revija-misteriji-124_november-2003

Vzrok bolezninere{eni konflikt?

POZOR!BRANJE TE REVIJELAHKO VPLIVA NAVA[E @IVLJENJE

LETNIK 11. - [T. 124 - NOVEMBER 2003 - 660 SIT

ISSN 1318-1777

ZDRAVILNI TOKPolje ni~te to~ke

Graz pri~akujenezemljane

Skrivnostprastaregazemljevida

ZALO@BA ARA

TELO KLIÊPO VODI

Zdravnik internist F. Batmanghe-lidj dokazuje, da si lahko zdrav-je mo~no izbolj{amo s pitjemnavadne vodovodne vode. Medi-cinsko utemeljeno.

Cena:bro{irana 2.900 SIT

trda vezava 3.900 SIT

PRIRO^NIKZA ZDRAVILCE

Knjiga je izvrsten priro~nik za vse, ki‘elijo prebuditi in razviti zdravilskesposobnosti ter k bolj{emu zdravjupomagati sebi in drugim. Opisanetehnike so zelo u~inkovite in vklju~u-jejo barve, zvoke in di{ave.

Cena: 3.900 SIT

VODNIK PRAKTI^NEAROMOTERAPIJE

Davno izro~ilo in najnovej{e te-rapevtske informacije o rastlin-skih eteri~nih oljih, ki jih lahkokupimo v vsaki bolje zalo‘eni tr-govini z naravno kozmetiko. Eno-stavni napotki za odpravljanjestresa, zdravljenje bolezni, obo-gatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNI ÂJIIN NASVETI

âjne me{anice za vse vrste te-gob in {e nasvete, s katerimi sejih da olaj{ati, je zbral v svojiknjigi starosta slovenskih zeli{-~arjev Joè Tomaìn~i~. V knjigije ve~ kot 100 izbranih receptovin na stotine nasvetov.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNAENERGIJA DREVES

Spoznajte na~ine in vaje za za-jemanje zdravilne energije dre-ves v gozdu, go{~avi ali na vrtu,ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena:bro{irana 4.900 SIT

trda vezava 5.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOBRazlaga, zakaj so gobe naravnazdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijoraka, sladkorno bolezen, boleznisrca in druge te‘ave, kako kre-pijo in s tem prepre~ujejo obo-levanje.

Cena: 1.900 SIT

SPOMINIBarvna spominska knjiga za ot-roke – od rojstva do za~etka{olanja ali {e dlje. Lahko je tudiprimerno darilo za va{ega mal-~ka. Morda vam bo neko~, kobo starej{i, zelo hvale‘en, kerste opisali njegove prve korake.

Cena: 2.990 SIT

SANJEKaj pomenijo sanje, ki so lahkovesele ali pa tema~ne? Knjiga jepravi ka‘ipot pomena razli~nihsanj. Zato pride prav vsako-mur, ki verjame, da so prav nje-gove sanje pripomogle k nje-govi usodi.

Cena: 1.900 SIT

PRIPOROÂMO:Kozmobiolo{ki koledar 1961 - 1985 (1.900 SIT) • @iveti z revmatizmom (1.900 SIT) • Varujmo srce (1.900 SIT)• Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT) • Prerokovanje s ciganskimi kartami (2.900 SIT) • Vkraljestvu za~imb (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – ka{e (trda vezava -2.900 SIT, bro{irana - 1.900 SIT) • Kuhinja zlatega polja – od polente do kuskusa (2.900 SIT)

ÛDE@ OLJ^NEGA OLJAPriro~nik z razlagami, kako olj~-no olje varuje pred artritisom,sr~no‘ilnimi boleznimi in rakomna dojki. Ameri{ka uspe{nica napodlagi rezultatov {tevilnih razi-skav vodi v svet zdrave in oku-sne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA SREDOZEMSKAPREHRANA

To, kar znanost spoznava za res-ni~no zdravo hrano, jedo ljudjeob Sredozemskem morju ‘e odnekdaj: zelenjavo, pusto meso,ribe, za~inijo z olj~nim oljem in~esnom ter vrsto imenitnih za-~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

JABOL^NI KISKnjiga, kako uspe{no nareditekis kar doma in na sebi preizku-site njegove blagodejne u~inke.Presene~eni boste, kako lahkota cenena in enostavno nareje-na teko~ina deluje na zdravje.

Cena: 1.900 SIT

ZDRAVA NOSE^NICAV ‘ivljenju vsake ‘enske je po-rod najve~ji dogodek in nanj seje treba pripraviti. Vsaka nose~-nica si ‘eli biti zdrava in roditizdravega otroka. Knjiga opisuje,zakaj je telovadba med nose~-nostjo priporo~ljiva in zdrava.

Cena: 1.700 SIT

RI@ NA 100 NAÎNOVRi‘ je za ve~ kot milijardo ljudito, kar je za nekatere narodekruh, za nekatere pa krompir. Vknjigi preberite, kako okusne ri-‘eve jedi in sladice pripravimona ve~ kot 100 na~inov in zakajri‘ ni le hrana, temve~ tudi zdra-vilo.

Cena: 1.900 SIT

RIBE NA 150 NAÎNOVRiba je okusen in zdrav obrok.Kak{na je hranilna in energet-ska vrednost rib, kako ribe pri-pravljajo v razli~nih krajih posvetu. Vse to in 150 odli~nih re-ceptov za juhe, ri‘ote, solate indruge ribje jedi.

Cena: 1.600 SIT

UGANKARSKI SLOVAR I.IN II. DEL

Dve knjigi - ugankarska gesla nave~ kot 700 straneh - Za vse stra-stne ugankarje, ki jim je re{evanjekri‘ank v veselje in kratek ~as.

Cena posamezne knjige:2.490 SIT

pla~al bom po povzetju {t. ~lanske kartice:

s kartico EU KARANTA AMEX VISA{t. kartice:veljavnost do: podpis:

ime in priimek:

ulica in hi{na {tevilka:

po{tna {tevilka, po{ta:

kraj, datum, telefon:

Naro~ilnico po{ljite na naslov: ARA, [martinska 10, 1000 Ljubljana

Naro~ilnica MisterijiMisterijiMisterijiMisterijiMisterijiNaro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke:Naro~am izdelke: koli~ina cena

tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: [email protected] izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 3

Misteriji

Misteriji 3

LETNIK 11. - [T. 124 november 2003

Pisma bralcev .................................................................................................. 4Zanimivosti ......................................................................................................... 5Poseganje v ionosfero ......................................................................... 10Car zbiral po{astno ............................................................................... 23Pomo~ materam v Indiji ................................................................... 24Jabolko s Ptuja ........................................................................................... 25Se celine premikajo? ........................................................................... 31Oreh ......................................................................................................................... 33î{~enje avri~nega polja ................................................................. 44Psiholo{ke dileme .................................................................................. 46Novi knjigi ......................................................................................................... 47Nenavadna doìvetja ........................................................................... 48Nagradna kriànka - 105 .................................................................. 50

7Umiranje

kot menjava oblekeLama Shenpen Rinpocheje na Kognitivni konferen-

ci spregovoril o smrti

13Polje ni~te to~ke

Utripajo~e energetskopolje je osrednji motorna{ega bitja in na{e

zavesti

16Letalstvo

v prazgodoviniNeverjetno podrobni opisi

zra~nih plovil v starihbesedilih

19Skrivnost

prastare karteIntervju z odkriteljem

najstarej{ega zemljevidana svetu

29Graz pri~akuje

nezemljaneGradec si je za evropsko

kulturno »stolovanje«omislil nezemljanski motiv

35Pozabljeni Horezm

De‘ela,kjer se je

rodila algebra

38Zdravilni tok

Nem{ki zdravilec, ki jepomagal desettiso~em,

zdravi {e po smrti

41Vzrok bolezni

konflikt?Ve~ kot 90-odstotna

uspe{nost zdravljenjaraka – nova medicina

dr. Hamerja (1)

Ilustrirana mese~na revija

MisterijiNaslov uredni{tva:

Revija Misteriji,[martinska 10, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/231-93-60fax: 01/230-16-27

Elektronska po{ta:[email protected]

Izdaja:ARA Zalo`ba d.o.o.,

Cigaletova 5, Ljubljana

Odgovorni urednik:Joè Vetrovec

Tel.: 01/231-93-60

Redaktor:Andrej Kikelj

Tehni~no urejanje:Luka Zlatnar

Tel.: 01/431-43-83

Tajni{tvo in naro~nine:Lilijana Knez

Tel.: 01/231-93-60; 031/662 092

Oglasno trènje:Tel.: 01/431-20-25

Prodaja po po{ti:Tel.: 01/431-20-25; 031/662 092

Odprema po{iljk po po{ti:Franci Hemler

Tel.: 01/529-42-44

Fotoliti:Grafi~ni studio K, Ljubljana

Tisk:Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana

Naklada: 6000 izvodov

Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Pro-daja v kolportaì: Prodaja, Dunajska 5,Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, kise pla~uje dvakrat letno (3.564 SIT), 10 %popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

PISMA [MARTINSKA 10, 1000 LJUBLJANA ALI [email protected]

44

(Nadaljuje se na 6. strani.)

30 31 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

05:24 00:27 02:13

Majica Misteriji

P red leti sem dobil ~rnomajico, na kateri se je

pono~i svetil napis »Mis-teriji«. S prijatelji smo sehoteli opremiti s tak{nimimajicami za po~itni{ki ‘ur,pa jih nismo mogli dobiti.Ali se jih {e da kje dobiti?

Piko,Ljubljana

Trenutno jih nimamo, Va{naslov smo si zapisali in kobodo natisnjene nove, vam jihbomo poslali.

Na obisk k Sv. Fo{ki

D vakrat sem se udele-‘ila izleta k Sveti Fo{ki

v Istro. Spet bi rada {la. Aliveste, da kdo organizira teizlete, predvsem seveda v~asu, ko je tam gospod Vra-govi}.

Mira,Ljubljana

Trenutno nih~e ne orga-nizira izleta v Istro, vendar sebomo dogovorili, da bi tja od-potovali na pomlad in se sre-~ali z gospodom Vragovi}em.

Kle{~asti agent

S em naro~nica va{e re-vije Misteriji. Z vese-

ljem in velikim zanima-njem prebiram va{e pisanjeo novih vedah in znanos-tih. Naj vam v tem smislutudi jaz napi{em nekaj vrs-tic iz mojega resni~negadogajanja z delom z ener-gijami.

V svoji praksi na pod-ro~ju energetskega radie-steziranja sem razvila ve~

prijaznih metod, kako izraznih delov telesa odstra-niti trdovratne zaloge ma{-~ob, toksinov in drugih ne-gativnosti, ki povzro~ajoobolelost v telesu.

Svoj radiestezijski pri-pomo~ek imenujem po svo-je in po doma~e »kle{~astiagent«, ki poi{~e in se ener-getsko prilepi na trdovrat-ne zaloge toksinov in ma{-~ob, ki vsebujejo devterij(D2O) in jih preprosto po-vle~e iz telesa, nato pa ssplakovanjem vode odpra-vi iz telesa.

Do ugotovitve, da je te-mu tako, sem pri{la z eks-perimentiranjem najprej nasebi, kajti ‘e v zgodnji mla-dosti sem bila dovzetna zavse mogo~e bolezni. V tri-desetem letu sem hudo zbo-lela na {~itnici, a sem bo-lezen kmalu sama odpravi-la. Pri artriti~nih okon~inahsi bole~ine odpravim samain pazim, da bolezen ne bipreve~ zastarala, saj se za-vedam, da potem ni ve~pomo~i. Posebej problema-ti~en je v mojih letih neu-ravnove{en in povi{an krv-ni tlak, a tudi tega si samauravnavam s svojim kle{-~astim agentom.

S svojim znanjem in spo-sobnostmi sem pripravlje-na sodelovati ter jih dati vpreverjanje znanstvenikomin zdravnikom; morda ob-staja mo‘nost za odkritjenovega na~ina, kako prititrdovratnim boleznim do‘ivega in jih kon~no ozdra-viti.

Ivana [migovc, Ljubljana

Kaj je s Saro?

^ lanek o Sari, menda stebili tisti, ki ste zapisali

prve besede o tej nenavad-ni deklici, je bil odziven.Minilo je ‘e kar nekaj ~asain nas zanima, kaj sedajpo~ne dekle, ki ima stik zonstranstvom. Pravzapravnas zanima vsebina sporo-~il, ki jih dobiva.

Janez,Sevnica

V Istri ni Misterijev

M ed po~itnicami semmed slovenskimi

~asniki, ki so jih prodajaliv Puli, iskal Misterije. Lanisem jih lahko kupil, letospa ne. Tako sem zamudilavgustovsko {tevilko. Mi jolahko po{ljete?

Fric,Trbovlje

Misteriji zunaj Slovenijeniso naprodaj na kioskih. Av-gustovski izvod smo Vam ‘eposlali.

Knjiga o Tesli in FBI

V ~lanku, kjer novinarA. Milinkovi} govori

o Tesli in FBI, je bilo ome-njeno, da bo knjiga s to te-matiko kmalu iz{la v slo-ven{~ini. Ali je ‘e iz{la? Re-klame nisem videl nikjer, vknjigarnah pa tudi ne ve-do, da bi iz{la.

Igor,Vrhnika

Avtor je nameraval knjigoizdati tudi v sloven{~ini, ven-dar je zaenkrat {e ni. In kot vseka‘e, je tudi ne bo. V Beogra-du pa je knjigo mogo~e kupiti.

Misteriji 5

13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 3

ZANIMIVOSTI

06:01 05:14 18:31 23:58 05:13 18:16

NAJSTAREJ[I PES NA SVETU

BATERIJA NA BAKTERIJE

Vprogramu, ki ga financira Penta-gon, raziskovalca Swades Chaud-

huri in Derek Lovley predlagata kot virenergije za baterijo posebno podzemnobakterijo, ki se hrani s sladkorjem ter gapretvarja v energijo in elektriko. Njunprototip je deloval brez napake in pol-njenja polnih petindvajset dni, izkazalpa se je tudi za cenenega in stabilnega.Doti~no bakterijo, Rhodoferax Ferridu-cens, so na{li v usedlinah globoko podzemljo v kraju Oyster Bay v Virginiji ter

PRA[I^ CLETUS

Cletus se je rodil na majhni kmetiji vVirginiji. Lastnik ga ni hotel vzrediti

za zakol, zato ga je prodal v zoolo{ki vrthi{nih ljubljencev, a je s tem le za nekajmesecev odlo‘il njegovo usmrtitev, sajCletus ne bi ve~no ostal majhen in sr~kan.Toda pra{i~ek je imel druga~ne na~rte;iz ‘ivalskega vrta je u{el in ~ude‘no na-{el pot do doma edinih vegetarijancevna tistem podro~ju! Dru‘ina je poklica-la organizacijo PETA, ki se zavzema zaeti~no ravnanje z ‘ivalmi, in Cletus jekon~no dobil zaveti{~e pri upokojenemfarmarju v Massachusettsu, ki sedaj nevzgaja ve~ ‘ivali za hrano, temve~ jih re-{uje pred smrtjo. Cletusu tam delajo dru‘-bo {e en pra{i~, nekaj koz in poni Roscoe.Najbolj mu teknejo banane in kruh, radpa se tudi sprehaja po gozdu.

PRAVI^NE KAPUCINKE

Znanstvenika, ki sta svoje delo objavilav reviji Nature Biotechnology, sta izde-lala majhno dvooddel~no pripravo zdvema grafitnima elektrodama, lo~eni-ma z membrano. Na eni strani bakterijaR. Ferriducens plava v raztopini gluko-ze, ki razpada na ogljikov dioksid in ele-ktrone. Elektroni se prenesejo do anode,prek zunanjega kroga pa do katode intako se ustvarja elektri~ni tok. Celice namikroskopsko gorivo niso novost, ven-dar so dosedanji izumi imeli slabo raz-merje med ceno in u~inkovitostjo.

presodili, da bi se lahko dobro obneslapri oksidaciji enostavnih sladkorjev.

Sedemindvajsetletni Bramble bo mordapri{el v Guinnessovo knjigo rekordov kotnajstarej{i pes na svetu. Lastnica Anne Her-itage pravi, da je {e vedno aktiven, da hodina sprehode in plavat, hrani pa ga izklju~novegetarijansko: z ri‘em, le~o, zelenjavo indrugimi rastlinskimi jedmi.

Opice belovrate kapucinke ne pre-na{ajo krivice, za opravljeno nalo-

go pa zahtevajo isto nagrado in se jezi-jo, kadar se ~utijo prevarane, pi{e revijaNature. Raziskava je pokazala, dapojem pravi~nosti ni omejen le naljudi, pravi Sarah Brosnan z Uni-verze Emory v Atlanti. Najbr‘ greza naravno sposobnost, ki so jorazvili na{i predniki primati, trdiznanstvenica: »Da bi lahko ‘iveli vvelikih, kompleksnih skupnostih,morate imeti ob~utek za pravi~-nost.« Ameri{ka znanstvenica innjen kolega Frans de Waal sta nau-~ila deset kapucink, da ‘etone za-menjajo za hrano. Ponavadi so bilezadovoljne, ~e so za ‘eton dobilekumare. Toda ~e je kak{na opazila, daje njena soseda namesto navadne ku-mare dobila slastno jagodo grozdja, seje pri pri~i razhudila. [e burnej{e pa so

reagirale, kadar je druga opica dobilagrozdje »brezpla~no«. Okoli osemdesetodstotkov ‘ivali je pokazalo neko vrstoupora. Znanstveniki predpostavljajo, da

bodo raziskave, ki jih opravljajo tudi na{impanzih, odgovorile na vpra{anje, alije ob~utek za pravi~nost nau~ena ali pri-dobljena lastnost.

6

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.)

• je za naro~nike vedno cenej{a

• jo dostavimo na dom v vsakem vremenu

• jo boste brali vedno ‘e nekaj dni prej

• boste imeli neprestano popuste na ve~ sto krajih

• boste kupovali v prodaji po po{ti vedno po ni‘jih klubskih cenah

• boste tudi v trgovinah kupovali s popustom in tako ‘iveli var~neje.

In darila?Ob vpisu med nove naro~nike vam bomo razen kartice Kluba za zdravo ‘iv-ljenje podarili {e knji‘ico Petdeset doma~ih zdravil, ki delujejo. Prvih petnovih naro~nikov v oktobru bomo spet nagradili z Magic lifom.

V oktobru so Magic life dobili v dar: Silva Segulin iz Portoro‘a, Ivan Lo~i~nikiz [empetra v Savinjski dolini, Viktorija Mlakar iz Trbovelj, Janez Mesari~iz Gornje Radgone in Vojko Cerar iz Doba pri Dom‘alah. ^estitamo!

Zdaj je ~as, da postanete naro~nik tudi vi, ali da z naro~ilom revije obdariteva{e prijatelje. Pokli~ite 01/231 93 60 ali 031/66 20 92, po{ljite faks 01/230 16 27,ali sedite k ra~unalniku: e-mail: [email protected]

Bodite naro~nik revije, katere ~as {ele prihaja.

BODITE NARO^NIK,KER SE IZPLA^A

ljudi, prireja posebne te~aje. V na~rtuima ustanovitev posebne {ole, v katerinaj bi se z bioenergijo seznanjali ljudje zvseh kontinentov.

V Sloveniji zdravni{ka zbornica ozi-roma njen predsednik nerazumno na-sprotuje vsakr{nemu zdravljenju, ki gane opravljajo ~lani zbornice, tem pa jezagro‘eno, da bodo izgubili dovoljenjeza opravljanje poklica, ~e se bodo uk-varjali z maza{tvom, kamor sodi pomnenju zbornice celo homeopatija.

»Moje delo nima ni~ opraviti z medi-cino in zato me medicina ne more kon-trolirati. Jaz zdravim ljudi na moj na~in,o katerem zdravniki, v glavnem, nima-jo pojma in nimajo o ~em razsojati. Mojnamen je, da ~imve~ ljudi, ne na deseti-ne, na tiso~e, ~im bolje spozna bioener-gijo, da bodo lahko nesebi~no pomagalipomo~i potrebnim ne glede na to, ali jimti lahko pla~ajo ali ne. To je moj odgo-vor na zdravni{ko nerazumevanje us-pe{nih metod zdravljenja, za katere nisopotrebni veliki stro{ki.«

Slovenci za nemedicinska zdravljenjapotro{ijo letno kakih deset milijard tolar-jev, zdravje mimo zdravnikov pa i{~e ‘edve tretjini ljudi. Kljub bobne~im izja-vam zborni~nega predsednika.

J. V.Novi bioenergetiki

M ojster Zdenko Do-man~i} je podelil

ve~ kot {estdesetim te~aj-nikom diplome za oprav-ljeno tretjo stopnjo u~enjabioenergije.

V zadnjih dveh letih seje udele‘ilo te~ajev v Kra-njski Gori nekaj sto ljudi,ki jih zanima poznavanjebioenergije, da bi poma-gali doma~im, nekateri paso ‘e za~eli delovati jav-no in pomagajo ljudem vskupinah. Med novimi po-znavalci bioenergije je naj-ve~ Slovencev, vse ve~ paje tudi Italijanov in Avst-rijcev, za katere ZdenkoDoman~i} ob tem, da vsakdan zdravi nekaj desetin

Revijo Misteriji se vam izpla~a naro~iti, ker:

Misteriji 7

V okviru mednarodne Kognitiv-ne konference »Raziskave umain telesa«, ki je sredi oktobra

potekala na In{titutu Jo‘ef Stefan vLjubljani, je bila tudi sekcija, posve~e-na obsmrtnim do‘ivetjem. Med drugi-mi vidnimi raziskovalci na tem mej-nem podro~ju znanosti je prvi spre-govoril Lama Shenpen Rinpoche, na te-mo Smrt in umiranje. Za bralce Miste-rijev povzemamo njegovo prezentacijo.

Smrt in umiranje sta zelo pomembnitemi, saj mora vsakdo, ki se rodi, prejali slej umreti. V zahodni kulturi obsta-ja tabu o smrti ter razumevanje in strahpred njo, kar pa lahko razjasnitavzhodna filozofija in budizem, kivsebujeta vedenje o tem, kakopoteka proces smrti.

Te‘ava je v tem, da na zahodugledamo na ‘ivljenje kot na edinst-ven segment, ki traja od rojstvafizi~nega telesa do njegovega kon-ca. Smrt je konec in vrata se zavekomaj zapro, nakar nas ~akajonebesa ali pekel, v kar pa~ veruje-mo. S stali{~a budizma je smrt nekajpovsem drugega.

Kadar ~lovek premine, je topodobno, kot da bi zamenjal ob-leko. Kakor staro in neuporabnoobla~ilo preprosto zavr‘emo inoble~emo novo, tako tudi v pro-cesu umiranja oseba ostane ista,le da privzame nov aspekt. V tejlu~i smrt ni ve~ nekaj drasti~negaali groznega; je le nova faza, novavrata, prehod iz enega ‘ivljenja vdrugo. Tak{no gledanje zelo ve-liko spremeni, ko se moramo na-posled posloviti od sedanjega‘ivljenja. Razumevanje procesaumiranja in preporajanja je ravno

tako proces, ki je podrobno opisan v ti-betanskem budizmu.

Ta proces nam ni tako neznan, kotmorda mislimo, saj smo ga ‘e ne{teto-krat opravili v preteklosti, vsak dan paga do‘ivljamo tudi v tem ‘ivljenju, tikpreden zaspimo. Umiranje je zelo po-

dobno procesu v kratkem obdobju tikpreden zaspimo, saj v obeh primerih obtem spremenimo svoje videnje. Medspanjem pa vstopimo v spremenjenostanje zavesti in privzamemo drugo,sanjsko telo, in nekaj podobnega se pravtako dogaja v procesu umiranja. ^eho~emo izkusiti razli~ne faze pred smrt-jo, lahko to vadimo tako, da ohranimozavest v ~asu tik preden zaspimo.

Pri prou~evanju smrti obstajata dvaglavna pristopa. Obi~ajen pristop je, dase pou~imo o postopku umiranja, ki nas~aka, da se nau~imo obvladati strah initi skozi razli~ne stopnje, ne da bi nasumiranje preve~ destabiliziralo. Drugi

pristop pa je spiritualen proces, kismrt preobrazi v duhovno do‘ivetje.Z njegovo pomo~jo lahko preki-nemo samsaro – krog pogojenega‘ivljenja in ponovnih rojstev. Torejlahko v ‘ivljenju prou~ujemo smrttudi kot duhovno pot, kot na~in zapristopanje k ravni zavedanja, s ka-tero obi~ajno nimamo veliko stika.

S takim pristopom do smrti le-tani ve~ zastra{ujo~a. Postane obi~ajnaduhovna tema, morda pa tudi na{aredna praksa, ki nam pomaga napoti do razsvetljenja.

STOPNJE SMRTIOd prvega trenutka umiranja do

naslednjega rojstva poznamo raz-li~ne faze smrti. Vedenje o tem sonam posredovale visoko razviteduhovne osebnosti, katerih smrt ninekontroliran proces, temve~ medi-tirajo o posameznih stopnjah umi-ranja in se jih lahko spomnijo v na-slednjem ‘ivljenju. Drugi vir vede-nja o procesu smrti pa so visokorazvite osebnosti, ki lahko vidijo inspremljajo zavest umirajo~ih ljudi;

Lama Shenpen Rinpoche je na Kognitivni konferenci spregovoril o smrti

Umiranje kot menjava obleke

Lama Shenpen Rinpoche

Umiranje je zelo podobnoprocesu v kratkem obdobju

tik preden zaspimo, sajv obeh primerih ob tem

spremenimo svoje videnje.

8

ker so povezani z umom umirajo~ega,natan~no vedo, kak{ne izku{nje do‘ivljanjegova ali njena zavest. Tako so opisa-li razna videnja, ki jih ima takrat zavest,ter koliko ~asa prete~e med minulim innovim ‘ivljenjem.

Na{e telo sestavljajo razli~ni elementi– zemlja, voda, ogenj, zrak in eter – kise v procesu umiranja razkrojijo, karpomeni, da izgubijo svojo mo~ in ener-gijo. To se seveda ne zgodi naenkrat,temve~ postopoma, ~e ~lovek mirnoumre v postelji od bolezni ali starosti.Ob nesre~ah je proces isti, vendar veli-ko hitrej{i.

Celoten proces umiranja, od prvihznamenj smrti, razkroja elementa zem-

lje, pa do trenutka, ko ~lovekova zavestzapusti telo, traja pribli‘no toliko ~asa,kot ga potrebujemo za po{ten obrok. Priobi~ajnih ljudeh je to dvajset do petin-dvajset minut. Ljudje, ki imajo ve~je ve-denje o procesu smrti in so z vajo dose-gli ve~ji nadzor nad njim, meditirajo obtem procesu veliko dlje.

RAZGRAJEVANJEELEMENTOV

Elementi se razgradijo v naslednjemvrstnem redu: zemlja, voda, ogenj inzrak. Ob razkroju posameznih elemen-tov ima umirajo~i dolo~ena videnja. Obrazgraditvi zemlje vidi fatamorgano, obrazkroju vode pogosto vidi oblak ali me-

glo, ob razgraditvi ognja jih veliko vidiiskre, razkroj zra~nega elementa paspremlja videnje utrnitve sve~e. Obrazgraditvah umirajo~i izgublja sposob-nosti komuniciranja z zunanjim svetomin nadzora nad posameznimi ~uti.

Ob razkrojevanju elementa zemljeizgubljamo premi~nost, telo postanetogo, vid se megli, oblike postanejo ne-jasne. ^e opazujemo ~loveka v tej faziumiranja, opazimo, da zenica postanenegibna. Ob razkroju vode se osu{ijo o~iin jezik. Ko se razgradi element ognja,se telo za~ne ohlajati, srce pa bije vse bolj{ibko in neenakomerno. Med razkrojemzraka dihanje postane neredno, izdihipa so veliko glasnej{i in dalj{i od vdi-hov. Zavest ima {e nekaj drugih videnjin ko naposled zapusti telo, je le-to samo{e lupina.

