsempa na podedovanem prepri~anjuo neizbe‘nosti konca sveta. Ko-nec sveta bo po prepri~anju ve-rujo~ih prej ko slej nastopil. Ka-tere rezultate oziroma u~inke pabo prinesel s seboj, je odvisno odkulturnih vplivov sredine, v ka-teri se je eshatolo{ki model ob-likoval.

KONEC SVETAKonec sveta je vzorec, ki se v

~love{ki kulturi kar naprej po-javlja in je trdno zasidran v naj-razli~nej{ih lai~nih in religijskihkulturah. Ta vzorec je skorajvedno tesno povezan s pojmombo‘je jeze, zaradi katere bo nakoncu pri{lo do velikega uni~e-nja, v katerem bodo pomrli lju-dje in ‘ivali. Konec sveta torejpridobi zna~ilnosti kolektivne

Za krinko apokalipse se skrivajo na{i najbolj trdovratni strahovi

V pri~akovanju NezemljanovVeliko {tevilo skupin in

sekt z izra‘enimmilenaristi~nim

poslanstvom pred letom2000 je jasno pokazalo na

potrebo po moralnipreobrazbi duhovnosti.

Pri~akovanje »stika«, ki je vedno zdru‘eno z religioznimimotivi, sodobna teologija sprejema, saj gleda na ~loveka in nanezemljana kot na otroka istega boga.

40

sodbe, tej pa sledijo kazni zaljudi, ki niso spo{tovali bo‘jihzapovedi, ter nagrade za tis-te, ki so ‘iveli v skladu z vero.

^eprav je povezanost zreligijo vseskozi prisotna, seomenjene vsebine ne ka‘ejoizklju~no v tem kontekstu.Konec sveta in konec ~asa(podobna, a ne istovetna poj-ma) bi lahko bila predmetsociolo{ke {tudije. ^e so sinekdanji ljudje konec svetapredstavljali kot vesoljni po-top ali kot ognjeno to~o, ki jobo poslal sam bog, se v mo-dernem ~asu simbolizmi uni-~enja, povezani z geolo{kimiin atmosferskimi pretresi, vra-~ajo na prero{ko raven in sepogosto tolma~ijo z ekolo{ke-ga zornega kota. Kaj se v res-nici dogaja? ^lovekov pra-strah, da se je pregre{il zoperzakone, teolo{ke ali naravne,

dobjih ~love{ke zgodovine,ko ljudje trpijo zaradi vojn,epidemij, pa tudi strahu, dase ne bodo vpisali v zgodovi-no. Takrat se pogosto pojav-ljajo vizije in prerokbe, starein nove, ki gredo v{tric s pode-dovanim prastrahom predskoraj{njim koncem sveta.Prastara eshatolo{ka stra{ilain apokalipti~ni kli{eji se vra-~ajo v rednih presledkih, strahpred prihodnostjo pa vse te‘-je pritiska na ljudi.

Napoved prihoda antikris-ta v takih situacijah trenutnostanje le {e poslab{a, vra‘e inkolektivni strahovi pa paradok-salno pridobijo na zgodovin-ski vrednosti. V vseh zgodo-vinskih obdobjih so ljudje uspe-li identificirati zna~ilne skraj-nosti, na podlagi katerih solahko verovanja o koncu sve-ta opremili s pe~atom vero-dostojnosti. Predvsem pa soz interpretacijo, ki se nammorda zdi iracionalna, v svo-jem ~asu prepoznavali zna~il-nosti, ki naj bi nakazovale naskoraj{njo apokalipso. V opi-sanih situacijah, pre‘etih sstrahom in tesnobo, ~lovekzagotovo vsepovsod odkrivaznamenja, ki mu dajejo vedeti,da bo vsak ~as konec sveta.

Za krinko apokalipse seskrivajo na{i najbolj trdovrat-ni strahovi. ^e bi krinko od-stranili, bi pri{la na dan na{aneizmerna krhkost. Zavest olastni krhkosti pa je stara kotsvet in nas nenehno sili, dapodvomimo v ustaljene ob-like obna{anja in cilje, za kate-re si prizadevamo v ‘ivljenju.Strah pred apokalipso nas ne-nehno opozarja na na{o min-ljivost. Obsojeni smo na nego-tovost, ki na{emu antropo-centrizmu nenehno zadajahude udarce.

Razmi{ljati in razpravljatio koncu sveta ob koncu dvaj-setega stoletja ni bilo ni~ la‘jein ni~ te‘je kot v zadnjih letihdesetega stoletja. Vsako ob-dobje ima svoje lastne de-struktivne elemente. Ko popu-stijo vrednote in referen~neto~ke, se iz imaginarnega uni-verzuma prikrade in utrdipodoba apokalipse ter obli-kujejo nove religijske, ponava-di mo~no sinkretisti~ne smer-nice, za katere je zna~ilnaprisotnost raznih karizmati~-nih prerokov.

Veliko {tevilo skupin insekt z izra‘enim milenaristi~-nim poslanstvom pred letom2000 je jasno pokazalo na po-trebo po moralni preobrazbiduhovnosti. Vsem kulturam,pri katerih je eshatolo{ka vse-bina z vsemi simbolnimi va-lencami nasilno vkomponira-na v zgodovino, je skupno is-kanje smernic za razkritje pri-hodnosti Zemlje po katastro-falnih dogodkih, ki bodo do-dobra izpostavili dihotomijomed tistim, kar je bilo prej, intistim, kar bo sledilo. Hipote-za zunajzemeljske sile, ki bozavladala na Zemlji v obdob-ju med dana{njim in jutri{-

Pri~akovanjeskoraj{njegadogajanja,

povezanegaz Nezemljani,izra‘ajo tudi

nekatere skupine,ki v tej edinstveni

izku{nji i{~ejoprilo‘nost

za izpolnitev svojepotrebe po prenovi.

se ponovno pojavlja v oblikikontinuirane napetosti, ki na-posled postavi pod vpra{ajantropocentri~ne te‘nje in zru-{i vse podedovane gotovosti.

Stra{ilo apokalipse imanajve~jo mo~ v temnih ob-

njim dnem (in torej odigralaneke vrste tamponsko vlogo),se ujema z izku{njo milenaris-ti~nega modela, v katerega sose stekle razli~ne tradicije.