Ko zavest odide, v~asih opazimo, daiz nosa prite~e malo rde~e, iz spolnegaorgana pa malo belkaste teko~ine. Rde~akrvna telesca gredo ven iz nosa, bela paskozi spolni organ, kar je gotov znakKala~akra – vseuni~ujo~i ~as.

Vedenje o razli~nih fazah smrti so namposredovale visoko razvite duhovne oseb-nosti, katerih smrt ni nekontroliran proces,temve~ meditirajo o posameznih stopnjahumiranja in se jih lahko spomnijo v nasled-njem ‘ivljenju.

UMIRANJE KOT MENJAVA OBLEKE

Misteriji 9

(kadar se pojavi), da je zavest zapustilatelo.

Ko ~lovekova zavest pride iz telesa,vstopi v bardo ali vmesno stanje, v kate-rem dobi novo telo. To pa ni, kakor mno-gi mislijo, nekaj prostovoljnega in nekaj,kar bi pri~akovali. Proces poteka pokarmi, ki smo si jo ustvarili v prej{njem‘ivljenju in ki nas potisne v smer nove-ga rojstva.

Skozi ves ~as, ko je zavest v bardoju,je mo‘en dostop do nje. Zato lahko jas-novidni ljudje lahko stopijo v stik zzavestjo in ji pomagajo, da se preve~ neprestra{i, da pozitivno razmi{lja in po-dobno. Iz tega razloga je dobro, da po~lovekovi smrti opravimo obred alimolitev, da si njegova zavest lahko ust-vari pozitivno podlago za novo rojstvo.

SPREMLJANJEUMIRAJOÊGA

ê se znajdemo v polo‘aju, da spre-mljamo ~loveka ob njegovem umiranju,je pomembno vedeti, da zavest, ki je telo‘e zapustila, ne zadr‘uje ve~ spomina

na minulo ‘ivljenje. Po smrti lahko {enekaj ~asa ostane v bli‘ini telesa ali pros-tora, vendar ni nujno, da se {e vedno~uti povezano z mrtvim telesom. Kon-cept »Jaz sem fizi~no telo« je ‘e odvrglav procesu razkrojitve elementov. Toda~e je okoli mrtvega telesa zelo emocio-nalno vzdu{je, ~e ‘alujo~i ostali velikojokajo, ~e telo nagovarjajo, se spominja-jo njegovih lastnosti, kdo je bil, kaj je po-~el, kako ~udovit je bil in podobno, alipa nasprotno, kako negativen in osovra-‘en je bil, takrat zavest v bli‘ini to ~utiin se ji spomin lahko povrne, saj je celo-ten spomin o preteklem ‘ivljenju {e ved-no v njej. Takrat se zavest lahko ponov-no pove‘e s telesom, kar ponavadi nidobro, saj se v tem primeru odzove zelo~ustveno; ~e so ‘alujo~i zelo ‘alostni in~ustveno vznemirjeni, lahko zavest raz-vije mo~no navezanost, ~e pa jo kritizi-rajo, se lahko razjezi ali postane ljubo-sumna. To za zavest ni dobro, saj ji nepomaga mirno oditi proti naslednjemu‘ivljenju.

Zato je izredno pomembno, da okolitelesa ohranjamo mirno in tiho ozra~je.Skozi proces umiranja in vsaj tri dni posmrti, ko je telo {e doma, ne vznemirjaj-mo telesa. Ni dobro, da okoli njega izra-‘amo mo~na ~ustva in ga ne bi smelidr‘ati na mestu, ki je bodisi prehladnoali pretoplo.

Vse to namre~ ovira osvoboditevzavesti. Tako ravnamo, ker je smrt v na{idru‘bi tabu. Za ‘ivljenja ne ‘elimorazmi{ljati o njej, niti poslu{ati o njej, nitise na kakr{en koli na~in soo~iti z njo.Zato mnogi ljudje ne vedo, kako je do-bro ravnati ob smrti. In ker imamo smrtza katastrofo, konec vsega, ponavadiemocionalno nismo pripravljeni, kadarmoramo umreti mi sami ali kadar umirana{ bli‘nji.

Poleg tega je ob takih dogodkih vklju-~en tudi ego. ^lovekove smrti njegovaokolica pogosto ne vidi kot osvoboditevdu{e rajnkega, kot prehod iz enegastadija v drugega, temve~ se ob njejobna{a zelo egoisti~no. Zakaj si damotoliko opraviti s telesom po smrti? Pona-

Tibetanski krog ̀ ivljenja orisuje {est bivanj-skih podro~ij.

vadi zato, ker ga ho~emo lepo oble~i, gao~istiti … A ~emu vse to? Ko je ~lovekmrtev, je mrtev. ê ga na vse mogo~ena~ine kitimo, pravzaprav popolnomazanikamo smrt. In mnogi ljudje, ki obsmrti svojega bli‘njega veliko jokajo, vresnici ne jokajo zaradi njega, temve~zaradi sebe. Jokajo, ker preminuli mo~-no manjka njim samim.

Ne ‘elim kritizirati ljudi, ki jokajo obsmrti bli‘njega, to je normalen ~ustvenodziv, vendar to ni najbolj{i na~in, daga pospremimo v naslednje ‘ivljenje.Njegova ali njena smrt je za nas lahkotudi ~udovita izku{nja in krasna prilo‘-nost, da delamo na lastnih ~ustvih. Lah-ko se vpra{amo, kaj ob~utimo, kadar nasdraga oseba zapusti, kaj ob tem do‘iv-ljamo? V teh trenutkih veliko la‘je pri-demo do ega, ki pravi »potrebujem toosebo«, »prizadet sem, ker me je zapu-stil/a«, »~utim krivdo«, »~utim ljubo-sumje«, »~utim jezo« in tako naprej. Tre-nutek smrti je ~as, ko lahko delamo nasebi, namesto da v situacijo prinesemoveliko strahu.

A. K.

Ple{o~a okostnjaka sta v tibetanski tradicijivaruha na pokopali{~u.

UMIRANJE KOT MENJAVA OBLEKE

10

Vprej{nji {tevilki Misterijev smoza~eli serijo ~lankov o nevar-nostih, katerim je izpostavljen

na{ planet zaradi zaskrbljujo~ih kli-matskih sprememb. Te povzro~ajo na-ravni dejavniki, vedno bolj pa tudi~lovek. Ameri{ki voja{ki znanstveni-ki se ukvarjajo z vremenskimi sistemikot potencialnim oro‘jem; nove meto-de vklju~ujejo stopnjevanje mo~i ne-viht ter preusmerjanje tokov pare vatmosferi za spro‘anje su{ oziromapoplav.

Nadaljnje vznemirjanje, da ne re~e-mo trganje skrajno razgrete ionosfere bilahko povzro~ilo katastrofalne spre-membe vremena. Morda bo na spro‘ilecpritisnila prav ameri{ka vojska podokriljem Strate{ke obrambne pobude(SDI), saj delajo na tem, da bi lahko sklimatskim manipuliranjem destabilizi-rali celotna podro~ja brez tveganj, ki jihprina{a konvencionalno vojskovanje.

Razvijanje tovrstnega oro‘ja za eko-nomske in strate{ke interese lahko po-

ru{i ekolo{ke sisteme in mo~no ogrozipoljedelstvo. Ameri{ko ministrstvo zaobrambo je ‘e odobrilo razvijanje obve{-~evalnih sistemov in sistemov za nad-ziranje vremenskih razmer, povezanihs tem programom.

Z razvojem tehnologije HAARP po-vezujejo tudi pojavitev skrivnostnih»chemtrails«, neobi~ajnih sledi na nebu,ki jih za seboj pu{~ajo voja{ka letala.Mnogi se bojijo, da ti oblaki zaradi svo-jih odsevnih lastnosti vplivajo na segre-

vanje atmosfere in na spremembe vre-mena. Analize vzorcev snovi iz »angel-skih laskov«, odvzetih v atmosferi danpo pr{enju, ka`ejo na prisotnost raznihstrupenih snovi: virusnih bakterij, stru-penih plesni, saj in EDBM (etilen-dibro-mida). Ugibanja omenjajo pove~anoodsevnost nekaterih slojev atmosfere, patudi gozdovi so zaradi pr{enja mo~nozmanj{ali proizvodnjo negativnih ionov.Vse to bi utegnilo imeti usodne posle-dice za biolo{ko ‘ivljenje.

Tudi huda su{a na nekaterih obmo~-jih je o~itno neposredno povezana z ba-rijevo soljo, ki so jo v velikih koli~inahzasledili v atmosferi neposredno popr{enju. Ta zelo strupena sol lahko vsr-ka tudi sedemkrat ve~ vlage kot je nje-na te‘a. Pr{enja izvajajo v okviru »vre-menskega in‘eniringa«, ki ga predvide-va projekt HAARP.

Lastnik Teslovega patenta, na kate-rem sporna tehnologija temelji, je dru‘-ba ARCO Petroleum, ta pa je neposred-no sofinancirala projekt HAARP. Ve~

HAARP ogro‘a »glas planeta« (2)

Poseganje v ionosfero

Z razvojem tehnologije HAARP povezujejo tudi pojavitev skrivnostnih sledi na nebu, ki jih za seboj pu{~ajo voja{ka letala. Na desni sliki je100-kratna pove~ava vzorca tal po razpr{evanju teh letal. Vzorci so iz neznanega materiala, katerega vlakna so prostemu o~esu nevidna,izjemno sprijemljiva in raztegljiva. Po pr{itvah redno poro~ajo, da ljudje na tem podro~ju na veliko obolevajo.

ZDA ho~ejoz elektronskim oro‘jem

utrditi svojo voja{kopremo~, tako da sis prikrojevanjemnaravnih vzorcevpridobijo prevlado

nad vremenom.

Misteriji 11

raziskav je pokazalo, da smo nenehnoizpostavljeni plohi ekstremno nizkihfrekvenc (ELF) oziroma tako imenova-nemu elektrosmogu. ELF so smrtno ne-varne za vse biolo{ke oblike ‘ivljenja, sajpovzro~ajo resna obolenja, kot so ne-zmo`nost koncentracije in racionalnegarazmi{ljanja, kroni~na utrujenost in celosmrt.

Poseganje v krhko ravnovesje tegadinami~nega sistema ima lahko kata-strofalne posledice, ki bi kot plaz ru{ilevse pred seboj. Te‘ko si predstavljamo,kak{ne sile lahko spro‘i dolgoro~novme{avanje v ob~utljivo ravnovesjeionosfere in globalne temperature, ki je,kot smo ‘e omenili v prej{nji {tevilki,povezano z oceanskim ~rpalnim siste-mom.

VREMENSKA VOJNAOnesna‘evanje okolja ‘e zdaj pogub-

no vpliva na vreme, sedaj pa problem{e dodatno ote‘ujejo naprave za odda-janje energetskih ‘arkov. Zdru‘eni na-rodi financirajo mednarodni dialog oklimatskih spremembah, toplogrednihplinih in »nesmrtonosnem oro‘ju«, ki biga lahko razvijali, ~e ne drugi, vsaj Ame-ri~ani in Rusi. Pri »vremenski vojni« zradarskimi valovi ELF povzro~ajo atmo-sferske motnje. ZDA ho~ejo z elektron-skim oro‘jem utrditi svojo voja{ko pre-mo~, da bi si s prikrojevanjem naravnihvzorcev in z dominacijo nad svetovni-mi komunikacijami prisvojili vreme terobvladali vesoljski prostor.

Znani kanadski ekonomist prof. Mi-chel Chossudovsky pi{e: »Najnovej{iznanstveni izsledki ka‘ejo, da je HAARP‘e v polnem zamahu in da lahko z njimspro‘ajo poplave, su{e, orkane in po-trese. Z voja{kega stali{~a je HAARPoro‘je za mno‘i~no uni~evanje in orod-je za osvajanje, ki omogo~a selektivnodestabilizacijo poljedelskih in ekolo{kihsistemov celotnih regij. ̂ eprav nimamodokazov, da so to smrtonosno tehnolo-gijo ‘e dejansko uporabili, ni dvoma, dabi morali Zdru‘eni narodi vzporedno zrazpravo o vplivu toplogrednih plinov

na vremenske razmere spro‘iti tudi de-bato o „okoljskem vojskovanju” …

… Dr. Rosalie Bertell je potrdila, da„se ameri{ki voja{ki znanstveniki uk-varjajo z vremenskimi sistemi kot poten-cialnim oro‘jem. Metode vklju~ujejostopnjevanje mo~i neviht ter preusmer-janje tokov pare v atmosferi za spro‘anjesu{ oziroma poplav.”

Marc Filterman, nekdanji francoskioficir, navaja ve~ vrst „nekonvencional-nih oro‘ij” na podlagi radijskih frek-venc. Omenja tudi vremensko vojno, kinaj bi jo ‘e obvladale tako ZDA kot nek-danja Sovjetska zveza. @e v zgodnjihosemdesetih letih naj bi se namre~ ome-njeni dr‘avi dokopali do znanja, potreb-nega za spro‘anje nenadnih klimatskihsprememb, kot so orkani in su{e.«

Manj{i sistemi obstajajo v naslednjihmestih: Arecibo v Portoriku, Fairbanks

v Aljaski, Tromsø na Norve{kem, Mosk-va, Ni‘ni Novgorod in Apatiti v Rusiji,Harkov v Ukrajini in Du{anbe v Tad‘i-kistanu, verjetno pa tudi v Izraelu naneznani lokaciji.

Chossudovsky nadaljuje: »V javno-sti projekt HAARP predstavljajo kotznanstvene in akademske raziskave,ameri{ki voja{ki dokumenti pa ka‘ejo,da je njegov glavni namen „izkori{~anjeionosfere za potrebe ministrstva zaobrambo”. HAARP omenja tudi neka{tudija v ameri{kem letalstvu, sicer neneposredno, govori pa o „induciranihmodifikacijah ionosfere” za spreminja-nje vremenskih vzorcev ter motenjesovra‘nikovih komunikacij in radarjev.«

HAARP IN »ZDRU@ENAVIZIJA 2020«

Zaskrbljenost mednarodne skupno-sti zaradi HAARPA in h~erinskih pro-jektov, ki razvijajo podobne energetske‘arke, traja ‘e ve~ kot desetletje. Najno-vej{i koraki in prizadevanja niso pravni~ obetavni. Tuji tisk in zahodni zavez-niki ZDA so na~rt »Zdru‘ena vizija 2020«raketne obrambe in v vesolju name{~e-nih laserjev ozna~ili kot nadvse nevarenpremik v smeri svetovne prevlade.

Na za~etku leto{njega leta je ameri{kiposlanec Dennis Kucinich v intervjujuza tednik Columbus Alive povedal, daje »Zdru‘ena vizija 2020« ‘e delujo~ivoja{ki program za eksperimentiranje zusmerjeno energijo. Novembra 2002 jeCarol R. Schuster, vodja oddelka zazmogljivost in vodenje obrambe v okvi-ru vladnih ra~unskih slu‘b, obvestilademokratske ~lane odbora parlamen-tarnih oboro‘enih slu‘b o dejavnostihprojekta Zdru‘ena vizija 2020. Tudi onaje poudarila pomembnost eksperimen-tiranja kot na~ina iskanja novih na~inovvojskovanja.

Posebna skupina DoD v okviru po-veljstva zdru‘enih voja{kih sil ZDA sku-paj z zdru‘enjem visokih oficirjev nada-ljuje z raziskovanjem in razvijanjem elek-tronskih oro‘ij, ki naj bi bila do leta 2020

Kanadski ekonomist Michel Chossudovskypravi, da je HAARP po najnovej{ih znanst-venih izsledkih ‘e v polnem zamahu in dalahko z njim spro‘ajo poplave, su{e, orkanein potrese.

POSEGANJE V IONOSFERO

12

zmo‘na uni~iti katerega koli na-sprotnika kjer koli na svetu. Schus-terjeva je potrdila Kucinicheve iz-jave: »Leta 1998 je poveljstvo zdru-‘enih voja{kih sil ZDA za~elo sku-pen eksperimentalni program testi-ranja novih konceptov vojskovanja,na katerih temelji projekt »Zdru-‘ena vizija 2020«.

HAARP, ki ga skupaj voditamornarica in letalstvo ZDA, je os-rednji del strategije Zdru‘ene vizi-je 2020. V programu, ki so ga leta1990 izdelali v geofizikalnem labo-ratoriju ameri{kega letalstva in ura-du za pomorske raziskave ameri-{ke mornarice, je opisana uporabana~rta v voja{ke namene. Tu meddrugim beremo, da bodo HAARPuporabljali za proizvodnjo eks-tremno nizkih frekven~nih valovELF za komunikacijo s potopljeni-mi podmornicami in za morebitnovremensko vojskovanje, obenempa bodo posku{ali z usmerjanjemenergije skozi ionosfero in nazajproti Zemlji izkoristiti naravne pro-cese v ionosferi.

SMRTONOSNI @AREKSE ODBIJE OD LUNEProfesor Bob Fitrakis trdi: »Rusi in

nekateri evropski zavezniki so zaskrb-ljeni, ker bi ameri{ki voja{ki poskusi us-merjanja velikih koli~in visokofrek-ven~ne energije za voja{ke namene teo-reti~no lahko povzro~ili potrese. Aprila1992 je Defense News poro~al, da soAmeri~ani med operacijo Pu{~avski vi-har uporabili oro‘je na elektromagnet-ni tokovni sunek.«

Znanstvenik Guy Cramer, strokov-njak za atmosfero in ionosfero, meni, dabi lahko sistem HAARP uporabili zausmerjanje smrtonosnih ‘arkov protiLuni in ionosferi, da bi se od tam odbiliter zadeli cilje na Zemlji. Eksplozije bibile tako mo~ne, da prakti~no ne bi bilove~ potrebe po takti~nem jedrskem oro‘-ju. Signal z mo~jo tri milijarde vatov, kibi ga poslali z Aljaske in bi se odbil od

Lune, bi lahko s toplotnim sevanjemdosegel poljubno to~ko na na{em pla-netu, na povr{ju ali pod njim. Ker ‘arekne bi onesna‘il okolice, bi lahko z njim

na skrivaj odstranjevali tar~e, saj seu~inki ne bi dosti razlikovali od de-lovanja konvencionalnega oro‘jaali specialnih enot.

Tehnologija HAARP je uporab-na tudi za iskanje podzemnih in-{talacij z radarjem za globinskoopazovanje zemeljskega povr{ja,pa tudi s konvencionalnim radar-jem. Da bi tar~o nevtralizirali alipredrli skoznjo, tehnologija pred-videva segrevanje zgornjih plastiatmosfere, da se ustvari odbojnale~a za signal. Cramer sumi, da po-tekajo poskusi z odbijanjem ‘arkovod Lune ‘e od leta 1998, na teme-lju tehnike, ki jo radioamaterji po-znajo ‘e iz petdesetih let.

Za streljanje z visokimi in niz-kimi frekvencami v tar~e, ki z Alja-ske niso dosegljive, na~rtujejo Ame-ri~ani in{talacijo {e enega takegasistema v osrednji Avstraliji.

Cramer pravi: »Konec 1998 in naza~etku 1999 je skupina ELFRADvsak dan zaznala frekvenco v in-tervalu med 0,9 in 0,95 Hz. Valov-na dol‘ina te frekvence je bila pri-bli‘no 319.877 km, kar je zelo bli-zu razdalji od Zemlje do Lune.O~itno je {lo za kontroliran signal,

ki ga je oddajal neznani vir vsak dan obpribli‘no isti uri, razen ob sobotah innedeljah. Signal je dovolj mo~an, da lah-ko ustvarja svoj tretji harmonik s frek-venco 2,81235 Hz …

Ultranizki frekven~ni signal iz ne-znanega vira, od konca leta 1998 doza~etka 1999, ki se pojavlja ob delavni-kih in je dovolj mo~an, da ustvari tretjiharmonik, ki hitro zraste in se po~asirazkroji, ki je la‘e zasledljiv z magne-tometrom na severu in ima valovnodol‘ino, enako razdalji od Zemlje doLune?

Odgovor je samoumeven: to so sig-nali, ki prihajajo s HAARPA ali po-dobnega sistema na severu Zemlje terse odbijajo od Lune na Zemljo.«

Prihodnji~:Vpliv valov na telo

Sistem HAARP bi lahkouporabili za usmerjanje

smrtonosnih ‘arkov protiLuni in ionosferi, da se odtam odbijejo ter zadenejocilje na Zemlji. Eksplozije

bi bile tako mo~ne, datako reko~ ne bi bilo ve~

potrebe po takti~nemjedrskem oro‘ju.

Nekateri strokovnjaki menijo, da je mo`no sistemHAARP uporabiti za usmerjanje smrtonosnih ‘arkovproti Luni in ionosferi, da bi se od tam odbili ter zadelicilje na Zemlji.

POSEGANJE V IONOSFERO

Misteriji 13

Vuredni{tvu Misterijev priprav-ljamo objavo knjige »Polje«, kigovori o revolucionarnih odkrit-

jih mejnih znanstvenikov z vsega svetater postavlja pod vpra{anje vse, kar smodoslej vedeli o svetu.

Sodobna znanost opisuje ~loveka kotmehanizem, ki ga prete‘no upravljajokemijske snovi in genetske kode. Po tempogledu so mo‘gani lo~en organ, v kate-rem je sede‘ na{e zavesti. Tudi sámozavest prete‘no poganjajo kemijski pro-cesi – komunikacija med celicami in ko-de DNK. ^lovekov um je lo~en od telesa,podobno kot je ~lovek lo~en od okolja.Po tem konceptu se pravza-prav ni~ ne razlikujemo odanimiranih strojev. Sodobnaznanost nam ponuja vizijo~loveka kot genetskega na-klju~ja, ki ga poganjajo kemi-kalije in je lo~en od okolja.Znanost nas je torej zmanj{alana na{ najmanj{i skupni ime-novalec.

NOV NA^INRAZMI[LJANJAV »Polju« je opisan mnogo

{ir{i pogled na svet in ‘ivabitja, ki na njem ‘ivijo. Knji-ga dokazuje, da je najpomemb-nej{i komunikacijski meha-nizem v vesolju kvantna frek-venca, ki jo povezuje orja{kamatrica, polje polj, ki mu pra-vijo »polje ni~te to~ke«. Toutripajo~e energetsko polje jeosrednji motor na{ega bitja inna{e zavesti. V odnosu medna{im telesom in vesoljnimprostorom ni dvojnosti »jaz« in»nejaz«; je le eno samo energet-

sko polje, ki je temeljno bistvo vsega.Polje jam~i za najvi{je funkcije na{ega

uma, rast na{ega telesa in za silo, ki na-posled odlo~a, ali smo zdravi ali ne. Po-lje je klju~ za predelavo in izmenjavovseh informacij v na{em svetu, od ko-munikacije med celicami do zaznavesveta kot celote.

Delo znanstvenikov, ki ga opisuje

knjiga, nam je podarilo znanost o ~ude‘-nem; znanost o stvareh, ki smo jih intui-tivno razumeli, a jih nikoli doslej nismomogli dokazati. »@iveti polje« pomenina novo premisliti na{e ‘ivljenje v lu~inove filozofije povezanosti. Prav to od-kriva knjiga s pomo~jo znanstvenih in-formacij, v na{i reviji Misteriji pa bomoobjavljali razli~ne vaje, ki jih lahko dela-mo tudi doma in se tako usposobimo zavrsto znanj, ki jih izvajajo zdravilci indrugi ljudje, ki znajo pose~i v polje.

VSI SMO POVEZANI^e smo na najosnovnej{i

ravni sve‘nji kvantne energi-je, ki nenehno izmenjujejo in-formacije z valujo~im energij-skim morjem, to tudi pomeni,da smo vsi povezani med se-boj in s svetom na ravni te-meljne podstati, bistvenih pr-vin na{ega bitja. To prav takopomeni, da imamo dostop doveliko ve~jega {tevila informa-cij, kot si mislimo.

Znanstveniki, katerih dogna-nja povzema knjiga, so na{e ra-zumevanje premaknili do skraj-nega dometa ~love{kega po-tenciala in dokazali, da so nad-~utne sposobnosti prisotne vvsakem ~loveku. Ko bomo spo-sobni ta potencial znanstvenorazlo‘iti, se bomo nau~ili vanjsistemati~no vna{ati informaci-je. S tem bomo mo~no izbolj{alivse plati na{ega ‘ivljenja, odkomunikacije in samospozna-vanja pa vse do na{e inter-akcije z materialnim svetom.

Ko »‘ivimo polje«, lahkoprese‘emo in raz{irimo ~lo-

Utripajo~e energetsko polje je osrednji motor na{ega bitja in na{e zavesti

Polje ni~te to~ke»@iveti polje« pomeni

‘iveti v harmoniji z Zemljo

in vsemi ‘ivimi bitji.

14

ve{ke sposobnosti. Znamo oblikovatisvoje lastne izku{nje, lahko izbolj{amosvoje delo, se zdravimo in uporablja-mo mo~ individualnega in kolektivne-ga namena za izbolj{anje ‘ivljenja vna{i skupnosti ter prihodnosti planeta.

MO^ NAMENAOdkritja mejnih znanstvenikov do-

kazujejo, da je ~lovekov namen mo~naenergija, vsaj tako mo~na kot elektri~na,ter da ~lovek s svojimi mislimi in name-ni lahko vpliva na svet, ki ga obkro‘a.Sposobnost mo‘ganov, da prejemajoinformacije iz energetskega polja, jeobi~ajno zelo omejena. Lahko jo primer-jamo z radijskim aparatom, ki ima le enoomejeno pasovno {irino. Z nad~utnimzaznavanjem (ESP), videnjem na dalja-vo ali jasnovidnostjo – sposobnostjo, davidimo stvari onkraj obi~ajne oddalje-nosti – se ta pasovna {irina raz{iri innam omogo~i ve~ji dostop do informacijv Polju.

[tudije v Mehiki so pokazale, da mednad~utnim zaznavanjem mo‘ganski va-lovi enega ~loveka vplivajo na mo‘gans-ke valove drugega, pri ~emer velja pra-vilo, da oseba z bolj »urejenimi« mo‘-ganskimi valovi vpliva na tisto z manjurejenimi ter jo spodbuja k ve~jemuredu! S tem bi lahko zadovoljivo razlo-‘ili uspe{nost duhovnega zdravljenja nadaljavo.

Ob{irne {tudije na univerzi Prince-ton so pokazale, da ~love{ki um lahkovpliva na generatorje naklju~nih impul-zov (REG), ki so programirani na na-klju~no metanje kovancev. Stroju lah-ko z lastno voljo uka‘emo, kako naj sekovanci obrnejo pri padcu na ravnopovr{ino: na cifro ali mo‘a. [tudije sopokazale, da je u~inek {e ve~ji, ~e vpli-vata na stroj dve osebi hkrati, najbolj{irezultat pa so dosegali pari, ki so bilitudi sicer v ‘ivljenju ~ustveno poveza-ni. Podoben poskus so uspe{no opravilina nekem in{titutu v Ljubljani, a so naszaprosili, naj o tem ne poro~amo, zara-di kolegov …

[tudije so pokazale, da se »um« ene

osebe lahko raztegne na drugo osebo, s~imer je mogo~e pojasniti uspe{nostduhovnega zdravljenja.

Ve~ina ljudi misli, da je razne psihi-ke, zdravitelje, {amane in druge »senzi-bilne‘e« narava obdarila z redkimi inprav posebnimi sposobnostmi. Lepo {te-vilo znanstvenih dokazov pa dokazujeravno nasprotno. Ta vrsta zavesti naj bibila naravno prisotna v vsakem izmednas; moramo se le nau~iti, kako priti donje. Senzibilnim osebam pri tem pomagaintuicija. ^e bi pridno vadili, bi se tudisami nau~ili izkoristiti svoj prirojeni dar,kar bi mo~no spremenilo na{e razume-

vanje sveta, ~ustvovanje, zaznavanjeokolice in imaginacijo. Vsi smo vsaj dodolo~ene mere sposobni »‘iveti Polje«.