Pri~akovanje skoraj{njegadogajanja, povezanega z Ne-zemljani, izra‘ajo tudi neka-tere skupine, ki v tej edinstve-ni izku{nji i{~ejo prilo‘nost zaizpolnitev svoje potrebe poprenovi. V tem okviru lahkorazlo‘imo vse poskuse doka-zovanja nezemeljskih kultur.Z iskanjem sledi teh kultur v~love{ki preteklosti si priza-devajo zgraditi znanstvenetemelje, na katerih bi vzpo-stavili verodostojnost teorij omorebitni vrnitvi prebivalcevdrugih svetov. Te skupinezanikajo sedanjost ter zago-varjajo posredni{ko vlogo pre-rokov in tolma~ev nezemelj-skih znamenj. Zavzemajo seza vrnitev miti~nih bitij, kul-turnih junakov, prednikov,bo‘anstev in zgodovinskihvodij (ali vam je te‘ko v tehsimboli~nih bitjih prepoznatiNezemljane?), ki bodo nedvom-no pripomogli k preporodusveta. V novonastalem polo-‘aju pa ne bodo nastopali lepozitivni liki, temve~ tudistra{ljiva bitja, katerih prihodbo povzro~il velike bitke.

Naj kon~amo z ugotovit-vijo, da pri~akovanje Nezemlja-nov, pa ~eprav ga nekaterisku{ajo razlo‘iti s kompleks-nimi in izdelanimi kulturni-mi navedbami, v resnici po-meni vra~anje k najstarej{ieshatolo{ki tradiciji. Na temel-jih te tradicije cvetijo mile-naristi~ne te‘nje, ki se pojav-ljajo v zelo razli~nih religijahin kulturah, tudi takih, ki ni-majo nobenih lastnih izku{enjz Nezemljani.

Ra. Pu.

V PRI~AKOVANJU NEZEMLJANOV

Misteriji 41

@e daljnega leta 1982, ko sem {eleza~enjal z opazovanjem Mese-~eve povr{ine, sem imel ob~u-

tek, da je bil krater A videti preve~mehani~en, da bi bil lahko naraven.Poleg kovinskega leska je imel tudipopolnoma okrogle, tanke stene, ki sose dvigovale pribli‘no poldrugi kilo-meter nad povr{ino ter ukrivljeno dno;skratka, bolj kot kraterju je bil podo-ben zajemalki. Imel je celo par rok,dolgih pribli‘no 9,5 km, ki sta se raz-tezali proti severu in jugu in sta bilipodobni ro~ajema za premikanje aliprevra~anje.

Te stavke je v svojdnevnik zapisal ama-terski astronom iz Pen-silvanije Felix A. Bach.

Ko opazovalci Me-seca prvi~ zagledajoKarpatsko gorovje ob10. ali 11. no~nem ter-minatorju (terminatorje prehod med osvet-ljenim in temnim de-lom Lune), si najbr‘mislijo, da na tem pod-ro~ju ni kaj dosti vide-ti, z izjemo dveh majh-nih kraterjev, ki le‘itana severnem robu.

Ve~ji se imenuje T.(Tobias) Mayer in jedokaj nezanimiva tvor-ba s pretrganimi in ro-batimi stenami, ki je vgeografskem leksiko-nu ozna~ena kot »zelostar« krater. Njegov pre-mer je nekje med 32 in35 km, globok pa jeokrog 1600 metrov.

KRATER T. MAYER AManj{i krater le‘i vzhodno od ve~-

jega in ima izrazito umeten videz. Naluninih zemljevidih je ponavadi brezimena. Po vsej verjetnosti so kartografi{e v Herschelovih ~asih (1789) opazilinenavadne spremembe, ki se tam ob~as-no dogajajo in si zaradi tega kraterjuniso upali dolo~iti imena. Krater pa jezelo lepo viden na fotografiji v Luninempriro~niku iz leta 1984 (Moon hand-book), kjer je preprosto ozna~en s ~rkoA. V dodatku na koncu geografskega lek-sikona najdemo njegovo polno ime: kra-

ter T. Mayer A, mladikrater, premer 17,6 km,globina cca 2400 metrov.

Da tu nekaj smrdi,je jasno tudi tistim, kiniso uslu‘benci NASE.Znane so obto‘be, ki soletele na vodje vesolj-skih programov, ~e{ daprikrivajo prisotnostgigantskih odslu‘enihstrojev, ki naj bi jih tujecivilizacije pustile na raz-nih »odlagali{~ih sme-ti« na Luni. Pogosto seje sli{alo o uradnih pri-krivanjih resnice prednavadnimi zemljani, inljubiteljski astronomFelix Bach je mislil, daje krater A v resnici kosodpadnega materiala.Njegova radovednostpa je kmalu usahnila,saj s svojim 60 milimetr-skim teleskopom na ob-se‘nem podro~ju, kjerle‘ita kraterja, ni videlni~ omembe vrednega.Krater je sem pa tja po-

Znane so obto‘be, ki soletele na vodje vesoljskih

programov, ~e{ daprikrivajo prisotnost

gigantskih odslu‘enihstrojev, ki naj bi jih tuje

civilizacije pustile naraznih »odlagali{~ih

smeti« na Luni.

Umetna pojava majhnega kraterja povod za presenetljive ugotovitve

Krater ali zajemalka?

Krater T. Mayer A z umetno napravo in njeno senco, kot je bil viden 6. junija1987 z objektivom (s prizmo) s pove~avo 333x.

42

gledal le, kadar so bili vremenski pogojiidealni.

DE@NIKIIz svojega dnevnika pa povzema:»Stvari so se ~isto spremenile, ko sem

si leta 1985 nabavil nov teleskop SPC8.Da bo moja pripoved jasnej{a, naj omenim,da sem {e leta 1982 ob svojem ~etrtemopazovanju Lunine povr{ine v okolicikraterja Ukert slu~ajno opazil polje spribli‘no 20 tvorbami v obliki de‘nikov,ki so bile visoke skoraj 10.000 metrov.Takrat sem bil {e za~etnik in se mi nitisanjalo ni, kaj naj bi ti objekti bili. ^ezpoldrugo leto sem jih skiciral na list pa-pirja in poslal znancu, ki je bil prav takoamaterski opazovalec Lune. ̂ ez kak{enteden sem dobil njegov odgovor, v kate-rem se mi je zahvaljeval in mi sporo~il,da je po zaslugi mojega odkritja samna{el {e tri polja z de‘niki ob kraterjihSchickard, Schiller in Grimaldi. To me jespodbudilo k nadaljnjemu opazovanjuin res sem leta 1985 tudi sam odkril {e tritaka polja pri kraterjih Gassendi, Koper-nik in (29. aprila) pri kraterju T. Mayer.