PRISLUHNIMO ZEMLJI»@iveti polje« pomeni ‘iveti v har-

moniji z Zemljo in vsemi ‘ivimi bitji. V~lankih, ki jih bomo objavljali po iziduknjige in ki niso zajeti v knjigi, bomougotavljali, ali je ~asovno na~rtovanje vpovezavi z zemeljsko energijo klju~negapomena za ~love{ko zavest in za {irjenjenjenih meja. Pogledali bomo tudi, ali sopripadniki davnih kultur poznali to ener-gijsko harmonijo.

Naslednje podro~je, ki se mu bomoposvetili, je komunikacija med ‘ivalmiin rastlinami. Vpra{ali se bomo, ali semorda od njih lahko kaj nau~imo prirazumevanju na{ih lastnih nad~utnihmehanizmov. Rupert Sheldrake je opra-vil eno najbolj ob{irnih in presenetljivihznanstvenih raziskav o psihikalnih spo-sobnostih doma~ih ‘ivali. V tej {tudijise je posebej osredoto~il na njihovonad~utno zaznavo, zlasti na nagon, kijih vle~e proti domu in jim pomaga pre-magovati ne~love{ke razdalje, na njiho-vo sposobnost skupinske komunikacije,na selitve ter na njihov izreden spomin.Nekatere raziskave so pokazale, da rast-line in ‘ivali obvladajo hitro komunika-cijo preko frekvenc bolj kompleksno kotljudje, ~eprav imajo to sposobnost vsa‘iva bitja. Ljudje bi zlahka dobili odgo-vor na vpra{anje, kako komunicirati znaravnim svetom, ki nas obkro‘a, ~e biprou~ili dokaze o zemeljskih energijahin ‘ivih stvareh, ki nesporno ka‘ejo, dase vsa ‘iva bitja redno medsebojno spo-razumevajo po nad~utnih kanalih.

STARE KULTURESkoraj vse ve~je kulture sveta pred

Isaacom Newtonom – avstralski domo-rodci in druge predliterarne kulture, sta-ri Grki, Egip~ani, Indijci in pripadniki{tevilnih religij in filozofij, kot so budi-zem, zen in taoizem, pa tudi dana{njipotomci prvotnih ljudstev – so si vesolj-ni svet predstavljali kot nelo~ljiv, saj naj

^lovekovo do‘ivljanjesveta ‘e od vekomaj

temelji na intuitivnemrazumevanju »polja«.

RECEPT ZA @IVLJENJENa meji znanosti se pojavljajo noveideje, ki kljubujejo vsemu, kar smodoslej vedeli o na{em svetu. ̂ lovekovum in telo se ne razlikujeta od njuneokolice in nista lo~ena od nje, temve~sta sve‘enj utripajo~e energije, ki de-luje v vzajemni povezavi s prostra-nim morjem energije. Lynne McTag-gart v knjigi Polje natan~no opisujete nove teorije, ki bi lahko nadomes-tile ozkogledi svetovni nazor moder-nega ~loveka ter njegovo osamljenoin od ostale narave lo~eno ‘ivljenje,z novim pogledom na svet, ki temeljina vzajemnem povezovanju.• Nove teorije ponujajo trdne dokazeza tisto, kar smo intuitivno vedno ve-deli, a nikoli nismo mogli dokazati.• Te teorije nam dajo vedeti, da lahko~lovek s svojimi potenciali poleti mno-go vi{je kot trenutno trdi znanost.• Na podlagi poznavanja teh teorijspoznamo, da lahko nadzorujemosvet, ki nas obkro‘a ter da imamotudi sposobnost zdravljenja sebe,svojih bli‘njih in sveta.

POLJE NI~TE TO~KE

Misteriji 15

bi vse stvari v njem povezovala univer-zalna energija ali »‘ivljenjska sila«.

Verovanja skoraj vseh plemenskihskupnosti o tej osrednji ‘ivljenjski sili sosi zelo podobna, iz ~esar lahko sklepa-mo, da ~lovekovo do‘ivljanje sveta ‘eod vekomaj temelji na intuitivnem razu-mevanju Polja. V mitih o stvarjenju sve-ta pri starih Egip~anih, Babiloncih, Su-mercih in Maorih najdemo metafore, kiopisujejo rojstvo materije iz nefizi~negaenergijskega polja.

Pripadniki omenjenih kultur so raz-vili tudi metode zdravljenja, pri katerihpridejo do izraza u~inki Polja. Ve~inapotomcev prvotnih ljudstev {e danesverjame, da je vzrok bolezni pojemanjeali izginjanje ‘ivljenjske mo~i.

Pripadniki starih kultur so pojmovaliprostor in ~as kot brezkon~en kontinu-um »tukaj in zdaj«, obvladali pa so tudina~ine dostopa do zemeljskih energij inkomunikacijo z drugimi ‘ivimi stvarmi.Mnoge prakse, na primer poskusi komu-niciranja z mrtvimi, {e danes dokazujejo,da so ta ljudstva verjela v nesmrtnonaravo ~lovekove zavesti. Avstralskidomorodci verjamejo v ve~ni sanjski ~as,imenovan »alcheringa«. Zanje obstaja

preteklost tudi v sedanjosti, najglobljebistvo vsakega ~loveka, njegova wairuaali du{a, pa pripada svetu duhov, ki jeza ‘ivljenja vseskozi prisotno in v kate-rega se povrne po smrti.

S prou~evanjem izro~ila prvotnihljudstev in njihovih potomcev, na kate-rega niso vplivala Descartesova in New-tonova na~ela dualizma in razlikovanja,dobivamo pomembne napotke, ki nampomagajo {iriti lastne sposobnosti.

RAZISKOVANJE ZAVESTIObstoj polja ni~te to~ke ponuja vero-

dostojno razlago mnogih nepojasnjenihpojavov, na primer prej{njih ‘ivljenj,‘ivljenja po smrti, obsmrtnih do‘ivetij,zunajtelesnih izku{enj in kanaliziranja.Knjiga »@iveti Polje« gre {e korak naprejna podro~ju raziskovanja narave zavestiin vse bolj prisotne podmene, da zavestni le delovanje mo‘ganov, saj ne umreskupaj s fizi~nim telesom. Ena od {tudijse ukvarja z bolniki, ki so bili zaradi za-stoja srca nekaj minut klini~no mrtvi, karpomeni, da je elektroencefalograf risalravno ~rto in da v mo‘ganski skorji nibilo zaslediti elektri~nega toka. Kljubtemu so nekateri pacienti kasneje pove-

BITJA LU^IZnanstveniki s presti‘nihustanov, kot sta univerziPrinceton in Stanford v ZDAter {tevilne ugledne usta-nove v Evropi, odkrivajovse bolj neverjetne na~inedelovanja ~lovekovega tele-sa in uma. Med drugim soodkrili naslednje:• ^love{ka bitja so sve‘njikvantne energije, ki neneh-no izmenjujejo informacijez valujo~im morjem energije.• @ive stvari oddajajo {ibkosevanje, kar je ena od nuj-nih sestavin biolo{kih pro-cesov. Nem{ki fizik FritzAlbert Popp je odkril, da lju-dje oddajajo visoko kohe-

rentne delce svetlobe, ki izvi-rajo predvsem iz DNK-ja.Preizkusi z Daphnio ka‘ejo,da ti svetlobni delci vpijajosvetlobo, ki jih oddajajo dru-gi delci. Na tej podlagi bi lah-ko razlo‘ili, kako poteka tihakomunikacija med ‘ivimi bit-ji, na primer med ribami alipticami v jatah.• Vsaka molekula oddaja edin-stveno frekvenco, ki se upo-rablja za komunikacijo. Fran-coski znanstveniki so posnelifrekvenco ene molekule terjo predvajali drugi moleku-li. Ugotovili so, da je ta frek-venca – signal pri spro‘anjubiolo{kih procesov igrala ena-ko vlogo kot kemi~ne snovi.• Nove ugotovitve ka‘ejo,

da komunikacija med mo‘-gani in ostalimi deli telesapoteka tudi na kvantni rav-ni z valovi in frekvencami,ne le na podlagi kemi~nih alielektri~nih impulzov.• Najbolj kontroverzno od-kritje mejnih znanstvenikovpa je povezano z delovanjemmo‘ganov, ki naj bi temeljilona interakciji med mo‘gani inpoljem ni~te to~ke. [tudije vZDA na ljudeh in ‘ivalih nam-re~ ka‘ejo, da se mo‘ganskaovojnica odziva na dolo~eneomejene pasove frekvenc. Za-znavanje ni torej ni~ drugegakot ugla{evanje s Poljem.

Iz vsega povedanega lah-ko sklepamo, da je individu-alna zavest precej podobna

radijskemu aparatu. Ljudjeprestrezamo signale radij-ske postaje, ki je Polje sámo.

Ko na primer nekaj gle-damo, v resnici prebiramoinformacije iz polja ni~teto~ke na kvantni ravni, na{imo‘gani pa te informacijepreberejo »na glas« ter takoustvarijo podobe, ki jih vidi-mo pred o~mi. Neverjetno,boste rekli, a vse ve~ doka-zov ka‘e prav v to smer.

Nekateri znanstvenikiso {li {e dlje in postavilitezo, da na{ spomin splohni v na{i glavi. Mo‘gani najbili le mehanizem za locira-nje in od~itavanje informa-cij v najve~ji mo‘ni bankiinformacij - Polju.

dali, da so v teh nekaj minutah docelaohranili kognitivne sposobnosti, {e ve~,~utili so emocije, se zavedali svoje iden-titete in se spominjali dogodkov iz zgod-njega otro{tva. Medtem ko so bili klini~-no mrtvi, so imeli ob~utek, da so zunajsvojega »mrtvega« telesa oziroma nadnjim.

Ta {tudija in {tevilne druge doka-zujejo, da so mo‘gani neke vrste spre-jemnik zavesti in spominov, ki jih naZemljo projicira Polje.

@iveti Polje pomeni razumeti, da spomo~jo univerzalnega energijskegapolja komuniciramo s preteklostjo insedanjostjo. Vse bolj se namre~ kopi~ijodokazi, da je v polju ni~te to~ke zavestve~no prisotna.

@iveti Polje pomeni ‘iveti z optimiz-mom. Ljudje nismo osamljena bitja, ki‘ivimo svoja nepomembna ‘ivljenja nasamotnem planetu v ravnodu{nem veso-lju. Vse, kar po~nemo in govorimo, je po-membno, saj s tem izgrajujemo na{ svet.Vedno smo bili in smo {e vedno del ve~jecelote. Imamo ve~ mo~i, kot se je zaveda-mo; lahko zdravimo sebe in svoje bli‘nje,skupnost, planet. Na{e ‘ivljenje je vvsakem pogledu v na{ih rokah.

POLJE NI~TE TO~KE

16

Nekako v podzavesti nam je, daje ~lovek najprej obvladal trd-no zemljo z nogami in vozili,

nato reke, jezera in morja s plovili, ko-maj sto let nazaj zrak, le nekaj deset-letij pa se podaja tudi v vesolje. A nisovsi takega mnenja. Vedno ve~ je sporo~iliz davnine, da so davni prednamci predtistimi, ki so vrezovali primitivne slikev jamah, ‘e leteli iz kraja v kraj, pa tudis planeta na planet. Ali so to bili na{ipredniki ali neka ~isto druga civilizaci-ja, niti ni pomembno. Dejstvo je, da sonam zapustili praspomin na svoje do-se‘ke, ki jih sedaj po~asi razvozlavamo.

[e v za~etku dvajsetega stoletja je vkrogih zahodnih zgodovinarjev veljalo,da se je indijska civilizacija za~ela nekajstoletij pred na{im {tetjem. Potem pa jepri{lo do arheolo{kih odkritij, kot sta

Harapa in Mohend‘o Daro, ki danesveljajo za najstarej{a mesta in tako tudido druga~nega razumevanja staroindij-skih Ved ter epov Mahabharate in Ra-majane. Ta literatura s starimi zapisi {estarej{e ustne tradicije je gotovo vrednaglobljega prou~evanja, saj je povsem jas-no, da ne gre samo za mite in pravljice.Nekatere zgodbe oziroma opise zareslahko razumemo {ele sedaj, na ravni na-{ega razvoja, drugih morda {e danes nerazumemo v celoti. Eno takih podro~ij jezra~ni promet v cesarstvu »Rama«, ki ganekateri ume{~ajo v dobo preddinasti~-ne kulture v Egiptu ali kulture Atlantide,se pravi petnajst ali {e ve~ tiso~ let nazaj.

VIMANE - PRAINDIJSKEZRA^NE LADJE

Zra~ni promet za vojne in miroljubnenamene ter medplanetarni poleti so biliv miti~nem cesarstvu Rama o~itno nekajpovsem obi~ajnega. Opisi zra~nih plovil

in njihovega delovanja so neverjetno po-drobni. Bila so nepremo~ljiva, nelomlji-va, nevnetljiva, pognati ali ustaviti jihje bilo mogo~e v trenutku, lahko so po-stala nevidna, v njih so lahko prislu{ko-vali sovra‘niku, zaznala so druge osebeali predmete na daljavo, sovra‘nika solahko fizi~no ali mentalno onesposobi-la za kratek ~as ali za trajno, notranjost

Vede opisujejo zra~naplovila, ki so bila

nepremo~ljiva, nelomljivain nevnetljiva. V trenutkujih je bilo mogo~e pognati

ali ustaviti, lahkoso postala nevidna,

zaznala so druge osebeali predmete na daljavo,

sovra‘nika so lahkofizi~no ali mentalno

onesposobila za kratek~as ali za trajno itd.

Neverjetno podrobni opisi zra~nih plovil v starih besedilih

Letalstvo v prazgodovini

Misteriji 17

je bila klimatizirana in tako dalje in takonaprej. Opis modernega vozila ali tiso~-letja stara znanstvena fantastika?

Taka vozila so imenovali »vimane«.V Ramajani so opisi bitk z zra~nimi plo-vili, pa tudi razko{nih vozil za luksuz-na potovanja vladarjev. Zanimive so tu-di pripovedi o energiji, ki je omogo~alazra~ne polete. V {tevilnih opisih sre~amo‘ivo srebro in kristale. @ivemu srebru,edini teko~i kovini, so v zgodovini ved-

no izkazovali posebno pozornost. Njego-ve lastnosti in dejstvo, da ga danes naveliko uporabljamo v merilnih instrumen-tih, mikrostikalih in detonatorjih dajejotehtnost starim navedbam. In kakor sidanes brez digitalnih ur ne predstavlja-mo ve~ merjenja ~asa, tako tudi vimanene bi delovale brez energije iz kristalov.

Tehnologija oziroma delovanje ‘ivo-srebrne »baterije« je opisano tako po-drobno, da jo lahko {e po tolikih tiso~-letjih brez te‘av obnovimo. Nekaterimenijo, da je kaducej – krilata palica zdvema ka~ama, ki je postala simbolzdravilstva – v resnici simbol ‘ivosrebr-ne baterije: palica naj bi predstavljala cevz ‘ivim srebrom, ka~i vrtin~ast ‘i~ninavoj, krila pa simbol letenja.

Zanimivi so tudi opisi medcelinskih

poletov, ko potniki opisujejo pogled odzgoraj navzdol, na kopno in morje. [ebolj osupljivi pa so opisi vesoljskih pole-tov, ko se na{ planet oddaljuje in je po-potniku le {e pikica med zvezdami.

Seveda so opisi v tiso~letja stari lite-raturi starosti primerni in pogosto takoslikoviti, da jih je treba »o~istiti« balasta,da pridemo do bistva. In tega bistva

Asirski krilati disk

Najdbaiz Egipta

Simbol `ivosrebrne baterije

Zra~ni promet za vojnein miroljubne namene

ter medplanetarni poletiso bili v miti~nem

cesarstvu Rama o~itnonekaj povsem obi~ajnega.

LETALSTVO V PRAZGODOVINI

18

pogosto ne izlu{~ijo zgodovinarji, tem-ve~ fiziki, kemiki in matematiki. Bolj kose razvija znanost na{e dobe, bolj smosposobni razumeti »tehnologijo bogov«.

LETE^I KITAJCIKitajska folklora je polna zgodb o

lete~ih ko~ijah in zra~nem prometu, patudi zgodovinski zapisi vsebujejo marsi-kaj na to temo. Tako najdemo v analihcesarja [una (pribli‘no 2258 do 2208 pr.n. {t.) opis zra~nega vozila. Neki drugicesar je leta 1766 pr. n. {t. naro~il izdela-vo lete~e ko~ije pri slavnem izumiteljuKi Kung [iju. Znanstvenik je vozilo resizdelal in preizkusil, cesar pa ga je uka-zal uni~iti, saj se je bal, da tako nevarno

oro‘je ne bi pri{lo v sovra‘nikove roke.Znana je tudi zgodba o Hou Jihu,

cesarskem in‘enirju, ki se je 2309 pr. n.{t. odlo~il, da obi{~e Luno. Na svojempotovanju »ni mogel videti kro‘enjasonca«. Ta podatek v zgodbi je pomem-ben, saj le v vesolju ni mogo~e opazitidnevnega gibanja sonca. Z ‘eno – sopot-nico sta opisala Luno kot veliko svetle~okroglo, ki je steklaste povr{ine, zelo mrzla

pripisovali celo kralju Salomonu. Vegiptovskih grobnicah so na{li pred-mete izrazito aerodinami~ne oblike, vJu‘ni Ameriki pa zlata letalca, ki so jihsprva imeli za muhe, lete~e ribe in po-dobno, kar pa ni preve~ prepri~ljivo. Jebila tiso~letna ~love{ka ‘elja poleteti‘elja, da ponovno najdemo izgubljenaznanja?Ve~ o temi:Andrew Tomas: We Are Not the FirstAlexander Gorbovsky: Riddles of AncientHistory

Al. Ju.

Biblijsko vesoljsko vozilo (Ezekiel)

in svetlobo dobiva od Sonca. 4300 letstar opis je presenetljivo podoben opisuastronavtov Apolla 11, ki govori o ste-klasti povr{ini ledenega planeta, ki seve-da dobiva svetlobo od Sonca.

Tudi drugi viri, tako religiozni kotposvetni, pogosto omenjajo zra~ni pro-met in vesoljske polete. Sumerske, babi-lonske in asirske zapise na to temo ve~-krat omenjajo tudi Biblija, Enohova knji-ga ter drugi judovski in kr{~anski viri.Kar nekaj prerokov je bilo na obisku v»bo‘jem kraljestvu«, zra~ne izlete so

Kitajska folklora je polnazgodb o lete~ih ko~ijahin zra~nem prometu,pa tudi zgodovinski

zapisi vsebujejo marsikajna to temo.

Lete~a riba, insekt ali letalo?

Zra~na plovila na indijskem reliefu v Ellori.

LETALSTVO V PRAZGODOVINI

Misteriji 19

V prej{nji {tevilki Misterijevsmo na kratko opisali nedavnorevolucionarno najdbo 120 let

starega reliefnega zemljevida v Ju‘nemUralu, o kateri je pisala moskovskaPravda. Tokrat iz avstralskega Nexusapovzemamo intervju z njegovim od-kriteljem, Aleksandrom Nikolajevi-~em ûvirovom, profesorjem fizike zba{kirske univerze v Ufi. Intervju jeobjavil Adriano Forgione, urednik ita-lijanske revije HERA.

ûvirov, ugleden akademik in huma-nist, je s svojo skoraj neverjetno datacijo{okiral znanstvenike in novinarje z vse-ga sveta. Kako tudi ne bi, saj zemljevidpredpostavlja obstoj razvite civilizacije v~asu, ko so na Zemlji prevladovali orja{kiplazilci. Prvega hominida, prokonzula,datirajo v obdobje 20 milijonov let nazaj.ê bo profesorjeva datacija potrjena, bopotrebno na novo napisati zgodovino~loveka in priznati zasluge zagovorni-kom zelo velike starosti na{e vrste.

Profesor ûvirov, kdaj ste za~eli s toraziskavo?

Kakor ve~ina odkritij v znanstvenemsvetu je bilo tudi to povsem naklju~no.S svojo raziskovalno ekipo sem prou~e-val kulturno identiteto ljudstev z Ura-la. Sku{ali smo izdelati zgodovinskiokvir teh ljudstev, ki so pred petnajstimstoletjem pustila vidne sledi po vsejRusiji in ki doslej {e niso bila sistema-ti~no obdelana. @al nisem uspel dobitinepristranskega vodje projekta, saj sobili vsi izvedenci, s katerimi sem stopilv stik, preve~ pod vplivom lastnih zami-sli ali predstav svojih kolegov. Zato semvodstvo projekta prevzel kar sam.

Kako ste naleteli na kamen?Cilj projekta je bil odkriti kakr{no

koli pisno izro~ilo ljudstev ju‘nega Ura-

la. Izhajali smo iz predpostavke, da jekatera od teh etni~nih skupin poznalasistem arhiviranja podatkov, podobnokot na Kitajskem. Med letoma 1998 in1999 smo pregledali vse depoje muze-jev na tem podro~ju. Na{li smo nekajpe~atov ter napisov na ornamentih inlon~enini, ki so bili ve~inoma napisaniv najstarej{em kitajskem jeziku s ~rka-mi jiaguwen. To je bilo pomembno od-kritje. Iz napisov smo sklepali, da soKitajci neko~ pri{li v Rusijo, za kar do-slej nismo imeli dokazov.

V poletnih mesecih leta 1998 smo se-stavili sistemati~en katalog vseh najdb.

Odkrili smo tudi, da so lokalni prebivalcivse do dvajsetega stoletja govorili kitajs-ko! Trenutno je v arhivih ve~ kot 600.000takih napisov in filologi se bodo moralipo{teno potruditi, ~e bodo hoteli vsepregledati. Med potekom tega projektasmo iskali petroglifno knji‘nico, kakr{neobstajajo v Mongoliji, na Japonskem inv Singapurju. Razmi{ljali smo, na kaj najse osredoto~imo pri iskanju in krenili ponaslednji sledi: opazili smo, da so arhe-ologi in zgodovinarji, ki so te kraje razi-skovali pred nami, kitajske ~rke zmot-no imeli za okraske ali risbe. Zato semse odlo~il, da pregledam vse najdbe na-pisov, ornamentov in risb na megalitih.

Konec leta 1999 smo v arhivih na{liseznam spomenikov na obmo~ju ju‘-nega Urala, izdelan med letoma 1920 in1921. Seznam je vseboval komentarjeznanstvenikov, ki so se ta~as s tem uk-varjali. V njihovih zapiskih smo na{lipomembne podatke o {estih kamnih zvklesanimi motivi na obmo~ju rekeUfinke ali Karadele, ki jo doma~ini ime-nujejo »~rna reka«. V zapiskih smo pre-brali, da so bili okraski in jedkani mo-tivi na kamnu tako umetelni, da jih nibilo mogo~e prerisati na papir. Omenje-ni sta bili tudi dve steli 12 kilometrovod tam. Obmo~je, kjer naj bi se nahajaliti spomeniki, smo poimenovali Pisanice,kar v ru{~ini pomeni kraj s petroglifi.Imeli smo dovolj materiala, da nadalju-jemo z raziskavami. Konec leta 1999 smoza~eli iskati {estero kamnitih plo{~.

Kako ste na{li prvo plo{~o?Najprej smo iskali s telefotografski-

mi le~ami in helikopterji, a nismo na{lini~esar. Vodil sem kar {est neuspe{nihodprav. Kon~no sem se odlo~il povpra-{ati stare{ino vasi ândar v neposredniokolici. Z njim sem se sre~al na kraju, kiga je leta 1920 obiskala Schmittova od-

Intervju z odkriteljem najstarej{ega zemljevida na svetu

Skrivnost prastare karteNajdeni zemljevid

predpostavlja obstojrazvite civilizacije v ~asu,

ko so na Zemljiprevladovali

orja{ki plazilci.

Aleksandar Nikolajevi~ ûvirov

20

prava. Pokazal mi je nekaj predmetov,ki so jih pri njem pustili Schmitt in dru-gi arheologi. Ko sem ga vpra{al, ali kajve o kamnitih plo{~ah, ki smo jih iskali,je povedal, da je ena izmed njih podnjegovo hi{o. Zidarji so jo uporabili kotpodlago za stopnice, vendar se je zara-di velike te‘e ugrezala in povzro~alapronicanje. Povedal je, da jo je namera-val odstraniti in zdrobiti ter uporabitikot gradbeni material. Predlagal sem

Kaj je bil va{ naslednji korak? Ste lah-ko znanstveno analizirali kamen?

@al so kamen takoj po odkritju ukra-dli. Lokalna policija ga je sicer na{la, aje medtem padel v reko in nekaj frag-mentov se je za vedno izgubilo. Da manj-kajo nekateri deli, je razvidno iz foto-grafij. Ko smo ga mi na{li, je bil popol-noma nedotaknjen. Ponovno smo gapripeljali v laboratorij, kjer sem ga za~elpregledovati s skupino matematikov,arheologov, filologov in fizikov. Odkrilismo, da je narejen iz treh plasti: spod-nja je iz dolomita, srednja iz diopsida,vrhnja pa iz porcelana.

Ko smo med analizo naleteli na prob-leme, smo se obrnili na druge institucije.Zemljevid pokriva obse‘no podro~je,zato se nam je najprej zdelo potrebnoopraviti paleohidrolo{ko analizo. Ven-dar ni bilo strokovnjakov, ki bi znaliobdelati podatke s predela ju‘nega Ura-la, zato smo analize za v kamen vkle-sane ideograme, kartografske principein zgornjo porcelanasto plast delomaopravili na Kitajskem.

Ali lahko bolj podrobno pojasnite ana-lizo plasti, ki sestavljajo zemljevid? Jeta morda klju~ za razumevanje celotne-ga zemljevida?

Kot sem ‘e omenil, je zemljevid iztreh plasti. Prva je plast dolomita. Druga

je plast diopsida, v katero so vklesanikanali, reke in drugi znaki na zemljevi-du. Da kamen ne bi odseval svetlobe,so diopsid prevlekli z 2 milimetra de-belo plastjo porcelana. To je dose‘ek raz-vite tehnologije.

êmu porcelan? Odgovor smo dobilina kartografskem oddelku moskovskeuniverze: pri izdelavi reliefnega zemlje-vida mora biti povr{ina bele barve inbrezhibno zglajena, da nas ob branjuzemljevida ne prevarajo sence in odsevi.Danes za izdelavo tovrstnih zemljevi-dov uporabljajo prav to tehniko, osup-ljivo pa je, da je bila tak{na tehnologijav rabi tako dale~ nazaj v preteklosti.Proces dolomitizacije se je kon~al pred250 milijoni let. Okamnele {koljke v di-opsidni plasti so stare 180 milijonov letin nobenega na~ina ni, da bi se kasnejeinkorporirale vanjo. [e ve~, tovrstnih{koljk v tem predelu Urala sploh ni bilo.

Opravili smo kemi~no in rentgenskoanalizo kamna. Vzeli smo vzorce dolo-mita iz razli~nih delov plo{~e. Dolomitima izredno homogeno strukturo, ven-dar v plasti iz tega materiala ni bilo kre-menjaka, ki je sicer prisoten, niti magne-zijevega silikata. Lotili smo se izkopa-vanja v okolici vasi ândar in vzeli ve~kot 10.000 vzorcev tamkaj{njega dolo-mita. Analize so pokazale, da to ni do-lomit, iz katerega je narejen zemljevid.Ob tako {tevilnih vzorcih to ne more bitislu~aj, zato lahko trdimo, da dolomitskaplast v plo{~i ni homogena kakor lokalnidolomit in da je stara 180 milijonov let.Kljub veliki starosti sem prepri~an, dagre za umeten dolomit, rezultat razvitetehnologije, saj so njegovi ustvarjalci

mu kup~ijo – tovornjak peska za plo{~o –in obljubil, da mu bomo zgradili tudi cesto.