Na ‘alost moram poro~ati, da po temkar celih devet let nisem ve~ videl de‘ni-kov pri kraterju T. Mayer. @e pred 6. ju-nijem 1987 se je moje zanimanje za Kar-pate ponovno prebudilo, na omenjenidan pa sem opazoval krater A, ki je bilob desetem no~nem terminatorju pose-bej osvetljen. Pozabite na globino 2400metrov, ki jo navaja geografski leksikon!Krater je v resnici visok vsaj 19.000 met-rov in njegova gromozanska senca, poobliki podobna {portnemu pokalu, sko-raj v celoti zasen~i bli‘nji krater T. Ma-yer. Ni~ ~udnega, da ga niso poimeno-vali kot druge kraterje, saj sploh ni kra-ter, pa tudi odpadna ma{inerija ne. Jedelujo~ stroj z nekak{no podporno pri-pravo na zahodnem delu, ki pa~ oprav-lja delo, kateremu je namenjen.

OMEJENE MO@NOSTIOPAZOVANJA

Jugovzhodni del Pensilvanije, kjer‘ivim, je znan po slabih klimatskihrazmerah. V povpre~ju je opazovanje

neba mo‘no le vsako ~etrto no~. V enemletu imamo, kot vemo, le dvanajstkratprilo‘nost opazovanja ob desetem no~-nem terminatorju. Polovico teh lahkoodmislimo zaradi zimskih razmer, tremali {tirim pa po navadi zagode poletnovreme. Kot torej vidite, sem presre~en,~e si lahko vsako leto trikrat dodobraogledam Karpate. To seveda tudi pome-ni, da zamudim vse, kar se na tem pod-ro~ju dogaja v preostalih dneh leta. Zatone morem vedeti, ali je bila ta napravaskozi vsa prej{nja leta v rezervi in so joreaktivirali le malo prej, ali pa je v rednioziroma ob~asni uporabi. ^e na hitropreletim svoje bele‘ke, vidim, da je ob-jekt ob vseh mojih opazovanjih, ki jih jebilo v naslednjih desetih letih ve~ kotducat, najmanj petkrat v opisani dvig-njeni poziciji zasen~eval tako obse‘nopodro~je ob njem.

KAKOOPAZUJEMO DE@NIKEOd leta 1985 sem odkril {e tri nova

polja de‘nikov, tako da jih zdaj poznamskupaj deset. Na podlagi lastnih izku{enjlahko ponudim kak{en koristen nasvettistim, ki bi radi tudi sami opazovali lu-narne de‘nike. Prvi~, ne smete pri~ako-vati, da jih boste opa‘ali pogosto ali red-no. Pri~akujete lahko le, da se bodo obprimernem lunarnem letnem ~asu poljaprikazovala izmenoma drugo za drugim.Drugi~, ~e boste zagledali polje pribli‘no20 zrcalastih pik, ki lebdi nad robom ter-minatorja, jih ob nara{~anju svetlobe ~imdlje opazujte, saj za~nejo praviloma ‘e podveh urah izginjati v povr{je in se natotudi po ve~ let ne prika‘ejo ve~. @e na-slednjo no~ je namre~ te‘ko razlo~iti njiho-va »zakloni{~a« (ki spominjajo na pod-ro~ja enako oblikovanih skalnih gmot),ki so naklju~no posejana po povr{ini ka-kih 50 kilometrov. In tretji~, bodite pozor-ni na to, da ta zakloni{~a ob pravilni os-vetljenosti tvorijo prav poseben povr-{inski vzorec, ki spominja na kurjo polt.Lokacijo si zabele‘ite in se nanjo vrniteob prihodnjih terminatorjih, ko lahkopri~akujete, da se bodo de‘niki ponovnoprikazali.

Krater T. Mayer A je visokvsaj 19 kilometrov, osemkrat

ve~ kot navaja geografskileksikon. Ni~ ~udnega, daga niso poimenovali kot

druge kraterje, saj sploh nikrater, pa tudi odpadnama{inerija ne. Je delujo~

stroj z nekak{no podpornopripravo na zahodnem delu,

ki pa~ opravlja delo,kateremu je namenjen.

^eprav sam v~asih dobesedno mo-ledujem ljudi, naj gredo na prosto in si z(najmanj) 60mm astronomskim telesko-pom sami pogledajo ta fantasti~na neze-meljska ~udesa, sem prepri~an, da to lemalokdo naredi. Mnogi se podzavestnobojijo, da se bodo ob pogledu na te ne-besne objekte spremenili v pregovornisteber soli. Drugim se zdi, da bi bilokrivoverno ali nelojalno postaviti podvpra{aj 45 let pobo‘nih zagotovil na{ihvelespo{tovanih gurujev za vesolje, ~e{da je Luna »pusta in brez ‘ivljenja«. Veli-

ko nadobudnih amaterjev odvrnejo na-sveti profesorjev astronomije in razni»znanstveni« argumenti, ki so zreli zasmeti{~e zgodovine. Mnogi nikoli neopazijo, da so jih taki in podobni ljudjeprepeljali ‘ejne ~ez vodo.

BREZBRI@NOSTIN PREVARA

Ljudje, ki nikoli ne poskusijo samipogledati Luninega povr{ja, zamujajonajve~je odkritje vseh ~asov. Tisti mednami, ki se ne zmenimo za nekoristnenasvete dozdevnih strokovnjakov, pa seni~ ve~ ne spra{ujemo, ali so v vesoljudruga inteligentna bitja, saj vidimoznake njihove prisotnosti vsepovsod poLuninem povr{ju, pravi Felix A. Bach.

Ra. Pu.

KRATER ALI ZAJEMALKA?

Misteriji 43

Posledice globalnega segrevanjaso veliko resnej{e, kot smo dose-daj mislili. Glede na novoodkri-

te lastnosti notranjega jedra na{egaplaneta, ki jih je ugotovil dr. Tom J.Chalko, vodja oddelka za geofiziko naScientific E Research v Melbournu av-tor svetovne uspe{nice Svoboda izbi-re, ki je pred kratkim iz{la pri nas, teravtor u~inkovite ~akrine majice, nampreti kolosalna jedrska eksplozija …

Desetletna seizmi~na merjenja sopokazala, da je Zemljino notranje jedro,ki ima radij kakih 1220 km in le‘i vsredi{~u na{ega planeta, skoraj okrogloin trdno. Danes je na splo{no sprejetoznanstveno stali{~e, po katerem je trd-no sredi{~e po~asi naraslo do dana{njevelikosti zaradi »kristalizacije« teko~ineokoli njega. »Latentna toplota« te kri-stalizacije naj bi razlo‘ila, zakaj notranjaskorja ustvarja toploto.

Dr. Tom Chalko pa je ugotovil, datrdno jedro Zemlje ne more biti nikolimanj{e ali la‘je od dolo~enega minimu-ma, saj druga~e ne bi moglo ostati vsredi{~u planeta. Po njegovem je bilolahko Zemljino notranje jedro v pretek-losti edinole {e ve~je in te‘je, kot je da-nes, zato nikakor ne more biti posledicadozdevne kristalizacije.

Ta enostaven zaklju~ek ima presenet-ljive posledice:

»Predstavljajte si ogromen objekt spolmerom 1220 km, ki se po~asi zmanj-{uje, postaja la‘ji in oddaja toploto ‘emilijone let. Kaj bi lahko bil? Lahko jeedinole predmet, ki ustvarja toploto zrazpadanjem atomskih jeder!« zatrjujeChalko.

Skratka, vso toploto, ki se ustvarjaznotraj Zemlje, proizvaja jedrsko seva-nje. Zemlja je kakor ogromen jedrski

reaktor, ki se napaja s spontanim cep-ljenjem razli~nih jedrskih izotopov vsuperte‘kem notranjem jedru, pa tudi sstranskimi produkti razpadanj v zemelj-skem pla{~u in njeni skorji.

@ivljenje na Zemlji je mogo~e samozaradi u~inkovitega hlajenja tega reak-torja, procesa, ki ga uravnote‘a pred-vsem Zemljina atmosfera. To hlajenjevzdr‘uje ob~utljivo termalno ravnovesjemed toploto reaktorja v Zemljinem je-dru, toploto Sonca in sevanja Zemljine

Ali lahko Zemlja eksplodira zaradi globalnega segrevanja?

Nevarno Zemljino jedroU~inek tople grede,

ki zadr‘uje vedno ve~Son~eve toplote, zmanj{uje

kapaciteto Zemljineatmosfere za njeno

hlajenje, kar lahko pripeljedo taljenja notranjega

jedra in jedrske katastrofe.

Zemlja je kakor ogromen jedrski reaktor, ki se napaja s spontanim cepljenjem razli~nih jedrskihizotopov v superte‘kem notranjem jedru, pa tudi s stranskimi produkti razpadanj v zemeljskempla{~u in njeni skorji.

44

0

10

20

30

40

50

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

Število aktivnih vulkanov

toplote v vesolje, tako da je povpre~natemperatura na povr{ini zelenega pla-neta okoli 13 stopinj.

Te‘ava je v tem, da u~inek tople gre-de, ki zadr‘uje vedno ve~ Son~eve toplo-te, spremlja pa ga {e pove~ana aktivnostSonca, vedno bolj zmanj{uje kapacitetoZemljine atmosfere za njeno hlajenje, karlahko naposled pripelje do taljenja nje-nega notranjega jedra.

To nikakor ni nemogo~e, saj nampremislek o elementarnem toku toplotepove naslednje: ~e se povpre~na tempe-ratura na povr{ini Zemlje pove~a za enostopinjo, se v jedru pove~a kar za okoli15 stopinj!

Najva‘nej{a mo‘na posledica taljenjaZemljinega jedra je, da bi se zaradi gra-vitacijskega vzgona oddvojili nestabilniizotopi v staljenem notranjem jedru.Taka delitev lahko povzro~i »oplemeni-tenje« jedrskega goriva in ustvarjanjepogojev za veri‘no reakcijo in gigants-ko atomsko eksplozijo. Ali lahko Zem-lja postane novi »asteroidni pas« v na-{em son~nem sistemu?!

Vsi vemo (saj to ob~utimo ob menja-vanju letnih ~asov), da Son~eva toplotaodlo~ilno vpliva na temperaturo na

povr{ju Zemlje. Dele‘ toplote od Soncaje najmanj{i v polarnih obmo~jih, zatotam najlep{e vidimo, koliko k tempera-turi na povr{ini Zemlje prispeva toplo-

ta, ki prihaja iz sredi{~a Zemlje. Nara{-~ajo~a temperatura polarnih oceanov intaljenje polarnega ledu sta o~itno prvapokazatelja, da prihaja do pregrevanjanotranjega jedra - reaktorja.

Chalko dramati~no opozarja: »Med-tem ko politiki in poslovne‘i {e vednorazpravljajo o nujnosti zmanj{anja emisijtoplogrednih plinov in se izogibajo pre-vzemu sleherne odgovornosti, se je pro-ces pregrevanja reaktorja v notranjemjedru ‘e za~el: polarni oceani so postalitoplej{i in ve~ni led se je za~el topiti. Aliimamo dovolj domi{ljije, pameti in ~lo-ve{ke integritete, da dojamemo nevar-nost, preden ne bo ‘e prepozno?

[e ene prilo‘nosti ne bomo dobili …Koliko stopinj {e manjka notranjemu

jedru, preden se bo raztopilo? Ali vemodovolj, da lahko napovemo mo~ Son~e-ve aktivnosti v naslednjem desetletju?

Nismo prva civilizacija na Zemlji, kibi bila izbrisana zaradi nerazumevanjanarave. Ali bomo zadnja?«

A. K.Nedaven izbruh vulkana Etna na Siciliji.

Danes je na splo{no v veljavi teorija, da se vulkani aktivirajo in izbruhnejo zaradi »kristaliziranja«Zemljine notranjosti. V resnici pa do vulkanskih erupcij prihaja zato, ker je planetno jedroreaktor za jedrsko cepljenje, ki ga je nujno potrebno ohladiti, zatrjuje dr. Tom Chalko.

NEVARNO ZEMLJINO JEDRO

[tevilo aktivnih vulkanov

Misteriji 45

Luna ima zelo mo~an u~inek navsa ‘iva bitja. Vsi poznamo Lu-nin vpliv na rastline, vreme in

plimovanje morja, je pa tudi statisti~nodokazano, da je ob polni Luni ve~ avto-mobilskih nesre~ in nasilnih dejanj.Kro‘ni Lunin koledar~ek za leto 2003,izdelan v Sloveniji, je prakti~en pripo-mo~ek, ki nam olaj{a izbor primernihdni za sklepanje poslov, ljubezen,{port, potovanja in podobno.

Luna je najbli‘je nebesno telo, ki sevrti okoli Zemlje z obhodnim ~asom pri-bli‘no 28 dni. Med Luno in Zemljo ob-stajata medsebojna privla~nost in vplivte‘nosti, tako da Luna s svojo prisot-nostjo in nevidno silo vpliva na pod-nebne razmere na Zemlji, pa tudi na vseljudi, ‘ivali in rastline. Pri ljudeh se tavpliv odra‘a v po~utju, obna{anju inopravljanju razli~nih dejavnosti.

Razli~na opravila so bolj u~inkovitaob ugodnih dnevih in urah, ko Lunaprehaja skozi dolo~ena nebesna zna-menja. Astronomski koledarji in pre-glednice navajajo, pod katerim nebes-nim znamenjem so posamezne dejav-nosti ob Luninem »dotiku« pozitivneoziroma negativne.