Kmalu sem se vrnil v vas s svojimi{tudenti ter nekaj arheologi in fiziki.Dva dneva smo potrebovali, da smo iz-kopali plo{~o, ki meri 148 centimetrovv vi{ino in 103 centimetre v {irino, de-bela pa je 16 centimetrov. Za dvig plo{~esmo uporabili metodo starih Egip~anov:kotaljenje po lesenih valjih. Pripeljalismo jo v laboratorij, jo o~istili in ‘e naprvi pogled ugotovili, da gre za zemlje-vid ob{irnega podro~ja.

Nisem mogel verjeti svojim o~em.Takoj sem vedel, da je to tridimenziona-len zemljevid. Nekaj takega preprostoni moglo obstajati, saj je bil kraj, kjer smoplo{~o na{li, majhna dolina, v kateri soprve ceste zgradili {ele pred desetimileti! Pred tem je bila vas dostopna le zmanj{imi ~olni, saj le‘i sredi mo~virja.Skoraj vse lesene hi{e v vasi so zgradililjudje, zadol‘eni za nadzor re~nega toka,zato ni mo‘no, da bi plo{~o pred stoti-mi leti, ko je bila najdena, tja nekdo pri-nesel.

Nekdo je pred milijoni let pustil kamnitoplo{~o na obali te reke. V plo{~i je bila vrisanatridimenzionalna karta dela uralske po-krajine.

Vas ̂ andar, kjer so na{li prastari zemljevid.

Huang Hong, kitajska asistentka profesorjaûvirova.

SKRIVNOST PRASTARE KARTE

Misteriji 21

o~itno obvladali postopek umetne do-lomitizacije, najmanj pa so bili sposob-ni dolomitsko glino prinesti iz zahodneEvrope in jo obdelati.

Tudi diopsidna plast ni povsem obi-~ajna, ampak ka‘e neke vrste nanostruk-turo, kar je ve~ kot presenetljivo. Prepro-sto ne morem doumeti, kako jim je nekajtakega uspelo. Diopsidna struktura imavidez pudinga z vertikalnimi vstavki.Njena mikrotrdota je enaka mikrotrdo-ti korunda. Prav zato je reliefni zemlje-vid odli~no ohranjen, medtem ko jespodnja dolomitska plast precej na~eta.

Kdorkoli je zemljevid ustvaril, je zaspojitev dolomitske in diopsidne plastiuporabil tehniko nadomestitve diopsi-dovih silicijevih atomov z ogljikovimiatomi dolomita [od CaMg(SiO3)2 doCaMg(CO3)2], zaradi ~esar sta obe pla-sti videti, kot bi bili zvarjeni. Gre za na-notehnologijo, ki zahteva preciznost naatomski ravni. Sem fizik in vem, kaj govo-rim. Ti ljudje so natan~no vedeli, kaj de-lajo. Sam tega ne bi znal. Struktura kam-nite plo{~e spro‘a ve~ vpra{anj, pogla-vitni pa sta dve: kako izdelati umetni

dolomit in kako izdelati nanostruktureiz diopsida, ki se tali pri 2650 °C. Le og-ljik ima vi{je tali{~e. Lahko le ugibamo,da so za izdelavo teh materialov upo-rabljali kemijsko metodo.

Je danes to mo‘no narediti?Mislim, da ne. Naj vas spomnim, da

je dolomit odkladninski material, med-tem ko spada diopsid k piroksenom, kiso vulkanske kamnine.

Torej trdite, da uporabljeni materialika‘ejo na civilizacijo, ki je znala upo-rabljati nanotehnologijo?

Da, o tem ni nobenega dvoma.

Kamnita plo{~a naj bi torej bila zemlje-vid. Po ~em to sklepate?

Na za~etku smo mislili, da je povr-{ina kamna popokala zaradi starosti alinjegove naravne sestave. Ko pa smo siznake bolje ogledali, smo prepoznalireke. Opazili smo, da so desni bregovirek ostro zarezani, levi bregovi pa boljgladki. Natan~no to se dogaja s pravimirekami zaradi u~inkovanja zemeljskerotacije in Coriolisovih sil. Zato mi jezadostovalo pogledati robove kanalov,da sem ugotovil, v katero smer te~ejoreke. Kot veste, sta bila Coriolisov inBeerov zakon odkrita {ele v devetnajs-tem stoletju, zato me je {okirala ugoto-vitev, da je bil zemljevid izdelan z upo-{tevanjem teh zakonov. Res pa je, da napodlagi teh dveh ugotovitev {e nismomogli z gotovostjo trditi, da imamo predseboj zemljevid.

Zemljevid je matemati~ni sistem; kosem izra~unal razmerje med vi{ino in{irino kamna, sem opazil, da je tangent-ni kot 54 stopinj, se pravi enak zemlje-pisni {irini mesta Ufe. Tedaj mi je po-stal jasen pomen enega od znamenj nazemljevidu. Znamenje je bilo v oblikikroga, ki sta ga sekali dve tangenti inpri tem tvorili kot natan~no 54 stopinj.To mi je dalo klju~ za re{itev problema,saj sem lahko natan~no izra~unal zem-ljepisno {irino kraja na zemljevidu, iz~esar sem nato ugotovil, na katerem ma-temati~nem sistemu je bil zemljevid za-snovan. Naj {e omenim, da se popolno-ma ujema z najsodobnej{imi zemljevidi

Posnetek zemljevida od blizu ka‘e prerezkamnite plo{~e, ki jo sestavljajo tri plasti.Tanka vrhnja plast je iz porcelana. Na~inizdelave je neznan, profesor ̂ uvirov pa meni,da je pri tem igrala pomembno vlogo nano-tehnologija.


22

tega obmo~ja. Sistem, ki so ga uporabili,pa ni ne Mercatorjev ne Gauss-Kluger-jev.

Pri risanju zemljevida potrebujemokartografske principe, pa tudi dogovor-jena zemljepisna znamenja, ki smo jihizvedli iz napisov. Tako smo razbrali, daje bilo na zemljevidu vrisanih 32 jezovv hidrografskem sistemu. To ka‘e, daso zemljevid ustvarili pripadniki civili-zacije, ki je vodne tokove nadzorovalaz jezovi – nekaj takega kot danes na Ni-zozemskem.

Povrnimo se k dataciji. ê je {lo zatehnolo{ko civilizacijo, v kateri ~asov-ni interval jo moramo postaviti?

Datiranje zemljevida je izrednegapomena. Spomnil bi vas, da se je dolo-mitizacija Urala kon~ala pred 250 mili-joni let ter da so bile {koljke, vklju~enev ta proces, iz dru‘ine Gyroideae in pod-dru‘ine Narcopsina celote. Te {koljke sose pojavile na Zemlji pred 180 milijonilet in izumrle pred pribli‘no 60 milijonilet. To je ~asovni interval, v katerem sobile {koljke postavljene v zemljevid.Pazite: rekel sem »postavljene« in pritem nisem imel v mislih procesa fosili-zacije.

Opravili smo {e arheomagnetne me-ritve, ki so pokazale, da je rob zemljevi-da usmerjen proti magnetnemu polu,medtem ko geografski pol, ki je vrisanv zemljevid, tvori z magnetnim kot 22stopinj. Starost plo{~e izra~unamo s po-mo~jo Hiebertove krivulje, s katero jemo‘no dolo~iti lego magnetnega pola vdolo~enem ~asu. ̂ e so izra~uni pravilni,je bil magnetni pol v ~asu nastanka zem-ljevida na ruskem polotoku Jamal, to paje bilo pred 120 milijoni let. Datacija sepopolnoma ujema s ~asovnim interva-lom, o katerem smo govorili prej. ê todr‘i, je datiranje z metodo radioaktivne-ga ogljika C-14 brezpredmetno, saj je tatest primeren le za predmete, ki nisostarej{i od 46.000 let. Fosilizirano dro-bovje {koljk so sicer datirali s to metodo,vendar zaradi njihove velike starostiniso dobili smiselnega rezultata. Za ne-zanesljivi sta se izkazali tudi metodi

datiranja z argonom in uranom. Arheo-hidrolo{ka analiza je pokazala, da je bilpred 60 milijoni let vodni sistem na tempodro~ju ‘e tak{en, kot je na zemljevi-du.

Morda je pred stotimi leti, ko se jekamen prvi~ pojavil, v te kraje pri{elzelo nadarjen geolog, ki je razumel inznal uporabljati Coriolisov zakon, ob-vladal tehniko satelitskih posnetkov,nanotehnologijo in kemijo materialov.Da je ustvaril zemljevid, je moral vlo‘itiogromno trdega dela. Zakaj nam nipustil nobenih zapiskov in materialov?Poznamo Platona, Leonarda da Vincijain druge veleume preteklih stoletij intiso~letij, ni~ pa ne vemo o stvaritelju te-ga ~ude‘a.

Kje ste opravili analize?Ve~inoma v Ufi. Pri{li so tudi strokov-

njaki za zgodovino znanosti iz Moskve,najve~ pa nam je pomagalo osebje odse-ka za zra~ne posnetke na oddelku za kar-tografijo in geodezijo moskovske uni-verze. [e posebej sem jim hvale‘en zapomo~ pri razumevanju matemati~nihprincipov, na katerih temelji zemljevid.

Vsi va{i kolegi vam nasprotujejo. Kajbi jim odgovorili?

To se seveda dogaja in pravzapravmenim, da je zelo pozitivno. Vesel sem,da sem spro‘il to razpravo, vendar birad opozoril kolege, da spornega zem-ljevida ne morejo prou~evati le s foto-grafij, ne glede na njihovo kakovost.

ê me kdo kritizira, odgovorim, dasem fizik in priznan znanstvenik z uni-verze v Ba{kiriji ter da znam znanstvenorazmi{ljati. Znam izvesti znanstvenoraziskavo. Vse to znam narediti pravtako dobro kot tisti, ki me kritizirajo.Zavedam se, da imamo opravka s pred-metom, ki ga ni mogo~e uvrstiti v ~lo-ve{ki kulturni zemljevid, kakr{nega po-znamo, kar pa ne pomeni, da si ne zaslu-‘i na{ega spo{tovanja. Ne bi rad ‘alilsvojih kolegov, saj so edinole moji kole-gi zmo‘ni ustvariti nekaj takega. Zatoprosim za spo{tovanje do stvaritelja tegazemljevida.


Misteriji 23

M ed obiskovalciRusije je posebejv modi Sankt Pe-

tersburg. In po pravici, saj jev tem arhitektonsko zeloskladnem in tudi dokaj do-bro vzdr‘evanem mestu to-liko znanstvenih, kulturnih,umetni{kih in drugih za-kladnic, da nudi do‘ivetje zavsak okus. Med raznovrstni-mi muzeji je tudi Antropo-lo{ki in etnografski muzej.Ustanova je vsebinsko boga-ta in pou~na, marsikdo pa joobi{~e zaradi nenavadne, tri-sto let stare zbirke carja Pe-tra Velikega.

Medtem ko so drugi ev-ropski monarhi zbirali vsemogo~e – od umetnin do sta-rin, od metuljev do {koljk –

je ruski car zbiral spa~ke ozi-roma kaprice Narave. Peter jebil napreden car, saj je teda-njo Rusijo moderniziral v teh-nolo{kem, administrativnemin kulturnem pogledu. Dveleti, ki jih je pre‘ivel v Evro-pi, najve~ na Nizozemskemin v Angliji, je prou~eval so-dobno tehniko in takratneevropske obi~aje. Poleg ko-ristnih spoznanj je naleteltudi na ~udne ljudi in dogod-ke. Tako je v Amsterdamu

spoznal Frederi-ka Ruyscha, na-jbolj cenjenegab a l z a m a t o r j asvojega ~asa.

Trupla je po-lep{al, da so bilavideti kot ‘iva, v{piritu pa je imeltudi posebnozbirko mrtvoro-jencev, spa~kovin podobnega.

Petra je to ta-ko prevzelo, daje ve~krat obis-kal Ruyschovodelavnico. Ko jepo dvajsetih le-tih ponovno obi-skal Amsterdam,je zbirko odku-

Ruski car je dr‘avljanom zapovedal, da mu po{ljejo vse, kar se rodi po{astnega

Car zbiral po{astno

pil in jo odpeljal domov vRusijo. Iz te zbirke je potemzrasla Kunstkamera, prvi jav-ni muzej v Rusiji.

Peter je ob vseh proble-mih, ki so sestavni del vla-danja tako veliki dr‘avi, na{el~as za svoj konji~ek. Odlo~ilse je zbirko {iriti in dopolnje-vati. Da bi pri{el do primer-kov, pa je uporabil prav car-sko metodo. Leta 1718 je izdalslavni dekret o po{astih, ki jedr‘avljanom zapovedoval,da carju po{ljejo vse, kar serodi po{astnega, najsibo ‘ivoali mrtvo, ‘ival ali ~lovek.Neupo{tevanju dekreta je sle-dila kazen. Tako so se v mu-zeju zna{li jagnje z osmiminogami, ovca z dvema jeziko-ma, pa cela vrsta ~love{kihzarodkov, siamskih dvoj~-kov, vodenoglavcev itd. Vmuzeju je celo ‘ivel FomaIgnatijev, nesre~nik s celo vrs-to prirojenih hib, kot ‘ivi eks-ponat.

Car Peter je menil, da jeobisk njegovih podanikov vmuzeju izobra‘evalnega zna-~aja in tam so dobili celo brez-pla~en kozarec vodke. Ta jebila ob tako {okantni zbirkinajbr‘ dobrodo{la.

Medtem ko so drugi evropskimonarhi zbirali vse mogo~e

– od umetni{kih del do starin,od metuljev do {koljk – je ruski car

zbiral spa~ke oziroma kaprice Narave.

Danes je od obse‘ne zbir-ke ostalo le nekaj eksponatov,ki bi jim bilo mesto bolj vkak{ni medicinski razisko-valni ustanovi. Tako pa mrt-ve o~i iz steklenih posod {evedno {okirajo {olarje na eks-kurzijah in prilo‘nostne obi-skovalce.

Al. Ju.

24

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe,pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni po-trebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokov-njaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri:raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.

Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslovorganizacije, ki se ji lahko pridru‘ite:Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Tele-fon: ++44(0)1865-311-600. http://www.earthwatch.org

Vde‘eli z milijardoljudi ve~ kot polovi-ca otrok trpi zaradi

nezadostne oziroma slabeprehrane, {estdeset odstot-kov ‘ensk pa je anemi~nih.Zaradi {ibke ekonomije do-ma~ih gospodinjstev, neza-dostne izobrazbe in komplek-snih dru‘benih sistemov, vkaterih so ‘enske pogostopodcenjene, je prav mogo~e,da bo velik del prihajajo~egeneracije trpel zaradi nedo-hranjenosti. Nithya Balaji innjeni kolegi si prizadevajozmanj{ati te neenakosti in vta namen prou~ujejo obstoje-~e prakse in kulturne norme,ki botrujejo nezadostni pre-hrani.

Balaji je soustanoviteljicaorganizacije NGO Nalamda-na v pokrajini Tamil Nadu vju‘ni Indiji. Nalamdana – karv tamil{~ini dobesedno po-meni »Ali ste dobro?« – je vizi-onarska skupina, ki v mest-nih slumih in va{kih skupno-stih z uli~nimi predstavami indrugimi na~ini posreduje po-zitivna sporo~ila o splo{nem

zdravstvenem varstvu. Balaji-jeva potrebuje va{o pomo~ priraziskavah o splo{nih zdrav-stvenih standardih in vede-nju v teh skupnostih ter ou~inkovitosti Nalamdane. Nit-hya Balaji in njeni kolegi po-vezujejo ponudnike slu‘b,delavce v zdravstvenem varst-vu in nadobudne diploman-te, da bi spodbudili ~lane lo-kalnih skupnosti k sodelo-vanju za izbolj{anje njihove-ga standarda. Z va{o delovnoskupino boste pomagali Na-lamdani dolo~iti, katere na-pa~ne predstave v zvezi sprehranjevanjem in dru‘benoveljavo ogro‘ajo zdravje inrast otrok, pred rojstvom inpo njem. V paru s tolma~em,izurjenim ~lanom Nalamda-ne, boste zbirali koristne po-datke o zdravju mater v vzor~-nih va{kih in mestnih gos-podinjstvih. Poleg tega boste

stavam in pomagali v uvod-nem razvedrilnem progra-mu. Va{e pomembno delo bopomagalo izbrusiti sporo~iloNalamdane o pomembnostizdravstvenega varstva, da naprebivalstvo zapusti kar naj-

V de‘eli z milijardo ljudi ve~ kotpolovica otrok trpi zaradi nezadostne

oziroma slabe prehrane, {estdesetodstotkov ‘ensk pa je anemi~nih.

Program za izbolj{anje zdravja nose~nic in doje~ih mater ter otrok

Pomo~ materam v Indiji

ve~ji vtis, kjer je to najbolj nuj-no potrebno.

TERENSKIPOGOJI

Tamil Nadu ima najdalj{ope{~eno pla‘o v Aziji, skoraj30.000 templjev, bogato tra-dicijo glasbe in plesa ter toplein prijateljske ljudi. Prosto-voljci bivajo v najeti hi{i, kjerje tudi sede‘ Nalamdane, zve~posteljnimi sobami in vo-dovodno napeljavo. Hranooskrbujejo lokalne restavra-cije, kjer pripravljajo avtenti~-ne ju‘noindijske jedi.

TERMINI 2004:ekipa I: 18-31. januarjaekipa II: 15-28. februarjaekipa III: 2-15. avgustaekipa IV: 1-14. septembra.

pomagali izdelovati zemlje-vide lokalnih skupnosti, in-tervjuvali njihove vodje, asis-tirali v »zdravstvenih tabo-rih« in sodelovali v razpra-vah o‘jih delovnih skupin.Kak{en ve~er boste lahko pri-~a domiselnim Nalamdani-nim uli~nim gledali{kim pred-

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI

Krogla zagotavlja, da se energija okrog njesu~e desno (preverite z nihalom). V radioni~nidelavnici so ji vsevane informacije, ki razen

dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornostproti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov veli-

ka krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo nara~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 7.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA

Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; vnjih voda spremeni svoje fizikalno-kemi~ne lastnosti,informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{-~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrstoposkusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primergenotoksi~ni test dokazuje, da kozarec izbolj{a vodo zakakih 40 odstotkov.

Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede naezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nihbarv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacijaenaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije.Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat.Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na danpopijemo kakih osem kozarcev vode.Tehnologija Hydronic, po kateri so narejenikozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena nasejmih inovacij v Nürnbergu, Pittsburghu in

na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pitts-burghu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveniizdelek, kristalni globus.Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjigeAura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka:Modra: Deluje na grlno ~akro, vzpodbuja toleranco dosebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in~ustveno, zmanj{uje trpljenje...Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~i-tev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo ...Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga prema-govati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju,uporabljati agresivnih pomivalnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

4.100 SIT

3.500 SIT

4.100 SIT

Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljembiostimulativno na celi~ne procese, pove~uje iz-menjavo plinov, krepi regenerativne procese inmikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jozjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo po-stavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em.Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljenidrugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nostiin drugim teàvam; prilo‘ena so natan~na navodila.

4.900 SIT

Vr~ za dobro vodo deluje enako kot modri koza-rec. Z biolo{kimi testi je dokazano, da zmanj{agenotoksi~nost vode do 40 odstotkov. ê vodoiz vr~a nato~imo v informirani kozarec, senjegova u~inkovitost pove~a {e za nekajodstotkov. V vr~ lahko nato~imo liter vode.Tako kot informirani kozarci, tudi vr~ spre-meni u~inek alkohola.

11.500 SIT

VR^ ZA DOBRO VODO

TESLOVA PURPURNA PLO[Â

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

frekvence prostora, predmetov inoseb, za ugotavljanje radiestezij-skega potenciala, vitalnih energij,primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdra-

Plastificirana rozeta innihalo z vre~ko sestav-ljata komplet za radie-stezijsko delo. Na rozetije {est razli~nih skal zaugotavljanje energetske

vil, zemeljskih sevanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjenanatan~na navodila. 4.900 SIT

Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradisvoje oblike zajema energijo iz okolja injo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~icaje kodirana z orgonskimi sevalniki innam pove~a energijo in {~iti pred seva-nji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu aliv prsnem ‘epu. 1.500 SIT

MAGIC LIFE

ENERGIJSKA PLO[ÎCA

Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znakmagic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja vtelo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgon-skih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~u-jejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko name-sto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije.Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezij-sko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~aenergijo. ê pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat. To naj bi bila rezerva, ki jo lahko upo-rabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo bitizbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istegaelektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehajav telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja,bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je ener-gijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna.

3.300 SIT

2.800

3.200

3.200

1.200

4.000

9.000

6.900

4.000

2.800

26

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

energetske frekvence prostora,predmetov in oseb, za ugotavlja-nje radiestezijskega potenciala,vitalnih energij, primernosti hrane,pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih se-

Plastificirana rozeta innihalo z vre~ko ses-tavljata komplet za ra-diestezijsko delo. Narozeti je {est razli~nihskal za ugotavljanje

vanj in vibracij ... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~nanavodila. 4.900 SIT

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 inIzis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so mednajbolj znanimi radiestezijskimi nihali.Nihali Izis sta poimenovani po egip-~anski boginji Izidi, primerke tako obli-kovanih nihal so na{li v izkopanih egip-tovskih sarkofagih. Uporabljamo jih zapreiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vo-de, izbiranje primerne prehrane, dozira-nje, pa tudi za diagnosticiranje. Cenaposameznega nihala: 4.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA

a b c

Naro~eno po{ljemo po povzetju v 8 dneh. Pakiranje in po{tnina nista vra~unanav ceno. Cene veljajo do izida naslednje revije. Izpolnjeno naro~ilnico (lahko jokopirate) po{ljite na naslov: Zalo`ba ARA, d.o.o., [martinska 10, 1000 Ljublja-na

N A R O ^ I L N I C A ARAARAARAARAARA zalo`ba 2003

(priimek in ime)

{t. Naslov kos.

({t. ~lanske izkaznice KZ)

(ulica in hi{na {t.) (tel.)

datum _____________________ podpis _________________________________

(po{tna {t. in ime kraja)

Za naro~nike revij Misteriji in Zdravje popust 20%Naro~am (napi{ite {tevilko in naslov)

Rozete so nevezana 10,5 x 14,5cm velika knjiga. Posami~ni plas-tificirani listi nam omogo~ajoenergetsko diagnostiko (ugo-tavljanje blokad in nepravilnostienergetskega sistema ~love-ka), zdravstveno diagnostiko(ugotavljanje te‘av in bolezni)in drugo (ugotavljanje bioe-nergetskega potenciala, te‘a-ve pri radiesteziranju, preis-kave alfa stanja…). Rozete

BIOTENZOR

ROZETE ZA ENERGETSKO DIAGNOSTIKO

Z za{~itno piramido, tetraedrom sstranico 12 cm, ki ima na spodnjistranici natisnjenih dvanajst ena-kostrani~nih trikotnikov, je mogo-~e pred petimi vrstami zemelj-skih sevanj, pred tehni~nimi se-vanji in sevanji kozmi~nega terzemeljskega izvora dobro za{-~ititi vse prostore. Piramida de-luje blagodejno na splo{no po-~utje. Postavimo jo na sredostanovanja ali hi{e, nekaterijo postavijo v bli‘ino poste-lje. 7.900 SIT

Z univerzalno za{~ito pred {kodljivimienergijskimi entitetami se za{~itimo

ZA[^ITNA PIRAMIDA KERROCK

ZA[^ITA PRED ENTITETAMI

so zaradi preglednosti tiskane v {tirih raz-li~nih barvah. Ob nihalu so rozete osnovnipripomo~ek za dobro radiestezijsko delo na{tevilnih podro~jih. 4.900 SIT

Biotenzorje radiestezijskiinstrument, ki ga uporabljamopredvsem v energetski in zdravstveni diagnostikiter pri izbiri ‘ivil, ~ajev, zdravil. Sestavljen je iz ro~aja, antenein obro~a. Biotenzor lahko uporabimo na najrazli~nej{e na~ine, z njimi{~ejo tudi pogre{ane pod plazovi. 4.900 SIT

pred blode~imi energetskimi elemenatali, kise pojavijo v ~love{kem energetskem sis-temu neodvisno od njegove volje. Za{~itadeluje pred vsemi tremi blode~imi elemen-tali, pred enostavnimi blode~imi elementali,pred du{ami in pred implantati tako, da tine morejo ve~ ~rpati ~lovekove energije. 4.900 SIT

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni likisprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in stem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno de-lujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejonesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj sou~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrninakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prs-tana: od 16 do 26 mm notranjega premera.prstan 8.900 SITplo{~ica 8.900 SIT

ÂKRINA MAJICA

Telefonska za{~ita Norad je samolepilnabakrena plo{~ica s premerom 12 mili-metrov. Nalepimo jo na mobilni telefon vbli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Zinformacijami, ki jih oddaja, zmanj{ujenegativni vpliv sevanja mobilnih telefonov

TELEFONSKA ZA[ÎTA NORAD

BAKRENE ZAPESTNICEZmanj{ujejo ali odpravljajo bole~ine, ki jih povzro~ajorevma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko-{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pacelo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in takoveliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali

pozla~ene.a) bakrena 3.700 b) bakrena informirana 4.990c) posrebrena 5.700 d) pozla~ena 9.600in e) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

ATLANTIDSKI PRSTANIN PLO[ÎCA

âkrine majice iz Avstralije telesu dovajajobioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nena-vadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se napapir ne da natisniti) in tako polnijo avro inizbolj{anje zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL.

14.900 SIT

za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{ujetveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Domain v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kimtestom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

INFORMIRANI LONÊK

Informirani lon~ek dopolnjuje pro-gram informiranih izdelkov. Ima ena-ke lastnosti kot modri kozarec; fizi-kalno vpliva na razdru‘evanje mole-

kul v teko~inah in jih tako omeh~a.Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v

lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda po-tegne iz rastlin ve~ u~inkovin.Na informiranih lon~kih so odtisnjeni

posebni simboli “magic life” v ~akrinihbarvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da silahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju,primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.300 SIT

KOZMOBIOLO[KI VZGLAVNIKNarejen je iz lu{~in v Sloveniji biodinami~no pridelanega pra‘ita pire. Vlu{~inah pire je vskladi{~ena kozmi~na energija, ki dobrodejno deluje na

vsa ‘iva bitja. Vzglavnik je velik 40x 40 cm, je primerno napolnjen,da je mehak in zra~en ter se pri-

lagaja vratu in glavi. Mnogi ga upo-rabljajo tudi v terapevtske namene, za

bla‘enje bole~in v vratu, hrbtenici, zmanj{eval naj bismr~anje itd. 4.900 SIT

Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis(c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najboljznanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izissta poimenovani po egip~anski boginji Izi-di, primerke tako oblikovanih nihal so na{liv izkopanih egiptovskih sarkofagih. Upo-rabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj,iskanje vode, izbiranje primerne prehrane,doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.Cena posameznega nihala: 4.900 SIT

RADIESTEZIJSKA NIHALA

a b c

Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdrav-je, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenj-sko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se,~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodej-no delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizor-jih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patoge-nih sevanjih ... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke:

a) 3 - 4 kg 10.900 SITb) 4 - 5 kg 11.815 SITc) 5 - 6 kg 13.900 SIT

SOLNA LU^

AJDOV VZGLAVNIKAjdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogramalu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si samidolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne grejein je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi,predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine vvratu, glavi, hrbtenici ... 9.800 SIT

28

Odelovanju informi-ranih kozarcev inskodelic, sedaj so se

jim pridru‘ili {e kro‘niki, seje prepri~alo ‘e na desetti-so~e ljudi. V uredni{tvo smodobili ‘e veliko pisem poh-val in opisov razli~nih u~in-kov, sedaj pa prihajajo tudikratka poro~ila in, kar je {eposebej razveseljivo, tudifotografije poskusov.