Kro‘ni Lunin koledar~ek je prak-ti~en pripomo~ek, ki nam olaj{a iz-bor primernih dni za deset ~loveko-vih dejavnosti. Z njim hitro in pre-gledno ugotovimo, kdaj je v danemmesecu ugoden ali neugoden ~as zaposamezno dejavnost, prikazano nao{tevil~eni kro‘nici. Vsaka kro‘nicaje razdeljena na 12 odsekov in je na-risana bodisi s tanko ~rto, ki pome-

Ena izmed desetih ~lovekovih dejav-nosti na kro‘nem Luninem koledar~kuje na primer stri‘enje las, za katero je nakoledar~ku prikazan ugoden ~as pet dniv vsakem mesecu. ^e si takrat stri‘emolase, ti ‘e po dveh mesecih postanejoveliko pro‘nej{i in dobijo lep{i, naravenlesk. Podobno velja za stri‘enje ali pilje-nje nohtov; ~e jih redno stri‘emo ob pet-kih, ‘e po nekaj tednih rastejo po~asneje,postanejo pro‘nej{i in se ve~ ne lomijo.

Katerih deset dejavnosti prikazujekro‘ni Lunin koledar~ek? To so posel inpodpisovanje pogodb, {portne dejavno-sti, izleti in potovanja, {tudij in umskodelo, pro{nje in ‘elje, skrb za zdravje,ugoden ~as za post (poleg posta ob polniLuni), ljubezen, seks in stri‘enje las.

UPORABA KOLEDAR^KAUporaba kro‘nega Luninega kole-

dar~ka je zelo preprosta:1. Pu{~ico naravnamo na izbrano

oznako meseca.2. Izberemo dejavnost in od~itamo

njeno pripadajo~o teko~o {tevilko nadesni spodnji strani koledarja.

3. Na obodu notranje kro‘ne plosk-ve so po odsekih ozna~eni ugodniin neugodni vplivi Lune na izbra-no dejavnost, za vse dni v teko~emmesecu.

Na koncu vam priporo~amo, dasi kljub hitremu na~inu ‘ivljenjavzamete vsak dan nekaj ~asa zasein opazujete spremembe z ritmi na-rave in Lune. S pomo~jo kro‘negaLuninega koledar~ka lahko na~rtu-jete va{e dejavnosti ob ugodnihdnevih. Veselite se ‘ivljenja vsakdan znova in ga u‘ivajte v sozvo~juz naravo!

Ber

@epni Lunin koledar~ek nam olaj{a vsakodnevne izbire

Uporaba Luninih vplivov^e si stri‘emo lase

ob ugodnih dnevih,nakazanih na Luninemkoledar~ku, lasje ‘e podveh mesecih postanejo

bolj pro‘ni in dobijolep{i naravni lesk.

ni normalen vpliv Lune, bodisi z odebe-ljeno ~rto, ki ozna~uje pozitiven Luninvpliv, ali pa s prekinjeno ~rto, ki nakazu-je negativen vpliv Lune na izvajanje do-ti~ne dejavnosti. Ob ugodnem ~asu zaopravljanje dolo~ene dejavnosti je ugo-tovljeno, da jo la‘je izvajamo ter da imave~ji u~inek in bolj{e izide, medtem kov zanjo neugodnem ~asu opazimo, daima manj{i u~inek in slab{e izide ter dajo te‘je izvajamo.

Koledar~ek lahko naro~ite po telefonu01/431 20 25 ali kupite v trgoviniAUREA BTC, hala A, Ljubljana.Cena: 1.490 SIT.

46

Psiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemeNa vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja

Irena Rogli~ Kononenko

Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev,[martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektron-ski po{ti ara@zalozba-ara.siZa individualno terapevtsko pomo~ in svetovan-je (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa,Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico ru-brike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

T ri leta sem poro~ena. Ta{~a naspogosto obiskuje, v~asih vsakdan, ker pravi, da ne more ‘ive-

ti brez svojega malega vnu~ka. Daje minasvete, kako naj ga hranim in obla~im,pogosto predlaga skupne izlete in skup-na kosila. Prina{a mi hrano, ki naj joskuham za dru‘ino, in se ji zahvalim,~eprav bi raje nakupovala sama. Prina-{a mi svoje stare obleke, ki jih ve~ nenosi, ker ji niso ve~ v{e~, zame pa soo~itno {e dobre. Govori mi o svojih bo-gatih izku{njah z njenimi otroki, ~epravmene te ne zanimajo. ^e kaj re~em, metakoj prekine in govori naprej sama. Tome vse bolj moti in utruja. Na zunaj semdo nje prijazna, navznoter pa v meni tlijeza. Videti je, da je mo‘u vseeno; v ku-hanje in obla~enje otrok se ne vtika, jepa ‘e rekel, da nas prepogosto obiskujein da bi rad, da bi bili kdaj tudi sami.Toda tega ni rekel njej, ampak meni. Zdise mi, da tega ne bom ve~ dolgo zdr‘ala.Vse bolj sem slabe volje in nerazpolo-‘ena do otrok in mo‘a, ~eprav ti nisoni~ krivi.

NenaOtrok nimamo niti zaradi sebe, kaj

{ele zaradi tega, ker stara mama ne more‘iveti brez njih. Otroci se u~ijo od nas inv zgodnjih letih enostavno vsrkajo na{na~in odzivanja. Zato je toliko bolj{e, ~eje ta konstruktiven in nam omogo~a‘iveti tako, kot si zares ‘elimo. Od vaspa se otrok u~i, zaenkrat {e nezavedno,da je treba biti tiho tudi takrat, kadar tikaj ni prav, da je treba negativna ~ustvapo‘reti in se podrediti drugim. Sevedasi najbr‘ ne ‘elite, da bi se va{i otrocitega nau~ili od vas?

Ko vam bo ta{~a naslednji~ prineslahrano, ji povejte, da ste jo ‘e kupili inda ste od zdaj naprej odlo~eni, da joboste vedno kupovali sami. In vztrajaj-

te pri tem, da odnese s seboj, kar jenenapro{ena prinesla. Ko vam bo pri-nesla obleko, za katero je niste prosili,naj jo ravno tako odnese nazaj. Ko vambo dajala nasvete, ki si jih ne ‘elite in jeniste prosili zanje, se ji zahvalite, da topa~ delate po svoje in ne potrebujetenasveta. ^e pa ga boste, jo boste ‘evpra{ali. ^e bi bili radi sami, ji povejte,da bi bili radi sami. Saj menda ne dvomi-te, da imate do tega vso pravico?! ^e sebo razjezila ali vam povedala, kako zeloste jo prizadeli ali raz‘alostili ali kakoste nehvale‘ni, je to pa~ njen problemin ne va{. Glede na va{e dolgotrajnomol~anje in prena{anje vsega lahko si-cer pri~akujete {e kak{no dodatno izsi-ljevanje v smislu, kako brez vnu~ka nemore ‘iveti, a ostanite trdni. Ko si bosteprvi~ zares za‘eleli, da jo vidite, ji {eletakrat dovolite obisk. In brez ob~utkovkrivde! Otroci in vnuki niso za to, da biz njimi napolnili lastno praznino. To nini~ drugega kot huda manipulacija.