Poskus z jabolki je naredi-la tudi Darinka Pesek iz Uli-ce 5. Prekomorske brigade 12s Ptuja. Enako velika krhljaistega jabolka je dala v navad-ni in modri kozarec. Poslalanam je fotografijo, ki je na-stala na deseti dan poskusa.K fotografiji, ki jo objavljamo,je pripisala:

»Tudi mi smo naredili po-skus z jabolkom in ugotovili,da je ‘e po desetih dneh ja-bolko v navadnem kozarcupostalo manj{e, nagnito inplesnivo. V modrem kozarcupa je bilo {e zmeraj lepo in nibilo gnilo. Zato verjamemo vta kozarec, da ima svojo mo~.Priporo~amo ga tudi drugim,ki ga {e nimajo.«

Dobili smo tudi nekaj za-nimivih fotografij modrih ko-zarcev, na obodu katerih se jenabralo veliko drobnih me-hur~kov. Slike kozarcev s {te-vilnimi mehur~ki, ki se sicerv navadnih kozarcih ne poja-vijo ali pa se ne morejo poja-viti v tolik{nem {tevilu, bomoobjavili v naslednji {tevilki

Poskusi z informiranimi kozarci

Jabolko s Ptuja

Vabimo bralce, da sami preizku{ajo delovanje informira-nih kozarcev in skodelic ter vr~a. Fotografske posnetkein kratek opis poskusa po{ljite na naslov: Revija Miste-riji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Na ovojnico pripi{ite»Poskus«.Vse avtorje prispelih prispevkov (ne pozabite napisatisvojega telefona) bomo simboli~no nagradili, avtorji ob-javljenih prispevkov pa bodo dobili v dar komplet (glo-bok, nizek in ju{ni kro‘nik) informirane posode.

»Dva enako velika jabol~na krhlja smo postavili v navaden in modrikozarec. Ugotovili smo, da je ‘e po desetih dneh jabolko v navadnemkozarcu postalo manj{e, nagnito in plesnivo, v modrem kozarcu pa jebilo {e zmeraj lepo in ni bilo gnilo. Zato verjamemo v ta kozarec innjegovo mo~. Priporo~amo ga tudi drugim, ki ga {e nimajo.«

Misterijev in tudi pojasnili,kaj so v resnici ti mehur~ki,ki jih izzove informacija, shra-njena v steklo informiranihkozarcev.

[e nekaj besed o poskusu

z mehur~ki: V informirani innavadni kozarec nato~imovodo iz pipe. V obeh kozarcihjo pustimo ~ez no~. In zjutrajfotografiramo kozarca.

J. V.

VPRA{ANJA IN ODGOVORI

Ali lahko pitje informirane vo-de, pa naj gre za vodo iz kozar-ca ali za vodo informirano sko-zi hydronic, tudi {koduje?

MirjamInformirana ali pa o‘ivljena vodaima tak{ne lastnosti kot voda v na-ravi. Mnogo ljudi zazna njen spre-menjen okus in tako smo nedavnodobili pismo zahvale, v katerem jegospa iz Maribora, ki so ji v hi{imontirali hydronic, zapisala »hva-la za svilnato vodo«. Voda ima bolj{iokus, la‘je se pije, ker je bolj mehka.

Okus, v~asih ve~ja bistrost in {edruge lastnosti so premalo, da bilahko trdili, da je dobra za vse obli-ke ‘ivljenja. Tudi kemijski in fizikal-ni testi, ki sicer poka‘ejo zelo majh-ne spremembe, tako da sodijo v raz-red merilnih napak, niso zadostnomerilo, da bi rekli, da je o‘ivljena vo-da dobra za ‘ivljenje. Je pa res, dase vedno pojavljajo enake »napake«.

Kako voda dejansko deluje na ‘i-va bitja, je mogo~e opazovati na ‘ivihbitjih. Zaenkrat na rastlinah in ‘iva-lih (poskus na ljudeh na~rtujemo),v reviji smo ‘e poro~ali o vplivu vo-de na zdravje in po~utje konj, krav,pra{i~ev, nojev, opravljeni so testina perutnini, na jagodah in ‘itih.

U~inke vode na ‘ive organizmeopazujemo z biolo{kimi testi. Opra-vili smo na stotine raziskav, v kate-rih smo opazovali vpliv vode na kro-mosome, prena{alce dednine. Nitienkrat se {e ni zgodilo, da bi infor-mirana voda – pa naj je dobila infor-macije v kozarcu, skozi hydronic, vskodelici ali v informiranem jedil-nem servisu – slabo vplivala oziro-ma da bi po{kodovala enako ali ve~je{tevilo kromosomov kot neinformira-na voda. Zato vam lahko zatrdimo,da informirana, torej o‘ivljena voda,ne {koduje nobenemu biolo{kemusistemu, torej tudi ~loveku ne.

Misteriji 29

Graz je kraljevsko mesto. Dobe-sedno. Habsbur‘ani so imelitu svoj dvor in njihova pala~a

{e stoji. Vsaj del nje. Slavni graditelji sobili povabljeni v mesto ob Muri, da so us-tvarili mojstrovine, ki se jim je svet ~udil.Tako kot se za prestolnico spodobi.

Ne le dvor, tudi pala~a de‘elnegaparlamenta je arhitektonski biser, kate-drala kar vabi med svoje zidove, mest-na hi{a kraljuje na glavnem trgu, kjernam pogled nenehno uhaja na ~udovitefasade okoli{kih baro~nih zgradb. Innad vsem tem {e vedno bdi urni stolp,ki so ga me{~ani odkupili od Napoleo-nove armade, da ni bil skupaj z vrh hri-ba stoje~o fasado razstreljen. Ni ~udnotorej, da je to {tajersko mesto leto{njeleto evropska prestolnica kulture.

DNK STOPNIŠ^ENekam skrivnostna je du{a tega na-

selja, ki so mu ime nedvomno dali na{iljudje pred davnimi stoletji. Gradec somu rekli prvotni me{~ani, na kar {e ved-no spominja pogermanjeni Graz. Verjet-no zaradi utrdbe nad sedanjim mestom,

kjer so se lahko branili pred sovragom.A misti~ni pridih bo bolj verjetno sadju‘nja{kih umetnikov, ki so iz Italije priha-jali gradit za severnja{ke du{e kar ne-kam preve~ razigrane stavbe, v katerihlahko {e dandana{nji ob~udujemo za-pletene detajle, za katere najve~krat nenajdemo odgovora.

Med njimi so morda najve~je pozor-nosti dele‘ne dvojne spiralne stopnicev nekdanjem dvoru, o katerih so razla-galci arhitekture prelili ‘e mnogo ~rnila,a pravega odgovora na to posebnost {eniso na{li. [e najve~krat se sli{i, da se jearhitekt pa~ nekoliko poigral in s tem daltudi uporabnikom mo‘nost, da se igra-je podijo po tem unikatu gradbenih do-se‘kov. Bo pa nedvomno dr‘alo, da jeoblika stopni{~a slika in prilika dvojnevija~nice DNK. A kdo bi pred stoletji ve-del za to mikroskopsko obliko? Je bil gra-ditelj prerok, ali morda jasnovidec, ki jeiz kolektivne du{e planeta ozavestil tagenetski vzorec in ga davno pred ~asomzgradil iz kamna?

URNI STOLP S SENCOMorda niti nismo dale~ od resnice,

saj ta del danes avstrijskega ozemlja o~it-no spodbuja umetni{ke du{e, da »se u~i-jo za naprej« in i{~ejo skrivne poti ~lo-ve{ke podzavesti. Urni stolp, zgradba,na kateri se najve~krat zaustavi pogledtako doma~inov kot obiskovalcev, je vleto{njem letu dobil »senco«. Ne, nimamvas za norca! Pravo pravcato senco –

kopijo iz lesa, v ~rno pobarvano, ki stojineposredno za njim.

Ideja je briljantna, razlaga o namenuavtorja pa {e bolj. Kateri de‘elni pogla-var bi vam brez rde~ice na licih, kakorto stori {tajerska glavarka WaltraudKlasnic, razlagal, da senca stolpa opo-zarja smrtnike, da je za vidno podobovseh stvari na tem svetu {e »nekaj«, nekadruga dimenzija, ki ji ~love{ki razum nepride do dna, a je kljub vsemu tu, prebi-va ob nas, z nami in v nas ter ho~e{ no~e{vpliva na na{e bivanje? Prav to nam boj-da ho~e dopovedati ta senca.

^e je ‘e ta razlaga nekoliko »divja«za mo‘gane sodobne politi~ne srenje, paje vendar {e razmeroma mila v primer-javi z edinstveno gradnjo, ki si jo je mes-to privo{~ilo z evropskim denarjem, na-menjenim za kulturno »stolovanje« v

Gradec si je za evropsko kulturno »stolovanje« omislil nezemljanski motiv

Graz pri~akuje nezemljaneDvojne spiralne stopnicev nekdanjem gra{kem

dvoru so slika in prilikadvojne vija~nice DNK.

Povzpnite se po DNK!

Urni stolp s senco skozi »oko Nezemljana«.

30

leto{njem letu. Sredi Mure so po na~rtihameri{kega arhitekta Vita Acconcija(verjetno je tudi ta, vsaj sode~ po priim-ku, italijanskega rodu) zgradili umetenplavajo~i otok zelo futuristi~nih oblik.

DOBRODOŠLICAZA NEZEMLJANE

Njegov namen? Poleg tega, da seve-da povsem razumljivo privablja mno‘i-ce turistov in je bil menda najve~kratobjavljeni motiv medijev, ki so poro~alio leto{nji evropski kulturni prestolnici,naj bi bil predvsem namenjen kot nekak-{en sprejemni center za morebitne obi-skovalce iz vesolja, kjer bi jim ponudili»aperitiv dobrodo{lice«. Prav nekon-vencionalna oblika naj bi tujcem bila pri-jetnej{a in bi jim tako zagotovili »mehakprehod« iz doma~e, bolj zaobljene arhi-tekture, v na{e {katlaste zgradbe. Vse tovam brez zadrege razlo‘ijo prijazni gos-titelji. Hotel sem jih sicer prav prijateljs-ko pobarati, od kod arhitektu podatek,kak{na je podoba mest na drugih sveto-vih, a ob spominu na dvojne stopnicesem se raje ugriznil v jezik.

^e smo malo hudomu{ni, bi lahkorekli, da je otok svojega prvega »vesolj~-ka« ‘e dobil v goste. In to za stalno. Aker je prevelik, ne more na otok; non{a-lantno ‘di na desnem bregu reke in po-

‘ira ljudi. Velikoljudi. Prav dre-njajo se, da bi ~im-prej pri{li v nje-govo drobovje.Njegovi »star{i«mu pravijo Pri-jazni tujec. Mor-da se bolje sli{iFriendly Alien,kot sta ga poi-menovala njego-va snovalca Pe-ter Cook in Co-lin Fournier, an-gle{ka arhitek-ta, ki sta z drznoidejo zmagala nanate~aju za noviKunsthaus, Hi-{o umetnosti, ki je konec septembra od-prla svoja vrata obiskovalcem.

Zunanja oblika zgradbe je {e najboljpodobna bradavi~asti morski kumari, akljub temu njena prisotnost med stari-mi, z rde~o opeko kritimi hi{ami, niti nemoti. ̂ eprav je olivno zelene barve, kotnaj bi se za pravega vesolj~ka spodobi-lo. Za povrh so mu v njegovo »ko‘o« izakrila vgradili {e kro‘ne neonske ‘ar-nice, tako da je cela fasada lahko reklam-ni pano, saj ra~unalni{ko vodena raz-svetljava lahko ustvari svetlobne slike

na pro~elju.Drznost gradbenega

podviga je toliko ve~ja,ker so noviteto prisloni-li ob Eisernes Haus, @e-lezno hi{o, prvo stavbona svetu iz litega ‘ele-za, ki je lu~ sveta zagle-dala davnega leta 1848in je seveda spomeni{-ko za{~itena. Kapo dolpred smelostjo na~rto-valcev in vse ob~udova-nje mestnim svetnikom,ki so si upali dvignitiroko za tako vratolomi-jo. Pa so kljub vsemuzadeli v ~rno. Notranj{-~ina v dveh eta‘ah nudi

11.100 kvadratnih metrov razstavnihpovr{in, namenjenih predvsem sodobniumetnosti. Naravna svetloba prihaja vprostore skozi okna v »nosnicah«, usmer-jenih proti severu, da je osvetlitev vednoenaka. ̂ e seveda odmislimo vse u~inke,ki si jih pri svojih projektih privo{~ijo umet-niki. @e vaja za prvo prireditev – Ugla{e-vanje, je bila impresivna. Vesolj~ku je»krulilo po trebuhu«, da je bilo veselje.

Graz se je torej dostojno pripravil naobiske prijateljev od blizu in dale~. Tistiz na{ega planeta ‘e trumoma prihajajo,one z drugih svetov pa bo morda priva-bila umetni{ka razsvetljava predbo‘i~-nega mesta, za katero snovalci napove-dujejo, da bo spet nekaj »noro posebne-ga«. Bomo videli.

Ivan Mohori~

Plavajo~i otok na Muri, delo Vita Acconcija.

^eprav okenske »nosnice« prav nemarno {trlijo v zrak, podobaniti ni preve~ mote~a tudi ko se povzpnete na grajski gri~ ingledate z vrha. Celoto dopolnjuje otok »Acconci« v dnu slike.

GRAZ PRI~AKUJE NEZEMLJANE

sobota, 13. decembra 2003

Ogled umetelno razsvetljenega mestaz otokom Acconci, Kunsthausomin nakupi na adventnih sejmih.

Misteriji 31

Trdnost zemlje pod na{imi noga-mi jemljemo kot pregovornodanost, v resnici pa je le iluzi-

ja, kar najbolj bridko spoznajo ljudje,ki na lastni ko‘i do‘ivijo potres. Pre-‘iveli omenjajo prvinski strah, ki gaza~uti{, ko se zave{, da se zemlja podteboj premika.

Kljub tehnolo{ki in sicer{nji razvito-sti ljudje potrebujemo vero, da ‘ivimona stabilnem planetu. Morda je prav toeden izmed razlogov, zakaj so v pretek-losti znanstveniki pogosto spregledalidokaze o premikanju celin. Temu je leta1912 naredil konec nem{ki univerzitet-ni predavatelj Alfred Wegener, ko jesvetu postregel z dokazi, da se konti-nenti premikajo po na{em planetu kotgigantski kamniti splavi.

Po Wegenerjevi teoriji so bile vse ce-line del enega samega superkontinen-ta, ki je razpadel pred stotimi milijonilet. Od takrat se celine stalno premika-jo, trki med posameznimi deli kopnegapa so izoblikovali velike gorske verige.

Wegenerjeva teorija se je sprva ljudemzdela kot znanstvena fantastika, danes paje osnova tektonike plo{~, dragocene vejesodobne znanosti, ki raziskuje vse odnastanka vulkanov in vzrokov za potresedo oblikovanja gorstev.

ZA^ETNE ZAMISLIZa~etni odpor akademske skupnosti

do nove teorije pa ne gre pripisati lepla{nicam na o~eh znanstvenikov, ki neprenesejo, da jim nekdo jemlje avtorite-to. Pravi razlogi so bolj kompleksni inka‘ejo, da v znanosti imeti prav ni ved-no dovolj.

Wegenerjeva teorija ni bila nova. @eleta 1596 je flamski kartograf AbrahamOrtelij opozoril na dejstvo, da se Ju‘na

Amerika prilega Afriki, kot da sta dvako{~ka sestavljanke, kar naj bi pomeni-lo, da sta se Ameriki odtrgali od Evropein Afrike »zaradi potresov in poplav«.Tudi znani u~enjak iz elizabetanskedobe Francis Bacon je o tem imel svojorazlago, a jo je obdr‘al zase. Do sredinedevetnajstega stoletja je bil molk popoln.Leta 1858 je francoski geograf AntonioSnider-Pellegrini opozoril na {e enonaklju~je: na obeh straneh Atlantika naj-demo fosile enakih rastlin, kar velja tudiza {tevilne geolo{ke tvorbe, na primerza najdi{~a premoga.

Snider-Pellegrini je bil prepri~an, daso bile neko~ Evropa, Afrika in obeAmeriki del istega kontinenta in da binjegov razpad lahko pojasnil celo sveto-pisemski vesoljni potop. V ~asu, ko sogeologi nasprotovali katastrofi~nim raz-lagam preteklosti planeta, je to bilapogumna trditev.

Znanost o tektoniki plo{~ se ni uveljavila ~ez no~

Se celine premikajo?

1596: Nizozemski kartograf Ortelij opazi, dase obali Afrike in Amerik ujemata.

1858: Francoski geograf Snider-Pellegriniza~rta zemljevid superkontinenta Pangeje.

1912: Nem{ki meteorolog Wegener prvipredstavi teorijo o premikanju kontinentov.

Po 1990: Sateliti z laserji doka‘ejo, da seceline premikajo do 15 cm na leto.

Od {estnajstegastoletja, ko so

znanstveniki opazili,da se afri{ki in ameri{ki

kontinent skladatakot dva ko{~ka

sestavljanke, je moralominiti {tiristo let,preden so uspeli

dokazati,da se kontinenti

dejansko premikajo –pribli‘no petnajst

centimetrov na leto.

32

A ideja ni zamrla. Leta 1908 je prese-netil ameri{ki geolog Frank Taylor strditvijo, da gorske verige, kot so Hima-laja in Alpe, lahko pojasnimo le s tr~enjivelikih kopenskih gmot. Res pa je, da jetakrat med znanstveniki prevladovalomnenje, da gre te spremembe prepros-to pripisati ohlajevanju in posledi~nemu»kr~enju« Zemlje. Odtod gubanje zemelj-ske povr{ine in gore.

KAJ POGANJAKONTINENTE?

Ko je Wegener leta 1911 bral o nena-vadni podobnosti fosilnih najdb na obehstraneh Atlantika – konvencionalna razla-ga je govorila o domnevnih mostovih, kinaj bi pred milijoni let spajali kontinente,podobno kot {e danes Srednja Amerikazdru‘uje Severno in Ju‘no – se je odlo~ilstopiti v bran teorije o drsenju celin.

Podobnosti, s katerimi so se sre~evaliraziskovalci, so bile vedno bolj global-ne. Fosilno praprot Glossopteris so naprimer na{li ne le v Severni Ameriki inEvropi, temve~ tudi v Indiji in Avstraliji.Vse je kazalo, da so pred 290 milijoni let vvseh teh podro~jih so~asno nastopale le-dene dobe, kar je te‘ko razlo‘iti, razenseveda, ~e so se neko~ ti{~ala skupaj.

Wegener je postavil teorijo o super-kontinentu, ki ga je poimenoval Pangea(gr{ko: vsa zemlja), ki se je prelomil pred200 milijoni let. V naslednjih letih jeWegener veliko predaval o svoji teorijiin celo napisal knjigo o tem, vendar nivzbudil pretirane pozornosti, saj je znan-stvena skupnost nanj gledala kot namanj pomembnega raziskovalca, njego-va teorija pa je porajala preve~ vpra{anj:kako se lahko kontinenti premikajo posvetu? Kaj naj bi jih poganjalo?

POTRPE@LJIVOIZPOPOLNJEVANJE

TEORIJEV naslednjem desetletju se je Wege-

ner posvetil razlagi vpra{anj, ki jih jeporodila njegova teorija. Najte‘je je bilorazlo‘iti sile, ki povzro~ajo drsenje ce-

lin. Trdil je, da so kontinenti velikegmote siala, granitu podobnega mate-riala, ki plava na simi, gostej{i, a meh-kej{i snovi, ki sestavlja oceansko dno.Kakor pri vremenu naj bi tudi tu igralopomembno vlogo vrtenje zemlje okolilastne osi. Znano je, da Eotvosova sila‘ene zrak v zahodno smer in stran odpolov. Ta sila in pa u~inek plimovanjanaj bi po Wegenerju premikala konti-nente. Tudi tokrat se znanstveniki nisopustili prepri~ati, nasprotno, dokazovaliso, da je oceansko dno vse prej kot meh-ko in da so omenjene sile veliko pre{ib-ke, da bi premikale celine.

Wegener torej ni uspel dokazati svojeteorije, leta 1930 pa se ni ve~ vrnil z razi-skovanja Grenlandije. Na sre~o so ga ponjegovi smrti nekateri redki znanstveni-ki vzeli resno in eden izmed njih, priznanangle{ki geolog Arthur Holmes, je po-stregel z zametki teorije, ki se je kasnejerazvila v pravilno razlago drsenja celin.

Holmesova specialnost je bila radio-aktivnost, ki se je prav takrat uveljav-

ljala kot klju~ni dejavnik v geofiziki.Znanstveniki so odkrili, da je zemeljskasredica staljena zaradi urana in drugihelementov v njej. To je bila slaba novicaza zagovornike teorije o kr~enju zemlje,saj je dokazovala, da se planet ne ohlajain ne kr~i. Prava resnica je, da se zaradivisokih temperatur pod povr{ino ocea-nov oblikujejo premikajo~e se vijuge izstaljenega kamna, te pa lahko premikajokontinente …

NOV ZORNI KOTA geologov Holmes ni prepri~al. [ele

nova dognanja v zvezi z oceanskimdnom so naredila Holmesovo in Wege-nerjevo teorijo spet aktualno. V petde-setih letih prej{njega stoletja je prou~e-vanje srednjeatlantskega hrbta, obse‘nepodzemske gorske verige, ki se vle~evzdol‘ sredine oceana, razkrilo nekajtvorb v obliki ~rke V, ki so bile sumljivopodobne razpoki med dvema orja{kimaplo{~ama. Raziskave morskega dna sopokazale, da je bilo mlaj{e, kot si je

Ra~unalni{ka slika zemeljske oble prikazuje potresna obmo~ja, znana kot Ognjeni obro~, okrogroba Pacifika. Globino oceana in nadmorsko vi{ino kopna prikazujejo barve, ki jih pojasnjujelegenda na desni.

SE CELINE PREMIKAJO?

Misteriji 33

OREH – DREVO

Oreh je mediteran-sko drevo in je ob-~utljiv na hud mraz.

Njegovo botani~no ime jeJuglans in spominja, da jebil pri Rimljanih posve~entemperamentnemu bogu Ju-pitru. V stari Gr~iji pa je biloreh hrana bogov in simbolrodnosti.

Kot okusen sade‘ v trdilupini je oreh tudi simbolbistva – tistega, kar je skritoza zunanjostjo.

Drevesni horoskop (11)

OrehKot okusen sade‘

v trdi lupinije oreh tudi simbol

bistva – tistega,kar je skrito

za zunanjostjo.

»Na zunaj je trd, vendarima mehko zrno,« pravi staripregovor in s tem misli, danekdo svoje dobro srce skri-va za trdo lupino. In ker se

Pred hi{o oreh zeleni in di{e~e,zra~no razprostira svoje perje.Ne‘no mu veter bo‘a cvetje,ki dva po dva si ne‘no {epeta![epeta in {epeta – le kdo razumel bi ga!O ‘eninu v naslednjem letu –le kdo verjel bi temu cvetu?

Wegenerjeva teorija se je sprva ljudemzdela kot znanstvena fantastika,

danes pa je osnova tektonike plo{~,dragocene veje sodobne znanosti,

ki raziskuje vse od nastankavulkanov in vzrokov za potrese

do oblikovanja gorstev.

SE CELINE PREMIKAJO?

ve~ina predstavljala, le 200milijonov let. Ali je bilo na-klju~je, da je Wegener posta-vil razkroj Pangeje prav v toobdobje?

Leta 1960 je ameri{ki geo-log Harry Hess povezal novaodkritja s Holmesovo teorijoo konvekciji, prena{anju to-plote po prelivajo~i se teko-~ini, znotraj Zemlje. Rezultatje bila teorija o »raztezanjuoceanskega dna«, ki pravi, dase ob srednjeatlantskem hrb-tu iz notranjosti planeta dvi-guje nova skorja, potuje pogrbinah iz staljenih skal in seponovno pogreza v jarke. Vnasprotju z Wegenerjevo teo-rijo o kontinentih, ki drsijo pooceanskem dnu, je Hessovahipoteza trdila, da kontinentepotiska narazen nov material,

ki bruha iz razpok ob ocean-skih hrbtih. Dodatne preis-kave magnetnih polij na oce-anskem dnu so potrdile, dasve‘e, razbeljene skale pri-hajajo na dan ‘e 200 mili-jonov let.

KAKOSO NASTALE

PLO[^E?Konec {estdesetih let so

znanstveniki kon~no sprejeliteorijo o tektoniki plo{~, napodlagi katere so pojasnili ve-liko {tevilo posebnosti na{ega

planeta. Titanski trk med In-dijo in Azijsko plo{~o predpribli‘no 45 milijoni let naprimer pojasnjuje nastanekHimalaje, medtem ko obilicavulkanov na robu tihoocean-ske kotline, tihomorski »og-njeni obro~«, pri~a o uni~e-valnih silah, ki delujejo obrobu Pacifi{ke plo{~e. V ob-mo~jih z veliko nevarnostjopotresov, kot je kalifornijskaprelomnica Svetega Andreja,pa dve plo{~i drsita druga obdrugi.

Danes vemo skoraj zago-tovo, da zemeljsko povr{inosestavlja devet ve~jih in {tiri-najst manj{ih plo{~. Plo{~epod oceanskim dnom dose-‘ejo debelino 50 kilometrov,tiste pod kontinenti pa tudi250 km. Z laserskimi ‘arki, ki

jih oddajajo sateliti v Zemlji-ni orbiti, so tudi ugotovili, dase plo{~e premikajo s hitrost-jo okoli 15 centimetrov naleto. Severna Amerika in Ev-ropa sta si vsako leto 2 centi-metra bolj vsaksebi.

Na nekatera vpra{anja pa{e nimamo pravega odgovora.Zakaj se je Pangea prelomila?Kak{na je narava sil, ki premi-kajo plo{~e? Nekateri mislijo,da je glavna gonilna mo~ po-tapljanje starih plo{~, a kon~-ne sodbe {e ni mogo~e dati.

Ra. Pu.

34

OREH

orehovo zrno ne izlu{~i lahko, je tudisimbol potrpe‘ljivosti.

Orehovo zrno vsebuje petdeset od-stotkov olja, ki ga predelujejo v jedilnoolje, oljnate barve in tudi v olje za son-~enje. Orehovo olje za son~enje ko‘orjavkasto obarva.

Iz orehovih listov, drevesne skorje inposebno iz zelenih orehovih olupkovpridobivajo barvno snov, lu‘ilo za bar-vanje tekstila in lesa. Orehov les prede-lujejo predvsem v drago pohi{tvo.

Oreh daje tudi imeniten okus alko-holu, mehkemu siru, zlasti pa vinu.Oreh sodi na bo‘i~no mizo ravno takokot sodi okra{ena bo‘i~na smreka kbo‘i~nim in novoletnim praznikom.Pravzaprav ga je za kuhanje in peko{koda.

Zeli{~arji uporabljajo predvsem ore-hove liste, ki pomagajo proti parazitniminsektom, ~istijo rane in pomagajo, dase te hitro zacelijo. Orehove liste pripra-vljajo kot ~aj ali pa kot tonik za zunanjo

uporabo. Pomagajo tudi pri raznih ko‘-nih obolenjih, kot so na primer akne, terspodbujajo izlo~anje in presnovo.

OREH (strastnost)Kdor je rojen ob ~asu oreha, ima neu-

pogljiv zna~aj, poln nasprotij. Velikokratje nepopustljiv in agresiven, obenem pazelo plemenit in {irokega du{evnegaobzorja. Skoraj vedno se odziva povsemnepri~akovano in spontano. Njegovapodjetnost pa skoraj ne pozna meja inker mu primanjkuje pro‘nosti duha (invelikokrat tudi telesa), je zelo te‘avenpartner.