Ta{~i, predvsem pa sebi, ste dol‘nisamo eno: odkrit in po{ten odnos. ^enam kaj ni pogodu, je treba to povedati.Mirno, a jasno in odlo~no. Bodite ob temprepri~ani, da delate prav, in to vam bopomagalo, da vas ta{~ine morebitneobto‘be ne bodo zmedle. Vedite, da ni-ma nih~e pravice, da nam kar koli vsilju-je. In kako naj sploh ve, da nam vsiljuje,~e smo tiho, se delamo prijazne in mutega ne povemo?! Iskrenost do sebe indrugih je osnova za vse v ‘ivljenju; breziskrenosti noben odnos ne more bitikonstruktiven. Imejte toliko poguma, da

storite ta korak. In poleg tega iskrenostdostikrat dela naravnost ~ude‘e. ^eboste dovolj prepri~ani vase in mirni, bomorda ta{~a enostavno prisluhnila inobmolknila. Ljudje posegajo v na{ pros-tor toliko, kolikor jim dovolimo. S hlinje-njem tudi njej delate krivico. Mar si nezaslu‘i iskrene in odkrite besede od vas?^e je danes {e ne more sprejeti, jo bo mo-rala jutri. Na ta na~in boste koristili nesamo sebi, pa~ pa tudi njej.

Morda v novem na~inu obna{anja neboste postali mojster ~ez no~. Za vse jepotrebna vaja. A vztrajajte.

Morda ima mo‘ z mamo podobenproblem kot vi. A va{ po{ten odnos dota{~e je va{a, njegov odnos do mame panjegova naloga. Svoj odnos z njo mora-te urediti sami, on pa bo morda moralurediti svojega. Seveda se o tem lahkopogovorita in drug drugega podpirata.

Z odkrito besedo ta{~i navsezadnjeizra‘ate spo{tovanje do nje, saj tako po-ka‘ete, da menite, da vas je sposobnarazumeti. In do tistih, do katerih nekaj~utimo, smo iskreni. Torej bo v va{iodkriti besedi ve~ resni~ne ljubezni inspo{tovanja kot pa v navidez prijazni inhlinjeni.

Ta{~i s svojo odkritostjo omogo~ate,da se svojega gospodovalnega obna{a-nja zave in ga spremeni. Ta{~a vam ssvojim vsiljevanjem omogo~a, da se za-veste svoje nezdrave podredljivosti in jospremenite; torej vam tudi ona omogo-~a, da se u~ite in spreminjate. In ko smodo drugih zares iskreni, se ~isto naravnozgodi, da si zares za‘elimo biti skupaj znjimi. In ljudje ponavadi vendarle vemo,kdaj je prijaznost drugih do nas iskrenain kdaj le hlinjena, v veselje pa nam jelahko samo iskrena. Tudi va{i ta{~i jelahko v pravo veselje samo va{a iskre-na prijaznost.

Misteriji 47

Nove knjigeNove knjigeNove knjigeNove knjigeNove knjige

Naj

bo

lj is

kan

e kn

jige

v tr

gov

ini A

ure

a v

BT

C, h

ala

A v

Lju

blja

ni

1.Priro~nik za zdravilceTed Andrews

2.Telo kli~e po vodidr. F. Batmanghelidj

3.Ribe na 150 na~inovSvetozar Veljkovi}

4.Kako vidimo, beremo inizbolj{amo avrodr. Tom J. Chalko

5.Ri` na 100 na~inovGa{a Milivojevi}

6.AstronumerologijaZ. Cvetkovi}

7.Zdrava sredozemskaprehranaJ. Barilla

8.Kako beremousodo z dlaniJosef Ranald

9.Vodnik prakti~nearomoterapijeW. H. Lee

10.Usoda du{Michael Duff Newton dr.sc.

Numerologija:usoda v {tevilkah

Avtorica:Nevenka Kette Gabrov{ekZalo‘ba: QuatroObseg: 144 straniFormat: 14 x 16,5 cmMehka vezavaCena: 5.490 SIT

[tevilke (in ne ~rke!) so pogo-vorni jezik na{ega planeta in to jetudi vzrok, zakaj imajo {tevilkelastno energijo ali pomen.To je vodilna misel, ki je avtoricinarekovala pisanje knjigeNumerologija: Usoda v {tevilkah,knjige, s pomo~jo katere si lahkoizra~unate ne le svojo osebno‘ivljenjsko {tevilko in {tevilkodu{evnega dolo~ila, marve~ tudienergijo dolo~enega dneva,tedna ali meseca. V natan~nihrazlagah, ki slonijo na principudvojnosti, jina in janga, lahkovnaprej ugotovite, kako energija{tevil vpliva na vas ali na ~love-ka, za katerega ste pripravilinumerolo{ko analizo:»Vsi smo z rojstvom dobili svojo‘ivljenjsko {tevilko. To {tevilko jedolo~il ~as rojstva. Svojo {tevilko

Jernej Mehle je v knjigi Ti sitrojni ~lovek zdru‘il tri knji‘ice, kiso nastajale neodvisno. Sestavljajo razlaga, kako je ~lovek pravza-prav trojno bitje: najmanjpomembno fizi~no, ~ustveno inmentalno. Uvodoma nas pou~i,da samo branje ne zadostuje zapreobrazbo, in predstavi desetzakonov, s pomo~jo katerih se~lovek spremeni in za‘ivi na nov,prijaznej{i na~in.V poglavjih Zrak pomeni dihati,Ogenj pomeni jesti, Voda pomenipiti, Zemlja pomeni po~ivati inDuh pomeni zdrava pozitivnanaravnanost razgrne pred bralcavedenja o osnovnih znanjih zadobro zdravje.Knjiga je prava zakladnicamodrosti in naukov, ki jihpravzaprav vsi ‘e poznamo, todaavtor nam jih naniza na prijetenna~in in nas optimisti~novzpodbudi, da se po njih tudiravnamo in se tako izognemoprenekateri stiski.Ljudje, ki kaj dajo na sebe insvoje po~utje, bodo nedvomnosegli po tej knjigi. In naj dodamo,da bodo dobri ljudje kupili dveknji‘ici, drugo za svojeganajbolj{ega prijatelja.