Oreh je priljubljen, ob~udovan, ven-dar zelo avtoritativen ~lovek, ki sebi leredkokdaj dovoli po~itek, pa tudi svojimsodelavcem ali svojemu partnerju ne.Na vi{jih poslovnih polo‘ajih je to geni-alen strateg, dele‘en vsestranske pozor-nosti. Pridnost in podjetnost zaznamu-jeta njegov poklicni razvoj. Cenena po-pularnost oreha ne zanima.

V ljubezenskih zadevah je oreh izra-zito ljubosumna, a ~ustveno nadvse strast-na oseba. To je nenavaden partner, ki nesprejema kompromisov in ne vstopa van-je. Dru‘enje z orehom prinese velikopresene~enj – in to ne vedno prijetnih!

Kadar se dru‘imo z orehom, velikotvegamo; zgodi se nam lahko velikodobrega, prav tako velika pa je mo‘nost,da tvegamo tudi kaj slabega. Ob ~asuoreha rojene ljudi krasijo tri lastnosti:ognjevitost, bogata notranjost (ki je ne-kako vedno zaposlena, zato v~asih nisozmo‘ni slediti pogovoru) in rodovit-nost. ^e je oreh uravnove{en, kar se si-cer le redko zgodi, pa je zanj zna~ilnotudi potrpljenje.

Nevenka Kette Gabrov{ek

DREVESNI KOLEDARZA NOVEMBER

(drevesni koledar za celo leto smoobjavili v 114. {tevilki Misterijev)

24.10. - 11.11. – oreh (strastnost)

12.11. - 21.11. – kostanj (odkritost)

22.11. - 01.12. – jesen (ambicioznost)

Misteriji 35

Ju‘no od Aralskega morja v ni‘avjuob spodnjem toku reke Amu Darje,med pe{~enima pustinjama Kizilku-ma in Karakuma (del dana{njega

Uzbekistana in Turkmenistana), je bilav starih ~asih mogo~na dr‘ava, ki so jirekli Horezm. Le redki zapisi prina{ajoskromne podatke o starem Horezmu.Leta 1937 je Sovjetska Akademija zna-nosti organizirala arheolo{ko odpravov tiste predele, da na podlagi izkopa-nin razi{~e horezmsko zgodovino.

V vsej zgodovini Horezma je bila vospredju borba ~loveka s pustinjo. V Ki-zilkumu in Karakumu skoraj ni de‘ja.Tu tudi ni velikih rek, ki bi napajalezemljo. Edina mogo~na reka je AmuDarja, pa {e ta hiti, da ~im prej zlije svo-jo vodo v Aralsko morje. V davnini jereka poplavljala veliko obmo~je in nanjem oblikovala {tevilna jezera in re~ne ro-kave ter ustvarjala blat-na mo~virja. Pribli‘nopred 5000 leti so se tamnaselili prvi prebivalciHorezma.

Ti ljudje {e niso po-znali kovin. Sekire, ostipu{~ic in kopij so spret-no izdelovali iz kamna. Stakim oro‘jem so lovilidivje ‘ivali. V iskanjustalnej{ih in obilnej{ih vi-rov prehranjevanja so za-~eli nabirati u‘itne rastli-ne, gojiti ~rede krav inovac ter sejati trave v zem-ljo, ki je ostala po popla-vi. Poglobili in podalj{aliso potoke, da bi pripeljalivodo do obdelane zemlje.To je bil za~etek umetne-ga namakanja zemlje. S~a-soma so Horezm~ani ‘e

znali izdelovati razli~na orodja iz mede-nine in brona. Stoletja so tekla. ^reda jepostala {tevil~nej{a, povr{ina obdelanezemlje se je pove~ala. Za~eli so izdelo-vati ‘elezna orodja, primernej{a in pro‘-nej{a od prej{njih. ^lovek je mogel zdajdelati bolj{e in ve~. Postalo je ugodno ime-

ti su‘nje, ki so jih Horezm~ani zajeli vvojnah s sosednjimi plemeni.

Tako se je oblikovala horezmska su‘-njeposestni{ka dr‘ava. @e v zgodnjem~asu njenega obstoja so Horezm~ani os-vojili v pustinji precej zemlje. Prodrli sogloboko v pustinjo Karakum. Arheolo{-ka odprava je na kamniti vzpetini odkri-la mestece - trdnjavo Kjuzeli-Gir, ki najbi obstajala pred pribli‘no 3500 leti.Trdnjavo so obkro‘ale utrdbene stene s{tevilnimi stolpi. Vhod v oazo Horezm-~ani niso dopustili nobenemu tujcu. Zaobvarovanje svoje ~rede in obdelovalnezemlje so imeli hitre oddelke te‘kooboro‘enih konjenikov. ^e bi kdo hotelpredreti trdnjavski okop, bi se nanj usu-la z oro‘jem v rokah vsa naselbina.

RAZCVET HOREZMAV ~etrtem stoletju pred na{im {tetjem

se je za~el razcvet ho-rezmske su‘njeposest-ni{ke dr‘ave. Leta 328 pr.n. {. se je na primer ho-rezmski kralj Farasmanpogajal z glavnino vojskAleksandra Velikega, dabi {el z njimi v enako-pravno zvezo za skupennadaljnji pohod. Ko pa jeuvidel, da bo vojska Alek-sandra Velikega potepta-la tudi Horezm, je dvig-nil upor srednjeazijskihnarodov proti gr{ko-ma-kedonskim zasu‘njeval-cem.

Najbolj zanimiv spo-menik iz tega obdobjaHorezma je razvalina, os-tanek trdnjave – mestaKoj-Krilgan-Kala (slika).Izkopanine te trdnjave je

De‘ela, kjer se je rodila algebra

Pozabljeni Horezm

Trdnjava Koj-Krilgan-Kala, odkrita leta 1938 v pustinji Kizilkum. Pesek je trdnjavoskoraj povsem zasul, tako da je bila dolga stoletja o~em nevidna in neopazna.

V Horezmu je delovaleden od utemeljiteljevdana{nje matematike(pravzaprav algebre) –

al’ Horezmi, nadaljeastronom Biruni in filozofAvicena. Vsi trije so imeli

velik vpliv na razvojsvetovne znanosti.

36

odkrilo okoli sto arheologov s pomo~jovrtalnih strojev, buldo‘erjev, transpor-terjev in letalskih posnetkov. Trdnjavaima obliko kroga s premerom okoli 100metrov. Na zunanjih stenah trdnjave jedevet stolpov, sredi trdnjave pa se dvi-ga masiven okrogel stolp z ozkimi strel-nimi linami na vrhu. Na{li so ostankeve~je glinaste posode s sliko bradategaobraza in fantasti~ne po{asti grifona, kri-latega leva z orlovo glavo. Na neki iz-kopanini so odkrili celo starodaven vzo-rec srednjeazijske pismenosti. Odkopa-li so na desetine sob. Tam so na{li glina-ste posode od velikosti jabolka do veli-kosti ~loveka, oro‘je, okraske, kipce.Posebno veliko figuric je posve~enihboginji Anahiti, ki je poosebljala blago-dejnost voda Amu Darje. Na glinastihkrstah so vidne tudi podobe Horezm-~anov. Pokazalo se je, da je Koj-Krilgan-Kala razvalina sveti{~a, ki je bilo postav-ljeno v 4. stoletju pr. n. {. V njem sopokopavali horezmske kralje in ~astilinebesna telesa. Sveti{~e je trajalo skoraj500 let; razru{eno je bilo v prvem stoletjuna{e ere, ko so Horezm zasedli kralji so-sednjega Ku{anskega imperija.

Toda kmalu je Horezm ponovnopostal neodvisna dr‘ava. V tem ~asu,pribli‘no pred 1700 leti, je bil zgrajen

dvorec horezmskih kraljev Toprak-Kala,ki je v razvalinah viden {e danes. Sobein dvorane tega dvorca so bile okra{enez raznobarvnimi stenskimi slikami inglinastimi kipci. Na stenah so bili nasli-kani cvetovi, sade‘i, ptice, zveri, voj{-~aki, dvorne lepotice, pevci in pisatelji,kralji in bo‘anstva. Na{li so tudi denar.

V neki dvorani so stali veliki kipi.Glavo enega od njih je krasila krona vobliki orla. Ugotovili so, da je taka kro-na pripadala kralju Vazamarju. Ve~ina

kipov torej prikazuje kralje Horezma.Najve~ja dragocenost pa je bila ostanekdvornega arhiva, okoli sto dokumentov,napisanih na ko‘i in lesenih de{~icah.Nekaj dokumentov je bilo mogo~e celoprebrati, na nekaterih je bila ozna~enaletnica.

@ivljenje v tem dvorcu se je zaklju~ilopribli‘no v za~etku ~etrtega stoletja, koje kralj Afrig zgradil novo prestolnico.Nato je v Horezmu nastopil ~as velikihpretresov, ve~inoma povezanih z borbosu‘njev proti vladarjem. Horezmskasu‘njeposestni{ka dr‘ava je polagomaza~ela propadati. [tevilna mesta so os-tala zapu{~ena. @ivljenje je nato v glav-nem potekalo v trdnjavah voj{~akov –fevdalcev, ki so z vso mo~jo izkori{~alikmete, rokodelce in obrtnike. V osmemstoletju so Horezm osvojili Arabci. Vdesetem in enajstem stoletju je ponovnopri{lo do razcveta, zdaj ‘e fevdalnehorezmske dr‘ave. Gradili so nova mes-ta, razvijali so obrt, rokodelstvo in tr-govino. Zelo visoko raven je doseglaznanost. Horezm~ani so bili tedaj mednajpomembnej{imi u~enjaki srednjegaveka. V Horezmu je deloval eden odutemeljiteljev dana{nje matematike (prav-zaprav algebre) – al’ Horezmi, nadaljeastronom Biruni in filozof Avicena. Vsitrije so imeli velik vpliv na razvoj sve-tovne znanosti.

Trdnjava Toprak-Kala, starodavna prestolnica Horezma (maketa po rekonstrukciji).

Izkopanine dvorca Toprak-Kala, odkritega leta 1938 v pustinji Kizilkum.

POZABLJENI HOREZM

Misteriji 37

HOREZMSKIU^ENJAKI

Znameniti u~enjak al’ Horezmi (izHorezma) je ‘ivel v prvi polovici deve-tega stoletja. Bil je velik matematik svojedobe, eden za~etnikov algebre, pa tudipomemben astronom in geograf. Njego-vo delo »Al’ Gebr v’al mukvabalah« jeznatno vplivalo na razvoj algebre (poprvi besedi naslova tega dela je dobiloomenjeno podro~je matematike tudiime). Zelo je izbolj{al tabele o gibanjuplanetov, sestavljene {e po Ptolemeju, inizbolj{al merilno napravo astrolab, ki sojo Ptolemej in za njim vsi astronomisrednjega veka uporabljali za dolo~anjezemljepisne {irine in dol‘ine iz opazo-vanj zvezd.

Ob koncu desetega in v prvi polovi-ci enajstega stoletja je deloval horezm-ski u~enjak Biruni. @ivel je v ~asu, ko seje utrjevalo mohamedanstvo. Kot {iro-ko izobra‘en ~lovek je nastopal protivra‘everju, ki ga prina{a slepo verova-nje. Po njegovem se vse, kar je v naravi,spreminja po naravnih zakonih, ne pobo‘jih zapovedih. Bil je viden astronomsvojega ~asa. Veliko novega je vnesel tu-di v zgodovino, geografijo, geologijo incelo botaniko. Konstruiral in izbolj{evalje {tevilne temeljne astronomske in{tru-mente tedanjega ~asa, kot so astrolab,kvadrant in sekstant. Zgradil je prvinepremi~ni stenski kvadrant s polme-rom 7,5 metra, s katerim je bilo mogo~e

meriti lege Sonca in planetov na nekajkotnih minut natan~no. Menil je, da imaZemlja okroglo obliko. ̂ e ne bi bila okro-gla, ne bi mogli pojasniti dosti re~i, mednjimi trajanja dneva in no~i ter njunospreminjanje v razli~nih ~asih leta.

Ko je izhajal iz pravilne predstave oobliki Zemlje, je dolo~il njen obseg natan~-neje kot Grk Eratosten in drugi arabskiastronomi. Iz posebnih meritev je ugo-tovil, da je obseg Zemlje 41.500 km(danes 40.000 km). Nekatere naravnepojave, ki so bili uganka njemu in nje-govim sodobnikom, je pojasnjeval naznanstven na~in. Kriti~no je obravnavalPtolemejev nauk in je dopu{~al mo‘-nost, da se Zemlja giblje okrog Sonca.Tako si je ‘e 500 let pred Kopernikompravilno zami{ljal zgradbo Oson~ja. Bo-ril se je proti vme{avanju vere v znanst-veno delo. Zaradi naprednih pogledovna svet so ga muslimanski fanatiki stal-no preganjali in je moral kar trikrat za-pustiti domovino.

Najve~ji filozof zlate dobe Horezmapa je bil Avicena (Ibn-Sina Abu-Ali), na-ravoslovec in zdravnik, znan kot naj-

uglednej{i med modrijani – kralj filozo-fov in zdravnikov. Menda je napisal karsto knjig. Kot naravoslovec je bil privr‘e-nec Aristotelovega nauka, najve~jo sla-vo pa mu je prinesla neka njegova medi-cinska knjiga, ki so jo prevedeno v latin-{~ino uporabljali kot u~benik na evrop-skih fakultetah vse do sedemnajstegastoletja. Njegovo glavno delo v osem-najstih zvezkih je Knjiga ozdravljenja.To je velika zbirka filozofske misli (logi-ke, matematike, fizike in metafizike) nje-govega ~asa. Snov je zanj ve~na, je danaod za~etka in je vzrok razli~nosti stvari.Avicena je bil torej materialist – ateist.Njegova dela so bila v nasprotju z usta-ljenimi na~eli verskih in posvetnih obla-sti, zato so jih leta 1160 za‘gali.

V za~etku 13. stoletja se je dr‘avakraljev Horezma razprostirala od Kas-pijskega morja do Perzijskega zaliva, odKavkaza do Hinduku{a. Toda ta ogrom-na dr‘ava se je sesula pod stra{nimiudarci takrat nepremagljive vojske mon-golskega osvajalca D‘ingiskana. Potemje Horezm opusto{il {e Timurlenk. Pre-krasne zgradbe so se spremenile v raz-valine, rodovitna in cveto~a zemlja vpustinjo.

Tak{na je na kratko zgodba staro-davnega Horezma.

Marijan Prosen – Majo

Glava mo‘a iz Toprak-Kale (alabaster).

Vzorechorezmske

pisave

Astronom Biruni (973 do 1048)

POZABLJENI HOREZM

38

V Sloveniji je vse ve~ sli{ati o Bru-nu Gröningu, slovitem nem{-kem zdravilcu izpred pol sto-

letja, saj tudi v na{i de‘eli zadnjih petlet nastajajo, kakor drugod po svetu,skupine prijateljev, ki delujejo po nau-ku tega »~udodelnega zdravnika« s po-mo~jo »zdravilne elektrike«, ki jo jekanaliziral.

Bruno Gröning se jerodil v Gdansku leta 1906.@e v otro{tvu je iz‘arevalneko posebno mo~, ki jemnoge pozdravila. Ta ne-navadna zmo‘nost ga jespremljala tudi v mlado-sti, ko je delal kot tesar.Kolegi v slu‘bi so se ~udi-li njegovi nesebi~nosti inposebnim sposobnostim,in mnogi ljudje v njegovibli‘ini so ozdraveli.

Ko bi moral kot vojniobveznik oditi na boji{~e,je izjavil, da no~e ubijatiljudi. To ga je skoraj stalo‘ivljenja pred hitrim vo-ja{kim sodi{~em, a se jenaposled zna{el v Rusijikot vojni ujetnik. Tam se{e danes spominjajo Nem-ca Bruna, ki je zdravil takojetnike kot ruske stra‘arje.

Leta 1949 je pri{el v Her-ford v Vestfaliji. Tja ga jepoklical neki in‘enir Hüls-man, ~igar sin je le‘al vpostelji zaradi mi{i~ne dis-trofije, dedne bolezni, prikateri propada mi{i~no tki-vo. Gröning je pri{el v nje-govo hi{o, sin pa je zopetshodil. Globoko ganjenio~e je vsem razglasil nje-

govo ozdravitev in pred Gröningovohi{o je kmalu stalo tudi do 5000 ljudi terprosilo za pomo~.

Podobno se je ponovilo avgusta 1949v Rosenheimu pri Münchnu, samo daje tja prihajalo celo po 30.000 ljudi nadan. Dogodile so se {tevilne ozdravitve,slepi so spregledali, paralizirani vstali

iz invalidskih vozi~kov.

»^UDODELNIZDRAVNIK«

Leta 1949 se je ime Bru-na Gröninga pojavilo v jav-nosti. O njem sta stalno po-ro~ala tisk in radio. Ve~ me-secev so bili dogodki okoli»~udodelnega zdravnika«,kot so ga kmalu poimeno-vali, v sredi{~u pozornostimlade Republike Nem~ije.O njem so posneli dolgo-metra‘ni film, njegov feno-men je raziskovala komisijaiz vrhunskih znanstveni-kov, o njem so razpravljalicelo v najvi{jih organih dr-‘avne uprave.

Vestfalski minister za de-lo in socialno varstvo je na-ro~il, naj Bruna Gröninganaskrivaj spremljajo zaradikr{itve zdravni{kega zako-na, po drugi strani pa jepredsednik vlade pokrajineBayern zagovarjal mnenje,da ne bi smeli dovoliti, dase samo zaradi birokracijeprepre~i delovanje tako »iz-jemne osebe« kot je Grö-ning. Ministrstvo notranjihzadev pokrajine Bayern jenjegovo delovanje ozna~ilo

Nem{ki zdravilec, ki je pomagal desettiso~em, zdravi {e po smrti

Zdravilni tokKakor prazna baterija nemore delovati, tako tudi~love{ko telo, v katerem

ni energije, ne moreizpolniti svojih nalog.

Bruno Gröning

Misteriji 39

kot »svobodno delovanje ljubezni«.V vseh dru‘benih slojih so se pogo-

sto pogovarjali o kontroverznem prime-ru Bruna Gröninga. Emocionalni nabojiso rasli. O njem so govorili duhovne‘i,zdravniki, novinarji, pravniki, politiki in

povedi delovanja, za~eli so se sodni pro-cesi. Nekateri so ga posku{ali onemo-go~iti prek uveljavljenih dru‘benih in-stitucij, drugi so izrabljali slabost nje-govih sodelavcev in njihov pohlep zadenarjem. Ko je Gröning leta 1959 vParizu umrl, je bil zadnji sodni proceszoper njega v polnem zamahu. Processo zaustavili, kon~na sodba pa nikoli nibila izre~ena.

Med drugim je bil obto‘en, da lju-dem brani obisk pri zdravniku in medi-cinsko zdravljenje, ~eprav v resnici ninikomur obljubljal zdravja ali komu bra-nil, da gre k zdravniku. Ravno nasprot-no, ljudem je vedno govoril, naj zaupa-jo v svojega zdravnika. Vsakomur jenaro~il, naj gre po ozdravitvi na zdrav-ni{ko kontrolo.

ZAKONITOSTIZDRAVILNEGA TOKAOdlo~no je odklanjal denar, ~e{ da je

zdravje Bo‘ji dar, ki ga ni mogo~e zahte-vati, {e manj pa kupiti. »Ni~esar ne zahte-vajmo, toda vse sprejmimo« je po Grö-ningu eden osnovnih zakonov duhov-

nega zdravljenja. Spo{tljiva molitev invera v ozdravljenje je predpogoj zaozdravitev. Kakor hitro nekaj zahteva-mo, presekamo nevidno vez, ki smo jovzpostavili z vi{jo silo.

Ta vi{ja sila, ki jo je Gröning poime-noval »zdravilna elektrika« ali »zdravil-ni tok«, ima {e druge zakonitosti in pra-vila delovanja, zajete v zdravil~evih be-sedah:

»Jaz sam nisem ni~, gospod Bog jevse. Najve~ji zdravnik za vse ljudi je inostane gospod Bog. Verujte, da je leBo‘ja mo~ tista, ki zdravi in pomaga.«

U~il je, da ‘ivljenje prihaja od Boga;on nam po{ilja mo~, ‘ivljenjsko silo, kije vse ustvarila in ki vse ohranja pri ‘iv-ljenju. ^lovek se mora samo nau~itizavestno sprejemati to energijo.

^lovek je ve~ kot zgolj fizi~no telo; jeduh, ima du{o, in v tem ‘ivljenju ‘ivi vdanem telesu. Na{a naloga je, da telovzdr‘ujemo v zdravem stanju.

Za zdravo ‘ivljenje ni dovolj le hra-na, potrebna je tudi duhovna energija,»Bo‘ja mo~« ali »zdravilna elektrika«.

Predpogoj je, da vednomislimo pozitivno, imetipa moramo tudi voljoza zdravjem. Z vseh

strani nas obdajajo valovizdravja, ki jih moramo

le sprejeti vase.

psihologi. V njegovih ~ude‘nih ozdrav-ljenjih so nekateri videli milostni darvi{je sile, drugi pa {arlatanstvo.

Resni~nost ozdravitev je bila medi-cinsko dokazana, kar pa ni zaustavilosil, ki so ga hotele uni~iti. Med tistimi,ki so hoteli prekiniti delovanje BrunaGröninga, so bili vplivni zdravniki, prav-niki in biv{i sodelavci. Sledile so pre-

Gröning v Herfordu na balkonu svoje hi{e v Herfordu, od koder je naslavljal i{~o~e pomo~iter jim po{iljal »zdravilni tok«.

Ozdravljenec v Herfordu leta 1949.

ZDRAVILNI TOK

40

Zdravi in pomaga ta energija in ne ~lo-vek; ~lovek je lahko samo posrednik. Ta-ko je tudi Bruno Gröning v sebi videlzgolj posrednika in ne tistega, ki zdravi.

Svoje delovanje je izrecno lo~eval odobi~ajne medicine. Ni ‘elel, da se njego-vo delo razume kot zdravljenje bolezni;tistim, ki so od njega iskali pomo~, nidovoljeval govoriti o svojih boleznih.Ljudem je hotel zgolj pojasniti, kako selahko ponovno pove‘ejo z zdravilnimtokom ter jim pomagati, da na sebido‘ivijo njeno u~inkovanje. Kadar so semu zahvaljevali, je vedno rekel: »Nezahvaljujte se meni, temve~ Bogu. To jenjegovo delo.«

NJEGOVO U^ENJEBruno Gröning je ~loveka primerjal

z baterijo. V vsakodnevnem ‘ivljenju vsi

porabljamo energijo, a najpogosteje neprejemamo dovolj nove ‘ivljenjske ener-gije, ki bi jo nujno potrebovali. Kakorprazna baterija ne more delovati, takotudi ~love{ko telo, v katerem ni energije,ne more izpolniti svojih nalog. Poslediceso napetost, nervoza, strah pred ‘ivlje-njem in kon~no bolezen.

Gröning je razlagal, da lahko zopetobnovimo svoje zaloge energije. Po-memben predpogoj je, da vedno misli-mo pozitivno, imeti pa moramo tudi vo-ljo za zdravjem. Z vseh strani nas obda-jajo valovi zdravja, ki jih moramo lesprejeti vase. Neozdravljiva bolezen neobstaja, kar potrjujejo medicinsko pre-verjena poro~ila o uspe{nih ozdravit-vah. Te ozdravitve pridejo po duhovnipoti in niso povezane s fizi~nim telesomzdravilca.

Da bi lahko sprejeli »Heilstrom« alizdravilni tok, je Gröning zahteval, daiskalec pomo~i sedi z navzgor obrnjeni-mi dlanmi. Roke in noge ne smejo bitiprekri‘ane, da se tok ne prekine. Raz-mi{ljanje o bolezni in skrbi je treba navsak na~in prepre~iti; misliti moramo nanekaj lepega, kar resni~no pomaga.

Ko zdravilni tok vstopi v telo, ste~eskozi obolele organe in takrat pride do~i{~enja ter zdravilnega delovanja. Pritem lahko nastopijo bole~ine, ki pomeni-jo, da se telo ~isti. Ker bolezen ni Bo‘ja‘elja, postopoma, v nekaterih primerihpa tudi trenutno, odide iz telesa. Pri tem

PRIJATELJIBRUNA GRÖNINGA

Da bi zdravje tudi ohranili, se pri-jatelji Bruna Gröninga vsak dan narav-najo na sprejem zdravilnega toka, ob~as-no pa se zbirajo in izmenjujejo izku{nje.Zaradi pove~anega zanimanja v medicin-skih krogih so leta 1992 ustanovili me-dicinsko-znanstveno strokovno skupino,v kateri so predstavniki vseh zdravni{kihpoklicev. V tej skupini je sedaj ve~ kot2000 doktorjev, zdravnikov in drugih me-dicincev, ki izdajajo svoje glasilo v {es-tih jezikih.

Njihovi zdravniki po {tevilnih evrop-skih dr‘avah organizirajo redna preda-vanja za predstavnike vseh medicinskihpoklicev, kjer predstavljajo dopolnilnavedenja o duhovnem zdravljenju. Okto-bra sta bili dve taki predavanju tudi vSloveniji, v Kopru in Ljubljani.

A. K.

V Sloveniji deluje osem skupinprijateljev Bruna Gröninga: v Lju-bljani, Mariboru, na Ptuju in v Ge-re~ji vasi. V slovenskih skupinah,prvo so ustanovili leta 1998, jeskupaj kakih {tiristo prijateljev.Delujejo skupine za odrasle, mla-dostnike, otroke in posebne sku-pine za pomo~ najbolj potrebnih,za odvisnike. Po svetu jih je ka-kih tiso~ dvesto. Vsako skupinovodi voditelj. ̂ lanarine ni, stro{keza najemanje prostorov in obves-tila krijejo iz prostovoljnih pris-pevkov. Prijatelji se pribli‘no natri tedne zbirajo v javnih pros-torih, kjer izmenjujejo izku{nje naduhovni poti u~enja Bruna Grö-ninga, da bi z znanjem o ozdravit-vah po duhovni poti pomagalibole~im in trpe~im. Med prijate-lje lahko vstopi vsakdo, ki ‘elipomagati sebi ali drugim, ne gle-de na rasno ali versko pripadnost.Mo‘, ki sme skrbeti za celotenkrog prijateljev v Sloveniji je Mic-hael Strizzich, ki je dosegljiv poelektronski po{ti:[email protected] na telefonih:02/781 02 31, 041/71 96 95.

Kakor hitro nekajzahtevamo, presekamonevidno vez, ki smo jovzpostavili z vi{jo silo.

je potrebno, da v mislih nismo ve~ ob-sedeni z boleznijo; razmi{ljati moramo,da za Boga ni~esar ni neozdravljivo.

Cilj nauka Bruna Gröninga je, daoboleli za‘ivi radostno ‘ivljenje ter seosvobodi telesnih in duhovnih obre-menitev. Zdravo telo je osnova, da lah-ko ‘ivimo v skladu s samim seboj, zdrugimi ljudmi ter z naravo.

Bruno Gröning je izkazoval globoko ljubezentudi do ‘ivali in rastlin.

ZDRAVILNI TOK

Misteriji 41

»Nem{ki zdravnik dr. RykeGeerd Hamer je s svojim na-~inom zdravljenja dosegel

zelo lepe uspehe; tako visoke uspe{no-sti zdravljenja raka nisem zasledil prinobeni drugi meni znani terapiji,« jeLast Walker, biokemik, ki deluje vNem~iji, ZDA, Novi Zelandiji in Avs-traliji, zapisal v ~lanku Nova medici-na dr. Hamerja v reviji Nexus in nave-del, da stopnja uspe{nosti zdravljenjaraka po metodi dr. Hamerja presega de-vetdeset odstotkov.

Zdravnik dr. Ryke Geerd Hamer,rodil se je leta 1935, je sam zbolel za ra-kom na modih kmalu potem, ko mu jev njegovem triintridesetem letu umrlsin, ker ga je zadnji savojski princ ponesre~i ustrelil v glavo. Strti doktor jeza~el razmi{ljati, ali ni bila morebiti si-nova smrt vzrok, da je dobil raka.

@ELEZNAPRAVILA RAKA

Tri leta kasneje je za~el delati v uni-verzitetni bolni{nici za rakova obolenjav Münchnu. Tu se je lotil resnih raziskavo vzrokih rakavih obolenj. Preiskal indokumentiral je 15.000 primerov raka.Prepri~an je, da so bile pri vseh prime-rih prisotne zna~ilnosti, ki jih je poime-noval »‘elezna pravila raka«:1. Vsak rak ali z njim povezana bolezense za~ne kot DHS ali Dirk Hamer sin-drom (imenovan po njegovem sinu).Gre za akutno in travmatsko izku{njokonflikta-{oka, ki se hkrati poka‘e napsihi~ni, mo‘ganski in organski ravni.2. Vsebina du{evnega konflikta dolo~alokacijo, kam se bo usmerila bolezen vmo‘ganih (tar~a ali Hamer Herd - HH)ter lokacijo raka v organu.3. Potek du{evnega konflikta je v vza-

jemni zvezi z razvojem HH v mo‘ganihin razvojem raka v organu.

V trenutku, ko nastane konflikt-{ok,se v vnaprej dolo~enem delu mo‘ganovspro‘i nekak{en kratek stik, kar je mo‘-no posneti s ra~unalni{ko tomografijo(CT). V mo‘ganih so nekaki koncen-tri~ni krogi, podobni krogom na strelnitar~i oziroma na povr{ini vode, ko va-njo vr‘emo kamen. ̂ e se konflikt kasne-je razre{i, se CT slika spremeni, razvijese edem, nato pa brazgotinasto tkivo.

Primer, ki ga povzemamo, pojas-njuje, kako natan~no so locirane te mo‘-ganske po{kodbe:

»Po predavanju je zdravnik izro~ildr. Hamerju pacientovo mo‘gansko sli-ko CT in ga prosil za razlago. Dr. Ha-mer je dejal, da ima pacient sve‘ krvave~karcinom na mehurju v fazi ozdravitve,star karcinom na prostati, diabetes, starkarcinom na plju~ih in izgubo ~utilnihzaznav v dolo~enem delu telesa, pa {eemocionalne konflikte.«

Dr. Hamer je dokazal, da se isto~as-no, ko v mo‘ganih nastane koncentri~napo{kodba, tudi na CT-ju ciljnega orga-na poka‘e prav taka koncentri~na po-{kodba. Doktor meni, da do tega pridev trenutku, ko du{evni {ok prizadenenezavedno raven. To je tudi trenutek, kose za~ne rakovo obolenje. Isti mehani-zem lahko povzro~i tudi druge bolezni.Resnost obolenja je odvisna od raznihpsiholo{kih, energetskih in prehramb-nih dejavnikov, njegovo naravo in loka-cijo pa vedno dolo~a vsebina konflikta-{oka.

NASLEDEK EVOLUCIJEDr. Hamer verjame, da se je sovisnost

klju~nih ~ustvenih pretresov, ciljnihmo‘ganskih predelov in z njimi poveza-

Ve~ kot 90-odstotna uspe{nost zdravljenja raka – nova medicina dr. Hamerja (1)

Vzrok bolezni konflikt?Dr. Ryke Geerd Hamerje odkril mehanizemkonfliktnega {oka,ki naj bi bil vzrok

za razvoj raka. Napisalje knjigo Nova medicina,ki se {iri po vsem svetu.

Dr. Ryke Geerd Hamer

42

nih organov razvila med ~love{ko evo-lucijo. Ko nepri~akovano do‘ivimo ~ust-veni pretres, se spro‘i regeneracijskiprogram za nujne primere – biolo{kikonfliktni program, katerega cilj je ~lo-veka povrniti v normalno stanje. Takeprograme najdemo tudi v dru‘inah indrugih skupnostih.

Dr. Hamer navaja primer:»Mati je bila pri~a hudi nesre~i, ki se

je pripetila njenemu sinu. Otroci v evo-lucijskem smislu okrevajo hitreje, ~edobijo ve~ mleka. Zato materin biolo{kikonfliktni program pove~a {tevilo celicv dojkah ter tako posku{a stimuliratiproizvodnjo mleka. ̂ e je mati desni~na,se nemudoma spro‘i pojavitev HH vspecifi~nem delu njene desne polovicemo‘ganov, ki je povezana z levo dojko.Ko otrok okreva, se za~ne razre{evanjekonflikta in odpade potreba po ve~jiproizvodnji mleka. Materino levo doj-ko prizadene benigna oblika tuberku-loze, ki povzro~i hiter propad odve~nihcelic v tkivu dojke. ê pa primanjkujeza to potrebnih mikrobakterij, se lahkozgodi, da se ta predel kalcificira in osta-ne kot spe~i tumor.«

Enak proces je tudi pri ‘ivalih. Ovca,ki ji volk po‘re mladi~a, lahko dobi rakana sesku; na kateri strani se razvije, jeodvisno od tega, ali je ovca desno- alilevonoga. Obi~ajno pa ovca razre{i kon-flikt s tem, da povr‘e novega mladi~a.

Naslednji primer ka‘e, da je bil tamehanizem prvotno povezan s pre‘i-vetjem ‘ivali. Povzemamo po dr. Ha-merju:

»Vzemimo leva, ki lovi antilopo. Tamora v hipu mobilizirati vsa svoja sred-stva, da pre‘ivi. Pobudo prevzame sim-pati~no ‘iv~evje, obenem pa se aktivira{e specifi~ni mo‘ganski center, ki pospe-{uje dejavnost plju~. Ko se ji posre~ipobegniti, ‘ival postane, nadzor pa zanekaj ~asa prevzame parasimpati~ni‘iv~ni sistem, ki poskrbi za normaliza-cijo telesnih funkcij.

Ko ~lovek sli{i diagnozo rak, pa ~etu-di je ta napa~na, ta isti strah pred smrt-

jo aktivira program, ki antilopi pomagapobegniti. Nivo stresa posko~i in vzpo-stavi se povezava mo‘gani – plju~a, ven-dar ~lovek nima kam pobegniti. Vsedokler se konflikt ne razre{i, kar lahkotraja leta, je napet in pod stalnim stre-som, dejavnost plju~ pa narekujejo mo‘-gani. Ta dejavnost se ka‘e kot pove~anakapaciteta plju~, ki jo povzro~i nepretr-gana delitev celic.

Proces lahko zaustavimo le, ~e izklju-~imo spro‘ilec v mo‘ganih oziromaodstranimo izvorni konflikt-{ok. To se

ê ob tem ob~uti spolno frustracijo, lah-ko zboli za rakom na maternici. ê paisti dogodek ob~uti kot partnerski kon-flikt, tvega, ~e je desni~na, da bo zbole-la za rakom na desni dojki. ê ob do-godku ob~uti strah in gnus, se iz tegalahko razvije hipoglikemija. @enska sslabo samopodobo lahko zboli za rakomna sramni kosti.

ê je slaba samopodoba povezana zneuspehom na {portnem podro~ju in nes spolnostjo, se te‘ave lahko pojavijo vroki, nogi, prstih ali ramenih. Drugezna~ilne situacije, ki lahko vodijo v bio-lo{ke konflikte, so izgube: izguba ljub-ljene osebe, slu‘be, lastnine, ki nam ve-liko pomeni, ali teritorija.

STRAH IN METASTAZEDr. Hamer meni, da ve~ino metastaz

ali sekundarnih tumorjev povzro~a strahpred rakom oziroma smrtjo, ki ga paci-ent ob~uti, ko dobi diagnozo raka alinegativno prognozo. Tudi v tem prime-ru pa konflikt-{ok, ki ga ob tem do‘ivi,ni strah pred smrtjo, temve~ prej jeza,zamera ali konflikt zaradi lo~itve odpartnerja ali otrok, zato se tumorji poja-vijo na razli~nih mestih. Diagnoza rakna debelem ~revesu zaradi nezavedne-ga strahu pred stradanjem pogosto pov-zro~i raka na jetrih.

Ozdravljenje raka in drugih bolezniprepre~uje kroni~en stres, ki ga ustvarja-jo brezup, obupanost in brezciljnost,vendar te niso vzrok za bolezen. Dr.Hamer pravi, da je pravi vzrok nepri-~akovan travmatski {ok, na kateregapsiholo{ko nismo pripravljeni.

FAZA OZDRAVITVEZa~etek DHS oziroma izku{nja kon-

flikta-{oka se razlikuje od drugih kon-fliktov, ki jih vsakodnevno do‘ivljamo,saj povzro~a stalen stres, ki povzro~ahladne okon~ine, pomanjkanje apetita inizgubo te‘e, nespe~nost in nenehnopremi{ljevanje o vsebini konflikta. ̂ e sekonflikt ne razre{i v doglednem ~asu,dolgotrajni stres izzove specifi~ne simp-tome in razvoj raka ali druge bolezni.

na primer zgodi, ko pacient opravi ope-racijo ali naravno terapijo, ki ga bo ponjegovem trdnem prepri~anju pozdravi-la. Pri pacientu, ki dvomi v ozdravitev,pa ostane konflikt nerazre{en in bolezense razvija naprej.«

Po zagotovilih dr. Hamerja to niso lenepotrjene hipoteze, marve~ dokazljivaznanstvena dejstva, ki jih lahko vsak hippreverimo s slikanjem CT.

POMEN NEZAVEDNEASOCIACIJE

Kam se bo konflikt usmeril, odlo~anezavedna asociacija. Biolo{ki konflik-ti, povezani z vodo in drugimi teko~i-nami (mleko, olje), vodijo v rak na jetrih.ê na psiholo{ki ravni »pogoltnemove~ji gri‘ljaj« kot ga zmoremo prebavi-ti, lahko dobimo ‘elod~ni ali ~revesnirak. Pri ‘ivalih je dobesedno v igri velikgri‘ljaj hrane, za nas pa je to lahkofinan~na obveza, ki ji nismo kos, ali kate-ra koli druga obveznost, ki je ne more-mo izpolniti. Kam se konflikt usmeri, nitoliko odvisno od samega dogodka kotod psiholo{kega pomena, ki mu ga pri-pisujemo.

Dr. Hamer nam postre‘e s primerom‘enske, ki najde mo‘a v postelji z drugo.

[ibkost, utrujenost instalna potreba po po~itkulahko pomenijo za~etek

faze ozdravitve.

VZROK BOLEZNI KONFLIKT?

Misteriji 43

Ko se konflikt razre{i, se pacientpreneha ukvarjati z vsebino konflikta,povrne se mu tek, roke so spet tople inponovno normalno spi. So pa tudi pri-meri, ko se pacient po~uti slabotnega,utrujenega in ima stalno potrebo popo~itku. Gre za u~inkovanje parasimpa-ti~nega ‘iv~evja, ki je prevzelo nadzor.To je za~etek faze ozdravitve, ki je lah-ko dolga in te‘ka.

V prvem delu faze ozdravitve telosicer zadr‘uje vodo in se pojavljajo vnet-

nato se lahko normalizirajo ostale teles-ne funkcije. Najbolj ko~ljiv in nevarentrenutek nastopi tik pred koncem ozdra-vitvene faze, ko postane jasno, ali imatelo dovolj mo~i, da premaga bolezen.

MASIVNIMO@GANSKI EDEM

V te‘kih primerih s trdovratnim indolgotrajnim konfliktom se lahko raz-vije masiven mo‘ganski edem. Dr. Ha-mer tak edem zdravi z injekcijami korti-zona. Naturalni terapevti namesto tegauporabljajo kombinacijo ureje (se~nine)in protivnetnih terapij.

Ureja ima mo~na diureti~na svojstvain je zelo u~inkovita v primerih nevar-no visokega pritiska teko~ine v mo‘ga-nih. Obi~ajno predpi{ejo 20 gramov ure-je dva- do petkrat dnevno. Martha Chri-sty v knjigi Our Perfect Medicine (Fu-ture Med, Inc., ZDA) opisuje smrtno ne-varen primer ponovnega masivnegarazra{~anja mo‘ganskega tumorja, ki jepovsem izginil ‘e dve uri po tem, ko jepacient prejel 256 ml 30-odstotne ureje.To poro~ilo dokazuje, da je bil domnev-ni mo‘ganski tumor dejansko le masi-ven edem, kar je v skladu s teorijo Novemedicine.

Epilepti~no krizo, kot jo imenuje dr.Hamer, pacient do‘ivi kot sr~ni napad,plju~no embolijo, hepatitis ali plju~noinfekcijo. Med ozdravljanjem se pacientobi~ajno po~uti slab{e kot takrat, ko seje tumor naglo razra{~al.

V prvem delu ozdravitvene faze, kotelo izlo~a vnetne hormone, ve~ino te‘avin bole~in povzro~ajo zadr‘evanje vodeter vneta in ote~ena tkiva. Za Hamerjaje edem, ne glede na to ali nastane vmo‘ganih ali v drugih organih, poziti-ven znak, da se telo zdravi.

OBNAVLJANJE TKIVAKo je ozdravitvena faza kon~ana,

glivice in mikobakterije razgradijo ade-nokarcinome, virus hepatitisa pa lahkocelo pomaga pri regeneraciji jeter. V tejfazi se lahko pojavijo vnetja, bole~inska

stanja in zvi{ana temperatura zaradiprisotnosti bakterij, virusov in glivic, kipomagajo pri razgradnji tumorjev in ce-ljenju po{kodovanih tkiv.

^e se vam zdi Hamerjev pogled namikrobe kot na prijatelje in pomo~nikev procesu zdravljenja raka nenavaden,naj vam razkrijemo {e eno njegovo pre-senetljivo ugotovitev. Dr. Hamer nam-re~ v svojem ontogenetskem sistemutumorjev in tumorjem ekvivalentnihbolezni razlikuje med dvema nasprotu-jo~ima si procesoma v aktivni konflikt-ni fazi bolezni: glede na lokacijo HH vmo‘ganih lahko pride do razmno‘eva-nja ali uni~enja celic. V prvem primerunastopi v fazi konflikta razmno‘evanjecelic in rast tumorja, v ozdravitveni fazipa mikrobi poskrbijo za razgradnjo od-ve~nih celic. V drugem primeru pa pridedo uni~enja celic med prvo fazo kon-flikta, kar ima kot posledico razjede,nekroze in luknje v tkivu, ki prizadene-jo kosti (osteoporoza), jetra, vranico alijaj~nike, v ozdravitveni fazi pa razmno-‘evanje celic pripomore k celjenju na-stalih lukenj. Bakterije pripomorejo kodpravi nekroz in osteolioz (razkrojakostnine), tako da povzro~ijo nastanekabscesov, ki jih nato najprej zapolnijo zbrazgotinastim tkivom, kasneje pa {e zzrnastim tkivom. Namen tega je tvorbaosteosarkomov, limfomov, fibromov inzdravilnih cist. Med ozdravljanjem senavadno pojavi tudi levkemija, podob-no kot se dogaja po po{kodbi kostnegamozga zaradi sevanja, kemikalij ali kost-nega raka.

Dr. Hamer meni, da so ta stanja ve-~inoma samoomejujo~a in uidejo nadzo-ru le v primeru dodatnega konfliktne-ga {oka ali ko je telo prestaro ali pre{ib-ko, oziroma zaradi metod konvencio-nalne medicine. Naravne metode zdrav-ljenja v tem te‘kem obdobju sku{ajonuditi podporo telesu in duhu. Zdrav-ljenje poteka v glavnem brez te‘av, le10 odstotkov pacientov potrebuje popol-no podporo izku{enega terapevta, zla-sti v fazi ozdravitvene krize.

Prihodnji~: Zdravljenje du{evnega konflikta

Za Hamerja je edem,ne glede na to, ali nastane

v mo‘ganih aliv drugih organih,

pozitivna napoved,da se telo zdravi.

ja, vendar se rast tumorja ustavi. Kmalunastopi ozdravitvena kriza, ki ji Hamerpravi epilepti~na kriza, saj je njen povz-ro~itelj edem na mestu mo‘ganske po-{kodbe. Kriza se pri vsaki bolezni ka‘ez edinstvenimi simptomi.

Kon~no za~ne telo izlo~ati zadr‘eva-no vodo, pacient po~asi pridobiva mo~,telesne funkcije se normalizirajo. Mo‘-gansko vezno tkivo ali glija za~ne ob-navljati HH. Konvencionalni radiologisi to v~asih razlagajo kot hitro rasto~itumor in ga kot takega tudi, ‘al napa~-no, obravnavajo.

Dr. Hamer ocenjuje, da lahko 99 od-stotkov bolezenskih procesov v mo‘ga-nih, kot so kapi, krvavenja, ciste in tu-morji, pripi{emo ozdravitvenemu pro-cesu HH. Prepri~an je, da so ti procesiza~asni in samoomejujo~i, razen obneustreznem zdravni{kem posegu. Vtakih situacijah je najva`nej{e, da zmanj-{amo obseg mo‘ganskega edema.

Med ozdravitveno krizo lahko paci-ent na kratko ponovno ob~uti izvornipsiholo{ki konflikt (hladne okon~ine,mrzel pot). Tudi to ima svoj namen, sajje treba najprej zatreti in odpraviti edemna mestu mo‘ganske po{kodbe, {ele

VZROK BOLEZNI KONFLIKT?

44

»Skupina slovenskih slu{ateljevv Rimskih Toplicah je bila enanajbolj{ih doslej,« pravi Vada-

na Gordana Kudrikova, uma{ka in-{truktorica in koordinatorica Psihoki-bernetike Esenov, zdravilske metode, kije vedno bolj znana tudi pri nas. Zara-di velikega zanimanja bo v novembruvodila ‘e ~etrti te~aj, prvi~ pa prirejatudi nadaljevalnega.

Znanje, ki je bilo dosedaj dostopnosamo nekaterim, bodo prejeli preverje-ni praktikanti Psihokibernetike Esenov,ki so uspe{no opravili te~aj in pokazalidolo~eno stopnjo zrelosti.

»Od lanskega leta je kon~no dovolje-no, da odkrijemo dolgo ~uvano vedenjein mantre ve~jemu {tevilu terapevtov.Dejstvo, da se je to zgodilo ravno sedaj,«pravi gospa Gordana, »si lahko razlaga-mo kot vstopnico za Novo dobo.«

Spominja se, kako je bilo, ko je samaprejela to vedenje, decembra 1996 vMehiki:

»Pred te~ajem in iniciacijo smo semorali dalj{i ~as pravilno prehranjevati,umakniti v osamo in intenzivno pri-pravljati. Danes se zavest duhovno od-prtih ljudi hitro dviguje, zato je sedaj vseskraj{ano in poenostavljeno. Udele‘enceprosimo samo, da tri dni pred te~ajemu‘ivajo le sadje in zelenjavo.«

In o ~em bo govor na nadaljevalnemte~aju?

»Cilj tega te~aja je osposobiti prakti-kante za odstranitev zelo te‘kih, okore-lih, negativnih energij vseh mo‘nih iz-vorov. To je napredno znanje, vendar birada poudarila, da vedenje, ki ga dobi-mo na prvem, ve~ini zadostuje, tako dadrugi te~aj v resnici ni nujen. To ni nekaj,kar bi izvajali vsak dan, saj je zelo inten-zivno, pa tudi ni potrebno, da to dela-mo vsak dan.«

Na nadaljevalnem te~aju se prakti-kanti nau~ijo odstranjevati vzroke te‘av,ki so hote ali nehote povzro~ili izjemno{kodljive negativnosti, ki so lahko mate-rialne ali nematerialne. Te {kodljive ne-gativnosti so bile lahko vzrok bolezni,ki pa jih je potrebno zdraviti s psihi~nokirurgijo. Psihi~na kirurgija je del celot-ne metode Psihokibernetike Esenov, kijo praktikanti po potrebi uporabljajo.

»Vzrok te‘av in obolenj je v~asih v{kodljivih energijah, ki spro‘ijo posle-dice na fizi~ni ravni,« nadaljuje Gorda-na. »Gre za negativnosti iz ni‘jih astra-lov, ki jih privzamemo iz okolice. To so

negativna ~ustva in misli drugih, nered-ko pa tudi negativnosti iz okolice, nara-ve, ki smo jih ljudje sami ustvarili.

V fizi~no telo se prek son~nega plete-‘a in podalj{anega hrbtnega mozga nase-lijo plazmacije, {kodljive miselne ener-gije, ki povzro~ajo depresije in bolezni.Pogosto prizadenejo ‘elodec, ~revesje, tre-bu{no slinavko, jetra, ‘ol~ in podobno.

Vsak praktikant, ki je opravil te~ajPsihokibernetike Esenov, v svoji rednipraksi ‘e deluje na ravni plazmacij, takoda razre{uje negativna ~ustva in {kodlji-ve posledice na fizi~ni ravni. Toda v sub-tilnih telesih so vtisnjene informacije,programi od prej, zaradi katerih se namdogajajo slabe stvari, ~eprav delujemodobro. Nadaljevalni te~aj {e bolj inten-zivno deluje na programe, ki smo jihprinesli v sedanje ‘ivljenje.

Te~aj za odstranjevanje okorelih negativnih energij vseh mo‘nih izvorov

^i{~enje avri~nega polja^e se kvaliteten

praktikantPsihokibernetike Esenov

le zadr‘i na nekem mestu,se energije tam izbolj{ajo.

Pri metodi Psihokibernetike Esenov za ~i{~e-nje avri~nega jajca uporabljamo mentalnoposodo z vodo in spu‘ve ter tem odgovarja-jo~e mantre v jeziku irdin.Vadana Gordana Kudrikova

Misteriji 45

To vedenje lah-ko uporabljamo tu-di v ekstremno te‘-kih primerih. Ni do-bro, da te‘imo zatakimi primeri, ~epa nam pridejo napot, se z njimi pogovorimo in jih opo-zorimo na samoodgovornost, pa tudi namo‘ne reakcije po terapiji. ̂ e ~lovek ne‘eli ni~ spremeniti in si no~e priznati,da je neko~ na neki ravni sam izzval svo-jo sedanjo te‘avo, potem mu dam ve-deti, da ni potrebe za terapijo.«

Nekaterim v avri~no polje vstopajoentitete z ni‘jega astrala. Taki ljudje seponavadi obna{ajo naravno, v~asih padelujejo, kot da niso oni sami in protilastni volji ravnajo kot nekdo drug. Lah-ko da se tega ‘elijo re{iti, a ko so pred-met napada elementala z ni‘jega astra-la, nimajo lastne volje in mo~i, da to sto-rijo. O tem Gordana pravi:

»Tudi zdravilec, ki se z duhovnim

razvojem vse bolj odpira vi{jim ravnem,mora paziti, da je odprt samo za finej{e,kvalitetne energije ter deluje le iz njih.ê smo preve~ „gostoljubni”, lahko ved-no kaj vstopi v na{e energijsko polje. V{tevilnih duhovnih praksah radi ekspe-rimentirajo, hitijo in lahko se jim zgodi,da postanejo ‘rtev ni‘jih elementalov.Praktikantom Psihokibernetike Esenovse to sploh ne dogaja, saj dobijo posebneelemente za{~ite, ki jih varujejo predsprejemanjem ni‘jih energij, plazmacij,entitet in elementalov. Dokazano je, date za{~ite varujejo tudi pred sevanjem.«

Ali lahko uporabimo znanje z nada-ljevalnega te~aja Psihokibernetike Ese-nov {e za kaj drugega?

»Hitreje se osvobodi-mo odvisnosti od te‘av-nih med~love{kih odno-sov, pa tudi programov,ki nas zavirajo in pogo-jujejo v osebnostni rasti.Lahko tudi pozitivno de-

lujemo na planet Zemljo, zdravimo me-sta s koncentracijo te‘kih energij innegativnosti, kjer so morda v preteklostimasovno pobijali ljudi. „O~istimo” lah-ko sobo, hi{o, avtomobil, in pomagamov primerih, ko so negativnosti ‘e izzvaleposledice.

Naj {e povem,« je sklenila in{tukto-rica Psihokibernetike Esenov, »da na te-~aju naenkrat dobimo bogato in celovi-to znanje. Ni potrebno, da dolga leta po-ni‘no prakticiramo in se klanjamo u~ite-lju. Kot je dejal Sergio Gonzales de laGarza, prejemnik in za~etnik te metode:»Sledite u~iteljevim naukom in ne nje-govi osebi.«

Andrej Kikelj

Termini te~ajev Psihokibernetike Esenov v Rimskih Toplicah:7., 8., in 9. novembra (petek, sobota in nedelja) – te~aj21. in 22. novembra (petek in sobota) – nadaljevalni te~ajIn{truktor – koordinator lahko po svoji presoji udeleènce tudi zavrneInformacije in prijave: Samo Klemen, 03/734-60-60 ali 041/374-198

Î{~ENJE AVRI~NEGA POLJA

46

Psiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemePsiholo{ke dilemeNa vpra{anja odgovarja dipl. psihologinja

Irena Rogli~ Kononenko

Vpra{anja po{ljite v uredni{tvo Misterijev,[martinska 10, 1000 Ljubljana, ali po elektron-ski po{ti [email protected] individualno terapevtsko pomo~ in svetovan-je (pogovor, obravnava rojstnega horoskopa,Bachove kapljice) lahko pokli~ete avtorico ru-brike Psiholo{ke dileme na tel. 041/46 37 04.

Popolnoma obupana sem: sin kaditravo, no~e ve~ v {olo, poslu{alpa me ‘e prej ni, ampak je po~el,

kar je hotel. Pravi, da trava ni nevarna.Ne vem, kaj naj naredim. Naj mu pustim,da ne gre v {olo? Pravi, da to tako ni prava{ola zanj. Mu~ijo me hudi ob~utki krivde.Sin je odra{~al ob meni, brez o~eta. Pogo-sto sem bila preutrujena in sama preve~obupana, da bi se prepirala z njim, kdajse bo vrnil domov ipd. Pu{~ala sem muveliko svobode. Kak{na vzgoja lahkoobvaruje otroka pred tem, da bi stopilna pot odvisnosti? Zaradi sinovih izo-stankov so me ‘e klicali v {olo, hotelasem iti, vendar nisem zmogla. Dvakratsem se naro~ila pri psihologu, vendarprav tako nisem zmogla iti.

Valerijaûdno vpra{anje: ali naj dovolim sinu

ali ne, da ne hodi v {olo? Seveda ne. Nistesicer napisali, koliko je star; predvide-vam, da je srednje{olec. ê {ola ni pravazanj, lahko premi{lja o prepisu na drugo,ustreznej{o. Razrednik in {olski psihologbosta njemu in vam pri tem pomagala.Do eventualnega prepisa redno v »staro«{olo, po prepisu redno v »novo« {olo! Negre druga~e. Da to sinu ni jasno in da seizmika, {e razumem; ne razumem pa, ka-ko da to ni jasno vam.

ê ne ‘eli hoditi v {olo, potem se mo-ra zaposliti. Tu ni vmesne variante. [ola-nje ali delo!

Mo~no pa se mi zdi, da ne gre za to,da {ola ni prava, ampak da va{ sin zara-di omamljanja ne zmore ve~ izpolnjevativsakdanjih obveznosti, kot je npr. obisk{ole. Enostavno i{~e opravi~ilo za to, dane gre v {olo.