(energijo) ima tudi vsak teden,vsak mesec in vsako leto.Energija dolo~enega tedna inmeseca vpliva na nas in usmerjana{o energijo za ta teden alimesec. Tako torej deluje nume-rologija - usoda v {tevilkah,«pojasnjuje avtorica, ki zavra~akakr{en koli pomen ~rk vnumerologiji in to tudi razlo‘i,torej je po njenem vedenjuspreminjanje imen in priimkovzaradi numerolo{kih u~inkovprazna marnja.Knjigi Numerologija: Usoda v{tevilkah je dodan {e nume-rolo{ki priro~nik, knjiga, ki si jonapi{ete sami, saj si lahko vanjoza vsak dan v letu 2003 vnaprejnapi{ete, kaj vam narekuje mo~{tevil s pomo~jo natan~nihrazlag, ki so v knjigi razvr{~eneod enice do devetice s podvplivi{tevil za posamezne dneve, tedneali mesece. V priro~niku so tudirubrike za ‘ivljenjskega partnerja,star{e, otroke, prijatelje …

Ti si trojni ~lovekAvtor: Jernej MehleZalo‘ba: QuatroObseg: 193 straniFormat: 13,5 x 16,5 cmMehka vezavaCena: 2.990 SIT

Naslov knjige Ti si trojni ~loveknam ne razkriva bogate vsebinetega odli~nega slovenskegapisanja, ki nas na nezahteven invsakomur razumljiv na~inpopelje do spoznanj, kakoza‘iveti pravo ‘ivljenje in kako selahko izognemo boleznim ali jihvsaj na hitro odpravimo aliubla‘imo.

48

Vabilo k pisanjuMnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega.Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{esanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisanopo{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10,1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

Nenavadna do`ivetja

Znamenje smrtiKolikokrat zaznamo pri lju-

deh nekaj neobi~ajnega, ne-tipi~nega, a nismo pozorni?Smo dovolj pozorni na okoli-co, ki nas opozarja, da se bozgodilo nekaj nenavadnega?Je te‘ko prepoznati znakesmrti? To so vpra{anja, kimu~ijo mnoge izmed nas! Papoznate odgovor? Naj vampovem svojo izku{njo!

Bil je son~en petkov po-poldan. Z bratom dvoj~komsva sedela pred hi{o in se po-govarjala o mojem odhodu vLjubljano. Samo {e nekaj dnije bilo do za~etka predavanjin jaz sem se prvi~ v ‘ivljenjuodpravljala iz toplega in var-nega doma v neznano. Z bra-tom sva bila zelo navezanadrug na drugega in skrbelome je, kako se bo zna{el brezmene. Prevevali so me razli~-ni ob~utki. Bila sem hkrati‘alostna in vesela.

Po~asi se je dan prevesil vno~ in na obisk so pri{li o~e-tovi kolegi, ki so imeli rednepetkove turnirje kartanja. To-krat sem jih bila vesela, sajsem nujno potrebovala razve-drilo. Vendar je bilo veseljakaj kmalu konec. @e med dru-go partijo se je o~e nenadomaprijel za prsi in se zgrudil natla. Sprva so vsi mislili, da se{ali (take scene so bile pogo-ste), kmalu pa so ugotovili,da gre zares. Ker je bil edenizmed kolegov voznik re{il-nega avtomobila, je o~eta hit-ro nalo‘il v avto in ga odpeljalv bolni{nico. Z bratom sva seusedla pred hi{o in rekla sem:»Ob~utek imam, da ga vidimzadnji~!« Brat me je debelo

pogledal, jaz pa mu nisemznala razlo‘iti, zakaj me je ne-nadoma prevzel tak ob~utek.

Kmalu po tem je poklicalo~etov kolega in povedal, daje o~e imel sr~ni infarkt ter daje zunaj ‘ivljenjske nevarno-sti. Brat me je samo pomenlji-vo pogledal in od{el spat, jazpa sem {e dolgo v no~ strme-la v temo in razmi{ljala o o~e-tu!

Zjutraj me je zbudil ma-min krik! Oddrvela sem iz so-be in sledila njenemu glasu.

Ko sem pritekla dogara‘e, sem jo vi-dela vso bledo, ka-ko ka‘e na ~udnorjavo gmoto na tleh.Ko sem malo boljepogledala, sem videla, da je‘aba, krasta~a. Mami sem senasmehnila, ona pa je vpila,naj jo pre‘enem, saj da prina-{a smrt v hi{o. @abo smo od-stranili in se napotili k zajtr-ku. Brez besed smo posedliokoli mize.

Segla sem po kosu kruha,

z drugo roko sem prijela vili-co, vendar mi je ta nenadzo-rovano padla iz roke. Glasenpok se je za‘rl v ti{ino. Vsi some ~udno, ‘e kar o~itajo~epogledali, in tudi sama semdebelo pogledala svojo roko.Nato me je spreletel srhljivob~utek. Kot da bi me stresa-la elektrika. Od groze sem karonemela in debelo pogledalamamo, ona pa mene. V tre-nutku sem bila ujeta le nekajsekund, vendar se nisem mo-gla niti premakniti. Po ko‘i inlasi{~u so mi gomazeli mrav-ljinci in vse telo mi je oblila»kurja polt«. Nato je vame but-nil val vro~ine. Cela sem zar-dela in se za~ela potiti. Po ob-razu so mi tekle potne srage.Kar naenkrat pa je bilo konec.Bilo je, kot da bi me nevidnaroka spustila in v srcu semza~utila veliko praznino. Ob-~utek je bil tako mo~an, dame je kar zabolelo! Takrat semvedela, da se je zgodilo to, karsem ~utila prej{nji dan! O~e jeumrl.

Izvid obdukcije je pokazal,da je umrl ravno tisti ~as, kosmo mi doma do‘ivljali nepo-jasnjen dogodek. Se je pri{elposlovit? Zakaj je izbral menein ne mame? Ne vem, mogo~esem bolj dojemljiva za dru-ga~nost? Ali pa je ‘elel {e en-krat videti osebo, ki jo je lju-bil iz vsega srca?

Irma

Misteriji 49

vabi na predavanje

DVE DU[I V ^LOVEKU12. februarja ob 18.00 - v IZUM-u, Pre{ernova 17, v MARIBORU,

17. februarja ob 19.00 - v hotelu Evropa v CELJU,

18. februarja ob 19.00 - v dvorani Obrtnega doma v NOVI GORICI,

20. februarja ob 19.00 - v Grand hotelu Union v LJUBLJANI,

24. februarja ob 19.00 - RIC, Novi trg 5, NOVO MESTO,

Predavanje je brezpla~no!Sledil bo brezpla~en 12-tedensli seminar.

Informacije: 041/744-879

www.LectoriumRosicrucianum.org.