Njegovemu prepri~evanju, da trava ninevarna, ne verjemite. Nanjo se namre~navadimo in jo za iste u~inke potrebu-jemo vedno ve~. Kadilci zato pogostopreidejo na nevarnej{e droge. Kolikormlaj{i je njen u‘ivalec, toliko ve~ja je ne-

varnost za razvoj odvisnosti in prehodna druge droge. Dvajsetletnik z izobliko-vanimi interesi jo bo morda res samo po-skusil, pri trinajstletniku z neizoblikova-nimi interesi, ki se v bistvu {ele i{~e, paje veliko ve~ja verjetnost, da mu bo nado-mestila vse vitalne interese in aktivnosti;in prav v tem je njena najve~ja nevarnost.Da je ta nevarnost aktualna tudi priva{em sinu, ka‘e njegovo vztrajanje pritem, da ne bi hodil v {olo. To je ~as zaresen in odkrit pogovor.

ê vas kli~ejo v {olo zaradi sinovihte‘av, je verjetno dobro iti. Saj ‘elite sinupomagati, ali ne? Zreli ljudje tudi napra-vijo tisto, za kar se odlo~ijo, npr. odidejok psihologu. Vam bi obisk pri njem zelokoristil, saj ne boste mogli pomagati sinu,dokler niste zmo‘ni pomagati sebi. ̂ e stesinu pustili vso svobodo, ~e se je lahkozve~er vra~al iz mesta, kadar je hotel, ~este zaradi lastnega obupa, pa tudi lagod-nosti, spustili njegovo vzgojo iz rok, bozdaj verjetno res te‘je vplivati nanj. Otro-ci potrebujejo meje. V~asih nas naravnostsilijo k temu, da jim jih postavimo. Ka-dar si delajo o~itno {kodo, jim moramoto prepovedati in prepre~iti.

Ne vzgajamo z besedami in moralizi-ranjem, ampak s svojim zgledom. Kaj sesin u~i od vas, ~e se ne dr‘ite dogovo-rov?! Ne vem, ~e obstaja vzgoja, ki bi lah-ko obvarovala otroka prek odvisnostjo.Morda je to {e najbolj vzgoja, ki navaja krazvoju samostojnosti (to ne pomeni, daotroku ne postavimo mej in dol‘nosti inda ne bdimo nad njim). Vzgoja, ki nava-ja na re{evanje problemov in ne na begpred njimi. Star{i, ki dajo otroku ~utiti,

da so mu ob strani, ~eprav ne pristajajona njegovo izsiljevanje. ê re~ete otroku»ne« in tudi zares mislite »ne« in obenemnatan~no veste, zakaj ste rekli »ne« in muznate to tudi mirno in obvladano razlo-‘iti, potem otrok to odlo~nost in jasnostv vas za~uti in ve, da z vami ni mogo~emanipulirati. To je nekaj drugega, kot pa~e niti v vas ni jasnosti in se spra{ujete,kaj storiti, ~e sploh kaj. Prav tako otrokza~uti, ~e ste mu pripravljeni in tudizmo‘ni stati ob strani. To ne pomeni, daste popustljivi in za{~itni{ki, ampak daste v vsakem trenutku pripravljeni naodprt pogovor in na vztrajno in strpnore{evanje problemov.

Razmi{ljanje o krivdi je zelo neproduk-tivno. Premislite, kaj ste delali napak intega ne ponavljajte ve~. To je vse. Tudi»najbolj{a« vzgoja ni jamstvo za to, daotrok ne bo stopil na pot odvisnosti. Otrokima svojo pot, na kateri se mora nau~itisvoje lekcije. Star{i mu lahko samo stoji-mo ob strani. Kolikor ve~ smisla vidimo v‘ivljenju, kolikor ve~ zaupanja imamovase, v ‘ivljenje in seveda v otroka, v toli-ko ve~jo oporo smo mu lahko. Najti zlatosredino med avtoritativno in popustljivovzgojo pa je v~asih prava umetnost, ki jeni mo~ strniti v obrazce in pravila. Kon~noje tudi vsak otrok razli~en posameznik invzgoja mora biti prilagojena prav njemu.ê nas vodi srce, ne moremo zgre{iti.

Vendar je problem u‘ivanja drog takozapleten in kompleksen, star{i, ki naj biotroku pomagali, pa dostikrat sami ne-mo~ni in potrebni pomo~i, zato je potreb-no poiskati tudi pomo~ strokovnjaka eneod ustanov, ki se ukvarjajo s tem proble-mom. Nikar ve~ ne oklevajte! Problemva{ega sina je tudi va{ problem. Ne zatis-kajte si o~i pred njim. Bodite odlo~ni vsvojih zahtevah, vendar dajte sinu vede-ti, da mu stojite ob strani in da vam lahkozaupa. Ne premi{ljajte o storjenih napa-kah; zdaj je ~as, da jih popravite.

Misteriji 47

Novi knjigiNovi knjigiNovi knjigiNovi knjigiNovi knjigi

Naj

bo

lj is

kan

e kn

jige

v tr

gov

ini A

ure

a v

BT

C, h

ala

A v

Lju

blja

ni

Indigo djeca, stigli su novi klinciAvtorja: Lee Carroll in Jan ToberZalo‘ba: TELEdisk d.o.o.Obseg: 240 straniFormat: 14,5 × 21 cmTrda vezavaCena: 4.290 SIT

Po vsem svetu, ne le v ZDA in Evropi,in ne nazadnje tudi v Sloveniji, je vseve~ otrok, ki so bistri, {armantni, ate‘avni za vso okolico. Razmi{ljajohitro in kreativno, ne prena{ajoavtoritet … Njihovo nenavadno in zamnoge mote~o aktivnost du{ijo zzdravili, da postanejo mirni in»sprejemljivi«. Krasi jih {e cela vrstazna~ilnosti in Nancy Tappe, ki jerazvr{~ala ljudi v barvne skupine, jetak{ne otroke postavila v indigoskupino. Nastal je pojem indigo otroci,oznaka za otroke, ki se v vse ve~jem{tevilu rojevajo na vseh kontinentih. Timladi ljudje, ki ka‘ejo nenavadnepsiholo{ke lastnosti in obna{anje,doslej domala neznano, naj bipreobrnili svet.Avtorja sta v svoji uspe{nici zbrala celovrsto avtorjev z mnogih podro~ij, ki seukvarjajo z vzgojo in razumevanjemotro{ke du{e. V knjigi sedem avtorjevrazlaga, kaj so indigo otroci, dvanajstavtorjev svetuje, kako je mogo~e indigootroke voditi, Lee Carroll in Jan Toberpa zaklju~ujeta obse‘no poglavje zrazkrivanjem sedmih skrivnosti zazdrav in sre~en razvoj otroka. [est

avtorjev razlaga duhovnost indigootrok, zanimivo je poglavje o zdravjuteh nenavadnih otrok, ki jim zdravniki zlahkoto predpisujejo ritalin, zdravilo, kijih povsem »umiri«.Vrednost knjige, iz{la je v hrva{~ini,naro~iti pa jo je mogo~e v trgoviniAurea, hala A v BTC v Ljubljani,tel. 01/5411 760, pove~uje cela vrstaelektronskih naslovov, na katera lahkonaslavljate vpra{anja z vsemi te‘avami,ki jih sre~ujete ob vzgoji in usmerjanjuindigo otrok. Knjiga je namenjenastar{em in seveda vzgojiteljem, danajdejo odgovore uveljavljenihsvetovnih strokovnjakov, ki se ‘e skorajdve desetletji posve~ajo problemom vzvezi s temi novodobnimi otroci, ki jihstar{i in vzgojitelji pove~ini te‘korazumejo in obupujejo nad njihovimobna{anjem, odnosom do vzgojiteljevin {ole ter do moralnih in dru‘benihvrednot. Knjiga je pravzaprav nenado-mestljiv priro~nik za vse, ki take otrokevzgajajo in jih ho~ejo vpeljati v vsajpribli‘ne okvire dru‘benih norm in jihusposobiti za ‘ivljenjsko pot.

Damanhur, stvarni sanAvtor: Jeff MerrifieldZalo‘ba: TELEdisk d.o.o.Obseg: 272 straniFormat: 14,5 × 21 cmTrda vezavaCena: 4.950 SIT

Mnogi bralci Misterijev so ‘e obiskalinenavadno skupnost Damanhur blizuTorina na severu Italije. Sedaj je navoljo hrva{ka knjiga (v Sloveniji jonaro~ite v trgovini Aurea, hala A v BTCv Ljubljani), v kateri je opisano ‘ivljenjein delovanje te nenavadne dru‘beneskupnosti, ki se je za~elo v velikitajnosti leta 1978. Tedaj so zasadiliprve krampe, da so rinili globoko vpodzemlje gri~ev in postali malce znani{ele ~ez dvajset let, ko so iz nedrijzemlje iztovorili dva milijona vederkamenja, zemlje in gline. Hram~love{tva danes stoji kot testamentljudem, ki so za~eli to fizi~no, pred-vsem pa duhovno pustolov{~ino.Damanhur je dandanes uresni~enje snao dru‘bi, ki sloni na ezoteri~nih na~elih,na ljubezni …

V knjigi je natan~no opisana gradnja,neverjetna umetni{ka dela, ki jih jepolno podzemlje, natan~no so opisaninastanek in namen gradnje modregahrama, dvorana vode, dvorana zemlje,dvorana kovine, sferna dvorana,dvorana ogledal, labirint in tudi novakomora. Ta poglavja bodo navdu{evalaljubitelje nenavadnih gradbenihuspehov in umetni{ke opremeprostorov, v drugem delu knjige pa je vpoglavjih dru‘bena ureditev, federacija,ustava, {ola meditacije … popisanadru‘bena ureditev te na svetu najboljnenavadne skupnosti, ki se {iri iz dnevav dan in privablja ljudi vseh starosti,poklicev, ver … Duhovni svet ~lanovskupnosti je popisan v poglavjih potprero~i{~a, pot redovnika, potumetnosti in dela, pot ezoteri~nihparov, pot vitezov …@e sami naslovi poglavij nakazujejobranje, ki razgrinja delovni in filozofskivsakdan stotin ljudi, ki so se podredilipovsem nenavadnemu dru‘benemuredu, ki se ni izoblikoval postopno,marve~ si ga je zamislil ~lovek zimenom Oberto in ga uresni~il vskupnosti, katere fizi~ni center je Hram~love{tva. Knjigo je vredno prebrati, sajse tiso~letja na Zemlji ni zgodilo kajbolj nenavadnega kot je nastanek teskupnosti. Knjigo je vredno prebrati,preden obi{~ete to skupnost (v Slovenijiorganizira izlete v Damanhur agencijaQuo Vadis), saj jo {ele tako pripravljenilahko doumete v vsej njeni nenavadnifizi~ni in duhovni veli~ini.

1.Osnove radiestezijein bioenergijeIgor Ziernfeld

2.Prikrita zgodovina~love{ke raseM. Cremo in R. Thompson

3.Knjiga svete magijeAbra-Melina MagaAbraham Ben Simeon

4.Kako vidimo, beremoin izbolj{amo avrodr. Thomas Chalko

5.Jabol~ni kisTatjana in Alois Angerer

6.Vodnikprakti~ne aromaterapijeW. H. Lee

7.Thiaooubska prerokbaMichel Desmarquet

8.Potovanje du{Michael Newton

9.Anastazija –Zvene~e cedre tajgeVladimir Megre

10.Ekskalibur 2@ivorad Mihajlovi} Slavinski

48

Vabilo k pisanjuMnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega.Opi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{esanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisanopo{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10,1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

Nenavadna do`ivetja

Nenavadna vo`nja

P red nekaj meseci sem spoznaladekle, medtem ko sem ~akalana vlak. »Se tudi ti pelje{ v Lju-

bljano?« me je tiho vpra{ala. Prikima-la sem in se zazrla v njene sinjo modreo~i. Bile so tako kristalno ~iste in dru-ga~ne od vseh, ki sem jih kdaj kolividela.

^ez ~as je vlak prispel in skupaj sva seusedli v prazen kupe. Nisem mogla odtrgatipogleda od njenih o~i, zdela se mi je takonenavadna. Zapletli sva se v pogovor o du-hovnosti, o tem in onem, o mojstrih ‘ivljenjain podobnem. Sama sem prebrala ‘e vrstoduhovnih knjig, o katerih semji sedaj razlagala.

Ko sva obdelali neko knji-go o zdravljenju, sem za~elana dolgo in {iroko razglabljatio tibetanski knjigi Umiranja in‘ivljenja. Takrat sem zadela v‘ivo. Sogovornica je v hipu spre-menila ton. Postala je {e boljskrivnostna, malce vznemirje-na. Povedala mi je nenavadnoizku{njo, ob kateri je vse mojenau~eno znanje o smrti izgubi-lo svojo vrednost. Kajti ona seje z njo sre~ala iz o~i v o~i.

Zgodba, ki mi jo je poveda-la, se je zgodila pred {estimileti, ko je kon~ala srednjo {oloin so se ji za~ele po~itnice. Po-dala se je na morje s tremi pri-jatelji. Neke no~i so se sprli insama je od{la proti obali. Sezu-la je sandale in po~asi zabre-dla v vodo, dokler ji ni segalado kolen. V daljavi je sli{ala,kako se skupine mladih sme-jijo, na drugem koncu so peliob kitari, ona pa se je oddalje-vala od vseh. Gledala je zvez-de in stala v prijetno hladni vo-di. Prej je bila trdno odlo~ena,da gre drugi dan domov, dano~e ve~ ostati s prijatelji, a se-daj so jo ne‘ni valovi in zvezdepomirili. Pravkar je pomislila,da so med skupino mladih, kiprepevajo na drugem koncu,morda njeni prijatelji. Br‘ jehotela k njim, da jim pove, dani ve~ jezna in da bo ostala z

njimi. Ko je tako hotela ~im hitreje po drob-nem kamen~ku, je v vodi zadela ob manj{oskalo in spodrsnilo ji je.

»Ne vem, kako sem padla ali kaj se jedogajalo,« mi je razlagala. Najbolj ji je ostalav spominu zlata svetloba, ki jo je zagledala.»Po~utila sem se, kot da lebdim in da nimamve~ te‘nosti,« je govorila. Vedela je, da se jelo~ila od telesa. Nobene bole~ine ni ob~utila.Plavala je brez te‘nosti in bilo ji je ~udovito.»Zna{la sem se v nekak{nem raju,« mi je po-jasnjevala, »med drobnimi bitji in lepotami,kot v sanjah. Vendar je bilo bolj pristno invsega sem se zavedala.« Vedela je za vse, kar

se ji je do takrat zgodilo v ‘ivljenju. Nikamorse ji ni mudilo in tam bi lahko ostala za zme-raj. Vendar so ji bitja povedala, da ima mo‘-nost, da se vrne nazaj v svoje telo. Njej pasploh ni bilo do tega; ravno nasprotno, pro-sila jih je, ~e lahko ostane tam z njimi. Nivedela to~no, kaj vse so ji govorili, jasno paji je bilo, da je bolje, da se vrne. »Bilo je, kot

da me je ‘ivljenje posesalo nazajvase, ko sem se prebudila v ob-jemu enega mojih prijateljev.«

Odprla je o~i in videla, da sepelje v re{ilnem avtomobilu. Vsiso bili zaskrbljeni, samo ona je{e zmeraj imela bla‘en nasmehna ustnicah. In prav takega semvidela na njej tudi sama, ko mije pripovedovala svoje najboljnenavadno, a vendar ~isto res-ni~no do‘ivetje. Prav tako nena-vadno je bilo, da so njeni prija-telji ravno takrat, ko ji je spodrs-nilo, {li pogledat, kje je. Enegaizmed njih je {e posebej skrbelozanjo. Tako so jo na{li v vodi,hitro potegnili ven in za~eli zo‘ivljanjem. Re{ilni avto je pravtako pri{el zelo hitro in ko se jezbudila, so ji pojasnili, da je bilpravi ~ude‘, da bi lahko umrla,ker je preteklo kar nekaj ~asa,preden je znova zadihala.

Toda njej je bilo jasno, da jini bilo usojeno takrat umreti.Zvedela je mnogo ve~ o ‘ivlje-nju. Popolnoma se je spremeni-la. Od takrat je veliko bolj umir-jena, ne boji se smrti, ker jo boljrazume. »@ívi v tem trenutku,brez ob‘alovanj, izpolni svojesanje in vedi, da je ‘ivljenje veli-ko darilo,« so bile njene besede,ko sva pri{li na kon~no postajo.To je bila res nenavadna izku{-nja zanjo, zame pa nenavadnavo‘nja, ki mi je prav tako boljodprla o~i.

Nina

Misteriji 49

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI,DHARMI^NI, LETNI - pisno izdelam. Brez-pla~en vzorec! Astrolog ArmandAstrolog ArmandAstrolog ArmandAstrolog ArmandAstrolog Armand,GSM 041/568 340www.astrologarmand.fr.st

Astro s. p., Koper

Znani slovenski terapevt SLAVKO MAHNESHYAMA ponovno organizira tedenske pro-grame meditacije, duhovnih vaj in biozdrav-ljenja. Najpopolnej{i sistem duhovnega razvo-ja in ozdravitev! Vsak torek v Ljubljani –stavbi ob~ine Vi~ od 18. do 21. ure, vsak~etrtek v Mariboru – stavba IZUM od 18. do21. ure. Inf. tel. 01/709 73 33www.slavkomahne-shyama.com

Biomass s. p., Grahovo

HIMALAJSKA kristalna sol s certifikatom,energijsko prevodne kreme COSMERBA.Inf. tel. 01/256 74 74www.vi-da.studio.ordinacija.net

VI-DA studio d. o. o, Podnart

ENERGETSKA RADIESTEZIJA, odstranje-vanje zatrdelih ma{~ob z vodnim izlo~anjemiz telesa. GSM 031/300 749

LU^ Ivana [migovc s. p., Ljubljana

CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejovse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilovnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila)ali po faksu 01/230-16-27.

Mali oglasi v Misterijih

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovar-jamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Izidi ‘rebanja

za nagradno

kri‘anko {t. 104

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15.novembra 2003 v ovojnici s pripi-som KRI@ANKA 105 na naslov:Misteriji, [martinska 10,1000 Ljubljana.Iz‘rebali bomo pet nagrajencev,ki bodo prejeli:1. nagrada: 20.000 SIT2. nagrada: {estmese~nanaro~nina na revijo Misteriji3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Vera Jane‘, Gradnikove bri-gade 19, 5000 Nova Gorica

DRUGA NAGRADA ({estmese~nanaro~nina na revijo Misteriji):

Mitja @itnik, Fazanska 4, 6320Portoro‘

3 TRETJE NAGRADE

(knjiga zalo`be ARA):

Danica Matek, Tovsto 25, 3270La{ko

Metod Tekavec, Vrh 30, 1294Vi{nja gora

Antonija •umer, Martina Krpa-na 10, 1000 Ljubljana

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 104:VODORAVNO:jak, rips, upornost, roba,Noe, ~tivo, VN, Wieliczka,psi~ka, erar, gos, boom,Arta, osla, Ill, Trnina,skobeljnik, Atila, Laver,Sidon, ujeda, Ira, Mokrine,laket, Naipaul, boa, sla,dno, davek, rabi,spor, Ren, astma, or,Eire, oriks, alpid,klasik, kakav, iver,salama, poza, rana.NAGRADNI POJMI:WIELICZKA, POLJSKA,SOLNI RUDNIK.TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

Mali oglasi

Skupinareikistovnudibrezpla~nereiki-terapijevsak torek ob 18h.

Informacije in prijave:041/791-345 (Andrej).

BREZPLA^NE REIKITERAPIJE

Zajam~eno originalne kozarce, lon~ke, vr~e in posodo za izbolj{anjevode in hrane, telefonske za{~ite Norad in Minihydronice narejenepo originalni tehnologiji Hydronic, zastopa in prodaja trgovinaAurea v BTC, hala A v Ljubljani, tel. in faks: 01/541 17 60;www:btc-city.com/aurea. Izdelki so naprodaj v trgovinah:Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna-galerija TRGBled in Trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovini SANOLABOR inGalerija DARILA DON; Celje: Trgovina BIOTOP, Trgovina @ELEZ-NINAR; Dom‘ale: Trgovina SANOLABOR; Izola: Trgovina RE-VITA (Hotel Delfin); Jesenice: Trgovina SANOLABOR; Koper:Trgovina MIA (Tr‘nica); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana:Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMAR-KET-Zdravilna zeli{~a v pasa‘i, Trgovine SANOLABOR - Cigaletova,Citypark, Koseze, Dravlje; Maribor: TC City - trgovini DARVELin SANOLABOR, Prodajna gal. SKRINJA, Prodajalna SONCE;Moravske Toplice; Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘.Nabergoj); Murska Sobota: Trgovina SANOLABOR, BoutiqueSIJAJ; Nova Gorica: Manufaktura-NARODNA UMETNOST,trgovina MEDIGO, trgovina SANOLABOR; Novo Mesto: Trgo-vina SANOLABOR; Postojna: Trgovina SANOLABOR; Radov-ljica: Trgovina META-zdravo ‘ivljenje; Ravne na Koro{kem:Trgovina MEDIKEM, Trg Ribnica: Trgovina SANOLABOR; Ro-ga{ka Slatina: Industijska trgovina STEKLARSKE [OLE; Sevni-ca: Trgovina SANOLABOR; Se‘ana: Trgovina KLASJE; SlovenjGradec: Trgovina SANOLABOR; Slovenska Bistrica: Trgo-vina VIVA SANA; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA;[kofja Loka: Trgovina SANOLABOR-HLADNIK, Trgovina SIV-KA; Trbovlje: Trgovina SANOLABOR; Velenje: Trgovini NITKAin SANOLABOR, ter v vseh trgovinah DROGERIEMARKT poSloveniji. INDEPENDENCE - je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

50

Ime in priimek: Stalno bivali{~e:

Po{tna {t.: Dav~na {t.: Dav~na izpostava:

[t. transakcijskega ra~una: Pri banki: Operativna {t. banke:

Nagradna kri`anka (105)

ZALO@BA ARA

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541 17 60.

KAKO VIDIMO, BEREMOIN IZBOLJ[AMO AVRO

Priro~nik za spoznavanje avre inrazlage, kako se jo nau~imo gle-dati in spoznavati njen pomen;kako nam avra ka‘e na podlagibioenergijskih zevov du{evno intelesno stanje.

Cena: 1.900 SIT

KAKO ODKRIJETE VA[APREJ[NJA @IVLJENJA

Priro~nik korak za korakom vodido znanja, kako se sami, brezterapevta, spustimo v prej{nja‘ivljenja in odkrijemo vzroke mo-rebitnih bolezni, preganjavic,stisk, ki izvirajo iz davnine.

Cena: 2.900 SIT

KAKO SE NAUÎMOAVTOMATSKEGA

PISANJAPriro~nik, ki vas pou~i, kako prekavtomatskega pisanja vzpo-stavite stik z Vi{jim jazom, ki vasvodi in vam svetuje, komu-nicirate z drugimi bitji, ki vamposredujejo razli~ne informacije,dobite odgovore...

Cena: 2.900 SIT

KAKO POVEÂMOSAMOZDRAVILNE

SPSOBNOSTISami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja. Cena: 1.900 SIT

POTOVANJE DU[V knjigi najdemo odgovore nave~na vpra{anja, kaj se dogajaz du{o, ko ~lovek umre, bodisinaravne bodisi nasilne smrti.Kdaj in kako se du{a odlo~i, dapride v ~lovekovo telo? Kaj sedogaja z du{o med dvema ‘ivlje-njema?

Cena: 3.300 SIT

KAKO VPLIVAJOOSEBNA [TEVILA

S pomo~jo {tevil, vsako ima svojpomen, lahko bolje spoznamosebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo.[tevila nam lahko pomagajo ust-variti lep{e ‘ivljenje, z njimi lah-ko pokukakmo v preteklost, razu-memo sedanjost in na~rtujemoprihodost. Cena: 2.900 SIT

Vaje zaraztezanje -stretching.videokasetaz vajami zaohranjanje inpridobivanjegib~nosticelegatelesa(47 min.).

3.380 SIT

Program zasprostitevje namenjenvsem,starej{imod 12 let.

kaseta1.300 SIT

zgo{~enka1.900 SIT

Vaje zatrebuh inhrbet -videokasetaz vajami zakrepitevhrbtnih intrebu{nihmi{ic terbolj{ogib~nost.(36 min.).

3.380 SIT

Vaje za nogein zadnjico -videokasetaza krepitevmi{ic nog,bokov inzadnjice(38 min.).

3.380 SIT

RECEPTI ZA BIOHRANOVe~ kot 100 receptov za biohra-no za {tiri letne ~ase. V knjigiboste lahko prebrali tudi o smer-nicah za prehrano starej{ih, ozdravi prehrani mladih, o vmes-nih obrokih hrane in o kakovostibio‘ivil.

Cena: 1.600 SIT

USODA DU[Ameri{ki mojster hipnoterapijeMichael D. Newton je na podlagi{tevilnih seans pri{el do novihodkritij o usodi du{ in to popisalv ve~ kot 500 strani debeli knjigi,ki v obliki intervjujev odstira po-gled v skrivnost zasmrtja. Knjigaje ameri{ka uspe{nica.

Cena: 5.500 SIT

DARILOZa knjige, ki jih boste naro~ili po povzetju

DO 20. DECEMBRA 2002DO 20. DECEMBRA 2002DO 20. DECEMBRA 2002DO 20. DECEMBRA 2002DO 20. DECEMBRA 2002,bo po{tnino za vas pla~ala zalo•ba ARA.

SRE^NO 2003

PRIKRITA ZGODOVINA^LOVE[KE RASE

Knjiga opisuje izkopanine, ki jih vmuzejih skrivajo v depojih; strokov-njaki ne znajo razlo‘iti njihovegaporekla; seznanja tudi s pred-meti, katerih starost ocenjujejona milijone let, ~eprav je ~lo-ve{ka rasa uradno stara {ele100.000 let. Cena: 3.900 SIT

ÊSEN,ÛDE@NO HRANILO

Najsodobnej{a znanstvena spo-znanja iz 2000 raziskav o never-jetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~-letja znane rastline in njenemvplivu na resnej{e bolezni so-dobnega ~asa...

Cena: 1.900 SIT

ÊSNOVE JEDIS ~esnom je mogo~e prepre~itisr~ne in ‘ilne bolezni, ~esenkrepi imunost, premaguje kli-ce... Vsakdanje u‘ivanje je naj-manj, kar lahko storimo za svo-je zdravje. V knjigi êsnove je-di je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

BIOHRANAJe temelj zdrave prehrane. Vse-bina te knjige so spoznanja, iz-ku{nje in ugotovitve o pomenuprehrane, o zdravi prehrani, kilahko izredno dobro vpliva navsakogar. Knjiga opisuje na~elain svetuje izbor bio‘ivil.

Cena: 1.600 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na levi strani.

Naro~ila tudi po telefonu: 01/431 20 25.

Minihydronic® privijemo na pipoali na cev za tu{, da za polovico zmanj-{amo porabo vode. In seveda tudienergije za ogrevanje vode. Minihy-

dronic® vodo preme{a z zrakom indo sedemdeset odstotkov izbolj{a*vodo: je bolj{ega okusa, bolj mehka ino‘ivljena.

MinihydronicIzbolj{a vodo in var~uje

Prodajajo:V Ljubljani trgovina Aurea (BTC, Hala A), v Mariboru trgovina Darvel (City center), v Kranju trgovina Lu~ka,v Radovljici trgovina Meta-zdravo ‘ivljenje, v Novi Gorici trgovina Medigo in v [kofji Loki trgovina Sivka.

®

*Izbolj{anje vode je merjeno s testom Alliumza dolo~anje kvalitete vode v slovenskemLaboratoriju za rastlinsko citogenetiko.

AR

A z

alo`

ba d

. o. o

., [m

artin

ska

10, L

jubl

jana

10% popustCena: 49.000 SIT

10% popustpo povzetju s kartico Kluba za

zdravo ‘ivljenje, pla~ana po{tnina.Naro~ila po telefonu:

01/431 20 25.

revija-misteriji-124_november-2003

Documents