10 % POPUST V TRGOVINIAUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel:01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdra-vo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revijeMisteriji in Zdravje. Velika izbira naravnekozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in nevsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki,knjige za zdravo telo in du{o, izdelki izprodaje po po{ti revije Misteriji.

Aurea press d.o.o., Ljubljana

IMATE TE@AVE? @elite izvedeti ve~ osvojem ‘ivljenju? Vede‘evanje, sveto-vanje, za{~ite vseh vrst, pomo~ v stiski.Dru{tvo za vedsko kulturo, 031-559-293ali 031-623-186.

Dru{tvo za vedsko kulturo, Ljubljana

CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejovse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilovnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila)ali po faksu 01/230-16-27.

Mali oglasi v Misterijih

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovar-jamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja

za nagradno

kri‘anko {t. 95

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15.februarja 2003 v ovojnici s pripi-som KRI@ANKA 96 na naslov:Misteriji, [martinska 10,1000 Ljubljana.Iz‘rebali bomo pet nagrajencev,ki bodo prejeli:1. nagrada: 20.000 SIT2. nagrada: {estmese~nanaro~nina na revijo Misteriji3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Berta Konda, Brilejeva 8,1117 Ljubljana - Dravlje.

DRUGA NAGRADA ({estmese~nanaro~nina na revijo Misteriji):

Lojzka Taler, Sp. Gorje 204,4247 Zg. Gorje.

3 TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA):

Danica Matek, Tovsto 25,3270 La{ko,

Antonija Gomba~, Tbilisijska 8,1111 Ljubljana – Vi~ Rudnik,

Ljubo Kozic, Vrbnje 65, 4240Radovljica.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 95:VODORAVNO:Blair, Lepa Vida, Fobos, zet,in Deimos, Aden, ulan,Spaak, Putin, lama, Tartarin,Njasa, ud, inserat, Kelt,Aci, stol, bajta, krinka,kavica, OO, Padna, Anatol,Empir, adut, ^I, AF, Clair,Igo, bo‘ja iskra, UV, tron,NP, Inn, hla~ke, suita,vran, kler, strnNAGRADNI POJMI:FOBOS IN DEIMOS,MARSOVA SATELITA,BO@JA ISKRA

Mali oglasi Mednarodna {olaZlatega ro`nega kri`a

Lectorium Rosicrucianum

Solno lu~ lahko naro~ite na domali v slu`bo po telefonu

01/431 20 25 in elektronskipo{ti: araaraaraaraara@zalozba-ara.sizalozba-ara.sizalozba-ara.sizalozba-ara.sizalozba-ara.si

Originalne solne lu~i (na le-senem podstavku imajo po-sebno nalepko, ki zagotav-lja, da je sol iz rudnika Wielic-zka) zastopa in prodaja trgo-vina AUREA v hali A v BTCv Ljubljani

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, Ljubljana

50

Ime in priimek: Stalno bivali{~e:

Po{tna {t.: Dav~na {t.: Dav~na izpostava:

[t. teko~ega ra~una: Pri banki: Operativna {t. banke:

Nagradna kri`anka (96)

KAKO BEREMOUSODOZ DLANI

ARA zalo`ba d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Za pomo~ sebi in prijateljem

Knjiga KAKO beremo usodo z dlani je natisnjena v formatu 12,5 x 19,5 cm, ima 144 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 2.900 SIT.

Od starega veka do dana{njih dni sose za hiromantijo zanimali mnogiveliki ljudje. Le v znanstveni dobi nibila dele‘na resnega obravnavanja,ker je bilo branje z dlani vednopovezano tudi z raznimi prazno-verji.

Josef Ranald, avtor pri~ujo~eknjige, je po analiziranju ve~kot 100.000 rok dognal, da dlanresni~no razkriva ~lovekov

zna~aj, zdravje, temperament in celousodo. Vendar znaki na dlani niso nekak{en klju~ prihodnosti, ki bi

kon~noveljavno napovedoval prihodnje dogodke. Svoje prirojene slabosti lahkos svobodno voljo zlorabimo, lahko pa se jim tudi izognemo z razumevanjem, kiga dobimo ob prou~itvi dlani.

Priro~nik Kako beremo usodo z dlani vsebuje dovolj iz~rpen opis rok in prstov ter dlanis ~rtami, hribi in ostalimi znamenji, da lahko sami takoj za~nemo z analiziranjem rok. Vknjigi je tudi opisano, kako iz ~rt na dlani izra~unamo razne datume in ‘ivljenjska obdobja.

Sol varuje zdravje

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Solna lu~ ustvarja zelo dobro klimo v vseh bivalnihin delovnih prostorih, podobno obmorski ali oni obslapovih. Lu~ deluje s polno mo~jo ~e je pri‘gana; zvelikostjo se pove~uje njena mo~.Solna lu~ deluje na pet na~inov: oddaja zdravjukoristne negativne ione, seva vitalno desnosu~noenergijo, ustvarja pomirjujo~o meditativno svetlo-

bo, ustvarja zdravo okolje in blagodejno vplivana zdravje s harmoni~nim nihanjem kristalov.

V poljskem rudniku kamene soli Wieliczka,od koder izvirajo originalne solne lu~i, imajogloboko pod zemljo v sol izdolbeno poseb-no zdravilno sobo, v kateri bolniki, pred-vsem plju~ni, pre‘ivijo po nekaj ur na dan.Originalne solne lu~i (na lesenem pod-stavku imajo posebno nalepko, ki zagotav-lja, da je sol iz rudnika Wieliczka) zastopa inprodaja trgovina AUREA v hali A v BTC vLjubljani, na prodaj pa so tudi v naslednjihtrgovinah:

Bled: Galerija TRG Bled; Idrija: Trgovina TIM-MLAKAR; Kranj:Trgovina LU^KA; Ljubljana: MAXIMARKET - Zdravilna zeli{~a vpasa‘i; Maribor: TC CITY trgovina DARVEL 2. nad. in GalerijaSKRINJA; Murska Sobota: Boutique SIJAJ in trgovina ORFAM;Nova Gorica: Manufaktura NARODNA UMETNOST in trgovinaMEDIGO; Radovljica: Trgovina META - zdravo ‘ivljenje; Velenje:Trgovina NITKA.

Iz`rebani kupci originalnih lu~i, ki nosijo desniznak si bodo lahko v jeseni brezpla~no ogledali

rudnik soli od koder prihajajo solne lu~i.

Solno lu~ lahko naro~ite na dom ali v slu`bo po telefonu 01/431 20 25 in elektronski po{ti: araaraaraaraara@zalozba-ara.sizalozba-ara.sizalozba-ara.sizalozba-ara.sizalozba-ara.si

Lu~i tehtajo od 2 do 30 kg instanejo od 5 do 35 tiso~ SIT